Listek. 639 Slovenska ekskomunikacija. V iupnem arhivu v Vele"salu hranijo zelo zanimivo knjigo, sestavljeno iz treh delov: a) Ordo, et methodus confirmandi neo-electam Abbatissam; b) Ordo induendi Novitiam ; c) Ordo et methodus recipiendo Novitias ad sacram professi-onem. — V knjigi so opisani slovesni obredi in zabeležene krasne molitve, katere so molili pri zgoraj omenjenih opravilih. Najzanimivejša je pa knjiga zaradi na konci dodane slovenske ekskormmikacije, katero je »notarius« ob takih prilikah po pridigi čital. To ekskomunikacijo je čital že prej med mašo prelat v latinskem jeziku. Knjiga še ni tako stara, prinesle so jo namreč s sabo klaristinje iz samostana mekinskega, ko so se na zvršefku minulega veka preselile v Velesalo. Knjiga je pisana z velikimi črkami in ima 52 stranij velike četverke. Ekskomunikacija pa slove takode : E x c o m m u n i c a t i o. Ali panna te prekletve, kateri bode kaij fkusheu ali prozh odfel od Pandera ene Divize, jenu Neveifte Chriltusove teh lubih Sestriz fvetiga Fran- cifca, jenu svete Clarae Mekinskiga Cloftra. Per oblafti ufiga mogozhniga vezhniga Boga, jenu svetiga Petra, jenu Paula ne-govih Apostelnu fagvifhnu, jenu fkufi to vezhno panno, ali prekletuo prepoveimo, de obeden lete uprizho stojezhe Divize, ali Nune od bofhie Schlufhbe, katerimn so vu oblafti, jenu Pokorfheue pod tem banderam te zhiftofte, nieh ne bode odpellau, tudi nieh blaga obeden nemore prozh odufete, ali ukrafti, famuzh toiftu blagu imajo vmiru po-fsefti. Ako kateri pak fe bode letu naprei vfel kaj ukrafti, preklet bode noter V meifti, jenu na nijvi, ali pulli, preklet bode zhujozh, jenu spiozh, prekletu bode, kar bode jedou, jenu piu, preklet bode hodejozh, jenu fedejozh, prekletu bode niega mefsu, jenu niega kofti, jenu od podplatou do vrha glave, ja de neima imeiti obeniga fdrauja. Pridi fuper niega prekletva tiga zhloveka, katero je ta Gofpud perpuftel fkufi Movfefovo Sapoud zhes te hudobne Svnuve Ifraelske. Bodi nieh Ieme fbrifsanu unkaj fteh fhivih bukou, jenu ftemi pravizhnime neimajo fapifsane bitti U nebefsih: bodi nieh deli, jenu nieh Erbfhina f Cainam, kateri je bil soiga brata vmorou, jenu f Dathanam, jenu Abironam, tudi fa Ananiam, jenu Saphiram, fa Simonam tem velikem zupernikam, jenu Iudefham fratarjem, kateri je bil Gospud Boga predau, jenu ftemeiftimi, kateri fo diali Gospud Bogu: poide prozh od nas, toih niuu, jenu pote mi nozhemo imejte recede a nobis, semitam viarum tuarum nolumus). Nai pride (pereat) na ta foidne dan, nai niega poshre ta vezhni ogen is hudizhi vred, jenu fhnigovimi Angele aku nesai nebode povernou, kar je ukradou, jenu aku h pobulfheinu nepride. Sgodifse: fgodifse. I. Barte. Bajan. Sbornik proizvedenij sovremennvch slavjanskich poetov i narodnoj poezij. Vvpusk pervyj. Petrograd. Izdannije Krnnoslava Jurjeviča Gernca 1888, v. 8, 108 str. Cena 50 kopejk. — Knjiga — nekakaka slavjanska biblioteka — obseza na ruski jezik preložene pesniške izdelke bolgarskih in srbsko-hrvaških pesnikov in nekoliko bosenskih si ovaških in rusinskih narodnih pesmij s pridejanimi životopisi dotičnih pesnikov. Kaj je Platonovo leto ? Kakor drugi planerje, vrti se tudi zemlja okoli solnca. Ako položimo skozi več krajev, kjer se nahaja zemlja v različnih letnih časih, na vse strani razširjeno ravan, dobimo takozvano ekliptično ravan, ki reže tedaj središče zemlej pa tudi solnca. Ta ravan se sicer malo ziblje, kajti mogotec Jupiter, iz katerega bi se dalo narediti 318 zemelj, in tudi drugi planetje motijo nekoliko zemljo v njenem teku &4° Listek. okoli solnca; vender je to gibanje toliko neznatno in počasno, da je tukaj lahko zanemarjamo, zvezde-nepremičnice, ' ki stoje tej ravani na desno in levo, obdrže zmerom tisto širokost; dolgosti pa, ki se štejejo od pomladanske točke, lasto v teku časa, kar so že stari zapazili. Zemlja se namreč vrti zajedno tudi okoli svoje osi; ta os pa ne stoji na ekliptični ravaiii navpik, temveč je proti nji nagnena ; zato se ravnikova (aecpiator-jeva) ravan, na kateri stoji zemljina os navpično, in ekliptična ravan iežeta, tvorec kdt 230 27'5'. Črta, v kateri se te dve ravani režeta, imenuje se jednakonočna, kajti vsekdar, ko stopi zemlja v to črto, stoji solnce na ravniku navpično, noč in dan sta na vsi zemlji jednaka Ako podaljšamo to črto do nebnega oboka, dobimo na njem dve nasprotni točki; izmed teh dveh toček se imenuje dna, v kateri se dviga solnce nad ravnik, pomladanska, nasprotna, kjer začne solnce lezti pod ravnik, jesenska. Od pomladanske točke, od leve na desno, tedaj proti vzhodu, štejejo se na krogu, ki leži v ekliptični ravani in katerega središče se z Zemljinim ujema, dolgosti zvezd (geocentrische Lange). Te dolgosti pa, kakor smo rekli, rastd s časom (Praecession) Vzrok tej prikazni pa niso zvezde, ampak nestanovitost pomladanske točke, začetne točke štetja. Zarad naploskanosti zemlje pomiče se namreč ravnik počasi in skoro jednakomerno od desne na levo in leži zgoraj omenjeni krog zmeraj v drugih točkah, ali z drugimi besedami, jednakonočna črta in z njo pomladanska točka leze, vsako leto za 50'22", nazaj. Stvar si razjasnimo najbolje tako, da primemo za podaljšano zemljino os in jo okoli nepremične ekliptične osi v krogu počasi vodimo, tako da kot obeli osij znaša vedno 230 27'5'. Ves krog ima 3600 ali 1296000", zato bode pomladanska točka v 1296000 : 50'22" t. j. blizu v 26000 letih ves krog prelezla in ta dolga doba imenuje se Platonovo leto. Ker se tedaj zemljina os, ki je ob jednem tudi svetovna os, suče okoli nepremične ekliptične, prehaja počasi ime »tečajne zvezde« (Polarstern) od jedne zvezde na drugo. Dandanes nosi to ime znana zvezda a ursae minoris, dasi ne stoji celo v severnem tečaji. Da pojasnujem tukaj, kaj je Platonovo leto, za to mi je dal povod neki jako smešen dogodek. Ko je pred nekaj tedni ljubljanski »Sokol« praznoval svojo petindvajset-letnico, došel mu je od nekod s Koroškega telegram z željo, naj »Sokol« živi še »Platonovo leto«. Nekateri so mislili, da je Platonovo leto = nič! Ugibali so, da je dotičnik, ki je poslal ta telegram, gotovo kakšen zagrizen nasprotnik, ki je hotel »Sokolu« želeti pogina, in so vso stvar v tem zmislu tudi emfatično opisovali v nekem časopisu Iz zgoraj navedene razlage pa vidimo, da je domoljubni pošiljatelj dotičnega telegrama želel, naj Bog »Sokola« poživi Platonovo leto t. j. še celih 26.000 let! Qui bene distinguit, beue docet! —k. Popravek. V zadnjem zvezku »Ljub. Zvona« sta se v balado ^Knežji kamen" prikradla dva jako moteča tiskovna pogreška. V kiti 6 mora stati: wočne, ne wočne, v kiti 25 : daj