SI. II Vtorok, četrtek fn •©-hoto izhaja in velja v Maribora brei nosiljn- ujn na tlom ta ne leto S K- — k, pol leta 4 „ — „ četrt „ 'i M „ |'o polti ■ za VM l«'t') 10 t,', —k „ pol leta '< „ — >• četrt „ 9 „ tiO r relrlrk *27. ^Mprja. III. leraj. 1870. ENSKI NAROD. Oznanila: /i nuvadno t r i«t. >|»ni> vrsto se plačuje : ti kr. 5fl i u tiska Ikro, 8 „ „ „ „ •Jkrnt, 4 „ „ „ „ Škrat, voee pit>ni<-nke ho plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (aleinpclj) za 30 kr. . Vredništvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179 Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Ustava — igrališče. Ustavovetna stranka se je med adresno debato ogibala marsiktere fraze, s ktoro nam je navadno tako rada godla, kader nas je žrtvovala svojemu „lialu." Govorila je s pripoznanja vredno odkritosrčnostjo in nam je pa n. pr. po g. Skcneju brez olepšavunja povedala, da se sedanja notrajna borba bije samo zavoljo moči in sile, in da ima ta borba samo on cilj: gospodarstvo. Glede nas Slovencev jo bil g. Kuranda tako prijazen, da nam je odprl pogled v prijateljsko srce naših nasprotnikov rekši : „Mi Nemci ne moremo čakati, da bi se slovenska država izlegla i/, svojih jajcjih lupen in da bi polna življenja in zdravja razpela svoje peroti." Ta beseda tako jasno posveti naš položaj proti Nemcem, da naj bi si j o vsakdo na pamet naučil. Zanimljiv je izrek zlasti zato , ker ga je izrekel Kuranda, ki je Poljakom že največ obetal izmed vseh govornikov veČine. Potreba hitrega z c d i n j e n j a vseh Slovencev je dokazana samo v teh kratkih Kurandovih besedah. Mi za zdaj tega stavka no bomo obširneje razlagali niti razpeljavali, kakšne dolžnosti nalaga in ktera pota kaže Kurandov „ poljubljaj" vsem onim, ki pred javnostjo zastopajo slovenski narod. Sicer bi zopet kdo zarezal nad nami, da dotični gospodjo brez našega „drezanja" vedo za svoje dolžnosti. Naravnost in očitno so nam tedaj odrekli UBtavoverneži to, kar je za nas odločivno, ali bomo živeli ali umrli. Pa tudi u oho to so nam razkrili mar-siktero resnico, v ognjenem boji se jim je izpesnila tii pa tam beseda, ki ni bila za nje ravno najbolje izbrana, ki pa je nam dobro došla. Tu leži pred nami sporočilo o Kechbauerjcvem govoru v stari „Pressi" in iz njega nas je zbodel en stavek, kterega smo takoj ru-deŽe zaznamovali. Značajni Rechbauer je med drugimi rekel: „Glavni ugovor naših političnih nasprotnikov je ta, da se na njih narodnost ne jemlje potrebni ozir; pa glede tega mislim, da dajo naša ustava najširši „spielraum" , — in kar je ustava nedoločeno pustila, popravila je uprava." Besedo „spielraum" nismo prestavili. Požuriti so hočemo. Prestavili bomo tako. kakor so so „c. kr. avtentično" prestavljali naši obtoženi članki pred o. kr. sodnijo. I/glod ne more biti sumljiv : excmpla trahun' I V roknh imamo Wolfov besednjak II. (v Celji so prestavljali celo po starem Markovem). Na struni 1508, beremo : „Spielraum, der, s t o ž a j . prostor za igranje" itd. Zdaj pa šnlskopravilno postavimo te besedo v gori navedeni Rechbauerjev stavek in zvedeli smo, „da jo ustava glede narodnosti najširši prostor za igranje'', kar smo ni i v naslovu teb vrst skrajšali v : »ustava — igrališče." G. Rechbauer je sam sebe prekosil, ko je govoril te besede, najrosničneje kar so jih je govorilo med vsem adresnem besedovanjem. G. 'Rechbauer jo menda oni trenotek mislil na dogodbe na !Janjcem in Igu, zarad kterih bodo to dni v Ljubljani jcelo vrsto kazenskih paragrafov v boj postavili, in jih i jo primerjal s znanimi napadi v HoČah, na Orni gori in v Laškem trgu, za ktoro se ni živa uradna duša zmenila, ker so bili napadeni samoSovenci, in rekel je: ustava — igrališče! G. Rechbauer je menda mislil na tj. 19 o&n. državnih postav, ki je v nnšnm pravosodji to dovršil, kar so do zdaj tudi v najžalostnejših dobah ni godilo, da se namreč sodniki, ki bi imeli vselej in povsodi stati nad strankami , v javnih sejah oklicujojo za stranke in da zavračajo tirjatve po slov. obravnavah ravno I ozirom na oni imenitni paragraf, in rekel je : ustava igrališče! G. Rechbauer je menda mislil na to, da vlada izdaja na Dunaji postavo v tistem jeziku, ktc-'rega mi pijemo, da pa uradni jo ravno ta jezik, ako ga Stranke rabijo v svojih pismih, zavračajo kot nodežol-nega in neumljivega, in rekel je: ustava— široko igrališče! G. Rechbauer jo menda mislil mi g. drž. pravd-. nika v Celji, ki je rekel, da naše slovenščino ne morejo umeti izmed ljudstva izbrani omikani porotniki, ki pa je ob enem vendar trdil, da smo s članki v tem jeziku pisanimi vendar dražili in ščuvali ljudstvo, in rekel je: ustava — igrališče l G. Rechbauer je menda mislil, da nam je v ustavi zagotovljena pravica slov. jezika, da pa so našega vrednika hiriči gnali pred sodnijo, ker jo zase tirjal to ustavno pravico, in rekel je ; ustava igrališče! G. Rechbauor je menda misli! na one proti Slovencem psujočo nemško časopise, ki so prinašali članke z napisi : ndio krainorisehou stroleho und wegelagerer, galgenvogel itd. itd. brez konca in krnja, za ktoro članke dasiravno pisane v nemškem, torej gg. drž. pravdnikom znanem jeziku so ni biigal noben varuh postave, da pa so so nam slov. časnikarjem tisko-ne pravde po tri na en teden na vrat metalo, samo /ato ker smo svoj narod branili proti takim nezaslišanim napadom, branili v jeziku, nad ktorem so gg. tožniki premetavali slovnic« in besednjake, sodnijo angažiralo tolmače, in rekel je: ustava — igrališče! G. Rechbauer jo menda mislil na tistega c. kr. uradnika, ki bi bil imel na korist narodnega tožnika pričati proti ustavovernemu obtožencu, pa je prišel tožnika za božjo voljo prosit, naj bi ga odveznl to dolžnosti, ker bi mu utegnilo pričanje poti ustavovernemu obtožencu škodovati v službi , in rekel jo : ustava igrališče! G. Rechbauer je menda mislil na Hermana, Ravnikarja, na drž. pravdnika v Gorici, na oba prodsedntka in večino svetovalcev pri viši deželni sodni ji graški, iti jo rekel: ustava široko igrališČo! G. Rechbauer jo menda mislil na nove okrajno in dožolne Šolsko svetovalce, ki so pri nas večidel ali narodni nasprotniki , ali pa slovenščino nezmožni ; mislil na slovenščino in njeno učitelje po naših srednjih šolah, mislil na našo skor, in skoz nemško visoke šolo, na nepotrjeno postave deželnega zbora kranjskega, in je rekel: ustava igrališčo ! G. Rechbauer je menda mislil , kako so v graškom deželnem zboru vrata pokazali peticiji slovanskih dijakov, samo zato ker je bila pisana v slovenskem jezika, mislil na osodo vseh onih prošenj iz slov. srenj, ki so prosile zedinjeno Slovenije, mislil na svoje in svojega tovnriša "VVaserja napade proti Slovencem in slovenskim poslancem, na one napade, kterih si niti v štenografične zapisnike niso upali tako zapisati, kakor so bili govorjeni v zbornici, in rekel je: ustava najširšo igrališče! G. Rechbauer jo menda mislil na Cesko in Dalmacijo, mislil na maršikter dogodek, kterega on kot za kulise videč bolje pozna nego mi, in všla mu jo beseda : ustava jo glede* narodnosti najširji prostor za igranje ! Ko bi gosp. Rechbauer svojo besedo o ustavnem Listek. IN enadnol (Poljski spisal Kdvard Dulski, poslovenil L. G. Fodgoričan.) (Dalje.) Nečem trditi, da je tiho tamkaj, kder soditi le dve ženski; redko se prigodi, da bi razgovor ne bil živahen, da bi ne vladalo veselje, da bi se skrbelo za edinost v mislih. To druščini dajo značaj in stvarja prijetno radovanje. Govorilo se je to, kar navadno pri takem užitku, o čaji, o vodi, vneujej smeteni, O lvovskih zemljah, o pekih, o pohištvih, o novih pevkah, starejših umetnikih itd. itd. — Govorilo se jo, da se je govorilo — in odgovarjalo, da so jo odgovarjalo. Vsem je manjkalo besed — vprašanj, da si bi vsi bili radi razgovarjali se, toda bojazen, negotovost je zmogla dobro voljo. Zatorej so se bali mejusobno povpraševati, govorili so torej o stvareh, ki so primerne bile bodi-si njih bistvu, ali pa lehko umljive. Kmalu so govorile o tem, precej zopet o čem drugem, da se nijso vsajali v drug drugega menitev, brezi vlastucga prepričanja, a to tem vernejše salonskoj običajnosti, ki jej ni do dozorelega sadu ubčžnega Časa, čo prav je še lo zazibal Ise v večnost, pa ne dije za njim nikakoršen dobiček. Cas je pobegnol, druščine je konec. Gospod Leon je najskrbnejše stregel gospe kapi-tanki, kterej jo zmerom rekal: teta, tntica ; poprosil je, ali jo sme domu spremiti. Gospa st.otnica so prime ponuđeno Leonove rame, poslovi od gospodičine Leniče i odide. Ko sta bila že na polupotn, vstavi se Leon, kapitanovo soprogo prime za roko tako, da se jo vstrašila, in z jokajočim glasom vskltkne: „Teta — tetka ! jaz se ne oženim I™ —• „Kaj da ne I . . ,* — vsklikne gospa stotnica in ali od strahu ali skrbi z obema rokama Leona prime rokavom za zavihaje. Moj Bog vendar, Leon, kaj pa ti je V . . . . Ali si morebiti bolan ?.'... Ali si morda vso svoje Imanje zaigral, ali kaj V .... Ali morebiti ljubiš ktero drugo V" — „Ne, tetka, druge no ljubim nobene." „ Al i morebiti tebe ktera druga ljubi?" — „No, tetica, nobena draga me nijma rada!" „Nu, kako pak je to drugače ? . . . . Leon, ne muči mo delj časa — povedi! trepečem že, govori ! — ne pusti me še delj v plašljivoj negotovosti!" „Nesreča I .... Groza 1 .... Teta, tetka, usmili se mo! . . . . Jaz no prebijeni tega ! - Ali, saj so tudi osvetim ! - Ko bi tudi na kraj sveta moral dreti za njim, osvetim se mu ! Le eden naju more živ ostati!" — „Kdo ? . . . . Kako V . . . . Leon ! Kaj govoriš . . . ." — vikne gospa kapitanka, ali čem delj časa, toni plašnejša je. „Lenka ljubi nekoga drugega !...." — privije iz sebe Leon, poln moreče obupnosti: „Nesreča! . . . < iro/a !...." — „Koga? .... Od kod ta slutnja? .... Od kodi ta sumnja? ..." Zdaj Leon jamo pripovedovati, da je videl nekega mladeniča, ki je prinesel list in odnesel pismo ; popisuje stotnici, kako so je sežol t njim na bastijah in roti se, kakor svet res stoji, tako gotovo so mu kruto osvt-ti. Zdaj šo lo so gospa kapitanka spomni, da ta mladenič ni j bil nihče drug, nego pan Josip. Dolgo časa sta se šo razgovarjala, a o čem sta govorila? .... To zveste kasneje — zdaj-le vam le toliko: da je Leon na poti nazaj vesel bil in do cela pomirjen. — Pan Josip je tako smelo šel v sobo k gospe ka-pitanki, kakor bi bil nje vsakdanji gost Omamljen in „spielraurau" sam dobro premislil, potem bi si oh prav lahko razložil našo opozicijo proti ustavi. Mi pač želimo ustavo, ki ne bo imela tistih pomanjkljivosti, ki se1 tako rade očitajo našim postavam, da imajo namreč „ voščen nos", t. j. da sedajo sukati in obračati na vse strani. Mi hočemo vedeti in ustavno imeti zngotovljeno, kaj jo pravica, kaj ne, potem pa bomo tudi tirjnli, da se bode morala listava izvršovati od zadnjega biriča do najvišega ministra. Zdaj pa je ravno §. 1!» podoben lesičjemu brlogu, iz kterega se tako lahko umakne birokratom losjak. Ce h koncu g. Rechbauer s svojo preteklostjo pravi, da on ne bo nikdar pomagal narodnostim silo delati (ver-gewaltigen), potem jo to nov doka/, kako zelo seje iz javnega življenja pogubila državna nrnvnost, potem ne moremo drugačo nego .javno izreči, da so Recbbau-erjeva demokratična načela po največ besedne igračo brez vsako vrednosti. 0 Rusiji. Iz Petro grada, 19. jan. 1870. Nemci in drugi ljubeznjivi prijatelji slovanstva neprenehoma očitajo ubogim Rusom, da tudi v ovro-pejskem Iraku diše po jahtah. In bili so čnsi , ko so Rusi temu očitanju sami verjeli, in torej sklenili, truditi so na vso moč, da bi blagorodnim evropejskim nosom ustregli severni medvedje. Oblekel je dobrosrčni medved frak, nateknil rokovice , in s francozko in nemško gramatiko pod pazduho poklonil se do tal Francozom, prvemu narodu na svetu, in Nemcem, ki so tudi prvi in ves skesan dejal: „Jnz severni medved sem grešil pred vami, da, jaz zares ne dišim lepo, pa vi, blagorodni francozki narod, posodite mi dišav iz svojo kulture, vi, učeni Nemci, usmilite so me: bodita vidva naroda moja učenika, in jaz bom priden in hvaležen učenec." Usmilil se je „velik narod", in odpustil od sebe trumo lakajev in vsake vrste služabnic, in drugih grešnikov, ki so mu bili v nadlego , da bi bili učeniki iu učenice severnega medveda otrok. Usmilil so jo hl.i godušni nemški narod , in poslal svojih otrok Francozom na pomoč, in obojim ni bilo slabo. „Jeli so in pili in dobre volje bili" francozki učeniki in učenice, in za kratek čas učili medveda p > francozki jesti in piti, plesati in hoditi. Zascli so Tiuskovi sinovi roaBtne službe na suhem in na morji, povzdignili so svoj glas v „akademii nauk," in zatrobili z mogočnim glasom vsemu svetu, kako neizrečeno so učeni oni, in kako zelo je zabit ruski medved. Ubogi medved pa jo ponižno mislil: „res je, zabit sem, pa kmalu so mi posveti luč evropejske kulture," in trikrat na dan se je poklanjal francoskim bogom in jih molil : Corneille-a, Hacine-a, Voltaire-a, trikat kadil Wielandu, Kotzebue-u, Gbthe-ju, Schiller-ju. In, oj čudo, velika množica severnega med- veda otrok naenkrat zagovori francoski, in marsikdo pozabi celo jezik svoje matuške Rusije, pozabi čisto nanjo, vzdigne se iz svoje domovine, in se prikaže v pariških salonih kot prerojen Francoz. A ves trud je zastonj, Francozi vejo, da ni iz njihove krvi, iz njiho vega mesti , in k večemu pomilovaje Šepta kaka Parižanka: „Ah, le bon barbare! BNe godi so bolje medvedu doma, težko čaka, da bi scioe sad rodilo, a raka zastonj. Iz vseh kotov sveta mu še vedno kriči, kdor utegne, dn po juhtah diši. Vide, da je zašel, vrne se skesan k matuški Rusiji. Na njenih prsih se okrepča, dobi zaupanjo vase in svojo prihodnost, iti sedaj je severni medved „molodjec", ki čuti tako silo v sebi, da bi zvezde v. neba klatil. Samo kulture mu še manjka, iu to on ve. Pa saj jo še mlad, zato no obupuje. Ruski narod ni obupal nikdar, iti ne obupujo sedaj, ko jo dorastel toliko, da more odpovedati so bez-kritičnemu posnemanju zapadne omiko, da od dne do dne bolje spoznava veliko potrebo in važnost ruske misli in omiko. Omika v tem smislu je sedaj geslo notranje ruske politike. Težavno pa je delo v neobdelanem ruskem vinogradu, in želja Slavjanov po materijalno silni in omikani Rusiji so pač ne bo tako hitro apolnila. Neprošena oskrbnica vsakega ruskega napredka iu ob onem zagrizena sovražnica vsega slavjanstva. „St. Ptb. Ztg." jo onidan naštela ra-doge, ki po njenem mnenji najbolj ovirajo razširjanje omike v ruskem narodu, in med temi jej je prvi proveč realistično na-pravljenjo (riehtung) ruskega življenja. Napake svoje sebi in svetu skrivati je uapčno in škodljivo, knr to ovira poboljšanje, in torej moramo priznati, da jo v onem očitanji veliko resnice. Ruski človok jo realističen skozi in skozi, in oni idealizem, ki odlikujo posebno nemški narod, je njemu popolnoma tuj. Žukovskij jo sicer skušal udomačiti v ruskem narodu sentinicn-talizem, pa krepki čisto narodni Puškin je to bolezen psič za vselej pregnal. Najbolj to zadeva ono očitanje realizma Veliko-Ruse, in ravno oni so najbolje uspeli vtisniti svoj pečat ruskemu življenju. Oni so ustrojili „moskovsko gosudatstvo", oni ga razširjali na vse strani. Ne navezani na nobeno mesto, na noben kraj, ljubeči le svojo Rusijo so popotovali Veliko-Rusi sedaj v daljno Sibirijo, sedaj na zapad, sedaj za Orno Morje, sedaj v severni Arhangeljsk, povsodi kupčevaje ali rodovitno zemljo iskaje. Tu so mnogo videli, mnogo skusili, zelo borili se z večidel nebogato neprijazno naravo, in tii so jim jo pač utisnil oui realizem, ki vidi na svetu lo borbo za ohranjenjo in poboljšanje vsakdanjega življenja. Ko jo jela širiti so omika mod duhovščino in dvorjanstvom, vabila sta jo ta dva stana le v dosego služeb, in ker se je za to tirjalo zelo malo, je omika ostajala vedno na zelo nizki stopinji. Veliko se to še do denes ni spremenilo. Ogromna država potrebuje mnogo duševnih sil, in da bi jih pri- oplašen vsled pripetljejev tega dne je popolnoma pozabil, da s kapitanko vred biva ondukaj tudi gospod stotnik, a da do denes še nikoli nij obiskal svojih sosedov. Pan Josip je šel tjekaj posled posebno gotove poštenosti, šel tako, kakor hodijo služabni vojščaki. Odpre duri, stopi nekoliko korakov dalje, pa nij bilo nikogar; ozre se okrog sebe. Gospod stotnik je dremal v drugoj sobi na novinah pri oknu, zato nij slišal pana Josipa, ta pa kapitana v dremalei nij videl. Popolnoma tiho je bilo povsodi. BAli smem — milostiva —V" — povpraša Josip poluglasno. „Kdo je ?" — iz sosednjo sobo zagrmi probujeni gospod kapitan z mogočnim glasom in to trenotje stopi k vratom. Zdaj še le so pan Josip spomni, da je na sveti stari gospod kapitan, in ob enem, da jo sveto obljubil, da tri dni živoj duši ne zaupa rozodeti skrivnosti ; tako se je bil prestrašil, da se ganiti nij mogel z jezikom. „Prosim, o! prosim, stokrat prosim ! Tješi me, ker imam priliko pozdraviti soseda. Bogme, nad navadno nenadno mi je to. Sodite, prosim — mnogokrat prosim lw Gospod kapitan se svojo prirojeno gostol jubostjo panu Josipu ponudi prostor poleg sebe na blazinjaku. Ta pohod mu je bil jako nenavaden, kajti že pol leta sta soBodavala, a pan Josip ga jo o tej priliki šo le prvič počestil se svojim pohodom ; tem čudovitejše pa so mu je zdela prošnja: „Ali smem — milostiva — ?" — prošnja, ki se jo tikala gospe kapitanko. Gospod kapitan pa —■ sreča — da nij bil do cela v svesti si, ali jo dobro čul ali ne besede: Ali smem — milostiva — V" — kajti preslišal jo bil črko: a konci besede : milostiva. Resnica : kakor jo zmerom mislil na svojo ženo, čakal jo je tudi zdaj neprenehoma; malo jo zadremal in v tem polustm so so mu kazali različni obrazi, a skrb za ženo, njegova načelna misel, ta je morila vse drugo skrbi. Naposled se prikaže pan Josip v svojem fraka, kar zahteva prvi pohod. Posled tega je gospod stotnik res sodil, da je gotovo v svojem polusnu preslišal: a v besedi: milostiva. Brzo se jo znebil tega dozdevka, sedo k Josipu, vzamo klobuk iz rok mu in deno nekamo i.lizu sebe. wAli no pojdeto v gledališčo denes ? — Nova opera, nova polka, pravijo, da ima znamenite učence ... ." (Daljo prih.) dobila laže, ne more od posameznih veliko tirjati, in tako se ti uče večidel ue da bi kaj znali, a da bi bili sposobni za službo. To zagotovo ovira pov/.digo omike. Drug zadržek v povzdigi omike pa je veliko pomanjkanje ruskih učiteljev. Ono jo nasledek dosedanjega i uskoga društvenega življenja. Dvorjan je svojemu sinu službo poiskal ali v armadi, ali pa državno činovniško- Duhoven je moral sina odgojevali za svoj stan, v višo službo ga ni mogel spraviti. Kupec pa je sina tudi k kupčiji spravljal. Kmetje pa so bili lastnija gospodova, iu ta se ni menil navadno za nič drugega, ko da mu je kmet dobro delal, iu tako laže plačoval. Učitelji in učiteljice, domači in po inštitutih so bili torej tuji : Francozi iu Nemci. Francozi, lehkotniselui, navadno ni vednostno ni nravstveno sposobni za odgo-jevanje. so mnogo pripomogli k tej povrhnostni omiki, ki je do sedaj gospodovala tu, in ki je po mojem mnjenji naj bolj kriva, da je mogel so prikazati tako imenovani i ihilizem. Nemci pa, vedno preziraje ruski narod, tudi niso mogli vspešno delati, k večemu so si mnogo prizadevali, da bi odgojonce svoje napolnili s svojim preziranjem vsega ruskega, in žalibog dostikrat so jim jo posrečilo. Po svoji stari navadi Nemci, kamor pridejo, niso zadovoljni s tem, kar si zaslužijo, ia časnijim očitati ne moromo, a oni hočejo za nameček Še našo duše, in to ni malo ni tu, če je ros slovanska duša, kakor Nenci mislijo, in govore, toliko laža in manj vredna od nemške. Z omenjeno svojo slabostjo so si Nemci navlekli na vrat samo to, da jih sovražijo Rusi vsi od najvišega do najnižega iz vsega srca. Res težko bi razumel to intenzivno sovraštvo, kdor ne ve, kako se razžaljivo vedo proti drugim narodom, kako ošabno se babajo s svojo kulturo posebno proti Slavjauom. Za to pa tudi Rusi komaj čakajo, da bi se mogli znebiti teh ošabnih tujcev. A sedaj to še ni mogočo, preveč so jim še potrebni, in brez velike škode samim sebi jih odpraviti ne morejo naenkrat. Njim jo treba duševnih sil, in Nemec za rubljo veliko stori: nauči se ruski in postane profesor, ali činovnik ali oficir, in teh je veliko. Počasi po tej mori, kakor se dviguje ruska omika, čisto naravno pada vpljiv Nemcev. Po ruskih mestih zunaj pri-baltijskih pokrajin Nemci že v tem zgubljajo, da se njihovi otroci navadno porušijo. Zakaj že med ruskimi otroci nemškemu v šoli ni strpeti mogoče, če so jim ne uda. Tega sera se že sam prepričal. Gl avni udarec pa bode Nomcem uničenje posebnih pravic, ki so jih imele do sedaj pribaljtiske pokrajine, in tamošnji junkerji. Stranka pribaltijskih baronov jo sicer že zgubila mnogo vpljiva, ki ga je imela pri dvoru, a časi si ga vendar še skoro popolnoma pribo-juje. Da pa ta vpljiv več ni prejšnji, vidimo ravno sedaj. Mož, ki lahko ve te zadevo in pozna stranke, mi je pravil, da ravno sodaj ima ona stranka, ki je zvezami s stranko „Vješt"-i, pri dvoru volik vpljiv, in vendar je vlada sedaj naredila prvo važno stopinjo v pribaltijskih pokrajinah z ukazom, da imajo od 1. jan. t. 1. uradi med seboj dopisovati si ruski. Temu ravnanju vlado se tu pripisuje zelo velika važnost, ne samo za Rusijo, a za vse slavjanstvo. Zakaj še le tu, pravijo, bo Rusija dovolj silna, in zares slavjanska, ko bo toliko duhovne moči pokazala, da bo v kulturnem boji /. nemštvoin odbila preveliki ujegov vpljiv. Daj bog, da bi prišel ta čas kmalu ! Adresna debata. .Tretji dan adresnoga posvetovanja ni nobenega važnejšega govora na dan spravil. Brati so tu iste misli od družili govornikov ponavljane, dostikrat še slabeje ponavljane. — Med govorniki je bil prvi čeho-nemec Klier, ki je zbornico dolgočasil z branjem nekteiih že iz časopisov dovolj znanih mest iz starih listin, na kterc Čehi svoje zgodovinsko pravo oslanjajo, no pa podlogo svobodo iščejo, kakor jo Klier hotel dokazovati. Celo stara „Prcsse" ga je zaslužcuo izplačala. — Poljak Weigel govori proti adresi in konstatira, da je geslo opozicije pomirljivo nasproti vpitju ^brezobzirnosti" , ktero j« govornik veČine Skene pov- darjal. - Poslanec Š i n ti 1 e r , /nnn uganjač surovih burk, namenjenih za dunajsko ljudstvo na galerijah, je govorec za večino v prvi polovici svojega govora poskušal resen biti in je zahteval „naj se ne igra ' ustavami." ker meščan , ki kupčuje, hoče da bode BD-krat mir. V drugi polovici pa je preskočil v svojo navado, zasramoval Cehe, obiral Poljake, in blato metal na Slovence. — mit vvenig witz und viel behagen - kakor \Vanderer pravi. O Slovencih , kterih statistične razmere gotovo le ne pozna, je citiral dva stavka »Z govorov ljubljanskega zbora, in omenjal Janjč. S totn jo bilo dokazano, da ne Nemci nam, ampak ,1u tni Slovenci delamo Nemcem strašno krivico, da jih zatiramo iu slovenčimo. Četrtega dne je bil prvi govornik Poljak S a v-č i 0 s k i , ki je jako mirno odgovarjal različnim ua-napadom in očitanjem večino, posebno Šindlerju, kteri se je sposobnostim" različnih naroilov posmehoval. On pravi, da ravno, ker se v tej zbornici ne poznajo posebne lastnosti avstrijskih narodov, no dela so s zo-dinjcnimi močmi. Tudi on bi lehko našteval surovosti, ki so se godile Slovanom od Nemcev. Imenovali so nas: „struppige karvatidenhiiuptor", ali vsega tega ne očitamo vsemu nemškemu narodu. — Ce se pravi, da so našo narodne tirjatvo pretirane, spominja govornik latinske Sibille, ki jo Tarkviniju devet knjig ponujala, in ko teb ni hotel kupiti, mu jih jo ponujala pozneje le šest za isto cono, in naposlod je moral samo tri za tisto ceno kupiti. To je skusil tudi minister, ki je djal, da more čakati. — Ugovarjajo očitanju, da narodna opozicija hoče le sebi dobro, no pa državi, pravi: prima charitas ab ego — mi hočemo, da bomo kot del mogli se razviti, in tako pomoči celoti. Kot Piljak, se ve da, končuje Savčinski svoj govor z navadnimi sumuji-čenji Rusije, o kteri trdi staro poljsko in nemško fmzo, da jo protikulturna. Waidele, česki Nemec, pobija poljske in češke zahteve; njegov govor lehko izpustimo. Zanimljiveji je govornik nerazumljivega rusinskoga naroda 0 u š a-levic. Obširno razklada reve in nadlogo dve in pol milijona močnega naroda rusinskegn, ki tlačen od Poljakov, tudi od države nima varstva. Tako se nima kam obrniti, kje doseči svoje pravice, kterih zgodo vinsko podlogo Gušalevič obširno dokaže. Oo sc Rusinom očita, da so omahljivi, naj na to odgovarjajo tisti, ki so krivi. — Po vsem je pričakovati bilo, in Guša levic je sam zapisan bil kot govornik z o p o r adreso, a naposled je izrekel, da bode glasoval z nemško večino za adreso. Poslanec (državni kancelar) grof Re ust se je bil vzdignil, da bi se opravičil nasproti različnim oči tanjem nemških poslancev in ustavovernega časopisja. se notranji boji nehajo. H koncu zatrjuje, da ni zdaj nobeno vlade v Evropi, ki bi Avstriji prijazna ne bila. !) opis i. Iz Savinske doline, '25. januarja. [It?, đop.] G. Vratič, c. k. okrajni poglavar v Celji se preseli v enem mesecu v Slovenji Gradec. G. Vratič jo izvrsten pravnik, in jako sposoben uradnik, in njegovi tovariši, kteri ga dobro poznajo, pravijo, da so mu je že pri zadnji organizaciji krivica godila, ker ni bil za svetovalca pri deželni namestniji imenovan, zlasti za tega delj, ker je zmožen slovenskega jezika, da bi Slovonci harem enega uradnika pri deželni namestniji imeli. Ali ker jo pri priliki zadnjega celjskega „verfaftsungs taga", kakor je bralcem Vašega lista znano, to „krivico" storil, da jo uradnemu pismu, v kterein je razdraženemu ljudstvu svetoval, naj so tega shoda, — kteri je izključljivo nemškutarski, tedaj neljudski mislil biti — no vdeležuje, pridćl slovenski oklic, v kte-rem tudi slovenski zaupni možje ljudstvu odsvetujejo, se tega smešnega zbora v znplunkanem vrtu udeleževati, in ker so v slovenskom oklicu na zadnje besede slale: „Zivela Slovenija!" jo bil velik krik iu velika jeza v kraljestvu Izrajolcev, in nemškutarji so so mu že takrat zarotili, da ga bodo „odstranili". Slovenski odsvetovalni oklic seje namreč šele v zadnjom tronotji razglasil, kor so nemškutarji komaj tri dni pred tabo-rovanjem svoj shod v znplankan vrt preložili. Savinska dolina se jo mislila tako rekoč in corporo udeleževati, samo iz Mozirja je 100 kmečkih vozov so peljati na-merjeno bilo. G. Vratič jo precej sprevidel, da ljudstvo uradnemu pismu ne ho ubogalo, pridjal je tedaj temu tudi slovenski oklic, on sam je tudi precej spoznal, da vladi tudi beseda „Živela Slovenija" ne bodo po volji, ali ou nema moči, slov. zaupnih mož siliti, teh besedi i/pustiti, mir pa so na drugi način ni dal zdržati: to-torej se je odločil za manjšo zlo. Tako ravna vsaki pametni človek. Zagrozili so so tedaj na nen.škutar-skem shodu pričujoči dež. poslanci, Ja bodo vlado dež. zboru zarad tega povprašali, i u da bi to volko nesrečo odvrnil, je g. pl. Neupauer prvi namestnijski svetovalec poslancu g. LasuigU "roko dal", kakor so je g. Lasnig sam bahal da bodo g. Vratič za kratka prestavljen. Da še sta naša „vrla" poslanca g. dr. Nokerman iu g. Lasnig gospodu Neupauerju več o naših uradnikih povedala, g. Vratiča kakor moža od prebivalstva savinske doline spoštovanega, in o slovenskih rečeh pravičnega „ovadila", se ne da dvomiti, posebno če pomislimo, kako se obnašajo niestjani. in zlasti brati naših poslancev proti uradnikom, kteri niso usnjarskih misli. Iz njegovega dolzega govora je sprevidno, da zna Celjani so ravnajo celo po demokratičnih načelih, urad-Beust z mnogo besedami malo povedati, pa tudi, da niki se jim vidiji ne imenovani, nego izvoljen, le tako zna svojo osebo varovati obema strankama nasproti. On pravi, da bo za adreso glasoval, čeravno jej v vseh rečeh ne pritrdi. On, ki je ustavo podpisal, bode se tudi ustave držal, vendar je za spravo in za to, da se napačen pot popusti, ako so spozna, da jc nnpačcn. Kaiserfeldu očita, da je pročrnogled, ter pravi, ka ni prav ako se ljudstvu predstavljajo strašila (razpad), dokler jih dejanske razmero no kažejo. Tistim, ki so ga dolžili, da se jo neopravičeno kot minister zunanjega v notranje reči mešal, taji da bi bil tako delal. Sicer pa ustava ne določuje, koliko oblasti ima kot državni kancelar. Že po svojem značaji, pravi, da je spravedljiv ,torej jc naravno, da je simpatiziral z manjšino ministarstva. Kar se tiče njegovih pomenkov z voditelji češke opozicije, jim je hotel lo dokazati, da Slovanov no žro in je ž njimi vselej govoril le kot ne-pooblastonec ter z ustavnega stališča. Zelo jo obžaloval, da je prejšnji ministerski predsednik Auersperg zarad tega odstopil. Beust prizna, da je enega svojih uradnikov na Čosko poslal češko vprašanje študirat, ali ponuđeh Ift ni nobenih delal. Kar so tiče časopisja in dispo/icijonsfonda, taji on, da bi bil v stari „Pressi" on vpljival, ko jo zoper večino ministersko pisni.i. Pravi, da ta list ni podpiran iz dispozicijonsfonda. Kot ministru zunanjega mu je moralo na tem ležečo biti, da „pravično" name-[Izv. 0.000 ljudi naseliti moglo. Na izsušenji lonjskega polja že tuhtajo, mislijo in merijo skoro sto lot, ali lopate in kotačke lonjsko polje vso do donos še ni videlo, do zdaj se jo le po časopisih sušilo, ravno kakor se tudi Kras že dolga leta po časopisih gozdi. Izsušiti se bo dalo. če se ali Sava tako zajozi, da njene povodnji ne bodo mogle nižave zalivati, ali pa, če so preko celega lonjskega polja globoke strugo vrežojo, ki bodo savsko povodnji v sebe požirale, in sc ve da niže doli zopet v Savo nazaj peljale. Velikih tehničkih težkoč pri vsem tem ne bo lahko premagati. Kakor sem gori rekel, je denes izsušenje lonjskega polja glavni predmet debate vseh naših mero-dajnih in nemerodajnih krogov. Društvo, ki jo koncesijo za izsušonjc dobilo, obvezano je to delo v 25. letih zgotoviti, med tem časom uživa ono vos prid lonjskega polja, po minolih 25. letih mu plača dežela 41/,, milijonov goldinarjev. Zvedenci pravijo, da so jo pri ustanovljenji te svoto jako na debelo računilo. Da je res to, že to dokazuje, da so jo že drugo društvo našlo, ki vsakemu koncosijonarju suhih in gotovih 40.000 gld. ponuja za odstopljonjo svojo pravice. Tudi kar se tičo pridobiti najviše sankcije ni bil baje čist posel. „Zatočnik" je glede vsega tega že kaj čudno pripovesti pripovedaval. Če je lo desoti del tega tob, kar je do sedaj on razodel o izsušenji lonjskega polja — in celo prazno brkljarije vendar vso to ne morejo biti — potem so si naši vladni ljudjo v tem poslu svoje roko grdo omastili. Pravijo, da jo ravno lonjsko polje stanjo barona Raucha zelo zmajalo. Dal novi Pest. Ljojd. je že celo novico prinesel, da Andraši novega bana išče. — Drugi Šo važneji predmet, o kterein ljudje glave skupaj stikajo, je razvojničonjo vojniške krajine. Dan na dan lete kakor vešo drugi glasovi okrog. Eni de, da razvojničenje še ni tako blizo, drugi vedo pa že celo dan, kterega bodo komisarji iz Zagreba v krajino šli, da jo iz vojniških rok prevzamejo. Toliko je gotovo, da želi dunajska vlada vojniško krajino razvoj-uičiti, pa zakaj? Zato da bi pri tom nekoliko grošev od Magjarov dobila: naj se čuva, da se ne zmoti. Tudi Magjari žele vojniško krajino razvojničono imeti, pa zakaj? Zato, ker jo oborožena vojniška krajina za njo nevarna, in ker si mislijo v vojniški krajini postavljeni pod civilno upravo odpreti denarni zvirek. V sredi med dunajsko in ogersko vlado stoje ubogi Krajišnici, skrbno glodeči zdaj na to, zdaj na ono. Oni vedri, da so prodani, kdo jim more tedaj zameriti, če so zastran svoje bodočnosti vznemirjeni. Naš narod pravi : če mi brat ovco odnese, mi jo brat volk; če mi pa volk ovco prinese, jo volk moj brat. Za vojniško krajino se pa dva brata pipljeta, ki bi vsak rad iz krajine svojo ovčico odnesel. Dunajska in ogerska vlada, oho dve bodeti pri razvojničenji vojniško krajine svoj račun našli, ubogi graničarji bodo pa lepo na cedilo postavljeni. Dolenja vojniška krajina so bo morebiti še dala sklučiti, kaka bo pa v gorenjej krajini, to jo drugo vprašanje. Gorenji krajišnici Slunjani, Otočani, Ličani in Ogulinci in celo tudi oba banska regimenta no bodo tako z lepa orožje z rok položili, vsaj tako so čuje. Naj Magjari pazo, da gorenja vojniška krajina no bo postala druga kotorska boka.— Ob novom letu so jo odprla železnica iz Zagreba v Žnkanj-Kanižo; zdaj je Zagreb, ki je 12 let pozneje prvo železnico dobil, nego Ljubljana, žo na četiri strani s želozničnimi progami zvezan. Na progi Zagrch-Zakanj ni bilo nikjer hudih topografičnih zaprek premagovati, šo na razvodji med Savo in Dravo, ki je blizo Križevcev, ni bilo treba predora delati, ampak samo globljeji zarez. Most črez Dravo je lesen. Žaljivo jo pa za vsakega Hrvata, da magjarsko železniško društvo vsa imena železniških postaj raagjarizuje. Križevci se zovejo zdaj Koros. Koprivnica je zdaj Ka-proncza, in naš skoz in skoz narodni Karlovce je Ka-rolyvaroš! — Narodni popis se je pri nas precej površno ohavil; ono zato, kor so ohlastuijc dosta mlačno pri tem postopalo; drugo pa zato, kor je bil ves popis v nnrodu zelo nepriljubljen. Vspob inirodnega po-pisa ne bo tedaj faktične m u stanju odgovarjal, ker I 1 ljudje mnogo zatajevali. Ti-kanioo so bile v izvirniku magjarske in lo v prevodu hrvaške; tudi to je znamenje ! Iz Dunaja, 25. jan. |Izv. dop.| Pri adresni debati so govorili Poljaki o svojem poljskem programu, Nemci so so svojega držali, Greuter je tirolsko stališče zagovarjal. Lo Slovenci niso prvo točko našega programa : zedinjenja Slovencev, nič omenjali. Pač ! Eden jo govoril o v Sloveniji in ta je — Klun. Med govorom Skeno-a fčo se ne motem), k t eri je Slovenijo im-noval, je dr. Klun , ta od Slovencev voljen Klun zarezal: „Es gibt kein Slovenien !" Da torej ne boste mislili, ka se o njej ni govorilo! Sicer smo se dolge debate že naveličali brati in poslušati. Obžalovali smo le, da v opoziciji ni nobenega govornika bilo, ki bi bil večini to povedal kar zasluži, brez vsega božanja in moledovanja. Izprosili ne bomo nič; slepcem je jasno, da je vprašanje postavljeno na moč. Govorniki večine tega niso tajili. Čehov, Čehov je bilo treba v naši škotski lescojači. Politični razgled. Iz Dunaja smo dobili veselo vest, da so poslanci nehali na državne stroške tratiti dragi čas in končali generalno besedovanje o adresi. Izmed Slovencev sta še govorila Črne in Toman. Oglasil se je tudi Rechbauer, pa jo jako slabo pokril svojo neznačajnost, vsled ktere jo zapustil svojo prepričanje. Tudi Klun je besedoval. Kdor o njegovem govoru molči, stori mu največo čast. Število govornikov so pomnožili tudi Petrino, Figuly, Gross. Bomo že šo poročali o njih. Ministri, ki bi stopili na mesto treh odpuščenih, še zdaj niso najdeni. Adolf Auersperg jo zahteval, da hi Herbst odstopil, in ker Herbst tega nikakor ne stori, obrnil jo Auorsporg hrbet. Celo Kaiser-feld se baje noče blamirati, ker stara „Pressc" za gotovo zve, da ne sprejme ponujanega mu mesta. I las -ner bi rad postal prvosednik; kterim tovarišem bode predsedoval, to se ne ve. V vojaških viših dunajskih krogih vlada velika nevolja nad vojnim ministrom Kuhnom, ki je v Dalmacijo poslal Slovana Rodiča in naredivši mir z Bokelji „žalil vojaško čast avstrijsko." „Militiirzeitung," ki stoji baje v varstvu nadvojvoda Albrechta, se huduje kakor drugi nemški in magjarki časniki. Iz Lvova se bere po dunajskih in praških časnikih, da je shodiščo resolucijonistov sklenilo resolucijo, da je treba brezpogojno opozicijo delati politiki sedanje ministerske večine. Shodiščo tirja od poljskih državnih poslancev, da morajo drž. zbor zapustiti, ako ho obveljala politika .sedanjih ministrov. Komaj je svet na H r v a š k e m in drugod čul o škandalu lonjskega polja, že začenja neizprosljivi „Zatočnik" drug Rauchov škandal na javnost spravljati, namreč njegovo gospodarjenje s soljo, ki se v granici po niži ceni prodaja, t. j. tako imenovana limito-sol. Vidi so, da Rauch ume domovino Hrvatov no samo magjariti, temuč pri tem tudi za-se in svojo ljudi pridno molsti. Iz Ho i o I i na se poroča, da je bil avstrijski nadvojvoda Karel Ljudvik na onduknjšnem dvoru slovesno sprejet. Monako Tako mestno svetovnlstvo je proštu dr. Dollingerju podelilo častuo meščanstvo, ker so tako možato bori proti dogmatiziranju papeževe nezmotljivosti. V španjski zbornici jo bil na vrsti posvetovanj nasvet republikaneov, naj se za vselej izvrže iz kandidaturo za španjski prestol cola familija burbonska. Nasvet ni obveljal, kar je znamenje, da Prim ni ob-1 11 d atolj in vrednik Anton Toniuic. upal spraviti vojvod« Montpensiera na kraljevski prestol. Rasne stvari. * (Slove n e e p r <• <| d r /. a v n o ■ o d n i J) 0 n a D u n a ji). Naš rojak g. dr. France Brad kovic, odvetniški koncipijent v Cebi jo na podlagi novega odvetniškega rada prosil, da bi smel odpreti svojo lastno odvetniško pisarnico. Viša deželna iodnija v Građen mu jo prošnjo zato odbila, ker po njenem mnenji g. Bradkovič ni dokazal potrebno sedem-letno prakse Sodnija mu je pustila veljati le 6% let veljavne prakse, enega leta, ktero je g. R delal pri notarju, ni mu hotla všteti, češ da se po novem odvetniškem redu notarijatska praksa no more vštevati v odvetniško prakso. Najviša sodnija jo to razsodbo potrdila. G. Bradkovič so je obrnil do državne sodnije doka/ovajo, da so mu krati po ustavi zagotovljeno pravo nastopiti lastno odvetništvo, in je prosil, naj drž. sodnija spozna, da so mu jo kratila ustavna in državljanska pravica. G. Bradkovič se sklicuje na to, da se je po poprejšnjem odvetniškem redu notarijatska praksa štela tudi pri odvetništvu, da moč novo postave ne moro segati nazaj, ker si jo bil žo pridobil pravico, ki se ne sme po noči zgubiti. Bila bi to krivica in kazen za vse kandidate, ki so imeli tudi kaj notarijatske prakse, ki je bila povrh Šo po postavi zapovedana. 24. t. m. je imela vsled tega državna sodnija svojo drugo sejo in je sklenila, da v tej zadevi ni kompetenta, ker jo v Avstriji pravosodjo strogo ločeno od uprave in ker torej odlok najviše sodnije nikdar ne mote hiti administrativna zadeva. G. Bradkovič torej ni zmagal, pa se bo menda tudi vedel potolažiti, ker bo v kratkem doteklo onega pol leta, kar mu ga še pomanjkuje. Svojim tovarišem pak je morebiti vendar pomagal, da se bo v prihodnje odvetniški red tolmačil v bolj liberalnem smislu, nego v njegovi zadevi. * (Rus Aleksander Herc on) je te dni v Parizu umrl. Hercen jo slovel po vsem svetu in jo kot ruski pregnanec iz Londona imel v Rusijo toliko vplji-va, kakor malo kter literat v kaki drugi deželi. Rojen I, 1812 v Moskvi , bil jo žo kot študent vladi neljub kot demokrat, ter prognan na sibirsko mejo. Pozneje mu je dovoljeno bilo Rusijo zapustiti. Kot premožen mož je lehko prepotoval vso Evropo. V Genfu je pisal slovečo svoje »lolo: „Od drugega brega" v ktorem dokazuje, da gro z gormano-latinsko kulturo h koncu in du bodo nova kultura od Slovanov prišla. I/. Londona je pozneje izdajal svoj mesečni časopis „Kolokol" (zvon), ki je dnsiravno v Rusiji prepovedan, vcudar celo na dvoru samem skrivaj bran bil in na rusko mladino imel velik upljiv. * (Nova pošta). Prvega februarja se bo odprla pri Veliki Nedelji blizo Ormuža nova pošta, ktero bo prevzel g. Davorin Petok kot novoimenovan c. kr. poštar. * (T a n d o m a 1 i q u a n d o). Preiskava proti poslancu g. dr. Zamiku zarad njegovega volilnega govora v Trobnjem se je še le pred 3 tedni potlačila. Dolgo so toroj gg. sodniki etc. glodali nad to (sit ve-nia verho) „kostjo.w * (Iz Slovensko Bistrice) so nam je pisalo 22. januarja : Odbor naše „čitalnice" jo sklenil, prvo obletnico tukajšne narodno čitalnice praznovati z v e-liko besedo G. februarja t. 1. Program se bode prihodnjič razglasil , to pa žo zdaj lehko povemo, da se bo igrala veseloigra: Župan, in da bo naš pevski zbor pomnožen po vrlih, dobro izurjenih fratmkih pov-cih. Ni dvomiti, da se bo tudi pri tej veselici zbrala obilna množica rodoljubov. * (Novomeška čitalnica) si je izvolila g. Davorina Mohar-ja za piedsednika, g. Adolfa G u-s ti na za podpredsednika, g. Dragotina Z a j delna za blagajnika, g. Drag. Tekalčiča za knjižničarja in g. dr. Z\ Bučarja za tajnika. l.Hfltniki: Dr. Jože VoAnjak in drugi TI »kovna pravda . •*! Mar.' pred porotno s o d n i j o celjsko l .t. d e c e m. 1869. (Halje.) Notico n „dunnj*kih časnikih" založeni vrednik takole zagovarja: »Kakor je piškava in puhla tožba v vseh drugih zadevah, tako jo piškavatadi zavoljo zadnje novjce, ki se glasi: (Bere jo.) Kdor mo more to/iti zavoljo tega, ta kaže, da ne \e, kaj se pri nas v Avstriji godi. Na Dnnaji ve vsak Hjakar in vsaka zelarca, da so delegacije vladi dovolile % miljona goldinarjev tako imenovanega dispositionsfonda. Iz tega denarja, kterega ima v prvi vrsti g. državni kancelar Beust v rokah, plačujejo in podkupujejo se časniki po vsem svetu, samo zato da hvalijo vlado, da zagovarjajo njene napake, da opirajo njene grehe, da razširjajo misli, ktere hoče vlada imeti razširjene in da pobijajo in za-sramujejo misli in dejanja, ktora vladi niso po volji. Dosti je ljudi, ki trdijo, da bi tega ne bilo treba. Ali delegacije so ta denar dovolilo po dolgem govoru g. Beusta, ki je rekel, da bi no bilo mogočo vladati, ko bi se vladi ta denar ne dovolil. Če toroj vlada časnike podkupuje, ne dela nič sramotnega, ker ima za to dovoljenjo ljudskih zastopnikov. Beust je to sam nnjprvi izrekel, in če bi ga bil kdo zasramoval, bil bi so sam, a to se ni, ker ima za podkupovanje pravico. Če jaz rečem, da šo je hotel Beust poslužiti svoje pravice, tudi zadnji šolarček ne bo mogel misliti, da ga jaz s tem zasramujem. In Beust se je hotel to pravice posluževati proti dunajskemu časniku „Wandereru imenovanemu. „Wandereru je edini dunajski neslovansk list, ki si upa vladi svojo misol in pa resnico povedati. To vladi ni všeč ; da vlada s tožbo proti tacomu čas-uiku nič ne opravi, to dobro ve, kajti na Dunaji imajo porotnike, ki 1)i nikdar no obsodili človeka, ki se je poganjal za pravico svojega ljudstva, za svobodo in resnico. Torej je vlada hotela „Wandererjau tam poti-pati, kjer je marsikdo na tem grešnem svetu občutljiv, hotela ga je podkupiti. To ni nič nepoštenega, ker ima za to pravico in dovoljenjo naših poslancev. „Wan-derer" pa so ni dal podkupiti, ampak je rekel : Vlada, imej ti svoj denar, jaz pa obdržim svoje prepričanje in bom pisal , kakor mi bo prepričanje velevalo. In „Wand.uje prav pošteno ravnal, pa tudi vladi ni storil nobene krivice. In ker je znano vsacemu šolarčku, da denar, kterega enkrat v žepu imam, pa ga nisem izdal, ostane v žepu, razumel bi po vsem tem vsak fantič, da je v državni mošnji ostalo vseh tistih 1000 gld., ktoro j e hotel Beust dati „VVandererju." če bi g. tožnik prišel k g. Beustu in mu povedal, da me je zavoljo te novice tožil, gotovo bi se mu Beust v obraz smejal in ga vprašal, ali nima nobenega boljega posla. In če bi de-nes mogli Beusta semkaj poklicati, gotovo bi sam priznal, da ga ta novica ni sramotila, ker ga sramotiti ni hotela. In možje, prepričan sem, da bodete tudi Vi ravno tako sodili in me tudi v tej stvari nedolžnega spoznali. Lahko bi zdaj končal, ker sem na posameznih spisih dokazal, da so neškodljivi in da torej niso proti nobeni postavi in da bi jih torej tudi nobeden učen sodnik ne mogel obsoditi. Vendar Vas moram šo na nekaj opomniti. G. tožnik pravi, da sera kalil javni mir, da sem sojal prepir, neslogo in sovraštvo, da sem narode ščuval med seboj. Obtoženi spisi so zagledali 7. avgusta beli dan, takrat ste bili že vsi dorasli in pri polni pameti. Prosim Vas, vprašajte so, ali ste kje slišali kak prepir, ki bi ga bil naredil eden ali drugi teh spisov, ali se je kje primeril kakšen kregali sovraštvo. Gotovo ne ! če pa spisi med Slovenci, za ktore so bili pisani, niso nič hudega napravili, še monj so mogli napraviti med Nemci, ker jih brali niso, ker jih no zastopijo. Morebiti pa ste kje kterega Slovenca slišali govoriti: Dencs jo pa zopet „Narod" dobro pisal, res jo taka. Glejto vso hudobije, ktorih sem obtožen se torej niso prigodile, torej me no morete obsoditi zarad hudobij, ktorih nobeden človek na svetu ni videl, kterih torej tudi jaz nisem storil. (Dalje pri h.) Tinkar Hdnard Janfcić.