Leto 3. — Št. 22
Ljubljana, februar 1C60
Prav gotovo je graditev stanovanj za delavce in uslužbence v našem podjetju eden izmed glavnih problemov, ki ga bo treba rešiti v naslednjih letih.
Čeprav smo zgradili doslej na tisoče stanovanj za razne investitor-Je. moramo ugotoviti, da smo v gradnjo lastnih stanovanj vložil'1 dosti premalo. V 15 letih obstoja Podjetja smo zgradili za člane podboja vsega 255 družinskih stano-
v>
oes, da smo v glavnem likvidirali razpadajoča delavska naselja in po-skrbeli, da se je večina družin pre-sohla iz barak v novozgrajena stanovanja, vendar še danes čaka 169 družin v barakah ali drugih zasil-®di stanovanjih na odrešitev.
Poleg tega pa je za perspektivni razvoj, podjetja nujno, da pri orga-n,l.zac*ji stanovanjske izgradnje mislimo tudi na tisto strokovno del >v-do silo. ki jo bomo morali vključiti ^ naš kolektiv, da bomo lalrko kos tako velikim planskim nalogam.
Če pa upoštevamo še to, da ima-fno v podjetju že sedaj okrog 300 interesentov, ki bi se radi vključili v zadružno gradnjo stanovanj, vidi-ino. kako odgovorna naloga nas ča-ka pri reševanju stanovanjske problematike.
Da bi delo na tem področju uspešneje potekalo, je bila na zadnji seji delavskega sveta podjetja ustanovljena komisija za stanovanjsko izgradnjo v podjetju. Že na prvi seji 30. decembra lani je ta komisija sprejela nekatere važne sklepe, in sicer:
. Pri vseh edinioah je treba takoj imenovati petčlanske komisije, ki bodo zbrale vse interesente, ki se zanimajo za družinska stanovanja oziroma za zadružno gradnjo stanovanj, in sestavile prioritetno listo n® ounovi »Pravilnika o razdeljevanju stanovanj«. Tako bo komisija delavskega sveta podjetja prišla do končnih podatkov o potrebah stanovati:ske izgradnje v podjetju.
Ko bodo ti podatki znani, bo razpisana anketa, v kateri bodo vsi interesenti lahko izrazili svoje želje in potrebe po stanovanju.
Komisija 'delavskega sveta podjetja meni, da bo treba v bodoče organizirati stanovanjsko izgradnjo v podjetju predvsem v zadrugi, kjer bo omogočeno vsakomur, da odloča o svojem stanovanju ter vlaga svoje delo in prihranke v gradnjo.
Posvetovanje o stanovanjski izgradnji, ki smo ga imeli 21. januarja letos v centrali podjetja, ie pokazalo. da je tako stališče naše ko-nrisije pravilno. Cimprej bo treba v podjetju organizirati močno zadrugo, ki bo kot samostojna gospodarska organizacija vodila gradnjo stanovanj. Nujno pa je, da še pred tem organiziramo v podjetju močno službo varčevanja in zbiranja sredstev za gradnjo stanovanj.
Na posvetovanju je podpredsed-
nik ljubljanskega okraja tovariš Drobež zelo izčrpno tolmačil nore zakonske predpise o financiranju stanovanjske izgradnje in o zadružni gradnji stanovanj. V Ljubljani imajo na tem področju že bogate izkušnje. saj že dalj časa posluje vrsto dobro organiziranih zadrug, v preteklem letu pa je bil ustanovljen Zavod za zadružno stanovanjsko izgradnjo, ki bo letos prilagodil delo novi stanovanjski zakonodaji.
Oblike, ki se jih bomo v bodoče posluževali pri izgradnji stanovanj, so v glavnem naslednje:
Kot rečeno, bo treba najprej organizirati službo varčevanja —-»stanovanjski sklad«, kamor bodo lahko vlagali vsi delavci in uslužbenci svoje prihranke po svoji volji in m-oči. V ta sklad bodo lahko
ii!liuiiiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiii
JCoHČno-;
Sekretar podjetja
Po skoraj več kot enoletnem iskanju je podjetje končno le dobilo sekretarja.
Tovariš Milan Šurk je diplomiral na Pravni fukulteti v Ljubljani leta 195?. Že med študijem je bil zaposlen pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, po diplomi pa se je zaposlil v Litostroju kot pravni referent v kadrovski službi podjetja.
Čeprav se podjetje Gradis bistveno razlikuje od Litostroja, so bili njegovi vtisi, ko je prvič stopil v podjetje, v celoti pozitivni. Trdi pa, da bo potreboval več časa, da se bo v celoti vživel v gradbeništvo, in upa, da bo ob podpori vseli članov kolektiva svojo službo vsestransko zadovoljivo reševal.
Tovarišu sekretarju želimo, da bi se med nami prijetno počutil.
vlagali krajši ali daljši čas tako. da bo do vselitve zbrana potrebna vsota 15 % vrednosti stanovanja. Ta vloženi denar bo brezobrestno iaio-žen. Vsak. kdor se bo premislil, lahko ta denar vsak čas tudi dvigne.
Kdor bo imel toliko prihrankov in gradbenega materiala, da si bo zgradil lastno hišo, oziroma stanovanje. mu seveda tega nihče ne bo branil, če bo imel gradbeno dovoljen je. Razumljivo je. da bodo to izjemni primeri, s katerimi podjetje ne more računati.
Pri nekaterih članih našega kolektiva je še globoko zakoreninjena miselnost, da je podjetje dolžno graditi stanovanja iz svojih sredstev in jih dodeljevati brez vsakih materialnih obveznosti stanovalcem, lak način vseljevanja in gradnje stanovanj. ki je bil v našem podjetju doslej v navadi, nova stanovanjska zakonodaja ne dopušča več. Zaio je nesmiselno v tej smeri razpravljati v kolektivu. Vsakdo, ki mu je poznan namen nove stanovanjske zakonodaje in ima pred očmi tako turisti podjetja kot stanovalcev, bo razumel, da odslej ni več mogoče voditi take stanovanjske politike.
Po vsem tem pridemo do zaključka. da je edino pametno, da se odločimo za intenzivno gradnjo stanovanj v Gradisovi stanovanjski zadrugi. Člani te zadruge bi bili \si člani našega kolektiva, ki se zanimajo za stanovanja. Zadruga naj bi bil stalna, za izvajanje konkretnih nalog pa bi skrbeli »hišni sveti v izgradnji«.
Ni pa nujno, da ta sredstva vlaga samo v obliki denarja. To vrednost lahko ustvari tudi z delom nri gradnji in z gradbenim materialom, če z njim razpolaga. Ta material vzame zadruga v račun po dnevnih cenah.
Kdor bo sodeloval pri zadružni gradnji pri našem podjetju, se bo lahko odločil ali za pridobitev stanovanjske lastnine, ali za pridobitev stanovanjske pravice.
V prvem primeru bo zadružnik dobil potrebna sredstva iz stanovanjskega sklada občine In iz sklada
skupne uporabe podjetja po'tem, ko bo izpolnil vse pogoje kot član zadruge. Ta sredstva vrača stanovalec v obliki anuitet 30 let. Lastništvo stanovanja pa je podeljeno v razmerju vloženih sredstev. Ko pa stanovalec odplača posojilo v celoti, postane lastnik stanovanja, ki ga lahko tudi proda ali prenese lastništvo na koga drugega.
Ker bi znašalo v tem primeru odplačevanje anuitet za standardno stanovanje mesečno okoli 7 do 8 tisoč dinarjev, mislim, da je taka oblika sprejemljiva za tiste člane kolektiva, ki bodo take mesečne dajatve v naslednjih letih zmogli.
Vlaganje prihrankov za pridobitev stanovanjske pravice pa je oblika, ki je spremenljiva za vse naše delavce. Tudi v tem primeru mora interesent vložiti svoj delež. Ta delež bo znašal tudi verjetno okrog 15 %, Druga sredstva se formirajo kot v prejšnjem primeru, le da se odplačujejo v dobi 100 let. Mesečno odplačevanje bo znašalo okrog 4.000 dinarjev, kar v nobenem primeru ni več, kot znašajo najemnine v že zgrajenih novih stanovanjih. V tem primeru stanovalec ni lastnik stanovanja, pač pa ima stanovanjsko pravico, ki jo lahko prenaša na svoje potomce.
Ker bo moral v bodoče vsak, ki bo dobil novo stanovanje od podjetja, skleniti z njim pogodbo in plačati svoj delež, mislim, da je za vsakogar, ki reflektira na stanovanje pri podjetju, važno, da se sprijazni z mislijo, da brez lastnih prihrankov ali dela v obliki materiala ne bo mogoče priti do stanovanja. V prehodnem obdobju in v izjemnih primerih bo' delavski svet podjetja začetna sredstva stanovalcu lahko posodil, vendar le za dobo dveh let.
. Komisija delavskega sveta podjetja bo poskrbela, da bo čimprej sestavljen pravilnik o stanovanjski
dikcija ,X‘
Naš čuvaj v obratu gradbenih polizdelkov je bil edini, ki smo ga v Ljubljani našli na obhodu. Reportažo berite na 4. strani
izgradnji v podjetju, kjer bodo do potankosti pojasnjeni predpisi iz nove stanovanjske zakonodaje. Prav tako bo v tem pravilniku nakazan perspektivni razvoj stanovanjske politike podjetja, poleg tega pa bo vseboval pravila stanovanjske zadruge in službe, ki bo skrbela za varčevanje in zbiranje sredstev za gradnjo stanovanj. Ta pravilnik bo moral obravnavati delavski svet podjetja in ga čimprej sprejeti ter vskladiti stanovan jsko politiko podjetja z novo stanovanjsko zakonodajo, potrebam podjetja in članov kolektiva, ki stanovanje potrebu-
jejo-
Naše sindikalne organizacije pa bodo morale začeti z akcijo pojns-njevamja in pomoči vsem, ki se bodo zanimali za gradnjo stanovanj.
S tem, da bomo s skupnimi močmi pospešili stanovanjsko izgradnjo, bomo prispevali velik delež k izboljšanju življenjskih pogojev naših gradbenih delavcev.
Lojze Capuder j
Seja sindikalnega odbora podjetja
Na zadnji seji sindikalnega odbora podjetja, ki jo je vodil Jože Lorenčič, so člani razpravljali o nekaterih spremembah glede ocenjevanja in nagrajevanja po ekonomskih enotah.
K plodnejšemu uspehu razprave je mnogo pripomogel tajnik Republiškega odbora Lojze Capuder. V razpravi so sodelovali Bokan iz Zaloga, predsednik upravnega odbora podjetja Habat, predsednik sindikalne podružnice gradbenega vodstva Ljubljana Žorž, Čelik z Jesenic in drugi.
Splošni pogoji za napreden način nagrajevanja so vse boljši, to je dokazaT že sam sistem ocenjevanja. To pa je samo eno izmed meril za take oblike nagrajevanja, po katerih bi bili vsi delavci in uslužbenci do maksimuma zainteresirani za večjo produktivnost, rentabilnost poslovanja podjetja in za boljše zaslužke delavcev. Seveda so se pri sistemu ocenjevanja pojavile nekatere napake, kot n. pr. na gradbišču Zalog, ko skupina delavcev ni hotela prevzeti dela v akord z izgovorom. da bodo tako več zaslužili. Računali so namreč na nagrade, ki jih prejmejo člani kolektiva, ki nikakor nimajo pogojev za delo po normali .oziroma akordu. Razumljivo je, da takšno mnenje ovira nadaljnji razvoj nagrajevanja, pred-

višem ipa postane oaklja za bodoče nagrajevanje po ekonomskih enotah.
Funkcija delavcev — upravljavcev zahteva, da so vsi člani kolektiva prek zaslužkov neposredno zainteresirani za čimboljše poslovanje vsega podjetja in za splošen uspeh vsakega gradbišča oziroma edinice. Takšno vlogo in zainteresiranost delavcev pa lahko zagotovi samo nagrajevanje, v katerem so zaslužki zaposlenih vezani na uspeh edinice, to se pravi, da zaslužek ne bo odvisen samo od fizičnega napora, temveč tudi od prihranka materiala in boljše organizacije na delovnem mestu.
Tako je na predlog Centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije in Zvezne gradbene zbornice že vrsto podjetij uvedlo kompleksne oblike nagrajevanja. Pri podjetju je že izvoljena komisija. ki pripravlja analize in predloge. Predlog pripravljajo tudi komisije pri gradbenih vodstvih Celje in Ljubljana.
V nadaljnji razpravi so bili sindikalni odborniki mnenja, da je nujno potrebno povečati oddajo del na akord. Akordira naj se tudi delo šoferjem, snažilkam in sploh uvedejo pavšalne norme za vsa dela, ki niso zajeta v akordnih cenikih. Merila ocenjevanja za tehnično osebje so v redu ter lahko z zadovoljstvom ugotavljamo uspehe, ki
S posvetovanja o zadružni stanovanjski gradnji pri Gradisu. Probleme take gradnje nam je razložil tov. Franc Drobež
smo jih na tem področju že dosegli. Po vseh edinioah naj se uvedejo skupinske norme po možnosti tako, da ostane skupina dalje časa skupaj. Ce pa je treba prestaviti brigado, naj se prestavi celotno brigado. Predvsem pa je nujno, da se tehniki oziroma delovod je pred oddajo del temeljito pogovorijo glede akorda in norm. Tak način oddaje del so uporabljali na sektorju tov. Capudra v Ljubljani in so si prav zaradi predhodnega dogovoru delavci sami organizirati delo tako, da so bili uspehi čimvečji in seveda tudi temu primerni zaslužki, saj so posamezne brigade presegle normo tudi do 100%. S takšnim načinom dela bomo odpravili nepotrebno nerganje, kajti delavci bodo že vnaprej temeljito seznanjeni z akordno ceno in vsemi drugimi pogoji. V spiskih za ocenjevanje pa bodo ostali le tisti člani kolektiva, pri katerih se njihovo delo da meriti s konkretnimi merili. Razumljivo pa je, da se mora nagrajevanje razvijati po enotni tatifni j>o-litiki v podjetju.
Letos bomo obhajali 10-letnico delavskega upravljanja. V ta namen bodo po vseh edinicah svečane 'seje delavskih svetov, na katerih bodo predsedniki poročali o desetletnih uspehih delavskega upravljanja in podjetja.
Na seji sindikalnega odbora je bilo tudi sklenjeno, da se v ta namen organizirajo razna medgrad-biščna tekmovanja in pričnejo priprave za športni dan. ki bo letos v Ljubljani. V ta namen je bila izvoljena petčlanska komisija, in sicer Drago Mandelc, ing. Boris Vede, Francka Erjavec. Franc Zupan in Ludvik Šnajder. Uvod v tekmovanje pa bo zimski športni dan na Jesenicah. Ta tekmovanja bodo trajala vse do jeseni, ko bomo prav tako svečano proslavili 15-letnico obstoja jrodjetja.
Ob zaključku so razpravljali šeo stanovanjskih problemih in zadružni gradnji.	Lojze Cepuš
■ Celje — Delaivskii svet celjskega giradbenega voikt v a je na zadnji seji raizipra-vljaJ o perspektivnem planu z<a leto l^ifvO. Šef gradbenega vodstva ing. Cvahte je predlagal delavskemu svetu dve variam-ti. Po daljši razpravi je delavski svet sprejel drugo varianto in tako so si postavili nalogo, da bodo v letu IttbO izvršili za milijardo 200 mili-
pogodto za preko 650 milijonov dinarjev.
Ko so razpravljali o perspektivnem planu, niso pozabili na preskrbo delavcev, stanovanjskih problemov in novega načina nagrajevanja.
Razdelili so tudi določeno kvoto nagrad. Tako je dobil sektorski vodja v Šoštanju ing. Silvo Erjavec za uspešno vodstvo pri gradnji Termo-olektrarne v Šoštanju 50.000 dinarjev, delovodja tov. Jože Ojsteršek pa za pravočasno dovršitev hladilnega stolpa 40.000 dinarjev. Nagrajeni so bili tudi brigadirji pri gradnji hladilnega stolpa.
Delavski svet je med drugim nagradil šefa oddelka za osebne dohodke tov. Marjana Kopušarja in podpredsednika sindikalne podružnice Janeza Zorka. Nagrado je prejel tudi tov. Ludvik Špindler, ki se je posebno izkazal pri reševanju skupne imovdme na objektu »Merke« v Celju.
Razpravljali so tudi o zimskih dopustih ter določili posebne kriterije. Predsednik higiensko tehnične zaščite Lojze Mrzel pa je obširno poročal o delu komisije. Med drugim je navedel, da se je uporaba zaščitnih sredstev mnogo izboljšala, vendar se je na splošno dvignil odstotek bolezenskih izostankov. Govorili so tudi o naseljih, od katerih je naj slabše naselje v Šoštanju, saj že od leta 1948 ni bilo temeljito popravljeno in urejeno.
Bese 'a je nanesla še na gradnjo samskega doma v Celju in na zadružno gradnjo tor izvolili komisijo za stanovanjsko izgradnjo. To sestavljajo:	Berto	Praprotnik,
Janez Farič, Janez Zorko in Marjan Kopušar. Sindikalna podružnica pa je v komisijo predlagala Kati Volavšek. Vsi člani, ki so delali pri gradnji hladilnega stolpa v Šoštanju oziroma pri dviganju jarmov, so prejeli posebno delovno obleko.
■	Jesenice — Tovariša Čelik in Pregelj sta na zadnji seji seznanila člane upravnega odbora s predlogi in sklepi zadnje seje delavskega sveta podjetja. V zvezi s sklepi centralnega delavskega sveta so mnogo razpravljali o zadružni gradnji ter so na pripombe nekaterih članov sklenili, tla bodo gradnjo stanovanjskega bloka izvrševali še po starem sistemu.
Celotno delo so razdelili na tni sektorje. Tako bo Jože Bertoncelj vodil sektor Gorje, Bled, most v Bohinju in vsa dela v Lescah. Ing. Marjan Veje vsa dela v železarni Jesenice in na Javorniku, Janez Kuštrin pa podvoz, bloke na Plavžu in poslovno stanovanjsko zgradbo.
V januarju bodo organizirali tečaj za polk valif icirane delavce. Upravni odbor je opozoril tudi disciplinsko komisijo, da v bodoče redne j e in (temeljiteje razpravlja o posameznih zadevah.
■	Centralni obrati Ljubljana — Upravni odbor centralnih obratov v Ljubljani, ki spada med najaktivnejše, je na zadnji seji razpravljal o nagrajevanju oziroma o točkovanju. Tako so sklenili, da bodo do 20. januarja izvedli poskusno točkovanje za IV. tromesečje. Na lastno željo je upravni odbor razrešil funkcijo predsednika komisije za nagrajevanje Franca Plesca ter izvolil Staneta Kogovška za predsednika te komisije.
Zaradi nediscipline, pijančevanja »n nepravilnega pi- ggl sanja delovnih nalogov je upravni odbor odstavil z de-jov nega mesta dosedanjega jjjj velja — mojstra pleskarske fHf delavnice ter na njegovo me- igš sto postavil Vinka Močilnika. -
ES Kranj — Kolektiv »Gra- • disa« v Kranju je na zadnjem jjjj mm'žičnem sestampu sklenil, da bo vsak član prispeval za 3= p nesrfičeoe v Tržiču po 100 o-: . din in tako skromno pomagal --ponesrečenih družinam.
jenov dinarjev gradbenih del. Do danes imajo že sklenjenih
Kako smo gradili 2. hladilo! stolp
ŠOŠTANJSKE TERMOELEKTRARNE
Mnogo naporov je treba, preden dogradimo talk gigant, kakršen je hladilnik šoštamjske termoolektrau'-ne. Kot eden izmed članov kolektiva, ki je od začetka sodeloval pri gradnji tega kolosa, lahko smelo trdim, da je to delo nam vsem lahko v ponos tako zaradi tehnične izvedbe, ki je najsodobnejša, kot zaradi kakovosti opravljenega dela, saj nas tudi tujci občudujejo.
Ko so bile končane priprave za gradnjo, so se lotile dela brigade. Devet tesarskih brigad, štiri beto-nerske in železokrivske skupine. Razvilo se je tekmovanje med brigadami. Delavci, tesarji, betom er ji, zidarji in železokrivci so delali zlpžno kot na tekočem traku v neki tovarni. Brž ko se je delo kje ustavilo, že sta delovodja Ojstršek in sektorski inženir Erjavec posredovala in ovira je bila premagana. Trdna povezanost kolektiva in vodstva je rodila bogate sadove. Tu ni bilo nerganja, vse je zajel polet veličastnega dela. Nekaj velikega si občutil, ko si ob pogledu v višino začutil, da si član kolektiva, ki ustvarja tako veličastna dela. V takem kolektivu je res pravi užitek delati, saj se zavedaš, da ustvarjaš nekaj velikega.
Tako je nekoč naneslo, da sem prisostvoval pogovoru članov Žlendrove tesarske brigade.
Eden izmed članov njegove brigade je dejal: »Tako nam gre od rok, da le kaj.«
»Dobro smo zastavili«, je dejal Žlender, »pa gre kot po loju. Zadovoljen sem z vami, ker vsak dela, kar nvu odredim. Fantje, kajne, a-nes bomo dvignili še ta jarma. Prej
Šahisti na plan!
Zimski čas je posebno primeren za igranje šaha, saj je šah igra. ki človeka razvedri ter mu razvija njegove umske sposobnost. Zato bi bilo prav, če bi ta šport v naših delovnih kolektivih še bolj razvili. V celjskem okraju se je začelo okrajno sindikalno prvenstvo. Takega imajo tudi v Ljubljani in bi bilo prav, če bi se ga udeležili s svojimi ekipami tudi naši delovni kolektivi. Pri nas smo komaj zbrali šestčlansko ekipo.
Predlagam, da bi v edinicah razvili to plemenito igro ter napovedali tekmovanja tudi drugim ediui-cam. Tako bi se naši kolektivi še bolj med seboj seznanjali.
Franc Mirnik
ne odnehamo.« »Seveda«, pravijo fantje in se še bolj budijo, čeprav se že spušča mrak. »Podvizajmo se, da ne bomo zadnji«, slišiš z druge strani. Tako je bilo življenje tesarskih brigad. Ko dvignejo vse jarme, jih še enkrat skrbno pregledajo, da ne bi bilo kaj narobe, nato nastopijo betone rji. Tudi med njimi se razvija tekmovanje. Med delom pogledujejo, koliko jarmov je zalila druga brigada in še bolj pritisnejo. Če zmanjka betona, nestrpno
Oto Trobentar, šofer v CO Maribor je zadnje dni posebno dobre volje. Slabe volje on nikdar ni, posebno sedaj ne, ko ima nagrado TAM — ročno uro — že tako rekoč v žepu.
Oto je prišel v podjetje že 1. junija 1945. leta in je vozil že dosti avtomobilov. Kot šofer je vesten in marljiv. Malo je šofetjev, ki se lahko pohvalijo, da v 15 letih niso imeli večjega karambola.
Nov avto 5-tC"luškega »Pionirja« (prekocnika) je prevzel 6. 10. 1957. leta. Že prvi dan je s tako lepim avtom prišel v Ruše, kjer smo takrat delali s polno vnemo. Stotine in tisoč kubikov gramoza in drugega materiala je bilo prepeljanega z njegovim avtomobilom. Vesel, da je dobil nov avto, je takrat obljubil. čeprav sani ni verjel, da bo s tem avtom prevozil 80.O©O kilome-
kliičejo. »Hej, vi tani spodaj, podvizajte se!«
Sele, ko je vse zabetonirano, to se je dogajalo v zgodnjih jutranjih urah je bil čas počitek. Vmes še topla malica, ob kateri so razdirali šale in se zbadali, kdo bo prej opravil delo.
Takšno je bilo življenje na stolpu: delo, tekmovanje, smeh in šale. Tako se je gradil nov uspeh našega velikega Gradisa.
Franc Mirnik, zidar
tiov brez velikega popravila. Konec leta 1959 so tekli zadnji kilometri in sedaj že seštevajo in zbirajo potrebno dokumentacijo, da ga vodstvo TAM nagradi z ročno uro. To ni samo njegov ponos, to je ponos naše prve domače tovarne avtomobilov, ki s tem dokazuje, da so naši doma izdelani avtomobili tudi dobri, če jih upravljajo vestni in skrbni šoferji.
Celoten kolektiv Ruš, saj nas je
150, in vsi Otona dobro poznamo, mu iskreno čestitamo in mu želimo še več takšnih uspehov.
Tudi na slabi cesti je avto vzdržljiv, če ga skrbno čistiš in paziš nanj. Kar poglejte sliko, kako se avto na njej sveti.
Šofer jem pa naj bo Oto za vzgled tako, da bomo imeli v našem kolektivu še več takih primerov.
Oton Roškar
Ročna ura za vestnost
Kamion Ota Trobentarja se ves sveti, čeprav je prevozil že 80.000 km
Z občnega zbora absolverdov delovodskih in mojstrskih šol LRS
Dne 20. decembra lani je bil občni zbor združenja absolventov mojstrskih in delovodskih šol v dvorani industrijske šole Litostroja v Ljubljani. Bil sem povabljen kot opazovalec ter želim našim absolventom posredovali glavne misli, ki so bile izrečene na tem občnem zboru.
Pred dobrim letom je bil ustanovni občni zbor, na katerem je bilo ustanovljeno to združenje. Podobno je obstojalo že pred vojno. Organizacijsko je sestavljeno takole: vodi ga 25-članski plenum, iz katerega izvolijo upravni odbor. Združenje iima še okrajne odbore.
Glavne bodoče naloge združenja po tem obenem zboru so naslednje:
—	dokončna organizacijska ureditev;
—	včlanjenje še preostalih absolventov;
—	nenehna skrb za strokovno izpopolnjevanje članov;
—	ustanovitev zveznega združenja;
—	dokončna ureditev vprašanja v zvezi s preimenovanjem mojstrskih šol v šole za visokokvalificirane delavce.
Glede zadnje naloge je bila razprav zelo burna. Delegati so bila enotni da je za sedanje razmere ta odločitev nepravilna, ker so prizadeti v nazivu im so proizvodnji potrebni mojstri in delovodje.
Ves občni zbor je potekal izredno živahno. Vsesplošen vtis je, da so absolventi res sposobni tako v strokovnem kot političnem pogledu. Razpravljali so o problemih večidel vseh strok, medtem ko o naših gradbenih problemih ni bilo besede pa tudi delegatov iz vrst gradbenikov je bilo prav malo. Mnogokrat slišimo pripombe da je naša stroka zapostavljena. Mar nismo mnogokrat sami krivi, da je temu tako?
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko članov našega podjetja se je včlanilo v to združenje. Najbrž prav malo, dasi je zaposlenih pri nais okrog sto absolventov laznili strok. Prav bi bilo, da bi se vpisal v to
združenje sleherni absolvent, saj bi si odprl nove možnosti za strokovno izobrazbo. In končno naj bi bila ča-st slehernega absolventa, da postane član tega združenja, saj so vložili precej truda, da so združenje ustanovili.
Prijavite se lahko okrajnim odborom. Članarina znaša 60 dinarjev mesečno. Kdor ne more dobiti zveze, naj stopi v stik s članom društva inženirjev in tehnikov.
Vinko Weit
Opomba: Tovariš Weit ki je pisal ta dopis, najbrž ne ve, na kakšen odmev je naletel ta občni zbor v javnosti. Gre namreč prav za tisto, kar je povzročilo že na občnem zboru tako živahno razpravo: odpor proti ustanovitvi oziroma preime-novanjun mojstrske šole v šolo za visokokvalificirane delavce. Tak odpor je — milo rečeno — čisto cehovski, ostanek obrtniške miselnosti. ki ne razume potreb moderne industrijske proizvodnje. Le-ta pa še zdaleč ne prizna obrtniških kvalifikacij in razvrstitve delavcev po kvalifikacijah. Absolventom ie šlo na občnem zboru za to, da bi jim družba že ob odhodu iz šole priznala vodstven položaj v proizvodnji. Ni bilo namreč malo primerov, da so absolventi zahtevali, da se jim da vodstveno mesto v podjetju češ, saj imamo spričevalo bodi delovod-sko, bodi mojstrsko. Moderna industrijska proizvodnja pa ne pozna papirjev, ampak samo znan je. Samo zato, ker je nekdo obiskoval mojstrsko šolo, še ni tudi sposoben za vodstveno mesto v proizvodnji, ampak naj to v proizvodnji najprej dokaže. Šele potem, ko bo v proizvodnji dokazal, da re.; zna organizirati proizvodnjo, šele potem mu v podjetju zaupajo tako delo.
Današnji položaj v gospodarstvu, na katerega so se absolventi na obenem zboru sklicevali, pa je malce drugačen, ko.t si ga oni predstavljajo. Prav zdaj so začeli naši sindikati obsežno akcijo, po pomenu tolikšno, kakršna je bila lani za nagrajevanje po učinku, dn bi namreč zgradili skladen sistem strokovnega izobraževanja, ;n to takega strokovnega izobraževanja, v katerem se bo delavec izobrazil za konkretno delo na konkretnem delovnem mestu. Ne morda za polkvali-ficiranega, kvalificiranega itd. delavca, ampak za na (primer strugarja pri taki in taki stružnici v Iskri, za monterja v Tomosu, za kovača v Plamenu itd., ne pa morda za strugarja kjerkoli, za zidarja kjerkoli, monterja kjerkoli itd. Gre torej za ozko specializiranega (lelavca. pri čemer pa vsak pojem kvalifikacije odpade. V podjetju vprašajo samo, ali znaš opravljati to delo. ali ga ne znaš. Nekdo ima lahko še taka spričevala če ne zna opravljati dela na čisto določenem delovnem mestu, mu vsa spričevala nič ne pomagajo in tudi zaslužiti ne more po svojih spričevalih. ampak samo po prispevku v proizvodu ji. To je železno pravilo moderne industrijske proizvodnje, ki ga priznava blagovna proizvodnja. Na trgu nihče ne vpraša, ali je ta vijak napravil inženir ali kdo drug. Vijak ima ceno, ki jo družba prizna, in ta v tem primeru ni cena inženirjevega dela.
Absolventi pa so na tem občnem zboru zahtevali, da jim družba prizna mesto in položaj samo zato, ker imajo spričevalo o mojstrskem ali delovodskem izpitu. Ali ni to malce v nasprotju z našim časom? Duh občnega zbora izvira še precej iz predvojnih časov. Medtem pa je že precej vode steklo po Savi in Dravi. Ce je n. pr. kvalificiran delavec, kakor ga danes še imenu jemo, sposoben za delovodjo, mojstra, bo pač on delovodja, pa čeprav nima spričevala.
I
Jože Brešan
Kolektiv jeseniškega gradbišča sporoča žalostno vest, da je tragično preminil dolgoletni član tega kolektiva delovodja Jože Brešan. Nesreča se je pripetila, ko je prečkal železniške tire. Umaknil se jfc tovornemu vlaku, ki je peljal v Avstrijo, in ni opazil potniškega, ki je vozil iz Planice.
Pokojni Brešan je bil doma s Primorskega. Že v rani mladosti |e občutil fašistično zatiranje pod Italijo in se ob prvi priložnosti vključil v narodnoosvobodilni boj. Kot partizan je bi] ranjen. Za hrabrost v boju proti okupatorju je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, za akiiv-noidelo pa z redom zaslug za nared lil. stopnje.
Po osvoboditvi je dopolnil svoje strokovno znanje z dovršitvijo delo vodske šole. Od 1947., ko se je zaposlil pri Gradisu, je bil na vseh delovnih mestih požrtvovalen in mar Ijiv delavec ter nadvse vesten delovodja. O tem pričajo dograjeni objekti, ki bodo ostali v trajen spomin nanj. Kljub trdemu terenskemu delu je našel čas tudi za politično udejstvovanje, saj se je aktivno udejstvoval v sindikalnem in partijskem delu. Za tako delo mu je izkazal kolektiv priznanje iu ga redno volil v organe delavskega upravljanja. Tako je bil 1955. leta sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, predsednik upravnega odbora gradbišča, smrt pa ga je doletela na dolžnosti predsednika delavskega sveta gradbišča. Leta 1959 je bil odlikovan z Medaljo dela.
Spričo tako obsežnega strokovnega kot političnega delovanja je izguba tovariša Brešana za kolektiv in za družbene organizacije jeseniškega gradbišča zelo občutna.
Člani kolektiva našega gradbišča na Jesenicah in z njimi vseh kolektivov Gradisa se s težkim srcem poslavljamo od zvestega tovariša in neomajnega borca za socializem ter globoko sočustvujemo z njegovo ženo, nekdanjo članico kolektiva Gradisa, in mladoletno hčerkico Lidijo.
Tovariš Macoraffr, še na mnoga lefa!
Še nekaj dni in tovariš Lado Ma-: eoratti bo odšel v zasluženi pokoj. Kdo ga ne pozna, če že ne drugače, pa vsaj po njegovi vedno polni malhi dobre volje, ki se je le zadnji čas že precej izpraznila.
Tov. Lado je bil roien 3. I. 1995 v Ljubljami Oče je bil gradbenik in tudi stari oče je bil gradbeni delovodja. Jabolko torej ne pade daleč od drevesa.
Študij je uspešno zaključil v Ljubljani, nato pa |e bil 20 let pri največjem takratnem slovenskem gradbenem podjetju »Stogracl«.
Okupacija ga je zatekla v Ljubljani ter se je po razpustu podjetja »Slograd« zaposlil pri gradnji papirnice v Vevčah, kjer je bilo zaposlenih še več naših vodilnih inženirjev in tehnikov. Aktivno je sodeloval z OF. Leta 1945 se je priključil podjetju »Gradis«, kjer je dočakal tudi zasluženi pokoj.
Tov. Maeorali je pri podjetju opravljal vrsto odgovornih nalog. Nekaj časa je bil šef gradbišča na Jesenicah, nato šef kalkulacijskega oddelka, komercialni direktor itd. Zadnje čase pa je bil šef lastnih investicij. Poleg odgovornega dela je uspešno deloval v raznih športnih organizacijah in bil organizator Gradisovih športnih dnevov.
Ko sem ga nedavno vprašal, katero je najlepše njegovo doživetje v podjetju, se je namuznil da je najlepše, ko že odhaja v pokoj.
Ob zaključku je dejal, da želi vsem kolektivom podjetja pri nadaljnjem delu obilo sreče in uspehov. Tej njegovi čestitki se pridružimo tudi mi ter mu želimo, dn bi zaslužen pokoj užival še mnogo let.
V ZASLUŽEN POKOJ
Jože Satler je [služboval pri našem podjetju cd usta>novitve podjetja pa vse do upokojitve I. januarja 1960. Delal te na mariborskem gradbišču. potlej v Medvodah in kočno v b°tO'narni.
Odlikovan je z ordenom dela IH-stopnje, pri delu vedno vesten in za zgled drugim delavcem Še zdaj, ko je v pokoju, si nr- da miru in si poišče delo. Ob odhodu v pokoj ga je uprava nagradila in tudi sindikalna podružnica mu ie kuoila darilo. »Vsemu kolektivu Gradisa želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu,« ie deial tovariš Satler. Mi mu na želimo še zdravja in zadovoljstva.
VELIKODUŠNOST MLADIH PIONIRJEV
Pionirski odred „Ferdo Godina" je povabil 25 otrok naših delavcev na počitnice k njim
Ne, tudi mi moraimo začeti na začetku.
Že nekaj mesecev je od tega, ko je prispeto na cantrailio precej dolgo pismo —■ piisaili so ga pionirji Pionirskega odreda »Ferdo Godine« iz Srednje Bistrice. Pomota, smo dejaili na prvi pogled. Toda ni bilo tako. 'Skoraj 450 mladih pionirjev in pionirk nas je prosilo, da prevzamemo nad njim pokroviteljstvo. Mato smo se spogledati, zmajati z rameni —• potiho pa smo mislili — le kaj bi z njimi. Prijazno pismo, z mnogimi zagotovitvami in obljubami, smo obračati; in prekladati, nazadn je pa je bil delavski svet mnenja, da prošnje ne smemo zavrniti.
Naši mladi pionirji nam precej radi pišejo. Vodno »pogrunta jo« kakšno novo halogo, na svoja šibka ramena pa si vedno znova nalagajo Precej odgovorna bremena. Med drugimi tek-movanji so sc priključili 50:000 pionirjem in se ■udeležili H. velikega tekmovamja mladih tehnikov Sloveni je. Od 100 nagrajenih pionirskih odredov je dobil ta odred 46.—55. nagrado. Kar Pridni so bili, kajne? Upoštevati je treba, da dela ta odred pod izredno težkimi pogoji. Za vseli 450 pionirjev je na razpolago poleg šolskih prostorov le še ca 20 m2 prostora v zadružnem domu, kjer imajo svoj pionirski kotliček/
,V začetku septeeubra smo povabili okoli 50 pionirjev za en dan v naš počitniški dom An-kainam. Vožnja iz Prekmurja do Primorja je bila dolga im naporna. Zaradi vročine in ker niso navajeni avtobusa, je vožnjo večina slabo prenašala. Trudili smo se, da bi pionirje lopo sprejeli in da bi se pri nas počutita dobro, pa nam verjetno popolnoma ni uspelo. Toda kl jub vsemu so nam pionirji zagotavljali, da so bili zelo zadovoljni.
V novembru lanskega leta pa sp nas pionirji povabiti v njihovo vais. Po razmočeni vaški cesti smo se nekega zoprnega deževnega dne ustaviti prod šolo. Bili smo presenečeni. Koliko 'otrok! Pionirji so nas obkolili im le potiho šepetali, razumeti nismo mogli ničeshr. Potem smo se vsi skupaj preseliti v šolski razred. Bit je čudovit pogled. Drobne glavice so bile strnjene druga ob drugi in zaradi prenapolnjenega prostora so. valovale kot žito v nočnem vetru. Tudi šepetanje je naraščalo in pojemalo. Sicer pa so biti zelo disciplini rani. V imenu pionirskega odreda nas je pozdravit načelnik pionirjev Ignac Lebar — čeden in zelo resen fant. Potem so sledila poročita o njihovem delu in napredku, o doseženih uspehih in neuspehih ter obveze. Na
koncu so priredili še kratek kulturni program. Bili smo zadovoljni in ponosni na naše mlade boirce, graditelje lepše bodočnosti.
No, in kaj so sedaj »skuhate« te mlade glavice?
Povabili so 25 pionirjev naših delavcev za en teden na zimske počitnice v njihovo vas. Presenetila nas je ideja, posebno še, ker so nam poznane njihove skromne razmere.
Skoraj v zadrego nas spravljajo. Toda njihove velikodušnosti ne smemo zavrniti. Zbrati bomo to skupino otrok in jih 2(5. januarja postati v goste. Kako se bodo naši pionirji počutili pri njih. pa nam naj sami pišejo. Mi smo prepričani, da dobro. Tudi pionirji zagotavljajo, da bodo vsestransko skrbeli za svoje nove prijatelje.
Pridnost in požrtvovalnost naših varovancev nas navdušuje. Veseli smo, da se tako trudijo in iščejo možnosti za zbližanje in pridobitev zaupanja. Niti najmanj ne dvomimo, da bo marsikateri sedanji pionir postal dober član našega kolektiva. Pionirskemu odredu želimo povsod mnogo uspehov in še tesnejšega sodelovanja z nami.
Mila
Ravenčani na ekskurziji
nesrečenega in ga odnesli v bližnji prostor, kjer mu je zdravnik laknj nudil prvo pomoč in odredil prevoz v celjsko bolnišnico.
Že dolgo je bito govora o tem, da Kredo DS, UO in IG sindikalne podružnice gradbišča na ekskurzijo. Sanje so se torej končno uresničile. Povedal vam bom kair po domače, saj nisem novinar.
V	jutru dne 9. januarja se je torej naš »bataljon« odpravili na pot. Prva postaja Velenje. Šef nam je na kratko orisat razvoj mesta. Čudovito, stavbe v Velenju so zrasle iz tal kot gobe v gozdu. Druga poleg druge stoje kot stražarji, med njimi pa se vije široka ulica z neonsko razsvetl javo. Posebno pozornost je vzbudita stolpnica z montažnimi ploščami im trg.
Toda poit je šla datlje. Ustaviti smo se v Šoštanju, kjer smo si ogledali TERMOELEKTRARNO in seveda, ka.r je nas najbolj zanimalo, objekte, ki jih gradi naše podjetje. Največ pozornosti smo tokrat posvečali gradnji hladilnika.
Nato smo prišli v Celje in se Oglasili na gradbenem vodstvu »Gradis«, kjer smo bili pred nekaj dnevi najavljeni. Tov. Zupančič nas je vodil in ogledali smo si most čez Savinjo in gradnjo stavb.
Naš plan pa še ni bil izčrpan. Zopet s,mo se naipoitilii naprej proti Mariboru. Oglasili smo se na stav-bišču in pregledali gradnjo skladišča in še drugo.
No, in zadnja točka našega programa, ki je bil tudi nekak zaključek ekskurzije — ogledati smo si želeli še dom na Pohorju. Večina naše skupine, se je z vzpenjačo prvič vozila. Videti sicer ni bilo dosti, ker nas je kaj kmalu zajela gosta tek. ko se vzpenja više inenenen-, megla. Vendar pa ima človek prijeten občutek, ko se vzpenja više'in više. Na Pohorju je bilo več snega kot pa v dolini. Na poti do koče smo kmalu zaslišati godbo Avsenika in yedeii smo, da nas upravnik že pričakuje. Sama ne najdem besed za oipis idile, ki se je pokazala. Sredi dreves, na katerih se je Lesketal sneg. se je pokaizala majhna hišica, ki si jo komaj videl. Imela sem vtis. da se nahajam v pravljični deželi in ko bom potrkal, se bo prikazala iz hišice grda čarovnica. Toda v resnici je bilo vse drugače. Pričakoval nais je prijazen in gostoljuben upravnik počitniškega doma. Takrat sem se tudi zdramila, se znašla spet v sedanjosti. Kakor po navadi prijetne urice kaj hitro minejo — urca teče nič ne reče — se je moTal naš bataljon hočeš-nočeš dvigniti. Zapustili smo kočo ter stopili v snežni vihar ki je medtem zajel vso pokrajino.
V	Mariboru smo naše Mariborčane: spravili na varno, Ravenčani pa smo odšli z avtom naprej. Kmalu Pa smo spoznali, da imamo pred seboj težko pot. Cesta je bila poledenela in občutili smo, kako nas je zanašalo. Ker nas je bilo malo, smo se s pesmijo hrabril!. Na klancu v Ožbaltu, kjer gradi pod jetje »lehmogradnja« nas je ustavil nek lovom jak ki si je montiral verige, tudi naš avto je bil bos. in ni mogel nikamor. Jasno, da tudi naš avtobus nismo spravili več z mesta. Šofer se ie trudil, a vse zaman. Kaj storiti? Vsi ven in pomagati — ho-mk iin ho-ruk. bili pa smo na tako poledenelem delu cestišča, d.a smo avtobus, porivali enkrat na levo, zopet na desno. Sumi pa smo padali ko klade — smešno kaj ne —
»Dedek Mraz. kako te imam rada«, .Te dejala mala Tafianca Žigonova Ljub! lanskem n Dedku Mrazu. — Dedek Mraz je razveselil tudi ravenske otroke
(pozor — ne od vina), saj je bila zadeva precej bolj resna, kajti na leiv strani simo imeli Dravo in dostikrat se nam je avto postavil kar čez cesto. Da bi se pa šli kopat — no hvala lepa — raje še počakamo nekaj mesecev.
Ponavadi ima vsaka pravljica srečen konec in tako se bo tudi moje pripovedovan je srečno končalo. Na pomoč nam je prišel vlačilec, ki je najprej potegnil tovornjaka na vrh, potem pa še naše vozilo. Spet smo lahko vstopili, zasedli mesta —
tokrat vsi zadaj zaradi te-že — in počasi nadaljevali pot. Tako smo prispeli vsi zdravi s celimi kostmi na Ravne v času, ko .so Mariborčani že zdavnaj smrčali.
Bilo je lepo, dosti smo si ogledali in ponosni smo, da lahko rečemo »GB ADISOVC1 SMO«.
Obenem pa, čeprav morebiti že pozno — želim vsem na direkciji, vsem kolektivom ostalih gradbišč in vsem elanom našega kolektiva srečno in uspehov polno leto (960.
-ida-
Nepremišljenost p
Vsi smo se veselili, da bo drugi hladilni stolp TE Šoštanj dograjen brez težje nesreče, čeprav je bil to eden najtežjih objektov v letu 1959, Pa ni bilo tako.
V nedeljo dne 20. 12. 1959. je prišlo do nesreče, ki bi kmalu stala življenje marljivega delavca in bi namesto tradicionalne smrekice na hladilniku zaplapolala črna zastava, namesto »likofa« pa bi bil pogreb.
Kako je prišlo do nesreče?
Trije delavci, med katerimi je bil ponesrečeni Franjo Jurič, so pripravljali in nakladali na stavbno dvigalo opaž za zaključni betonski venec 65 m visokega hladilnika. Ko je bil ves opaž naložen na dvigalo in dvignjen, so tudi ti trije delavci dobil nalog, naj pridejo na vrh stolpa, da bodo pomagali pri urejanju opaža.
Naročilo je slišal tudi strojnik dvigala in vsem trem predlagal, naj ne hodijo po stopnicah (ki jih je do vrha preko 500) češ, da jih bo peljal z dvigalom.
Po krajšem pomenku so res stopili na plato dvigala, signalist pa je zaprl vrata in dal signal za dviganje. Strojnik je vključil vitlo in plato, na katerem so stali delavci, se je pričelo dvigati. Že so bili 60 m visoko, ko se je dvigalo iz neznanega vzroka ustavilo. Plato je začeto zaradi lastne teže in obremenitve z veliko hitrostjo brzeti po jašku navzdol. V višini približno 30 m pa je strojnik zavrl vitlo da se je dvigalo Slikovito ustavilo. Pri tem pa so delavci, ki so stali na platoju, izgubili ravnotežje. Eden od njih, Franjo Jurič, je padel tako, da mu je glava prišla med plato in prečni tram ogrodja dvigala. Medtem je strojnik spet vključil vitlo in plato je pritisnilo ponesrečenega, ki se je medtem hotel rešiti tako. da mu je poškodovalo glavo in zdrobilo rebra, ki so se zadrla v pljuča in mu jih raztrgala.
Prisotni so bili toliko prisebni, da so takoj spoznali, kakšne posledice ima njihovo brezglavo ravnanje ter pričeli reševati, kar se je sploh rešiti dalo.
Strojnik je spustil plato do najnižje točke, ostali pa so prijeli po-
Ponesrečeni je bil še isti dan operiran. Operacija je bila uspešna in je sedaj že izven nevarnosti. Posledica nesreče Im Juričeva stalno zmanjšana delovna sposobnost.
Organi inšpektorata dela in tajništva za notranje zadeve so takoj pričeli s preiskavo na hladilnem stolpu. Ugotovili so, da je bil mehanizem dvigala brezhiben in da je do nesreče prišlo po krivdi strojnika. Velik del krivde nosi tudi signalist. ki je kljub poznavanju predpisov dal signal za dviganje ljudi. Tudi delavci niso brez krivde, ker so dobro vedeli, da je dvigalo samo za prevoz materiala.
Za nespoštovanja predpisov in obstoječega reda na stavbišču je bil Franjo Jurič ob nesreči že preveč kaznovan, vsi ostali pa se bodo morali zato vsak po svoji udeležbi pri nesreči in stopnji odgovornosti glede na delovno mesto zagovarjati pred sodiščem.
S. J.
DEDEK MRAZ vsaj trikrat na leto...
Tako bi dejal marsikdo izmed naših najmlajših. Žal je Dedek Mraz že za nami in ostali so le lepi spomini. Koliko radost! in veselja srno sami občutili ob pogledu na vesele obraze in pričakovanja naših otrok. Ta je dobil avto, drugi vlak, punčko, skratka tisoč želja se je uresničilo. Danili je bilo tudi tisoč obljub, da bodo pridni, da bodo ubogali mamico in ateka, da se bodo pridno učili ...
Tudi uredništvo »Gradisovega vestnika« je prejelo nekaj pisem in želja, katere pa so bile le delno uresničene.
Skoraj po vseh edini ca h so podružnice organizirale prihod Dedka Mraza, nekje bolj slovesno drugje manj, skratka, osrečili smo preko i.5C'0 naših otrok. Tako je sindikalna podružnica gradbenega vodstva Ljubljana obdarila 239 otrok, Celje 366, Jesenice 140 in tako dalje. Ža Dedka Mraza so največ prispevale sindikalne podružnice Celje 233.000 dinarjev. Ljubljana 149.03, vse skupaj pa čez 1,200.000 dinarjev.
No, pa poglejmo, kaj nam pišejo iz naših edinic. Tako nam je tov. Adela iz Raven na Koroškem poslala naslednje pismo:
L. C.
k
Dedek Mraz je prišel tudi med nas. Sindikalna podružnica gradbišča je kot vsako leto tudi letos obdarila svoje malčke. Več kot 60 obrazkov je vprašujoče gledalo na oder, na blesteča se drevesca. Judi
je bilo med njimi precej odraslih, kaj menite, dragi bralci, ali so tudi ti kaj pričakovali? Dvomim, da so bili sploh tako pridni.
Za uvod sta Viktorija in Marija Simon zaigrali odlomek iz pravljice »Sneguljčica«. Drago Lang pa je z;t-igral na harmoniki »Palčkovo koračnico«. Ob spremljavi lahkih akordov je Dedek Mraz počasi prišel na oder. Na drevescih so se iskrile iskrice in v dvorani je v trenutku zavladala tišina. Oči so se pričakujoče uprle vanj. Le tu in tam je zabliskala sol žica v očeh, lahko zdrsela po ličkih in zaslišalo se je ihtenje otroka — kot vse kaže, ga je bilo strah Dedka, ki je bil oblečen v topel kožuh in imel brke ter dolgo brado.
Toda naš Dedek je vse lepo pozdravil in otroke po vrstnem redu klical k sebi, se z vsakim lepo pogovarjal in ga obdaril. Tako so otroci srečni z vrečko v roki zapustili oder. naš Dedek pa se je. ko so bila darila razdeljena, prisrčno poslovil in obljubil, da pride prihodmje leto spet, seveda le, če bodo pridni.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno.

Prav tako so na tem sestanku razpravljal! o perspektivnem platnu gradbišča ter predvidevajo, da bodo letos izvršili za nekaj preko 200 mili-jiHiov gradbenih del. Odprli bodo nov sektor v Medvodah in poleg tega še predvidevajo gradnjo 100 s ta novam j.
Dne 8. januarja se je na gradbišču prvič sestal delavski svet, ki je razpravljal o pravilniku o delovnih razmerjih. Izvolili so tudi raizne komisije in začasno kooiptirali v delavski svet nekaj novih članov ter se dogovorili glede zimskega dopusta. V komisijo za zadružno gradnjo so bili izvoljeni: Berto Lenardič, Pavel Krasna ter šef gradbišča tov. Tinta.
■	Ravne na Koroškem — Tudi v Ravnali je delavski svet razpravljal o perspektivnem planu za leto 1960. Zelo pod robno pa so govorili o lastnih investiicajah in zadružni gradnji. V letu 1960 bodo uredili tudi naselje. Razveseljivo je tudi, da so razpravljali o Gradisovem vestniku, ki je, kot sami pravi jo, edina vez med edinicami in drugimi političnimi organizacijami podjetja. Sklenili so, da bodo v bodoče stalno dopisovali in upamo, da bodo obljubo iucli držali.
Člani delavskega sveta so imeli tudi mnogo pripomb na osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, predvsem glede nagrajevanja in nadurnega dela.
■	Centralni obrati Maribor
— Sindikalna podružnica je na zadn ji seji sklenila, da bo občni zbor sindikalne podružnice februarja. Na poročilo se že mesec dni temeljito pripravljajo. Razpravljali so tudi o nagrajevanju in glede odhoda nekaterih tovarišev iz podjetja.
® Celje — Sindikalna podružnica je za nedoletnega otroka ponesrečenega Ivana Stanka zbrala 104.000 din ter navedeni znesek vložila na ime otroka v hranilno knjiži-oo Narodne banke v Varaždinu.
Občni zbor sindikalne podružnice bo takoj po zaključnem računu gradbenega vodstva. Zanj bodo izvolili delegate. Po posameznih sektor jih že prirejajo sestanke v ta namen.
Razpravljal! so tudi o sklepih partijske konference ter sklenili, da se bodo vseh sklepov v celoti držali in jih tudi uresničevali.
■ Obrat gradbenih polizdel-= kov Ljubljana — Nedavno so se sestali odborniki sindikal-Hl ne podružnice in člani občin-skega sindikalnega sveta Mo-=====	ste. Predvsem so ugotovili
razveseljivo dejstvo, da so se odnosi med upravo in sinJi-kalno podružnico temeljito iz-boljšali. Govorili	so tudi o
^== mladinski organizaciji, ki je HH	še vedno pasivna.	Žal še ni-
=	majo primernih	prostorov.
kar bo rešeno šele	z gradnjo
== novega upravnega poslopja.
HH ■ Centralni obrati — Na
skupni seji delavskih svetov CO Maribor in CO Ljublia-na so razpravljali o tričetrt-letni bilanci. Iz obširne obrav-nuve je razvidno,	da se je
=^f=	produktivnost dela	dvigala v
primeru s trieet rtletjem v le-tu 1958 za 13,4 %. Po posa-meznih obratih pa se je pro-izvodnost dvignila v povpreč-ju, in sicer: Ljubljana 21.5%, §H§ avtopark 13,8 %, ČO Maribor =	5,4 %.
NAS GLAVNI INŽENIR ING. ALFRED PETELN
Diplomiral je maja 1938 in je bil pred vojno zaposlen pri gradbenem podjetju ing. Umeka, potem |ia kot univerzitetni asistent pri prof. Kasalu od lela 1940 do 1941. Med vojno je bil interniran.
Po vojni je delal do leseni 194? pri Eiektrozapadu poleni pa vse do danes pri Gradisu.
Ril je šef gradbišča liidrocehfrale Medvode, nato nekaj časa šef gradbišča avtomobilske ceste v Grosupljem. Potem pa je bil prestavljen v centralo za glavnega inženirja, kjer je še danes.
Nočni pohod po naših gradbiščih v Ljubljani in Mariboru. — Kako je zavarovano naše premoženje ponoči, ko delo počiva, ko veter tuli okrog vogalov in pritiska mraz, da reže do kosti? — Električni računski stroj se skrivnostno preseli na omaro v drugo pisarno, zapiski o situaciji pa izginejo v žepu dežnega plašča. — čuvaj z nasajenim bajonetom. — Državna zastava in spanje pravičnega. — Nočni strahovi odkrivajo, da na gradbišču v Gerbičevi ulici poldrug mesec niso spremljali plana. — Mož, ki je oropal mesto v družbi čuvaja gradbišča v Gospodinjski ulici ...
Zjutraj 18. januarja me je čakalo ma mizi v pisarni nenavadno sporočilo: cDanes ob 21. uri bo akcija X. Dobite se v pisarni Ilirije. Mila«.
Ob devet h zvečer sva našla z našim urednikom Lojzetom Cepu-šem ob točilni mizi že našega tehničnega direktorja ing. Jožeta Uršiča in Draga Mandeljca iz ljubljanskega gradbenega vodstva. Tam se je motal tudi >mož v usnjenem plašču« ^— fotoreporter Jerala s flesh kamero. Ob vročem čaju smo sestavil' načrt: najprej v samska domova, dokler so ljudje še budni, potlej pa na gradbišča. Direktor je se-dcl za krmilo avtomobila, drugi pa
Malo moraš tudi »mrkniti«, je dejal tale čuvaj gadbišča preskrbovalnega centra v šiški
smo se stlačili vanj, kajti v suknjah smo bili debeli kot polhi.
Odbrzel smo v gosto meglo. Akcija X se je začela. Kazalci na uri so kazali 21,20.
rata v vajeniški dom so bi-la še odklenjena. Po dnevnem
® redu bi morali biti ob devetih že vsi vajenci v postelj . Toda naleteli smo, da sta upravnik in vzgojitelj prav tisti večer tudi priredila »akcijo«. Pregledala sta vse sobe ter ugotavljala okvare pohištva :m zidov. V sobi 58 n. pr. sta ugotovila manjše okvare omare. V sobi i|t. 21 je bila prav tako poškodovana omara, vendar do takrat še niso mogli ugotoviti, kdo jo je poškodoval. V sobi št. 25 je bil s črnilom polit prt, mizo so rezali z nožem in tudi omara je bila laže poškodovana. Omare poškodujejo največkrat zato, ker izgube ključ in jih potem z nožem odpirajo.
Večina vajencev je še bedela. »Morajo se še učiti«, je dejal upravnik Maks Mlakar. »Dnevni red je tako natrpan, da se morajo včasih učiti tudi ponoči.«
Dnevne sobe pa so bile že zaklenjene. Televizor še ne deluje, ker še niso montirali antene.
»Kje imaš Gradisov vestnik?«, je spraševal nekdo na hodniku. Postali smo pozorni.
»Zakaj pa potrebuješ Gradisov vestnik,«
»Dele ga ...«
Gradisov vestn k je izšel dva dni pred novim letom — v vajeniškem domu so ga delili šele 18. januarja. Vajeniški dom pa je v Ljubljani.od
Na te j sTki smo vsi udeleženci nočne akcije, razen fotoreporterja, seveda. na skrajni desni pa je čuvaj stanovan iških blokov v Gospodinjski ulici. Bil je v kleti, ki se ni dala ugreti
centrale do njega je četrt ure hoda ...
Ko smo odhajali, je bil dom že zaklenjen.
amski dom v Savskem nase-lju. Duh |x> zatohlem. Uprav-nik je b i bolan. Potrkali smo na ena izmed vrat na moški strani. Peternel je bil že v postelji. Na mizi kuhalnik, nekaj mleka, kava.
»Si kuhate sami?«
»Ne, sosed je nekaj bolan pa si kuha čaja. Sicer pa v Gradisovi menzi ni kaj dobička s tisto hrano. Stane prav toliko kot kje drugje. S stanovanjem sem pa zadovoljen. 'Veliko sem na terenu, stanovanje pa moram vseeno plačati, sicer bi posteljo oddali drugemu. No, saj ni drago. Prej je stalo 8t>0 dinarjev, sedaj plačamo pa po fsoč dinarjev na mesec.«
Čeprav je ta samski dom na las podoben onemu, v katerem žive vajenci, je med njima velika razlika. S snago se ne morejo ravno pohvaliti, niti po hodnikih, še man j pa po sobah. Res smo ga obiskali ponoč' in da je podnevi v sobah verjetno boljši red. vendar bi morali stanovalci le bolj paziti nase, če ne že na dom, ki je najsodobneje urejen. No, dnevna soba je bila tudi tu zaklenjena. V neki sob' pa so igrali karte.
tolpui.ee v Savski koloniji. Dbšli smo že vse gradbišče, o čuvaju pa ne duha ne sluha. Nenadoma se zakadi v nas velik črn nemški ovčar.
»Derna. Derna! Pridi sem!-«, se je oglasil čuvaj 'z neke barake in že se je prikazal na vratih.
Nočni čuvaj Djuro Dujič je kot vsi drugi na naših gradbiščih zaposlen pri podjetju za čuvanje ljudskega premoženja »Varnost«. Ljubljana. Mestni trg 10. Tako nam je s polnim naslovom povedal ta čuvaj. Vsako noč ga pridejo po njegov' izjavi dvakrat kontrolirat.
»In kakšna je vaša naloga?«
»Od časa do časa moram obiti vse gradbišče ter paziti, da kdo ne bi kaj izmaknil. Doslej še nisem mei kakšn h neprilik.«
radbišče vajeniške šole sploš-iTisplošnih strok za Bežigradom je bilo pusto in prazno. Z lahkoto smo sneli zatič na vratih m se sprehajali po gradbišču. Vrata barake, v kateri so pisarne, so b la odprta. Tudi ključe od pisarn smo našli po izkušnjah, kam ključ ponavadi daš, če zaupaš. V eni izmed pisarn je bil na mizi električn' računski stroj, predali v drugi mizi so bili odklenjeni in v nj’h polno načrtov. No. z njimi si ne bi kdo ve kaj pomagal. Na mizi pa je bil zapisek o situacij . Prijela nas je hudomušnost pa smo računski stroj zanesli v drugo pisarno in ga skrili na omaro ter pokrili s časopisnim papirjem. Tiste zapiske o situacijah
smo' pa spravili v dežni plašč, ki je visel ob vratih.
Seveda smo ves čas močno razgrajali in vpili po gradbišču, prižigal' luči, da bi se moral še kralj Matjaž prebuditi. Pa se ni — ker ga na gradbišču sploh ni bilo. O čuvaju ne duha ne sluha. Najbrž se je grel v kakšni gostilni, ali je bilo pa kaj drugega vmes. Skratka, to gradbišče bi tisto noč lahko do kraja obrali.
Pa smo imeli tudi mi slabo vest, da ne bi morda čuvaj, ko bi se vrnil ali pa uslužbenci zjutraj, ko bi pogrešili računski stroj, ne alarmirali Ljudske milice. Tovariš Mandeljc je prevzel nase nalogo, da jih bo zjutraj takoj obvestil — s primernim posvetilom seveda — o našem nočnem podvigu, da ne bi imeli še kakšnih drugih preglavic z Ljudsko milico. V neki pisarni smo staknili celo knjigo, kamor čuvaj vpisuje kontrole in v kakšnem sta-tiju je prevzel varstvo nad gradbiščem. Tovariš Mandeljc je naš obisk ovekovečil v knjigi s svojim podpisom in s pripombo: »Ni v redu.« Ura je bila 22,35.
mj a gradbišče PBM v Šiški smo prispeli ob 22,50. Tudi tu ^ aorali obresti vse gradbišče* da smo našli, kam se je zabarikadiral nočni čuvaj. Našli smo ga v baraki, ko je slonel na peči.
Tisti večer je bil šele drugič v službi. Doma je iz Tomišlja in je bil prej kmetijski delavec. Cirku-larka mu je porezala prste na levi roki.
»Kakšna je vaša naloga tukaj?«
»Rekli so, da moram paziti na gradbišče.«
»Ali vam je kdo od Gradisa , povedal, na kaj morate posebno paziti?«
»Od Gradisa nisem nikogar videl«.
»Kako pa ste vedeli, da morate priti sem?«
»Povedali so mi na Mestnem trgu j>ri pod jetju, kam naj grem «
»Kako ste pa vedeli, v katerem prostoru se lahko zadržujete?« »Tudi to so mi povedali na Mest-
Tnie udeleženci »akcije X« v Ljubljani: Drago Mandeljc, ing. Jože Uršič in Lojze Cepuš, k( si je prav takrat ogledoval, iz katerega dimnika se kadi, da bi našli čuvaja in ne on nas
približno enak' plači. 'V vseh straniščih je na vso moč tekla voda. Od. prli so jo. da cevi ne bi zamrznile. Ali jo je steklo tiste noči!
Po našem odhodu se je še sam j>o-dal na obhod gradbišča. Pes »Cigo«, k' se je medtem tudi prebudil, pa je bevskal za nami...
I
meli smo smolo. Tudi na gradbišču stanovanjskih blokov v Gospodinjski ulici smo obredli vse gradb šče. preden se je zasvetila luč v eni izmed kleti. Komaj smo našli vhod. No, ta niti ni mogel spati, saj ni imel nit prostora, kamor bi dobro sedel. Klet, sredi nje
nem trgu. Dejali so, da je tu peč pločevinasta peč z dolgimi cevmi in
in da si lahko kurim. Tudi drva bom našel.«
»Ali imate telefon?«
»Nimam. Tudi ključa nimam od pisarne.«
»Kaj bi storili, če bi na primer gorelo?«
»Poklical bi najbližjega, ki tu stanuje ali pa koga na cesti.«
»Imate morda tudi tu knjigo?« Mislili smo na kontrolno knjigo čuvajev.
»Imam: Mož. ki je orojml mesto« Detektivski roman je ležal na klo-l>i . .*
kcija se nadaljuje. Peš st no se pedali na gradbišče preskrbovalnega centra, ki ga gra tirno v bližini. Tudi tu smo morali precej dolgo iskati čuvaja. Spal je. čeprav je imel psa. Tudi psu se n'’ hotelo po tistem mrazu laziti okoli. Bi] je še ves dremoten.
»Veste, to morate razumeti. Človek mora ponoči tudi malo mrknit . Šestnajst ur sem tu. Zjutraj ob sed. mih se odpeljem s tovornim vlakom v Velike Lašče in sem šele okrog desetih doma. Potlej je doma še kakšen opravek, drugi dan pa spet v službo. Delam že štiri mesece, telefona nimam, paziti moram pa najbolj na les. da mi ga delavci iz barake ne pokurijo. Kontrolirat me pa pridejo, le knjige nimam. Plačajo me še kar dobro. Dvanajst to ped tisoč zaslužim mesečno.« Tudi drugod' so nam čuvaji pripovedovali o
ob njej nočni čuvaj, ki se zaman trud', da bi segrel velike kleti, kjer vleče na vse konce. Ura je bila že pol polnoči, ko smo ga zmotili pri nakladanju v peč. Že osem mesecev je v službi na tem gradbišču to se doslej ni še nič posebnega zgodilo, je prijvovedoval. Svetlo pa je bilo v tej klet' kot jrodnevi, saj je gorela najmanj vOO svečna žarnica. Tudi drugod niso bile dosti manjše.
N
o, v Gerbičevi ulici nas je čuvaj slišal in prišel na vrata. Ta ima še najudobnejše od vseh kar smo j h tisto noč videli. Odkazali s« mu prostor namreč v ihsarni gradbišča. Pri roki ima 'eie-fon na toplem je in lahko udobno sede. Nočni čuvaj je star možiček. na glavi je nosil naušnice. da mu ušesa ne b ozebla.
»Jaz tudi čez dan pazim, ker blizu stanujem. Najbolj moram ouziti na otroke posebne vrste. Spomladi nekoč so mi povedali, da so trije fantje vzeli neko desko. V resnici jo je pa neka ženska pobrala, da bi s' popravila svinjak«
Na steni le visel »rokovnik«, k; si gn ;e posebno tovariš LTršič podrobno o«r'edal.
»Ni. ne vodijo evidence! Izpolnitve plana za ves december ni "nesel.«
»Saj te dni n so delali«, je ugovarjal tovariš Mandeljc.
»To le vseeno kje pa je že december!«
VS' o smo sedli v avto, je pa še on »mrknil«. Akumulator se m* je izpraznil. Trije smo krej>-ko jtorinili, pa je le vžgal, da smo se srečno pr peljali na gradbišče na Titovo cesto. Nikjer nismo našli žive duše. V baraki ob Tomšičevi ulici je gorela karbidovka. Za njo so uredili celo garažo, saj je b lo tam nekaj kamionov in avtomobilov, v kleti nekje je gorela nočna luč, vendar nismo našli vhoda v klet in tudi na klicanje se ni 'iihče oglas i. V pritličju pa je bilo zloženih kakih deset kamionskih Jiim. Kdo ve čigavih. Morda tudi naših.
»Zdi se mi. da tega gradbišča nismo dali v varstvo temu podjetju. To bom moral jutr pogledati,« je dejal tovariš Mandeljc.
kratka, nič. Spet smo se zba-šali v avtomobil in jo mahnili v betonarno. Tam imamo svojega čuvaja. Našli smo ga Ko je prav zaklepal neka vrata, čares čudna jaojava. V kožuhu, čez rame pa mu je visela lesena puška, pravzaprav 'e kos lesa. na katerega je privezal bajonet. Od daleč te ie bi loč 1. Zanj je tudi to dovolj.
»Veste, sem imel težave.« Glas mu je podrhteval ker je direktorja in Mandeljca jvoznal. »Nekoč sta me ustavila dva moška Slišita tule nimata kaj iskati. Naibolje bo če lepo gresta od tod. Pa se nista Inla zlepa. Eden izmed n h ju je skoči in me podrl na tla... Od takrat nosim tole puško...«
V delavnicah je bila še luč, kazalci na uri pa so se [romikah že proti eni.
»Ir je še delajo.« je pojasnteval čuvaj Miha. »Cev je (»očija, pa jo popravi ja jo.<
»Že od treh jx>poldne se ubadamo z njo. Ne moremo popraviti. Morali bi jo zavariti, toda kotlarna še dela in so cevi mokre. Poskusili j h bomo oviti z gumo. pa ne vemo če bo držalo. Dolgo najbrž, ne...«
g n končno še Centralni obrati. I Tudi tu imamo svojega eu-“ vaja.
Precej je zaropotalo ko smo odprli železna vrata. Nič se n zganilo. Končno smo prebudili vratarja. Na mizo je zložil državno zastavo, jo pokril z robcem, in še neko staro odejo ali kaj je imel na mizi. Za hrbet pa s' je jx>stavil električno peč.
»Kje pa je čuvaj?«
»Ne vem, doli nekje mora hiti.«
Hodili smo po dvoriščih, meni ali, ker na« je že močno zeblo, vendar nikjer nobene luči, nobena vrata niso bila odprta.
»Končno smo le dob li nekoga, ki je na obhodu.« smo si zadovoljno dejali. »Ne bomo aa iskali, saj ga morda niti ne bi našli, ker b: se lahko zgodilo da bi hodil' vedno za njim in bi se zgrešili.«
' ratar se je medtem že predramil in nam povedal da nočnega čuvaja sploh ni in da ga oo zamenjuje da ma uro. s katero mora vsaki dve uri obit: vse obrate.
Dobro nas je potegnil!
Mariboru sta Gajšt in Zaj-šek doživlja na nočnem jtoho-du (»odobne stvar . Ko sta prišla na stanovanjski blok v Krekovi ulici, je bil čuvaj ravno na obhodu.

...—........."-"»I
i© iz re, p
V letošnjem letu in bližnji prihodnosti bo naše tržišče bogato založeno z vrsto novih gradbenih materialov, ki bodo uspešno dopolnjevali in konkurirali klasičnim materialom.
ki« izdelali 60.090 rr.2, nasledn je leto »Izolirka« bo že leta 1962 poslala pa že HJO.OOOm2. Ko bodo ob stro- na tržsče 4000 ton novega gradbe-
ju delali v dveh izmenah (stroju strežejo le 4 delavci!), se bo proizvodnja podvojila. Čeprav je začel
nega materiala, ki bo vsem radovednim sosedam prekrižal račune. To bodo nove plošče iz mineral-
Pogled na glavni objekt nove tovarne za proizvodnjo elektrofoltrskih zidakov v Šoštanju, ki je začela prva v naši državi izdelovati take zidake
Novi zidak je od klasičnega precej lažji. Takole za dobro tretjino. Vrh tega je znatno trdnejši. Povprečna opeka prenese okoli l^O kg pritiska na kvadratni centimeter, novi zidak pa kar 2‘50kg! Zato bo ta zidak močno prikladen za zidavo stolpnic. Pa še tole: mešanico, iz katere bomo izdeloval' nove zidake, bo moč uporabiti tudi kot malto, ne da bi .	, .	..	-	.	•	. bilo treba dodajati pesek. Mešani-
si sesedal na njive, gozdove, vasi co bodo na gradbišču enostavno po-Usmrajeval je zrak in zastrupljal i;|, 2 V0Cl0 _ že bo »malta« pri-
stroj poskusno obratovati šele pred nih vlaken, nekaj tedni, se za novi gradbeni _ Zavod za raziskavo materiala, ■material zc danes močno zanimajo je nadaljeval direktor Nanut ie
fl	£* rM-nri irv f I	i 'r	11	rl r>-ž • i \t n	,'1 V	. a	..   ’ •*
gradbena podjetja iz cele države. Enak stroj bodo letos montirali tu
materiale že preizkusil. Nove plo-,. v :	.	_	.	.	.	, šče bomo izdeloval:	iz jeseniške
di v Zrenjamnu To bosta trenutno žlindre. To bo odličen
Jrekleti dim! Hudič naj ga vzame!
Star. suhljat kmet je počasi zravnal hrbet, sključen nad ročici pluga, in uprl pogled, poln onemoglega sovraštva, v orjaški dimnik bližnje tovarne. Iz dimnika so se neprestano valili temni oblaki gostega dima. Potem se je dim poča-
ediina proizvajalca stremita v naši držav'.
RADOVEDNIM SOSEDOM BO OKLENKALO
Toda v »Izollrki« pripravljajo še marsikaj drugega za gradbeništvo, ne le stramit. V nekaj letih ho po-
izolaci jski material. Ko bomo tudi pri nas dobili izolacijske standarde, ki j'h v tujini poznajo že dolga leta, se gradbeniki skoraj ne bodo mogli izogniti temu izolac jskemu materialu.
Za hip sem pomislil, kako lepo toplo bo v novih stavbah, ki bodo
stala ta tovarna glavni proizvajalec izolirane s tem materialom in koli-
novih gradbenih materialov, ki bodo omogočil' še večji napredek
vso okolico.
To je bilo pred dvema ali tremi desetletj i....
Potem so nekega d.ne izumili električne filtre. Zdaj dim ni bil več tolikšna nadlega. Ustavljali se je pod filtri in se sesedal v obliki prahu. Toda ta prah je postal nova nadloga. Nadloga za tovarne. Le kam z njim? Metali so ga v reke, yozili na velika tovarniška smetišča ali kako drugače odstranjevali iz tovarn. Dokler . ..
Dokler niso na lepem ugotovili, da bi bil ta pepel prav uporaben v gradbeni industriji. To so že pred leti potuhtali v ZDA. Elektrofiltr-ski pepel so začeli dodajati cementu. Rezultati so bili presenetlj vi. jke vrednosti Zgradbe iz takšne mešanice, zlasti jezovi hiroelektrarn, so billi znatno trdnejši koit iz navadnega cementa.
pripravljena.
Potem je stekel pogovor še o marsikateri podrobnosti. Ne bo odveč povedati, da je takšen zidak hitro »ustvarjen«, prej ko v 24 urah. Kolikšen napredek v primerjavi z navadno opeko! Zato bo tudi proizvodnja znatno večja kot v velikih opekarnah. Letos bo dal Šoštanj nad 20 milijonov opečnih enot, Trbovlje prihodnje leto prav toliko. V nekaj letih bo moč proizvodnjo obeh tovarn še podvojiti.
— Še to je važno, je ob slovesu dejal direktor Kompan. Celo tovarno smo zgradili in opremili z domačim materialom. Uvoženi stroj'' predstavljajo komaj 8% investicij-
sko o radovednih sosedih, ki nastavljajo uho na steno ali vrata, da bi slišal' prepir zakoncev v sosednjem stanovanju. Zlobni jeziki celo ščale bodo parket*...
trdijo, da lahko v modernih stavbah iz pritličja prisluškuješ prepirom v šestem nadstropju, ker je pač v sodobnih stavbah vse — »tako tenko«
LETOS PRVI ZIDAKt HZ PEPELA
Tudi pri nas so že pred leti zače-1 proučevati eleiktroliltrski pop;!.
Po temeljitih raziskavah so v -Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani ugotovili da bomo iz tega pepela lahko dobili odlične nove zidake.
Letos so besede postale stvarnost. Dobil' bomo prve elektrofilir-ske zidake v Jugoslaviji. Ogromne količine pepela, s katerim smo dolga leta zastrupljali Savo in velenjsko jezero, bodo postale glavna surovina za novi gradbeni material.
V Šoštanja in Trbovljah bomo dobili prvi tovarni za takšne zidake.
V obeh naseljih sta namreč tudi v, največja »dobavitelja« elektrofilir- žinsike mere.
»LES« IZ SLAME IN PAPIRJA
Če se e.lektrofiltrski zidak lahko pobaha s svojevrstnim
»rekordom«, namreč s tem, da je ustvarjen iz pepela, apna in azbestne hal-de, potem je prav takšen »rekorder« tud' stramit. Le-ta je narejen iz slame, papirja in lepila.
Prve dni januarja je v »Izolirki« zaropotal popolnoma nov stroj.. Stroj, kakršnih je po celi Evropi komaj 41. V »Izol rki« imajo zdaj dvainštiridesetega. Pripeljali so ga iz Švedske. Ta svojevrstna naprava naredi lesu podoben material iz slame, .papirja in lepila. Na eni stran' tlačijo v stroj slamo, na drugi papir, zraven pa še lepilo Iz stroja pa počasi leze stremit. Okoli 5 mm debela in 120 cm široka plast, ki jo sekajo na poljubne dol-
skega pepela — naš.' orjaški termoelektrarni. V Šoštanju so že precej
Kaj bomo s tem stramitom, Kakš-šne prednosti pa ima pred lesom?
prehiteli Trboveljčane. Gradnja no- Za kaj bo uporaben v gradbeništvu?
a    J 1  • v _ 1   • _ .. 1VT„	----- ■ •  1   • I J •
ve tovarne zidakov je že skoraj povsem zaključena, čakajo le še na uvotz nekaterih strojev. Zelo verjet-
Na vsa vprašanja je odgovoril direktor »Izolirke«, tovariš Nanut.
— Stramit je nov material, k' bo
Ljubi jamski vajenci smo raizdei jeni na več skupin, ker smo nekateri
no je. da bo poskusna proizvodnja imel pred lesom precej prednosti. y š^h-dnigi pa delamo na gradbi-
it	~ r..i______• j' r>_„ ,r.. _____ •	I i	i' ~ ■ • I	sr*m N D i rtitvv^in nn i rvrf* i nr»Lrs» i
v Šoštanju stekla že februarja, do-čim se bo to zgodilo v Trbovljah šele poleti.
— Kakšne so prednosti teh novih zidakov, vas zanima? Direktor gradbenega podjetja »Gradben k«, ki bo v Šoštanju izdelovalo te zidake, tovariš Kompan, je za hip no-telital v roki prototip novega zidaka.
— Hja, prednosti je kar precej.
Predvsem je od lesa lažji, odpornejši in negorljiv. Stramit samo tli. V njem se ne morejo zarediti zajedale!. Možno ga je h tro montirali. Zelo bo prikladen za predelne stene, za razne strope, za gradnjo montažnih hišic, raznih vveekendov in podobno. Tudi cenejši bo od lesa, zlasti od dragih vrst.
ščih. Naj povem najprej nekaj besed o naši prehrami.
Zajtrkujemo na Šmartimski cesti v naši menzi. Zajtrkuje le tretjina vajencev, ker dela večina na oddaljenih delovnih mestih. Kosilo imamo v Iliriji, potem gremo v menzo na šmartimski cesti po kruh. Od tam pa spet v samski dom v
In še nekaj drobnih zanim vosti Bavdkovo ulico. Večerjo pa imamo o stramitu: letos ga bodo v »Izolir- spet v Iliriji. Vse to opravimo peš.
stopa do telefona, čeprav je telefon napeljan do vsakega našega gradbišča. Kako naj nočni čuvaj obvesti n. pr. gasilce, če bi začelo kje goreti. Koliko bi se z iskanjem ljudi zamudil. Kako naj si pomaga, če bi
Ko sta se približala gradbišču, ju je sektor v Rušah. Čuvaja nista našla, se pripetila organizirana kraja, ali takoj opazil. Na tržnicah pri kolo- Šele po daljšem iskanju sta ugoto-	1 1
dvoru sta dobila čuvaja pri peč', vila, da b' moral biti v tisti stavbi.
Opazil ju je, ko ko sta bila že pri	iz katere se kadi. Po dolgem klicanjem. Na gradbišču Avtokaroserije.	n|u se je oglasil iz kleti. To je edina Košakih je imel nočni čuvaj	ni naš čuvaj, vsi drugi so kot v
obisk. Pri njem je bil čuvaj	Ljubljani od posebnega podjetja za
podjetja Avtokaroserija, ki je bil poslovanje invaldov.	..... „ i- s s i ■»	• i
ravno na obhodu po objektu ču- Po vsem tem vendar lahko napra- ° Fr -	S,‘ S‘abse FVf' ’
vaj na gradbišču skladišča poljskih vi,no nekaj zaključkov:	sejo k juce p,sam na takih mest,!.,
pridelkov	je ždel v	neki	sta- H Predvsem moramo naglasiti i‘hJ“ ko„ v^k naJde’.^e .le	ma;
novan j»ki	sobi. Luči	si ni	pri- olajševalno okoliščino: tisto noč je	i- . * ^ J LII.?	TJ?
žgal. Opazil ju je, ko sta prižga- bilo preklicano mraz, saj je toplo- ? ‘ na okna v hodnikih itd. in lah-la luč. Podobno je bilo na gradbišču mer zlezel daleč pod ničlo. Zjutraj ^" •!	k 11 stl°Jev> ko<
Karoser sta Na gradbišču Jekloteh-	je bilo v nekaterih krajih tudi po 20	p
ne pa je nočne obiskovalce opazil	stopinj pod ničlo. Zato je večina	B	Sefi gradbišč in sektorjev niso
čuvaj prej kot onadva njega ter j,-	nočnih čuvajev pridno nalagala pe-	odgovorni samo za	gradnjo, ampak
ma je prišel naproti Na stanovanj-	či in se grela ob njih. V to delo so	tudi	za premoženje	in inventar, po-
škili blokih KPD in stolpnici sta ob- bili tako zaverovani, da nočnih obi- temtakein tudi za to, kako je naše šla že vse gradbišče, pa čuvaja ni bi-	skovalcev	niso opazili.	premoženje zavarovano ponoči. Ti
Jo na spregled. Šel ena klice	je pri-	■ Ce bi	sodili po teh obhodih,	ka-	obhodi kažejo, da ne bi bilo napak
šel iz pisarne delovodje. Na	Rotov-	ko je zavarovano naše premoženje	Se bi tudi sami kdaj organizirali
skem trgu je čuvaj brusil	sekiro,	ponoči, bi	morali reči, da dokaj	sla-	podobno akcijo za svoje gradbišče
Ko sta ga obiskala Gajšt in Zajšek. bo, čeprav plačujemo posebno pod- a^* sektor.
Upazil ju ni, čeprav sta nekaj časa jetje za to, da bi bilo naše imetje ■ Še vedno je najbolje ravnati gledala skozi okno.	^	varno.	se po starem pregovoru: bolje drži
Db pol treh zjutraj sta prišla na ■ Velika večina čuvajev nima do- ga, nego lovi gal	V. J.
če ga kdo napade?
H Precej predalov pisalnih miz smo našli odklenjenih. Na mizah tudi važne akte in načrte itd. Aii ni to malomarnost nekaterih naših uslužbencev, prek katere le ne mo-
Vajenci iz doma v Bavdkovi ulici ne igrajo radi šah. Tele smo komaj pripravili, da so se slikali. Če so to partijo tudi končali pa ne vemo, kajti bila je že pozna ura
Iz življenja ljubljanskih vajenesv
Z malo truda boljši pogoji
Zgradili so novo menzo v naselju v Tomačevem, kjer bi tud i vajenci lahko dobivali hrano, saj je blizu doma in tudi lepo urejena.
Naše življenje v domu je zelo razgibano. Imamo vzgojitelja, ki poučuje tiste vajence, ki obiskujejo šolo. Drugi pa so imeli popoldne nekaj časa učne ure iz matematike, slovenščine im moralke. V prostem času igramo tudi šah, za katerega pa ni preveč zanimanja. S prostovoljnim delom smo si zgradili odbojkarsko igrišče. Podjetje nam je kupilo mizo za namizni tenis. Nekaj časa je bila v dnevni sobi v pritličju. Ker so razbili dve šipi, so mizo prestavili na balkom, kjer se pozimi zaradi mraza ne da igrati.
Naša sindikalna podružnica ima-tudi nekaj knjig, ki si jih izposojamo ob sobotah. Knjižnica je slabo urejena in nimamo prave knjižne omare, ampak so knjige zložene kar v omari za športne rekvizite. Podjetje nam je kupilo tudi televizijski sprejemnik, pa čaka že dva meseca v pisarni na monterja, da bi postavil anteno. V našem domu je urejena tudi čitalnica, toda v njej so le stari časopisi. Večkrat na teden nam pregledajo sobe, kar opravita upravnik in vzgojitelj. Pri tem pregledu pa pride do bombardiranja postelj brez smodnika. Nekajkrat so pregledali tudi garderobne omarice, tudi čiščenje čevljev je pod nadzorom. Če si jih ne očistiš, plačaš sto dinarjev.
Ni dolgo tega, ko smo vajenci dobili od podjetja šolske potrebščine. Nekateri so dobili po osem zvezkov, drugi pa nobenega. No, tudi pozimi bi bilo treba poskrbeti za športno razvedrilo, morda s smučanjem in sankanjem. Morda bi se dalo urediti tako. da bi si vajenci lahko kje izposodili sanke in smuči. Seveda bi se morali glede tega povezati s kakšnim društvom Partizan.
Franc Horvat
dve leti delali v »Izolrki«. Pol drug milijon kvadratnih metrov letno, lak parket bo trpežnejši od lesenega, znatno cenejši, lažji, brez zaje-dalcev. Laže ga bo čistiti, gospodinja ga bo lahko kar pomila s krpo.
— Posebna prednost tega nadomestka parketa, je zaključil tova-r š Nanut pogovor, je v tem, da ga bomo lahko kombinirali s ploščami iz mineralnih vlaken. Azbestno-vi-nilna ploščica bo nalepljena na plošči iz mineralnega vlakna. To bo najidealnejš: parket, lep in trpežen,^ zelo topel in obenem odlično zvočno in toplotno izolacijsko sredstvo. Lahko ga bodo položili kar na betonski pod, brez vmesnih slepih podov.
I. P.
ko manj kurjave bodo stanovale' _	-	.	porabili, ko me je direktor Nanut
pol montažni in montažni gradnji, presenetil z lepo ploščico rdeče bar-Verjetno ste že večkrat slišali ti- ve.
— Tudi to bo eden novih materialov, ki jih pripravljamo. To bodo azbestno-vrnil ne ploščice. Nadome-
Gotovo ste že kdaj v'deli parketa v sodobnih stavbah, morda v kakšnem filmu ali inozemski reviji. Lepi. gladki, bleščeči parketi v raznih barvah. Takšne bodo že čez
Predstavljamo vam
FRANC RAKEI
je predsednik delavskega sveta ljubljanskega gradbenega vodstva, visokokvalificiran zidar. Rojen je bil 8. oktobra 1906 v Trzinu pri Domžalah. Izhaja iz delavske družine in se jc po končani osnovni šoli zaposlil kot delavec pri ljubljanski stavbni družbi. Leta 1921 se je šel učit za zidarja, nato pa delal kot zidar pri raznih podjetjih v Ljubljani. Precej časa je bil brezposeln, ker se je že zgodaj uvrstil med aktivne delavske borce. Med vojno se je vključil v narodno osvobodilno gibanje in 1943. leta odšel v partizane. Po osvoboditvi je do leta 1948 delal pri Ljudski pravici nato pa pri Gradisu, kjer je še danes. Vseskozi je bil aktiven družbeni delavec in med prvimi udarniki v gradbeništvu.
JOŽE KAPELJ
je predsednik upravnega odbora ljubljanskega grad-jenega vodstva. Rojen je bil 18. septembra 1905 v mali kraški vasi Never-ke pri Pivki. V zgodnji mladosti je moral s trebuhom za kruhom, saj mu takratne razmere — ti kraji so bili 25 let pod Italijo — niso nudile dela na domači zemlji. Lela 1929 je skušal pobegniti v Francijo, pa ni uspel. Fašisti so ga ujeh m zapili. Brž ko so ga izpustili. je prek italijanskih Tirol in prek meje pri Rakeku pribežal v Jugoslavijo. Zaposlil se je kot zidar pri raznih podjetjih, kjer je dočakal tudi njihovo združitev v Gradis. Leta 1946 je bi! izvoljen za podpredsednika sindikalnega odbora podjetja Gradis. Potlej je opravljal razne funkcije v organih upravljanja in sindikata našega podjetja.
ING. STEFAN MESARIC
je bil rojen 13. novembra 1920 v Murski Soboti, kjer je dokončal nižjo gimnazijo, višjo in univerzo pa v Ljubljani. Med vojno je aktivno deloval za OF in bil zaprt ter interniran. Po osvoboditvi je deloval pri izgradnji ljudske oblasti v Pomurju ter bi! referent agitpropa pri Mestnem odboru'v Soboti, nato pa sekretar Mestnega odbora. Le-ta 1946 je dokončal študije na fakulteti in 20. novembra 1946 nastopil službo pri Gradisu na gradbišču vodogradbenega laboratorija y Ljubljani. Ob prvi nacionalizaciji je bil imenovan za upravnika nacionaliziranega podjetja Ljubljanske gradbene industrijske družbe. Spomladi 194? je bil premeščen v Maribor za direktorja podjetja Konstruktor, od tam za direktorja gradbenega podjetja Lendava, ki je izvajalo investicijska dela za podjetje Nafta. Spomladi 1950 je prišel spet v Ljubljano na komisijo državne kontrole, kjer je vodil inšpektorat za gradbeništvo. V začetku 1951. leta pa je prišel spet h Gradisu in služboval na gradbiščih Litostroj, Jesenice, nekaj časa v konstrukcijskem oddelku centrale, nato na gradbišču Titova 25. po združitvi ljubljanskih gradbišč pa je postal šef ljubljanskega gradbenega vodstva.
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA
Dne 22. 12. 1959 se je v sejni sobi centrale v Ljubljani sestal delavski svet podjetja. Seji sa prisostvovali tudi vodilni uslužbenci podjetja ter predstavniki sindikalnega odbora.
Najprej je delavski svet razpravljal o tričetrt-letni bilanci. Ker so člani delavskega sveta že i>rej dobili podrobno poročilo o tričetrtletni bilanci, je tov. Bačer pojasnil le nekatere najvaž-hejše številke. Med drugim je dejal, da so rezultati devetmesečnega obračuna za naše nadaljnje delo bistvenega pomena, kajti uspehi vplivajo na poslovanje podjetja in s tem tudi na nagrajevanje. Nadalje ugotavlja, da smo v 9 mesecih dosegli 5 milijard 550 milijonov din realizacije, kar je v primerjavi z istim razdobjem lani za 32,9 »/o več. Zyiša! se je tudi dohodek podjetja ter smo ustvarili 428 milijonov več kot lani. V odnosu do celotnega dohodka znaša dohodek letos 26,7 •/#, dočim je znašal lani ob koncu 9 mesecev 25,3 •/#.
Opaža se močan porast izplačil za nadurno delo, in sicer v letu 1958 82 milij. na 755 milij. ali ljM> *lo. Letos smo izplačali za nadure v istem obdobju 152 milij. na 1,064 milij., ali 14,3 °Ie torej bistveno več kot lani. Največ nadur so izplačali na gradbišču Trojane, in sicer 27 °/#, sledijo Ravne z 22,4 •/«, Koper 17,5, Jesenice 16,7 itd.
Povišalo se je tudi izplačilo terenskega dodatka, in sicer smo v lanskem letu izplačali din 85,119.000, v letošnjem letu pa 129 milijonov, ali na opravljena uro v letu 1958 11,45, letos pa 15,64 dinarjev.
Torej je močno porastlo tudi izplačilo terenskega dodatka. Najvišji terenski dodatek so imeli na gradbišču Podvelka, in sicer na opravljeno uro 20,20, sledijo Celje z 18,53, Koper 17,88, Ravne 17,86 itd.
V razpravi o tričetrtletni bilanci je direktor podjetja ing. Keržan dejal, da se moramo truditi, da bomo dosegli večje zaslužke: delo na akord, ter smatra za negativno vsako povečavanje izplačil za nadure. Izboljšanje zaslužkov ni v nadurah temveč v nagrajevanju po učinku. Neutemeljeno je tudi zviševanje terenskega dodatka in vse kaže, da nekatere edinice premalo spoštujejo pravilnike in navodila o izplačevanju terenskega dodatka.
Zanimiva je bila razprava tov. Martina Zajška, ki je med drugim navajal, da je tolmačenje bilance teik pred novim letom mnogo prepozno, da bi se lahko v dobrem tednu izboljšale nekatere pomanjkljivosti, ki se nanašajo na uspeh tričetrtletne bilance. Delavski svet se bo moral v bodoče vsekakor sestajati mnogo prej. Razpravljal je tudi o produktivnosti dela ter predlagal, da se v bodoče akordira tudi tlelo šoferjev.
Tov. Jože Stibil je poudaril, da je bil obrat gradbenih polizdelkov pri zadnjem ocenjevanju krivično ocenjen, ker je bila za ocenitev vzeta le tričetrtletna bilanca oziroma obračun proizvodnje, ni pa bila upošteva ta tudi vrednost »zalog, ki jih obrat pripravlja za gradbeno vodstvo Ljubljana.
Člani delavskega sveta so razpravljali še o gradnji ceste na Trojanah, predvsem pa so zahtevali pojasnila k sorazmerno nizkemu finančnemu uspehu. V pojasnilo je tov. Čebašek izjavil, da je bila cesta kot »neke vrste loterija« in. da je le v glavnem vreme krivo slabšemu uspehu. Na predlog ing. Uršiča so sklenili, dn mora gradbišče Trojane podati pismeno utemeUitev.
Tovariša Nipič in Janžekovie sta razpravljala o šoferjih. Vsi se striniajo s predlogom, da se uvede delo po učinku, ter predlagata, da se napravi anketa, ki naj bi pokazala, koliko so posamezni delovodji in mojstri pomagali šoferjem z delovno silo pri nakladanju in razkladanju.
SKEPI
1.	Potrdi se predlog tov. direktorja, ki ga je pripravil kot odgovor na anketo ObSS Ljubljana-Center v zvezi z združevanjem gradbenih podjetij.
2.	V zvezi z m*5bnim uspehom ob tričetrtletni bilanci naj tov. Boško Pivčevič pripravi do prihodnjega zasedanja poročilo o poslovanju gradbišča Trojane.
3.	Postaviti je akorde šoferjem in strojnikom za delo na edinicah.
4.	Zadolži se referenta za investicije, da pregleda prekomerne dobičke pri gradnji lastnih investicij. Za prekrške se pokliče na odgovornost šefa edinice. Edinice se morajo pridrževati svoječasnega sklepa delavskega sveta, da se pri lastnih investicijah ne zaračunavajo dobički.
5.	Potrdi se poročilo o periodičnem računu podjetja za III. tromesečje 1959 z naslednjo razdelitvijo izkazanega čistega dohodka, ki znaša din 1268.409.189.—.
a)	Izredni proračunski prispevek iz osebnega dohodka
b)	Osebni dohodki delavcev
c)	Obvezni prispevek v rezervni sklad podjetja
č) Prispevek v skupni rezervni sklad gosp. organ.
—	odlok o posebnem deležu pri dohodku
—	skupni rezervni sklad gospodarske organ.
č) Nerazporejeni ostanek čistega dohodka
1,660.552
1.123,934.377
18,497.540
7,366.769
2,519.545
114,430.406
Nerazporejena sredstva čistega dohodka na žiro računu se koristijo med letom kot obratna sredstva.
6.	Iz sklada za nagrade, predvidenega v členu 3 d) Pravilnika o nagrajevanju, ki znaša za III. tromesečje 1959. skupno 9,440.189, se odobrijo:
a)	na račun 70 */# kvote v znesku 6,608.138.— neposredno edinicam v sorazmerju z doseženim finančnim uspehom v III. tromesečju:
1.	Projektivni biro	34.115
2.	Gradbeno	vodstvo	Celje	418.796
3.	Gradbeno	vodstvo	Maribor	274.539
4.	Gradbeno	vodstvo	Ljubljana	296.488
5.	Gradbišče Jesenice	500.149
6.	Gradbišče Koper	28.629
7.	Gradbišče Podvelka	— 98.236
8.	Gradbišče Ravne	350.783
9.	Gradbišče Trojane	— 92.561
10.	Gradbišče Zalog	203.757
11.	Kovinski obrati	516.394
12.	Lesni obrati	55.538
■13.	Obrat gradbenih	poizdelkov	64.245
Skupaj	2,743.433
b)	na račun 30 °lo kvote v znesku 2,832.059 din za povečanje deleža, oziroma kvote iz točke a) tistim edinicam, ki iz objektivnih razlogov niso dosegle boljšega finančnega uspeha in sicer:
1.	Gradbišče Koper	70.000
2.	Lesni obrat Škofja Loka	40.000
3.	Obrat gradbenih polizdelkov	1O0.0C0
Skupaj	210.000
c) za individualne nagrade za izredno delo, oz.
za posebno prizadevanje, in sicer:
1.	Ravnikar Iko, za posebno prizade-
vanje pri nabavi inozemskih strojev in opreme	50.090
2.	Janžekovič Ladu, za dodatno delo
na gradbišču Podvelka	50.000
3.	Božič Ivanu, za posebno prizadevanje pri nabavi cementa	50.000
4.	Ditanjer Ernestu, za anal. ocene
delovnih mest v obratih	25.000
5.	Kalan, za analit. oceno delovnih
mest v obratih	25.000
6.	Pečenik Franc, za anal. oceno. del.
mest v obratih	30.000
7.	Za vestno delo in red v skladiščih
Zavec Franc, grad. v. Maribor	30.000
Kovačič Jože, grad. v. Maribor	20.000
Kuralt Srečko, Škofja Loka	20.000
Stublier Stane, grad. v. Ljubljana 30.000
Skupaj	330.000
Dodeljene kvote se uporabljajo izključno za izplačilo nagrad delavcem in uslužbencem za konkretno delo. Predloge za izplačilo individualnih nagrad in kvot potrjuje DS edinic.
Vsi zneski iz točke a), b), in c) so bruto zneski in je zato ob izplačilu obračunati redne prispevke iz osebnega dohodka delavcev.
7.	Potrditev Pravilnika o delovnih razmerjih se odloži do prihodnjega zasedanja ter ga naj edinice znova prediskutirajo in pošljejo svoje pripombe.
8.	Komisija za investicije naj do prihodnjega zasedanja delavskega sveta pripravi potreben obračun opravljenih investicij, ter predlog investicijskih zneskov, ki bodo potrebni za nove predvidene investicije.
9.	Prepoveduje se edinicam podjetja kakršno koli samovoljno nabavljanje strojev in opreme in se bo krivce klicalo na odgovornost.
10.	Na podlagi podanega poročila komisije za investicije sprejme delavski svet naslednje sklepe:
a)	Potrdi se dodatni plan nabave mehanizacije in opreme v višini	8,911.026
b)	Potrdi se plan nabave mehanizacije iz
I. kumulativne nabave v višini	3,238.692
c)	Potrdi se predlog nabave mehanizacije
iz II. kumulativne nabave v višini	21.050.000
d)	Potrdi se plan nabave mehanizacije za
III.	kumulativno nabavo v višini	49,590.000
e)	Najame se posojilo za nabavo transportnih sredstev v celotni vrednosti 59,980.000
f)	Plan nabav iz amortizacije naj se prilagodi razpoložljivim sredstvom.
g)	Načelno se odobri predlagani plan investicij za leto 1960.
h)	Pooblasti se komisijo za investicije, da za vse načelne odobritve v pogledu investicij v letu 1960. iste izvaja in naroča v okviru razpoložljivih sredstev s tem, da o tem poroča delavskemu svetu.
i)	Nabavi se stroj za mehanografsko knjiženje.
11.	Razreši se dosedanja centralna komisija za razdeljevanje stanovanj in imenuje nova stalna centralna komisija za razdeljevanje stanovanj v podjetju z nalogo, da prouči politiko stanovanjske izgradnje in stavlja delavskemu svetu podjetja predloge za graditev. Komisija mora zbrati vse re-flektante v podjetju, ki še nimajo stanovanja in določiti prioritetni red. Komisija predlaga izgradnjo ali odkup stanovanj za daljšo dobo. Voditi mora politiko podjetja in ne ščititi interesov posameznih edinic.
V	komisijo se imenujejo:
Capuder Alojz, gr. v. Ljubljana — Pregelj
gradbišče Jesenice — Gomboc Ernest, gr. v. bor — Praprotnik Berto, gr. v. Celje — Šnajder Ludvik, UCO Ljubljana — ing. Peteln Alfred, centrala Ljubljana — ing. Pogačnik Tone, gradbišče Zalog.
12.	Za zadružno gradnjo se rezervira v letu 1960. 20 milijonov din, ki jih bo UO podjetja po predhodni proučitvi in predlogu komisije razdeljeval posameznim interesentom za zadružno gradnjo.
13.	Za ureditev zimskega dela se je držati naslednjih smernic:
Na podlagi 12. člena Tarifnega pravilnika podjetja se omogoči vsem članom koliktiva, ki jih ni mogoče zaposliti v zimskem času. do 6 dni zimskega do 70 °l$ plačanega dopusta v januarju in do 6 dni v februarju.
V	času zimske prekinitve dela je planirati za vse delavce po en teden rednega letnega dopusta.
UO edinic naj določijo, katere delavce se pošlje na zimski dopust in katerim se dodeli del rednega letnega dopusta, pri čemer je dopuste razvrstiti tako, da se po potrebi vključijo v izmenah vsi delavci.
Rudi,
Mari-
V primeru potrebe lahko UO edinic dodeli posameznim delavcem brezplačni dopust do 1 meseca, s tem da plača podjetje socialno zavarovanje v višini 80 dinarjev na dan.
Redni letni dopusti za leto 1959. se glede na gospodarske razloge izjemoma lahko koristijo do januarja 1960.
Uprava podjetja naj izda tozadevno navodilo edinicam podjetja v zvezi z zimsko prekinitvijo dela in koriščenjem plačanega, oziroma neplačanega dopusta.
14.	Odobri se prenos matičnega tira v dolžini 190.02 m-' na železniško transportno podjetje Ljubljana v osnovni vrednosti 4,103.201.—, oziroma sedanji vrednosti din 3,456.868.—
15.	Pooblasti se glavno komisijo za inventuro, da prevzame posle v zvezi z deponiranjem razho-dovanega materiala.
16.	Sprejme in potrdi se plan HTZ za leto 1960.
v naslednji višini:
a) Osebna	zaščitna sredstva	35,544.590
b» Oprema	naselij in menz	53,949.650
e) Oprema	ambulante	4,800.000
d) Razna oprema in sredstva	627.000
Skupaj:	94,921.240
Pooolašča se upravo podjetja, da daje v okviru potrjenega plana HTZ za leto 1960. odobritve za konkretna koriščenja.
17.	Zbrati je stroške toplega obroka in priznati edinicam 20 din na obrok, v prihodnjem letu se obvezno uvede za vse edinice topli obrok. Delež podjetja sme znašati 20 din na posameznika dnevno.
18.	Razhodujejo se osnovna sredstva ktto 003 v vrednosti 49,173.188 din, oziroma komisijsko ocenjeni vrednosti 975.900 din.
Razhodujejo se sredstva skupne uporabe v osnovni vrednosti 1,143.399 din, oziroma komisijsko ocenjeni vrednosti 20.300 din.
19.	Pritožba v zvezi s I. ocenjevanjem za II. tromesečje 19?9. v smislu pravilnika o nagrajevanju tov. Viktorije Rpjc,, Franca Rakela, Avgusta Metličarja. Danice Rupnik, Vinka Brgleza, Rafaela Bajca, Olge Božič, Alojza Oblaka, Amalije CaŠ, se zavrnejo kot neutemeljene.
20.	Pritožba Obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani se zavrne.
21.	Na predlog investicijske komisije sklene delavski svet podjetja, da se odkupi /a znesek ‘din 5,500.000, ki bremeni sklad skupne porabe, cd Občinskega ljudskega odbora Poreč, stanovanjsko hišo s ca. 1.100 m- zemlje za ureditev novegh počitniškega doma.
22.	UO sprejme ponudbo Milana Surka, ki s 1. I. 1960 nastopi službo sekretarja podjetja.
23.	Odobri se žer j pok. Stefana Kalšana enkratna odškodnina v znesku din 100.000. v breme sklada skupne porabe.
24.	Antonu Koščaku se dodeli pomoč v enkratnem znesku din 40.000 iz sklada skupne porabe.
25.	Sprejme se pokroviteljstvo nad Pionirskim odredom »Ferdo Godina« iz Srednje Bistrice. liot novoletno darilo se jim pošlje miza za namizni tenis.
26.	Tov. Ladu Macorattiju se ob odhodu iz našega podjetja pokloni primerno darilo v višini njegove bruto plače.
27.	Likvidira se gradbišče Trojane.
28.	Prenesejo se merilni instrumenti, mrKro-metri in orodje za avtomob!le iz osnovnih crp-istev na obratna sredstva v osnovni »'re^osf* 5^411. oz. sedanji vrednosti 58.723 din, zaradi enotnega vodenja.
Izučimo več strojnikov!
Z družbenim planom Ljudske republike Slovenije je predvideno. da bodo gradbena podjelja povečala svoj bruto produkt od 45 milijard na 51 milijard. Hkrati se nalaga gradbeni operativi, da mora to nalogo izvršiti brez povečanja delovne sile in da se mora gradbeništvo bolje opremiti z mehanizacijo oz. obstoječo mehanizacijo še bolje izkoristiti. Posebno se poudarja, da je potrebno tam, kjer je mogoče, preiti na dve izmeni pri delu s stroji.
Z resolucijo Zvezne ljudske skupščine, ki govori o perspektivnem raizvojn gradbeništva, je bilo določeno, da se mora koeficient melia.no-opreinljonosti povečati za 5.5 X do teta li961. Ker se pričakuje, da bo petletni (perspektivni plani, ki je bil sprejet leta 195?.. zakl jučen že v letu 1966. namesto leta i'961., se predvideva spričo tega', da bo 'potrebno koeficient mehanoopremljenotsti izboljšati, da bodo gradbena (podjetja dobila neka j več gradbene opreme im strojev. Kor računamo, da bo ta pomoč v letošnjem letu izdatnejša, se imotramo pripraviti tudi na kadre, katere bomo potrebovali pri teh strojih.
Ce upoštevamo da bodo morali na nekaterih strojih delati v dveh izmenah, da bomo dobili nove stroje iiz posojila, ki ga je naše podjetje najelo v preteklem letu in da bomo to posojilo realizirali letos, iii če računanno še na izdatnejšo pomoč zveznih organov pri nabavi strojev, potem nam po bežnem pregledu manjka okoli 56 strojnikov samo za težko mehanizacijo.
Dejstvo je, da smo prav pri vzgoji tega kadra, ki upravlja z relativno največjimi vrednotami v (podjetju, posvetili vse premalo pozornosti.
Do sedaj so Centralni obrali vzgajali kvalificirane strojnike predvsem iz tistih polikvalificiirainih strojnikov, ki so bili v sitaležu Centralnih obratov. Le redko so gradbišča odstopata svoj polk val ifici ram strojniški kader za nadaljnje kadrovanje v višje kvalifikacije. Pri zadnjem tečaju, ki ga je organiziral Biro za gradbeništvo, je udeleženih samo 8 naših polkvalificiranih strojnikov. Naše edinice so se težko odločale, da bi pošiljale pollkvalifi-cirane strojnike v tečaj za kvalificirane strojnike iz bojazni, da ne bodo dobile več nazej teh strojnikov. ker se bodo zaposlili pri Centralnih obratih na strojih težke mehanizacije. Takšna mišljenja so popolnoma nepravilna in celo škodljiva zn naše podjetje.
Kako moramo pravilno kadrovati strojnike? Spričo zelo pestre odpreme in različnih gradbenih strojev v našem podjetju potrebujemo zelo različne strojnike po kvalif kači j i, in sicer polkvaliificirane, kvalificirane in visokokvalificirane strojnike.
— Pclkvalificirane strojnike naj vzgajajo gradbioa ip jih zaposlujejo pri strojih srednje in laž je mehanizacije (betonski mešalci, mešalci za malto, kom,žolna dvigala, stavbna dvigala, ročni skreperji, črpalke itd). Te strojnike naj vzgajajo iz navadnih nekvalificiranih delavcev, ki imajo smisel in predvsem voljo in željo, da bi se usposobili za strojnike. Po 6 mesecih zaposlitve pri našem podjetju se te strojnike lahko prizna z.a pol kvalificirane s tem, da so opravili interni izpit pred izpraševal no komisijo, katero je za to določil UO edinice. Biro za gradbeništvo je pripravilo potrebno gradivo za komisije in hkrati za strojnike, ki ga je treba pred polaganjem izpita na primernih tečajih obdelati. Po opravljenem internem izpitu pred to komisijo je nujno potrebno, da se strojniku izda potrdilo o opravljenem izpitu in hkrati prekvalifikacijo vnese tudi v njegovo delovno knjižico.
— Kvalificirane strojnike vzgajajo Centralni obrati tako, da dobe predloge iz edinic, ki opozore Centralne obrate, da bi se polkvalifi-ciraini strojniki dodeljevali k stiro-jem težke mehanizacije kot pomočniki, posebno tisti, ki so pni upravljanju z lažjo mehanizacijo pokazal i, da imajo v resnici smisel za stroje. Kvalificirani strojniki se zaposlujejo na buldožerjih, naklada-čih, motornih skre,perjih, žerjavih, dumiperjih itd. Željeno bi sicer bilo, da so ti strokovn jaki na teh strojih izučeni že neke stroke kot n. pr. ključavničarji, mehaniki, električarji in se šele pozneje, kot že kvalificirani delavci specializira jo za strojnike težke mehanizacije.
Prav zato je nujno potrebno, da predvsem strojni referenti po edini-
cah vodijo točno evidenco polkvali-ficiranih strojnikov in zlasti posebno nadarjenih in ki kažejo voljo za višjo usposobljenost.
Pri izbiiri kadrov za kvalificirane strojnike moramo biti strogi, ker moramo upoštevati, da se s pridobitvijo kvalifikacije pridobi tudi rang sredn je šole z maturo. Obenem pa je potrebno pomisliti tudi na to, da postanejo ti strojniki tudi dejansko gmnotno odgovorni za delo s stroji. Izbira za kvalificirane strojnike mora biti znatno strožja kot pa pri kadrih za pol-kvalificirane delavce. K izpitu za kvalificiranega strojnika se lahko pripusti po 5 letih zaposlitve na delovnem mestu polkvalificiranega strojnika in da je istočasno delal in sposoben opraviti praktični del izpita na enem izmed strojev težke mehanizacije.
— Izpiti za visoko kvalificirane
strojnike bodo prvič šele proti koncu letošnjega leta. K temu izpitu bodo pripu.ščeni strojniki težke mehanizacije. ki vrše to delo že ? let in znajo upravljati več strojev težke mehanizacije. K izpitu bodo pripu-ščeni strojniki, ki znajo upravljati n. pr. buldoizerje D 4, D 7. D 8. A n salde nakladače goseničarje in na gum: kolesih ter strojniki, ki znajo upravljati bagre vseh vrst. žerjave vseh vrst n. pr. Fiorentini. Liebherr. Wolf. Kaiser itd. skratka, za izpit visoko kvalificiranega strojnika ne zadostuje znanje upravljanja samo z enim strojem, temveč z nanj e za upravljanje več strojev težke mehanizacije. Kot rečeno, bodo ti izpiti v letošnjem letu prvič, ker doslej še ni bilo upravičencev, ki bi zadostili tem pogojem. Za te izpite bodo pripravili proti koncu leta tečaj, kjer bodo obravnavali tudi vso potrebno snov.
Vsi kandidati, ki se prijavljajo za razne izpite za pridobitev kvalifikacij, prav tako pa tudi spraševal-1K' komisije, se morajo zavedati, da mora biti vse delo okrog kadrova-
nja izvršeno s polnim čutom odgovornosti. Kandidati -se m ora io na izpite temeljito pripraviti ne samo zaradi spričevala ./.a vsako ceno in z vsemi sredstvi«, temveč zaradi resnične dobre kakovosti dela. ki bo v življenju koristilo skupnosti in v sedanjem sistemu nagrajevanja predvsem tudi njemu. S tem. da bo postal mojster svojega poklica, da bo brezhibno obvladal stroj, da ga bo ob pravilnem negovanju in pravočasnem vzdrževanju najbolj izkoristil. bo dosegel, da bo predvsem njegov osebni dohodek večji, stroj pravilno izkoriščen, efekt stroja maksimalen in tudi uspeh jKidietja najboljši. Da bo pa to dosegel, je dejansko potrebno, da se tudi po končanem izpitu, ko je dobil dokument o pridobi iem kvalifikaci ji, še nadalje izpopolnjuje kjerkoli mu je mogoče in se ne zadovoljiti samo z nekim osnovnim znan jem.
»Zrno znanosti zadene bolj
kot svinčeno«, je dejal Lenin.
M. A.
Sektorski vodja, komercialna služba in obratovni obračun
Mnogokrat sc mišljenja sektorskega vodje in komercialnega šefa edinice križajo, kajti vsak gleda na potek gradnje, predvsem pa na finančni uspeh edinice s svojimi očmi. Da bo sektorski vodja čimbolj aktivno sodeloval pri zasledovanju finančnega uspeha sektorja in sestavi obračuna, so na gradbenem vodstvu Celje že lansko leto sestavljali obratovne račune za posamezne sektorje in objekte. Podatke o stroških so si priskrbeli iz knjigovodstva in so obratne račune med 15. in 20. v mesecu vračali sektorjem. Tako je bil vodja gradnje seznanjen s finančnim položajem objekta. Sektorski vodje so nato z večjo ali manjšo vnemo razčiščevati posamezne postavke obračuna.
Kljub temu pa je bil termin za sestavo obračuna, to je med 15 in 20. v mesecu za pretekli mesec prepozen, da bi mogli pravočasno ukrepati hi popraviti finančni položaj, če je kazal slabo. Ko sem se nedavno pogovarjal o tem s tehničnim vodjem gradbenega vodstva Celje. mg. Žirovnikom, mi je dejal, da nameravajo letos soremeniti medsebojno obveščanje in spremljanje finančnega uspeha posameznih objektov. Tako bo vodja sektorja ali objekta obračun sestavljal sam iz Dodatkov, ki si jih bo moral sani priskrbeti na objektu. S teni bo postal obratovni obračun res obratovmi obračun — v pravem pomenu besede.
Sektorju sta znana oba osnovna elementa obračuna : vrednost porabljenega materiala ;n osebni dohodki že 25. v mesecu za preteklo obračunsko razdob-
je do 20. v mesecu. Vsi drugi elementi se bodo lahko točneje ocenili na podlagi pokazateljev iz tedenskih obračunov. Obratovni obračun bo moč izdelati med prvim in petim v mesecu za pretekli mesec dovolj točno.
Točnost takega obratovnega obračuna, če je izdelan vestno, je po analizi za približno 2—3 % manjša od knjigovodske bilance. Zaradi neposrednosti pa ima lahko tak obračun večjo realno vrednost kot knjigovodska bilanca in služi kot kontrola ie-te. Vzporedno z delom pri obratovnem obračunu bodo pričeli vodje objektov še v večji meri losliti na »vaje objekte tudi s komercialne plati. Večino stroškov si bodo zapomnili v približnih vrednostih na pamet. Z večkratnimi finančnimi pregledi postavk med mesecem si bodo že lahko ustvarili grobo finančno podobo objekta. S takim zasledovanjem finančnega stanja bo v veliki meri odstranjena tudi nevarnost da nekatera dela ne bodo pravilno ali pa sploh ne obračunajta
Vodja objekta, ki bo na tekočem s finančnim stanjem, bo znal tudi pravočasno ukreniti pri investitorju potrebno za finančen in tehničen popravek že izvršenih del. Seveda bodo tak način voden ia in stalnega zasledovanja finančnega uspeha upoštevali pri ocenjevanju posameznikov.
Lojze Cepuš
Opomba uredništva: Vse edinice naprošamo da. kaj več poročajo o delu in uspehih na področju finančno-ko m e rti a 1 ne in tehnične službe.
■ v v
Po gornji tabeli ugotovimo zaposlitev težke mehanizacije v razdobju od 21. XI. do 20. XII. 1959.
Že po procentu izkoriščanja vidimo, da je začetek zimske sezone.
Planirano število obratovalnih ur so d'0iscgli edino naikiladači im to MX>%, medtem ko so nad rugi struna najmainj bili izkoriščeni valjarji, ki so dosegli le 45 %.
Od posameznikov so opravili največ obratovalnih ur sledeči stroji:.
—	buldožer G — 4358 na gradbenem vodstvu Maribor 220 obrat milnih ur ali 85% uad planom — strojnik Jože Marčič;
bager G — 17.427 na separaciji Obrata gradbenih polizdelkov 261 obratovalnih ur ali 86 % nad planom — strojnika Kočar in Anton Les jaik;
—	dumper G - 17.te? na separaciji Obrata gradbenih polizdelkov 284 obratovalnih ur ali 103% nad planom — strojnika Poljanec in Šapa-nja;
—	parni valjar G — 16.532 na gradbišču Zalog 162 obratovalnih ur nli 35 % nad planom — strojnik Anton Brlck;
—	kompresor G — 17.106 na gradbišču Jesenice 138 obratovalnih ur nli 38% nad planom :— strojnika Miha Pajk in Marcola.
V nasprotnem primeru pa so najmanj obratovali:
—	buldožer G — 4.356 — 29 obratovalnih ur,
—	bager G — 17.426 — Tt) obratovalnih ur,
—	kompresor G — 17.445 — 36 obratovalnih ur in
—	ž.erjav G — 3.7127 — 37 obratovalnih ur.
Od strojev težke mehanizacije so v popravilu ali pa čakajo na popravilo:
Od strojev ležike mehanizacije so v popravilu aili pa čakajo na popravilo:
2 buldožerja D 7 in D 8 v CO — Ljubljana,
1	nakladač goseničar v CO — Ljubi jana,
2	s k repe rja, motorna v CO — Ljubi jana,
1 bager UB 1 v CO — Maribor — čaka,
1 dumper Koehring v CO —Ljubljana,
5 dum perje v Lati! v CO — Ljubljana — čaka,
1 parni valjar v CO — Maribor — čaka na odločitev Inšpekcije parnih kotlov ali bo še popravilo rentabilno ali naj se razhoduje, ker je bil grajen leta 1927,
1 diesel valjar v CO — Ljubljana — čaka,
1	kompresor prevozni v CO — Ljubljana —- čaka,
2	kompresorja prevozna v skladišču mehanizacije, čakata predi-spozicije,
3	stolpni žerjavi, od teh 1 v popravilu v CO — Ljubljana, 1 v popravilu v CO — Maribor, 1 v CO — Maribor za razhod.
Od 54 strojev težke mehanizacije je 18 strojev izločenih iz obratovanja, kar predstavl ja 1/3 celotne mehanizaci je, medtem ko čakata dva kompresorja na predispozicijo.
V navedenem mesecu je bilo največ težke mehanizacije zaposlene na gradbišču Jesenice — 6 strojev, na gradbenem vodstvu Ljubljana in Maribor po 4 stroji ter na Obratu gradbenih polizdelkov in gradbišču Zalog po 4 stroji.
Kljub temu, da je v novembru še obratovalo skoraj 2/3 strojev težke mehanizacije, nič ne kaže, po sedanjih podatkih, da bomo dosegli število planiranih obratovalnih ur.
Ker zaključimo poslovno leto z 31, decembrom, je potrebno prikazati še obratovanje težke mehanizacije v času od 21. do 31. decembra, kar vidimo iz tabele 2.
Doseženi uspehi, prikazani v procentih. se nanašajo na število planiranih ur, ki odpadejo na dekado. Najboljši uspeli je dosežen pri kompresorjih 89 %, na jslabši pri valjarjih 25 %.
Od 54 strojev težke mehanizacije je bilo izločenih iz obratovanja 24 in to:
3 buldožerji v popravilu, 1 odjavljen v Kopru, 2 nakladača v popravilu CO — Ljubljana, 1 bager v popravilu v CO — Maribor, 1 ba-
ger odjavljen v Kopru, ker se je delo prekinilo zaradi slabega vremena. Od dumperjev je eden v popravilu v Ljubljani, pet pa jih čaka na popravilo. Za parni valjar v CO — Maribor še ni odločeno, ali se bo popravljal — ali bo razhodo-van — medtem ko čaka diesel valjar v CO — Ljubljana na popravilo. Elektro kompresor čaka na prt-diiisipozici jo, 2 prevozna sta v tekočem popravilu. Od stolpnih žerjavov se nahaja Kaiser v popravilu CO — Ljubljana, Wolf 60 v popravilu CO — Maribor in Wolf 30 v CO — Maribor za razhod.
Anton Vovk
Nekaj primerov
Ivanu Peletiču, delavcu na stav-bišču v Gerbičevi ulici v Ljubljani je spodrsnilo na stopnicah, ko je prenašal strešno opeko. Padel je in si poškodoval roko.
Na stopnicah je tudi spodletelo Slavku Mihelinu, zidarju na stavbi-šču v Šiški, ko je šel zjutraj ob 7. uri na delovno mesto in si zvil nogo,
Ivan Fulir, zidarski vajenec je čistil okno na stanovanjskih blokih v Gospodinjski ulici v Ljubljani, stopil je na kos opeke, ki se mu je pod nogo zaobrnil, on pa je padel. Fri padcu si je poškodoval roko, ki pa ga je začela boleti šele naslednji dan.
Stanko Brkovič, delavec, je v Gerbičevi ulici v Ljubljani na podstrešju nosil opeko, ko so tesarji postavljali streho. Tesarju je špirovec ušel iz rok in padel njemu na glavo.
IZKORIŠČANJE TEŽKE MEHANIZACIJE V CAS'
		OD	21. DO 31. DEC. 1959.						
		O	<D	-3	O <d	•3 "S	Maksim, št. efekt, ur	i o	
		S, E 3	Ad a> <U U £*		2 td Š*	sl o "		Ji	Opomba
11	BULDOŽERJI	482	374	77	428	88	—	4	3 v popravilu 1 v Kopru, čaka
3	NAKLADACI	138	93	67	93	67	—	2	v popr. v CO, Lj.
2	SKREPERJI	80	—	—	—	—	—	2	v popr. v CO, Lj.
—	VLAČILCI								1 v popr. v CO,
4	BAGRI	184	157	85	177	96			2	Maribor
									1 v Kopru, čaka
12	DEMPERJI	552	397	71	442	80	—	6	6 v popr. v CO, Ljubljana
3	VALJARJI	120	31	25	31	25	—	2	1 v CO, Lj., čaka 1 v CO, Mr., čaka
7	KOMPRESOR.	218	195	89	275	125	—	3	čaka v CO, Lj.
									1 v rep. v CO, Lj.
12	ŽERJAVI	792	666	84	749	94			3	1 v rep. v CO, Mr.
									1 za razhod
		2599	1952	75	2235	86	—	24	
IZKORIŠČANJE TEŽKE MEHANIZACIJE V ČASU OD
		21.	NOV.	DO	20. DEC.		1959.		
		Planirano ur	Efektivne ure	Odstotek izkor.	Zaračunano ur	Odstotek avtomat,	Maksim, št. efekt, ur Stroji izven obf.		Opomba
n	BULDOŽERJI	1460	1210	82	1356	92	220	2	D7 + D8 v CO — Lj., ropar.
3	NAKLADACI	420	419	100	438	104	146	1	v repar. v CO, L j.
2	SKREPERJI	240	126	52	126	52		2	v ropar, v CO, Lj.
—	VLAČILCI								
4	BAGRI	560	488	87	597	106	261	1	v rop. v CO, Mrb.
12	DEMPERJI	1680	1230	73	1350	80	284	6	v repar v CO, Lj.
3	VALJARJI	360	162	45	189	52	162	2	▼ ropar, v CO, Lj. čaka v rep. v CO, Mrb.
7	KOMPRESOR.	660	421	63	615	95	138	3	▼ ropar, v CO, Lj. čaka 2 v SIP
12	ŽERJAVI	2400	1347	56	1591	66	202	3	1 v rep. v CO, Lj. 1 v rep. v CO, Mr. 1 v razhod
		7780	540(3	69	6265	85		20	
nesreč v mesecu
Franc Rakef, delovodja na stav-bišču stolpnic v Savski koloniji v Ljubljani je zdrsnil na poti na delo, ko je stopil na poševna ilovnata tla. Pri padcu si je zvil nogo in ranil kost na nogi.
Olga Vincenc, kuhinjska pomočnica v menzi »Ilirija« v Ljubljani, se je urezala v kazalec leve roke, ko je rezala kruh.
Petra Brankoviča, delavca na stavbišču Javne garaže Ljubljana, je udarila žica igličastega dvigala, ki so ga sodelavci premikali po podu, njega pa niso opozorili, a a j se umakne, ko je v bližini pral japa-nerje.
Alojz Kmetec, delavec na stavbišču »Vinska klet« v Mariboru, je po škripcu z vedrom vlačil zidarjem malto. Pri dviganju je gledal za vedrom. Ker so zidarji nad njim ome-tavali obok, mu je malta padla v oko.
Edi Žepclc, ing. gradbenega vodiva Maribor, se je peljal na stav->išče z mopedom. Na Glavnem trgu je moral moped hitro zavreti in ker je bil ovinek, ga je spodneslo. Pri padcu je udaril z levim kolenom na kamnito kocko cestišča ter si trikrat zlomil pogačico.
Pečar Leopold, tesar na stavbišču poljskih pridelkov Tezno Maribor, je odstranjeval betonski opaž. Pri tem se mu je ploh prelomil, on pa je padel 2 m globoko. Prelomljeni ploh ga je udaril po glavi in mu poškodoval usta.
Matija Horvat, polkvalificirani delavec, je na stavbišču glavnega objekta TE Šoštanj postavljal betonske opaže. Ko je prenašal les. se je spotaknil na drugem lesu, ki je ležal na tleh, in padel. Poškodoval si je levo nogo in zaito bo moral po mnenju zdravnika bolovati približno 4 tedne.
Franjo Govedič, delavec, je na
decembru 1959
stavbišču glavnega objekta TE Šoštanj prevažal beton z japanerjem. Pri stresanju betona ga je ročica japanerja udarila v prsi in mu poškodovala desno stran prsnega koša.
Nikola Furdi, delavec na sta/bi-šeu stanovanjski bloki Šoštanj, je bil zaposlen pri odvzemanju posod za malto z dvigala. Ker je v bližini obratovalo še eno dvigalo, ga je posoda drugega dvigala udarila po glavi in mu jo poškodovala.
Milena Malenšek, zaposlena v del. naselju v Šoštanju, je pri prenašanju pohištva stopila na žebelj, ki se ji je zadrl v desno nogo.
Blaž Pongrašič. delavec v OGP v Ljubljani, je pomagal pri prekladanju betonskih železniških pragov z dvigalom. Ko je dvigalo popustilo, mu je prag padel na levo nogo in mu poškodoval prste.
^ Peter Jankovič, delavec na stavbišču poslovne stanovanjske zgradbe na Jesenicah je vozil s samokolnico zidarjem opeko. Opeko je v kupu jemal od spodaj tako, da se je kup nanj zrušil in mu poškodoval nogo pod kolenom.
Štefan Ferič, polkvalificironi delavec na sektorju Železarne Jesenice, je šel pit vodo. Ko je stopil skozi vrata, jih je sodelavec za njim tako hitro zaprl, da mu je priprl desno roko in mu poškodoval prste.
Avgust Maček, je v tesarski delavnici gradbišča na Jesenicah namakal lesene kocke v bitumen. Da bi pogledal v sod, koliko je v njem še bitumena, je snel očala. V trenutku, ko je pogledal v sod, je vanj padla tudi kocka. Bitumen mu je brizgnil v obe očesi.
Bogomir Leskovar, priučen ključavničar v CO Maribor, je dodajal smolo v kotel že vreče smole. Fri tem mu je kos smole padel z rok in zdrknil v kotel. Smola je hr izmil a in ga oškropila po licu.
1FK.	EDI,NICA	POVPREČNO Število ZAPOSLENIH	OPRAVLJENI delovni DNEVI	NESREČE		PRI DELU		PONESREČIL		POGOSTOST NESREČ		B0L0VANJE ZADAD' NESREČ				B0L0VANJE ZARADI' BOLEZNI				SKUPAJ bol. dni NESREČE IN BOLEZNI		POVPREČNI ODSTOTEK
frFV.				SMRTNE	TEČJE	LAijE	SKUPAJ		St jt VSAK	NA 100 ZAPOSLENIH		DO 7 DNI	NAD 7 DNI	SKUPAJ	%	DO 7 DNI	NAD 7 DNI	skupaj	*4	DNI	%	BOLNIŠKEGA STALEŽA
1	CRADB VODSTVO LJUBLIANA	Bil	2 241 tl	-	28	134	1C4	5,2 5		19,04		879	1374	2 253	1.00	4707	4 706	11 409	,	5.09	13 661	4.09	5,0*
2	CEL|E	944	250271	1	3	193	197	4.79		20,84		534	1491	2 025	081	4 287	10 94.4	17 251	6.89	19 276	7,70	M*
3	MARIBOR	4 054	27 5412	-	40	215	255	4.13		24,19		1318	1 527	2 845	1,03	4 990	10 293	15 283	5,5*	18 128	6,57	5,51
4	GRADBIŠČE JESENICE	330	B7 008	-	k	73	79	4,17		23,39		215	438	853	0,98	797	2 290	3087	3,53	3 940	«,53	3,82
5	—	2AL0C	249	42 000	-	5	22	27	8,94		11,15		141	128	269	0,43	753	2 231	3 004	4,84	\	3 273	3,27	4.33
6	—	KOPER	2 38	13 400	-	1	43	44	5,40		18,48		935	198	433	0,48	958	1 349	2 307	3,44	•	2 740	4,32	3,68
7	—	RAVNE	340	89349	-	1	31	32	10,4,2		9,41		137	314	451	0,50	1433	2 576	4 209	4.71	4 660	5.21	4,39
8	-	PODVELKA	2 63	47435	'Z	-	37	39	4,74		14,82		174	236	410	0,40	886	1115	2 001	2,97	2 411	3,57	2.93
9	TR0IANE-KRANJ	1 02	91 237	-	9	14	U	4,37		15,48		48	114	182	0,84	328	384	714	3,36	894	4,22	2,81
10	CENTRAL OBRATI LJUBUANA	320	89881	1	12	34	47	4,80		14,48		229	390	619	0,49	1734	2399	4133	4,60	4 7 52	5,29	4,75
11	— MARIBOR	1 loA	4 5 808	-		13	13	12.41		'7,92		91	54	147	0,32	610	577	1 187	2,59	1 3 34	2,91	’,iM°
1?	OBRAT QAD6 POLIZDELKOV	214	50 741	-	A	47	48	4,45		22,42		244	2 8?	528	1,04	731	1 5 54	2285	4,50	2 813	3,54	4.?i
13	LESNI OBRAT ŠKOFJA LOKA	4 44	38 023	-	1	23	24	5,87		17,02		101	142	263	0,49	533	1018	1 551	4,08	1 814	4,77	4.12
14	PROJEKTIVNI BIRO	28	7 5 4,9	-		-	-	-		-		-	-	-	-	152	57	209	2,76	209	2,76	2.39
15	CENTRALA	79	351	-	. -	3	3	24,33		3,79		14	48	6?	0,29	205	777	982	4,60	1 044	4.89	
POVPREČJE ZA L	1959		6 309	* 393 881	A	100	889	988	5.37		18.40		4 382	4.958	11 340	0,81	25299	44 312	69 411	4,99	80 95-1	5,80	+88
IN	PRIMERJAVA ZA L 1958,	4754.	1 239 30A	-	1 27	823	950		5,00	19.97		4595	6,487	i 1 012	0,89	21074	33 005	54 081	4.3b	65 093	5.75	+.39
	1957.	429fc	1 119 977	9	110	4,41	753		5,70	17.52		3884	5143	9 047	0,81	23444	■Sb 841	60 287	5,38	69 334	6,19	5,17
1956		3827	989222	1	119	546	LLU		5,74	17,40		34,25	4 080	9705	0,99	18 445	VI 311	49 956	5,05	59 441	4,03	5.00
POVPREČJE A LET		'ifc 190	4742 >84	-		-	3357	5,41		18,45		-	-	41104	0,87	-	-	233935	4,93	27 5 039	5,80	+.8 3
							1959		1958	1957	1954		POVPREČNO									
DNEVI BOLOVANJA ZA ENO NESREČO							11,48		11,59	19.01	19,57		12,24							IM DtOl C7MI		
DNEVI BOLOVANJA ZARADI BOLEZNI NA ENECJA ZAPOSLENEGA					V PODJETJU		13.11		11,37	14,02	13,05		12,86						M LETU 1959			
KAKO ]E JURE PRE/IVEL ZIMSKE POČITNICE NA POHORJU IN KAKŠEN JE BIL NJIHOV KONEC
m n m I T

P	2	J	i.	5	6	7	3	P	M	9	10~	n	12
iT~									}b				«|
		a	IS					17					i
!6~		19	(R	20			21						r-1
2T-			'13						25				26
		TT		28	K	yT\		30		31		32	* .
	55				3^				35		36		
						a	58			39	<a		
					ra	v							
				ftn									
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. najvišja gora v Kamniških Alpah, 9. žitni plod, 13. športnik, ki je dosegel najboljši rezultat v svoji pa,nogi, 14. velika reka v severni Sloveniji, na kateri je naše podjetje zgradilo več hidrocentral, 15. visoka igralna karta, 16. drobec umazanije, 17. fotografiram, 18. dolina, kotlina, 20. napadalec na politično osebnost, 2:2. mlada republika na Bližnjem vzhodu, 24. rimska boginja jeze, 25. sukanec, 27. požirek, 29. visok ognjenik na Filipinih, 31. sprimek snega, 33. visoke stanovanjske hiše. kakršne gradi naše podjetje, 36. blazen, 37. cilj, namen, 38. sorodnice, 40. dva soglasnika. 41. rudniški okraj. 42. odpadniki, izdajalci (tujka), 44. kemični element, ki se uporablja v zdravilstvu in fotografiji, 43. zaničljivo ime za Italijana.
Navpično: 1. ime našega podjetja, 2. področje 3. reka v Rusiji, 4. del obraza, 5. svojeglavost, upornost, 6. pokriti, zaviti v kaj, 7. doslžen vojak, zaslužen starejši delavec, 8. kemični znak za erbij, 9. presojevalec, ocenjevalec, 10. požrešen, lačen, 11. Ober. 12. osamljen. 14. del roke. 17. kratica za »starejši«, 19. otok v južnem Jadranu ki je bil med obema vojnama italijanski, 21. pijača, napoj, 23. udomačujem, mirim, 26. železna naprava, ki drži vrata na podbojih; zapirnica, 28. duhovščina, 30. šolski red, 32. javna ustanova, ki posreduje obvestila in pošiljke, 33. približno nakazana pot, 34. kratica za »primer«, 35. lahko hlapljiva tekočina, 37. pripadnik jugoslovanskega naroda, 39. znamka pralnega praška, 42. kemični znak za radij, 43. nemški predlog.

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
1. Orgle, 5. kramp, 7. mir, 10. pav, 12. naš. 13. Aman, 15. odje, 16. dan, 18. KLO, 19. Pi, 20. Oto, 24. RH, 23. losos, 23. Loara, 28. el, 30. ČS, 31. TOS, 33. oda, 35. met, 36. ogled, 37. stoka.

I JI
Sasvim slučajno sano se upoznal).
D-ošao sam u restoran pravo iz kancelarije sudije za prekršanje, od koga sam službeno tražio podatKe o prekršajima gradana. Surlija mi je otvorio šest debelih knjiga in ka-zao: »Morate uzeti godišnji odmor.« Pa ipak sam uspeo da pregledam in hiljada imena i da vidim zašto ic ko kažiPen. Ne malo sam se iznenad.o kad' sam video da s-u Slovenci kaž-njavani zbcg nezaključanog bicikla na uilci. a ostali zbor psovke i raznih nepristojnih izraza. Nije posredi nikakva protekcija prema Slo-vencim.a. niti je pakost premo onima drugima koji su u Ljubljam. U os ta lom. ne moramo ni iči su-Jiji za prekršaje da bismo se upoznali s tim podacima. Stanimo samo pred bio,akop, čueemo psovku na čislom srpskohrvatskom jeziku. Udjimo u autobus, isto tako. Znamo da nisu ts psovke pakosne, ali one smetaju uhu koje nije naviklo na takve pozdrave.
1. tako taman razmišljam o tun izgrednicima, a za moj sto prilaze dv ojica:
Položili ja. pa dobili i diplomu. Ali oni meni posle kažu:
»Nemaš deset godina staža sa di-plomom.«
Vidim ja da se s njima ne može iziči nakraj. A oni, opet, vida da sam ja uzeo kredit od dva milima te podigao kudu usrcd Kostolca, pa nnisle: ovaj neče nikud iči. Jeste, nema šta, i kuča me je vezivala za Kostolac. ali i dvoje dcce. bog m c, ko ja idu u osnovna školu. pa i žena me je vezivala, moram priznati Ali otvorim ja »Politiku i i pročitam:
»Potrebni su nam zidari na rado-vima u Ljubljani. Gradis.«
Diplomu u džep, pa sednem na voz.
Dodjem ovamo u Gradis, pružim diplomo, a oni vele:
»To nama ne treba, nego hajtevi na gradilište da vidimo šta znate!«
1 tako ja ovde bez diplome dobili veči tarifni stav za 15 din a ra nego tamo sa diplomom.
— A dobro — obratih mu se — zar vi imate računa za tih 15 dinara da budete odvojeni od kuče?
— A, nije tu samo 15 dinara.
da zaradi. Uz to, mogu vam reči: daju nam 50 % za prekovremem rad, daju i neki takozvani terenski dodatek. a ima i još nešto iz foudova čiste dobiti.
— Koliko šaljete kuči?
— Žaljeni gotovo svili trideset hiljada.
— Vid jate li se kadgod sa svojima?
— Naravno. Dolazili su mi ovamo letos i žena i deca. Vodio sani ih u Postojnu. a to je. naročilo za clecu bilo nešto izvanredno. Bili su kod mene 15 dana, i sve u k u pri o ie to koštalo svega 10 hil jada dinara:
— Kako tako jevtino?
— Pa pretfuzeče iz,lazi u »usret svojim radnicima. Zaboravih vam reči: išli smo i na sajam u Zagreb. Tada nam je naprimer, preduzeče dalo avtobus, a mi smo plalili ->amo trista dinara za odlazak i povratak. Naravno, i ove godine doči če moji ovamo. Rešio sam da letujemo u Gradisovom odmaralištu u Ankaranu. Znate li vi kako če deca da ska-ču kad vide more!
Fabriku motocikla »Tomos« u Kopru, ponos kolektiva Gradis
— Je ]i slobodno?
— Kako da ne.
I, gle čudo, oni kad sedoše nastavi še da razgovaraju ono šfco »u po Svcmu sudeči več dotle razgovornii. Pričali su da je ružno što neki ljudi niisle da mogu da se ponaša ju kako hoče ...
Mislio sam da su ova dvojica intelektualci iz Srbije ili Hrvatske.
Medjutim prevario sam se. Ta dva čoveka su Gradisovi radnici. Obični radnici, zidari. Pa da ih i pretsta-vinio.
— Nego?
— Radini ja u akordu. Evo sad ču vam sve objasniti. U Kostoieu sam mogao najviše M.OCM) da /aia-<lim na mesec, zajedno sa dečjim dodatkom. A ovde: ja dobijam dečje dodatke, uplatim hranu i stan. ot-platim banci za kuču i ostaje mi čistih trideset hiljadarki n džemi.
— Kako to?
— Po lopo. Ovde se p niža imenitnost da svaki koji radi u akordu, : marljivo i dobro radi, može dasta i
— A idete li vi u Srbi ju?
— Dabome. Bio sam jesenas tamo. Pa sam otišao i u bivše preduzeče. Drugovi sn me pitali kako mi je u IJubljani, a ja sam im izpn-čao, a uprava tog rudnika odmah im je sutradan povisila tarifni stav. Samo, svi su izgledi da ih taj poviše-ni tarifni stav ni je mnogo uniirio: još uvek se oni interesuju za Ljub-Ijanu.
Dalje na 10 str.
Naše poduzeče imalo je u godini 1959 presečno oko 5200 radnika i službenika, a od toga više od 40 % iz republika van Slovenije. Pošto ovih dveh hiljade radnika prima »Gradisov vestnik«, urednički odbor je bio mišljenja da bi ipak bilo bolje da ovi naši drugovi mogu naj-važnija obaveštenja citati na svom jeziku, kako bi što bolje bili upo-znati sa radom preduzeča i radom ljudi iz preduzeča.
Zbog toga je urednički odbor od-lučio da se »Gradisov vestnik prosi ri s prilogom na srpskohrvatskom jeziku.
Mteli bismo drugovima iz drugih republika da kažemo da su za nas oni itekako potrebni i da jih cenimo isto tako kao i radnika iz narodne republike Slovenije. Vi ste ovalno došli u pomoč, jer da vas nema, naše preduzeče ne bi moglo ustva-rivati svoje zadatke.
Poznat je problem fluktuacije, to je seljakanja radnika iz preduzeča u preduzeče. Ovo seljakanje vrlo cesto dešava se /bog neobavešteno-sti radnika. Verovatno tu i tamo neko time dodje do veče zarade ali ti glavnom zarada sc može povečava!! samo boljim i bržim radom. Mi želimo da i radnici iz drugih republika budu naši stalni radnici. Oni treba da usavršavaju svoje znanje da iz nekvalifikovanih radnika postana polukvalikovuni i kvnlifiko-vani radnici.
Evo, prošle godine ostvarili smo preko osam milijardi dinara. Ove godine čemo još više. Nama če opet biti potrebni novi radnici. Mi želimo. da dodju i vaši rodjaci i prijatelji iz vaših sela i želimo da kod nas ostanu. Samo ne želimo onih koji svaki čas menjaju preduzeče.
Mi imamo brigada i grupa kvali-kovanih radnika iz drugih republika za koie možemo kazati da sn medju najboljima u preduzeča. Mi

bismo hteli da bude takvfh brigada što više. Mi bismo hteli da vaša zarada bude što veča. Ali zarada za ostvareni rad! Ove godine svi rado-vi treba da se obavljaju po normi ili po akordu. Svaki radnik ima pravo da od poslovodje (raži da se mu odredi norma na svakom poslu.
Kod nas sve više treba da gubi značenje tarifni stav i sve više. da ljudi budu nagradjivani na osnovu učinka rada. Zalo je trebo još više da stvarale stalne radne brigade i da uzimate pošlo ve n akordu.
Naši radnici iz drugih republika vrlo malo nčestvnju u našim rad-ničkim savetima, upravnim odb<>-rima, pa i u odborima sindikalnih podružnica, sportskim ekipama itd. Evo, baš sada se spremaju izbori za sve ove forume. Mišljenja smo da biste i vi trebali biti na kandidatskim listama i birani u te odbore. Naravno, tu postoji donekle problem znanja slovenačkog jezika, ali mislimo da se i to može savla-dati. Svi mi razumemo vaš jezik, a vi treba da se naučite bar toliko slovenački da biste razumeli diskusije u ovim odborima.
Naše preduzeče tilaže dosta velika sredstva u uredjenje radničkih naselja, ishrane radnika itd. Ova briga če se u narednim godinama još povečati i nadamo se da čemo za nekoliko godina na stalnim gra-dilištimn imoti isključivo zidana naselja. Isto tako treba još ove godine da se uvede topli obrok n pre-podnevnom odmoru na svim gradi-lištima.
Drugovi radnici. uredništvo se na-da. da je uvodjenjem priloga na srpskohrvatskom jeziku učinilu još jedan krupni korak ka poboljšavn-nju sistema obaveštavnnja članova našeg kolektiva. Nadamo se da čete napise ovog priloga redovno pratiti i u njemu svojim nritozimn saradji-vati.	Urednički odbor
Vojislav Miloševič star je 35 godina. Srbin je iz Kostolca kod Smedereva. Kvalikovan je zidar. U Gradisu radi od aprila prošle godine. A ©naj drugi, Mile Bogovič ima svega 25 godina, Hrvat je rodom iz sela Krstinje kod Vojniča u Kordunu. On još nije kvalifikovan radnik.
Novinar jc d ©sad a n čovek, prizna-jem, Odmah sam saleteo u ove Iju-de da mi odgovaraju na pitanja.
— Hočete li mi, druže Miloševiču, reci zbog čega ste otišli iz Srbije?
— O. rekao je o’n — fo je druga priča. Pa ipak. razumečete je i u skračenom obliku. Dakle, radio sam sa stažoni od petnaest godina kao zidar u rudniku iKostolac«. Učio sam ja marljivo ovaj zanat, ali. kad ono prošle godine počesmo da pravimo tarifni pravilnik u toni pfedu-zeču, da d ase meni mali tarifni slav: »Zašto, ljudi?« — pitam ih.
A oni meni kažu:
»Nemaš diplomu.«
Novo Velenje — novi rudarski gred u kome su odličen! napori radnika gotovo iz svili republika, a koji je več in o m izgradjen našim preduzečem
^...
Evo ga, našeg čuvara iz betonare. — Reporiažu o »Akciji X« čitaj
na 4. stranici
■ Idinc iqzii)c
»Hočemo da se doli dobit! Zar smo Ovi drugovi svakako ne znaju da gradjeviaarstvo. Ako sada taj višak tako slabo preduzeče da ne možemo se krediti ne tnogn dobiti bez vlasti- podelimo, moramo pokopati sve na-dati ni jednu plato dobiti? Da li tog uloga. Za mašine mora svako de o modernizaciji našeg preduzeča tako jako preduzeče kao što je Gra- preduzeče da plati najmair 2/s a za j 0d podizanja produktivnosti. Sva-fls "e može dobit, kredit za nabav- neke vrste mehanizacije pa i V5 ki dobar „azda neki pllt če priušfti ku mas,na , izgradnju stanova? na vrednosti mašine. Isto je i sa kre- in 0,cr svf>jih usta da bi kupio maši-kraju Je predstavnik izvrsnog odbo- d,tom za .zgradnju stanova. Fredu- ne, jer če s njima lakše radii, i ier ra sindikalne podružnice v Maribo- zece mora naime da plati prethodno 7na da ,a ma5;n„mfl
«*	“ komuiialrm	vile S*X“JE,
ondr hžn-ce	lzvrsn{>nl od.bcru koI‘ iznosi najmanje V.o vrednosti na sutra ako ni,sllrrKj na 3VO|u ko.
filvi T; 1 ' xWSam slaze sa zfadf,- a os,m toga mora položiti , rlst. oclnos,no veču zaradu. moraino takvim stavom. A kako znamo, iz- vlastiti ulog, sto uk apno iznosi nat-	- k	.
vršni odbor sindikalne podružnice man je */* vrednosti stanbene- *«ra- P?763*1 računa o torne |os danasi Jede. Bez vlastitog uloga. dakle, nema d^° takv£\ ?°	°Pravtluna 1
kre<r„. ui v, iv6™d„,„ „„o,. „i	SeTkll
lektiva, a naročilo sindikalni funk-
Sa savetovanja o zadružnoj izgradnji stanova koju če orgnnizovati naše preduzeče za svoje radnike
f’ gL, ‘	l |
i; i W
Za svoje učenike n privredi Gradis je podigao vrlo lepo uredjen »samski dom« n Savsko j koloniji n Ljubi jan.
NA
NAJVIŠEM
NIVOU
zauzeo je sličan stav. Dakle: da se deli dobit.
U čemu je stvar?
za nabavu mašina.
Na nama je. znači, da sami odlu-
p.o.z.d.Kavn.o pismo iz.
Nalazim se na otsluženju oojnog roka u Soilajncu.
Onim putem preko našeg Usta, kao bioši član uglednog kolektiva Gradis pozdravljam sne radnike i službentke preduzeca, a posebno osoblje s ko jim sam radio zajedno u Kardeljevo j ulici, kao i soog poslovodju Matiju Vrbinca.
Za 1960 godinu želim Vam mnogo uspeha u radu za bolju bodučnost našeg radnog čopeka.
pojnik. D juro Grabar V. P. 6204-1 Sotlajnac NR Srbija
Prešle godi ne se i naše preduzeče ; “	^mo'nova7 koTimTao cioneri- ° tome sm« mnogo govorili
odazvalo pozivu- Sindikata da pra- ”,	”	. novac KOJim KU.O nedavnoi konferenci ii Sever«
vilnikom o na-radiivanin snrovede vlskom raspolazemo, pojesti ili če- a neaavnoj konterenciji '.cucza UKom o naftra(ljivan| u sprovetie	štediti za fond koiim hismo kom u n is ta našeg preduzeca. a to )e
mo takve principe po kojima ce bit:	u r ., , ;	? . , la ,K0iira Dlsmo Svp,kako i movareno	ne ,aho
lični dohodak svakog pojedin ca dvi-	mogli dobit, nuzm kredit za mašine	S™fako 1	govoreno da	se ne žabo-
san (xl njegovag' udela u dohotkn	! z.a s^ant)enu izgradnju. Suvišno je
preduzeca, dakle po učinku, a sto	1 da ^°y<)r,m(> sa kakvim malinama	Izgloda	da su neki	mariborski
ne znači samo neposredni radni uči-	raspolažemo,	a u to se može svako	drugovi zaboravili na socijalističko
nak po	normi ili akordu, nego, kako-	u.ver.ltl 11	svakodncvnim svojim po	geslo da bol ja zarada zavisi samo
ko to	kažemo, po kompleksnem	s'‘ovlmaj	A	bez modernih mašina	od veče produktivnosti, a kojoni se,
učinku,	u kome su sadržani i napori	ne moiže	se	ni zamisliti moderno	nažalost, oni ne bi mogli pohvalili.
Za sniženjo proizvodnih troškova i
za bolju organizaciju rada.	--—_______._____________________________
U ovakvom, kompleksnem nagra-dji-vanju po učinku, ti kome se lični dohodak formira prema uspehu svake jedinice, otpadaju premije u staram smislu reči; a time i takozvani višak. U preduzečima u kojima je do kraja sprovsdeno nagrad ji vanje po učinku, nema. više ni viška, jer ga ne može: ni biti, pošto je več sa-držan u meseč noj zaradi svakog po-jedrnca. Naime, lični dohodak formira se u -takvoin sistemu na bazi privrednog uspeha jedinice u kojoj je radnik zaposlen, Ako je nekog meseca jedi.nica slabo radila-i slabo gazdovala, to se nužno odraža/u na lične dohobke pojedinaca i kolektiv ne može podeliti više nego sto je ostvario. 1 suprotno, ako dobro rade i pametno gazduju, zarade zaposlenih u takvoj jedinici su visoke.
Tarifni stav je v takvom sistemu nagradjfvanja samo osnova za izračun udela pojedinca na ostvarenom Prenos sa 9 str.	— A sta je vas privuklo v Gra-
dohotku jedinice.	— Dokad mislite ostati u Ljub-	,
Takvi su principi i po njima po- ijani?	Ja hocu da postanem majstor
kušavamo izgraditi nagradjivanje i — Bila je proneta vest da če Gra- sv-oj?a posla, baznao sam da to naj-u našem, produzeču. Sadašnji sistem, dis ove godine da smanji radove, pa bolje u Gradisu mogu postiči. dakako, još nije potpun i dopunja- sam se bio uplašio. Medjutim. ob-	k se Prevarj''-
varno ga, kako bismo se što više pri- jasnio mi je telmičar Gregorič da — Nišam se prevario. Kolika je bližili sistemu nagradjivan ja poeko- je tek sada u razvo ju izgradnja, na- razlika izmedju onoga što sam ja nomskim jedinicama. Pošto naš si- ročito posle ove uredbe o stanarini, j3” „ u Slavoniji in ovoga sada ov-stem još nije dokraja izgradjeu i u zbog čega su i fondovi za stanbenu de- ”a s.e ne In0^e 11 * u porediti. U našim pravilnicima još nije ozako- izgradnjii porasli. Kaže mi tehničar Slavoniji je to tako primitivno, da njeno, koliko od čisto prihoda pre- da punih deset godina treba da se mtjJ zanat ne bi odmakao nista, ve-duzeča moramo rasporediti aa fon- radi ovim tempom v Ljubljani da t'11!*6 Jn 1, nista tamo ne bih naučio. dove a koliko na lični dohodak. po- ' '	’	""	'	’ • -	A nrvHe,. n*m,te ree.mo «.mo on«
javljuje se višak, a takav višak tisti radnike, naprimer u Rušama, a po vsemu izgleda da i druge članove kolektiva mariborskog gradje-vinsikog vočstva.
Sad bi oni hteli da ta nerazpore- potom sam uperio na Mila Bogoviča.
rJ;.. xi-».»zv.	— Dnizp BrvHTvvirii TP,ste li vi ra-
Nismo se prevarili
ui vz v i in	pum v j-ij u.ui j um viu a	1	•
bi se zadovoljile stanbene po-trebe. ^ ?7c*e: uzmite, recuno samo onu - Znači, ne mislite da napustite ^asini\za nabacivanje maltera, če-0 rad is.	tlri puta brze radi nego covek. Pa
— Ost a jem do-kle god bude po- llzniite ona j pištol j za zakivanj© sla...	platonske trske! Pa ja se sada smi-
Svoju profesionalna radoznalost	onc>me po*slu što sam nekad ra-
dio!
djena sredstva podele medju člano- — Druže Bogoviča, jeste if vi ra- “ ^IlaCL’ zarlat ‘la Prvom mestu vima kolektiva. Pri tom nije na od- nije bili zidar?	pr.vufcio vas ovamo?
met da se selimo odluke Centralnog — Jesam, prčkao sam nešto iamo — Dabome. A što se tiče zarade, radničkog, saveta, koja je donela 11 Staro j Gradiški u Slavoniji. Za- ni ona neče izostati. Kako zanat u&-prošle jeseni, da se cene u cenovni- radjivao sam 40 dinara na sat, pa prednje, tako dobijam sve više i vi-cima radova povečajo za 5%. Time sam ravno pre godinu dana došao še. Ali u prvom redu hodu struč-je radničkb savet več podelio deo ovamo u Gradis.	nosi. Vidite, molim vas, ogrešio sam
onog viška ko ji bi sada neki hteii — Mala vam zarada sigurno bila se i o rodjenog oca. Stalno mi pida još jedanput dele i ujedno tvrde u Slavoniji?	še: »Dodji. Mile, ovamo, u selo, da
da je naše preduzeče več tako iako — Pa ja sam nekvalikovan. Nišam se 0žcriiš i da kopaš zemlju! Kome da može dobiti kredit za nabavku ni odje mnogo dobio: oko tri hilja- 0®taT'jaš ovih^ 12 jutara?« A ja mu
da više.
mašina i izgradnju stanova.
v
VH00 ZA Iti
	1	--- -T—	—1
	c	
V

/ \
t
&

JM.
Radio sam 30 godina i samo me jednom zadesio udes...
Posle plate..
Iz doma za samce v Ljubljani
odgovaram: »Ne mogu doči. oprosti mi oče. Što če mi 12 jutara, kad ja volim ovaj posao. Doči ču jednog dana da podignem školu u Krsti-nji.t . ..
Upitao sam ih da li znaju i slove-nački, na što mi rekoše da im je upočetku taj jezik bio toliko »tran da su mislili da neče moči nikad nista od njega naučiti. A sad. vele, nekako i ide. Istina, na sastanoima još ne učestvuju koliko bi trebilo u diskusiji, macia bi to mogli pošto Slovenci znaju srpskol. rvatski, ali ova dvojica smatraju da je red da na siovenačkom govore.
Na kraju i oni mene nešto upifa-še. Upitaše, me šta sam po zan.ma-nju.
— O, novinar! — povikaše oni. — Pa što ne rekoste to unapred da vam pričamo još lepše o našem Gradisu,
Š.