MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNHC Uredništvo la upravas Maribor, Ooepoetca a). 11 / Telefon aradnlllv« 2440. »prava 24» Izhaja razen nedelja In praznikov veak dan ob 16. uri / Valja meeeSno prejeman « upravi ali po poSU 10 Din, dostavljen na doM 12 Din / Oglasi po eaalku t Oglaaa ema tudi oglasni oddelek Jutra* v Ljubljani r Pelini čekovni raStm tt. 11.40P sprejer 99 JUTRA 99 Zrušenje zadnjih dveh trdnjav preteklosti OBČNA ZBORA GASILCEV V MARIBORU IN PTUJU. Pogajanja med Francijo in Nemčijo SARRAUT ZA DIREKTEN SPORAZUM MED FRANCOSKIM IN NEMŠKIM NARODOM. NEMČIJA NAJ STAVI PRED LOGE. TUDI FRANCOSKI TISK SE ZAVZEMA ZA DIREKTEN SPORAZUM. Ko se je pred petnajstimi leti sesula v njč bajka -o nemštvu Spodnje Štajerske, zlasti pa tudi o nemškem M a r i-°ru, Ptuju in Celju, smo se Slo-j^nci pridno lotili dela, da popravimo Krivice, ki so nam bile storjene za časa }v*>e habsburške Avstrije. Uvelja-smo zopet svoje nacionalne, politi-cn®> kulturne in druge pravice ter dali aša štajerska mesta štajerskemu s 1 o-J^skemu ljudstvu, kateremu pripa-vaio po svoji zemljepisni legi kot sredica čistega kompaktnega slovenskega £?endia, po pravem Izvoru ogromne ve-"je prebivalstva, po trgovinskih ter Vioh gospodarskih, kulturnih in vseh v^Sih stikih. Dobili smo namestu prej-™ Potujčevalnic svoje narodne slovite osnovne, srednje in strokovne °*e» slovensko gledališče v Mari* 0rT in v naše roke so prešla tudi vsa °na društva, katerih naloga je delovati 2a obče interese, za obči blagor. Samo ve trdnjavi so si znali Nemci in j^neničenci ohraniti na skoraj nerazum-jjjv način in zaradi naše skoraj nepojm-'i;Ve tolerance. Ti dve trdnjavi starih ča-s®v sta bili gasilni in reševalni društvi v Mariboru in Ptuju! Več iet po osvobojenju se v teh dveh 'utiŠtvih ni čisto nič spremenilo; bilo je Vse tako, kakor v nekdanjem »Marbur- marveč smo jih celo podpirali! Morda bi se bili obe ti dve trdnjavi uijga duha držali vsaj deloma tudi kljub n°vemu gasilskemu zakonu, da ju niso . ^ARIZ, 15. novembra. Kakor poročajo 2 Washingtona, postaja odpor proti pri-*Mnju sovjetske Rusije in paktiranju ž v Združenih državah vsak dan večji. *’®Wyorški poslanec Fish je pridobil za •mor proti stikom z Moskvo že petnajst JMFvnlh političnih In puritanskih organi-,aclj. Te organizacije so pripravljene na °i proti Moskvi, njihova deviza je: »Naj-sfrejše pobijanje boljševizma«. Njihov j!aJodločneiši voditelj Hersey je izjavi!, v? ?®nat nikoli ne sme priznati sovjetske 'ade de litre. Obenem se govori, da bo-0 Pogajanja med Rooseveltom in Litvl-0vim naihr^o prekinjena, ker Amerika porušile neke zunanje okolščine. In tako smo doživeli v soboto 11. t. m. za Maribor vsekakor pomemben dogodek,-da je po 15 letih Jugoslavije prešlo mariborsko Prostovoljno gasilno in reševalno društvo končno vendarle v roke Slovencev. Imena novih voditeljev, zlasti pa novega predsednika, višjega državnega pravdnika g. dr. J a n č i č a nam zagotavljajo, da bo v najkrajšem času odstranjen še zadnji opomin na prejšnje sramotno stanje ter bo društvo tudi v nacionalnem in kulturnem oziru ustrezalo določilom novega zakona. Prav tako upamo, da se bo že v prihodnjih mesecih pomladilo z novimi zavednimi slovenskimi člani, ki naj pokažejo, da zna biti tudi slovenski gasilec in reševalec prav tako agilen, kakor vsak drugi. Nemci in nemčurji so zagovarjali svojo pozicijo v društvu 15 let prav s tem, da so zatrjevali, da mi nimamo nesebičnih, agilnih ljudi in bi naše gasilstvo propadlo, če ga oni ne bi vodili, V nedeljo 12. t. m. je pa bil tudi občni zbor Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ptuju, ki ga je pa moral zastopnik političnega oblastva razpustiti. Ptujski Nemci in nemškutarji, ki so doslej v društvu gospodarili, so se predrzno in nenavadno izzivalno uprli vsaki spremembi. Hoteli so kljubovati celo državni oblasti in zakonu. Trdovratno so se uprli zahtevi po sprejemu novih slovenskih članov v društvo in izvolitvi novega odbora, ki bi ustrezal predpisom gasilskega zakona. S tem so pač na najbolj nedvoumen način pokazali, da so v resnici eksponenti tujih interesov in stremljenj, ki so identična s stremljenji časov pred osvoboje-njem. Toda njihova nedeljska manifestacija za nemške in nemčurske interese je bila pač zadnja. Oblast bo morala sedaj razpustiti stari odbor in postaviti/društvu komisarja, ki bo pripravil nov občni zbor. na katerem bodo lahko spregovorili kot enakopravni člani tudi že tisti Slovenci, ki jih sedanji odbor ni hotel sprejeti. Tako se bo v najkrajšem času zrušila po dolgih 15 letih tudi še ta ptujska trdnjava in poslej ne bo ne v Mariboru ne v Ptuju nobenega društva z občejavnim delovanjem, ki ne bi bilo v naših narodnih rokah. Odstranjena bo še z a d n j a sramota. Na ta način praznujemo ob petnajsti obletnici osvobojenia izpod avstrijske odvisnosti tudi veliko zmago v javnem društvenem življenju obeli slovenskih obdravskih mest, Maribora in starodavnega Ptuj a. In ta zmaga je tako pomembna, da smo morali spregovoriti o njej tudi na uvodnem mestu našega lista. nikakor ne bo popustila v vprašanju dolgov. Roosevelt je kljub prejšnjim drugačnim zagotovilom načel že sedaj tudi vprašanje dolgov, napravljenih za vlade Kerenskega. Predsednik je spremenil svoje postopanje najbrže pod uplivom boljševizma sovražne težke industrije. EDiNA FINSKA. WASH1NGTDN, 15. novembra. Finska vlada je obvestila ameriško, da bo plačala 15. decembra zapadli obrok dolga v znesku 229.533 dolarjev. Finska je edina država, ki bo plačala obrok svojega dolga. PARIZ, 15. novembra. Proti koncu velike zunanjepolitične debate v zbornici je ogromna večina poslancev — proti je glasovalo le 11 komunistov — pritrdila mirovni politiki vlade ter ji dala pooblastila, da nadaljuje svojo politiko mednarodne solidarnosti v okviru pravične varnosti za vse narode na ženevskih tleh in v sporazumu s prijatelji Franclje. Nato je stopil na tribuno ministrski predsednik Sarraut, ki se je pobavil s Hitlerjevo ponudbo glede direktnih pogajanj med Nemčijo in Francijo. Sarratlt je izjavil, da je Franclja pripravljena pogajati se z Nemčijo. Svoj čas se mu je celo zamerilo, ko je izrazil prepričanje, da se moreta veliki naciji sporazumeti. Treba bo izvedeti, kako si Nemčija predstavlja enakopravnost. Če je zamišljena v okvirju režima mednarodne varnosti z mednarodno kontrolo in garancijo razorožitve, potem ni nlkaklh zaprek, brez teh pogojev pa Franclja ne more drugače odgovoriti kakor z »Ne!« Nemčiji se ne sme odrekati pravice do varnosti, prav tako tudi ne nje pripadajočega mesta pod soln- DUNAJ, 15. novembra. Zvezna vlada je poklicala v službo preko 2000 pomožnih policistov, ki bodo zamenjali zaradi boja s hitlerjevci in marksisti že čisto izčrpane stražnike. Tl pomožni policisti so bili zbrani na Dunaju, in sicer v bližini magistrata. Za danes ali^utri se pričakuje zasedba magistrata, imenovanje občinskega komisarja in odstranitev vseh socialnodemokratskih funkcionarjev. Obenem bo razpuščena v celoti avstrijska socialnodemokratska stranka. EV> mestnih ulicah patruliraio že veliki strazni oddelki. Policija je strogo pripravljena. Zastra- Nova romunska vlada BUKAREŠTA. 15. novembra. Včeraj je dal kralj Karol mandat vodji liberalne stranke Duceju, da sestavi homogeno liberalno vlado. Popoldne ob 5. je bila vlada že sestavljena in tudi zaprisežena. V novi vladi je Titu-lescu zunanji minister, vojni minister pa je dosedanji poveljnik prestolice Unca. Titulescu in Unca nista liberalca, dočim so liberalci vsi ostali člani vlade. Ministrstvo za notranje zadeve je prevzel Ikulet, finance Simon Bra-tianu, poljedeljstvo Sassy, prosveto Angelescu, promet in trgovino Fra-nasovici, ministrstvo pravde pa Ta-iarescu. Sinoči je imela vlada sejo, na kateri je bil izdan dekret o razpustitvi parlamenta in o raznisu novih volitev, katerih se bo *,M,i racionalna kmečka stranka. SPREJEMI PRI BANU. LJUBLJANA, 15. novembra. Ban dr. Marušič jutri ne bo sprejemal strank, ker bo službeno sprečen. AMNESTIJA V NEMČIJI. PARIZ, 15. novembra. Po poročilih »Havasa« iz Berlina se potrjuje v nemških vladnih krogih vest, da bo v kratkem proglašena splošna amnestija. Vla-da se je namreč prepričala, da plebiscit cem. Pogajanja so možna, toda le pod pogojem, da more Francija glede diskusijskega predmeta obvestiti svoje prijatelje ter jih sproti informirati o poteku takih pogajanj, ki bi jih najlažje vodila francoski ambasador v Berlinu in nemški veleposlanik v Parizu. PARIZ, 15. novembra. »Matin« je objavil značilen članek pod naslovom »Tri poti, po katerih je šla Francija po vojni«. List Je prišel do zaključka, da je mogoča samo ena pot, to so direktna pogajanja med Nemčijo in Francijo. Naravno je, da je ta pot težavna, vendar pa je boljše tako, kakor iti nasproti sigurni katastrofi. Oba naroda francoski in nemški se morata porazgovoriti brez kakršnihkoli posrednikov in skušati likvidirati grozno preteklost in se pripraviti na skupno bodočnost. Politika sil in sankcij danes ni mogoča. To stališče zavzemalo tudi vsi ostali pariški listi, izvzemši nekaterih radikalnih. Celo katoliški flst »Atibe« zastopa mišljenje, da je edina možnost za mir in sporazum med Francijo in Nemčijo. žene so tudi vse železniške proge, da se prepreči eventuelna generalna stavka. Včeraj je eksplodirala na strehi policijskega ravnateljstva v Inomostu bom? ha, ki je pa napravila le materialno škodo. Druga bomba je eksplodirala na strehi deželne vlade, tretja pa v vrtu varnostnega šefa Tirolske dr. Steidleja. V Leobnu je eksplodiralo 20 bomb. Aretiranih je bil več osumljencev. V vseh več-jih mestih si pomaga policija s tem, da se ji morajo vsi vidnejši hitlerjevci javiti vsaki dve uri. V Avstriji se pripravljajo usodni dogodki. ni pokazal prav nobene nevarnosti opet-zicije in bo radi tega proglašena amnestija za vse politične osumljence in kaznjence. V zvezi s pomilostitvijo namerava Hitler razpustiti tudi vsa koncentracijska taborišča. ANGLIJA GRADI NOVE LADJE. LONDON, 15. novembra. Minister moli nar.ice je izjavil: Pri ponovnem proučevanju najr.ovejšlh programov vojne mornarice ostalih držav za gradnjo križark, je admiraliteti zelo žal, da mora revidirati program angleške vojne mornarice za letošnje leto. Zgraditi mora dve križarki, in sicer eno z 9 tisoč tonami, drugo pa s 5 tisoč tonami, več kakor je bilo predvideno. Angleška vlada pa želi, da bi se omejila čim bolj tonaža vojnih ladij, da bi se na ta način ne prekoračili odobreni krediti. ^ RUSIJA IN JAPONSKA. MOSKVA, 15. novembra. Strankarski list v Vladivostoku prinaša manifest mestnega sovjeta proti Japonski in naglasa, da bo Rusija takoj stopila v akcijo, čim bo Japonska še nadalje izzivala na vojno. Ruske zračne sile so najmočnejše na svetu. Rdeča vojska je v pripravljenosti in je oborožena tako, da se ne boji nikogar in si njene moči nikdo predstavljati ne more. Pravi pa tudi, da bo v kratkem izbruhnila na Japonskem revolucija. i ' ; Odpor Amerike proti priznanju Rusije Organizirana akcija proti bol jševizmu. verjetnost prekinitve POGAJANJ MED ROOS EVELTOM IN LITV1NOVIM. Pred usodnimi dogodki v Avstriji DANES ALI JUTRI RAZPUST DUNAJ SKEGA OBČINSKEGA SVETA IN SOCIALISTIČNE STRANKE. B OMBE NA VSEH KONCIH. Stran 2 Marlbr*ki »V e č e r n i k« Jutra V M a r i b o ru, dne 15. XI. 1933. Dnevne vesti K petnajstletnici osvoboditve Maribora Kakor je javnosti že iz oklica, ki je bil objavljen v dnevnikih, znano, priredi Zveza Maistrovih borcev v spomin ha 151etnico priključitve Maribora in njenega zaledja k Jugoslaviji pomembno proslavo na zelo slovesen način. Proslava bo v soboto 18. in nedeljo 19. t. m. V soboto bo ob pol 19. bakljada, pri kateri bodo poleg članov Zveze Maistrovih borcev sodelovala tudi vsa ostala narodna društva iz Maribora in okolice. Po bak-ljadi bo v dvorani pivovarne »Union« družabni večer. V nedeljo bo ob pol 10. na Glavnem trgu slovesna služba božja za padle borce. Po službi božji bodo razni govori in bo ob tej priliki izročena osvoboditelju severnega ozemlja častna diploma, ki mu jo bo darovala mestna občina mariborska kot svojemu častnemu meščanu. Po svečanosti bo v Narodnem domu zakuska, ki jo priredi mestna občina. Zavedajoč se velikega pomena proslave, nam pač ni potreba posebej vabiti naše nacionalno zavedne javnosti k čim številnejši udeležbi, ker je dolžnost slehernega državljana, da s svojo prisotnostjo dokumentira priznanje za junaško delo vojvode prostovoljnih legij, divizijskega generala Rudolfa Maistra. Pomembnost proslave Zveze Maistrovih borcev, ki je namenjena spominu 151etni-ce osvoboditve Maribora pa podčrtuje dejstvo, da je žilavi strateg s svojimi borci z drznim zamahom ob sicer velikih žrtvah strl iluzije pangermanske »Stid marke- ter slovenskih poturic, žalibog še neizumrlih nemškutarjev. • Svojo udeležbo pri proslavah so najavili že številni Maistrovi borci in razne korporacije, ki bodo tiste dni prispele celo iz oddaljenih krajev naše domovine. Ker je pričakovati, da bo za slavnostne dni polovična vožnja, se bo v Mariboru zbralo vse' njegovo zaledje in tako kar najsvečanejše praznovalo spomin na tisti dan, ko je bila končno odločena usoda obmejnega Maribora in njegovega zaledja. Mesto samo pa se bo odelo v zelenje in zastave. »Mat! In dom — mati in šola«. Hod tem naslovom priredi mariborsko društvo »Šola in dom« drevi ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze v kazinskem poslopju zanimivo predavanje. Predavala bo ga. Hinterlehnerjeva. Predavanje je vstopnine prosto. Starši, učitelji in pri' jatelji šolske mladine naj se zanimive ga predavanja udeleže v čim večjem številu. Prebojni indigo, karbon papir v la. ka kovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Naš kralj romunski maršal. Uradni list romunske kraljevske vlade prinaša ukaz, po katerem je imenovan naš kralj Aleksander za maršala romunske vojske. Dovoljene učne knjige. Prosvetno ministrstvo je z ozirom na nedostatke drugih knjig in da prihrani staršem dijakov izdatke za druge knjige, zopet priporočilo Grafenauerjevo Slovensko čitanko in Geografski atlas Jugoslavije kot učni knjigi, tako, da se smeta še nadalje uporabljati na srednjih šolah. Odobrilo pa je tudi čitanko za 4. razred srednjih šol, ki so jo sestavili prof. Šolar in tovariši. Moški zbori »Ipavčeve župe« imajo jutri v četrtek ob pol 20. uri v pevski sobi Glasbene Matice skupno pevsko vajo. , Poziv slovenskim obrtnikom. Mariborsko Slovensko obrtno društvo poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži proslav, ki jih priredi Zveza Maistrovih borcev v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. Društvo se bo oficielno korporativno udeležilo v soboto zvečer baklja-4e, v nedeljo dopoldne pa službe božje na Glavnem trgu in vseh drugih svečanosti. Naša zavest in dolžnost nam narekujeta, da ne sme biti nikogar v naših vrstah, ki se omenjena dneva ne bi priključil manifestantom. Ljudska univerza v Mariboru. Radi koncerta pevskega društva »Vardar« smo morali dve predavanji za en teden preložiti. Prihodnji peHc, dne 17. novembra predava definitivno g. univ. prof. dr. Novak iz Zagreba o »Moderni Palestini« v soboto, dne 18. novembra o kraljevskih grobovih, v prvi vrsti o grobnici mladega kralja Tutankamena. Oboje predavanj spremlja mnogo lepili projekcij! Ljudska univerza v Mariboru sklicuje za sredo, dne 15. nov. v dvorani kratek izredni občni zbor ob pol 20. uri. Napad iz zraka na Maribor. Poskusen napad iz zraka na Maribor bi se bil moral izvršiti že preteklo soboto. Bil pa je radi tehničnih ovir preložen in bo naj-brže v soboto l!?. t. m. popoldne. Vsa natančnejša um dih; glede obrambe bodo še te dni objavljena v dnevnih listih. Najceneje potujete ako ku c vozne kaite pri Biletarni Putnik proti, menjalnica Maribor, Aleksandrova c. 35 Sestanek športnega odseka rezervnih in aktivnih častnikov. Športni odsek Zdru ženja rezervnih častnikov bo imel drevi ob 20. v telovadnici klasične gimnazije svoj sestanek. Naši častniki in šport. Na pobudo ne katerih rezervnih in aktivnih častnikov je bil pri pododboru Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov ustanovljen športni odsek. Preteklo nedeljo je bil pri »Zamorcu« že drugi sestanek, na katerem so bila sprejeta pravila in so se navzoči rezervni in aktivni častniki domenili, da bodo skupno delovali v panogah sodobnega športa. Ustanovljen je bi smuški, tenitški, turistovski in fotografski odsek. Sestanek je vodil predsednik pod odbora g. Jakob Perhavec, k besedi pa se je med drugimi oglasil tudi poveljnik tukajšnjega 32. artilerijskega polka polkovnik g. Popovič. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika športnega odse ka Jakob Perhavec, za podpredsednika aktivni kapetan Novak, za tajnika Jože Gorup, za blagajnika pa aktivni poročnik Cervenjak. Godbeno društvo, »Lira« priredi v so boto 18. novembra Zvečer veselico s plesom v gostilni gospe Sluga v Studencih Začetek ob pol 20. uri. V plesni dvorani bo sviral društveni orkester. Studenčani in okoličani so prijazno vabljeni k ude ležbi. Odbor. Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte jim dela, dajte jim kruha! Stanovanjska ftizerija. Kako velika je stanovanjska mizerija v Mariboru in koliko primanjkuje mestu cenenih delavskih stanovanj, je jasen dokaz velik naval na mestno upravo, ki sprejema prošnje za stanovanja v Metelkovi ulici, ki bodo v najkrajšem času dogotovljena. Doslej je vložilo prošnje 108 prošnikov, prihajajo pa še vedno nove, dočim bo na razpolago samo 32 stanovanj. Kakor pa smo izvedeli, se za ta zasilna stanovanja potegujejo tudi stranke, ki jim je tovarnar Ehrlich odpovedal stanovanja v bivši dragonski vojašnici. Svojčas je mestna občina prodala omenjene objekte tovarnarjema Braunu in Ehrlichu in je v njih uredila 50 stanovanj. Po pogodbi sta tovarnarja prevzela vseh 58 najemnikov, pobirala sta najemnino in bila oproščena tudi gostaščine, vodomeirščine, vodne doklade in kanalske pristojbine. Vse te ugodnosti je mestna občina nudila tovarnarjema pod pogojem, da bosta pri preureditvi stanovanjskih objektov v tovarniške prostore postopala kolikor mogoče obzirno in da ne bosta v tem pogledu delala mestni občini preglavic. Ker pa namerava tovarnar Ehrlich povečati svoj obrat, bo izpraznil vse stanovanjske objekte, kolikor jih še ni. Samo v tem mesecu se bo izvršilo nad 30 sodniiskih deložacij in so stranke v teh zasilnih stanovanjih že prejele sodniiske odpovedi, lako bo torej zopet na cesti ve^ie število ubogih družin, ki bodo izpostavljene sedaj na zimo najhujšemu. Podružnica Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev v Mariboru priredi v četrtek, dne 16. novembra 1933 ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma s sodelovanjem »Drave« poslovilni večer iz Maribora odnosno v Maribor premeščenim tovarišem. Tega družabnega večera naj se člani ^druženja kot ostalo narodno občinstvo udeleže v čim večjem številu. Simultanka na slepo. Včeraj je igral v kavami »Jadran«' simultanko na slepo mednarodni šahovski mojster Vasja Pirc I proti 8 igralcem, med katerimi je bilo tudi nekaj močnejših. Razumljivo je, da je prišlo tudi mnogo radovednih kibicev, ki so z zanimanjem in s komentarji zasledovali potek igre, ki se je igrala brezhibno v dokaj hitrem tempu. V treh in pol urah je naš mojster dobil 5 partij, izgubil pa 3. Partije šo dobili gg. Gutovnik, Treiec in Romeš. Igranje istočasno 8 partij, ne da bi se na šahovnice gledalo in doseženi rezultat so brezdvomno zelo lep uspeh mojstra Pirca. Tekmovanje za amatersko šahovsko prvenstvo Maribora. Preteklo nedeljo se je odigralo v kavarni »Jadran« šesto kolo amaterskega šahovskega prvenstvenega tekmovanja v Mariboru. Rezultati so bili v prvi skupini naslednji: Bien je zmagal nad L^kešom in Lešnik nad Kukovcem. Partija Ostanek Gordan je bila prekinjena, prav tako pa tudi partiji Lob-kov:Šavli in Kramer:Strniša. Od visečih partij iz prejšnjega kola je Ostanek na-pram Kukovcu remiziral, dočim je Lešnik proti Sili zmagal. Stanje po 6. kolu j^.v prvi skupini naslednje: Ostanek 4 in pol (1), Lobkov 4 (1), Lešnik 3 in pol, Šavli 3 (2), Kukovec in Bien po 3, Jordan 2 in pol (1), Lukeš in Strniša po 2 teir. Kramer 1 in pol (2) točke. V drugi skupini je Cizelj premagal Lorberja, Gobec ml. Fišerja. Partija GujznikiTrelec se je končala remis. Stanje v drugi skupini je naslednje: Kotnik 4 (1), Lorber 4, Fišer, Cizelj in Gujznik po 3 in pol, Gobec ml. 3 (1), Treiec 2 in pol, Gobec st. 2 GL Drevi se bodo odigrale vse viseče in odgodene partije, sedmo kolo pa se bo odigralo v nedelio 19. t. m. »Potepuhi« zadnjič v Studencih. V nedeljo 19. t. m. ob 19. uri bo zadnja predstava te izredno zabavne opeiete, ki se vprizori— na sp!ošno željo — še enkrat v novi priredbi v Sokolskem domu. Ce-ne-so tokrat še izdatno znižane (od 2 Din do 8 Din), kar omogoča, da se do solz nasmejejo tudi vsi oni, ki so zadnjič odšli, ker je zmanjkalo prostora. Vsi prijatelji zabave in smeha-.vljudno .vabljeni! Obmejni promet v mesecu oktobru. V oktobru je prekoračilo našo severno mejo 17.636 oseb. Dopotovalo je v našo državo 8.3?2 potnikov, in sicer 2.464 Jugoslovanov, 4.393 Avstrijcev, 744 Čeho-slovakov, 371 Nemcev in 420 drugih. Preko Maribora je dopotovalo 5.806 oseb, preko Št. lija 1.561, preko Cmureka 142, preko Dravograda 192, preko Prevalj 340, preko Radgone 315, preko Hodoša pa 11 oseb. V istem času je odimtovalo iz naše države 9.244 potnikov, in sicer 2,520 Jugoslovanov, 4733 Avstrijcev, 1.202 Čehoslovaka, 299 Nemcev in 490 drugih. Preko Maribora je odpotovalo 6.814 oseb, preko Št. lija 1.382, preko Cmureka 154, preko Dravograda 223, preko Prevalj 330, preko Radgone 310, preko Hodoša pa 14 oseb. V tranzitnem prometu je potovalo 3.567 potnikov, in sicer na progi Maribor—Rakek 865, Rakek—Maribor 709, Maribor—Prevalje 296, Prevalje—Maribor 378; Prevalje— Labud 538, Labud—Preyalje pa 781. Obmejni promet je v oktobru znatno padel, kar je posledica končane sezone. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 16. t. m. Ob 12.15: ploišče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: otrok in življenje, predava Marija Kmetova; 18.30: pogovor s poslušalci, se pogovarja prof. Prezelj; 19: srbohrvaščina dr. Rupelj; 19.30: plošče po željah; 20: prenos iz Beograda; 22: čas, poročila, radio-jazz. Grajski kino. Danes in do vključno petka izboren zanimiv spored. Dva filma v eni predstavi.. »OKIopnlača Emden«, interesanten, napet film. Kot drugi film je izborna vesela opereta, popolnoma nova topija »Zasebna tajnica«. Hermann Thim-mjg, Renate Miiller. Felix Bressart. Naš prihodnji spored: »Pripovedke gospodične Hoffmannove«. Velefilm, najboliša p^eloicra z Anny Ondro v glavni vlogi. Kino Union. Od danes dab‘e orvovrstni Bolvarvjev velefilm »Noč velike ljubezni« z Gustav Frohlrhom in slavno koki; aturno peyko Jarmilo Novotno v glavnih vlogah. Globoka vsebina, krasni naravni posnetki Cnrierada. fina glasba od Roberta Stolza bogat onrerna. Pri slabosti je naravna Franc-Jožefova vo^a prijetno učinkujoče domače zdravi- o. ki znatno zma-^šnje t^^sne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. ’ 10.8 mm. REPERTOAR. Sreda, 15. novembra ob 20. uri »XYZ«. Prireditev Zveze mladih infot-kmplcev. Četrtek, 16. novembra ob 20. uri »PoP Cira in pop Spira«. Red A. Petek, 17. novembra. Zaprto. Prva ponovitev Bučarjeve operete »Študentje smo« bo v'soboto 18. t. m. Pr; premieri tega dela je bilo občinstvo navdušeno ter je bilo izredno mnogo odobravanja. Opereta je polna komičnih situacij, glasbene točke pa so temperamentne in nielodiozne. Glasbeni part je instrumentiran na jazz. Ferdo Delak, znani ljubljanski režiser, pripravlja z mariborskim ansamblom Jurčičevega »Desetega brata« v lastni pri* redbi in inscenaciji. Sodeluje vse dramsko osebje. »Deseti brat« bo vprizorjen v obliki odrskega romana. V slučajih zastrupljenja povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi* ju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kršena »Franz Josefova« voda ne odpra* vi^ samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično protisred-stvo. »Franz Josefova« grenčica se do* bi v vseh lekarnah, drogerijah in speče* irijskih trgovinah. Kulturno društvo »Triglav« priredi * soboto 2. decembra v vseh prostorih Na* rodnega doma svoj Miklavžev večer. »Velika kavarna«. Vsak dan koncert balalajk! Zaposlenost delavcev v luči SUZOR-i*' 1 V mesecu avgustu je bilo zavarovanih pri središnem uradu za zavarovanje de* j lavcev 538.826 delavcev in nameščen* cev. Število zavarovancev je naraslo v primeri s prejšnjim mesecem za 17.64? članov in je ta porast pripisovati sezon* | skemu delu. V primeru z mesecem avgu* | Gom lani pa je število zavarovancev pn* dlo za 18.543. Po številu članstva iz lanskega leta izkazujejo največje znižanj« okrožni uradi v Beogradu (za 12.576 Čl8 nov), v Zagrebu (za 4559), v Novem Sadu (za 3.341) in v Dubrovniku (za 2.813)* Istočasno pa izkazujejo porast okrožni uradi v Osijeku (za 3.870 članov), v Velikem Bečkereku (za 1.826) in na Sušak« (za 1.667 članov). Izmed zasebnih dru-! štvenih bolniških blagajn izkazuje pade® I števila zavarovanega članstva bolniška 1 blagajna »Merkur« v Zagrebu, in sicef | za 1.117 Članov, dočim izkazujejo ostale blagajne manjši porast. V mesecu avgustu je znašalo število zavarovanih dela^ cev in nameščencev z mezdo do 8 Din n* dan 65.076, z mezdo od 8 do 24 Dih 1 231.965, z zaslužkom od 34 do 48 Dj1* 96.784, z zaslužkom od 34 do 48 Din 64.119, z zaslužkom nad 48 Din P3 j 80.882. Povprečna zavarovana mezd3 j znaša na dan 23.34 Din in je v primeri * ■ lansko nižja za 1.240 Din. V primeru s stanjem v mesecu avgustu lanskega le*3 izkazuje porast Članstva nižji razred. v katerem je zavarovano delavstvo, ki z3' služi na dan do 24 Din, dočim izkazuje]3 višji razredi zelo občutljiv padec. _ mesecu avgustu je bilo pri posameznih okrožnih uradih izročenih 118.472 prii3V in 170.279 odjav. Dve nezgodi. Na Pobrežju je včeraj padel 561etni uslužbenec diržavnih želez* r.ic France Jerič tako nesrečno, da si i® poškodoval rebra na desni strani. " Spodniem Radvanju stanujoči dela ve® Ivan Bajer pa si je pri padcu zlomil le^0 nogo. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici. Današnji trg. Na današnji trg so pripeljali kmetje 4 voze zeljnih glav, čebule in krompirja in 7 voz sadja. Dobro ie bil zMožen tudi kokošii trg. Prodajali 30 kokoši po 25 do 30 Din, race po 20 30 Din. gosi in purane po 30 do 65 D’*1' par piščancev pa po 10 do 15 Din. CePe ostalemu blagu se izza zadnje sobote h*' so spremenile. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaZ3^ toplomer 2.5 stopinji C; minimalna ieI11" peratura ie znašala 2 stopinji C; baT*^ meter js kazal pri 14.7 stopinjah 73— ’ reduciran na ničlo pa 730 1: vlatm 03: dežja je padlo v pretekli h0® v Mariboru, dne 15. XI. 1933. Mali kazenski senat okrožnega sodišča PODEŽELSKA TRAGEDIJA PRED SODNIKI. Mariborski »Ve C er n Ik« Jutra srrsn a Žal so pri nas na deželi različne tragedije, ki navadno zahtevajo žrtve na ta način, da gre eden v grob, drugi v Ječo, zelo pogoste. Skoraj vedno pa je iskati vzrok in vse zlo v demonu alkoholu, ki je uničil že toliko srečnih zakonov in mladih življenj. Z eno takih Podeželskih tragedij se je danes dopoldne bavil mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča, pred katerim |e. sedel na obtožni klopi 631etni, sivo-*asi posestnik Blaž Pravdič s Turškega Vrha v ptujski okolici, ki je znan v vsej tamkajšnji okolici kot trezen, miren in Priden možak. Obtožnica mu je očitala, da je prekoračil v zakonu dovoljeno mejo obrambe tako povzročil smrt lastnega zeta Jo-zeta Mumleka. Tragični dogodek se je P° navedbah obtožnice odigral na sledeči način: Pravdičeva hčer Katarina se je leta 1929. poročila s posestnikom Jožetom “urnlekom, ki je bil vdovec v sosednji yasi na Gorenjskem vrhu. Zakon je bil Ze y samem začetku zelo nesrečen, ker ae je mož vedno bolj udajal pijančevanju *n ie popiva! iz dneva v dan. Že tretji dan po poroki je sirovo pretepel svojo Pjiado ženo tako zelo, da je morala v ptrahu za življenje zbežati k staršem. ^°zneje pa se je na moževe obljube o P°boljšanj,u zopet vrnila k njemu. Nekaj £asa je bil v hiši mir in je izgledalo. ka-*°r da se je Mumlek res spreobrnil. Nekaj tednov pozneje pa se ie v hiši z°Pet pričela stara pe«em, ki je izzvenela v nasilstvih, pijančevanju in pretepanju Mumleka. Uboga žena je noč in dan trepeta za svoje življenje in se niti ni upala v miru zaspati. V torek 21. marca t. 1. je prišel Mumlek zo^et pij-’n do-Jhov in se brez dolbeva oklevania dejansko lotil svoie žene. Oziral se ni prav aič niti- na Ls+ne-m o+rnka. ki ga je dr-' Čala žena nri prsih. Žena ie mehove udaroe jr>;rno prenašala in odšla ležat v Pcstelio. k;?r ji na -posiroveli mož še -ni a miru in io divie pre^^aval z železno palico. Ko mu je bi’o divmnin dovob. je odšel Mumlek napajat se v domačo klet. Žena je izrabila njegovo odsotnost in pobegnila, za silo oblečena, na dom svojih staršev, kjer je prenočila. Naslednje jutro pa jo je spremila mati nazaj k možu, kateremu je dala tudi primeren pouk. Mumlek pa si teh naukov ni gnal pre več k srcu, temveč je tolažil svoje večno žejno grlo v vinski kleti. Ko je mati odšla domov in povedala možu vse gorje in trpljenje njune hčere, je stari Pravdič smatral za svojo očetovsko dolžnost, da gre k zetu in ga postavi na odgovor. Za vsak slučaj, ker je poznal zetovo vročekrvnost in nasilnost, je vtaknil v žep tudi nabit samokres. Svidenje med obema je bilo mirno in brez vsakih izbruhov očitkov ali jeze. Dočim pa je ostal v nadaljnjem razgovoru tast miren, je Mumlek kmalu zdivjal, vrgel suknjič s sebe in se postavil v izzivajoči pozi pred tasta. Pri tem pa mu je padel iz notranjega žepa dolg, ostro nabrušen kuhinjski nož, ki ga oči vidno ni nosil s seboj ravno z najlepšimi nameni. Urno se je sklonil, da bi nož Dobral, to pa je preprečil previdni tast. Mumlek je skočil v kot In pograbil motiko, s katero je planil proti tastu. Ta pa je v samoobrambi ’ potegnil iz žepa samokres in oddal proti zetu strel. Krogla je Mumleka le oplazila na levi podlehti. Strel je Mumleka še bolj razburil, tako da ie dvignil motiko'in z vso silo zamahnil proti tastovi glavi. Pravdič pa se je urno izognil silovitemu udarcu in v naslednjem trenutku zabodel Mumleka z nožem, ki ga ie trenutek prej pobral na tleh, naravnost v srce. Mumlek se je brez besede zgrudil na tla, kjer jč obležal mrtev. Pri današnji razpravi so zaslišane priče 7e’o oM7%0 izpovedale za obtoženca. ki se ;e branil v silobranu. Senat ga ie oprostil v'"ke krivde in kazni. Razpravo ie vod5' oVrožni sodnik Lenart r>riser,r’:V-, ct-i bila okrožna sodnika dr Kotnik ;n dr. Travner, obtožbo je zastopa’ državni rvnvdnik g- Sever. Gostilniški obrati in električni tok Že več let so pritožbe mariborskih hotelirjev, restavratorjev in kavarnarjev fadi previsoke cene električnemu toku aa dnevnem redu. Tudi bivša Zveza gostilničarskih obrtov v Mariboru je v tem ^rašanju že večkrat posredovala pri Mariborski mestni občini. Nevoljo vzbu-Ja Pri gostilniških obratih le razmerje v ?®ni za industrije, privatnike in gostilne. Gostilničarji pravijo, da bi se za gostil-|*e kot največje konzumente električnega t°ka morale določiti najnižje cene, da pa narobe najvišje, ker industrije plačujejo 2 Din, privatniki 3 Din, gostilniški °hrati pa 3.75 Din od kilovatne ure. Trdi se tudi, da je v Mariboru cena etektričnemn toku dosti višja nego n. pr. v Karlovca, dasi so režije v Karlovcu j&tovo sorazmerno dosti višje. Gostilnici so izračunali, da se za potrošnjo električnega toka, za katero bi se plačalo v Kariovcu 2.360 Din, plača v Mariboru 1.300 Din več, tedaj več kot 55% višja cena. Naj bo temu kakorkoli, to Je gotovo, da so gostiteljski obrati v vsaditi kraju največjega pomena za tujski Pmet. Ako se hoče pospeševati tujski kornet, je v prvi vrsti treba začeti pri 8°stilniških obratih. To ne sme biti fra-*a- najmanj pa v Mariboru, ako si hoče Pridržati sloves jugoslovanskega Mera-ha. Znano je, da gostilniški obrati zavzelo glede važnosti za občinske dohodke Prav odlično mesto, in da se ob po-maPjkl.iivih dohodkih v mestni upravi ^edno rado misli v prvi vrsti na gostilne. bi se morali vsaj tam, kjer je to •hpgoče, ogibati načela, da je treba pri Saki obremenitvi v prvi vrsti misliti na ^stilne, ki so sicer res prav praktičen hjekt za javna bremena. Deprimirujoče *VVa na gostihvčarie. če morajo nositi . C!iviŠia bremena tudi tam. kjer to ni ^bhodno potrebno. Saj bi se dala uve-enotna cena za električni tok in bi e docao-n) morebiti še večii uspeh, ako 1 se določila za vse obrate — vštevši enaka industrije, gostilne in- kavarne cena n. pr. 2.00 Din. Mestni načelnik g. dr. Lipold je povodom zadnje sete Gospodarskega predstavništva -obljubil v na!krp:šem času intervenirati v smeri regulacije cen za električni tok. Pričakovati ie tedaj, da ho to vprašanje najhitreje rešeno v vsestransko zadovoljnost. To bi. bilo želeti oosehno s staljšča gostilniških obratov, katerim se prav radi njihove važnosti za podvig- tujskega prometa v dragih državah posveča Čisto drugačna pažnja. kakor pri nas. Tako so n. pr. v Avstriji v zadnii dobi na Dunaju, v Linču, Celovcu in drugod določili glede električne razsvetljave za gostilne najnižje, celo za 30% nižje cene kakor za ostale potrošnike. Pri nas pa je prišlo do tega, da morajo gostilniški obrati že groziti s petrolejkami. Naš strelski šport Redni letni občni zbor Strelske družine na Teznem. V nedeljo, dne 12. t. m. se je vršil v pritličnem razredu osnovne šole prav dobro obiskan občni zbor Strelske družine. Zbor je otvoril točno ob 9. uri predsednik družine br. Luknar in v patriotičnem govoru razjasnil pomen strelskih družin, nakar so prisotni nazdravili kralju in kraljevi rodovini s trikratnimi klici Živio! Spom nil se je tudi posebno za nas Slovence nesrečnega rapallskega miru, ki je vsekal najhujšo rano v naše živo telo. in padlih naših žrtev na oni strani, kojih spominu so se odzvali navzoči s klici »Slava!« Zahvalil se je šolskemu upravitelju in starešini domačega Sokola br. Tušeku za složno delovanje Sokola s Strelsko družino, kar je najboljše jamstvo za procvit obeh društev, kljub težkim lokalnim razmeram. Po čitanju zapisnika so sledila poročila društvenih funkcionarjev in je bilo zlasti zanimivo poročilo tajnika br. Jagroviča ki je obrazložil ha sr' * Zivljenski načini današnje dobe zahfe vajo posebno racionelno nego zob. im ®id®& zaustavlja razpadanje zobovja. Negujte zobe vedno z ODOLOM, kajti to je najboljša nega ust in zobovja, ki si jo je sploh mogoče misliti. fični sliki udeležbo na strelišču s povprečnimi pogodki. porast članov in obisk društvenih sej. Po blagajniškem poročilu br. Pregla je bila predlagana razrešnica blagajniku in odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Članarina ostane dosedanja. Po kratkem odmoru so se vršile volitve nove uprave. Za predsednika je bil izvoljen soglasno dosedanji pred sednik br, Franjo Luknar, v upravo pa bratje: Tušek, Vesligaj, Bajec, Bregl. Žohar, Kosec, Jagrovič, Podlipnik in Sestra Pšeničnikova. Namest piki so sledeči bratje: Leber, Vukovič in Sinič. Nadzorni odbor: br. Ševe-der. Visočnik in s. Šoperjeva. Sobno streljanje se prične v ponedeljek. dne 20. t. m. v gostilni Ah-fig. Občni zbor je potekel v najlep* šem soglasju, kar ie najboljše jamstvo za dober napredek družine. Zdravo! Soc rt SK Gradjanski (Čakovec):SK Drava (Ptuj) 5:0 (4:0). V tekmovanju za prvenstvo drugega razreda mariborskega okrožja sta se preteklo nedeljo srečala v Čakovcu S(( Drava iz Ptuja in SK Gra-djanski. Tekma se je končala s sigurno zmago SK Gradjanskega. Stanje prvenstvene tabele drugega razreda je naslednje: 1. SK Svoboda 4 4 0 0 15:3 8 2. SK Gradjanski 4 3 0 1 16:6 6 3. SK Mura 3 1 0 2 4:5 2 4. SK Ptuj 3 1 0 2 6:11 2 5. SK Panonija 4 1 0 3 6:16 2 6. SK Drava 2 0 0 2 2:8 0 Medklubski odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 19. t. m.: v Mariboru na igrišču SK Železničarja ob 12.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva, ob 14.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor I:SK Železničar I. Službujoči odbornik g. Knez. V Ptuju na igrišču SK Ptuja ob 14.30 prvenstvena tekma SK Drava:5K Svoboda (Maribor). Službujoči odbornik g. Zamuda. V Murski Soboti ob 14.30 prvenstvena tekma SK Panonija :SK Mura. Službujoči odbornik g. Kramberger. V Čakovcu na igrišču CSK ob 14.30 prvenstvena tekma SK Gradjanski :SK Ptuj. Službujoči odbornik g. Bedjanič. Naproša tse Čakovečki SK, da pošlje obračun prvenstvene tekme CSK:Ilirija, ker službujoči odbornik g. Kemeny do danes MOLNP ni izročil obračuna. Tajnik. Tudi Švica protestira! Švicarska nogometna zveza se je pritožila proti verifikaciji tekme z Romunijo. Svoj protest so Švicarji podkrepili s tem, ker je v romunski reprezentanci igral nogometaš Barazki, ki je še pretskfo leto nastopil v madjarski reprezentanci. Po zadevnih predpisih FIFE mora biti namreč igra-ec, ki prestopi v drugo zvezo, najprej tri leta član nove zveze, preden more nastopiti v reprezentativni tekmi za to zvezo. Tek Zedinjenja priredi 1. decembra ASK Primorje v Ljubljani. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverifici-rani atleti, kakor tudi oni, ki so pod za-' rano starta radi prchrJa. Prijave ie poslati do 30 novembra t L na naslov ASK Primorje, Ljubljana, Tavčarjeva ulica Št. l/III. Mariborski smučarski klub. Prihodnja odborova seja bo v petek 17. t. m. ob 20. v hotelu »Pri 7emorcu«. SokoS$i o Sokolska četa Sv. Benedikt v Slov. gor. Kakor drugod, je tudi naša četa na dostojen način proslavila 60-letni-co rojstva zaslužnega moža, prvega podstarosie S.K.J.. br. Engelberta Gangla. V okusno okrašenem razredu tukajšnje osnovne šole so se zbrali naši člani in prijatelji Sokolstva, katerim je br. Ivan Babnik v vznešenih besedah pojasnil slavljenčeve nevenljive zasluge za slovenski narod in.zlasti še za jugoslovansko Sokolstvo. — Istega dne, 12. t. m., smo se spominjali tudi nesrečne rapallske pogodbe. Br. Kržišnik nam je v kratkih, a globoko občutenih besedah podal temno sliko njenih posledic. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili njegovim besedam, saj je naš brat sin one nesrečne matere, ki ječi pod tujčevim jarmom in čaka osvobojenja. Otvoritev petega tečaja vojaško - sokolske šole. Pred dnevi je bil v Beogradu otvorjen 5. tečaj Šole za vzgojo vojakov Za vodje. Pri otvoritvi so bili navzoči zastopniki ministrstva vojske in mornarice in zastopniki ministrstva za fizično vzgojo naroda ter drugi podsta-rosta in načelnik zveznega odseka za sokolske čete. V telovadnici beograjskega matičnega društva, se je zbralo 60 vojakov Sokolov, članov naših sokolskih čet iz žup in vseh vrst orožja naše armade, ki jih je s prisrčnim nagovorom nagovoril polkovnik br. Milija Ristano-vič ter naglasil važnost tečaja in jih pozval, naj pazno slediio vsem predavateljem in naj si pridobljene nauke vtisnejo dobro v srce. da bodo mogli koristiti svo jim četam. Nadzornik tečaja br. Zakula je nato obrazložil pomen šole in statistični pregled naših podeželskih šol. V prvem takem tečaju je bilo 132 vojakov Sokolov, od katerih jih je tečaj uspešno dovršilo 112. za 3. in 4. tečaj pa se je prijavilo že 314. za 5. pa 510, tako da so jih morali razdeliti na "eč odueikov. — (S, A.) Stran 4 Mariborski »V e č e r n i k« Jutra V M a r Iti o f ti. tlne 15. Xf. T933. Gino Romano: Kamilova sobarica Kamilo Casone je ravno dopolnil trideseto leto, ko je dosegel višek svojih neumnosti. Bil je sin enega najbogatejših meščanov povojnega Rima, lep mladenič, drzen do skrajnosti; poznal ga je ves moderni Rim tako po bogastvu očeta Maksimilijana Casone, ki je že pred vojno bil bogataš, kakor po naporu, da čim prej izprazni blagajno gospoda Maksimilijana. Gospod Maksimilijan Casone je bil pripravljen, da sprejme vse norosti svojega sina in da plača vse njegove račune, ali ni mu hotel oprostiti, da ga je Kamilo povsod smešil, govoreč, da ie star tepec, da ne razume življenja in da je prava sreča, da ima takšnega sina, ker bi mu sicer vse lire splesnile in bi jih mo "11 prodati starinarjem. Stari je dolgo molčal; računal je, da se mu posreči Kamila oženiti, ker je vedel, da ženitev povzroči izpremembe. Ko mu je izpodletel tudi ta načrt, je obrnil drug list. Objavil je v vseh rimskih listih, da v bodoče ne bo plačal niti vinarja za svo jega sina. Kamila pa je pismeno obvestil, da mu zabranjuje stopiti v bodoče v palačo družine Maksimilijana Casoneja in mu določa za stanovanje, dokler se ne poboljša, skromno vilo v bližini cerkve svetega Pankracija. Kamilo je bil besen, ali brez denarja brezmočen. Poskusil je, da se pogovori z očetom, a ga ni našel. Stari je že pred dvema dnevoma odpotoval iz Rima. Cele tri dni je veseljačil Kamilo z ostankom denarja, ki ga je še imel, in ko mu je ostalo še toliko, da je mogel plačati fijakerja, je ukazal, da gh pelje do vile, ki mu jo je oče nakazal. Imel je samo še toliko moči, da je sedel v voz, kjer je zaspal. * Ko se je Kamilo prebudil, je videl, da leži oblečen na divanu. Poleg divana je stal njegov stari služabnik Antonio. »Antohio, kje pa sem?« »V svojem novem stanovanju, mladi gospod. Gospod oče je poslal na službo v to hišo mene, kuharico Emo in gospodično Angelo.« »Angelo?« »Da, Angelo Robioni, ki bo pospravljala sobe, ker sem jaz že prestar.« »Dobro, dobro, to se me ne tiče. Ampak Antonio... Ali imamo kaj denarja?« »Nimamo, gospod. Stari gospod je odredil, da se nam sproti nakaže samo najpotrebnejše za hrano ir. pijačo. Ker pa pozna vaše navade, je namestil dva privatna detektiva, ki bosta pazila, da ne spravite pohištva iz hiše in ga ne prodate.« »Fej, kako je to zoperno!«... In Kamilo se je obrnil na drugo stran in zopet zaspal. Brez denarja ni bilo vredno oodati se v mesto. Če bi šel tja, bi videl, da so že dopoldanski listi prinesli vest, da je mladi bogataš Kamilo Casone odpotoval v Sicilijo... • Ko se je zopet zbudi!, je pozvonil. Vrata so se odprla in Kamilo je velel: »Antonio, prinesi mi zajtrk.« »Vi mislite obed, gospod, ker je že štiri popoldne I« Govoril je to mlad ženski glas in Kamilo je nagloma vstal. Poleg vrat je stala mlada deklica, oblečena kakor vse sobarice po bogatih hišah. »Vt ste Angela?« »Da, Angela Robioni iz Sore, stara 20 let, samska, nekaznovana, po poklicu sobarica pri boljših rodbinah«. Govorila ja tako, da Kamilo ni bil na čistem, ali govori resno, ali se mu smeje. Prizr.al pa si je takoj, da mu silno ugaja. Ker je imel prec-ej izkušnje z ženskami te vrste, jo je hotel že čez eno uro priviti k sebi in poljubiti. Ona pa ga je s pepelnikom lopnila po glavi tako močno, da se je Kamilo skoro zgrudil. »V pogodbi med mana in vašim očetom je točno določeno, kaj imam delati; o poljubljanju z vami ni nikjer nič pi- sanega. Da se me več ne dotaknete, ker se sicer takoj odstranim iz hiše! In končno, mar mislite, da bi poljubila človeka, ki smrdi po vinu in se še ni obril?« In zaloputnila je vrata in odšla... * Med tolikimi čudeži, ki jih je Kamilo doživel, je bil tudi ta, da mu ni šlo v glavo, da so tudi sobarice svetnice. Zato je začel skrbno in do podrobnosti opazovati Angelp, Večkrat je ugotovil, da je zelo lepa, da je v njenih očeh nekakšen plemenit sijaj. Videla se mu je celo preveč elegantna in njena roka je bila tako mlada, da se je Kamilo le čudil. Angela je z vso marljivostjo opravljala svojo dolžnost in je pomagala tudi staremu Antoniju pri zajtrku, obedu in pri večerji. Stregla je z vso mogočo pazljivostjo Kamilu, ki se je čutil v njeni prisotnosti zelo neugodno. Videl je, da postaja Angela pravi mali tiran v hiši, ali ni imel moči, da to prepreči. Koncem tedna se je cela stvar završila s tem, da je bil Kamilo prezaljubljen v Angelo, kar je imelo za posledico, da mu je v hiši postalo neznosno. »Angela, jaz Vas ljubim!« je rekel naposled, pokleknivši pred Angelo. Ona se je glasno smejala. »Pustite no te komedije; jaz sem samo sobarica in siromašno dekle. Zares, ako hočem govoriti resnico, bi mi mogli ugajati; ali pa mislite, da bi se našla ženska, tudi če bi bila sobarica, ki bi vas mogla ljubiti lakšnega, kakršni ste. Morate postati drug človek, ako hočete računati na uspeh.« »Prav imate, samo da r.e bi bili sobarica. Glejte, Angela, jaz nisem srečen. Sklenil sem spremeniti svoje življenje in sem se zaljubil v vas. Ker pa me moj oče sili, da se oženim, bi vas nikoli ne mogel vzeti in bi me oče vrgel iz te hiše. Jaz pa, da po pravici govorim, ne znam delati.« »Ne tarnajte; tudi, če bi hoteli vzeti svojo sobarico, ne bi mogli; gospod Kamilo, jaz sem že obljubljena nekomu drugemu.« Razgovor je pretrgal zvonec. Nekoliko trenutkov kesneje je stopil v salon Ka- milov oče. Ko se je okrenil, je opazil poleg vrat Angelo* ki se mu je poklonila, lahko pomežiknila z očmi in odšla iz sobe. »Dragi sin, sodim, da se prav nič ne dolgočasiš!« Kamilo ni odgovoril. »Teden zapora je dovelj,« je nadalje* val oče. »Ako pristaneš na moje pogoje, sem pripravljen dovoliti vnovič stare tekoče kredite.« »Čujmo!« odgovori suho Kamilo. »Poglej, mi imamo na deželi oddaljeno sorodnico. Dekle je še... jaz sem njen varuh ir, vem, da ima precej bogastva. Ako pristaneš, da se ž njo oženiš, je vse v redu.« »če je tako, si prišel zastonj! Jaz se nočem ženiti, ker ljubim deklico, ki i® ne morem oženiti,« je začel Kamilo. »Oho! No, stvar mi je jasna. To i® tvoja sobarica.« »Ne dovolim, da se smeješ. Da, sobarica, vem, da je ne morem vzeti, ali tudi tl vedi, da je boljša, nego vse one deklice, ki sem jih srečal v Rimu,« je začel Kamilo ves v ognju. »Vem, da ti je odrekla, ko si ji razodel svojo ljubezen.« Kamilo je začudeno pogledal očeta, to* da ni utegnil odgovoriti, ker je v sobo vstopila Angela. Kamilo ni niti opazil, da je snela belo čepico in pentljo iz l®5 in da je bila v fini črni obleki. »Angela, dete,« je za&el Kamilov o2e. »Gospod Kamilo mi je ta trenutek rekel, da si ti najboljša deklica, ki jo je kdo! srečal. Ker zelo upoštevam njegovo sodbo, te vprašam, ali ga hočeš vzeti? Kat se mene tiče. dajem svoj pristanek.« Kamilo je skočil na noge: »Oče, jaz jo ljubim, ali ona je...« »Kaj je ona? Molči, ker nič ne ve?. Ona je r.aša Angela, ki sem ji jaz varuh in s katero se moraš oženiti, ako hočeš, da ti vse odpustim.« »Ali ona je malo prej rekla, da je Ž® obljubljena.« Angela je pristopila h Kamilu in g® prijela za roko: »Res, Kamilo, obljubljena sem, ali tebi kakršen si zdaj,« Rezulfat stavke: 40 oOrok Skoraj neverjetno se sliši, da je Imela stavka telefonistk v madridski telefonski centrali, ki je izbruhnila pred nekaj meseci, za posledico sklenitev kar 40 zakonov. To se je zgodilo na sledeči način: Za varstvo poslop ja in telefonske centrale, ki je nameščena v dvanajstnadstropnem nebotičniku, je bilo poslanih v centralo nekaj sto policijskih stražnikov, ki So se tamkaj kar stalno naselili. Veliko število mladih telefonistk, ki niso sodelovale v stavki in ki se niso upale iz strahu pred stavkujočimi zapustiti poslopja, so prav tako ostale v centrali nekaj dni noč in dan. V tem času se je razvilo ljubezensko razmerje med stražniki in telefonistkami, ki ni ostalo brez posledic. Stražniki pa so bili možje na mestu in so telefonistke poročili En sam dan je bilo 40 takih, s pomočjo stavke sklenjenih porok. Ponarejen! dokumenti o odkritju Amerike? Po vesteh iz Seville je vseučiliškl profesor Carbia iz Buenos Airesa izjavil, da so dokumenti, na katere se naslanja sedanje poznanje odkritja Amerike, prav za prav falzifikati nekega Bartolomea de Las Casasa, ki -je baje neke rokopise o odkritju Amerike sestavil takoj po letu 1535. z namenom, da diskreditira zgodovinarja Fernanda Avieda, ki je bil njegov osebni nasprotnik. Mali o Službo dobi Prodam OMARA S ŠIPAMI za trgovino, pribl. 2 m visoka in 1 m široka, se kupi. I. Kravos, Aleksandrova c. 13. 4334 Kupim JEDILNI SERVIS in servis za kavo, prima, nov poceni na prodal. KoroSka cesta 108. 4354 Sobo odda KDOR ŽELI V STANOVANJU MIR. RED fn čistobo, lahko dobi tako) sobo z elektr. razsv. in posebnim vhodom v Vrazovi ul, št 6. priti., levo. Bližina parka. 7002 ODDAM OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom in električno razsvetljavo. Ruška cesta 3, I., levo. 4374 SPREJMEM GOSPODIČNO kot sostanovalko. Naslov v upravi »Večernika«. 4369 LEPO SOBO oddani mirnemu gospodu. Raz lagova ulica 25. II., desno. ________4367_________ Stanovanie GOSPODIČNO za cvetličarno sprejmem. Naslov v upravi lista. 4366 MLAJŠE DEKLE se išče za pospravljanje pisarne in drugih sličnih poslov. Vstop takoj. Vprašati pri Močivnik & drug. Rotovški trg št. 6. 4363 UCENCA sprejmem takoj. Trgovina Novak Albin, Maribor, Glavni trg 8. 4378 TRISOBNO, SOLNČNO STA-NOVANJE s kopalnico in drugimi pritiklinami, oddam. Vprašati v Razlagovi ulici 21, 1. nadstr. 4375 STANOVANJE, sobo in kuhinlo, oddam. Tezno, Ptujska cesta 18. 4370 Službo liie GOSPODIČNA, sirota brez starišev, marljiva poštena in zanesljiva, izučena v galanteriji in špeceriji, išče zaposlitve. Naslov pove uprava lista 7001 NA JADRANU v Crikvenici išče za takoj mlado, čedno gospo ali gospodično, Veščo nemščine, ki bi vodila majhno, lahko gospodinjstvo. naobraženi, popolnoma samostojni gospod (Nemec). Izčrpne ponudbe v nem škem jeziku s sliko je poslati pod »Schčne Zukunft« na upravo lista. 4376 Poceni blago za revne ljudi dobite samo Deček s srcem na desni strani Te dni je na Angleškem nenadoma umrl 71etni deček Harry Clement. Ker zdravniki niso mogli najti nobenega zanesljivega vzroka smrti, so zato truplo obducirali. Ob tej priliki pa so ugotovili, da deček ni imel srce na levi strani telesa, temveč nasprotno na desni. Mimo tega je bilo srce v prsih obrnjeno narobe. Tudi želodec ni bil na svojem običajnem mestu, temveč mnogo višje v trebušni votlini, dočim pa so tičala jetra na dnu trebušne votline pod vsem črevesjem. Harry je bil tak že od rojstva in se sedaj zdravniki zelo čudijo, da je mogel v takih okoliščinah dočakati polnih 7 let. Ker so bili Clementovi starši zelo revni, niso mogli dečka nikoli dati zdravniško pregledati in seveda tako nihče ni imel pojma o abnormalnem stanju njegovih notranjih najvažnejših organov. dre banane, ki so mnogo večje in sc>2‘ nejše od navadnih rumenih banan. N« tem eksperimentu so se lastniki plantal mučili že več let in sicer najprej z iabol* ki. Vsi dolgotrajni poskusi so bili zamart Sedaj pa je bil trud končno kronan 2 uspehom, ki je vzbudil veliko senzacij® na vsem svetu. Modre banane se že ®kS‘ portirajo iz Indije v Evropo, kjer bod® kmalu postale »modno« sadje. Modre banane. Nekaterim lastnikom bananskih plantaž v Indiji se je posrečilo vzgojiti mo- Roosevelt prejema 3800 pisem vsak dan. Kakšne simpatije uživa med antf-riškim narodom predsednik Roosevelt se da sodi,ti najbolje po korespondeU' ci, ki jo prejema vsak dan. Dočim Je dobival Wilson, ki je bil eden najpO* pularnejših ameriških predsednikov, vsak dan »samo« po 800 pisem, 0 dobiva Roosevelt celo do 3800 t'a dan. Njegovo pošto rešuje v Beli h$ 20 tajnikov, Roosevelt sam pa pre' bere le približno 200 pisem, kar pa Je kljub vsemu še vedno veliko. Znižali smo ceno knjigi ,Prekletstvo ljubezni i od Dir. 35”- ne Din 23’— Dobite 'O v upravi Jutra in Vesernik« v Mariboru, CSosposka ulica štev. 11 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru