jTWvPlt.
St. 40.
V Gorici, 4. oktobra 1878
Tecaj tfm.
„So6a" izhaja vsak petek in ?elja i poSto prejemana alt v Gorici na dom poSiljana:
Vse Ieto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
6etvrt leta    ...... 1.20
Pri Qznaiiilih in prav tako pri ..po-ilnnicah" se plafiuje za navadno tristop-
M TTStO:
8 kr fi se tiska 1 krat
Zavfc* crke po prostoru.
SOČA
Posamezne Stevilke se dobivajo ,pt 10 soldov v Gorici v tobakarnici V «•-aposki ulici blizo „trea kron". in na starem trgu.-r Trstu v tobakarnici „Via della caserma 60".
Dopisi in narocnina naj se blagovo-ljno po&iliajo tiredniStvu „Sofie" v Gorici Via del Municipio v Kaliatrovi tiiSi III. nadstr.               ...........
Rokopiai se ne vraSajoj dopisi naj b« Magovoljno frankujejo. ~ Delalcem in drugim neprfimofcnim b» narocnina zniia, akose oglase pri uredniitvu.
(ilasilo riovenskega politicncga draStva gori&kcga za brambo narodnih pravic.
P. ik naroi'iiikoui*
Tretje ^ctrtl^tje je pri konci, a miiogo naiocnikov se ted no zaostaja s plai'ilom naroenine ter nas tako spiavlja v iievsetue zadrege. Saj smo vendar u>.e veekrat prav imjiio poudarjali, da sum po^odbeno vezani, vse stroske za li>t sproti od meseca do meseca placevati, da je tedaj iieobbodno po-trebno, da nam tudi naroi'iiina redno do-haja. Ker je meil zamudiiiki nuiup; tsu'ili iiarocnikov, kateri so o svojem easu pis-meno obljubilt, da bodo iiaroniiuo med le-toni placali, cesar pa se niso storili, opro-stujemo se s tem, priporoeati Jim prav prijazno, naj skoro spulnijo svojo obljubo. Pribodnjtf bomo vse /.amudiiike z rmleiim znanienjeni ua mlresi opu/orili na rioltf, ker je mogote, da j*' k«»«li» v dvomii, ali je u/e naroeiiiuo plaeal. ali ne. Zanasamo se, da nc ostaue nas poziv plus upijoee|;a v puseavi. Opravnistvo ,Soce.a
Iz Besne in Hercegovine.
Upor v Bosni in Horcegovini je skoro popolno-
ma potiacen......¦ oil kar je tudi   Livno  padlo v o-
blast rntsih hrabrih vojsk. V tej trdnjavi so dobili nasi 14 kaiiO!;ov, med tenii tden Krupov, oOO voja-kov, nizaraov, je bilo vjetih. Zdaj se v vsoh krogih pretrpsa vpraSanje, ali naj bi naSa vojska koj nada-Ijevala svoj« opcracijc proti Novibazaru, kder se u-BtaSi v zvezt z Albanci na vse kriplje vtrjujpjo tcr pripravljajo na zadnjo. obupno brambo, ali naj bi za zdaj Oittaia v mejah pridobljcuib d«el. — Zdoj je po oaSt'in mrnenji zelezo gorko in bi se morale skovati. Tur&ka druha!. zapon-doma tcpona in zapojvna, bi se dala zdaj. ko ji jt! nogum upaiU'l, gotovo najlaze po-polnoma ukrotiti. Srveda st» z nasini nu'iicnjem nc vjvmajo ni Maujari. ui nasi Ituiijani, ni \si drugi Sio-vanoirci.
Nekatcri listi poroCajo. da pride v kratkem vefi
LISTEK.
ANTON SLOMSEK
(Spisal S—c.)
Angled, Nemec» Italijan, Francoz ponosno gleda po svojej domotini, jasnth oCij ozira se po svojem Ijudstvu, ki je Sheakespeara. Schillerja, Gotheja, Dan-teja, Yoltaireja rodilo, zadovoljno gleda v vse stroke vednostt in umetnosti in ponos, daje Angled, Nemec, itd. rou §iri prsa, pogledavSemu na velikansko duSev-no polje, kjer so njego?i rojaki hodili, postivSi za se-boj sled, ki se tudi v poznih letih pozna. Sar umet-nost, veda lepega, veiicega premore, zakliSe Angled etc. priporaogli so tudi moji rojaci; da se 2hljenje idaj v lepiib, Cloveka vreduejsih oblikah odpleta, de-lo je teh mojih rojakov velikano?, kterih iaiena se svetijo kakor svitle zvezde ua obzoru aioveSkega duha. Sre6ttih ofies pogledujejo ti naroJi iz visocih lin svo-"ih lepih hi§ ter vidijo, kako lepo vse v klasja brsti. To so narodi, ki so do mo2 dorasli, in si uzo precej-§nje premofenje pridobili. Domoljubnim modern teh narodov nij treba, kakor slov, pesniku izklikuoti:
„Britka zalost me preSine,
Ko se spomnim domovine,
Vsemu svetu nepozuane.
P4 nikogap gpoSfcovane,"-.
6
i- e 1 i h vojnik oddelkov iz Bosne in Horcf'movine do-mov in v'wvv tisti, ki so najveft trpeli; med temi so v.si slovt'iiski uddelki. Saj jili ti'Akim arccm prifaku-ji»mo nasi' vile jtinake. ki so bc tako izvrstiio obnetrii, kakor in ilo kalcri dru^i.
Iz iSflKi-ada se 2. t. in. pnrofo v BI». C." jako va/na noviai, da je v Sibljo pribc/alo 4000 turAkih upornikov z vojiiim niatciijalom vrod, in sicur 2 pajka, lion beRov, ji»dcn cd bataljon nizajnov s II Knipovind kanuni in odtraguhami puAkaini, konji, zivi'/en in Htre-hvom.
Iz /vornika javlja tolcgram 1. oktobra: Prebl-vah'i Sri'bri'iiit'o niso duvolili vodju turAkih UHtafiev Muftiju prdioila i-kozi svnje niesto, m>go so poslali de-putadjo s phwnjo, naj avhtrijska vojska me.sto zasedc.
Iz Uubrovi ika se javlja U. t. in., da jo knez <!r-iiojiorski sklical \sc vodje m-kdanjih (ktistijanskih) lnMiygov.skih ustasev, naj so se svojimi tctami suidojo <i. t. ni. v Jbleku, kjer jib bode njegov lost avstrij-.skim vojnim poveljuikusu izro^il.
Od prijiitolja sino prijeli iz lloieegovino slede^i dv« pisnti:
Bugutpv dub Hi. sept. UK p. in. kiiio po t«?,av-in'in iiiarAu v Nevesinje duAli. Pot, ki je. ena najslab-hIi in vi'lika vtoOiint ho nanas ttudne zelo pritiskali. Oineiijeiio west.) je bilo brcz upora vzeto, eeravno.smo prn'akovali v doliui Bi^iua napada. Mesto je na vz-hodui stiani veemoina puzga^o. n. t. in. je prisel v Nevesitije en bataljon Turkov iz GaCkc, kateri je po-tem .ialje na MetkoviC odsel. 12. t. in. je lias* bataljon in 11. s pol bateiijo niarsiral ua Ljubovic Ccz Trebesinje na planoto Dabar. Pri Hatelji smo priSli z naso divizijo skupaj, ki ima ua!ogo ju2uo vzhodni del Hercegovine rekognoscirati. Od tukaj smo sli in,?, Fat-nico ua Bog atov dub. Kar oem vasi do danes videl, so vse pozgaue; ne ene liise ali koLe ni, da biimela streho. V poslednjein Casu so se zaceli zopet Herce-govci seliti ter napravljajo si slanmate hisice. Ustasi pod popom MusiCem nam zelo koristijo. Do danes na tern marsu nismo nikjer sovra2nika naSli; avreme nam zapreke dela, ker vsak dan silno de2uje.
GaLko 21. sept. Dolli smo v Ga6ko IS. t. m. MarS ni bil cdo hud, ker je bilo vreme nekoliko liladno in veterno. '/, nami v dru^bi je marSiral 11. lov. bat. in baterija. Ustavili nas niso nikjer, tedaj sjuio v mebto brez zaprek nuciirali. Cakal nas je kai-makan v diuzbi drugih mestnih bogatinov pred me-stoin, ter so naseinu pove^niku njih udauost razode-
Malo je glasu vzgodovinio slovenskem narodu. Nij gospodoval v preteklosti, nij tru^nih bojev vodil, nij zlatuni ctkami zapisaval si zgodovine; ampak mirno hodil svoja pota v Evropi, bivsl drugim narodom sred-atvo za njihove namenc. In kakor je bil zmiraj kro-tek, mireu, ohrauil se jetak tudi do novejSega casa* To pa je uaravno.
Ljudstvo, ki tako lepe kraje poseda, kakor so naSi slovenski, ne more drugacno biti. Gotovo si 6. bralec kedaj doli z visoke gore naSih hribov razgle-doval po svetu; tam si videl v nebo kipeCe §e vi^je gor6, katerih sne2ena temena je veterno ali jutranje solnce pozlacevalo iu na drugej strata dolgo vrsto raa-lih holmov, kjer se ljuba viuska trta ovija in na tre-tjej mogoLne, lepe gozde in tam doli dolgo ravan, po katerej se vije, kakor sreberna vrv, ponosna reka in zopet na drugem kraji mej gorami cisto, kakor ribje oko, pribli§6elo ti je prijazno jezero in vozeeerau se doli proti jugu odprl se ti je toliko krasen pogled na ljubo, penefie se jadransko morje, najlep§i brilijant v diademu avst. dr2ave.
V tako lepej zemlji zamore le clovek biti dober,
miren, gostoljuben; v teh lepih okrajman, kjer narava
nij varcijiva, kjer 61oveku nij toliko   trdega  boja  za
s 2ivljeuje, hojeva prijazen ljud, kateremu je" sreepred
Ivsem drugim  razvilo se.   Drugi narodi  se  ponosno ozirajo na svojo slavno zgodovino, Slovenci te-nema-I mamo; ali kar smo si prihraaili, je; prijazuo, gosto-I ljubno ljudstvo smo in tujcu, ki na^e kraje pohojeva,
yah. V zvezi nismo Se z NeveBinjem, pafi pa z JBile-kom. Zavoljo toga je vlada priskorboia, da nam Crna-gora ziveiS dovazuje; vfieroj smo vdobill izNikSifiaCez 20.000 ok moke. Municije smo tudi veliko nafili, kakor tudi oro^ja, fiotorov, kanonov* itd. Ljudstvo je fie preccj prijazno.(?) 19. lovski bataljon iraa res wfajnK fante, kateri, vkljub da so u2e Cess dva meseca na matsili in prestali hudo bitko, so kaj ftdane volje: vsak vefer in vedno mej te^avnim dclom, prepevajo, da je veselje in razne burke uganjajo. Kakor 86 slifii, bo sedaj vendar gel k Mostarju na res zaBlu2en po-citek.
[Deiielni zbor goridki
V. seja 21. sept, (konec.) Po prcstopu nadnovni red potrdi zbor v/adnjem branji postavo zastran var-stva divjafiine.
Po predlogih finanJinegA odseka potrdijo bo brez ugovora prorafiuni za I. 1871) in racunski sklepi za 1. 1H70 in IS77 nckaterih zalogov.
Pred log deJ5. odbora zastran prouravnave define kniet, sole v Gorici se izroci posebnemu odseku 7 udov v razpravo. V odsek so voljeni poslanci Del Tore, Coronini, Gasser, D.r Tonkli, Faganel, Kovafiifi in Pagliaruzzi.
Po predlogu de2elnega odbora se poviksajo plate osebju (leucine goridko isterske gluhonemice ter so uravnajo tako-le:
a.  vodja bo imel letne place 1200 g., dostojno stano-vanje v zavodu in potrebno postreZbo;
b.  prvi ufiitelj letne place                                  900 gl.
c.  drugi ucltclj »       »                                      800 „
d.  tretji uditelj „       n                                      800 H
e.  katehet           „       n                                      600 „ /. za 4 sestre (nune po 200 gl. na leto)       800 „
stanovanje v zavodu, 4 posteljein potrebno
opravo; //. za zdravnlka letnib                                        150 „
L za asistenta     n                                             800 n
stanovanje v zavodu in posteljo; t. za vrtnarja letnih                                           264 »
stanovanje v zavodu in posteljo; k. za kiSenco letnih                                           240 n
stanovanje v zavodu In posteljo; I. za drugo krSenco letnih                                 240 „
stanovanje v zavodu* in posteljo;
priljubilo se bo veselo, mirno in gostoljubno ljudstvo slovensko; in kakor ljudstvo v celoti, tako bo tudi njegovi mo2je, ktere je mati narava obdarovala z ve-cjimi duSevnimi silami.
Karodi imajo svojc mladost, svojo moSko in sta-rej§o dobo in so casi, ko tje v jen dan 2ivijo, ko je njihovo du§evno 2ivljenje mrtvo; ali, pride doba, ktera jih iz spanja predrami ter postavlja v polo2aj, kjer jim je boj voditi z odprtimi ofimi in bolj opieznoliojo.
Iz patriarhalicnega, mirnega, mladega ^ivljenja prebudil nas je Slovenes prvi hlapon, ki je po naSih krajih zvizgal ter nam javil, da zwljenje drugo oro^je za pridobitev potrebnega tirja. V tern casu sliSimo glasove mo^a, ki je to zHvljenje prej vstajati videl, sli-simo glasove, ki narod naS dramijo k bdenju; v tern Casu donijo, v kakor gorsko vrelo cistern domafcem je-ziku, budefii glasovi Antona SlomSekajr mirno, tiho noS slov. du§evnega zivljenja na slov. Stajarskem. Z mirnim klicera klical je mo2 ta svoje ljudstvo na dan, brez glasnega hrupa, ki bi to spece ljudstvo prestra-giti vtegnil. Bil je ta natin buditve mozu prirojen in storil je s tem veliko,* storil toliko, da narod naSzdaj tudi krepkej§e klice k bdenju, k delu za nbranitev svojega ftvjja Cuje in njim sledi.
Anton SlomSek je Ijubeznjiv znaiaj. Z liubeznijo moza, ki svoje ljudstvo neizmerno ljubi, podal je na-rodovej mladini prijateljsko roko, jej pisal bukvice. jej mizo pogrinjal v seminiSfiu ter jej po tem pot gladil do svitlih viSig jsnanosti, jo « vw moijjo i\PM
m. za deWa leteih                                              192 gl.
stantivanje v zavodu in posteljo.
2.  Posebne podpore, draginjske doklade in dru-ga postranska plagUa, katera je dobivalo do zdaj ucl-teljsko in postreibeno osebje, so odsibdob odpravljena.
3.  Ravnatelj bo dobival vsako leto ste goidinar-jev za razne male stroske.
4.  Ravnatelju, trem aciteljem in katehetn se vsa-kih pet let poviksa placa za 10% in to od sedaj na-prej-   Pb koncanih 20 letih sluzbe nehajo ti poviSki.
Vse te sklepe pa ima Se potrditi isterski dezelni zastop kot solastnik del gluhonemice.
Deielnenm denarsicarju, Angela Rubbia-u do-toB zbor tretjo petletnico se 110 gl. na leto.
Zbor potrdi letni donesek 200 gl., katerega je dezelni odbor dovolil, k placi g. T. Hit**, wdje Po-lubinake mlekarnice.
Dezelni odbor predlaga, naj zbor privoli v to, da se loceniska zupanija pridruzi goriskemu politicne-mu in sodnijskerau okrajo.
D.r Tonkli spodbya ta predlog, ces\ da bi bilo tako zedinjenje itahjanske obcine se slovenskim okra-jera v narodnera oairu Skodljivo. — 0 tern se vname prav zivahua razprava mej njim in poslancema Win-klerjem in Deperisom, katera zagovarjata odborovpred-log, ki se slednjit spreime z vecino glasoy. (0 tej, kakor o drugih vaznej&h razpravah porociuio obsirne-je po koncanem zborovaoji. Op. ured.)
Deperis poroca o podpori 6000 g!., katero je deielni odbor predplacno dovolil po toci poSkodovanim obcinam gradiskega okraja in predlaga, naj se ta zne-sek podari.
Faganel pa predlaga, naj se dovoli obcinara za povracilo tega zneska odlog 3 let; ce se po prcteku ta dohe dokaze, da so obcine nezmozne placati, bode dolg izbrisan. — Ako bi se pa ta predlog ne spr»jel, naj se podeli tudi slovenskim, po toci po§kodovanim obcinam enaka podpora.
Pov§e predlaga, naj se ta zadeva izroSi finan-cnemu odseku v pretres.
Winkler govori proti obema predlogoma priporo-Cevaje odsekov predlog, ki se po daljsi razpravi sprejme.
UCiteljskim pripravnikom na c. k. uciteljiSfti v Kopru Antonu Doria, Josipu Colavini, Graku pi. Bas-sa, Celesta Tanin, Blazu Coluvini, Jakobu Fumis-u. Ivani Breacaku, Josipa Kra§evec-n, Josipu Lcban-u, Antonu Rustja-u, Henriku Leban-u, Antonu Kosovel-u, Ivanu Koren-u, Antonu Miklavec-u in Jerneju Prelec-u dovoli zbor vsakemn 50 gld. podpore.
Prosnje, ki so jih podali uciteljski pripravniki v Kopru: Peter Tomasin, Josip Tavoni, Leopold Zavnik, Anton Berginc, Miba Leban in Ivan KraSevec, se za-vraejo.
ProSnja, da bi se podelil letni stipendij Angelu Cicogna iz Ogleja, da zamore obiskovati sadje-in vi-norejsko solo v Klosterneuburgu—se zavrne.
Eonradu Rubbia-u, gozduarskemu akademiku na Dunaji, dovoljena je podpora 100 gld.
Prosnja Andreja Perca, dosluienega vojaka, za podporo iz zaloga za bolne in ranjene vojake se iz-roci dez. odborn, da jo resi.
Eatarini Planiscig, vdovi dezelnega sluzabnika, se odpnsti 45 gld., katere je ranjki nje mo2 dolzeval na predplaCi in se dovoli §e 50 gtd. podpore.
Pravnikoma na dunajski univerzi Henriku Ka-
jalaega moia budil k ljubezni do: „vsemu svetu sicer nepoznane, od nikogar spostovaue", ali vendar lepe slov. domovine. In gori na visocem mestu, v Skrlatu kot skof nij zabil svojega ljudstva; tam posebno je pri vsakej priloznosti pokazal, da je posvetil svoje ziv-Ijeoje bornema svojema ljudstva. V ranjcem skofu SlomSeku bilo je veliko srce, srce, ki je Slovencu lep-ie, boijse case privoScilo, v tem mozu gorela je ona Btrast, ki ma je pogum dajala, s kterim je svojo de-lavaost na vsem poija slov. daSevnega zivljenja uspe-' §no postavljal. Erotko, mirno je hodil svoja pota, ali 7,ep znacaj bodi t Soli, bodi na prizoici, bodi kot pi-sateij, ali moz, ki tudi kot §kof prijazno kmetu roko poda.
la zarad tega nam svetimilo,ljubko, kakor zvez-da toiaznica, ta znacaj iz preteklosti v sedaojost, v kterej je naroda nasemu toliko teSkega stala; ali kakor on 2ivec, kliie nam tudi spomiu nanj, da to, kar je on zaftel, s krepko rcko nadaljnjemo in posebno nam spomin na A&tona SlomSeka izbujav prsihljube-zen do malega slov. naroda in resnobno nam skof Slom-iek govori: aslazite vi vsi brez izjeme sveto svetej domovinil"
24. junija t. I. postavilo je slovensko ljudstvo temu uzornemu. domoljubu v mariborskej stolnej cer-Jrti dostojen spominek. 13 let je minulo po nje-govej smrti in spomin naoj je ziv mej narodom na-6im; a pride cas, ko se gabodo SezivejSe spominja-Ji. Slovenstvo naprednje, dokaz nam je postavljenje Bpominkov mo2em, ki so prvi ledino sloveosko orali. LepSi iasi prid.jo Slovenstvu in da ti pridejo, pripo-mogel je.skof Slom^ek dosti se svojim uzornim do-moijubnim delom. On spada med one mo4e, kteiih deb se ne kouca, kedar se grab nad njimi zapre: za vefijo dobo je Antoa Komgek delal. Castes mutedaj Bponin*-*
zafura-u in Sinienu Bric-n dovoli zbor vsakemu 50 gld. podpore.
0 prttozbi Divaske obcine zoper dekret de2. od-bora, skatorim se nalaga povracilo komisijskih stroS kov, ki jib je piizadele pregledovanje in ngotavljanje ob^inskih racunov, — prestopi zbor na ditevni rod.
ProSnja inzenirjeve vdove Marije Marusic za letno podporo nje nefbletnim otrokom se zavrne.
Poripcraeimi drastva danajSkih v<eaciIi5cnikov se dovoli 25 gld. podpore.
Goriskemu odbuxu v podporo ubogim dnwinam v vojno sliizbo poklic;i?iih reserviatov je doroljen do-nesek 300 gld. iz **/. zaloga.
Just, IMja iz Kit/at «iijtk na pozdnarski i»oli v Kriievci na Ilrva^kom, «lold ;.n ?M. pudpore.
Frani'ftu Mitnibu u Sv. Luiijc. dijakn na zivi-nozdravilskcm uciitiri ua Ihin.iji. >.e duvali denarna pomoc hO gld.
Proft'i>Oi'skc-inu kundidatu Aiidivju Krasjflj*'1 na Dunaji d«»voli /b»»r -hi gld. i-odpuns da zamore kon-Lati drzavni i/pit.
Mndiusluvec Ivan Ji-ivb na i);ii.aji dobi .'»0 gld. podpore.
0 proMijab dtj k«>\ Iv. Kr.-f. I'alHrk in J(t>ipa Rubbia za podpore pu-st^pi zbnr na dnovut n-d; btu tako o eiutki pro^nji ]i!;ivuika Mh. «>;tluij irir-a.
KriAkeiitn poiiiit-.rcliti, iv. Mrevh-jn, dovoli zbor namesto zapro>ono pokiyuiin'. lao «Ul. podporp.
Po pvo'iliviu pv-tirijr-Ufga i..l-*-kii. «urori zbor de-zelnemu odlnmi. naj >e pii \iM»Ki vLtdi un \.-o nior za to poteza, da se i\ kr. uiiuljiM^ /opi't prel«../i u Kopra v (loriro.
Poslr.noc ragliaruzzt vMiif-ljtije svoj predlog. pf» katerem bi so $. :»I vU-. uda tako pivu.a.tiil, d.t hi moral a imcti v.sika oln-ina s posob ne ira, po de/Vl-nem odboru potrjenega tujuiUa.
Pri gl.-isovauji ostiun: ta pod log v mai.j-ini.
Preillog ihtega po>I;-.tuM. d;1. bi -m> rota od Ivo-barida skozi Ilobir do italija'i>dve aa'jc vvrr-tila nit-d skladovne, izrori se pravtu-rati odseku v razpravo.
S tern je kouvau dneviu red.
Dopisi.
IZ GOriCe, 2. okt. (Izv. dt»p.) Povedal seni uze V nSoci", da v nascj lepej (rorici nij \v.i: tnrkohlov. Dokaz terau je, da seiu to dni \idel v kavariu dva Abraharaova sina, poprej zagn/eua turkotila. igrati ndomiuou v dru/.bi s tukajsniin .,iVldpatrom"\ No. sem si inislil, ce pojdu tako naprej. zgiuolo bo kmali tudi sovraStvo do nas goiiskih Sluvencev ini«j sedunji-mi najhuj^iini sovrazniki; a presueto sem se zmotii, kajti koj druzega due pride k meui moj narodni pri-jatelj, trgovec iz L., tor mi pripuvedujo, kako ga je hotel nek zuan italijaucie, zitni trgovec ua Korenju, iz Stacune vrtci, leer je z.jgovarjai iJoseubko-lIereL-govia-sko zasedanje po avstrijskej vojski. Ta prenapeti lahon je v svojej zeleni strasti zakteval, da ker sti uze Bosna in Hercegoviiia slovauski, naj bi Avstrija bila poslala tija Ie „sklafs", pa nc njih italijanske (ft) sinove. Ra to ga je moj pnjatelj uprasal: RKol:ko sinov pa imate vi v BosniV" in moz je bii pobtt, kajti, dasi nosi uze kacih 20 let zakonske verige. — nema se nobenega ni v Bosui, ni diugod. Povedal mu je tudi, da oni novci, ki si jih je prihrauil, so le slovenski, mej katernu naiodoni se je a koiuzo itil. obogatil, tedaj naj Uoga zahvali, da mu se kak Slo-veuec v Stacuuo prihaja. In glejte, dragi br.ilci, vendar k takim grdim obrekovaloem in zauicevakem na-§ega naroda zabajajo celo nasi uarodujaki ter veljavui mozje trgovaf, Ce tudi imaino v Gorici par poatenih domaCih trgovcev.
Te dni je bilo citati po italijanskih listih, da Italija osuuje 38 kompanij planinskih stivlcev „cac-ciatori alpini- in radost je obsiuola nase italtjaiii&si-me, kajti v svojej stra&ti so uze videli svoje „trateiii-, kako jim brzimi uogatni liite na pomoc, da bi jib re-Sili izpod „avstrijskega jarma-.
Sanjalo se je nasim lahonom, da prispejo ome-njeni lovci uze v osimh dueh eiez i'odgorsko goro in se bodo sprehajali po nasem slovaubkem Travniku. aPocakaj Bostjau!*
Rekruti, dijaki, Bpetorali" in .maronarji" so uze dospeli v Gorico in takoj je zivahneje. Prvi, se ra-zumi, morajo k svojim polkom, drugi brusit zopet ¦uma svitle mece, zaduji dve „branzia pa bosti zaceli po mestu upiti: „petorali cal'di iu castagne roste", pa pojdejo novci nasih solarjev, katere m\ je mati skrivaj pri odhodu v pest potisnila. v zope teti t'ur-lanskih Kainjelov, in na pomlad ruiuajo ere/ mejo.
Uze muugo jih je pod kljufiem lalioaskili ropo-tafiev in vendar se ne nehajo ro-oviiki. Te O.m je bilo uecega ranega jutra videti po niestnih udeah pol-no izdajabkih piakatov, v soboto po nuei niisla sc je petarda na pragu hisuih duri, kjer siauttje de/elai giavar vitez dr. Pajcr; seveda za toi ker je ta moz kaj izvrstuo govorii v dcz. zboru proti uesiiiamuu ia-honskim deinun&traiijaui.
No, da bi ti Ijudje. ki veduo Skilijo y „beato J It»mol*  Citali v Rirau izhajajoci Uberalni list ,Li-
berta", prepricali bi se, da tudi tam ne cvetd tako lepe rozice, kakor se jim sanja in ohladili bi svojo rene-gatsko kri, Navedem naj tu izvirno dotiini stavek, morda ga bode vendar kak lahonftc cital: „L forse azione da fratelli ehiamare altri a partedpare alle nostre *misi-rie, alle nosire tasse esoi'bitanti?* Po nasem: „Mari je to bratovsko delo, ako se klieejo drugi, naj bi se dele&U naSe revgfiine, na$ih ogromnih dav-SCinVa
Sicer pi prej, nego se jim izpolni vroca 2elja po Italiji, raCunati imajo z naini, z naSim krepkim slovenskim ljudstvom, katero bi bilo v taceni boji e-nako 'cmogorskim sokolom.
Beseda, ki jo je napravila goriSka, 0 pardon! vertojbska citalnica minolu uedeljo, izvr.MIa se je ne-uavadno dobro. Mnogo rodoljubov iz (iorice ter 0-kolke je bilo tam. In cujte, mej prostim kmeckira Ijiid^vom sedtd je nas obe«-spoitovani drzavni poslanec, grof ('orouini so svojim sinom. Nij tedaj Cuda, da je blatftn-odni kos]mmI grof tako priljubijcna oseba mej sloveu^kim ljud>tvoiu. Shiva mu!
Igra: .,StraMia boie/en" je bila izvrstno pred-stavljt>ua. pa rodidjubu je moralo seree igrati ve^elja vidftVitiu naodiu obi brata Lasira, v-acega se >vujo sestrirft. Tudi ndada dcklatnovalka. ki je deklamo-\,\\a N-ovo kaj lopo Jlomarieu", pa yovoinik tilolog g. Za\.idiav. zela >v.\ ^romovitri pohvalu. i'a Sontpe-tft>ki ,Shiv».i" sti Vain tako lepo p»li, da smelo re-i-ein, da ntj-t-m uze davtni tako kiaMiega petja blifcai tor potiavljati so nioridi bheuio pe.«,mico na obt'uo zahrt-\o.
Najbulj pa sc j.« obeiu^tvu dopmial iKWga 11c-pozabljivega Koeijam i« a vetiee narodnih prsui in ko so \rh pevri doftpidi (Iv n»«':,i»i zu;n»o: „('uk so je 0-zoni!" uastal jo mej obe.«.sf.\otu vfhkanski >meh in Ivoc•ijaiioii'fVi'iiiU spomwui zadoiioli >u po dvorani „J51a-va-kliri!1*; nnuul .-e je po:iavIj.ifi. In tako je prav. na-lodtie, na>eniU ljud-lN:J prdjutiiji'tie. peiin itiij se po nasih odiih pojo. m- pa umet.no,
Koueeiifi pa mim .*•• vitoli do ranega jutra iu gotovo nij bilo uuwimmi zal, da je dosel vVettojbo, vsaj jiieiii gotovo ne!                                               T.
\i goriske okolice, •;>:. -opt. «-i—1—p-> C. k.
ovet.r 1 ora/rodlia p r 1 p 1 av I\,\\ u it a za rtred-11 je M>ie z d\enu «ddi'lk«»ma. s!o\ets-kiir. in itali-jHtiskiiu. To into bode uiiria. i<- n-ut na div.eli prav .-lisali. tihta nova, 0. k. uonr-ka n.-i«: iVua Ijud-ka sola za <U-<:h: ktura namerava pripravljati derke /.a Mi'dnje sole: gimiuzij in realko. To tej natueri bode im»da tudi iuw. ktoro ji >:h bnSje pn.-tujo, nego ..notn^ka Ijti<l-ka sola za dei-ke.- Kajii znauo je, da po iiovth po>tavah ijuddka sola za me^caiisko solo prip:avljat ne pa za gimnazij in realku. To velja za vsako Ijud-sko solo, bodisi sloven>ka, italtjanska, alt nnemska'*.
Pa Oemu !»i se imouovala ^nein^ka- ljud.-ka sola, ko ni nikjer na Goiiskem ueuiskega ljudstva, razuu par druzin r
Prav veseli smo, da se napaCno iuie v pravitao spremeni, ki domacih naroduosti ne iali.
Oe i;mo pa le prav shsali V
Iz |K0Zane l. okt. il^v. dop.) Nek dopUnik iz Kozane (pa biezu ni n:>>» «e v 6$. listu Suce sitno huduje nad Kozano in \'ipolzatui, ker se poganjati za odeepljenje od zupanijo Muartuo—Kvisko. Vemo sicer dobro, da muogo piav inoirih nioL zagovarja na vso sapo so.-tavo veiikih zupaaij ter skusajo po svojih na-telih povsodi le zdruzevati in vsako trganje zabtanje-vati. Nakoliku so ta uaOeia vtemoljeua, ne bomo tu preiskovali, samo to vemo, da uobeno pravilo ni brez izmeje. tedaj tudi pravdo napravijauja veiikih obein ne. Ce vidi kaka podobeina, da se jej kazejo vecje koristi pri samostojui upravi. kakor pa v zvezi z veliko obemo, obudi se naravno zeija po samostojnosti, Te vecje koristi so Kozauce in Vipolzaue vodile, ko so polagaii prosiijo za odlocenje vi^jemu mestu, ne pa caatilakouinost. kakor g. dopisoik predrzno, biezob-zirno, in kar obiiko zadeva, celo precej osorno sodi. Ljud>tvu je mar za spiuMii blagor obtme, nneua Bpo-destaf, „deputatu in „kouzelir" morda kakega po-sameznika malo pozgaeejo, IjueUtvo nema od sa« i.,ih imen niC; je tudi razumno dovolj, da se dasamo po obCej koristi voditi. Kar se g. dopisnikove trditve tree, da za Kozano iu Vipotte druge obeine zakladajo, recemo odkritosicno. da tega ne verjamemo ; vsaj Ko-zanci smo prepricani, da za uas dosedaj nobeden nij plaeeval, ker imamo lastni bratovski zalog in trdno ob-ciiisko premozenje; mygoce pa je, da je celo Kozana i-A take podobciue, ki i.emajo nic lastuega premoze-iija, marsi kak goldinaiceK zaiozila. Prav cuduo pa g. dopisnik zbada z veiikim obubozanjem po nasih krajih: jaz pa misliru, da ne le pri nas, ampak po vsej Avstrijt, Ce ne se dalje kmeta dandaues levscina stiska, za to pa vendarle ne nehajo ne zbo-lovati, no ministrovati, ee ravno omenjena opravila veliko donarja pogoitnejo. Brez biemen ni nobeuo upraw. ue drzavue ne onCinske: ce mUlimole breme-t>a tehtati, pa najbolje odyraviuio vse obcine, velike iu majhue iu vse javne urade, da postanemo Bosni podobni, Bremena moramo nositi ? z.vezi s ^mavtnom
in iudi, Le se nam dovoli' sanYostojua zupanija, jib. bomo morali; prepricaui smo pa, da bomo v drugem slufciju lazje oblozoui in tudi vecjekoristi vzivali, ker mislim, da imamo zraven g. Atteinsa in Lucenbergerja, vendar se druzih davkoplacevalcev in tudi davkoodraj-tovalcev. G. dopismk saljivo pristavlja, da vsi peruti po tleh vlaSimo in karjoio vozimo; no dobro! ravno 2ato bi nam moral privoSdti samostojno zupanijo, ker do sedanjega oddaljenega visokega svediSca v Vedrijan je tesfcko z polomljenimi peruti frleti in karjoio je tudi bolj pripravno posuiw.uo voziti, kakor v skupni vpre-gi. Xajboljc bi oil g. dopisuik storil. ne inotiti z>> lja Kozancev m Vipnlzivwv, amnak pripustiti vso za-devo razsodbi dotii-uili obla^tij. l\ se dovoli zazeljen«i lotftev, bomo Ko/ami in Yspolzauje ze znali obcinski voz voditi, da se ne bo v urapo zvrnil, kar se menda veliki in obeinam najbolj po redkem posroch-Kn Kozanec.
tz Trsta •.»-.
cegovbe,    Tuiki v Ka/^avi knu-t. «lf'»-
la. • -Xa-j. drn-tui,!
,»j|«|it. il/v. 'lay.) (Kanjenri u Her-i't-f-k' iWarladijes petroljem.— -tva.-   lK'/i-lsii /bur trzaski.   Stre-
l
•ig»> <U.~»t lie nyiny btd;, di;e\.i, da ! eiitlei Mi.ov Mwi M-ia d»< B«>i»i. k-i.'i vVi.    /»t\e
Mrt
ga, nego »i»
Vln»*, i.ij }i'<
jib jt» UA* but se lev
ku Vr(; vujj StttO  \   t» H»
zariiiji. V I ki b>: |«.;iv
in pa .^>i!?l teol na '»•»»
K^ b vijati  • mvK'iui; -aj ttati n ta iu nii-di. »«e \e
Ttsdt \jft:i» 'i ofirirjvv winun tuk pojHilua Imrvuu 11;
pi
glultio n»^t< V i:Hletj«.
ti An»«'iiUf / *J
f l»djo4;IJJ, V-'r rtunotktta'j « {•• goni-«i laiija «-. pogte/mtt « |«i»;
b.
i
ai*r
saiuio tukaj dru/.ega vaine->\ in rasijeuib i/ Uercego-{•¦i <i< -!¦» \ec ali uianj teh ;,vkt >iave in gotovo je, da ,*»,» -,»'in»; kaj pa mora » ».-!,• \nv bitke in j«* veli-¦ \« ;.uc in iui Ju^osbtvani . {:¦.; $ ra\i*'ah smo zahboze I=.-..- d«-.rodki na Kmwj>kem, \ ii: /.. /bum Ijubljanskeni i.. iu/,»p»»<-et« poneiumanje
.:,..-¦ i»".'.; -tvati iitidaljuo raz-|!.i.i M:!iu; zatt«n-j pa iaj>i j  iii» [:.ji.v in \sik, kcdor ii-
h;   »,.;'.  lad  /Al!»Mlil.
i-i,;.',, k.iiiiiakaiinv. vnjakiiv i «la:i. in m' celo dva ttir>ka 'It.¦!'*. kar vn« na>e p*»li-i.  ;»-.!:..» deta.
;.-   wi;ka Udi!», ki je do>la
j   f   -:.«..; iadija bill je ii/e
<> :-.;-.i.-.lt  piei-ej   iz   bike
.»m|i>v.    Kn Jtl bila
bik»*. i-ku-iah m) jo
j-'liali *'o   v iijo, pa
i^e'k iu i.ij   bilo veft
•tiH .so j«> planieun,
tia-ui^ l»ozara   pa-
,je   u-sn-1   naprej   se
.!;>• zjutraj.—vzdiffnil
v,U'A»\) se odprhter
i::r^b> dr*ize«a  ri'Mti,
iar I"p  pnzor je oil
]<>.   kakor   da   bi bil
t.sko jc >vigal  mogo-
I'truk-j   p"jrv(:e   vazlivajc  se v
uko da 'so babicc   mej seboj
kega sina je §e bolj §koda, nego pa mehku2nega cin-fulina; <ia§i Lahoni toliko manj zasluiijo, ker so sami najveS rogovilili leta 1868 proti domacemu bataljonu, dokler so ga odpravili.   Zdaj iinajo, kar so iskali.
V torek ponoCi ob 11. uritre&ffilo jev magistrat, v ono palaCo, katero po pravici zovejo' tudi kulisa. PoSkodovala je strela en vogel in Miheca pa Jakeca, po tern je ustavila uro in v kavarni, ki je pri tleh vgasnila je vse luci, tako da so ljudje prestraSeni v teini ostali in ko so bile sopct luci pri^gane, so se 5udno pogledavali in se popra§evali, ali nij enega all druzcga kaj zadelo. Strela je tisto noc" §e v eno dru-go hiso zadela, vendar pozara in posebne Skode nij bilo.—
NaSa citalnica preselila se je v lepe prostorena kanalu v srediSci mesta; da bi jo v novih prostorih tudi nov dub obsencil 1 Rojanska fiitalnica bode ime-la 5. oktobra sopet veselieo s6zanimivimprogramora. Dru^tvo „KdinostM pa po novi osnovi Se nij pokazalo /ivenja.   Doliua tuzua IstraV! Kedajbo kaj?
puiti
liil-;
»''j l'J
Wztiv,
.ida ,-i!iiO zavarovalna dru-vved bila je dobro zava-, da >u kapitaua zaprli —
Cine.oba sta ra/?ta'.; lega v botiljah. i;o ¦¦ je raz>ta\il mw.-gt > ¦ je bill *o odisk^asu : sUuil prak'.in'ii txv.i. iznaaei.    V.^a gi»ri"
ki je \i--«.k'
db.» m. vm- ;; jii.
Ceh tCKnuijeU is; &t je. k.ii:.uc ^. -Jadiju iskills.   l neg.» iAfi.je.--^! to ua *in)h> ;.j i;. na^tal |»'d ui-Tj-tui pia:ai n \ zi. morje go. el   ;e 6epet.de. da m^rji- u-Skouo b,^io t:j Stva. ker i.u\\;,i s> i-<", Tovana.    I.ju-ije u:» pa meuda -e tt v»«.r. ne t.';-.-t;sii.-~
V t.e,i<lj>*. inu.i; k ,;. t-.tek bila jev pa\ilonu ijudi'kv-jia viU Us/-',r^» tw'.ic p'/^kih pndelkov,vina iu i.aije.ud-kib >tti-M- v. k/r!H ;e i.^pravilo tuk. kmc-tijsko dr|i>r\ . N.^i.; -¦• ck-v.k-e iti/5tavilo je oskibnistvo gmda Mmtui.jv :u ^inuyw.^ ?o >e tudi tvetice tr2a-ftkth vituarjtv: M.iten. Wi-ner in slovenca Bandelj«a. Okolica raz>&r»\iia j«. mi.'..^o lej»vga giozdja, jabelk, hru*k, po funti in wz. Porebiio jMihvaino moram ome-niti g. Dauel-a u OJuine. \<u it; Malalana tudi izOb-i>t:.*ga vina refoSka in be-NMtrgoja iz Proseka, ki in kra^nega sadja; vsi tri-•:::j,;iui. it. Malalan je raz-za \iv.o nitrirati. ki ga je sam .a kua io/!ioma Moua) dobila je
tudi >vetii• :0 za r.wxe -trcje. VeCina razfctavljenih strojev pa jv bda g. iuzvuuja Zivca. naaega rojaka; on je ra/siavil kvl ivto \>« h lusjuovejsih in najbolj prakticnih pi>ljedel.-kib >trojev; zasluzil je torej pode-Jjeuo am odliko pr\e vr-te. V obie je bila razstava, akopram ne posebiio olainia, vendar jako zanimiva in okusuo vredjeua: malo. pa dobro bi se lebko reklo.
Xaie mestuo >t«rt«instvo seje sopet enkrat me-tamorfoziralo v dezeh-i zbor. Zaradtegapa vlada prav enak iiuh v pro-toiiU oueu'a zborovaliSca, kakor pri navadnih spjali ineit;;;h neetov.
Intel je ta zbor stjo to dui in kaj se je vse sklepaloV Peticija za ita'ijansko univerzo v Trstu, za ap'.einembo obcne vojuske postave, kolikoi ta zadeva Trst in Se veft taktk iu enakih. Kaj prav za prav ho-€ejo naSi trzaSki 2idje in dingi bogati oCetje razbrz-danib otrok? Drzava naj bi jim delila same privile-gije, naj bi jib cartala, pestovala, da se zdravi ineili ohranijo za demonstracije za zediujeno Italijo, Meni se tudi ne dopada red, v katereni soletos jklicali vojake k polkom, da namrefi star reservist mora v ogenj, pej tern ko mlad aktiven, vojak doma 5ipi;—akmefi'
IZ Tr8ta U. Oktobra (Izv. dop.) (Prekucija v Trstu!—SreAni Casi papirnate dobc—Itanjcnci.)
Sopet Yarn imam sporoCati o denioustracijah v Trstu; pred 11. dnevi so namree nasi labonski poba-lini t^pustili eno pctardo v tuk. c. k. vojaftuici in v pondeljek ob S. uri z»oCer je notfla druga jako mocna petarda v nemski kavarni; zdrobila je vsled eksplozi-je iiiuogo sip, druge sk</de pa nij bilo. — Vsa rec je | le pnbalinska in se skoro nihLc tukaj za-njo ne zinc* i ui, akopram graSka „Tagespo.stM pise, da je v Trstu prekucija. Veciua tuk. prebivalstva to rcci obsojuje in prav bi bilo, da bi ti zavratui 2idovKki fantalini ini'li na dan s kako tabtiko; piilika bi so saj ponu* dila tuk. Movmioin, pa okolir*anom, da v morje po-mefejo vso to sodrgo. A zid ne pokafte rogov, ne po-stopa mofiko, v tein ob/iru je turck vzviSeueji in zna-••ajneji.
Torej nil se. eaino vlada naj bode nckoliko bolj energirna.
Xa (ioric'aue so zilaj nasi Labon! stmsno Brditi; jezi jib una demonstraeija proti wHalia irredenta*' v goriskem dez, zboru; eudijo se posebno nekemu go* spodu iz (iorice; pa tolazijo se. s tern, da pravijo: „Saj smo zmerom trdili, da (Joricanje iiIJr'o Italijani, atupak sami „stbiaviM - (B«'.bi mai li lia latti ltaliani «pii*i deseendenti delle montagiiel") Hploh pa moram reei, da se tukuj&uji pravi Tiza^ani za (Jorifike raz-uure main brignjo; pravi Ti/atsaii /ivi le za svoj Trst in je kohkor toliko powbno v politiki pravi glister." Na uekaj iuterehautnega uioiam se vaise citate-Ije .»,¦ozoriti. Kur/ui listek kazal je to dni srebro pni paii, to je, da je manj vreduo od papirja. Ali nijho to srefm casiV!
Ua, da, ko ne bi bilo pod to lepo kttljo toliko raztrganib, vtnazanih cap. Mi imamo umetue volihie rede, a v urstnosti so ustavoverci uze vse prekosili, kajti imamo tudi uraetuo blagostanje, pa pravijo, da tiijsmo sreeui v Avstriji, kder srebro manj velja, nego baukovec. A; da bi jaz imel gro§e, kupil bi vse jedno le srebro in ne papirja, „denu die papierene Herrlich-keit dauert niclit."
Te dni so sopet od tukaj odpeljali na Dunaj 300 ranjenib.
Pisal bi Vam Se nekaj, pa se bojim prijateljev. P. S. Sinoci ob 0. uri je pottla petarda na dvo-riscu vehke vojasnice, kesueje ob poluoci pa Se dve petardi. ena v voja&uici za trattsporte, druga blizo gledaiiM'a nArmoniaM. Pred veliko vojaSrdco xbralose je bdo vse polno ijudstva, tako da so morali mnoiico razpoditi vojaki; veema je bila jeznana one pobaline, ki tako neumuo ljudstvo iznemirujejo, jaz sam sembil prav blizo, ko je eut'j gospej prislo slabo. ShSi se, da je policija dobila v pesti dva rogovileza, enega lSlet-nega, enega 40 letnega mo2a, oba kupljena klatcia. Xoviuci, ki so prisli te dni v vojake, prepevali so po mehtu, kakib par stojih jeSlo pred magistrat in tarn so na vso moc upili BZivio* in „Evviva Austria 1" To se zaznaumje kot protidemonstracija. Sicer pa nij no-beuega nereda bilo. Ljudbtvo v ob&e obialuje te ital. demoubtracije.
Zarad jutrajsnjega goda cesarjevega napovedana je za deues zvecer velikanska 'ieraoustracija; petarde, ijudsko zbiranje in kridanje „Evviva Italia", prokla-macije itd. Vse se boji, posebno 4euske; pa menda ne bo posebno hudega,—ker vojaki so pripravljeni, policija vsa na nogah in pomnczena. Kaj policial cko-licanom naj jih izrofiijo, bo2jaOblastin|pa boijaobrcal to bi slo vse v morje. Jaz pojdem gledat, ce bo kaj, pa porofiim,                     ........
PoliciCni pregled.
Govorice zastran ministerske krize v naM drlavni polovici so potihnile; po nov&|Sih vestih vtegne linger izstopiti iz ministerstva.
Ogersko ministerstvo pa je „in cor-pore" naznanilo svoj odstop. Povod je dal nek* da finanCni minister S z e 11, kateri je izr&zfl,
da m ne vjetria z Andra'stfy-jevo orfjeiitalno politiko in da jo fto^ kot M. p'6sla(nec j^rj^vo-jem prepri6anji sp'odbijal; pa ne zaradi'iega, pravi, izstopi iz ministerstva^ ampak- za to, ker nema kje vzeti denara zi Bosensko okupacijo. Andrassy si na vso moifi prizadeva, da bi iiiini-stersko krizb zaterl, -^ a teSko^ da se mil po-sre6i.
Na Dunaji so bili te dni zbrani ministri obeli drzavnih polovic; posvetovali so se nekda, ali se ima z ozirom na ttgoduo napredoVtttije Bosenske okupacije tiidi NoVlbazat zfasesti, ali ne, pa tudi o tern, kako bi ena in druga dr-2avna polovica zaloftla dotifine stroSke.
V  6eskem dez. zboru je poalanec dr. Rieger v spravljivem govoru. utemeljll svoj predlog zastran adrese, v kateri se poudrfrja, kako kriviCen je za Celie volilni red. Zbor je soglasno sklenil, da se ima predlog izroCiti po-sebnemu odseku.
V  moravskem deL. zboru 80 Nemci z vscmi glasovi odbili predlog narodiilli pOslan-cev, da bi so poslala adresa cesarju, kakor jo je dr. Praftak predlagal.
V  6tajerskem zboru so Bklenili s 33 proti 23 glasovi, da se ima predlog zastran a-drcso izroftti posebncmii odseku. Dhe 1. t m. ni mogcl dez. zbor niti zborovati, ker je dez. glavar dr, Kaiserfeld zbolel, namestnik Noupauor pa iz Gradca odpotoval.
V  gornje-avstrijskein zbofli sotudl zivaline razprave' zarad adrelBB M cesarja. V seji due 2. t. m. jc Skof Hudigicr zagovarjal a-dreso, katero je nasvetoval konserv. poslanec Ptltlgcl-, — zmagala pa je adresa ustavne Btrbn-ke s 25 proti 22 glasovi.
Dezelni zbori imajo 14. t. in. skleniti le-tosnjc zborovauje in trl dni po tern se odpre dt^avni zbor.
Magjari nadaljujcjo svoje upor. V nedeljo so imeli v Pcsti javeu tabor; predsedovaljeposlanec llclfy; sklenila se je resolucija, naj Be dene vlada v zatozni stan, ker ni zabranila rusko-tnrSke vojne, ker ni bdsenske vojske prav zaCcla in 60 milijonov kredita ne po ustavi ra-bila. Nekov Ktttv^s pa je Se nasvetoval, naj nafea vojska hti popusti Bosno Turkom in se vrhe domov. Kako dolgo bodo Se noreli!
Na AngleSkem delajo priprave za vojno proti Afganistanu v Aziji; vendar je Semog^e, da prosi emir zamere, v katereni primerijaji bi menda Anglezi tern rajSi odstopili od vojnih naklepov, ker se boj6, da ne bi se tudi Rttsija vtikala v vojno.
Angleske ladije, katere so stra^ile pred Ca-rigradom, so se uze vrnilo domov; Tudi ruske vojske so se odmaknile od1 Carigrada ryroti'A-drijanOpeljn, kder je bil general Tottleben od vseh ljudskih. vrst in tudi od turskih veljakov prav uljudno sprejet.
Raane vesti.
Na§ dezelni zbor bo imel necoj svojo osmo sejo. 0 sesti in sedmi bomO pribOdnjiC nadrobneje porocali; danes caj povemo le glavnef'sttarl. V Se&ti seji je zbor potrdil naCtte postav zastran razdelitve obC. zemljiSC Vol?jegrajskih, Malidolskih' in Kojprlv-akih; pvoSnjO nekaterih obcro, da bise cestapo Bra-niSki dolfui vvrstila med skladovne, je izrofiil dezel-nemu odboru, da vse doti€ne razmere natantind pozve in v ptihodnji sesiji svoje nredloge stati; proSnjoKo-zanske in VipoISke obfiifte v dosego posebne zupanije\je zavrnil: sklenil je sledirjiC poslati visokemu minister-Btvu peticijo, da se uBtavijo one ministftrskenaredbe, po katerib se ima goriSka defika yadnica spremetiiti v nemSko Solo ter v srednjih Solah izbnsati de2elna jezika iz vrste obligatnih predntetov. PoBlanec D.r Tonkli je v temeljitem govoru pripOrOcal*ta predlog1,' ki je bil, seveda, soglasno sprejet -- V sedmi seji je poslanec vitez Wl. Ritter naprosil de2. gTa-varja, naj po primernem naCinu sproii predlog, da iz-razi deMrti zbor svojo nevoljo in grajo zarad prdti-avstrijskih demonstracij, ki se v zadujem casu V nail deieli pogoatoma ponavtfajo. Gosp. glavar je tfi to V iskrenem govoru, kutetega!prihodujic v slov; M objavimo, razlo^l, od kod pribajajo te4 d^moustrkbije in kako se naSe. deielno prebivalatyo obeb aaroono* »ti, ki je v wl» jrtwiWfc 8^w f*«*9 W*
zvestobo in vdanost do Avstrijein do Habsborske rodbine se studom obrafia od takih zani&jivih dejanj, ter je sklenil 8 predlogom, naj vsi g. poslanci uste-nejo in s tern izrazijo: da v svojem, svojik vdilcevin cele pohneiem grojije Gorisho-Crradtike imtnu sloves-no grajajo m ostro cbsojujejo vse puntarsie demon-ttracijc, ft* so se eadnje close v naSi deeeli godih v prottavsfHjskem tmislu. — Soglasno pritrjeoje. — Zbor je soglasno sprejel Ccronini-jev predlog, naj dei. odbor oaprosi roinisterstvo, da se ostro prepove wa2anje govede iz Rusije, Rnmunije, SerWje in Tar-«je in tako domata Sivina obrani goveje koge. Potr-dili so se na&ti postav zastran razdetitve obtinskih xentljift Verhovskib nad Kaoalom in raznih obCioskih oddeJkov RihenberSke iupanije. — Na dnevnem redo dtnasnje seje so sledefii predmeti:
Poroiilo pravnega odseka o proSojah nekaterih oWHn, da bi se na Ijudskih in sredojih Solah podu* devato v ssglasju z dolocbami driavne osnovne postave od 21. decerabra 1867.
Porofllo deieluega odbora o razdelitvi oWinskih zempc Skerbinskib.
Poroiilo deielnega odbora o prosnji obSine Ko-bilaglave za razdelitev obginskib zemlj&fi.
Porotilo pravnega odseka o prosnji Crniskega iapanstTa za razdelitev obtinskih zemljist Sclskih.
Poro&Io fioanfoega odseka o racunskih sklepih zemljisfroo-odveznega zalogazal. 1875.1876. in 1877.
Porotilo dezelnega odbora o prosnjah obcin Go-rice in Grada za odskodbo, ker so priskrbovale pobi-ranje deielne dav&ine od piva.
Poro&lo pravnega odseka o postavi zastran Ce-beloreje.
Poroftlo pravnega odseka o natrtn postave za-itrtn vpejjave solske davscine od zapnifln.
Porocila peticijskega odseka.
Porocilo pravnega odseka zastran vrstenja ne-diske ceste od Kobarida skozi RobiC do ital. mejemed skladovne.
Mili darovi: Urednistvo javno potrjuje: L g. vikar Masera in farmani v   Stmavru darajejo za ra-njene vojake 17 gosd. 30 aid. Zupanstvo v Serpenici za isti namen 15 g. 20 kr.
C. k. poStni urad v Gorici javlja sledeCe: Vsled visega dovoljenja bo od 1. oktobra t 1. naprej pri postuein uradu v Gorici posebni oddelek c. k. colnega urada, pri katerem se bodo odpirali zaboji in aploh vse poSiljatve, podvrzene colni raviiavi, ki bodo prihajale za mesto in njega postni okolis.
BMunicipiodiGorizia" poSilja na§im zupanom italijanske dopis>e, kakor bi moraii oni vse jezike, a gospod Municipio enega sauiega zaati. Naj mu bode povedano, da, kdor hoSe kaj izvedeti, mora prasati v istem jezika, kojega praSanec zua, dragace ne dobi odgovora. Nekteri nasi zupaoi so ze skieuili, da ne bodo na italijanske dopise nic odgovarjali. Vsaj Mu-nicipio ni ni5 vec kot zupaustvo. Gospod Municipio naj si dobi tajnika, ki zna tudi sloveuski jezik — e basta. (Tako se nam pise Kanalskega.)
Gospodje Rojanske citalnice napravijo v nedeljo 6. t. m. beaedo z igro, sreckanjen in petjem, iiati dobodki so namenjeni citalnici za razue pripra-ve. Vsi, kteri blagovolijo kak dobitek podariti za srec-kanje, so prOSeui, da ga oddajo go.spodu Wolfu v prodajalnici (Via Farueto) tik lekarne Fei tier. Ker je rojanska citalnica v tizaSki okolici zunajua trdnjava, upati je, da se vsi rodoljubje udeleze te besede in sreckanja. Radodarnostt niso stavijene meje; dobitki boj v razstavJjeni pred besedo, sreckese dobivajo pri g. Wolfa in odbora.
Poslanica.
HL KOMNA. Ker je Vas cenjeni listvedno od-pert i resnici, zato se drznemo podpisani davkopla-cevalti, koje 9SoLaH vsekdar rada zagovarja, sledefie objaviti: Eomenski podu^itelj AvuIgo Aibinus" piie v zadnjej St. BSoce", kako ^aiostno je za uCitelja-orga-nista, Le mora od hige do hi§e pobirati zasluzeno placo. Mej druzim govori nda so slabe letine, i vsled tega se kmet jako rempinLi. ko vidi pri hisi duhov-nika ali ufiitelja, ki dohaja po psenico." To natolce-vanje je prouzrofiilo muogo raz^aljenja mej vsemi obcani.
Ker ljubimo pravico i nuCemo, da bi kedo dobro ime na§e obcine fernil po svetu, objavljamo podpisani Bledece: Vsak kmetovalec, Ze se tako reven, je dajal i daje z veseljem i ljubeznijo duhovnu ali uCitelju, kar &u gre po pogodbi i se veLl Ce se je pa ka-teri kmetovalec nad gosp. podufiteljera rempiuCil, je iskati vzrok temn, da se je g. organist pogodii z ob-Cino orglati celo leto za 50 meruikov p§enice, ktero ima sam pobirati; vprasamo pa, zakaj nij spoliul gospod organist svoje dolzuosti ? Kolikokrat ju popUsttl orgianje? Nij li reinpiucenje i nejevo^a kmetovalca prama gosp. oiganistu (pa ue proti gg. dubovnikom) prizaneBijiva? Badi bi molcali, a ker ste nas javno
zaceli i neopraviceno mazati, daii ste nam sami pravi povod, da vam moramo verniti na obraz, kar sami terjate.
V  svojem dopisu govorite tudi, „da je za n(!i-telja pobiranje poljskih pridelkov ponizei&lno i to ne sme biti.R<Cndno se nam zdi pa, da se je g. Aibinus tako pooiial i bral ne le pogojeno psenico, nego tudi rad sprejel druge pridelke. Eje tedaj doslednostl Pravi v svojem dopisu dalje: BNa§ stan mora biti spoStovan i. dr. Popolnem prav! Pri tern pa ne po-zabite g. Aibinus, da mora biti Stovanja vreden, kdor bote Stovan biti!
S tem je polemike javno konec, Toliko^smo bilt! primorani svetu objaviti oziroma njemu, da bode vedel, da zna i iuljeva kmeLka roka pomociti perd 1
V  Komnu 29. sept. J878.
V imenu obcinarjev: A. Strekelj vel. posestnik, Josip ForciL ob& odbomik, Josip Kovaeid obf. odbornik. ^upanr-tvo Komen: Janez Petelin iupan. Gospodinel   nikakor ne beraciva,  kakor Vi o-menjate v Vasem dopisu, marveL pobirava svojo plafo po stari navadi, kar za naju nij nikakor ponizevalno. Nikdar tudi nijsva slisala ne M besede v tem obziru, da, hvale^na morava biti za prelepo obnasaoje proti nama o tej priioinosti in za obilno radodarnost na§ih vrlih obcinarjev. Josip Tonfic, kaplan.        And. Ferfolja, kaplan.
Dunajska borza.
Enotni drz. dolg v bantovcih Enotni drz. dolg v srebru    .
Zlata renta......
1860 iti. posojilo    .   .   .   • Akeije narodne banke     .   .
Krcditae akeije.....
London ........
Srcbro   ........
Napol.........
C. kr. cekini ......
Driavne marke.....
60 pi	. 65
62 „	60
71 „	45
110 ,,	75
737 „	_
2J7 .,	25
116 „	60
09 „	90
9  „	32
5 „	55
:/¦:•-"-? ™\Vir empfchlen.1"       , f g"a"lT^B>te> und PreKwi'rdtQ8te»t
Die Regenmaiitel, Wagcndeckeni (PlachnO, Beltpralagen, Mlstoffe
i~==--------;—rifr k. k. pr  Fitbrik ST."^7j==f!TS
KI von M. 1. Elsinger & Sonne S
^^  in Wien, Neubau, Zollerfcasse 2, '• ^
i  Lieft
LJ2
Fodpisano voditeljstvo jemlje si cast nazna-njati, da pricne reden poduk solskega leta 1878|79 na na§ej Soli s l.j>ktobrom t. L De6ki in deklice sejwcio vpisovali 30. septembra od 10—12 ure jredp. v solskib prostorih (stara sladkornica), in sicer ne glede na vero. Za ka-toliike otroke smo dobili letos posebnega kate-beta,
Y Gorici W. septembra 1878.
Razpis sluzbc o!)ciwskega tajnika.
Razpisuje se sluzba obdinskega tajnika z letno placo 420 gold., mnogim strauskim za-sluzkom, za D.cozenjene tudiprostim staiiovaujem in za ozenjene pa s primernim stanovanjem po jako nizki ceui.
Prosuje naj se vloze pri podpisanem 2n-panstvn do 10. okt t. 1. Dokazati je: popolna smoznost slovenidine in nemicme ter s spri-devaiom o dosedaujem sluzbovanju in spretnosti v obe\ uradovanju.
bpastn t Wm (i.p. Wi) 16,4.1878.
FERKO MAHORCIG, nadzopan.
Vazno oznanilo.
S pomocjo slavnoztiancga pralm Iwells zamore si vsakdo v nekaterih. minutih, in ne da bi se motil z umetno zlozenimi stroji, napravljati PIVO, odliSno po svojem okusu in po zdravstvenih lastnostili in nifi nize od onih piv, ki se narejajo v Caveni, na Dunaji, iia BavarsRem, m sicer prav po ceni, kajti liter stane, 6e se vsi stroiki vrafiunijo, samo 14 eentezimov, Navadna cena zaboja za 125 litrov   6 gld.
n        n      80     „        3     ,
n           n         „        „      30     „        2     B
(Prosto poStnine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zaboju je  prav  razumljiv poduk,   kako se ima ravnati,   kar je tako lahko, da se ni mogocc zmotiti. Narofiuje se pri
G. Perino in Coggiola (Italia).
Starisem, koji zel6 svoje sinove in hcere po prav lahkej poti izlolati za u&teljski stan, se naznanja, da se je odperla s 1, oktobrora t. 1. c. k. pripravljavniea za uciteljska izobra^eva-li§6a v Dolini pri Terstu. Ker je sola uie za-cela, naj se oni, Id 2tle vstopiti, koj potrudijo sem kaj.
VODITELJSTVO C. K. PRTPEAVLJAVNICE
v Doling due 1. okt. 1878,
Prva  in  najcenejsa   zaloga
SOLSKIHKNJIG
za vse Sole, ob enem prodaja ncnih knjig c. k. zaloge solskili knjig na Dunaji.
Trajno vezanje knjig se preskrbi za samo 10 kr. od knjige.
Vsa pisna priprava, posebno zapisne knji-zice, priprava za risanje itd. je tu na izbor po prav spodobnih cenali.
FR. WOKUJiAT, knjigotrlec.
St 330
Razpis uciteljske slu^fte
HI. verste v Klanci, Loki (Loncbe), Ko* beda in v Montu (Monte) se slov. u^uim jezi-kom. Postava od 3. novembra 1874 dolodi v razpisanib Solskib nb6inah III. verste 400 gld. letne plafie, pravicu do postavnib doklad in sta-novanja ali dolocene odskoduine.
Uze slaze6i u&telji naj dopo§ljejo pro§nje s potrebnimi dokumenti po predstavljeni oblast-niji, sicer pa naravnost sem, najdalje stiri tedue po prvem objavu.
C. K. OKEAJHI §OLSKI SVET
v Kojam dne 8. sept. 1878.
X        Jako  znamenito!         X
X                      Antiepilepticnm,                   X
4^ pripomoeek^ateregaaa zdravni§ki veljaki preskuSali  3C
"jr ier spoznali, da je iz?ken in da zdravi najstraSnejio  ^P
^p Tseh bolezni                                                           A
©       E2piVeps|Jo» too^jase,      O
^r P* ^d* Ta«> bolezni na Sutnicah ali nernh.   Ta  ©
^*5 pripomofiefc je jako pomenljiv za vse bolnike, in je  ^^
J^ uie na tisofie oaeb ozdraril, kar je nedotakljiva res-  ^Sf
^r nica- Skoro rsi dasopisi inostranski in doma6i so to  ^!
^*l zdrariio priporocali. — V zabojih po 6 ateklenic z  rf%i
J^ naTodom za rabo odposlano stane 25 frank, ali 20 mark.  Y
>nr Uspeb. je garantiran. — V izranrednih  sladajih naj  ^
rffe           _             se jemlje dvojna doza.                        «0%i
0^ 2faro5ila in ponudbe  naj se poailjajo glavnej zalogi   "TfT
X               C. F. KIRCJINEH,                JJ
X   Berlin, SW. Jej usaleuieistrasse 5f. 9.    X
btentc(j ta tfgmrni nrsdnjk: ANXUN fAiiUAJHI. — U'ialur:'MAILING t Qorici.