NAS ČASOPIS IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXII, ŠT. 217 DECEMBER 1995 Župani štirih, občin, Vrhnike, Borovnice, Brezovice in Dobrove-Horjula-Polhovega Gradca voščijo občanom vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1996. vinko Tomšič župan občinc Vrhnika Andrej Ocepek, župan občinc Borovnica Leopold Oblak, župan občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Drago Stanovnik, župan občine Brezovica Pisani svet Slovenci proslavljamo v prihodnjem letu 120. obletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja. Bil je vrhniški rojak. Otroci ga poznajo po desetici in dateljnih, malo starejši po skodelici kave, vsi pa zato, ker je imel svojo enajsto šolo pod mostom. Pa tudi to je bila tradicija, ki jo je prevzel od prednikov: o njej je pisal že Valentin Vodnik in nato Fran Levstik, ki sta Slovence poučila, da enajsta šola ni nikjer drugje kot na Vrhniki. Vendar ji take slave kot Cankar ni naredil nihče drug. Ce je kakšna vrhniška literarna resnica, je to še danes enajsta šola, čeprav se na Vrhniki vsaj šola, knjižnica in vojašnica imenujejo po Ivanu Cankarju in ima Cankar tudi svoj trg. In svoje Cankarjeve dneve, ki trajajo od Cankarjevega rojstnega dne 6. maja tja do 10. maja, ko je bil v drugih časih občinski praznik. O tem, da je bilo res tako, priča marsikateri gasilski dom in marsikateri asfalt ne le v današnji vrhniški, temveč tudi v današnji borovniški občini. Saj ni bilo to nič slabega, to je bil nekakšen oprijemljiv razlog za praznovanje. Cankar spomenik na Vrhniki že ima in tudi rojstno hišo, ki je urejena za obiskovalce. Celo usnjena kazala so, ki so urezana po Cankarjevih brkih. Zato v Cankarjevem letu vabim vse, ki bi radi počastili Cankarja, da ga vneto prebirate, s Cankarjevimi brki pa si označite najbolj zanimive strani. Marsikaj boste na novo odkrili, tudi kaj takega, kar je zanimivo v današnjem času. Cankar se je potem, kot pravi njegov življenjepis, v svet odpravil po cesarski cesti iz vrhniške čez današnjo brezovško v ljubljansko občino. V njegovih delih nastopajo vsi kraji okrog Vrhnike do Ljubljane in marsikaj se tam dogaja že v časih pisatelja, kakor bi se dogajalo danes. Zato so Vrhničani na pisatelja upravičeno ponosni, ker jim je skozi literarna dela povedal, da slovenski svet na Vrhniki in ob cesarski cesti do Ljubljane ni nič bolj drugačen kot je drugje. Kako bo Vrhnika proslavila okrogli rojstni pisateljev dan 6. maja, se bo treba dogovoriti. Prav bi bilo, da bi bila proslava velika in dostojna pisatelja. Ker bo to spet čas pred volitvami, se lahko zgodi, da bo Cankar v predvolilnih bojih obračunaval s Cankarjem. Obenem pa bo revež Cankar, ki ima sicer zdaj pred seboj novo vrhniško veduto z Loko (in njenimi skodelicami kave) in Lenartom , ki se v steklenem pročelju ogleduje, med proslavljanjem svojega rojstnega dneva precej osamljen. Zelo lepo bi torej bilo, če bi bil pred njegovim spomenikom vsak teden svež šopek rož. Tale predbožični in prednovoletni Naš časopis ima nekaj strani v barvah. Pravijo sicer, da je skromnost lepa čednost in da razmetavanje z denarjem ne kaže dobrega gospodarja. Vendar je po drugi strani tudi res, da bi radi v barvah pokazali nekaj dobrih in uspešnih podjetnikov, ki lahko našemu malemu svetu dokažejo, da ni vse ne črno in ne sivo, ampak da je življenje, tako kot je, lahko tudi pisano in rožnato, čeprav težave so. Poskusili smo, morda se bo obneslo in dokazati hočemo, da je mogoče tudi v okvirih teh štirih občin narediti nekaj več, da ne bo videti, kot da so povsod nebogljeni in nepripravljeni na samostojnost. Barvne strani so nam omogočili vsi tisti, ki so z oglasi podprli ta poskus. Saj veste tisto zgodbo: Cankarja so peljali na ljubljanski Grad, pogledal je proti jugu v sivino in potem napisal, kaj je videl: megla, megla, sama megla. Kadar pa ni megle, se Ljubljansko barje razživi v vseh barvnih odtenkih. Praznična številka naj pričara nekaj te barvitosti. Vesele božične praznike in veliko uspehov v novem prestopnem letu 1996 vam vošči vaš urednik Tone Janežič Vsem bralcem Našega časopisa želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1996. Uredništvo POSLOVNO TRGOVSKI CENTER LOKA NA VRHNIKI. PRI NAS JE NAKUPOVANJE UŽITEK SREČNO 1996 d.o.o. Podjetje za varovanje premoženja in oseb ter videoteka 61360 - Vrhnika, Tržaška 28 tel/fax: 061 / 753 - 725 Ponujamo vam okrog 2000 videokaset z vašimi priljubljenimi filmi. Vsak teden vam nudimo do 10 novosti. NAJVEČJA VIDEOTEKA!! Videoteka je odprta vsak dan od 8 - 21 ure vključno ob sobotah, nedeljah in praznikih. PODJETJA in OBČANI! Nudimo vam 24 urno varovanje objektov in stanovanj pred storilci. Poskrbimo tudi za vašo osebno varnost. Vsem občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto GPG EVGRAD, dA. Pot na Tojnice 10 61360 Vrhnika TELEFON: 061/751-138 0611753-141 TELEFAX: 061/755-055 MOBITEL: 0609/616-109 Želimo vam Vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1996 ADRIATIC d.d. Adriatic POOBLAŠČENA AGENCIJA SIMON V naših treh pooblaščenih agencijah vas poznamo tudi, ko ste v težavah. Obiščete nas lahko v naših poslovalnicah: pri Simonu tel.: 756-110 fax.: 756-182 pri Črnem orlu tel.: 756-133 v Borovnici tel.: 746-700 Vedno pa nas lahko pokličete na mobitel: 0609/626-051 Veseie božične praznike in uspešno ter srečno novo leto vam želimo iz j\driatica~ (7 AVT0ELEKTRIKARSTV0 POPRAVILO IN VZ0R2EVANJE AVTOELEKTHO OPHEMF VShH VRSI MOTORNIH VOZIL JANEZ TRČEK ROBERT Delavnica: Delavsko naselje 61360 Vrhnika Med Vrtovi 5 Tel.: 061/752-234 Vsem strankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike ter srečno in varno vožnjo 1996 NISSAN AVTOSALON KOVINARSKA VRHNIKA Delovni čas vsak dan od 7.30 do 16.00 ure Tel. (061) 753-842, 755-046; fax (061) 755-401 DAN ODPRTIH VRAT 19. DECEMBRA OD 11.00 DO 17.00 URE. □ Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti vozil. TESTNE VOŽNJE □ V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje. MIKRA 1.0 3 vrat MICRA 1.0 5 vrat 16.990 DEM 17.690 DEM Tovarna vozila NISSAN skupne teže od 3,5 do 14t - najugodnejše cene - izredna kvaliteta. Menjava staro za novo! Ugodni krediti! Leasing s samo 15% lastno udeležbo! ALMERA - razred za najbolj zahtevne Za vse modele SUNNY je 1000 DEM popusta! Smo pooblaščeni serviser za program NISSAN. v«eni ob'V: no m fa:hmo vesele pumiko iim Merino novo licto> Nova Ljubljanska banka Podružnica Vič - Notranjska S prenosom poslovanja za malo gospodarstvo, zasebnike in male družbe v poslovalnice Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana - Podružnice Vič - Notranjska, smo v letu 1995 zagotovili našim komitentom opravljanje vseh bančnih poslov na enem mestu; od celotne podpore poslovanju z zasebniki in podjetji do bančnih storitev vseh vrst za osebne potrebe komitentov. Podjetnikom in zasebnikom bančni svetovalci pomagajo in svetujejo pri urejanju . opravljanja plačilnega prometa doma in v tujini . odkupa terjatev . naložbe tolarskih in deviznih sredstev . kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja . garancijskega poslovanja Ob vseh vrstah bančnih storitev za osebne namene, ki jih namenjamo našim komitentom bi vas želeli opozoriti predvsem na tiste oblike sodobnega bančništva, ki uspešno nadomeščajo nepotrebno prihajanje v banko . tekočI račun . trajni nalogi za poravnavanje obveznosti . storitve, ki jih omogoča poslovanje na bančnih avtomatih . plačilne kartice LB in LB Eurocard . Teledom . pismo zaupanja Poleg vrste možnosti varčevanja, vam je na voljo tudi široka paleta najrazličnejših ugodnih posojil - od posojil za izobraževanje, za nakup avtomobila, počitnice, do posojil za nakup stanovanja ali gradnjo. Za vse podrobnejše informacije smo vam na voljo v vseh naših poslovalnicah. POSLOVALNICA VIČ POSLOVALNICA TRNOVO POSLOVALNICA VRHNIKA POSLOVALNICA TRŽ. 123 POSLOVALNICA BOROVNICA Cesta na Brdo 9 Riharjeva38 Trg K. Grabeljška 2a in 3 Tržaška 123 Gradišnikova 2 Ljubljana Ljubljana Vrhnika Ljubljana Borovnica tel.: 274-562,263-963 tel.: 332-628,332-424 tel.: 754-184, 753-055 tel.: 272-391 tel.: 746-608 /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA Ob koncu leta se vsem našim poslovnim partnerjem zahvaljujemo za uspešno sodelovanje in želimo vse najboljše v letu 1996 CIMOS CITROËN SERVIS Anton Merlak Drenov grič 99 61360 Vrhnika Tel./Fax: 061/751-007 753-807 • AVTOM E H AN IKA • KLEPARSTVO • AVTOLIČARSTVO • PRODAJA VOZIL CIMOS CITROEN JUMPY zx . JUMPER Vsem strankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike ter srečno in varno vožnjo! V prodajalni Zlato runo lahko v prednovoletnem času kupujete moško in žensko konfekcijo za 20 do 40% ceneje. Zakaj? Ker smo se odločili, da vam bomo po praznikih ponudili nekaj več Več za tiste, ki vzdihujete: "Zame se pa nikjer nič ne dobi." ZLATO RUNO Tel.: 755-201 Če v eni naših prodajaln poskrbite zase, lahko v drugi najdete mnogo lepega za vaš dom. In če se sami ne morete odločiti kakšna naj bi bila podoba vašega gnezdeča, vas obišče strokovna svetovalka. Kaj še imamo? Blago za oblačila, ki jih tako kot vse ostalo tudi sešijemo, imamo igrače, izvirne spominke... FORTUNA Tel.: 754-875 9{aša Mja za vas: %' vam bo V^V^O lepo! Vabimo vas v prenovljeno gostilno, kjer Vam postrežemo s picami in hrano po naročilu ter vrhunskimi vini. Hrano pripravlja priznani kuhar Andrej iz Borovnice. Na voljo je 80 sedežev. Rezervacije sprejemamo osebno ali po telefonu na številko 752-460. AVTO TRADE PRODAJA VOZIL ZNAMKE FIAT ■ LANCIA ■ ALFA ROMEO SERVIS ZA VOZILA FIAT - LANCIA -ALFA ROMEO PRODAJA REZERVNIH DELOV UGODNI KREDITI ŽE OD 4.5 % FIAT TEMPRA OD 1 % NOVA VOZILA BRAVA - BRAVO »ga Vsem stranicam in občanom želimo vesele božične in novoletne prazni/(e ter srečno in varno vožnjo AVTO TRADE d. O.O. Sinja Gorica 11. VRHNIKA Tel.: 061/755 199. 751-346 CENTER OXFORD Cankarjeva založba Kopitarjeva 2 Ljubljana tel.: 312-287, 13-23-144 fax 324-568 Srečno novo leto 1996 Praznični kupon Centra Otfori Pri vsakem nakupu v knjigarnah Cankarjeve založbe vas čakajo uvožene knjige iz našega programa z 10 % popustom! Obiščite nas in predložite kupon že danes! Kupon velja do 31.12.1995. We wish you a merry Christmas, We wish you a merry Christmas, We wish you a merry Christmas, And a happy New Year. Good tidings we bring to you and your King. We wish you a merry Christmas And a happy New Year. Für«1. Mb o » «»Qam o if «2021 s ma kmc « u cut j The Snowman, Oxford University Tress, 1995 ZALOŽBA Cankarjeva založba d.d. Papirnica in knjigarna Lošca 5 Vrhnika tel. 753-645 fax 753 645 Knjige so lepa in koristna darila! LIKO VRHNIKA V BOŽIČNIH DNEH Z LIKOM PO UGODNIH PRAZNIČNIH CENAH VAM IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA NUDIMO: - JEDILNICE - DNEVNE SOBE - STOLE - MIZE - SVETILA - PRTE - PREPROGE - PROGRAM STAVBNEGA POHIŠTVA (vhodna vrata, notranja vrata, stopnice) LIKO VRHNIKA - KRILO HRAST LUZENO ...........................8.990,00 SIT - KRILO LIMBA ..............................................5.700,00 SIT JEDILNIŠKA GARNITURA - SEANSA .. 34.500,00 SIT (miza - 4 stoli) V CENAH JE OBRAČUNAN PROMETNI DAVEK v v e ) 6EM OBČANOM ŽELIMO VE6ELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN 6DECN0 NOVO LETO 1996 PRODAJNA MESTA: VRHNIKA,PRODAJNI CENTER,Pod Hruševco 15, Tel.:061 754 295 SALONA: VRHNIKA, Tržaška c. 11, Tel.: 061 754 880 KRANJ, Kolodvorska 3, Tel.: 064 266 597 KKROS marketing Proizvodno trgovsko podjetje uvoz in izvoz d.o.o. Tržaška 452, Brezovica pri Ljubljani tel.: 654-312, 654-417 fax: 653-096 NUDIMO: - peči za centralno ogrevanje, - oljne gorilce s predgretjem, - cisterne za kurilno olje, - ventile (mešalne, krogllične, radiatorske, ...), - bojlerje, - radiatorje, - samotne obloge za litoželezne peči, - izolacijo za cevi - purlen, - cevi: DELOVNI ČAS: 7.30 - 18.30, SOBOTA 8.00 - 13.00 ure mimsmmm lir 1 & - m Vesele božične praznike in srečno novo leto 1996 vam želi i&^gm, ^W W VW' a»pw PRO AF PRO SAF d.o.o. Gradišče 14/a 61360 Vrhnika Podjetje za proizvodnjo, trgovino, storitve in inženering tel.: +386(0)61 7SS 781 tax: +386(0)61 7S5 793 mobitel: +386(0)609 612 039 ZASTOPNIK ZA: KABELRHEYDT ilMlBMBi GROSISTIČNA PRODAJA ZA: • INVI d\si\ 11 iNi &' s/vi* KDCUMEP3 mSTESS -POSAMEZNE SAT KOMPONENTE -CATV KAItliE DOBAVA IN MONTAŽA nttlLTlEttaiCE AKCIJA !! ECHOSTAR SR 800 VC2 S SPREJEMNIK Z DEKODERJEM IN VGRAJENIMI PODNAPISI in MULTICHOISE DEKODER MULTICHOISE KARTICO IN OSNOVNIM MULTICHOISE PAKETOM ■v,"ih,;-.;.-,.V. ,/fi Ji, M r RENAULT AVTO ŽIVLJENJA PLESKO CARS d.o.o. ¡11111 : Brezovica I i Triaäka 42K - K05I Brezovica - SLOVENIJA - M: +386 (OKI 653 073 - Rix: +386 (O)Kl RS4 311 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1996 vam želi vaša trgovina VELOV^l ČAS : V09i - da je mozaik dogajanja v the naših krajih prav tako pisan', bugje. Zato smo se odločili napisati pregled tega, kar seje vse let st«ri in treh novih občinah. Za staro in izkušeno občina velja sev> hteri največ pišemo in se zdi, da ima največ novic, za nove pa velfajo borovniška, hezovška, in seveda občina Dobrova- Horjul - Polhov Gradec, ki ima tako dolgo bdeluje Naš '''njih v kra-Vendar je 'je marsikje ajalo v eni vrhniška, o '"te kot je dolga po dolžini in širini. Vrhnika •Januarja smo pisali, daje bilo pred novim letom na Ulovki za pet dni smuke. Potem seje *a letos nehalo. Te dni, ko je vse bregove pobelil sneg, bo Ulovka spet oživela. ., Že lani je bila tretja najlepša šola v Sloveniji vrhniška in je dobila priznanje. Letos, ko je °''a na vrhu že drugič, verjamemo, da gre za d°lgoročno prizadevanje. 2upan Vinko Tomšič je mesec dni po izvo-''tvi zbral okrog sebe vrhniške direktorje. Po-Vedali so mu, kaj pričakujejo v novem letu. S 1. januarjem je začela delati nova občinska uprava, in seveda državna tudi. V novo *to je občina stopila s predsednikom sveta Branetom Jerebom, podpredsednika pa so ^volili kasneje. To je Tomislav Grom. S februarjem so se začele razprave o odlaganju odpadkov. Občinski svet na Vrhniki je Priporočil treznmo razmišljanje. februarja je bil ustanovljen območni odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo ?a občini Vrhnika in Borovnica. Predsednik Je postal Janez Čerin. /lljoša Grom je že tretjič osvojil naslov državnega prvaka v športnemplezanju. A/ojca Suhadolc sije na zlati lisici prismu-čala peto mesto. Na. Vrhniki so se marca srečali trije župani Vinko Tomšič (Vrhnika), Leopold Obla! (Dobrova- Horjul- Polhov Gradec) in Drago Stanovnik (Brezovica) in se pogovarjali o sodelovanju, tudi v informativni dejavnosti. Tako je nastal dogovor o skupnem izdajanju Našega časopisa. Podeljena so bila odlikovanja civilne zaš(j te: Jožetu Mesecu iz Sinje Gorice in, PC Podlipa-Smrečje. /kmetijsko zadrugo je zapustil idjje Marjan Kržič. V.d. je postal Ivan Tjirk. Vrhniški občinski svet je sprejet občinski Proračun, težak 768.539.000 tolarjfev. F Kovtrovem mlinu v Podlipi So/iame; mlinsko kolo. Jfflf šahovsko društvo Vrhnika je proslavilo sedemdesetletnico. Afaja smo zapisali: na osrednjo prq 50-letnice osvoboditve na pldjfadi pre "lom Karla Grabeljška jejjdšlo nekoliko Premalo Vrhničanov. Najbpjin 50 leti več. , Vrhniški občinski svet je spr^je" Je občinski praznik Cankarjev p 70 let je praznovala tudi vrhri Pihala. » Odprta je bila razstMMdel duševnapriza detih na treh lokacija^' Soži 3S£ sprejel 2f občinski prire(!fi1|r*dobrodelni onalni Afaja je občinf£j,svet statut. Društvo koncert. ^obnovljeni gostilni »Pri Oblak ri cesti so predstavili "J^fafovi Turi formator, barvno izdajrjSi .a Aonec junij^JKfcoa V Argonavtski se V Bistri je država*vodstvo LDS priredilo praznovanje J^žavnosti. Pjiš^ ministri, predsednik vlade kroga, le ejriftriko^fe^im dm ■ZaprliljMjotel ta niso odprljuAu, /uljjaso gjflj^rgovski Center Lcd^R. FrhrKki ribiči so pj&slav& 4jfcJetniccT društva. ^jbr * h Drenovem griču so izvolili nov svet in s_|J)dločili za dvaTdstotka samopris za ^> petimi ^. . ^usta so^Spkli tudi preffifo^eno Merca tofjevo trgovini na Vrhniki. ' Septembra so imeli^slovensk^^cialden^^ zadružnak ski praznik. Nastopiloje celj1 stavo Detektiv Nfegla o resničn iz Borc^nice. Ljudje j krovničjffl^JjO aprila na^ ove trgo?ine, kjer naj br i prostori. S videli osnu-iili tudi občin- Ob dnevu državnosti so se v gasilskem domu na Bregu predstavili vsi borovniški pevski zbori. F zahvalo izseljencema, ki sta prinesla delež za obnovo borovniške zdratsvene postaje, so jima na pročelje pritrdili spominsko ploščo. V Fenolitu je eksplozija spet odkrila streho, vendar onesnaženja okolice ni bilo. Aomisija za določitev medobčinske meje je poslala na državo pismo, daje občina izgubila tretjino ozemlja. Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Na Dobrovi so zgradili rondo, ki zdaj nekoliko zavre promet. V Horjulu so odprli dolgo pričakovani te-leefonski sistem. FŠentjoštu je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslovil kapelo mučencev. TVa Črnem vrhu so asfaltirali kar tri cestne odseke. iVa območju občine Dobrova - Horjul -Polhov Gradec je nastala Gasilska zveza Dolomiti. Gasilsko društvo Brezje je proslavilo 50 fet. Občinski svet je sklenil, da imajo vodovodi in ceste prednost v investicijskih načrtih v občini. i šentjoški osnovni šoli so adaptirali proza vrtec. a na Dobrovi je praznovala 140 let. ovica rezovici so »zasadili lopate« in začeli graditi bencinski servis. činski statut je bil sprejet konec aprila, tere krajevne skupnosti protestirajo zaloge v njem. Poslali so tudi peticijo na dfžavne oblasti. Tudi zaradi tega so se od- g^nile volitve v svete KS. Preserju je bila po dolgih letih nova 'županovim posredovanjem so rešili i Jakomina, ki seje odločil stradati do stanovlje*rfa je bila Gasilska zveza Bre- ticija naj jim končri nji na Bregu pa 15 let. vec e bilo združenje podjetni-jeduje Franjt) A^odrijan. be9Wgl$r občinski »vo BorovnicaTje prosla' Ijenih je Jfgg veliko priznanj, Tima proslava pa je bila zaradi dežja v dveh elih. Na Dolu se^F^sdaMRlilena MočivfifA svojimi psi, s kanfljffigfc^ukvarja lokalna cev Prevalja pod Krimom, dijo varen promet. t<|oQsedov dan na Brezovicah pod Krimom lsuje Pre-lnngjpel. •l^pPfetegn$$šo asfalt od Notranjih Goric do t/sosed- coga. JkI. Popravljena jejR^arna lokalna cesta od h Goric do Podpeči, ki je terjala ,vek. lesko je zdravnicam v Vnanjih Go-'odaril clio. ricaf To je^L Utkaj pabadai iz bogatega življenja v vsgfcfiib občinJJjGB^kor smo jih zapisali v l^fc®' časopillSpifio, da marsikaj manjka,z Gaberij pri Dobrovi. Sobotna prireditev v Furlan' sko-beneško-julijski krajini: HAR' MONIKA V GOSTILNI, je obogatila vse prisotne in jim dalä novih moči za sodelovanje, katc ro se bo v prihodnosti še okrepi' lo tudi na ostalih stičnih p0' dročjih. Drago Stanovnik Zbiranje starega papirja Na naši šoli vsako leto jeseni i" spomladi organiziramo akcij0, zbiranja starega papirja. Vaščan' so nanjo že navajeni, zato shrani' jo star papir in ga oddajo našim učencem. Tako nam je z njihov" pomočjo uspelo v preteklem šol' skem letu zbrati 47510 kg pa' pirja. Podjetje PAPIR SERVIS ti Ljubljane je trem šolam, ki f zbrale največ papirja, podelil" nagrade. Naša šola je zasedla f mesto in za nagrado smo si pf' služili lepo darilo —glasben1 stolp in ročne ure. V letošnji jesenski zbiralni ak' ciji smo že zbrali 24641 kgpapif ja, zato upamo, da bo tudi letoŠ' nja akcija zelo uspešna. Podpeški oktet Skoraj dve leti je že, odkar je Oktet Podpeč-Preserje priredil svoj prvi božični koncert, za katerega je bilo veliko zanimanja, poslušalcem pa je še dolgo ostal v ušesih. Oktet deluje že tri leta. V tem času je imel več različnih nastopov. Od ljubiteljskega učenja skladb na začetku svoje poti pa se je v letošnjem letu pod umetniškim vodstvom Karla Ahačiča dela lotil bolj strokovno. Vsi z veliko zagnanostjo pripravljajo koncert božičnih in črnskih duhovnih pesmi, ki bo tudi letos v cerkvi sv. Vida v Preserju, dn£ 26. decembra po večerni maši. Fantje pa ne nameravajo ost3' ti le pri nastopih v živo, pač pa bodo pod sponzorstvom podjet' ja PRIGO iz Podpeči posneli ve<-skladb in tako jih bomo ravn" okoli božiča lahko slišali tudi n& slovenskih radijskih valovih. Samo upamo pa lahko, da h} jih nekoč slišali tudi v domač' dvorani kulturnega doma Pod' peč, ki žalostno propada, kljub temu, da je bila svoje čase en& lepših in bolje obiskanih dvoran na območju sedanje občine Bre' zovica. Denarja in pa ljudi s Srn tom za kulturo in željo po odpr1' ju dvorane pa v našem kraj11 poleg Okteta Podpeč žal še ni-Jernej Zdeša' i BdibJiK KAR PO VRSTI DVE IZREDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA Borovnica potrebuje razvoj Pozdravljeni! Po izvolitvi na funkcijo župana občine Borovnica sem bil Postavljen pred zahtevno nalogo — poskrbeti, da bodo vsi uporabniki Proračunskih sredstev nemoteno prejemali finančna sredstva za svoje delo, da se bo delo na rednem vzdrževanju infrastrukture nadaljevalo, predvsem pa čimprej postavili svojo upravo. V stavbi krajevne skupnosti smo prenovili prostore in uredili tri pisarne in županovo sobo. Zaključujemo dela na prizidku, v katerem bomo "redili sanitarije, majhno čajno kuhinjo in pridobili dve pisarni. Postavil sem sistemizacijo delovnih mest in zaposlil tajnika in dva referenta. Imenovan je štab civilne zaščite, tako da v primeru naravne nesreče ne bomo nepripravljeni. Opravili smo precej Vzdrževalnih del na cestah, s sofinanciranjem krajanov asfaltirali °esto na Dražico in del Rimske ceste, enako načrtujemo tudi za Pot "o Malence, podaljšanje asfalta proti Pokojišču v dolžini 200 m in cesto proti Peklu, opravili smo vzdrževalna dela na gozdnih cestah. Obnovili smo javno razsvetljavo in nekaj odsekov na novo osvetlili, nekaj pa jih je še v teku (Pot na Malence, del Rimske ceste, Pot v fjfe, Nižavec,...). Pri občinskem svetu je bilo imenovanih več odborov od katerih Pričakujemo, da bodo bistveno prispevali k bolj učinkovitem delu tako uprave kot občinskega sveta. Upamo, da bo občinski svet na Podlagi strokovno pripravljenih izhodišč lahko v letu 1996 sprejel dolgoročne usmeritve za razvoj občine, ki nam bodo osnova za 'nvesticijska vlaganja in pripravo občinskih proračunov v naslednjih letih. Vabim tudi vse občane, da konstruktivno prispevate k razvoju občine s svojimi predlogi, katere lahko posredujete svojemu Predstavniku v krajevnem odboru oz. direktno na občino. Veliko neopravljenega dela nas še čaka, nekoliko počasneje kot smo načrtovali poteka uresničevanje projekta novega trgovsko Poslovnega centra, ker se z upravo LIKA na Vrhniki do sedaj še nismo mogli sporazumeti, da nam odstopi del našega zemljišča (za ograjo je cca. 6000 m občinskega sveta). Težko bo rešljiv tudi Problem širitve pokopališča, ker župnišče ni pripravljeno odstopiti dela vrta. Naš največji žulj je pasje zavetišče na Dolu. Občinska uprava ukrepa po svojih močeh, od pristojnih zahteva uresničitev sklepov občinskega sveta, ker pa je v igri več različnih interesov, naša dosedanja prizadevanja niso obrodila sadov. Puške ne mislimo vreči v koruzo in se bomo prizadevali za realizacijo naših sklepov. Svoje kratko poročilo zaključujem z željo, da lepo Preživite Božične praznike in želim zdravo, veselo in uspehov polno Novo leto. Na novoletni dan ob 0.30 uri pa vas skupaj s člani občinskega sveta vabim na ponovoletni kozarček in °8led ognjemeta. Dobimo se pri simbolu našega kraja. Andrej Ocepek ŽUPAN OBČINE BOROVNICA V POČASTITEV 5-LETNICE USPEŠNEGA PLEBISCITA PRIREJAMO KRAJŠO SLOVESNOST V VEČNAMENSKEM PROSTORU OŠ BOROVNICA V PETEK, 22. DECEMBRA, OB 19. URI VABLJENI VSI, KI VAM TA ODLOČITEV POMENI KORAK V BOLJŠO PRIHODNOST! BOROVNICAM! Ob obletnici plebiscita na dan samostojnosti na svojih hišah izobesite državne zastave! Kot smo že poročali, so predstavniki borovniške LDS na seji občinskega sveta občine Borovnica v novembru sprožili nekatere pobude, s katerimi naj bi smotrno uredili delovanje občinske uprave. To so predlagali, ker se jim je zdelo, da zadeve v občini ne potekajo tako, kot so si zamislili, da bodo potekale, ko so se lotili dela v občinskem svetu. Zato so tudi zahtevali sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi se pogovorili samo o delu občinske uprave, sveta in občinskih odborov in komisij, da se ne bi zapletali tudi z drugimi aktualnimi vpršanji, ki jih sicer obravnavajo na rednih sestankih. Zaradi dolgosti razprav pa sta bili potem sklicani kar dve izredni seji. Predlog borovniških liberalnih demokratov je v kratkem naslednji: občina Borovnica naj ima razvidno strukturo občinskih organov z medsebojno soodvisnostjo, za strokovne zadev naj skrbijo komisije in odbori, ki so sestavljeni za posamezna področja. Na drugi izredni seji so jih potem tudi izvolili in imena članov objavljamo posebej. Vse delo us k lajanja med občinsko upravo, občinskim svetom in komisijami in odbori naj vodi poseben koordinator, so predlagali liberalni demokrati. Ob tem se je razvila živahna razprava med svetniki, ali je tak koordinator potreben in ali naj tega dela ne opravlja župan oziroma občinska uprava. Vprašanje tudi po drugi izredni seji ni bilo dorečeno. Občinske odbore so izvolili na izredni seji na predlog posameznih političnih strank, katerih predstavnike je borovniški župan sklical na politično koordinacijo, tako da so zbrali imena kandidatov in njihove privolitve. Na seji predstavnikov političnih strank z županom so pregledali poročila o delu obstoječih odborov, je poročal župan Ocepek. Volitve v odbore so bile zaradi odprtih list (več kandidatov kot je Članov, ki se volijo v odbor) tajne. Nadzornemu odboru, ki ga občina že ima, so naložili, naj do redne seje pregleda finančno poslovanje na občini, pri čemer naj se opira tudi na izpiske SDK, preveri naj vse odprte investicije itd., je bil vzrajen občinski svetnik Bojan Čebela, ki je najbolj zavzeto predlagal, naj za uskla-janje dela na občini skrbi poseben koordinator. Z druge strani (Jože Zorman, SLS) je bilo slišati, da LDS dirigira delo svetu, kar ni dopustno. Franc Drašler (ZLSD) pa je pripomnil, da so delo in naloge koordinatorja, kakor so predlagane na posebnem papirju, pravzaprav del nalog, kakršne so imeli bivši partijski sekretarji. Franc Volek (SKD) je ugotovil, da so v občini Borovnica prišli do krize zaupanja, pri čemer je dejal, daje uprava tista, ki mora usklajati dela, biti kordinator, in občinski tajnik je drugi človek v občini. Svetniki LDS (Peter Bezek) so vrnili z enako mero. Rekel je, da se majhna ekspeditivnost vidi iz tega, kako malo sklepov je bilo sprejetih. Na koncu so se le dogovorili, da je vizija LDS le izhodišče za razpravo o delu občinskega sveta in uprave, kakor so ugotovili predstavniki SLS. Potem se je razprava umirila in izvolili so odbore po shemi, ki so jo pripravili svetniki iz vrst LDS. Sklenili so tudi, da koordinatorja za zdaj ne vpeljejo in njegovo delo pač še naprej opravlja občinska uprava. Pač pa je bila na prvi od obeh izrednih sej predlagana tudi razvojna vizija kraja, ki jo je pripravil občinski svetnik Peter Bezek. Borovnica naj bi se odločila med različnimi možnostmi: ali bo kraj imel primarno funkcijo spalnega naselja in z obrobnimi naselji z delno kmetijsko funkcijo, ali bo Borovnica najprej industrijski kraj z obrobnimi kmetijskimi naselji, ali pa bo Borovnica kombinacija vseh teh funkcij. Vsaka od teh možnosti zahteva posebno obravnavo. Vsekakor bo v prihodnjem obdobju nujno to doreči, kajti od odločitve zdaj, ko je občina komaj shodila, bo bržkone odvisna razvojna strategija kraja na naslednja desetletja. NA 3. IZREDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOROVNICA SO BILI USTANOVLJENI SLEDEČI ODBORI: 1. ODBOR ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI: Franc DEBEVEC, Bojan ČEBELA, Marjan KRŽIČ, Jože PE-TROVČIČ, Slavko TURŠIČ 2. ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Peter BEZEK (predsednik), Maja MAKOVEC —BRENČIČ, Metka PRI-STAVEC —REPAR, Peter SVETE, Jože ZORMAN 3. ODBOR ZA KOMUNALNE DEJAVNOSTI: Anton DEBEVEC, Franc DRAŠLER (predsednik), Jože WALLNER 4. ODBOR ZA URBANIZEM: Franc DOLJŠAK, Bojan ČEBELA (predsednik), Franc KAVČNIK, Franc ZORC, Edo WALLNER 5. ODBOR ZA PRITOŽBE: Igor DEBEVEC, Maja MAKOVEC-B R E N ČI Č , Jože ZORMAN (predsednik) Aktivnost Odbora za pritožbe je odvisna od prispelih pritožb občanov. Občani lahko pošljete pritožbe iz vseh področij na naslov: OBČINA BOROVNICA, Paplerjeva 22, ODBOR ZA PRITOŽBE. ODGOVORI Zakaj so bili v Borovnici odstranjeni poštni nabiralniki? V občini Borovnica sta bila odstranjena dva poštna nabiralnika in sicer na Mejačevi ul. in na Rimski cesti. Pri štetju pošiljk v času od 18. do 29. aprila 1995 seje pokazalo, daje bilo v tem času v prvi nabiralnik oddanih 35 pošiljk (povprečno 3 na dan), v drugega pa 29 pošiljk (povprečno 2,4 na dan). Glede na rezultate štetja je bilo ugotovljeno, da nabiralnika ne izpolnjujeta pogojev navedenih v Navodilu o nameščanju poštnih nabiralnikov. Kljub navedenim trditvam je POŠTA SLOVENIJE namestila poštni nabiralnik na Rimski cesti, seveda pa bodo še naprej spremljali izkoriščenost poštnih nabiralnikov in v skladu z zbranimi podatki ukrepali. Ali so kakšne možnosti za postavitev bankomata v Borovnici? Postavitev bančnega avtomata v Borovnici je Nova Ljubljanska banka, d.d., načrtovala že v letu 1995, vendar nabava žal ni bila realizirana. Predvidevajo nabavo in postavitev bančnega avtomata v prvem četrtletju prihodnjega leta. Zakaj udarne jame na cesti proti Brezovici? Za vzdrževanje cest v občini Borovnica sta zadolžena Slavko Gutnik, s.p., in Komunalno podjetje Vrhnika. Cesto proti Brezovici vzdržuje g. Gutnik, kateremu je bilo naročeno tako pisno kot ustno, da cesto uredi. Ali so možnosti za postavitev poslovalnice LOTA v Borovnici? V Borovnici so že imeli organizirano prodajo iger na srečo, brez LOTA in SN, vendar je bil promet zelo skromen in po ren-tabilnostnih izračunih premajhen za organiziranje LOTA. Tehtnico pri Petriču je po- Občinski odbor LDS Borovnica želi vsem svojim članom in simpatizerjem prijetno praznovanje in veliko sreče v novem letu 1996. trebno ponuditi TMS v Bistri! Predstavnik muzeja Bistra se je oglasil na naš dopis glede odstranitve tehtnice. Povedal je, da so zainteresirani in da jo nameravajo demontirati še v tem mesecu, če jim bo to omogočalo vreme. Na čigavo ime je posestni list hiše na Dolu, v kateri je pasji azil? Denacionalizacijski upravičenec je Josip Telban, pravna naslednika pa sta sinova Jože Telban, Tome Mavrica 14, Crikveni-ca in Tone Telban, Vaška pot 21, Radomlje. Po pooblastilu lastnikov je ga. Nevenka Stern priglasila obnovitvena dela na gospodarskem poslopju, na zemljišču pare. št. 1513/3 k.o. Borovnica in na stanovanjski hiši, na zemljišču pare. št. 1513/2 k.o. Borovnica 7. Kakšne so možnosti za krajevni urad v občini Borovnica? Načelniku vrhniške Upravne enote g. Kosu je bilo poslano vprašanje glede možnosti odprtja Krajevnega urada v Borovnici. G. Kos je to vprašanje posredoval naprej na Ministrstvo za notranje zadeve, njihov odgovor še čakamo. Javna razsvetljava Pot v Jele? Izvedba javne razsvetljave Pot v Jele je že v teku. Mladinski kriminal v Borovnici! Glede mladinskega prestopniš-tva v Borovnici smo poprosili za mnenje PP Vrhnika in Center za socialno delo Vrhnika. PP Vrhnika nam še ni posredovala svojega poročila, Center za socialno delo pa nam je odgovor poslal, vendar ga bomo posredovali skupaj z poročilom PP Vrhnika. Kaj je z obstoječo borovniško telefonsko centralo — ni dovolj sodobna, kakšna je možnost za novo centralo, kaj je s kablom, ki je bil položen in čemu je namenjen? To vprašanje je bilo posredovano na TELEKOMU SLOVENIJE in sicer Službi za razvoj telekomunikacijskih omrežij in storitev, vendar do danes še nismo prejeli odgovora. Grbine v Bistri in semafor na Vrhniki! Prošnjo za odstranitev grbin v Bistri in podaljšanje intervala na semaforiziranem križišču na Vrhniki smo poslali na sledeči naslov: DRUŽBA ZA DRŽAVNE CESTE, v vednost smo to prošnjo poslali tudi na občino Vrhniko g. Trevnu. Odgovora na našo prošnjo še nismo prejeli. PREJELI SMO Še o asfaltu na Dolu Zadeva: Inšpekcijski pregled dne 8. 11.1994 ob 8.30 uri pri Debevec Janezu, Dol 65, Borovnica, v zadevi asfaltiranja ceste preko vasi Dol Ugotovljena jc bila napaka, da je zamakalo objekte na tej cesti. Izdana je bila odločba o saniranju le-teh napak. Istočasno je bila ugotovljena napaka pri izdelavi mulde, tako daje otežkočen dovoz in izvoz iz objekta št. 65. z avtomobilom in delovnimi stroji (odvoz fekalnih voda in gnoja na polje). Do danes 18. 11. 1995 ni bilo še nič sanirano, zapisnik pa ne predvideva pritožbe na izvajanje del. Izdan je bil nalog, da izvajatelj t.j. projektant PRIMIS Vrhnika — g. Pivk Goran — detajlno ogleda to napako in jo sanira. Verodostojnost teh podatkov je zapisnik medobčinskega inšpektorata Idrija Logatec — Vrhnika. Bivšega predsednika KS Borovnica opozarjam, da tega dela ni izvršil. Obenem pa ga opozarjam, da prekliče vse javne izjave, ki so lažne, zavajajo občane in so v funkciji prikrivanja dejstev t.j. dejanskega stanja. Pričakujem preklic in javno opravičilo za klevete. V nasprotnem primeru bom reagiral nepredvidljivo. PS — Po dogovoru z inšpektorico bi moral g. predsednik KS Borovnica pripeljati na dvorišče objekta Dol 65 odgovarjajoči nasipni material, daje bilo blatno več kot dva meseca. Upam, g. predsednik, da tudi tega ne boste prikrivali, kajti na laž boste spravili komisijo. Gospoda urednika Našega časopisa, Tržaška 1, Vrhnika naprošam, da se izjasni, zakaj ni objavil mojega rokopisa v novembrski št. leta 1994. Gospod, rokopisa niste niti objavili niti ga niste vrnili. Le čemu ga zadržujete? Po zadnji informaciji ta rokopis poseduje sam g. borovniški župan. G. župan, le kaj vam ta rokopis koristi? Ali ga objavite ali pa vrnite avtorju. Na moje urgence na razne naslove na Vrhniki in v Borovnici zaradi tega problema ni bilo nobenega odgovora do 18. 11. 1995, odposlano pa je bilo že 28. 8. 1995. Na teh naslovih smatrajo, kot da fizično ne obstojam in so z menoj prekinili vse odnose. Opravičujem se, ker sem urgiral na napačne naslove in smatram, da obe stranki ne obstojata. PS — Prosim oblikovalce Našega časopisa, da ta sestavek uredi po časopisni navadi. Za točno objavo se vnaprej zahvaljujem. Lep pozdrav, Janez Debevec Borovnica novoletno okrašena Ali je krivo to, da je Borovnica postala občina in kraj sam občinsko središče. Vsekakor je hvalevredno, ker je že v decembru opaziti na križišču razsvetljeno smreko. Postavili so jo prizadevni člani Turističnega društva Borovnica ob pomoči elek-tričarja, ki jo je opremil z raznobarvnimi lučmi. 125-LETNICA BRALNEGA DRUŠTVA V BOROVNICI IN 50-LETNICA KNJIŽNICE Življenje s knjigo Če bi sodili po visoki obletnici, ki so jo jo konec novembra pripravili v Borovnici, bi rekli, da kraj kar razganja o načitanosti. Ali je tako? Zanesljivo je, saj bi sicer bogata zbirka knjig obležala na policah. Prireditev je vsekakor dostojno označila visoki obletnici, na eni strani 125 let bralnega društva, o katerem kronisti pišejo, da v njem zagona ni bilo čutiti že po desetih letih delovanja, ker so ostali samo najboj zvesti odborniki, drugi pa so raje stali ob strani in 50- letnice borovnipške knjižnice. Delovanje je lepo orisala vodja knjižnice Zlata Bre-zovar, ki seje zahvalila vsem , ki so kakorkoli prispevali, da je knjižnica dosegla sedanji razvoj, še posebej se je zahvalila tistim, ki so orali ledino in so se udeležili tudi slavja v prostorih osnovne šole: dr. Drago Lebez, Slavka Makovec Lenarčič in Helena Hrovatin. Zahvala je veljala tudi zvestim bralkam: Angelci Ocepek, Ani Nikolavčič, Veri Cvirn in Ivanki Vadnjal. Ravnateljica Cankarjeve knjižnice na Vrhniki Marija Iskreno-vič, ki je poskrbela za gladko organizacijo prireditve, se je zahvalila tudi predstavnikom ministr- Vodja borovniške knjižnice Zlata Brezovar je o razvoju knjižnice povedala naslednje: Zdaj, ko imamo samostojno državo, je prav, da se bolj zavedamo svojih korenin in se kdaj zazremo v našo preteklost. Poglejmo 135 let nazaj! Po obnovi ustavnega življenja v Avstriji leta 1860, seje okrepilo kulturnopolitično delovanje Slovencev, katerega cilj je bil s kulturnimi in zabavnimi prireditvami razširiti javno rabo slovenskega jezika. Zavedni Slovenci so v mestih in vaseh začeli ustanavljati »čitalnice« ali »bralna društva«, kjer so bili na voljo slovenski časopisi in knjige; prirejali so tudi »besede«. Na njih so recitirali, prepevali, igrali, zaključili so običajno s plesom. Čitalnice so vplivale na razvoj gledališč, petja in glasbe; iz mnogih so nastale knjižnice: obrtniške, sokolske ali kakšne druge. Naša mlada občina lahko s stva za kulturo, knjižničarske organizacije in drugim, ki so se udeležili proslave. Z berilom iz Cankarja je nastopil igralec Pavle Ravnohrib, glasbeni del pa je izpeljala pevka Vita Mavric, kije nadomestila obolelo Jerco Mrzel. Vsekakor je bil to za marsikoga, še zlasti pa za občinstvo, ki se je v prav lepem številu udeležilo proslavljanja visokih obletnic, lep dogodek. ponosom pogleda v preteklost, saj je bila Borovnica med prvimi v ljubljanski okolici, kije že leta 1870 imela »bralno društvo«. Petnajst let je bilo zelo aktivno, organiziralo je veliko prireditev, običajno skupaj z gasilci. Verjetno so bile knjige »bralnega društva« osnova za knjižnico, ki jo je ustanovilo Obrtno društvo Borovnica. Leta 1920 je imela blizu 2000 knjig; njen prostor je bil v zgradbi «stare po- šte«; vse do leta 1932jojevodilg. Tone Lebez, ki je imel tudi trafiko. Po njegovi smrti je z delom v knjižnici nadaljeval sin Drago, pomagala mu je mati. Ob prihodu Italijanov leta 1941 so knjige deponirali pod oder »Mladinskega doma«, kjer so bile do konca vojne. Po osvoboditvi so prizadevni člani prosvetnega društva SVOBODA poskrbeli za knjige in ustanovili javno knjižnico, ki je imela 600 knjig. Delo knjižničarja je prevzel učitelj g. Albin Smole, pri delu mu je zadnja leta pomagala g. Slavka Makovec Lenarčič. Leta 1956 in '57 je bila v knjižnici g. Helena Hrovatin, za njo pa je delo prevzela g. Olga Komelj. V nekdanji skupni občini Vrhnika je bilo po vojni ustanovljenih veliko društvenih in sindikalnih knjižnic, ki pa so po nekaj letih prenehale z delom. Požrtvovalnim učiteljem — ljubiteljem knjige gre zahvala, da je knjižnica SVOBODE v Borovnici ves čas vzorno delovala. Čeprav denarja za nakup knjig ni bilo, se je število knjig večalo z darovi. Leta 1963 je delo knjižničarja prevzel upokojeni vlakovni odpravnik g. Anton Štrubelj. Tedaj je knjižna zaloga štela 1967 enot; knjižnica je še vedno delovala v okviru SVOBODE, ki pa ni mogla zagotoviti potrebnih sredstev za nakup knjig. Večina knjig je bila kupljenih v antikvariatu, od novih pa je bila prisotna le zbirka Prešernove družbe. V letu 1965 seje knjižnica preselila v zgradbo na Paplerjevi 23, kjer je dobila dve sobi. Zaradi slabih pogojev za delovanje se je leta 1972 priključila matični knjižnici na Vrhniki, ki je že od leta 1958 delovala kot javni zavod in bila financirana iz občinskega proračuna. Po priključitvi je bil g. Štrubelj pogodbeno zaposlen za štiri ure, knjižnica pa je imela 4200 knjig. V letu 1973 so bile stare police zamenjane z novimi. G. Štrubelj se je z veliko vnemo lotil preurejanja knjig iz pultne-ga sistema v sistem UDK, ki omogoča obiskovalcem prost pristop do gradiva. Izdelal je tudi potrebne kataloge, kot velik ljubitelj in poznavalec literature, je bralcem posvečal izredno skrb. Z g. Metko Pristavec je knjižnica leta 1979 dobila prvo delavko z bibliotekarsko izobrazbo, njej je sledila Zlata Brezovar, eno leto jo je nadomeščala Dragica Iskrenovič, od leta 1992 pa je redno zaposlena tudi Simona Stražišar. Knjižnica ima sedaj 150 m2 prostora; njen knjižni sklad šteje 20000 knjižnih enot, ima 500 VK in 45 naslovov tekočih revij in časopisov. Ima blizu 1000 članov, ki so lani 10.300 krat obiskali knjižnico in si izposodili 27.000 enot knjižničnega gradi- ZAHVALJUJEMO SE VSEM PRIJATELJEM KNJIŽNICE IN NEKDANJIM DELAVCEM, Ki SO S SVOJO PRISOTNOSTJO POČASTILI SPOMIN NA ZAČETKE BRALNE KULTURE V BOROVNICI; HVALA STANOVSKIM KOLEGOM IZ LJUBLJANE IN PREDSTAVNIKU MK RS. PRISRČNA HVALA GE. VITI MAVRIC IN G. PAVLU RAVNOHRIBU ZA ENKRATNO DOŽIVETJE OB NJUNEM ČUDOVITEM NASTOPU. HVALA LEPA TUDI OŠ DR. IVANA KOROŠCA, KI NAM JE DALA NA VOLJO PROSTOR TER GOSTIŠČU »»DANTE« IN PEKARNI RODOŠEK ZA NJIHOV PRISPEVEK. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA va. Na leto pridobi knjižnica okrog 700 novih knjig, lani pa jih je 940. Posebno skrb posvečamo mladim obiskovalcem, zato razvijamo različne oblike dela: najpogostejše so organizirani obiski predšoslkih otrok, ure pravljic, literarne uganke in kvizi. Pred časom smo imeli v knjižnici tudi jezikovne tečaje, likovno in celo kuharsko delavnico. Sodobna knjižnica naj bi bila informacijsko središče občine. Sedaj, ko imamo svojo občino, so tudi naloge knjižnice zahtevnejše. Prva stvar, ki ji že posvečamo večjo skrb, je oblikovanje domoznanske zbirke, ki je za zgodovino naše okolice izrednega pomena. Sodobne knjižnice si danes ni mogoče predstavljati brez računalniško dosegljive informacije in informacije na novih medijih, ki odpirajo pogled v svet. Knjižnica mora slediti napredku, da lahko zadovolji svoje uporabnike, ki zahtevajo vedno več aktualnih informacij. Naša knjižnica deluje v več kot sto let stari hiši v šestih majhnih prostorih, kar je velika ovira pri delu. Javna knjižnica je osnovno središče demokratične dostopnosti znanja, kulture in informacij, ki jih danes potrebuje vsak občan, ki želi aktivno delovati v svojem in širšem okolju. Nova sodobna knjižnica bi bila ponos mlade občine, če bi v svoji ustvarjalni vnemi poskrbela za svoj kulturni razvoj in mladim na sodoben način približala znanje. Prepričani smo, da bo s podporo vseh občanov in širše družbe to zmogla, še zlasti, če bo sledila zgledom naših vojakov, ki so pred več kot sto leti izžarevali ljubezen do knjige in se zavedali njenega pomena za ohranitev slovenskega naroda. Podjetje za gostinstvo in trgovino, d.o.o. Roman Jesenšek, ¿1353 Borovnica, « 061/746-427 TRGOVINA »KOCKA" » VRHNIKA » Stara cesta 34 61360 Vrhnika «061/755-335 0 BOROVNICA * Rimska o 32 61353 Borovnica 9S 061/746-613 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996 KERN SISTEMI d.o.o. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN TRGOVINA IGRIŠKA 14. LJUBLJANA TEL.: 125 72 73, 224 543 * FAX: 125 44 14 HEWLETT PACKARD laserski in Inkjet tiskalniki, risalniki skenerji, kalkulatorji, računalniki EPSON AceR {4 Canon Apple Computer Inc. LEASING PRODAJA NA 5 OBROKOV Domoznanska dejavnost v knjižnici Borovnica Z ustanovitvijo občine je tudi Cankarjeva knjižnica Borovnica dobila nove naloge. Eden največjih izzivov je gotovo zbiranje domoznanskega gradiva. In kaj to sploh pomeni? Dr. Breda Pogorelec pod to gradivo šteje tisto, ki zajema kulturni, zgodovinski, geografski, etnološki, družbeni in kulturni utrip kraja v preteklosti in danes. Osnovni cilj domoznanske dejavnosti je, da omogoča prebivalcem tekoče informiranje o aktualnih dogodkih in dogajanju na njihovem območju. Se znanja jih z razvojem okolja (kraja, pokrajine), v katerem živijo. V knjižnicah pomeni to posebno dejavnost, ki zbira, obdeluje in hrani knjižno gradivo, vezano na območje, ki ga ustanova pokriva. Tako v borovniški knjižnici zbiramo brošure, letopise delovnih organizacij, društev, plakate, razglednice, prospekte..., ki govorijo o krajih, prebivalcih, ustanovah... naše občine. Sem spadajo publikacije oziroma vse, kar je napisal naš občan in pa gradivo, izdano na našem območju. Ko je tega dovolj, se lahko oblikujejo posebni, domoznanski oddelki. Pri nas je zbirka trenutno urejena po temah in zbrana v mapah. Seveda gradiva ne izposojamo na dom. V prihodnosti bomo začeli oblikovati predmetni katalog, tako da bo zbirka uporabnikom čim bolj koristila. In kako je začela nastajati? Verjetno veste, da imamo Borovnicam nekaj ljubiteljev-zbiralcev tovrstnega gradiva. Hranijo ga doma in tako je za večino ljudi nedostopno. Spomladi nam je na pomoč priskočil g. Franc Zupet in levji delež zbirke tvori prav njegovo gradivo. Seveda je vse fotokopirano, sa imajo originali za zbiratelje veliko vrednost in bi se od njih težko ločili. Nekaj je prispeval tudi g. Pavel Drobnič. V imenu Cankarjeve knjižnice se obema lepo zahvaljujem. Nekatere stare razglednice so se našle v zaprašenih domačih predalih. Morda trenutno niti nimajo velike vrednosti, imele pa jo bodo čez desetletja. In na katero gradivo smo najbolj ponosni? Na poštno znamko z motivom borovniškega mostu, izdano okoli leta 1944. Imamo tudi članek Edija Šelhausa Bombardiral sem borovniški viadukt. V njem novinar opisuje srečanje z Brynleyem Watkinsonom, članom posadke angleškega bombnika Wellington. G. Watkinson je napadal sovražne cilje na Balkanu, o vseh akcijah pa je skrbno pisal dnevnik. Iz njega je razvidno, da je skupina letal 37. eskadrilje 26. in 27. septembra 1944 bombardirala naš most. Hranimo fotokopiji razglednic, kiju je napisal g. Frahc Papler, nekdanji ravnatelj borovniške šole. V Slovenskem narodu so že leta 1881 izhajali članki o raznih kulturnih prireditvah, ki so se dogajale v Borovnici. Tako izvemo, da so ljudje peš hodili k nam celo iz Logatca, Horjula... Goste so naši vaš-čani slovesno pričakali na Dolu in skupaj so nadaljevali pot proti središču vasi. Časopis prinaša tudi poročila o delovanju borovniškega bralnega društva (imelo je svojo zastavo), ki je nastalo leta 1870. Članke je našla / S 4g. Marija Iskrenovič, ravnateljica naše knjižnice, nekaj odlomkov pa smo lahko slišali na proslavi ob obletnici ustanovitve bralnega društva in knjižnice. V župniji je pred leti izhajal Borovniški most in nekatere izvode hranimo. V enem izmed njih piše, da se Borovnica prvič omenja 11. aprila 1351, najdemo pa tudi podatke o stavbi, v kateri je danes knjižnica. V Prešernovem času je bilo to župnišče. V njem so stanovali pesnikovi strici, duhovniki. Tudi France jih je obiskoval in se zelo rad s čolni vozil po Ljubljanici. In kako to stavbo opisuje vizitacijski zapisnik škofa Wolf a? »Vizitacijski zapisnik govori, da župnišče obstaja pravzaprav samo iz pritličja. Ima dve sobi za vikarja in eno za služinčad. Vlažnost prvih dveh sob je prisilila vikarja, da sije dal zgraditi nad tema sobama dve majhni leseni izbi, v katerih stanuje tudi sedanji vikar, odkar mu je zaradi oteklih nog bil podeljen pomočnik (kaplan). Župnišče je torej revna stavba in samo skromnosti sedanjega bolehnega vikarja je treba pripisati, da ni poslal nikoli prošnje za popravilo stanovanja« (Borovniški most, 1983/6). In kaj vse se najde v starih hišah in na zaprašenih podstrešjih? Sprva sem se knjige našega pisatelja in pravnika Ivana Tavčarja Slovenski pravnik razveselila le zaradi njene starosti (izdana je bila leta 1883). Ko pa sem jo prelistala do strani 417, so se mi zasvetile oči. Na njej piše, kako je gospa iz Borovnice naznanila gostilničarja Matijo Kreka. In zakaj? »Svoje gostove sploh rad k prepovedani igri zapeljuje... Ker si drugače pomagati ne vem, naznanjam slavni sod-niji celo stvar, ter prosim, da naj se posebno Matija Krek ostro kaznuje.« G. Ivan Tavčar je v svojem odgovoru napisal, da bo sodnijaprestopnike ostro kaznovala, saj res ni primerno, da gospodar »vsako nedeljo odrine v gostilno, kjer s slabimi tovariši igra in dragi denar zapravlja. Doma pa stradajo otroci in žena, ter silijo upniki v hišo! Za take slučaje daje ravno kazenski zakonik najboljši pripomoček. Žena naj ovadi ne samo igralce, temveč v prvi vrsti oštirja ali gostilničarja, ki pušča pri sebi igrati. Izmed prepovedanih iger se po Slovenskem v prvi vrsti igrate tako imenovani cvik in farbljanje.« Poleg tega knjižnega zaklada je zanimiv še koledar iz leta 1909. Tudi tu se omenjajo Borovnicam. Zbiranje domoznanskega gradiva je za vsako knjižnico ena najtežjih nalog, saj ga je izredno težko najti. Najenostavneje do njega pridemo s pomočjo bibliografij in obveznega izvoda, vendar pa je naša knjižnica premajhna, da bi ga dobivala na ta način. Tako se poslužujemo ostalih možnosti. Zbiramo ga sproti, vendar pa je težko, ker niti ne vemo, da je izšlo. Nekatere delovne organizacije, posameznike. društva in druge, smo že prosili, naj po en izvod (brošur, letakov, plakatov, prospektov, razglednic, letopisov. ..) odstopijo knjižnici, vendar pa vsi tega ne delajo. Verjetno se niti ne zavedajo, kakšno vrednost bodo imeli »vsi ti papirji« čez desetletja. Nekatera gradiva so navedena v različnih publikacijah in časopisih, treba pa bo brskati še po arhivih, muzejih, antikvariatih, morda pa se bo celo na boljšem trgu kaj našlo. Zavedamo se, da vsega gradiva, povezanega s kraji in prebivalci naše občine, ne bomo nikoli našli. Radi pa bi ga čim več. Upamo in si želimo, da pri bogatitvi naše zbirke sodelujete tudi vi. Ni treba, da nam gradivo odstopite. Veseli bomo, cenam vsaj poveste zanj, ga morda posodite za fotokopiranje, lahko pa nam celo kaj svetujete. Učenci, dijaki, študenti in ostali raziskovalci! Tudi vse vaše raziskovalne, seminarske in diplomske naloge so pri nas dobrodošle. Celo prosimo vas, da nam odstopite en izvod. Ni nujno, da govorijo o naši občini, pa tudi število strani ni pomembno. Vi ste občan Borovnice, zato vaš izdelek spada v domoznansko zbirko. Stroške vam bomo seveda povrnili- Cesar A vgust, kije v Rimu ustanovil dve knjižnici (državno Palatino in zasebno Oktavianoj.je celo zahteval, da avtorji oddajajo svoja dela vanju in šele s tem so veljala za izdana. Tako je skrbel, da sta knjižnici stalno pridobivali nova dela. Tudi njegovi nasledniki so uporabili Avgustovo metodo in okoli leta 200 je v Rimu delovalo kar 28 velikih javnih knjižnic. Za vaš trud se vam bomo oddolžili z lepo urejeno domoznansko zbirko. Osnovno- in srednješolcem bo tako lažje pisati referate, morda pa se bo nabralo gradiva tudi za kakšno razstavo. Seveda pa bo vaša in naša zagnanost premalo, potrebovali bomo še marsikaj drugega. Najbolj bi se razveselili novih prostorov, sajnam vhišiizleta 1889 ne uspe prikazati in delati vsega tistega, kar bi si želeli in kar bi sodobna občinska knjižnica tudi morala. Simona Stražišar ODMEVNA RAZSTAVA NA BREGU PRI BOROVNICI Majhne živali - lepota in korist 1., 2. in 3. decembra je društvo DGPMŽ Vrhnika priredilo društveno razstavo v gasilskem domu Breg — Pako pri Borovnici. To je dogodek, ki ga številni vrhniški rejci pričakujejo z nestrpnostjo in na katerega so se Pospešeno pripravljali skozi celo leto. Vsi podatki kažejo, da je organizacijskemu odboru uspelo pripraviti zares bogato razstavo, ki je bila prava paša za oči. Naj pripomnim, da ima DGPMŽ Vrhnika že tradicijo, saj to društvo obstaja že od leta 1936, ko ga je ustanovil gospod Nadlišek, in po njegovi poti gremo mladi in stari člani društva. 1996. leto pomeni 60. letnico društva in takrat bo tudi na Vrhniki V. notranjska razstava, kar si naše društvo tudi želi. Po analizi sodeč je razstava na Bregu lepo uspela. Prikazali smo več kot 200 kuncev različnih pasem, za katere smo dobili odličja in nasov »šampion«: belgijski orjak, orjaški lisec, velika mala činčila, francoski srebrec, ovnač obarvani, pritlikavi kunec (si-amski, rjavi, beli in črno beli) in južnoameriška činčila. Okrasni golobi so bili številčno zelo zastopani. Naj naštejem nekaj standardnih pasem: king, florentinec, angleški golšar, dalmatinski golob (gimpla), slovenski beloglavček, lasuljar, kapu-cinar, pismonoša, niško-srbski visokoletač in bački-sisački pre-vrtač. Ocenjevalni zbor državnih sodnikov je tudi pri golobih podelil šampionska odličja, in sicer so jih dobili: king, florentinec, slovenski beloglavček, kapucinar, pismonoša in niško-srbski visokoletač. Med perutnino smo prikazali Štajersko kokoš, italijansko je-rebičasto-srebrno, pritlikavo italijansko srebrno-wiandot, wel-sumer, worverk lehorn in pave. Vse, kar sem naštel ob vtisu z razstave, je dejstvo, da je reja plemenskih živali sožitje narave s človekom, vzpostavlja osnovno povezavo z živalmi, mnogim pomeni izpolnitev prostega časa, konjiček in veselje. Zavedamo se, daje primerna organiziranost rejcev malih živali ključnega pomena za skupne nastope na razstavah, sejmih in drugih prireditvah. Čeprav predstavlja reja malih živali manjši obseg, pa je pri njej vseeno treba zagotoviti ustrezne pogoje tako reje kot prehrane in predvsem zdravstvenega varstva, zato naše društvo poziva vse neorganizirane rejce, da se nam pridružijo. Za uspeh razstave na Bregu pri Borovnici se v imenu društva DGPMŽ Vrhnika zahvaljujemo vsem aktivnim članom, ki so pomagali pri delu, dežurnemu osebju na razstavi, gasilskemu društvu Breg — Pako za dvorano in gostišču »Faškarija«, gospodu Dušanu Vuleti. Iskrena hvala občinama Vrhnika in Borovnica, Krajevni skupnosti Vrhnika ter delovnim organizacijam Corning, d.o.o, Vrhnika, Orel, d.o.o., in Caserman Andreju za finančno pomoč ter ostalim podpornim članom, ki so prispevali dobitke za srečelov: Jože Stržinar, Vrhnika, Konje- niško društvo Vrhnika — Drenov Grič, Mizarstvo Vidmar, Sinja Gorica 3a, Steklarstvo Kralj, Vrhnika, Pekarna Baškovč, Vrhnika, Pekarna Adamič, Vrhnika, Kmetijska zadruga Vrhnika — Mlekarna, poslovalnica Verd, Liko vratarna Borovnica, Mesarija Blatnik, Vrhnika, Elles Borovnica, Donit Borovnica, Komunalno podjetje Vrhnika (odvoz smeti), Elo Mihevc, Urarstvo Vrhnika, Unichem Ljubljana, Šivic — izdelava ključev, Vrhnika, Petrol Vrhnika, Cankarjeva založba Vrhnika, Trgovina Lonček, Vrhnika, Roman Kordič,»Video Copy«, Vrhnika, Semenarna Kalija, Vrhnika, Semenarna Sončnica, Vrhnika, Trgovina Doget, Vrhnika, Borut Birtič, Vrhnika, Mitja Birtič, Vulkaplast, Vrhnika. Za uspeh na lepo obiskani razstavi se društvo DGPMŽ Vrhnika zahvaljuje tudi Vojku Jerini za pomoč pri zbiranju dobitkov. Vsem ljubiteljem pasemskih malih živali želi društvo v letu 1996 zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v upanju, da se prihodnje leto na notranjski razstavi spet srečamo. DGPMŽ VRHNIKA PREDSEDNIK IVAN ŠRAJ Kunci orjaki so bili takoj pri vhodu v dvorano. ČEBELARSKO DRUŠTVO BOROVNICA Čebelarji se ne damo! Borovničani že dolgo čebelari-jo. Čebelarsko društvo pa so ustanovili pred 90 leti in od takrat društveno življenje čebelarjev ni več zamrlo. Narobe, vedno živahnejše je, četudi so razmere za čebelarjenje vedno manj naklonjene čebelam: vedno bolj zastrupljeno ozračje in narava, bolezni, umirajoči gozdovi, zlasti hoja, brezobzirni posamezni sadjarji, ki sredi dneva s strupenimi pripravki škropijo v cvet in še. Pa se ne damo, ker imamo čebele radi in vemo, da bi bila naša dolina brez čebel revna, kmetijstvo, zlasti sadjarstvo pa močno prizadeto. Letos smo praznovali 90-let-nico našega društva. Priredili smo bogato razstavo čebelarskega orodja in pridelkov v šoli, organizirali kresovanje s sreče-lovom in prigrizkom v Mavčevi dolini. Žal je dež preprečil obisk mnogim občanom. Čebelarji smo vsa dela brezplačno in skrbno opravili sami. Občina nam je pomagala. Kresovanje bomo pripravili vsako leto, tako da bo postalo tradicionalno. Od občine smo dobili tudi sredstva za regres pri nakupu zdravil. Žal nekaj neorganiziranih čebelarjev svojih čebel ne zdravi, pa so tako stalno vir ponovnega širjenja bolezni. Tudi podmladka ne bo zmanjkalo. Skupaj s šolo skrbimo za čebelarski krožek na šoli. Že vrsto let dela nepretrgano. Tako ni skrbi za čebele v naši dolini, še zlasti, če bomo vsi občani cenili in spoštovali to našo marljivo prijateljico. S to željo vsem voščimo prijetne božične praznike in srečno novo leto. Čebelarsko društvo Borovnica Miklavževanje v Borovnici Tudi to leto je sv. Miklavž obiskal borovniško kotlino. V Brezovico je sicer prišel dva dni Prej, a seje kljub temu v Borovnici v torek, 5. 12. 1995 trlo otrok. MK Slap je s pomočjo g. Pivka Jožeta (Emona Obala Koper) in 8- Vitas — (Kolinska Ljubljana) Pripravil skromna darilca, ki so tudi letos razveselila okoli 400 borovniških otrok. Najlepše darilo otrokom pa je bila gotovo 'griča Mojca Pokraculja, kije že 5 let zapored burila domišljijo mladih glavic. Mlade igralke (učenke 6., 7. in 8. razredov OŠ Bor) so se nadvse potrudile in prepričana sem, da jim je bilo v največje zadovoljstvo sodelovanje otrok pri igrici sami. Zahvala gre seveda vsem, ki so kakorkoli prispevali, daje uspelo tudi letošnje Miklavževanje, nenazadnje pa seveda tudi OS sami, kije velikodušno odstopila prostor. S. H. Novoletni turnir v namiznem tenisu Minilo je že več kot 30-let od takrat, ko smo v Borovnici nazadnje igrali tekmovalni namizni tenis. Ker želimo omenjeni šport zopet oživiti in pričeti z mladimi igralci, smo se z odborom dogovorili, da bomo 27. —28. decembra 1995 organizirali NOVOLETNI TURNIR za veterane treh starostnih kategorij: 1. 31 —40 let 2. 41 — 50 let 3. 51 — dalje Prvi dan bo ekipno tekmovanje (ekipa ima 3 igralce), naslednji dan pa turnir posameznikov. Igrali bomo po pravilih NTZ Slovenije. Po tekmovanju se bomo nekoliko poveselili in se spomnili starih »dobrih« časov. Najboljši bodo prejeli nagrade. Tekmovanje bo potekalo oba dneva od 14. ure dalje v gasilskem domu na Bregu. Prijave sprejema po telefonu: 631-222 (Dušan Vu-leta, Okrepčevalnica Faškarija na Bregu) najkasneje do 26. 12. 1995. ŠPORTNI ZDRAVO! Pripravljalni odbor za ustanovitev NTK Borovnica BLA GOSL O VLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO, USPEŠNO, PREDVSEM PA ZDRAVO NOVO LETO 1996 VAM ŽELI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOROVNICA. Mali nogometaš obeta NK Borovnica svetlo prihodnost Voščilo Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici želi vsem občanom vesele božične praznike in srečno novo leto 1996. Obenem se vsem prijateljem zahvaljuje za podporo in pomoč. PKG Brezovica pri Borovnici BOROVNICA ze (i J Ca uiem Svojim članom ter občanom d^orovnice %/eSete božične praznih ler Srečno in uipeino teto 1996 novo Komorni orkester Vrhnika Ženski pevski zbor Concinite Mešani pevski zbor Mavrica Logaški oktet Dirigent: Marko Fabiani OS Borovnica petek, 12. januar 1996 ob 20. uri V Vabi na tradicionalni pohod na Pokojišče, ki bo v torek, 26.decembra 1995 Start pohoda izpred gostišča GODEC med 10. in 11. uro. Prehodili bomo pot od Borovnice preko Počivavnika na Pokojišče in nazaj preko Lašč ali Pristave v Ohonico. Naporno pot bomo sklenili v gostilni MOST. Štartnina znaša 500 SIT po osebi. Prijave: ourčeK gostišče Vabljeni vsi, ki ste pristaši čistega zraka in dobre družbe! Gasilsko društvo Breg Pako tudi letos vabi na silvestrovanje v gasilski dom na Bregu. Začelo se bo ob 20. uri. Plesali bomo na živo glasbo. Hrano in pijačo prinesite s seboj Rezervacije na tel. 631 222. Cena za stol je 500 tolarjev. * * * Gasilsko društvo Breg-Pako vošči vesele praznike in srečno novo leto vsem občanom, obenem pa se zahvaljuje vsem tistim, ki so s svojim delom ali kako drugače poskrbeli, da obnova ni zastala. 20 NAŠ ČASOPIS DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC DECEMBER 1995 Zupanovo razmišljanje ob koncu leta Bliža se konec leta, trenutek, ko bo zagorela prva svečka na življenjski poti nove občine. Veselje ob rojstvu so kmalu nadomestile skrbi in številne težave, ki neizogibno spremljajo rast in razvoj vsega novega. Že na samem začetku smo se soočili z množico zakonskih podlag, ki zadevajo organiziranost in funkcioniranje občine. Kot Človek, kateremu so ljudje na svobodnih volitvah izkazali zaupanje in ga s tem zadolžili za čimbolj uspešno uresničevanje njihovih potreb in pričakovanj, sem občutil vso težo tega bremena in odgovornosti. Čeprav sem imel, hvala bogu, dolgoletne" neposredne izkušnje z organiziranjem in urejanjem določenih javnih zadev, pa je županovanje nekaj povsem drugega. Predvsem gre za kompleksnost zadev, kijih pomenijo zahteve po skladnem urejanju funkcioniranja občine kot celote in njenih delov. Skupaj z občinskimi svetniki in nepogrešljivo tajnico smo se lotili dela. Krajevna skupnost Dobrova je odstopila prostore, ki smo jih varčno, vendar dovolj funkcionalno opremili. Pripravili in sprejeli smo temeljne akte, odloke in sklepe, s katerimi smo uzakonili delovanje Sveta občine in postavili organizacijo občinske uprave. Sprejeli sistemizacijo in predvideli nujno potrebno kadrovanje. Čas je neusmiljeno mineval in priganjal, kajti problemi ne mirujejo, medtem ko brezštevilni posveti, namenjeni informiranju novonastalih občin s pomanjkljivo zakonodajo in z breštevilnimi zapleti na relaciji bivših in novonastalih občin, prinašajo več zmede kot ustreznih rešitev. Do sedaj večina problemov, ki zadevajo ugotavljanje in delitev skupnega premoženja, reševanje medsebojnih pravic in obveznosti ter s tem zagotavljanje pogojev za dejansko samostojnost novih občin, še čaka na rešitve. V tem trenutku je delovanje občine še vedno precej okrnjeno. Do zaposlovanja delavcev v občinski upravi, ki se je začelo z julijem mesecem, so odbori občinskega sveta in prizadevna tajnica zadovoljivo opravili svoje delo. Brez dvoma jim gre zahvala, da je delo že na samem začetku steklo. Pripravljen je bil osnutek proračuna, dokument, v katerega smo zapisali, kaj vse moramo storiti v občini v letu 1995 in koliko nas bo to stalo. Poleg proračunskih postavk, kot so izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, kultura in šport, smo največ pozornosti namenili področjem, ki so v središču zanimanja občanov: kmetijstvu, krajevnim skupnostim in komunalni dejavnosti. Slednjim smo namenili skoraj polovico vseh sredstev. Kljub temu, da je bilo veliko storjenega, in to priznavajo tudi največji ne zadovoljne ži in dvomljivci, so dejanske potrebe na teh področjih tolikšne, da bodo še leta dolgo presegale finančne možnosti občine. Vsem težavam navkljub, štejem za velik dosežek opravljeno delo na področju telefonije. Na mojo pobudo so se že v začetku leta začele aktivnosti v zvezi z izgradnjo telefonske centrale v Dobrovi. Bil je organiziran sestanek s Telekomom in razgovori s KS Dobrova, pri kateri sem našel vso podporo za realizacijo naloge. S skupnimi napori smo zagotovil; sredstva za financiranje izgradnje in sama gradnja je že v teku. Z gradnjo potrebnega objekta v Dobrovi in z dokončanjem obrtniških del na objektu Brege, mislim, da bodo do konca tega leta vsi objekti, ki so bili leta ena izmed glavnih ovir za postavitev telefonije, predani v uporabo. Glede na razgovore s strokovnjaki in vodstvom Telekoma upam, da bo v naslednjih dveh do treh letih problem telefonije v občini trajno rešen. O poteku nadaljnih del bo občina občane še posebej obveščala. Problematično je razčiščevanje tistih zadev, ki imajo svoj začetek v bivši občini, od nove občine pa se pričakuje, da je seznanjena z njimi in da jih bo uspešno dokončala. Velika težava zame kot župana je, kako pojasniti nekaterim krajevnim skupnostim in zainteresiranim občanom, da so v lanskem letu obljubljena in nenakazana sredstva s strani bivše občine za izvedbo že dogovorjenih del postala s spremembo lokalne samouprave izgubljena. Kljub mojemu osebnemu poizvedovanju in izpostavljanju v Mestni občini Ljubljana ni mogoče dobiti odgovora, ki bi bil sprejemljiv za našo občino. Vsa sredstva, ki niso bila porabljena v letu 1994, bodo predmet delitve premoženja med vsemi novonastalimi občinami. Naš delež pri tej delitvi predstavlja le slabe 3%. Ko smo sredi leta zaposlili tri strokovne sodelavce za delo v občinski upravi, so postale mnoge zadeve lažje obvladljive. Vsi skupaj se tudi še učimo in ko bo v naslednjih mesecih ta proces zaključen, bomo delovali kot polnokrvna občina. In še nekaj misli za naslednje leto. Glavni problemi bodo še naprej na področju komunale. Problemi so tolikšni, da jih sami ne bomo zmogli, zato bomo za njihovo razreševanje prisiljeni zahtevati ustrezno pomoč države. Zapažanja med letom me opozarjajo, da bo treba marsikaj spremeniti tudi v miselnosti ljudi. Še vedno je veliko razmišljanja, ki sodi v stare čase, ko ni bila zaželena samoiniciativnost in je bilo priporočljivo čakati, da bo nekdo drug opravil delo. Zavedati se bo treba, da živimo v spremenjenih razmerah, da smo v mnogih stvareh odvisni od lastnih odločitev in od svojega dela in da moramo sami največ storiti za lasten razvoj in za boljši jutri. Sam se ne bojim dela in naporov, ki so pred nami in verjamem, da jih bomo s skupnimi močmi uspešno premagovali. Trdno upam, da bo z optimizmom obogateno medsebojno zaupanje, sodelovanje in razumevanje osnova za naše delo. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli prispevali k opravljenemu delu v letošnjem letu in s tem prispevali tudi svoj delež k bogatitvi nove demokratične in svobodne Slovenije. Vaš župan Leopold Oblak OBČINA DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC vošči vsem občankam in občanom, kmetovalcem in delovnim organizacijam, podjetnikom, obrtnikom in ustanovam vesel božič in srečno novo leto — leto uspehov, kijih prinaša življenje v medsebojnem sožitju, razumevanju in miru. Svet občine Predsednik Anton Gerjolj Župan Leopold Oblak Občina Dobrova — Horjul — Polhov Gradec obvešča občane, da se v zvezi s problemi zimske službe in vzdrževanjem cest, ki so v upravljanju občine, obračajo na Cestno podjetje Ljubljana, Stolpniška 10, tel. 137 14 44. KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ENOTA DOBROVA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU KMETIJSKE DEJAVNOSTI 1. PREDAVANJE OSNOVNE Tema Predavatelj Kraj Cas Zdravstvena preventiva pri govedu Reja drobnice Obnova travne ruše Predstavitev kmetijskega šolstva Polh. Gradec Koprivnikar KSS KSS Gabrenja Februar 96 Dobrova Dobrova Šentjošt Horjul, Dobrova Januar 96 Januar 96 Februar 96 2. DEMONSTRACIJSKI PRIKAZI, TEČAJI Tema Izvajalec Kraj Čas Obrezovanje sad. drevja Dosejevanje v trav. rušo Hibridi pri koruzi Novi herbicidi Krmni dosevki Začetni tečaj računal. Začetni tečaj tujih jezikov Zavodnik Gabrenja antan-Gabrenja antan-Gabrenja Gabrenja Kožarje Samotorca Šenjošt Planjina Marec 96 Marec 96 Maj 96 1996 Septemb. 96 Januar 96 Februar 96 Točni termini bodo objavljeni naknadno! Vse, ki jih tematike zanimajo, vkljudno vabim! Veliko sreče in delovnih uspehov pa tudi tesnejšega sodelovanja v letu 1996, vam želi vaša kmetijska svetovalka Nada Gabrenja! ČA S J A SLI C — Božične jaslice so vsekakor eno najlepših domačih doživetij, pa če jemljemo dobesedno njihovo izvirno sporočilo ali ne. Jaslice, kijih pripravljajo pri Matiji Kavčiču v Šentjoštu nad Horjulom pa so že pravcata mojstrovina. Prav posrečeno predstavljajo svetopisemsko okolje, ki ga poznamo iz pričevanj evangelistov, pa čeprav le-to morda ni docela takšno, kot je bilo v Betlehemu v času Kristusovega rojstva. Posebej domiselna je votlina z malim Jezuščkom, jaslicam pa, tako kot včasih, pridajajo tudi božično žito. (B. V.) OBČINA DOBROVA, HORJUL, POLHOV GRADEC in OSNOVNA ŠOLA DOBROVA vabita na kulturni večer SKRIVNOSTNI ZIMSKI ČAS Šege, navade in praznovanja naših prednikov Dobrova, četrtek 21. 12. 95 ob 18.30 uri. Uspeh šentjoških gasilcev Šentjoška gasilska tekmovalna desetina, ki šteje 9 članov, se je že nekaj časa pripravljala na gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Dolomiti, ki je bilo na Dobrovi 24. 9. 95. Vaje so imeli nekje dvakrat tedensko, kar pa je prineslo odlične rezultate. Zasedli so 1. mesto v trodelnem napadu — suha vaja in štafeti (450 m) z ovirami v skupini B, to je nad 35 let. Isto mesto v skupini A je zasedla tudi Gasilska ekipa iz sosednje Butaj-nove. Šentjoški gasilci so nato svojo pot nadaljevali na prvenstvo mesta Ljubljane, kije potekalo 1. 10. 95 v industrijskem centru Črnuče. Tu so zasedli 3. mesto, kar pa pomeni pot na republiško tekmovanje naslednje leto na Rog-li. Gasilci pravijo, da se bodo nanj dobro pripravili in se izkazali kar najbolje. Zaželimo jim čim boljšo uvrstitev s čim manj kazenskimi točkami in hitrega teka pri štafeti. Gašper Tominc Spominsko obeležje žrtvam iz Bodoljske grape Na vaškem pokopališču pred cerkvijo sv. Lenarta na Črnem vrhu so že ob koncu poletja odkrili in blagoslovili spominsko obeležje več kot stotim domobrancem s tega območja, ki so padli med vojno oziroma bili pobiti po vojni. Pet plošč z imeni žrtev je različne velikosti, kar naj bi, kot pravijo domačini, simboliziralo razgibanost črnovrške pokrajine, ki jo prišleki uzrejo ob prihodu na Črni vrh. Obeležje sta idejno zasnovala in izdelala brata Mravlje iz Poljanske doline. Pred spominske plošče so namestili žarno nišo, v katero so simbolično prenesli zemljo iz Bodoljske grape, kjer je bilo po vojni pobitih največ domobrancev. V istem času so obnovili in blagoslovili tudi križ na pokopališču, ki je sestavni del obeležja. Postavitev spominskega obeležja je omogočil poseben krajevni odbor, v katerem so bili predstavniki KS in krajevnega župnijskega urada. V sami cerkvi sv. Lenarta so obnovili in blagoslovili tudi cerkvene orgle, ki so jih izdelali že na prelomu stoletja, torej približno v istem času, kot je bila sezidana tudi cerkev. B. V. Strojni krožek Kaj je strojni krožek? To je organizirana oblika med-sosedske pomoči na področju kmetijstva in gozdarstva. Je prostovoljno združenje kmetov nekega območja na društveni osnovi. Kaj kmetje lahko pričakujejo od strojnega krožka? Za razliko od običajne medso-sedske pomoči, ki je omejena le na bližnje sosede, se pri strojnih krožkih sodelovanje pri uporabi kmetijske mehanizacije razširi na območje celega krožka — več vasi, občin... Člani krožka ponudijo proste zmogljivosti strojev, ki jih sicer uporabljajo na svoji kmetiji, drugim članom. Lastnik stroja dela sam s svojim strojem, za kar dobi plačilo po cenah, ki pokrijejo stroške uporabe strojev in so predhodno dogovorjene. Krožek je namenjen informiranju članov o potrebah in prostih zmogljivostih oziroma usklajevanju sodelovanja med naročniki in ponudniki. To delo opravlja vodja krožka, ki ga krožek tudi delno ali pa polno zaposli. Kmetje, ki imajo stroje, le te lahko bolje izkoristijo in na ta način zmanjšajo stroške uporabe. Številne kmetije pa si na ta način zagotovijo strojne storitve s sodobno mehanizacijo, ki sije sami ne morejo nabaviti. To je predvsem pomembno za manjše kmetije. Tudi delovna sila, ki je na nekaterih kmetijah problematična, se na ta način bolje izkoristi ali pridobi. S širitvijo strojnih krožkov se povečuje tudi kakovost del, saj se s pogostejšo rabo povečajo tudi kmetove izkušnje in znanje. Za posamezna dela se dobro usposobijo in jih opravijo hitro in zanesljivo. Zelo pomemben je tudi družabni in socialni vidik sodelovanja v strojnih krožkih. Člani si med seboj pomagajo v primeru bolezni, nesreč itd. Kdo so člani? Člani strojnega krožka so kmetje, kateri se poslužujejo sosedske pomoči v obliki strojnih storitev in fizičnih del in vsi, kateri to pomoč nudijo oziroma izvajajo. Kako je z organizacijo strojnega krožka? Strojni krožki so organizirani kot združenja oziroma društva. Delovanje poteka po veljavnih družbenih normah in v skladu z zakonom o društvih. Osnovni vir dohodka za delovanje strojnega krožka so članarine in podpora države. Dela se zaračunavajo po cenah, ki ne smejo biti višje od cen, objavljenih v »Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije«, katere izda in potrdi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. OBVESTILO KMETOM Dne 17. 11. 1995 smo ustanovili Strojni krožek BOBRI za področje občin: — Dobrova — Horjul — Polhov Gradec — Brezovica — del občine Ljubljana in mejne občine, ki so lokacijsko povezane z navedenimi občinami. Postopek registracije omenjenega strojnega krožka že poteka. Vse kmete s teh področij vabimo, da pristopijo k članstvu. Pristopne izjave dobijo pri Kmetijski svetovalni službi na enoti Dobrova (kmetijska svetovalka Nada Gabrenja) in na enoti Podpeč (kmetijski svetovalec Anton Zavodnik). Kmetijska svetovalna služba Nada Gabrenja, Enota Dobrova Anton Zavodnik, Enota Podpeč Vsem krajanom, ki ste kakorkoli pripomogli k razvoju naše krajevne skupnosti v letošnjem letu, se najlepše zahvaljujem ter vsem želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1996. Krajevna skupnost Horjul Predsednik Daniel Fortuna DECEMBER 1995 DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 21 PRI JANŠ NA KORENI RAZMIŠLJAJO O KMETIJI ODPRTIH VRAT Samo kmetija je včasih premalo Spomladi, jeseni, pa tudi ob le-P'h zimskih nedeljah korenska brezpotja postanejo romarska pot za številne izletnike, ki uživajo ob enkratnem razgledu in se predajajo svojevrstni hribovski naravi z Pri Janš je bilo pet otrok, od katerih so štirje že zdoma. V hlevu imajo 15 glav živine, zemljo pa kljub hribovitemu terenu povečini obdelujejo strojno, razen nekaj bregov, ki jih morajo kositi še na bori za svoj obstoj. Zato mislim, da bi morali pospeševalna služba za stranske dejavnosti in občina pomagati kmetu, da bi še izboljšal svojo kmetijo.« B. Vrhovec Janševa domačija. Pred tristo leti so tu že imeli gostilno ysemi dražmi, kijih premore. Nič čudnega, da tudi na kmetiji pri Janš, v zaselku Ulaka, resno razmišljajo, da bi odprli kmetijo odprtih vrat (eno na Koreni že imajo). V domačiji so se že pred stoletji ustavljali in okrepčali tovorniki, ki so tovorili blago iz Ljubljane proti Vidmu, zato je, kot pravi gospodar Janez Škof, gostinstvo pri njih tako rekoč že hišna tradicija. «Tovorna pot je včasih peljala prav tu mimo, in vozarji so se pri nas (v gostilni) okrepčali in si odpočili, nato pa krenili naprej proti Vidmu ali Ljubljani. Od same kmetije je tudi danes bolj malo dohodka, več je izdatkov kakor donosa, zato bo tudi zdaj potrebna še kaka stranska dejavnost, na primer kmetija odprtih vrat, s čimer bo domačija spet dobila videz pretekle zgodovine. Če bodo finančna sredstva, bomo takšno kmetijo odprli že drugo leto. S tem bomo najbrž laže prodali tudi kmetijske pridelke,« pravi Janez Skof. roke. »Za naju z ženo Ančko včasih nobena strmina ni bila tako huda, da je ne bi mogla obdelati. Zdaj ko sva prišla v leta, je pa vse težje. Kako četrtino pašnikov kosimo na roke. Rad bi pripravil koze ali drobnico, a to veliko stane, kajti treba bi bilo postaviti visoko ograjo. Bilo bi pa to zelo primerno; kar ne bi mogel pokositi s kosilnico, bi popasle živali,« razmišlja o praktičnih rešitvah kmetovanja v strmih bregovih Janšev gospodar. Na Ulaki so pasli celi rodovi. Pri Janš pravijo, da se še sedaj poznajo sledovi. Zato tudi Janez Škof pove brez ovinkov: « Vse kaže, da bomo morali tudi pri nas drugače gospodariti. Na ta način kot smo do zdaj, ne bo šlo. Naši pradedje so bili bolj pametni kot smo mi zdaj... Tudi sicer, žalostno je, če pogledaš, kako slovenska kmetija propada, še posebno v hiribih. Kmet se komaj še Turistična tabla tudi na Črnem vrhu Prišlekom, ki jih bo zaneslo na Črni vrh nad Polhovim Gradcem, se poslej ne bo treba več bati, da bi se izgubili. Sredi vasi, ob stičišču poti za Poljansko dolino, so krajani jeseni postavili večjo turistično reliefno tablo, po kateri se bodo izletniki lahko orientirali. Denar za tablo je prispevala KS Črni vrh, izdelal pa jo je znani izdelovalec turističnih tabel Rafko Smuk. Njeno postavitev je vodil domačin Bernard Dolenc. B. V. POMENEK Z NOVIM PREDSEDNIKOM SVETA KS POLHOV GRADEC MAKSOM RUTARJEM Delo v KS naj bo javno Po nekakšnem »prehodnem« obdobju je krajevna skupnost Polhov Gradec letošnjo jesen spet dobila predsednika sveta KS. Prejkone nehvaležno funkcijo je prevzel domači učitelj Maks Rutar (živi v Dolenji vasi), ki se je zdaj soočil s kvadraturo kroga nakopičenih krajevnih problemov. »Če bi me kdo še dan pred volitvami vprašal, ali bi hotel postati predsednik sveta KS, niti slučajno ne bi bil za to. Nisem imel nikakršnih ambicij, zato se mi še sanjalo ni, da bom izvoljen. Sem pa kot priseljenec še najbolj neobremenjen z domačimi zadevami. Ko smo se konstituirali, smo dobili naloge, kaj bomo delali. Do zdaj smo imeli že štiri redne seje, prvi dve sta bili še konstitutivni, zadnji dve pa zares delavni. Prva stvar, s katero sem se sam soočil, je bila, da sem ostal povsem sam, brez tajnice. Tajnica pa je desna roka predsednika. Ker še nismo imeli statuta, tudi nismo imeli veljavnega žiga, zato z novimi podpisniki nismo mogli načrtno delati. Zdaj smo šli v postopek za čimprejšnjo dobitev statuta in poslovnika. To so normalne začetne te- Horjulci pijejo čisto vodo Gospodinjstva v Horjulu so letošnjo jesen naposled le dobila čisto neklorirano vodo. V novi vrtini v Žagarjevem grabnu, 120 metrov pod zemljo, ki so jo priklopih na krajevno vodovodno omrežje, je dovolj vode za vso vas (kapaciteta je 12 litrov vode v sekundi), tako da je tudi v sušnem času ne bo več primanjkovalo. Izvajalec del pri aktiviranju novega črpališča je bilo podjetje Gradišče iz Cerknice, ki je po mnenju predsednika sveta KS Horjul Daniela Fortune kvali- BRANE SEČNIK DELA GUMARSKE IZDELKE S POUDARKOM NA EKOLOGIJI Pralne žogice so iz Vrzdenca Pralne žogice želva, ki vse bolj osvajajo naše tržišče, niso noben mondeni artikel iz uvoza, kot bi si kdo mislil, pač pa prihajajo iz delavnice Braneta Sečnika z Vrzdenca, kije prvi začel s tovrstno proizvodnjo pri nas. Danes želve, kot zatrjuje njihov proizvajalec, pokrivajo večino našega tržišča, Brane Sečnik pa se pripravlja tudi, da jih začne izvažati na Hrvaško. »Idejo za takšne žogice sem videl na satelitski televiziji, pa sem si mislil, da bi lahko prišle prav tudi nam. Takšne žogice so nekakšna dodatna roka pralnemu stroju, saj nadomeščajo mehča-lec, hkrati pa so tudi ekološko neoporečne,« predstavlja koristno novost vrzden-ški podjetnik, ki pa že počasi uvaja tudi tehnologijo z vbrizgavanjem. Prve izdelke iz gume je Brane Sečnik (njegovo uradno ime je Franc Sečnik) napravil pred kakimi petimi leti — na stiskalnicah, kijih je napravil kar sam (»Ni bilo denarja, da bi jih kupil«). Sčasoma je nastalo družin- Brane Sečnik v svoji delavnici sko podjetje, ki razen pralnih žogic izdeluje tudi najrazličnejša gumijasta tesnila, podstavke za posodo in gumijaste nosilce za tovorna vozila. Tesnila za dizelske lokomotive je vrzdenški podjetnik začel izdelovati sploh prvi pri nas. Pred tem so jih uvažali iz Francije. Še pred koncem leta pa bo v delavnicah Braneta Sečnika stekla tudi proizvodnja gumijastih opetni-kov za mehkejšo hojo, ki bodo, kot pojasnjuje proizvajalec, prišli prav «hrbte-ničarjem«, ljudem, ki veliko delajo za pulti in šanki, nasploh tistim, ki imajo pri svojem delu čezmerno obremenjeno hrbtenico. Gumijaste opetnike so do zdaj pri nas uvažali iz Amerike, plastične pa s Tajvana. V »Izdelovanju drobnih predmetov iz gume«, kot se uradno imenuje podjetje Braneta Sečnika, skrbijo, da so njihovi izdelki ekološko kar najbolj neoporečni. Ali kot pravi sam Brane Sečnik: »Velike artikle je treba poenostaviti in uporabiti takšne materiale, ki niso škodljivi za naravo in ozračje.« Branko Vrhovec tetno opravilo svoje delo. Aktivno pa je sodeloval tudi vaški odbor pod vodstvom Ivana Rožnika. Kot nam je v razgovoru o opravljenem delu v KS v letošnjem letu povedal Daniel Fortu-na, je celotna investicija stala 12 milijonov tolarjev, od česar je pol prispevala občina, pol pa vas Horjul. Kot drugo pomembno pridobitev v kraju, predsednik sveta KS Horjul navaja 1650 metrov asfalta na občinski cesti iz Horjula proti Koreni in Samotorici (o tem smo poročali že v prejšnji številki Našega časopisa). Delež krajanov Korene in Samotorice v denarju in delu je bil tu več kot polovičen, preostalo polovico pa je prispevala občina. V letošnjem letu so uspeli asfaltirati tudi del republiške ceste od Ljubljanice do Kurje vasi in kakih šeststo metrov vaške ceste po Grabnu nad Vrzdencem. V teku pa so tudi zemeljska dela na cesti Šentjošt—Smrečje. Še v tem mesecu (decembru) načrtujejo tudi asfalt skozi vas Samotorico, ki je poslednja med dvanajstimi vasmi v KS, ki je še brez asfalta. »Tudi tu je investicija že v celoti pokrita, tako s strani KS, kot vaščanov Samotorice. S to investicijo bo v celoti izpolnjen plan KS Horjul, po katerem naj bi vsaka vas dobila asfalt,« je o projektu vedel povedati Danilo For-tuna. »Rad bi pohvalil aktivno delo KUD Horjul in KUD Ivan Cankar Šentjošt ter delo Športnega društva Horjul, v katerem uspešno zastopa našo KS sekcija bali-narjev, zadnje čase pa tudi mlado moštvo hokeja na rolerjih. Slednje je minuli mesec celo zmagalo na mednarodnem turnirju v Padovi v Italiji. Za promocijo naše KS pa sta prav gotovo poskrbela tudi Turistično društvo Horjul in osnovna šola Horjul z mentorjem Brankom Lipnikom, ki sta izdala prvi turistični zemljevid naše krajevne skupnosti.« Zal v krajevni skupnosti Horjul v letošnjem letu niso uspeli izpeljati volitev v svet KS in vaških svetov (»svet KS še šest let deluje v isti sestavi«), ker je ustavno sodišče RS za nekaj časa ustavilo postopke za izvedbo takšnih volitev. B. V. Maks Rutar, predsednik sveta K S Polhov Gradec. zave. Na prvih sejah smo imenovali delovna telesa sveta KS. Najprej smo imenovali komunalni odbor, saj je zima pred nosom in sprejeli pravilnik o določitvi komunalnega prispevka na območju KS. V zadnjem mesecu pa smo se po vaških skupnostih dogovorili o planih komunalnih del in projektnih nalogah za leto 1996,« nam je razložil novi predsednik sveta KS Polhov Gradec Maks Rutar. Pri določanju prioritetnih nalog so v Polhovem Gradcu v škripcih: želje so znane, težave pa so s financami. Vendar pa so sklenili, da sokrajanom ne bodo ničesar prikrivali. »Zavzemamo se za javnost našega dela, nič ne skrivamo. Ravno včeraj, denimo, smo sprejeli sklep, da po vseh vaških skupnostih namestimo oglasne deske. Odločili smo se tudi, da naj bo naš svet KS kar najtesneje povezan z območnimi občinskimi svetniki. Le-te redno vabimo na naše seje, člani našega sveta pa so zadolženi, da o našem delu obveščajo vaške skupnosti. Opažam pa, da pri članih sveta KS obstaja bojazen, da se bo za njihove vaške skupnosti bolj malo naredilo in da bo ves denar šel v »center«. Vsi mislijo, da je zadnjih deset let vse »pokasiral« Polhov Gradec. Vsakdo pa bi rad uveljavil svoje težnje.« Kot je nadalje povedal Maks Rutar, so nekatere delovne naloge v prihodnjem letu vendarle jasne: dokončanje asfaltiranja ceste na Babni gori, obnova mostu v Mačkovem grabnu in Srednji vasi ter še nekaterih drugih ter več projektnih nalog v višje ležečih vaseh. Poseben problem so pokopališča. V Dvoru menda pokojnikov nimajo kje več pokopavati, pa tudi pokopališče v samem Polhovem Gradcu je že pretesno. Na obnovo čaka tudi velika dvorana v kulturnem domu (mala je urejena) treba bo urediti tudi okolico doma. Največ nejevolje med krajani polhograjske doline pa povzroča neurejena telefonija. Novi predsednik sveta KS se problema še kako zaveda: »Še ta mesec moramo nekaj ukreniti v zvezi s tem. Lani smo zbrali po 200 mark na vsakega novega interesenta za telefonski priključek in z zbranim denarjem naj bi uredili telefonsko centralo v Polhovem Gradcu. Naš konec je katastrofalno zapostavljen v tem pogledu. Novih interesentov za telefonske priključke pa je kar okoli štiristo... Šele zdaj, ko imamo tako skupaj vse želje posameznih vaških skupnosti, vidimo, da bomo imeli dovolj dela še desetletja.« Branko Vrhovec Novi člani sveta KS Polhov Gradec so: Bogdan Cankar, Franc Ča-mernik, Marko Gerjolj, Anton Kozjek, Miha Kozjek, Franc Laznik, Alojz Marolt, Gregor Mohorič, Franc Na-rtnik, Janez Nartnik, Zdrav-ko Peklaj, Lenart Plestenjak, Maks Rutar in Janko Tr-novec. DAJMO INDUSTRIJI NAZAJ ODPADNE SUROVINE — Pod tem geslom smo nekoč zbirali od starega železa do papirja in še kaj. Kot je opaziti, to ne drži več. Že pred letom dni je TELEKOM končal z modernizacijo telefonije v kraju. Pred zadrugo v Horjulu je ostalo kar precej uporabne žice od nekdanjih zračnih vodov, tako pa leži pred zgradbo in kazi izgled nekoliko polepšane fasade same zgradbe. (F. B.) SNEŽNI PLUGI PRIPRA VUENI—Ničnas ne sme presenetiti, pravi Franc Lončar iz Horjula, ki že vrsto let skrbi za to, da so ceste na območju Horjula splužene in usposobljene za vožnjo tudi v zimskem času. V ta namen so pravočasno pripravili snežni plugi in trosilec soli, kot prikazuje fotografija. Res je: sneg za Miklavža je bil brž očiščen. (F. B.) 22 NAŠ ČASOPIS DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC DECEMBER 1995 Horjulsko župnišče obnavljajo Več kot dvesto let staro župnišče v Horjulu je z leti že krepko načel zob časa, zato je bilo že več kot potrebno obnove. Letos so (tudi s pomočjo krajanov) obnovili njegovo streho, nato pa se lotili še hidroizolacije kamnitih nosilnih zidov in nato same notranjosti poslopja. Prvotni horjulski farovž (nekoč so ga imenovali tudi župnijski dvorec), ki so ga Horjulci na hitrico zgradili leta 1788, je bil nekoliko manjši od sedanjega, leta 1833 pa ga je dal župnik Franc Veriti podaljšati in dvigniti za eno nadstropje. Zadnjo temeljito obnovo je horjulsko župnišče doživelo pred dobrimi stotimi leti, leta 1887, ko sta se njegove renovacije lotila tedanji župnik Frančišek Dolinar in domači zidarski mojster Martin Kogelšek. (B. V., foto: F. B.) VESELO MIKLA VZEVANJE V HORJULU— V Horjulu je posebnost miklavževanje Mali in pravi Miklavž. Teden dni pred Miklavževanjem se sprehodi s svojim spremstvom po vasi Mali Miklavž in opozarja vaš-čane, da jih čez teden dni obišče Miklavž. Parklji neusmiljeno tulijo in žvižgajo, tako da se vsa otročad poskrije po varnih kotih; nam pa je le uspelo posneti Miklavža s spremstvom v pravem snežnem metežu pred cerkvijo. (F. B.) ZIVZAV VHORJULSKEM VRTCU — Malčki v horjulskem otroškem vrtcu imajo za hladne dni na voljo toplo in dokaj prostorno telovadnico, pa vendar jim je bilo, kot kaže, dokler ni bilo snega, ljubše na prostem, na igrišču ali v naravi, kjer so v jesenskem času lahko spoznavali gozdne sadeže, nato pa iz njih izdelovali najrazličnejše umetninice. Na igrišču jim je še posebej pri srcu iz cevi sestavljen »avto«, na katerega se lahko skoplje kar cel oddelek otrok. (B. V.) »Bilo je nekoč« Gasilsko društvo Dobrova bo 22., 23. in 24. decembra 1995 pripravilo v gasilskem domu razstavo, ki bo odprta od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. V starem delu gasilskega doma bo na ogled brizgalna iz leta 1930 in razno orodje, v novem gasilskem domu pa vozila in orodje, ki se uporabljajo sedaj. V zgornjih prostorih doma bo prikazana zgodovina GD in kraja Dobrova z okolico, ki ima zelo bogato preteklost. Že Valvasor in za njim še mnogi drugi pisci opisujejo Dobrovo, v kateri so že pred dva tisoč leti Rimljani imeli opekarno, kjer so izdelovali opeko za graditev Emone. Na to mesto so pred 1025 le- ti postavili prvo kapelo in to je bil začetek božje poti na Dobrovi. Na istem mestu stoji sedaj že tretja cerkev,-ki je stara 280 let. Letos je tudi šola na Dobrovi praznovala 150. obletnico delovanja. V dolini pod cerkvijo si je pred 120 leti zgradil svojo letno rezidenco dr. Jožef Poklukar — glavar dežele Kranjske, ki je organiziral tudi prvo pošto na Dobrovi. Gasilsko društvo pa bo čez dve leti praznovalo 100. obletnico ustanovitve. Na razstavi bo več kot 250 povečanih fotografij, slike domačih slikarjev, staro orodje obrtnikov (mizarsko, rezbarsko, pozlatarsko itd.), stare razglednice ter dokumenti, razni stari predmeti in še marsikaj zanimivega. Odbor za zgodovino in kulturo pri GD Dobrova V HORJULU: ULIČNI HOKEJ NA POHODU Premagali celo učitelje Horjulci, mladež v Horjulu se vse bolj navdušuje nad novo nadvse atraktivno igro — ULIČNIM HOKEJEM. To igro igrajo v Ameriki že več let, v Evropo pa je prišla šele pred približno dvema letoma, ponekod pa seje razvila tudi iz manj znanega hokeja na kotalkah. Seveda Slovenija v tem ne sme zaostajati in tako smo letos spomladi prišli na idejo, da bi tudi mi lahko poskusili s tem. Iz svojega žepa smo si kupili najbolj nujno potrebno opremo, dobri vaščani pa so nam podarili 30 desk, da smo lahko zgradili zasilno 25 cm visoko ogrado in začeli preganjati pak po šolskem igrišču. Trenutno naša ekipa šteje osem igralcev in vratarja, v glavnem iz Horjula in okolice. Nadeli smo si ime DINAMITI, ki nam zaradi naše borbenosti kar lepo pristaja. Igra zelo spominja na pravi hokej, le da se igra z rolerji, namesto paka je žogica, ostrejši telesni stiki pa niso dovoljeni. Igrišče je približno iste velikosti, ograjeno z 1,2 m visoko zaščitno ogrado. V prvi sezoni delovanja smo se udeležili štirih turnirjev (trije v Sloveniji in en v Italiji). Na domačih tleh smo dosegli dve drugi mesti, enkrat pa smo okusili slast zmage. Prvikrat smo se na beton podali v Tivoliju, kjer smo šele v finalu klonili proti izredno močni ekipi Gama MM, za katero sta igrala tudi aktivna igralca hokejskih državnih prvakov Olimpije Hertz iz Ljubljane Jure Vnuk in Stanley Reddick. Borili smo se srčno, vendar smo zgubili le z enim golom razlike (2 — 3). Na drugem turnirju v ljubljan- skem BTC pa smo si priigrali prvi pokal (za drugo mesto na Pokalu mesta Ljubljane), tam so nas v skupni razvrstitvi premagali igralci ŠD Piran, ki se ukvarjajo s tem športom že pet let in so nam zelo veliko pomagali pri promociji naše ekipe v tujini. Pot nas je vodila v športni park Svoboda, kjer smo se v konkurenci devetih ekip prvič veselili zmage. Na tem turnirju smo dobili tudi edino praktično nagrado — torto. Prav prijateljske zveze s piransko ekipo so nam omogočile nastop na izredno močnem turnirju v Bassanu del Grappa pri Pado-vi. Ker še nismo sodelovali na tako močnem turnirju, smo si šteli za izjemen uspeh že uvodno zmago proti domačinom (čeprav smo veljali za outsiderje), ko pa smo remizirali z ekipo Kontiki, za katero je igralo šest italijanskih reprezentantov v uličnem hokeju, ki so na svetovnem prvenstvu zasedli šesto mesto, smo začeli verjeti v možnosti za nastop v finalu, kar nam je po odlični igri z ekipo Rollerblade tudi uspelo. V finalu smo se srečali z izkušeno ekipo Record, katero smo po utrujajočih dvanajstih urah tekmovanj uspeli premagati po podaljških z rezultatom 2:1 in tako postali zmagovalci turnirja za pokal Lorisport. Da bi bilo zmagoslavje še večje, so se Pirančani uvrstili na četrto mesto, kajti v boju za tretje mesto so jim zagodli prav Kontiki. Tako smo po nekaj mesecih zabavnega treninga na horjulskem igrišču postali znani tudi izven naših meja. Ker pa smo vsi igralci še zelo mladi (16 — 19 let), nas najbolj žalosti dejstvo, da nam primanjkuje sredstev, ki so še kako pomembna za resnejše ukvarjanje s športom (še posebej s hokejem). Zato iščemo sponzorje, ki bi nam pomagali pri nakupu potrebne opreme, zlasti pa pri financiranju potovanj. V Italiji smo namreč opazili izredno organiziranost klubov in popolno opremljenost, kar jim je omogočalo tudi bolj napadalno igro. V naslednji sezoni načrtujemo udeležbo na več domačih in nekaj mednarodnih turnirjih, če slučajno še ne bo organizirana street-hokejska liga oz. državno prvenstvo, predvsem pa načrtujemo več prijateljskih tekem na domačem igrišču (predvsem z bližnjimi Brezovčani, ki se tudi, vendar manj prizadevno ukvarjajo s hokejem in so že bili naši gostje). Razmišljali smo tudi že o organizaciji kakšnega turnirja v Horjulu, vendar še nimamo primernega igrišča, ki bi si ga glede na naše dosedanje uspehe in načrte za prihodnost zaslužili. Na koncu ne smemo pozabiti in se zahvaliti staršem za pomoč in podporo, OŠ Horjul za koriščenje igrišča, zahvaljujemo pa se tudi našim dosedanjim sponzorjem: Damit iz Horjula, Tragent promet tudi iz Horjula in For-trade iz Zaklanca za podporo in sredstva za začetni zagon uličnega hokeja v Horjulu. Na začetku leta 1996 nameravamo na željo vse večjega števila naših privržencev in predvsem privrženk ustanoviti tudi svoj klub navijačev, v katerega se lahko včlanite tudi vi. ŠD Horjul, sekcija za ulični hokej POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevoz v pogrebnem spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 ® 061 /751 -437 ali 751 -435 Mobitel 0609/637-617 PO POTI SLOVENSKIH DOMOBRANCEV Romanje na grobove V nedeljo (29. 10) smo se odpravili na zanimiv izlet — romanje, ki smo ga poimenovali kar PO POTI SLOVENSKIH DOMOBRANCEV. Prav v nasprotju z njihovo potjo je bila naša pot sila zanimiva, prijetna, celo z lepim vremenom. Poln avtobus pisane množice ljudi iz Šentjošta, Horjula, Dobrove in ostalih krajev okoli se je v tem ranem nedeljskem jutru odpravil na pot, marsikdo med njimi že drugič, tretjič. (To romanje bi rado preraslo v tradicijo, kar bi bilo vsekakor lepo, da bi se na nedeljo pred praznikom Vseh svetih spomnili tudi ljudi, ki ne ležijo na običajnih pokopališčih). Vsak izmed nas pa je šel z namenom ali videti kraje, kjer je eden izmed njegovih bližnjih (pogosto tudi več) — oče, mati, brat, sestra, fant, dekle... — preživljal svoje zadnje težke dni in našel grob, ali pa iskati resnico o tistih čudnih časih, ki jih človek današnjega časa ne zna in ne more popolnoma razumeti, ker jih ni doživel. Moč močnejšega nad šibkejšim, ki zna biti tako uničujoča zato, ker zna človeku odvzeti človečnost — to kar ga (poleg ostalega) loči od živali. Naš prvi postanek je bil v Te-harjah, na kraju, kjer so stale taboriščne barake. Tu nam je gospod Vinko Zibelnik opisal taborišče, točno takšno, kakor ga je sam doživel in postal eden tistih redkih, ki so preživeli Teharje. Kljub osemkratni obsodbi na smrt, nam lahko še danes s svojim resničnim pričevanjem opiše taboriščne dogodke, kijih molčijo toliki tisoči v množičnih grobovih. Prav zavest, da je eden redkih, ga sili, da skuša svoja doživetja posredovati tudi drugim, tistim, ki hočejo prisluhniti. Prav zaradi tega je prav on organizator teh romanj v Teharje in spomladi verjetno tudi na Tur- jak in Kočevski Rog. Delček, dogodek, iz njegove pripovedi, ki mi je dal še posebno misliti, vam bi rada posredovala. — Bilo je takoj prvi dan, ko so bili privedeni v taborišče. Na poziv, naj se javijo vsi okoličani, se ni javil nihče. S pomočjo aktivistov (terencev) so jih potem' našli dvajset, morda trideset. Te so v sredini zbrali in jih ob navzočnosti vseh privedenih tako pretepli, da sojia koncu vsi obležali na tleh. Čeznje so zajahali jezdeci, vendar konji niso NIKOGAR pohodili. Ker konji niso hoteli pomendrati ležečih ljudi, so jih v to prisilili s tem, da so jih vodili nazaj. Eden od konj se je raje prevrnil vznak, kakor da bi pohodil človeka. Žival, kiji ne prisojamo pameti, zmore več človečnosti, kakor nek človek, ki je zatrl svojo človečnost, ob vsem tem pa je še mislil, da ravna junaško in plemenito. Kolikor ima človek več razuma, toliko okrutnejši je lahko v svojih dejanjih. Po krajši molitvi in petju ob prinesenih svečah in rožah pri teharskem križu smo pot nadaljevali skoraj do Laškega, kraja Rečica, natančneje do Barbara rova (rova sv. Barbare), opuščenega rudnika, groba številnih civilistov in fantov domobrancev starih do 18 let. Človekova iznajdljivost ne pozna meja — bi kakšen pripomnil, žal res ne. Kraj sam je tako lep in vendar v sebi skriva velikansko morišče. In zopet zgodba, ki meje pretresla do dna — iz morišča je uspelo pobegniti petnajstletni deklici (15! — kaj sploh ve človek pri teh letih o življenju?). Zatekla seje v neko hišo, žal, hišo aktivista, kiji je izkopal oči, jo prebodel s krampom in tako odvlekel nazaj do rova. Kje sta tu človek in človečnost???!!! Ob naših današnjih prizadevanjih v boju proti mu- čenju živali, pa o takih stvareh še slišati nočemo, češ da so izmišljene. Če pa samo pomislimo, da še danes vojna v BiH ni bila tako nedolžna, ugotovimo, da to ni tako neverjetno, kot bi kakšen rad zatrjeval. Preveč je bilo podobnih stvari. Nato smo v Dolu (resda z manjšo zamudo, ker smo se preveč zadržali) prisostvovali maši za vse pobite med vojno in po vojni in poleg lepega petja prisluhnili tudi evangeliju, ki govori o nas in ne o farizeju in cestninar-ju, kot se bere. Po maši pa nas je že čakalo obilno in okusno kosilo v gostilni Texas. Takoj nato pa smo pot potegnili nekoliko naprej do Hrastnika, pravzaprav na prelaz Mamo, kjer sta na opuščenem dnevnem kopu ogromni množični grobišči. Tu naj bi na spodnjem ležal cel Rupnikov bataljon, na zgornjem pa okoli 5 tisoč civilistov, tako bežečih hrvaških beguncev kakor Slovencev. Pot, katero smo prehodili tudi mi, so tedaj v tisti noči prehodili tudi ljudje, pripeljani v smrt. Začela se je ob glavni cesti pri kapelici Žalostne matere božje do ogromnega kozolca, ki še danes stoji, kjer se je vršilo »sojenje« z obsodbo na smrt, krivda pa tako ni bila pomembna oz. potrebna. Za marsikoga je bila postaja pri kozolcu najtežja od vsega trpljenja do tedaj. Tu so se morali popolnoma sleči (obleka je bila takrat še nekaj vredna) in nagi ter z žico zvezani po dva odpešačiti v breg do morišča. Tudi mi smo se podali v breg. Ob dostopu na sadni vrt, ki je umetno izravnan in tudi ne rodi (opazila sem le nekaj jabolk), je v nas zabolščalo v prvo jablano zabito opozorilo (prepoved), ki strogo prepoveduje prehod zaradi vgreznin. Bi razumela, če bi tehtala toliko kot nek buldožer, kije tam pred leti ravnal zemljo, vendar, ker takšnih problemov s težo nimam (pa drugi verjetno tudi ne), je opozorilo vendarle le pretirano, še posebno pa izraz STROGO PREPOVEDANO. Na robu sadovnjaka smo se ustavili ob križu, ki je ob posta- i vitvi očitno nekoga motil, le-ta ga je odstranil, vendar ga je po dveh letih prinesel nazaj. Po petju in molitvi ob prinesenih rožah in svečah smo pot nadaljevali do zgornjega grobišča. Ponovno nam je bil s pomočjo napisa strogo prepovedan prehod zaradi vgreznin, ob njem pa še stroga prepoved trganja vršičkov. Razen osata, plevela in nasajenih smrek na desni strani tam človek nima kakšne posebne izbire, tako da ni skrbi, da bi koga zamikalo trganje vršičkov. Med grmovjem je ostanek stare rudarske kapelice, ki ima tu prav gotovo nek poseben pomen (vsaj zame), ne le da je stara zagotovo prek sto let, tudi drugače. Tudi tu smo zapeli in pomolili in prav tako kakor spodaj pobrali ostanke pogorenih sveč, da ne bi kvarile videza kraju in bile komu v spotiko. Naslednja postaja je bila Marija Reka, kamor smo prišli ravno po maši in tako še srečali župnika, s katerim smo skupaj pomolili in zapeli. Gozd je zadnje počivališče številnih civilistov, zlasti otrok in žensk, ki so morali do tja priti peš preko Save. Tu so letos na pobudo društva zamolčanih grobov postavili kapelo s križem, na katerem je pribit Križani, čudovito delo Šentjoščana Marka Kavčiča. Ob vsem tem pa občinski možje zatrjujejo, da na njihovem področju ni nobenega grobišča. Za tako pomembne predstavnike občine je pa že nekoliko žaljivo, da imajo probleme s takšno nevednostjo. Zagotovo jim kakšno tako romanje ne bi škodovalo. Med potjo nazaj smo se ustavili na Trojanah zaradi krofov, nato pa smo se vsi zadovoljni z dobro uspelim romanjem vrnil' domov, veseli tudi zaradi tega, ker smo se ali toliko kasneje rodili ali pa vsaj kolikor toliko srečno preživeli tiste čudne čase- V nas pa seje še utrdila misel, da nobeno ideološko prepričanje ne more in ne sme opravičevati zatajitev človečnosti v človeku. Marija Zelnik SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občinski odbor Vrhnika Tržaška 3/1 61360 VRHNIKA Vsem občanom čestitamo ob Dnevu samostojnosti, želimo vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto Zbor članstva LDS Vrhnika Na zadnji novembrski dan so se vrhniške liberalne demokratke in demokrati zbrali na zboru članstva. Sestanek je bil namenjen pregledu dosedanjega dela stranke, izvršnega odbora in delovanju svetnikov v občinskem svetu, volitvam predsednika in podpredsednika ter pripravam na državnozborovske volitve, ki bodo naslednje leto. Predsednik občinskega odbora LDS Vrhnika Igor Novljan je navzočim podal poročilo o delovanju stranke. Po njegovem mnenju je bilo delo stranke v času od zadnjega zbora članstva zadovoljivo. Izvršni odbor se redno pred vsako sejo občinskega sveta sestane in obravnava gradiva. Ker so dnevni redi za seje sveta ponavadi obsežni, so bili tudi razgovori temu primerno intenzivni, če so se svetniki LDS želeli objektivno vključevati v razprave. Razveseljivo je dejstvo, da stranka pridobiva nove člane, med katerimi je precej mlajših. Mladi so se povezali v MLD — organizacijo Mladih liberalnih demokratov in demokratk, ki jo vodi Zoran Lončar. Po njihovi zaslugi so se lahko Vrhničani med prvimi v državi seznanili z globalnim računalniškim omrežjem Internet. V prihodnje načrtujejo ponovitev uspešne predstavitve, precej svoje aktivnosti pa želijo usmeriti v varovanje okolja. Poročilo so prisotni sprejeli, v razpravi pa je bilo izpostavljeno dejstvo, da stranka ne sme biti zadovoljna s številom članstva in njeno organiziranostjo po krajevnih skupnostih. Člani so v svojih razpravah poudarjali nujnost usmeritve stranke v razreševanje konkretnih problemov v občini, kot so sanacija problema odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov, nadaljnje gradnje čistilne naprave na Toj-nicah, priprave na gradnjo nove osnovne šole ter ureditev cestno-prometnih razmer, ki so vse prej kot zadovoljive. Drugi del sestanka je bil namenjen izvolitvi predsednika in podpredsednika stranke. Dosedanji predsednik Novljan je izvršni odbor seznanil z željo za razrešnico s funkcije predsednika. Na mesto predsednika je bil predlagan Tomo Grom, dosedanji podpredsednik. Zaradi kontinuitete dela je vodstvo stranke sklenilo, da predlaga članstvu, da Novljan ostane v vodstvu stranke in prevzame funkcijo podpredsednika. Zbor je oba predloga soglasno sprejel. Precej pozornosti so članice in člani stranke posvetili pripravam na volitve v državni zbor in evidentirali možne kandidate. R. Beuermann LDS Vrhnika ima novega predsednika Tomo Grom je novi predsednik LDS na Vrhniki. Vrhničani so ga v zadnjem letu spoznali kot vodjo poslovalnice Nove Ljubljanske banke. Na lokalnih volitvah je bil nosilec liste LDS v drugi volilni enoti in bil izvoljen v občinski svet, kjer opravlja funkcijo podpredsednika. Prosili smo ga, da za bralce Našega časopisa odgovori na nekaj vprašanj. Kako ocenujete dosedanje delo občinskega sveta? Menim, da je sodelovanje strank, ki so zastopane v občinskem svetu, relativno dobro, res pa je tudi, da je to v glavnem posledica dejstva, da se občinski svet do sedaj še ni odločal o največjih problemih občine. Kako bi komentirali položaj vase stranke v občinskem svetu? LDS v občinskem svetu ni v poziciji, ni pa se odločila za izrazito opozocijsko vlogo. Svetniki LDS poskušamo doseči potrebno podporo pri posameznih Tomo Grom projektih. Kateri so glavni problemi vrhniške občine? Problemov je veliko. Čimprej je treba sprejeti program strateškega razvoja občine, ki ga v tem trenutku še ni, kar je razvojno gledano naš največji problem. Program potrebujemo tako za naslednje leto kot za daljše obdobje. Usmeritve iz tega programa bi morali upoštevati že v proračunskih postavkah za leto 1996. Sprejemanje proračuna pa bo pokazalo, kolikšne so realne možnosti, pri reševanju največjih problemov Vrhnike in določanju prioritet za njihovo razreševanje. R. B. Jasni in Ne želimo biti več grešni kozel za vse, kar je nepravilno in slabo v naši domovini. Tako je bilo sporočilo zbora članov ZLSD Vrhnike, ki so se zbrali v torek, 24. oktobra v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki. Osnovni cilj članov je bila" obravnava gradiva za II. kongres ZLSD, konec novembra. Zboru je prisostvoval tudi poslanec v parlamentu Miloš Pavlica, ki je uvodoma obrazložil osnovne teze in cilje kongresnega gradiva, ki bo po kongresu postalo osnovni program stranke za naslednje obdobje. V gradivu so poudarjena predvsem tista področja, ki so »napisana na kožo« stranki socialdemokratskega prepričanja. Torej socialno varstvo, šolstvo, zdravstvo, socialna stran lastnine, davčni sistem, pri čemer pa ni opuščeno nobeno drugo področje, saj ZLSD kot državotvorna stranka ne more obiti področij, ki so bistvena za državljane, državo in družbo kot celoto. Gradivo oziroma program stranke je obsežen in po splošnem mnenju sicer dobro in strokovno obdelano ter napisan, vendar pa je premalo razumljivo in jasno. Skratka prekomplici-rano za splošno uporabo. Ker je to gradivo tudi program stranke vsaj za naslednje kratkoročno obdobje, mora biti jasno in razumljivo vsem, ne le ozkemu krogu strokovnjakov. Zelo zanimive so bile tudi nekatere druge pripombe, ki niso značilne samo za člane stranke na Vrhniki. Vsi se sprašujemo, zakaj je tako sramežljivo napisana socialdemokratska in socialistična tradicija v Sloveniji. Združena lista je vendarle edina stranka v Sloveniji, ki si danes upa javno izreči, daje leva stranka in tega tudi ni nikoli zanikala. So-cialdemokracija je vendarle vedno leva politična usmeritev in vsako pretvarjanje, da to ni, pomeni da se odrekamo socialde-mokraciji. In v splošni »demokratični« euforiji sedaj vsi zanikamo, da se je v naši domovini tudi v času vladavine ene stranke, marsikaj dobrega naredilo in, daje zlasti na področju splošne sociale in zdravstva vladala mnogo večja zanesljivost, kot jo lahko pričakujemo sedaj, ko jo »demokratično« na novo zastavljamo. In socialdemokracija ter socializem sta se vendarle skozi desetletja borila za zagotovitev vsaj minimalnih življenjskih pogojev tudi in predvsem za take, ki sijih sami ne morejo in ne znajo priboriti. In sedaj naj bi vse to sramežljivo pozabili, pozabili, daje bil vendarle večini članov KPS, socialdemokratov in krščanskih socialistov vse od enainštiridese-tega leta pomemben predvsem boj za svobodo in neodvisnost slovenskega naroda. Zaradi pobojev in številnih političnih procesov po vojni, ki jih danes vsi povprek obsojamo (vsekakor upravičeno), pa se moramo vsi tisti, ki smo po srcu in duši socialdemokrati, socialisti ali komunisti, sramovati svojega političnega prepričanja in svoje politične pripadnosti. Vendar pa ne nameravamo pozabiti in se odreči vsega, kar smo dobrega želeli in tudi precej uresničili v vsej zgodovini sociademokratske misli na Slovenskem. Splošno mnenje je tudi, da niso jasno utemeljena in opisana bistva socialnega partnerstva ter soupravljanja, pri čemer po mnenju nekaterih pozabljamo tudi na dobre strani samoupravljanja. Ne smemo pozabiti, da so se hodili k nam učit teorije samoupravljanja prenekateri strokovnjaki iz razvitega, ekonomsko in tržno uspešnega Zahoda. In teh idej ter teorije samoupravljanja v marsikateri razviti državi še niso pozabili. Zakaj bi se torej morali mi sami odrekati nekim idejam, ki so lahko še kako uporabne, če se izvajajo dosledno in pošteno. Vsekakor moramo razmišljati tudi v tej smeri. Program bo treba dodelati tudi na področju fiskalne ter politike zaposlovanja, pri čemer bo treba jasno povedati, da se ZLSD ne misli odreči boju za zagotovitev minimalnih pogojev za vse na področju socialnega in zdravstvenega zavarovanja, šolstva, tako da bo za to skrbela država in to ne bo prepuščeno osebni presoji posameznih podjetnikov, direktorjev, nekaterih združenj ali morda strank. Zato pa se bomo morali tudi boriti za drugačen, bolj pravičen vendar pa predvsem dosleden sistem davčne politike, ki bo znala ustrezno obdavčiti prekomerne zaslužke in ki bo predvsem znala tudi pobrati vse zapadle davke. B. Terček, Združena lista socialnih demokratov Kulturno-prlreditveni center In okrepčevalnica W®ffl SKD VOŠČIMO VAM Naj nas vse povezuje božična pesem in naj se vzra-dostirno ob premišljevanju, kako nam je Bog blizu v revščini in osamljenosti v žalosti in joku v sreči in veselju v drugih v vsakemu izmed vas v nas samih. Ostanimo povezani vse dni leta 1996 in se veselimo, kajti novorojeni Odrešenik je in bo z nami vse dni. Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Vrhnika in Borovnica PO MIKLAVŽU Se želimo zahvaliti vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri letošnjem Mi-klavževanju. Brez vseh vas bi bil Miklavž bolj siromašen in osamljen, predvsem bi bili prikrajšani vsi tisti, ki so ga najbolj težko pričakovali. Naši najmlajši in oskrbovanci v Domu počitka. Letos se je Miklavž prvič podal tudi na Podlipo, v šolo za drugačne otroke in mladino, že s precej praznim košem. Prihodnje leto bo prej prisluhnil njihovim željam in potrebam ter svoj obisk uskladil z njihovim urnikom. S hvaležnostjo imenujemo dobrotnike: INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA GUTNIK SLAVKO; asfaltiranje in gradb. mehanizacija, Log STRŽINAR ANŽE; Vrhnika KOLINSKA, Ljubljana ROŽMANC JANEZ; mizarstvo, Vrhnika PENKO ANGELO; elektro-mehanika, Vrhnika VIDMAR PAVEL; mizarstvo, Vrhnika BAŠKOVČ ANTON; pekarna, Vrhnika MERLAK ANTON; Cimos Citroen servis, Drenov Grič, KAVČIČ MARJAN; gostilna, Drenov Grič »ANVINA« d. o. o. Vrhnika KOBAL ANKA, Vrhnika GLUŠIČ IVANA; čistilnica, Vrhnika MOLEK ADOLF, servis pisarniških strojev in računalniške opreme, Verd KERŠIČ dr. JOŽE, Verd CVETLIČARNA VERONIKA; Vrhnika KUNSTELJ MARINA; Vrhnika KRŽIČ; diskont SODČEK; Verd ROŽMANC ALOJZ; PO-DOLNICA »4 LETNI ČASI« PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE; Vrhnika PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE PRI BREZI; Vrhnika ADAMIČ JOŽE; pek arna, Vrhnika OSREDKAR PAVEL, Stara Vrhnika PIŠEK NADA; prodajalna, Vrtnarija, Vrhnika BLATNIK IGNAC; prodajalna Vrtnarija, Vrhnika KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA CANKARJEVA ZALOŽ- BA VRHNIKA ŽITO - Pekarna Vrhnika. Na koncu omenjamo ljudi in sodelavce, ki bi zaslužili posebno mesto, ker so v priprave vložili nešteto ur in dni svojega dela: To so: ANTON KAVČIČ; naš nepogrešljivi Miklavž, ki je kljub veliki kmetiji kar ves teden starejše tolažil in mlajše razveseljeval ne glede na snežne padavine. To poslanstvo opravlja občuteno že 25 let in mu iskreno čestitamo. EMILIJA ERBEŽNIK iz Dragomera je bila z nami vse tri mesece priprav, do okrasitve odra. Hišnik ZKO MILAN JEVŠEK je bil z nami vse dneve. Prišel je vedno prvi in odšel zadnji. Gospod KAPLAN BOGDAN ORAŽEM z verouč-no skupino, ki so čudovito napravili palice. Gospodu dekanu FLORO ANU BOŽ-NARJU, ki že vsa leta zbira pakete, paketke za Miklavža in nam pomaga po svojih močeh. ZDRUŽENJU ŠOFERJEV IN AVTOMEH A-NIKOV in VRHNIŠKIM POLICISTOM za pomoč pri varovanju sprevoda. ANTONIJI PERMOSER ŽVAB in njeni najmlajši folklorni skupni, za plesne izvedbe med sprevodom. MOJCI OBLAK IN PEVSEKU ZBORČKU , za vodstvo zbor-čka in vodenje angelov. JOŽETU GERONIJU IN KO-ČIJAŽU, za sodelovanje s konji. TINCI JEREBIC, za oskrbo s ključi in pospravljanjem za nami pri Sv. Lenartu. Fotograf MIRKO MA-RKELJ, ki je vedno na pravem mestu in ob pravem času. Ker Miklavževa družina narašča, je bilo treba parkeljnom napraviti nove maske, ki jih je sešila ga. MESEC iz Stare Vrhnike. Hvala. Hvala še vsem ostalim malim angelčkom in par-keljčkom ter redarjem, ki so skrbeli za nemoten potek sprevoda. Posebna zahvala režiserju iz Ljubljane MATIJI MIL-ČINSKEMU, ki je nas vse vodil, usmerjal umirjeno in brez panike, predvsem pravočasno in strokovno. Tako da se mu priporočamo še za prihodnjič. Hvala plesni skupini ME-DEJA, ki je na odru pričarala z izraznim plesom boj med dobrim in zlim. Pravo pravljično podobo sta dogajanje na odru dopolnila s svetlobnimi učinki »mojstra luči« ANTON ROŽMA-NECinLADOBURJAKiz Horjula. Hvala ZKO za brezplačno uporabo vseh prostorov ter pokrivanje še preostalih stroškov po predhodnem dogovoru. DA SMO PA VSE MLAJŠE ODŽEJALI IN NASITILI PRISRČNA HVALA LETOŠNJEMU GOSTITELJU »Mercatorju« Vrhnika; prenovljena prodajalna. Vsem en BOGLONAJ! Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Vrhnika LIGOJNSKI JUBILANTI— V cerkvi sv. Jurija v Veliki Ligojni je vrhniški župnik gospod Florjan Božnar daroval sv. mašo za jubilante, ki so v letošnjem letu dopolnili šestdeset let. Dvanajst sošolk in sošolcev je nekoč hodilo v Ljudsko šolo v Ligojni. Odrasli so in odšli, vsak po svoje. Pred desetimi leti so nekateri med njimi prišli na idejo, da bi se zbrali na srečanju, ki bi bil hkrati tudi jubilej. Svoje zamisli so uresničili in se letos zbrali že tretjič. Po sv. maši so onesli rože na grob, svojega, žal že pokojnega sošolca. Preostanek večera so preživeli skupaj. Mnogo smeha, besed in notranje sreče je bilo zaznati med njimi. Od njihovega zadnjega srečanja, pred petimi leti, se je zgodilo veliko zanimivega, vendar so bili spomini na prejšnja leta še vedno lepi. Žal pa je vsega enkrat konec in tudi njihovo srečanje je bilo pri kraju. Drug drugemu so obljubili, da se kmalu srečajo. Za uspeh letošnjega srečanja se najlepše zahvaljujejo gospodu dekanu Florjanu Božnar ju, cerkvenemu pevskemu zboru iz Ligojne, gospe Kum-povi in ostalem strežnem osebju v Ribiškem domu ter ligojnskim pritrko-valcem, ki so njihov praznik polepšali s pesmijo zvonov. (N. M.) iS? SS: PRI NAS JE NAKUPOVANJU m m %6c PROGRAM PRIREDITEV V PRAZNIČNIH DNEH OD 15. DECEMBRA DO 30. DECEMBRA 15. 12. 1995 ob 14.00 uri 16. 12. 1995 ob 10.30 uri 13.00 uri 19. 12. 1995 ob 16.30 uri 20. 12. 1995 ob 16.30 uri 21. 12. 1995 ob 16.30 uri 22. 12. 1995 ob 13.00 uri ob 16.30 uri 23. 12. 1995 ob 10.30 uri ob 16.00 uri 27. 12. 1995 ob 14.00 uri 29. 12. 1995 ob 14.00 uri ob 16.00 uri 30. 12. 1995 ob 10.30 uri ŠOU program RADENSKE TRI SRCA Pravljičarka Špela Petkovšek: Mami, kje si? Nastop plesne skupine KAZINA ŠOU program revije AS iz Maribora, Čudežna polja, Alfi Nipič Koncert / DUO HORS Obisk ultraplavalca MARTINA STRELA Koncert za otroke — Miro Novak — kitara Miran Juvan — klaviature Čarovnik Mister Lee Degustacija vrhunskih vin JERUZALEM ORMOŽ Modna revija Pravljičarka Špela Petkovšek: Čarobna krogla Koncert PUERTO RICO Obisk BOŽIČKA Degustacija LOKA — priznanih slovenskih proizvajalcev Degustacija LOKA — priznanih slovenskih proizvajalcev Obisk DEDKA MRAZA Pravljičarka Špela Petkovšek: Lunino jezero Obisk DEDKA MRAZA * METALKA TRGOVINA SEMENARNA — KALIA DEBORAH FORTUNA COM-TAR MAŠA BLU FRIZERSKI STUDIO BISTRA METULJČEK TEKSTIL LJUBLJANA KARA belatW svetila.8** serrtf vffvet lični m tel.:7| kvali« obla#É prodat influí turist moám izdela 5$ zbiraj tel.: i prodf tel.: 7^ tekstfjk tel.: 1{ prodfc lanteí! gradbeno podjetje grosuplje UGODNA PONUDBA: PRODAJA IN NAJEM LOKALOV V TRGOVSKO-POSLOVNEM CENTRU LOKA NA VRHNIKI. VSAK PETEK IN SOBOTO V DECEMBRU MOŽNOST OGLEDA INFORMACIJE NA TEL.: 061/12 58 306 Www SKD BANKA D.D. AVTO A Je' RENAULT 4 tel.: 755-721 PROMOCIJSKA PONUDBA V POSLOVNO'?* LOKA VSAK TOREK IN PETEK V DECEMl*1 TER VSAKO SOBOTO MED 9. IN 18. URO: StN> PU AVTOMOBILOV RENAULT, UGODNI f1 NJE, NAGRADNA IGRA. I GARDENIA s r i o GOSTILNA SIMON Tel.: 752-460 Tr °P in } sir % 01 f SREČ^ DECEMBER 1995 NAŠ ČASOPIS 25 CENTER VRHNIKA (UŽITEK gospodinjski aparati, Ur1« oprema,... tel.: 755-266 s**vetlic, seme poljščin, cvet-p'f8rokemija, zoo program, 751 lisica moška in ženska ¿$-681 laičnih izdelkov, posteljnine ettaga, tel.: 754-875 tiifija, avtošola, tel.: 755-828 prodaja lastnih tekstilnih 'ih oblačil, tel.. 753-793 »l«1* vam reši naš salon, m* za čiščenje in trgovina, 1^ konfekcije in opreme, til^ija, športni program, H m "^njenih izdelkov in ga-eff4-548 GARDENIA ARS FLORAE TOMAS ŠPORT 2 TAIS ZLATARNA AURUM INTIMA PAPIRNICA IN DARILA — A3 MUSIC CENTER TON PETER ŠIVIC VILI FRAS ORIENT TRADE OBLAČEK G-ALLES EVEX — TRGOVINA TRGOVINA DARILCE cvetje, lončnice in cvetlična galanterija, tel.: 753-488 prodaja športnih artiklov, tekstila in obutve za prosti čas, tel.: 753-148 tekstil, pletenine, obutve, galanterija, tel.: 755-457 izdelki iz plemenitih kovin, tel.: 754-283 žensko in moško perilo, tel.: 755-075 papirnica, pisarniški material, darila CD plošče, kasete, audio in video oprema, tel.: 754-346 brušenje rezil, izdelava ključev, tel.: 755-758 ekspress popravilo čevljev in izdelava ključev, tel.: 754-456 izdelki domače in umetne obrti, tel.: 18 51 741 trgovina s tekstilom, tel.: 754-398 trgovsko podjetje, tel.: 753-313 prodaja tekstilnega blaga in usnjene galanterije, tel.: 754-666 zanimiva in lepa darila za vse priložnosti, tel.: 754-677 1 Promocijske aktivnosti in oblikovanje: STUDIO Stil, Kneza Koclja 19, Ljubljana, tel.: 061 / 15 94 204 * SREČNO 1996 i SS6 & d.d. »O10-755-357 J k ;KEM CENTRU * 16. IN 18. URO f JE PRI NAKU-' TESTNE VOŽ- 61108 LJUBLJANA Dolenjska c. 242 SLOVENIJA Ljubljana d.d. Telefon: h.c. 061/127 33 01 dir. 061/127 30 54 Telefax: 061/127 35 38 Jrgovsko podjetje LOKA iz Škofje Loke : Pravlja poslovno, trgovsko, proizvodno v) gostinsko dejavnost. Center LOKA na £.rhrriki nam je v ponos, saj skupaj z na- Iri?i poslovnimi partnerji skrbimo za r^jboljšo ponudbo raznovrstnega blaga. piŠčite nas, saj je kupovanje pri nas S&ttek! \r$LlMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE m SREČNO NO V O LETO! direktor: dipl. oec. Ludvik Leben SEMENARNA Ljubljana, d d. obvešča cenjene kupce, da je zapustila prostore na Stari cesti in preselila svojo prodajalno KALI A v poslovni center LOKA. Ponudba v prodajalni KALIA je prirejena potrebam vrtičkarjev, vrtnarjev, ljubiteljev sobnih rastlin, gojiteljev malih živali in kmetov. Naše izdelke boste našli pod blagovnimi znamkami KALIA, PERUN, DAR, BONAMI in VALENTIN. 1996 t DUŠAN MRAVLJE Z VOJAKI V VOJAŠNICI IVAN CANKAR NA RASKOVCU Imeti moraš tudi v glavi, ne le v nogah Ultra maratonec Dušan Mravlje nekoliko drugače, tokrat v športni obleki in na cesti, stezi, kjer požira kilometer za kilometrom. Vrhniške vojašnice na široko odpirajo svoja vrata tudi za razne civilne dejavnosti, ki popestrijo življenje NA KONCERTU SKUPINE DUMA Pred nebeškimi vrati Vtorek, 11. decembra 1995, so vrhniški kulturni organizatorji povabili v goste skupino Duma. Skupina, ki jo sestavljajo trije člani: pevka kitarist in violinist, je predstavila rezultat svojega dela, to je koncert, ki so ga poimenovali Pred nebeškimi vrati. Njihov repertoar je sestavljen iz slovenskih epskih pesmi, katerih vsebina je sicer zelo močna, nagiba pa se tudi k naivnosti. V svoji izvedbi so skušali z glasbeno spremljavo in pevkinim blagim glasom vdihniti pesmim noto novega življenja, kar jim je tudi uspelo. Glede na število obiskovalcev sem lahko ugotovila, da se sploh ne zavedamo bistva našega kulturnega izročila, ker ga ne poznamo in ga tudi ne skušamo spoznati. Žalostno je, da ne vemo, da je današnja kultura tudi sad preteklosti, iz katere izhajamo, mi pa ne pustimo, da bi nam prirasla bliže srcu in duši ter tako postala del naše osebnosti. Mateja Šmuc vojakov pri služenju vojaškega roka. Tako pripravljajo razne kulturne, športne, zabavne in druge poučne prireditve. Novembra je vojašnico Ivan Cankar na Raskovcu (tankisti, raketarji, vezisti) obiskal ultramaratonec Dušan Mravlje. V jedilnici vojašnice se je zbralo veliko število vojakov, ki so prisluhnili pripovedovanju Dušana Mravljeta. Uvodoma je vojake nagovoril poveljnik športne enote pri GŠSV Janez Vodicar, ki je predstavil športno četo, v kateri je zaposlen tudi Dušan Mravlje. V slovenski vojski nameravajo še z večjim poudarkom spremljati fizične sposobnosti vojakov in njihovih starešin. Nato so vojaki prisluhnili pripovedi Dušana Mravljeta, kako se je začel ukvarjati z maratonom, imel prve uspehe, največji podvig pa je bil, ko je v 64. dneh pretekel 4.706 kilometrov preko Amerike in prepričljivo zmagal. Naj navedemo samo nekaj Dušanovih maratonov in tekmovanj. Kot vojak se je udeležil dražgoškega teka, v Bielu v Švici je tekel 100 kilometrov in si dejal, da nikoli ne bo več tekel, toda sledili so številni maratoni po takratni Jugoslaviji, zmagal je na prvem maratonu Treh src, četrto mesto je dosegel na šestdnevnem teku v Avstraliji, naslednje leto (1986) pa je zmagal na 1.016 km dolgem maratonu od Sydneyja do Melbourna, kjer je vsak dan pretekel 160 kilometrov. Kot ultramaratonca so Mravljeta spoznavali sirom sveta, kjer je žel tudi uspehe. V zadnjem obdobju pa so sledile priprave za dosego cilja — preteči Ameriko. Z velikim uspehom je ta cilj v letu 1995 tudi dosegel in Ameriko pretekel v manj kot 423 urah in prejšnji rezultat izboljšal za 64 ur. »Za ultra tek čez Ameriko sem se pripravljal skoraj dve leti. Slovenijo sem pretekel po diagonali in po mejah, opravil temeljite fizične priprave predvsem z dolgimi etapnimi maratoni. Vendar pa sem kaj kmalu ugotovil, da ni vse v fizični pripravi, da imaš nešteto kilometrov v svojih nogah, predvsem sem moral razčistiti sam s seboj ter se psihološko pripraviti, pač svojo glavo sem moral prepričati, da bom dosegel cilj, tekel 64 dni nepretrgoma ter ob tem živel pravo vojaško disciplinirano življenje. Tako seje tudi zgodilo, tekel sem svoj tek ne glede na ostale nasprotnike, saj so se potem oni ravnali po mojih rezultatih. V času teka sem moral izključiti vse zunanje vplive ter misliti samo na tek in na lepe trenutke v življenju, brez črnih misli, da nisem padel v duševno depresijo, ki bi mi še dodatno vzela moči. Pri vseh ultra maratoncih je v prvi vrsti pomembna samodisciplina in šele nato fizična pripravljenost«, je končal Dušan Mravlje. S. S. NABOR — 28., in 29. novembra 1995je Izpostava za obrambo VRHNIKA izvedla redni letni nabor v dvorani Doma Karla Grabeljška. Na nabor so bili klicani naborniki, rojeni leta 1977 in starejši, ki doslej še niso opravili nabora. Dvorana je bila ob dogodku primerno okrašena. V preddverju so si naborniki lahko ogledali razstavo fotografij o življenju in delu v učnem centru ter časopis Slovenska vojska. Vojaški obvezniki naborniki bodo služili vojaški rok v slovenski vojski po zaključeni srednji šoli oziroma po končanem rednem študiju. (N. C.) Mednarodno leto strpnosti O strpnosti do samega sebe, svojih domačih, prijateljev, sodelavcev, tujcev, beguncev, bolnikov, zapornikov se je letos na Slovenskem zelo veliko govorilo in pisalo. Povod temu je bila nedvomno razglasitev letošnjega leta za leto strpnosti s strani mednarodne skupnosti združenih narodov. Že tekom leta so mnoge mednarodne in domače humanitarne organizacije veliko svojega dela namenile v počastitev le-tega z različnimi predavanji, shodi, tiskovnimi konferencami, kongresi, razstavami, dobrodelnimi koncerti ipd. Ob vsesplošnem pozitivnem odzivu slovenske družbe na te dogodke smo tudi pripadniki 54. oklepnomehaniziranega bataljo- na začutili potrebo po odkrivanju in širjenju meja strpnosti, kot pomembnejšem dejavniku ohranjanja humane družbene zavesti. Tako smo povabili nekatere predstavnike humanitarnih organizacij, ki so s predavanji predstavili dejavnost Kluba združenih narodov za Slovenijo, Nacionalnega odbora evropske kampani-je proti razsizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti ter delovanje Amnesty Internacional. V bližnji prihodnosti pa se nam odpira možnost, da bi nas obiskali tudi predstavniki Rdečega križa in Karitasa, s čimer bi zaokrožili sklop predavanj, posvečenih mednarodnemu letu strpnosti. SAMUEL LAJEVEC DRAZGOSE 96 VABIJO Združenje slovenskih častnikov Vrhnika in občinski odbor Zveze borcev Vrhnika vabita svoje člane na tradicionalno srečanje v Dražgošahv nedeljo, 14. januarja 1996. Prijave zbirajo na sedežu ZSČ Vrhnika, Cankarjev trg 4/1 (izpostava za obrambo) in na sedežu OO ZB NOV Vrhnika, Cankarjev trg 8, do 12. 1. 1996. Vabljeni ste tudi vsi drugi občani! Zanimiv obisk v uredništvu Našega časopisa Konec novembra nas je v uredništvu Našega časopisa obiskala »delegacija« učencev 3. g razreda osnovne šole Ivana Cankarja. Želja je sicer bila, da bi bil na obisku cel razred, ker pa je v uredništvu prostorska stiska, so poslali le delegacijo treh učencev z njihovo razredničarko. Zanimalo jih je predvsem to, kako nastaja in kako izdelujemo NAŠ ČASOPIS. Ob pogovoru so postavljali zanimiva vprašanja, kot da bi bili pravi novinarji in seveda bodoči sodelavci. Prinesli so tudi nekaj svojih pisnih izdelkov, ki jih objavljamo. Iz pogovora seje videlo, da tudi učenci in učenke kar pridno prebirajo NAŠ ČASOPIS, še posebno, če kaj piše o njihovi šoli ali o njih samih. Vendar pa vedno ne moremo ustreči željam osnovnih šol in njihovim dopisnikom, da bi objavljali vse prispevke, ker nam vedno primanjkuje prostora. S. S. SMG v Klovni V ponedeljek, 13. novembra je na Vrhniki v Cankarjevem domu gostovalo Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Klovni. Ogledali so si jo otroci razredne stopnje in nekaj otrok iz šole s prilagojenim programom. Po ogledu so se učenke in učenci o predstavi pogovarjali in zapisovali svoja mnenja, spoznavali, kako takšna predstava nastane in kdo vse sodeluje pri njej, risali so, lepili in izrezovali smešne in prisrčne klovne. Pokazali bi vam radi vsaj delček tega, kar so naredili. pom. ravnatelja Marina Blatnik Mohar Klovni Danes smo šli v gledališče gledat Klovne. Pričela seje predstava. Vse se je dogajalo v sobi za klovne. Predstava mi je bila zelo všeč. V šoli smo se pogovarjali-Vsak je povedal in napisal svoje mnenje o predstavi. Ta predstava je bila na Vrhniki v Cankarjevem domu. Peter Kogovšek, 3. g Na gledališki predstavi Danes nas je tovarišica peljala v Cankarjev dom, kjer smo si ogledali predstavo Klovni. Dogajanje je potekalo v šoli za klovne. Bili so štirje učenci, ki so se imenovali Pepček, Vidra, Slinček in Čopek. Predstava mi je bila zelo všeč, še najbolj so me navdušili kostumi. Klovni so radi nagajali učitelju. Mislim, da je bila predstava dobro zamišljena zato, ker je nas učence izučila, kako se ne smemo obnašati v šoli. Ko so se v šoli igrali Sneguljčico, se je učitelj izmislil, da so štirje palčki že umrli. Predstavo moram pohvaliti! Sara ŽivkoviČ Sprejeta je nova veteranska zakonodaja Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 17. oktobra 1995 sprejel Zakon o vojnih invalidih, Zakon o žrtvah vojnega nasilja in Zakon o vojnih veteranih. Vsi trije zakoni pričnejo veljati 1. 1. 1996, objavljeni pa so v Uradnem listu Republike Slovenije številka 63/95. Za izvajanje teh zakonov so pristojne upravne enote. O novi veteranski zakonodaji je bilo že veliko napisanega in slišanega v vseh javnih občilih, zato se bomo izognili razlagi, kdo so upravičenci, katere pravice jim ta zakonodaja prinaša in pod kakšnimi pogoji. Ker se pa približujemo datumu, ko bodo novi zakoni začeli veljati, bo prav, da nekaj navodil za vse tiste, ki bodo uveljavljali status, objavimo tudi v Našem časopisu. ZAKON O VOJNIH INVALIDIH nadomešča dosedanje predpise, ki so urejali pravice vojaških invalidov, družin padlih borcev, civilnih invalidov in žrtev vojaše agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991. Tisti, ki so uveljavili status po starih predpisih, bodo ta status obdržali, pravice pa jim bodo pripadale ob pogojih in v obsegu, predpisanem v novem zakonu. Iz tega sledi, da tej skupini po uveljavitvi novega zakona ni potrebno vlagati novih zahtevkov. Upravna enota bo zanje v rokih, kijih določa zakon in v skladu z navodili pristojnega ministrstva, postopoma ugotavljala, ali izpolnjujejo pogoje za posamezne pravice in v kakšnem obsegu. Usklajevanje posameznih pravic bo torej potekalo po uradni dolžnosti, upravičenci pa se bodo morali zglasiti tedaj, ko bodo vabljeni zaradi dokazovanja izpolnjevanja pogojev za uveljavitev posameznih pravic. Sedanje upravičence pa želimo opozoriti, da se bodo s 1. 1. 1996 znižali zneski invalidnin vojnim invalidom od I. do VII. skupine, prav tako zneski družinskih invalidnin. Spremembe bodo tudi pri drugih pravicah, nekatere bodo vezane na ponoven izvid in mnenje zdravniške komisije (dodatek za postrežbo in pomoč, ortopedski dodatek). Na novo pa bomo ugotavljali tudi pravico do invalidskega dodatka. ZAKON O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA je nov zakon, ki bo omogočal uveljavitev statusa in pravic izgnancem, taboriščnikom, zapornikom, delovnim deportirancem, internirancem, beguncem, ukradenim otrokom, prisilnim mobilizirancem. Status se bo uveljavljal na zahtevo stranke. Tisti, ki imajo odločbe o priznanju časa, prebitega v zaporih, internaciji, deportaciji ali na prisilni izselitvi v pokojninsko dobo kot posebno dobo v dejanskem trajanju ali odločbe o priznanju statusa vojaškega vojnega invalida ali civilnega invalida vojne, bodo zahtevali vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja, k zahtevku bodo priložili te odločbe. Vsi ostali pa bodo morali okoliščine nasilnega ukrepa dokazovati z drugimi dokazili. Za dokazovanje okoliščin prisilnega ukrepa mora stranka zbrati in predložiti vse pismene dokaze, ki so dosegljivi (najpogostejše bo potrdilo Arhiva RS o izgnanstvu, o internaciji itd.). V primerih, ko predložena pismena dokazila ne bodo zadosten dokaz, ali jih stranka sploh ne bo mogla zbrati, bo možno okoliščine dokazovati tudi s pričami. Po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja bodo tisti, ki jim bo priznan status taboriščnika, zapornika, izgnanca, interniranca, delovnega deportiranca in pobeglega pred izgonom in ki bodo izpolnjevali pogoje po zakonu (starost 50 let ali je pri njih nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti), lahko uveljavili dosmrtno mesečno rento. Za priznanje te pravice bo potrebno vložiti poseben zahtevek. Status vojnega veterana po ZAKONU O VOJNIH VETERANIH se bo uveljavljal z vpisom v evidenco vojnih veteranov in z izdajo izkaznice vojnega veterana prav tako na zathevo stranke. Tudi tu velja, da bodo osebe, ki že razpolagajo z odločbami o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali z odločbami o priznanju statusa borca za severno mejo ali vojnega dobro-voljca, vložile zahtevek za vpis v evidenco vojnih veteranov. Tisti, ki bodo uveljavljali status vojnega veterana, ker so opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije med vojaško agresijo v letu 1991, bodo predložili dokument, iz katerega bo razvidno svojstvo — kateri sestavi pripadajo (npr. vojaško knjižico) in dokazilo pristojnega organa za obrambo oz. za notranje zadeve, da so opravljali obrambne dolžnosti .v času od 26. 6. do 18. 7. 1991. Informacije v zvezi z izdajanjem dokazil bodo lahko dobili pri Izpostavi Ministrstva za obrambo na Vrhniki in pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. Vsi ostali, ki teh dokumentov nimajo, pa bodo morali okoliščine za priznanje statusa po obeh zakonih dokazovati z drugimi pismenimi dokazili in tudi s pričami. Osebe s stalnim bivališčem v občini Vrhnika in v občini Borovnica bodo zahtevke za priznanje statusa po obeh zakonih vlagale pri Upravni enoti Vrhnika, Tržaška 1,61360 Vrhnika. Zahtevke lahko oddajo v sprejemni pisarni Upravne enote alipošljejo po pošti. Zahtevke bomo začeli sprejemati takoj p° novoletnih praznikih. Ker zakona stopita v veljavo 1.1.1996, statusa ne bo mogoče priznati na podlagi zahtevkov, ki bi bili vloženi do 31. 12.1995. Pripravljeni bodo obrazci vlog, ki bodo na razpolago v sprejemni pisarni Upravne enote Vrhnika. Tisti, za katere ne bo potreben poseben ugotovitveni postopek, ker razpolagajo z odločbami in z ostalim1 dokazili, bodo zahtevek lahko vložili na pripravljenih obrazcih. Tisti, za katere bo potrebno okoliščine še dokazovati, pa lahko uporabijo obrazce kot pomoč pri sestavi zahtevka, sami pa naj obširneje opišejo vsa dejstva, ki bodo vplivala na pri* znanje statusa. V kolikor to ne bi bilo mogoče, bo njihov zahtevek sprejela Upravna enota na zapisnik — zglasiti se morajo v sobi številka 8 b. Tistim, ki so se že v času sprejemanja tega zakona povezovali oz. včlanili v različna društva i" združenja (izgnanci, veterani, borci NOV) svetujemo, da poiščejo njihovo pomoč. Zahtevke, ki ob vložitvi ne bodo popolni, bo možno med postopkom dopolnjevati. Postopki pa bodo lažji in hitrejši, če bodo priložena vsa p0' trebna dokazila. Sprejemali bomo overjene dvojnike, neoverjene kopije pa samo skupaj z originalom, ki ga bomo po ugotovitvi istovetnosti strank' vrnili. Ker pričakujemo večje število zahtevkov zlasti takoj po novoletnih praznikih, prosimo za strp' nost in razumevanje. Poudariti moramo, da vsi trije zakoni še niso popolni, ker jim sledijo še izvedbeni predpisi. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA ZBIRALEC BORIS CHVATAL RAZSTAVLJAL NA VRHNIKI Življenje metulja Na Vrhniki je bila od 10. do 23. novembra v mali dvorani Cankarjevega doma razstava metuljev zbiralca Borisa Chvatala iz Laz pri Logatcu. Zanimivo razstavo sije ogledalo veliko število obiskovalcev, predvsem šolskih otrok, ki so od avtorja razstave slišali tudi marsikaj zanimivega o življenju metuljev. Logatčan Boris Chvatal je zbiralec metuljev že 27 let. Njegova zbirka šteje okoli 10.000 primerkov, na Vrhniki pa je razstavljal le 4.000 primerkov, ostalo pa ima razstavljeno v prirodoslov-nem muzeju v Ljubljani. Gotovo je, da metulji spadajo med najlepše žuželke na svetu. Do sedaj so odkrili okoli 150.000 vrst, pri nas v Sloveniji pa 3.000 vrst. Razstavljeni metulji so bili zanimivi predvsem zaradi lepih barv in vzorcev na krilih in trupu. Zanimive so njihove preobrazbe, ki potekajo v štirih fazah: jajčece, gosenica, buba in nazadnje metulj. Ko samica izleže jajčeca na rastlino, se po določenem času izleže gosenica. Gosenica ima edino nalogo, da se hrani. Ko raste, se večkrat levi in po določenem času se zabubi v bubo ali kokon, ki prebije svoje dni lahko v zemlji ali na listu ali kje drugje. I, Boris Chvatal z metulji. Bube mirujejo različno dolgo časa, lahko tudi prezimijo. Po določenem času buba poči in se razvije metulj. Nekaj časa miruje, potem pa veselo odleti v življenje. Življenjska doba metulja traja nekaj tednov, mesecev, nekatere vrste pa celo prezimijo. Metulje lahko tudi gojimo in s tem opazujemo njegov proces preobrazbe. Metulje delimo na dnevne in nočne metulje. Vsak metulj je sestavljen iz glave, kjer so tipalke in služijo kot čutni organ. Glava nosi še sesalo, ki ga metulj uporablja za Srečanje vseh vrhniških pevcev Na Vrhniki že nekaj let potekajo tradicionalna srečanja pevskih zborov občine Vrhnika. Tako je tudi letošnji november potekal v duhu srečanja pevcev. Organizator letošnjega srečanja je bil Mešani pevski zbor MAVRICA Vrhnika. Srečanje je bilo v petek, 24. novembra v Mali dvorani Cankarjevega doma, katerega seje poleg povabljenih gostov udeležilo devet vrhniških pevskih zborov. Tako so srečanje s svojim petjem in druženjem popestrili naslednji zbori: — Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika — Ženski pevski zbor Ligojna — Moški peski zbor LIKO Vrhnika — Oktet Raskovec Vrhnika — Cerkveni pevski zbor sv. Pavla Vrhnika — MePZ Drenov Grič — Lesno Brdo — MePZ Ivan Cankar Vrhnika — Ženski pevski zbor CONCINITE Vrhnika — MePZ Mavrica Vrhnika. Poleg pevcev »iz vseh vetrov« vrhniške občine sta se srečanju pridružila tudi župan g. Vinko Tomšič, kije v krajšem pozdravnem nagovoru zaželel vsem pevcem še nadaljnjih uspehov v petju; ter gosp. Mateja Brelih s svojo mamo go. Elico Brelih. Gosp. Mateja Brelih je prisotnim na kratko predstavila svojo diplomsko nalogo iz razvoja glasbene vzgoje v občini Vrhnika. Po zaključku uradnega dela je sledila predstavitev posameznega zbora, kije imel »nalogo«, daje odpel eno ali dve pesmici iz svojega repertoarja. Vsekakor pa zborovodja ni «ušel« še posebni nalogi, in sicer je moral vsak povedati «iskrico« oziroma prigodo svojega zbora, ki se jim je pripetila v dolgoletnem druženju. V upanju, daje letošnje srečanje pevskih zborov uspelo, da so vam ostali v spominu lepi trenutki, ki smo jih ta večer preživeli skupaj, se veselimo vseh nadaljnjih srečanj in vsekakor tudi že srečanja prihodnje leto. Svoje misli in načrtovanja pa zaključujemo z željami: SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1996! da se izpolnijo vsi vaši in naši tako pevski, kot osebni načrti IN NAJ PESEM DRUŽI VSE LJUDI DOBRE VOLJE! Štirn Slavi ter člani MePZ MAVRICA Vrhnika Prvič se je predstavil tudi mešani zbor Društva invalidov Vrhnika hranjenje cvetnega nektarja ali drugih sokov. Potem ima oprsje, ki nosi 3 pare nog in krila, ki so posuta z drobnimi luskicami. Na koncu ima še zadek, kjer so prebavni organi. Med dnevnike štejemo: travniške, gozdne in gorske dnevnike. Poznamo pa še nočne metulje, od katerih pa nekateri letajo tudi podnevi. V tropskih krajih letajo eksotični metulji, ki so večji in lepši kot metulji zmernih pasov, saj imajo boljše možnosti za življenje. Nekateri metulji se tudi selijo in jim pravimo zato selilci in lahko preletijo ogromne razdalje. Tako kot druge živali se tudi metulji na različne načine branijo pred sovražniki. Največja sposobnost obrambe je prikrivanje ali mimikrija, tako da se jih ne opazi. Sicer so njihovi največji sovražniki ptiči, ki se hranijo z njimi ali njihovimi gosenicami ali bubami. Največ škode pa obstoju metuljev naredi človek, ki preveč posega v življenjsko okolje, kjer se nahajajo. To so veliki izkopi zemlje, gnojenje s pesticidi in drugimi strupi. Nekatere vrste so tako že izumrle, drugim pa to še grozi. Tem rečemo, da so ogrožene vrste. Ob vsem tem pa je potrebno poudariti, da zbiralci metuljev ne ogrožajo, ker to ni samo lov na metulje, ampak je to tudi proučevanje in zbiranje podatkov o različnosti istih vrst po geografski razširjenosti na različnih področjih. Prav ti podatki pa so potrebni za proučevanje številnih živalskih vrst, v našem primeru metuljev, da se ugotavlja, katere vrste živijo pri nas in katere drugje. Ravno amaterski zbiralci — biologi so v Sloveniji naredili velik korak pri proučevanju metuljev, njihovega razvoja in življenja, da se Prirodoslov-ni muzej lahko pohvali z bogato zbirko metuljev. Največja zbirka pa je v Londonu, kjer imajo okoli poldrugi milijon metuljev. Zahvala Zahvaljujem se predstavnikom Združenja šoferjev in av-tomehanikov z Vrhnike, ki so se letos ob dnevu mrtvih spomnili svojega nekdanjega člana in obiskali njegov grob. Hvaležna žena Olga Kogovšek OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNE DELAVNICE '95 Človek in narava Učenci OŠ Log-Dragomer so letos že drugič sodelovali v likovni koloniji in tako smo bili v četrtek, 17. novembra priča otvoritvi njihove razstave v galeriji Pavza, ki so jo poimenovali Človek in narava. Na svojih slikah so nam predstavili razne motive iz narave, otvoritveno slovesnost pa je popestril otroški pevski zbor OŠ Tabor iz Logatca. Vsem mladim slikarjem so ob koncu podelili simbolične spominke na likovno kolonijo, najboljši med njimi pa so dobili še posebne nagrade. Tako so tretje mesto dodelili Bernardi Brajnovič in Mihi Lupincu, drugo mesto Katarini Krek in Domnu Janši, prvo mesto pa sta zasedla Živa Vengust in Boštjan Kavčnik. Brez tako močne sponzorske pomoči bi težko pripeljali likovno delavnico do željenega cilja, zato se še enkrat zahvaljujejo naslednjim ljudem dobre volje: Klasek, d.o.o., Loparček, d.o.o., ZKO Vrhnika, Telekom Lukovica, slaščičarna Berzo, Pekarna Adamič, Loka Vrhnika, Tiskarstvo Vinko Nagode, Wolf, d.o.o., Russel Athletic, d.o.o., M. Lav-renčič in Pekarna Vrhnika, ter osebju kulturnega centra Pavza za možnost postavitve razstave. Začetki likovne delavnice segajo v lansko jesen, ko so učenci OŠ Log-Dragomer obiskali slikarja Antona Wolfa v njegovem ateljeju. Anton Wolf, potomec znane družine freskanta Wolfa, se je študijsko izpopolnjeval pri prof. Božidarju Jakcu, prof. Se-deju in mentorju Janezu Knezu. Včasih se je sam udeleževal raznih slikarskih kolonij v Sloveniji in drugod po svetu, danes pa se trudi, da bi mlajše rodove popeljal v čudoviti svet slikarstva, Društvo Raskovec ima novo vodstvo in velike načrte Člani kulturnega društva Raskovec so se zbrali na tretjem občnem zboru, strnili svoje delo in si izvolili novo vodstvo. Najprej so o svojem delu poročali pritrkovalci, ki imajo svojo sekcijo: kupili so si stojalo s petimi zvonovi, ki so posvečeni posameznim zavetnikom cerkva v vrhniški fari. Na Vrhniki imajo pritrkoval-sko šolo, ki jo vodi Anton Jur-jevčič, na podružnicah pa starejši pritrkovalci. Pridružili so se jim mlajši. Večkrat gredo pritr-kovat na kakšno slovesnost, sodelovali so na vseslovenskem srečanju pritrkovlcev v Radovljici. Oktet se na vajah srečuje enkrat ali dvakrat na teden. Nastopov imajo tudi vse več. Prihodnje leto bodo gostovali na Nizozemskem. Kulturno društvo bo poslej kot predsednik vodil Aleš Kovač, s simboličnim darilom so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Janezu Stržinarju za materialno in duhovno podporo. (N.M.) Božični koncert v vrhniški župnijski cerkvi Na Štefanovo, 26. decembra po večerni maši, pripravlja cerkveni pevski zbor sv. Pavla na Vrhniki pod vodstvom s. Bože Cotar božični koncert. Na sporedu bo Slovenski božič, kakor ga je zapisal skladatelj Matija Tome. Vstop prost, možni so prostovoljni prispevki. Vabljeni! zato je v to delavnico vložil mnogo truda. Že lanska likovna delavnica je bila uspešna, letošnje pa se je udeležilo kar 21 učencev od četrtega do osmega razreda OŠ Log-Dragomer, kateri so v treh dneh uspeli prenesti naravo na svoja platna, ki so jih pred to razstavo predstavili že v Šolskem Epicentru v Ljubljani. Največja želja vseh sodelujočih učencev pa je, da bi likovna delavnica na njihovi šoli postala tradicionalno srečanje mladih slikarjev. Sodelujoči so svoje občutke in nova spoznanja, ki so jih doživeli v svetu slikarstva na Rakitni, opisali tudi z besedami, zato bi članek končala z besedilom, ki ga je napisala Ana Perko, učenka 6. razreda: »Kot prejšnje leto smo tudi letos imeli likovno kolonijo, ki jo je vodil slikar Anton Wolf. Kolonija je potekala tri dni: petek, soboto in nedeljo. Vsi ti dnevi so minili zelo hitro. Prvi dan so nas gospod Wolf, tri učiteljice in šolski kombi odpeljali na Rakitno. Tam smo pomalicali, potem pa se odpravili na delo. Vsak si je izbral nekaj motivov in narisal skice. Tako smo pridno risali do 13.00 pod nadzorstvom gospoda Zmagovalca »likovne delavnice 95« osnovne šole Log-Dragomer sta bila Boštjan Kavčnik in Živa Vengust. Wolfa in učiteljic. Fotem smo se odpravili nazaj v šolo, v likovno učilnico. V soboto smo iz svojih skic izbrali eno in jo narisali na platno. Ker smo vsi zelo pridno delali, smo jo še tisti dan pobarvali. V nedeljo smo slike še dokončali. Vsi smo risali, gospod Wolf pa je hodil od enega do drugega in nam pomagal. Dokončane slike smo oddali za razstavo in v ocenjevanje. Ti trije dnevi so bili prelepi in si želim, da bi jih še kdaj ponovili. Prav je, da se vsem mentorjem kot tudi sponzorjem, ki so nam omogočili to slikarsko kolonijo, prav lepo zahvalimo.« MATEJA ŠMUC Polna dvorana v Domu Karla Grabeljška je dala vedeti, da so v osnovni šoli Log-Dragomer navdušeni slikarji. DOBRODELNI KONCERT ZBORA AVE NA VRHNIKI Plemenito dejanje vrhniške zdravnice Ljubezen je čustvo, ki bi ga lahko opisali na različne načine, najbolj se pokaže ravno tedaj, ko nekdo potrebuje pomoč. V Pulju na Hrvaškem živi g. Marija Vencelj, ki je srčna bolnica. Prihodnjo pomlad bo operirana, zato potrebuje za operacijo tudi veliko denarja. Ves čas njene bolezni ji ob strani stoji vrhniška zdravnica dr. Helena Drašler Rožmanec, ki je že marsikateremu Vrhničanu ali okoličanu pomagala med njegovo boleznijo. Pri njej se je sočutje do bolnice iz sosednje države pokazalo v prav posebni luči: dala je pobudo za dobrodelni koncert, izkupiček pa naj bi namenili zdravljenju pacientke. Načrti so postali resničnost, ko je skupaj s prijatelji in dobrotniki v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravila dobrodelni koncert komornega zbora Ave, ki ga vodi zborovodja Andraž Hauptman. Ne glede na to, ali je bila pesem ljudska, narodna, slovenska ali tuja, pevci so jo zapeli tako, da so navdušili prav vse poslušalce v dvorani. Med njimi sta bila častna gosta nadškofijski kancler prelat Franci Vrhunc in državni tožilec Anton Drobnič. Koncert je povezoval gledališki igralec Pavle Ravnohrib. Proti koncu koncerta je na oder povabil zdravnico dr. Heleno Drašler Rožmanec in ji izročil izkupiček koncerta in simbolično darilo. Zdravnica se je toplo zahvalila občinstvu in vsem, ki so tako vsaj delno pomagali Mariji Vencelj, da ji rešijo življenje. Nataša Medvešček VOSI > ij?ilfc-'fid milili,)/ ( Razpored dežurnih sobot v zobni ambulanti v času od 1.1. 96 — 30. 6. 96 Datum Zobozdravnik 6. 1. 1996 dr. Mihaela Leben-Zevnik 13. 1. dr. Marija Koračin-Markovič 20. 1. dr. Marija Ogrin 27.1. dr. Jožef Keršič 3. 2. dr. Adolf Kobal 10. 2. dr. Nataša Muller 17. 2. dr. Marjeta Jugovic 24. 2. dr. Ladka Kastelec-Stanovnik 2. 3. dr. Mihaela Leben-Zevnik 9. 3. dr. Marija Koračin-Markovič 16. 3. dr. Marija Ogrin 23.3. dr. Jožef Keršič 30.3. dr. Adolf Kobal 6. 4. dr. Nataša Muller 13.4. dr. Marjeta Jugovic 20. 4. dr. Ladka Kastelec Stanovnik 4. 5. dr. Mihaela Leben-Zevnik 11.5. dr. Marija Koračin-Markovič 18. 5. dr. Marija Ogrin 25. 5. dr. Jožef Keršič 1.6. dr. Adolf Kobal 8.6. dr. Nataša Muller 15. 6. dr. Marjeta Jugovic 22. 6. dr. Ladka Kastelec Stanovnik 29. 6. dr. Mihaela Leben-Zevnik Našlo ,■ ordinacije ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika ZD, Vrhnika ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika rigadirska ul., Vrhnika ZD, Vrhnika ZP, Borovnica ZP, Borovnica ZD, Vrhnika ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika ZD, Vrhnika ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika rigadirska ul., Vrhnika ZD, Vrhnika ZP, Borovnica ZP, Borovnica ZD, Vrhnika ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika ZD, Vrhnika ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika rigadirska ul., Vrhnika ZD, Vrhnika ZP, Borovnica ZP, Borovnica ZD, Vrhnika ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika Sobotna dežurna zobozdravstvena služba v občini Vrhniki traja od 7. — 18. ure. V. d. direktor: Bernarda Albreht Benčič, l.r. Rdeči križ Slovenije, Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika, želi vsem občanom, kakor tudi vsem začasnim občanom (beguncem), vesele božične praznike in zdravo novo leto. Prisrčne čestitke in zahvala pa vsem požrtvovalnim krvodajalcem, katere prosimo še za nadaljnje zvesto sodelovanje. OO RK VRHNIKA Društvo invalidov Vrhnika vošči vsem svojim članom kakor tudi ostalim občanom vesele božične praznike in predvsem zdravo leto 1996. Obenem sporočamo članom, da bo občni zbor društva 17. februarja, katerega bomo popestrili s pustnim rajanjem. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA Župnijska Karitas Vrhnika V albanskem mestu Drač že štiri leta deluje zdravnica, sestra Miriam Praprotnik. Po rodu je Slovenka iz Naklega. Z njo smo se seznanili preko družine Grom in smo že večkrat pomagali njenemu misijonu. V novembru smo prejeli njeno pismo, ki nas je zelo pretreslo. Posredujemo vam ga v celoti. Drugo leto nameravamo njenemu misijonu učinkovito pomagati. Takrat se bomo spet obrnili na vas Vrhničani. Z združenimi močmi bomo naredili nekaj zelo dobrega. Vsem članom, našim dragim dobrotnikom, KARITAS VRHNIKA Že mineva mesec dni, odkar je bil tukaj naš dobrotnik direktor kranjske župnijske Karitas g. Andrej Jeklar. Odkar je pred dvema letoma prvikrat obiskal našo sestrsko skupnost treh usmiljenk iz slovenske province, ne neha misliti na nas. Tako je na naše veliko veselje in veselje naših bolnikov in revežev pred enim mesecem priletel k nam s pomočjo v hrani, obleki in zdravilih in celo v denarju. Tako smo tudi od vaše Karitas prejele 31875 SIT, kijih je že g. Andrej pretopil v dolarje. Za ta denar, ki sem ga bila močno vesela, sem kupila zdravila za naše tako številne astmatičarje. Res, hvala Bogu, je g. Andrej pripeljal tudi precej zdravil, vendar za astmo ni bilo veliko in zelo zanimivo je, da tudi dobrotniki iz tujine teh zdra- vil skoraj nikoli ne pošljejo. Sklepam, da drugod ni toliko te težke bolezni. Tako rada se spominjam letošnjega obiska na Vrhniki. Že dolgo let mi je to ljub kraj zaradi Gro-move družine in sedaj še bolj, ker v tem kraju Karitas tako lepo in organizirano deluje. Čeprav je veliko potreb tudi v naši domovini, vendar ne pozabljate tudi nas v Albaniji, v tem misijonu, kije bistveno drugačen od drugih. Ta drugačnost je v tem, ker je polstolet-na ateistična diktatura uničila deželo ne le gospodarsko, ampak, kar je še težje tudi moralno, duhovno. Zelo pogosto je čutiti v vernikih pa naj bodo katerekoli veroizpovedi (katoliške, pravoslavne, muslimanske), neko brezbrižnost, nezanimanje za kaj višjega. Lestvica vrednot je tako močno na glavo postavljena, da bo treba še dolgo dolgo časa, da se bo dvignila moralno-duhovna raven teh ubogih ljudi, ki so bili desetletja jetniki v lastni državi. Da, čeprav sem že skoraj 4 leta tukaj, se moram spet in spet ob raznih doživetjih vprašati: mar je to mogoče? Znova in znova moram postati in se spet zamisliti na terorizem celostnega človeka, ki ga je moral prestajati dolgo vrsto let. Še in še bodo potrebni tuji misijonarji v tej deželi, oznanjevalci evangelija z velikim poznanjem daljne in bližnje zgodovine tega naroda in pa veliko potrpežljive ljubezni do slehernega, ljubezni, ki izhaja iz vere, da v slehernem živi in trpi Kristus, človekov Odrešenik. Ko se vam s sestrama zahvaljujem za vso doslej izkazano pomoč, se priporočam še vnaprej. Iz srca Malo težko bo šlo, vendar volja in preciznost sta premagala vse. Prijetno s koristnim V društvu MS notranjske regije gojimo tudi šport. Kot invalidska organizacija DRUŠTVA MULTIPLE SKLEROZE se trudimo, da bi se naši člani ukvarjali s športom, tako rekreativnim kot tudi tekmovalnim. Redna fizična aktivnost je za bolnike te diagnoze izredno pomembna, saj lahko tudi tako ohranjamo osnovno gibljivost, ki jo »MS« okrnja v različnih težavnostnih stopnjah. Glede na gibalne sposobnosti, razvijamo šport v tistih panogah, ki so večini članov dosegljive. Notranjska regija zaokroža deset občin in na medregijskih, ter državnih tekmovanjih DRUŠTVA MS tudi sodelujemo kot Balnarska ekipa Vrhnike z zmagovalnim pokalom avgusta v Postojni. predstavniki regije; lažje gibljivi, težje gibljivi pa tudi gibljivi z vozičkom v plavanju, pikadu, šahu in balinanju. Število športnikov je v letu 1995 naraslo na štirinajst tekmovalcev in sedem rekreativcev. Športni dosežki regije v letu 1995 so ponovno uspešni. Ob srečanju na Mošunu smo 6. marca uspešno odigrali prijateljsko tekmovanje z obalno regijo v balinanju in pikadu. Na medregij-skem tekmovanju sedmih ekip v Lukovici, je naša ekipa dosegla pokal za tretje mesto v balinanju, v pikadu pa nagrado za prvo mesto na nivoju društva MS. Na državnem prenstvu enajstih ekip DRUŠTVA MS v balinanju 13. 8. v Postojni pa je ekipa Vrhnike dosegla pokal za prvo mesto. Prav tako se je dobro izkazala tudi ekipa iz Idrije z doseženim četrtim mestom. Lepe uspehe pa dosegamo tudi na državnem prvenstvu v plavanju. 23. avgusta je naša plavalka dosegla zlato medaljo v ekipi mobilnih, prav tako zlato medaljo tudi plavalka v ekipi gibljivih z vozičkom. V tem mesecu smo se udeležili tudi državnega prvenstva v šahu in pikadu v Ljubljani. Ker moramo v vseh občinah poskrbeti za kontinuirano športno dejavnost, se obračamo za prispevek tudi na sponzorje in donatorje v regiji, zato naj se tudi v tem članku najlepše zahvalimo vsem, ki podpirajo invalidski šport. Hvaležnost izražata ekipi balinark (Vrhnika, Idrija), plavalci, šahisti in rekreativci v pikadu, ki so prejeli pikado na dom. Težje gibljivim je ta oblika omogočanje rekreativnega športa, saj po izbirnem tekmovanju najboljši sodelujejo na državnem prvenstvu DRUŠTVA MS SLOVENIJE. Posebna zahvala velja tudi gasilskemu društvu Verd in obenem vsem prostovoljcem ob pomoči urejanja balinišča. Omogočanje treningov in razvoja športa je vsem s to diagnozo spodbuda — in misel — tudi to je čudež ljubezni do sočloveka, in naj se prebuja. Športni uspehi notranjske regije DRUŠTVA MS so visoki in Miklavževanje vPodlipi sezivi Ko se je v prvih dneh decem-ora kot vsako leto žarelo nebo nad nami, so starši povedali otrokom, da Miklavž že peče piškote. Otroci so komaj čakali torkov večer, ko bo Miklavž tudi zares prišel. In je prišel. Njegov prihod je naznanil ognjemet z bližnjega hriba. V spremstvu angelov z baklami se nam je bližal od cerkve proti gasilskemu domu. Tam je že čakala zbrana množica otrok in staršev, ki so medtem imeli priliko ogledati si vragolije tudi v zadovoljstvo tekmovalcem ter potrditev porabe sredstev za treninge, udeležbe na turnirju društva invalidov Vrhnika, regijskih, medregijskih in državnih tekmovanjih, delne opreme ekip in nakup letnih kart za plavanje. ZA ŠPORTNIKE NOTRANJSKE REGIJE Darinka Krašovec parkljev, prav tako spremljevalcev Miklavža. Miklavž je vse zbrane pozdravil in jih povabil na ogled igrice, ki sojo pripravili kulturniki v sodelovanju otroškega pevskega zbora. Vsi smo uživali ob prisrčni predstavi. Oči otrok pa so se najbolj zaiskrile, ko je Miklavž prijel darilo in poklical prvega otroka k sebi. Otroci so kljub nemirnim parkljem v neposredni bližini kar korajžno odgovarjali na zastavljena vprašanja. Bili so veseli daril. Tudi starši smo zadovoljni zapuščali dvorano kulturnega doma ob misli, da se tradicija miklavževanja uspešno nadaljuje iz roda v rod. mM Spoštovani! Širjenje znanj o humanitarnem pravu je eden ciljev Rdečega križa Slovenije za prihodnje leto, kot način za izboljšanje razumevanja med ljudmi in potemtakem k utrditvi miru. Ali želiš postati del mednarodnega gibanja, ki izvaja humanitarne aktivnosti po celem svetu, pomaga ljudem v primeru vojn, naravnih nesreč ali v njihovem dnevnem življenju ohranjati upanje? Če je tvoj odgovor da, prosim preberi tole obvestilo: Rdeči križ s svojo dejavnostjo prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev ljudi, razumevanju med ljudmi in potemtakem k utrditvi miru. Tako bo Rdeči križ organiziral 5-dnevno usposabljanje za ljudi, ki bodo kasneje sposobni voditi aktivnosti o širjenju znanj otrokom v šoli, volonterjem RKS... Program seminarja bo vseboval naslednja področja: — vloga in struktura gibanja RK — delo in organiziranost Nacionalnega društva RK RKS) — temeljna načela RK in znak RK — uvod v mednarodno humanitarno pravo, pravice manjšin in spoštovanje človekovih pravic — praktičen primer o tem kako širiti znanja o teh načelih. Glede na namen in metodologijo seminarja, od udeležencev ne zahtevamo nobenega predhodnega znanja. Prav tako bodo material udeleženci dobili na samem tečaju. Edini pogoj za udeležbo je pripravljenost na aktivno sodelovanje na tečaju usposabljanja in želja po sodelovanju v aktivnosti RK v prihodnosti. Tečaj bo organiziran v Črnem Vrhu nad Idrijo, med 10. — 14. januarjem 1996. Če ste zainteresirani za sodelovanje, nas pokličite na telefon 752-105, ali pošljite pismo na naslov: OO RK Vrhnika, Poštna ulica 7 B, do 4. januarja 1996. OO RK VRHNIKA vam vse tri že danes želimo VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN Z BOGOM ZAČETO IN NADALJEVANO NOVO LETO 1996! Naj bo Novorojeni s svojim sveto-nočnim darom MIRU sam vaše plačilo, smisel in cilj vsega vašega dela, vaših žrtev in odpovedi, kijih humanitarno delo zahteva. Večnost šele nam bo odkrila, kako veliko je bilo vaše delo za brate v potrebi, v božjih očeh. Naša mala skupnost pa prosi še nekaj: vašega molitvenega spomina za nas in naše delo pri katehizaciji in pri delu z bolniki, osamljenimi in s toliko najrazličnejšimi reveži. Letos je zelo zgodaj pritisnil mraz tudi tukaj. Kako veliko lažje smo sedaj solidarne z našimi reveži, z begunci in tistimi, ki nimajos trehe nad glavo, ker je tudi pri nas mraz. Tukaj ogrevanja praktično ni ne v šolah, ne v uradih, ne v bolnicah, ne v tovarnah, kolikor jih sploh je. Ni elektrike (zelo malo jo »spustijo«), tudi vode je manj, samo eno uro zjutraj itn. Rade vse takšne in drugačne nevšečnosti prenašamo in želimo, da bi se kmalu spolnila Gregorčičeva mi- * 4t Želimo vam lepo praznovanje Božiča, v prihodnjem letu pa veliko zdravja, dobre volje in ljubezni do sočloveka in do domovine. Delavci in delavka Župnijske Karitas Vrhnika sel, bolje trditev: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.« Naj se za danes poslovim, ker kličejo me druge dolžnosti. Iz srca vas vse pozdravljam in vsakega posebej s srčno željo, da bi se drugo leto spet srečali na Vrhniki. Bodimo združeni po ljubezni, ki nam jo daje evharistični Kruh. In zvesto se pripravljajmo na obisk sv. očeta v naši prelepi domovini. Čim več sveta vidim, tem boljšem prepričana, da je Slovenija Stvarnikov biser. Ko bi se le prebivalci tega koščka zemeljskega raja zavedali tega in ga varovali, da ne bi izgubil sijaja. Vaše hvaležne sestre usmiljenke s. Miriam Praprotnik s. Terezija Ramaj s. Dusta Perlaskaj Župnijska Karitas Vrhnika Izteka se leto 1995. Od 27. oktobra smo v petem letu našega delovanja. »Naredimo nekaj lepega za Boga«, pravi mati Terezija in Vrhničani kar lepo sledimo temu vabilu. V letošnjem letu smo pomagali preživeti begunstvo povprečno 111 ljudem na mesec in poskrbeli, daje povprečno 17 družin na mesec, malo lažje preživelo. Še bi lahko naštevali, pa bomo to storili v januarju 1996, ko bomo naredili pregled dela. Dragi Vrhničani. Še naprej bodite tako odprtih rok, tako razumevajoči za stisko bližnjega. Razmišljajte malo ob pesmi, ki jo je napisal pesnik Jark Zink (JORK ZINK). Gospod, ljudje čakajo name. Čakajo, da storim kaj zanje, čakajo na mojo besedo, na moje pismo ali na moj obisk. Računajo na to, da bom imel zanje čas, čas in veliko moči. Toliko jih je, ki pri meni iščejo odprta vrata, prazen stol in uro pogovora. Hočejo, da jim pomagam nositi breme, tudi tisto breme, ki so si pogosto sami sebi. Gospod, ti si gostitelj in topel dom. Naj se odpočijem pri tebi. Daj mi poguma, da spet odprem vsem, ki hočejo vstopiti, da bi vsi, ki iščejo mene, lahko našli tebe. Jork Zink Sv. Miklavž s Kurena Na Kurenu nad Staro Vrhniko stoji cerkev, posvečena sv. Nikolaju ali sv. Miklavžu, svetniku, ki je znan po svoji dobroti. Med ljudmi, ki žive v okoliških vaseh, se je zaradi nje in njenega patro-na ukoreninila zgodba o dobrotniku, ki prebiva na tej vzpetini. Celo leto opazuje ljudi in njihova dela. Ob koncu leta pa pride s spremstvom belih angelov in črnih parkeljnov mednje ter jih obdaruje, kakor so si med letom zaslužili. Ob pomoči Starovrhničanov je sv. Miklavž svoj letošnji ob- hod začel že v popoldanskih urah. Hodil je od hiše do hiše i« se ustavil tudi v podružnični cerkvi sv. Lenarta. Z lepimi besedami je nagovarjal vaščane in si gladil dolgo brado, ko je vide), kako pridni so bili njegovi najmlajši prijatelji. V tem letu so se prav zanj naučili nekaj novih pesmi in molitev. Zato jim je izpolnil vse želje, ki so mu jih napi' sali v pismih. Seveda ni pozabil na starejše. Angeli so imeli tako veliko dela, le parkeljni so se nekoliko dolgočasili. Na koncu bi se sv. Miklavž rad zahvalil vsem tistim Starovrhničanom, ki s° mu pomagali in ga tako nekolik0 razbremenili. Za sv. Miklavža s Kurena Nataša MedveŠče* VRHNIŠKI IN BOROVNIŠKI GASILCI PRAZNOVALI 40 let gasilske zveze Vrhnika Štirideset let je minilo od ustanovitve občinske gasilske zveze Vrhnika, ki je delovala in združevala gasilska društva sedanjih občin Vrhnika in Borovnica. Gostitelji svečanosti ob 40-letnici so bili gasilci Sinje Gorice. V njihovem gasilskem domu so se zbrali predstavniki gasilskih društev iz Borovnice in Vrhnike, gasilci sosednjih društev, številni gostje in nekateri še živeči ustanovitelji občinske gasilske zveze Vrhnika. Krajši kulturni program so izvedli pevci okteta Raskovec, Predsednik sedanje Gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk pa je opisal štiridesetletno Pot gasilske zveze od njene ustanovitve do današnjih dni, ko so tudi gasilske vrste doživele spremembe kot sedanje občinske Uprave. Med drugim je poudaril: «V skladu s sklepom občnega 4 industrijska društva. Društva so razdeljena v tri sektorje in sicer: sektor Vrhnika, sektor Bevke in sektor Borovnica, ki je sedaj glede na novo organizirano lokalno samoupravo poveljstvo. Vsa društva v naši zvezi imajo danes motorne črpalke, izolirne dihalne aparate, 13 avtocistern, 4 kombinirana vozila, 15 orodnih vozil in traktorsko prikolico. Izboljšuje se tudi stanje na področju osebne in kolektivne zaščite gasilca, ki pa še ni zadovoljivo. V prehojenem obdobju je bilo na področju naše in sosednjih zvez kar nekaj velikih požarov, kjer so sodelovala naša društva ali društva sosednjih zvez, predvsem je bila vedno prisotna Gasilska brigada iz Ljubljane s svojim strokovnim znanjem, tehniko in izurjenostjo. Naštel bom samo nekaj največjih požarov: Številni udeleženci slovenosti ob 40. letnici Občinske gasilske zveze Vrhnika, sedaj pa Gasilske zveze Vrhnika. zbora Okrajne gasilske zveze in upravnega odbora je bila pred 49- leti ustanovljena OGZ Vrhnika. Ustanovni občni zbor je bil 24. 7. 1944 v gasilskem domu na Vrhniki. Predsednik iniciativnega odbora pokojni Anton Voljč Je v poročilo za ustanovni občni zbor zapisal: «Ustanovni občni zbor OGZ, kateri se danes vrši, ne moremo smatarti kot navadni občni zbor nekega društva, kajti tu ne gre za izvolitev enega odbora, pač pa gre zato, da se naše organizacije prilagodijo novi obliki oblasti — pri tem mislim na osnovanje komun, kot nove organizacijske oblike. Vsled tega je treba današnjemu občnemu zbo-ru pripisati tem večji pomen. S tem momentom bodo naše organizacije dobile večje kompe-tence in jasno tudi večjo odgovornost.« In po 40 letih smo se 'etos ponovno prilagodili novi Organiziranosti lokalne samouprave. V prvi upravni odbor Občinske gasilske zveze Vrhnika so bili '^voljeni: Avgust Molk in Ivan Dobro-voljc (PGD Vrhnika), Urban Ži-rovnik in Jakob Petkovšek (PGD Verd), Ivan Popit (PGD Prenov Grič), Andrej Caserman 'n Anton Homovc (PGD Stara Vrhnika), Anton Celarc (PGD Bevke), Anton Japelj (PGD Li-|°jna), Rajko Malavašič (PGD podlipa), Janez Petrič (PGD °iatna Brezovica), Stanko Vr-hovec (PGD Log), Karel Senjur (Industrija usnja Vrhnika). Za predsednika OGZ je bil izurjen Anton Homovc, za poveljnika Andrej Caserman oba iz ^GD Stara Vrhnika, za tajnika Avgust Molk in blagajnika Jože JUrca. Od ustanovitve dalje so OGZ y°dili naslednji predsedniki: An-•?n Homovc, Jernej Nussdorfer, Karel Mušič (dolgoletni predsednik, danes častni predsed-n!J0, Franc Lenaršič, in povelj-S'ki: Andrej Caserman, Urban ^»"ovnik (dolgoletni poveljnik, £anes častni poveljnik), in Pavle Blzjan. Ob ustanovitvi je OGZ imela 2 prostovoljnih gasilskih druš-ev in 4 industrijska gasilska ^uštva. V letu 1969 je bilo ustanovljeno PGD Dragomer — Mikovica, leta 1973 PGD Za-P-jana in leta 1982 PGD Sinja °nca, tako da naša zveza danes povezuje 15 prostovoljnih in požar v KLI Logatec, žaga Brest Cerknica v Martinjaku, Zadružna žaga Ljubljanski vrh Verd, velik požar Kemofarmacija Ljubljana, Gostišče Močilnik, požar na velikem gospodarskem poslopju, polnem živine, Oblak, Drenov Grič; dva požara hkrati zaradi udara strele, hleva polna živine, Tomšič, Jereb, Stara Vrhnika; katastrofalni požar LIKO Verd leta 1988 — eksplozija lesnega prahu, požar na stanovanjski hiši Stržinar, Vrhnika. Sodelovali smo tudi pri odpravi naravnih nesreč. Avgusta 1986 smo se gasilci izkazali pri odstranjevanju posledic naravne nesreče, ko je pustošil vihar orkanske moči na področju Zapla-ne, Stare Vrhnike, Vrhnike, Sinje Gorice, Bevk in Blatne Brezovice. In nenazadnje je kar nekaj gasilskih društev sodelovalo pri prečrpavanju Ljubljanice zaradi nizkega vodostaja v dolgem sušnem obdobju zaradi obogatitve vode s kisikom in s tem smo omogočili vodnemu življu preživetje. Za obstoj gasilstva je nujna pridobitev novih članov, predvsem podmladka in tudi žensk. Zveza posveča vso pozornost strokovni vzgoji. Izobraževanje članstva sodi med najpomembnejše naloge gasilske organizacije, od osnovnega izobraževanja za izprašanega gasilca do najvišjih strokovnih in specialnih znanj. Prilagajanje novim oblikam delovanja, novim nevarnostim, ki prežijo na gasilca ob intervenciji zahteva dopolnilno strokovno izobraževanje in stalno preverjanje že pridobljenega znanja in izurjenosti. Zveza posveča vso skrb za zavarovanje gasilcev od pionirjev do veteranov in gasilskih vozil. Organizira tudi letovanja pionirjev. Najprej je bilo to organizirano v Pacugu, kasneje na Debelem Rtiču, v letošnjem letu pa na Kolpi. Prav tako zveza organizira srečanja gasilskih veteranov in ženskih desetin. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Statuta Gasilske zveze Slovenije smo opravili tudi v naši zvezi preoblikovanje OGZ s sprejetjem statuta na letošnjem občnem zboru v Gasilsko zvezo Vrhnika, ki ima sedaj na svojem področju dve lokalni skupnosti — Občino Borovnica in Občino Vrhnika. Spoštovani gasilke, gasilci, gasilski veterani, člani odborov, ki ste opravljali in še opravljate pomembno delo na področju požarne varnosti, in prijatelji gasilstva, iskreno se vam zahvaljujem za humano in plemenito delo v gasilstvu in v prid gasilstva, saj le z našim skupnim delom lahko pomagamo sočloveku v nesreči.« Nato so sledili številni pozdravi predstavnikov sosednjih gasilskih društev, ki so v en glas poudarjali dobre odnose in povezave z vrhniškimi in borovniškimi gasilci. Zahvalo za 40-letno delovanje občinske gasilske zveze Vrhnika je izrazil tudi župan Vrhnike, Vinko Tomšič. Na koncu slovesnosti pa so predsednik Ivan Turk, poveljnik Pavle Bizjan in tajnik Ciril Kos podelili zaslužnim funkcionarjem zveze in gasilskih društev in nekaterim drugim podpornikom gasilstva posebne za to priložnost izdelane spominske značke. Gasilci gasilskega društva Sinja Gorica pa so vse prisotne pogostili ter jih tako še nekaj časa zadržali na pogovoru in obujanju spominov na 40-letno prehojeno pot gasilcev na Vrhniki in v Borovnici. S. S. Ustanovitelji OGZ Vrhnika in sedanje vodstvo gasilske zveze Vrhnika, od leve proti desni: Ciril Kos (tajnik), Karel Mušič (častni predsednik), Jakob Petkovšek, Urban Žirovnik (častni poveljnik), Pavle Bizjan (poveljnik), Andrej Caserman in Ivan Turk (predsednik). Prošnja sodelavcem! Marsikateri vaš prispevek, ki ga prejmemo v uredništvu, je že napisan na računalnik, kar pomeni, da bi nam lahko zelo olajšali delo in zmanjšali število možnih tiskovnih in smiselnih napak. To bi nam tudi olajšalo uredniško delo. Če ste vešči pisanja na računalnik, nam ob natisnjenem prispevku pošljite tudi disketo s prispevkom, shranjenem v ASCII kodah ali za tiste, ki imajo windowse, shranjeno kot TEXT ONLY. Diskete vam bomo vrnili. Pričakujemo vaše razumevanje. Uredništvo CIVILNA ZAŠČITA NA SKRBI OBČIN Potres na prvem mestu Skupna seja dveh štabov civilne zaščite Vrhnike in Borovnice v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu Z formiranjem novih občin je tudi civilna zaščita prišla pod okrilje novih občin. Ustanovljeni so bili novi občinski štabi za civilno zaščito, ki bodo morali izdelati svoje strategije delovanja ob naravnih in drugih nesrečah. Za Vrhniko in Borovnico sta tako nastala dva štaba civilne zaščite, ki bosta morala v svojih občinah voditi vse aktivnosti v zvezi s civilno zaščito, seveda z vednostjo in aktivnostjo obeh županov ter vrhniške izpostave za obrambo, kjer deluje svetovalec za zaščito in reševanje Viktor Razdrh. Oba štaba za civilno zaščito sta 15. novembra 1995 imela skupno sejo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, ki je pričel delovati pred kratkim. Skupne seje so se udeležili člani obeh štabov ter predstavniki podjetij, zavodov in društev, ki se neposredno vključujejo v zaščito, reševanje in pomoč. Seje se je udeležil tudi župan Borovnice Andrej Oce-pek, vrhniški tajnik Sonja Kerš-manc Pirnat in Brane Kromar, vodja izpostave za obrambo Vrhnika. Vsi prisotni so si najprej ogledali izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije, kije eden najsodobnejših izobraževalnih centrov civilne zaščite v Evropi. Center je v prenovljenih in na novo zgrajenih objektih pričel delovati v letošnjem letu. Tu je možno izobraževati vse strukture civilne zaščite, ki lahko na praktičnih poligonih utrjujejo svoje znanje. Tako se lahko v centru usposabljajo v sodobnih učilnicah z vsemi avdio, video in računalniškimi pripomočki poveljniki in člani štabov civilnih zaščit, poklicni gasilci, poveljstva gasilskih društev, enote občinskih RKB ter razna društva nevladnih struktur, kot so jamarji, kinologi, reševalci iz vode, potapljači... Po ogledu izobraževalnega cen- OGNJEGASNO DRUŠTVO STARA VRHNIKA Živijo naprej Zadnji dan v maju leta 1908 se je na Stari Vrhniki zbralo veliko ljudi. Na vas so prišli vaščani in povabljeni gostje iz drugih krajev. Zbrali so se zaradi enega samega vzroka: ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva tudi v tem kraju. Starovrhničani z gasilstvom lastnih izkušenj še niso imeli. Na ustanovni zbor so zato povabili že utečena, prijateljska društva ter tudi z njihovo pomočjo sestavili preproste načrte za prihodnost. Kmalu so nakupili najpotrebnejše orodje in brizgalno. Pridobili so veliko podpornih članov in se razdelili na več skupin -odsekov: napadalno obrambni odsek, na odseke rediteljev in strojnikov. Leta 1939 so sodelovali na Gasilskem kongresu v Ljubljani, kjer so na tekmovanju pokazali svoje znanje. Uvrstili so se na tretje mesto in dobili tudi nagrado za najboljše društvo v sektorju. Med drugo svetovno vojno je društvo razpadlo. Po njej so ga starejši člani, na pobudo občine, zopet ustanovili. Opremo, ki ni delovala, so popravili, veliko nove so tudi dokupili. Prejšnja je namreč v času vojne zašla v neprimerne roke in nekaj jo je tako tudi skrivnostno izginilo. V društvo je začelo prihajati vedno več žensk, zato je bila ustanovljena tudi ženska desetina. Tako je prostovoljno gasilsko društvo, oziroma Ognjegasno društvo Stara Vrhnika, veliko let opravljala svoje poslantsvo v vasi. In kakor je društvo pridobivalo na svojih letih, tako so se starali tudi njegovi člani, ki so že skoraj pred desetimi leti odložili uniforme. Nekaj let je trajalo mrtvilo, toda Stara Vrhnika ni ostala brez gasilcev. Našli so se mladi Starovrhničani, ki jim ni bilo vseeno, da njihova lastnina propada. Pred tremi leti so se prvič zbrali na sestanku, njihovo delo do današnjih dni pa je opisal sedanji predsednik društva gospod Boštjan Plahut-nik: »Leta 1992 smo se mladi zbrali v zadružnem domu. Izvolili smo tra, se je v eni izmed učilnic, pričela skupna seja obeh štabov. Vsem prisotnim je bila podana zasnova ocene ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah. Ravno ocena naj bi bila osnova za izdelavo dobrih načrtov zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah. Prav Vrhnika in Borovnica, ki sta ob Ljubljanskem barju, sta potencialna kandidata za katastrofalne potrese ter za nesreče z nevarnimi snovmi, ki bi lahko ogrozile pitno vodo za obe občini in nato naprej proti Ljubljani. Prav tako smo lahko žrtve poplav, ki lahko ogrozijo večji del obeh občinskih površin. O vseh teh nevarnostih pa je potrebno razmišljati in vnaprej načrtovati ter se tudi aktivno pripravljati za morebitno posredovanje in reševanje. Oba občinska štaba bosta v najkrajšem možnem času pripravila temeljito oceno ogroženosti ter naloge in aktivnosti posameznih enot za zaščito in reševanje ob morebitnih katastrofah. Vodja Izpostave za obrambo Vrhnika Brane Kromar pa je prisotne seznanil z vse slovensko vajo civilne zaščite v letu 1996, ki bo imela predpostavko, da je Slovenijo zajel katastrofalen potres. Tako bo sama vaja pokazala marsikatero pomanjkljivost, ki jo bo v načrtih treba dopolniti. V letu 1996 tako štabe za civilno zaščito čaka kar velika naloga usposabljanja članov in enot za reševanje ob potresu, občinske proračune pa, da bodo sredstva namenili tudi v te namene. Po skupni seji se je razvila še zanimiva razprava in razmišljanja o sedanjem položaju civilne zaščite v občinah, saj so to ljudje, ki so pripravljeni v vsakem trenutku pomagati sočloveku. S. S. sti na Stari Vrhniki izpeljali vajo, ki so jo mnogi opazili. To nam je dalo novo spodbudo in zadali srni si nove naloge. Vendar pa bi toliko uspehov v tako kratkem času težko dosegli, če nam ne bi pomagali tudi drugi s svojimi nasveti, s finančno in moralno podporo. Zato se najlepše Starovrhniški gasilci, slikani lani na Vrhniki začasni upravni odbor, pregledali opremo in dom. Žalostni smo ugotovili, da vse propada. Še težja pa je bila ugotovitev, da orodno vozilo ni več v lasti gasilcev. Leto dni je nato med nami vladalo zatišje. Počakali smo, do občnega zbora minulo leto, ki-nas je potrdil. Medtem smo vsi opravili izpit izprašanega gasilca in pričeli z rednimi vajami in delom. Najprej smo se lotili obnove gasilskega doma. Priborili smo si orodno vozilo, ki smo ga s pomočjo vaščanov in prostovoljnim delom predelali iz rabljenega kombi-ja. Očistili smo vodnjake in pomagali sovaščanom po svojih močeh. To akcijo v vasi pa uporabili kot vajo. Skupno vajo smo organizirali s prostovoljnim gasilskim društvom Podlipa. Takrat smo doživeli tudi pravi gasilski krst. Minulo leto smo v mesecu požarne varno- zahvaljujemo: Gasilski zvezi z Vrhnike, prostovoljnima gasilskima društvoma Podlipa in Sinja Gorica, vaščanom Stare Vrhnike in vsem drugim, ki so nam kakorkoli pomagali.« Nova »polžarska« generacija tako vsem dokazuje, da misli resno. Pridno se loteva dela in premaguje zapreke, ki so na njihovi poti. Sami se učijo gasilskih spretnosti, rezultati njihovih prizadevanj pa so vedno bolj opazni. Vsekakor je za pohvaliti dobro organizirano vajo v mesecu požarne varnosti, minulo leto, kakor tudi vsa druga opravljena dela. Najpomembnejše pa je ohranjanje pri življenju častitljivo sedemdeset let staro Ognjegasno društvo. Nataša Medvešček NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Ob 20-letnici LETOS PRAZNUJEMO 20 LET, ODKAR STOJI DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA NA IDRIJSKI CESTI V VSEM TEM ČASU JE BILO DELO IN ŽIVLJENJE V DOMU ZELO PESTRO. ZGODILO SE JE OGROMNO POMEMBNIH IN NEPOMEMBNIH DOGODKOV, ZA JAVNOST NEVIDNIH USPEHOV IN SPREMEMB, VSAKDANJIH PROBLEMOV, SKRBI, DROBNIH ZMAG. ZATO JE TEH DVAJSET LET MINILO NEVERJETNO HITRO. PA VENDAR JE TO LEP JUBILEJ, OB KATEREM SE ŽELIM ZAHVALITI VSEM, KI SO Z NAMI SODELOVALI, SE ZANIMALI ZA NAŠO DEJAVNOST IN STANOVALCEM S KAKRŠNIMKOLI OSEBNIM PRISPEVKOM PRIPRAVILI PRIJETNE TRENUTKE IN JIM POPESTRILI DNEVE. Tako je v uvodnik jubilejnega glasila »Utrinki« zapisala direktorica Nada Žnidaršič. Otvoritev jesenske razstave i n predstavitev dejavnosti stanovalcev doma Prva izmed prireditev ob 20. letnici doma upokojencev na Vrhniki je bila 21. novembra 1995 otvoritev razstave, pod imenom »Jesenska razstava. Na tej razstavi so se stanovalci doma predstavili s svojimi ustvarjalnimi in ročnimi deli, ki so jih izdelovali v prostem času med celim letom. V bogatem kulturnem proramu so sodelovali domači pevci pevskega zbora »Zarja« Doma upo- Pogled na zanimiva ročna dela, ki so jih naredile pridne roke stanovalcev doma. Nekako prvič je javno nastopil tudi domači pevski zbor »ZARJA«. Vseh prireditev pa so se največ udeležili stanovalci sami, predvsem tisti, ki se lahko sami premikajo. »Duo Danila Čamernika in eden od svojcev so se dobro ujeli«, je rekla stanovalka Pepca. kojencev Vrhnika, harmonikarji vrhniške glasbene šole ter učenci osnovne šole Ivan Cankar z Vrhnike. Številne goste, predvsem pa stanovalce doma je pozdravila direktorica Nada Žnidaršič, kije poudarila pomen 20-letnega delovanja Doma upokojencev za vse ostarele in osamele starejše ljudi, ki so dobili zatočišče in novo življenjsko moč v njem. Tudi izgradnja prizidka pred 11. leti z vsemi dnevnimi prostori omogoča stanovalcem doma, da jim popestrijo vsakdan, da so se pričeli ukvarjati z raznimi dejavnostmi, tudi z ročnimi deli. Navzoče je na koncu povabila na ogled razstavljenih del. Razstavo so pripravili stanovalci Doma upokojencev s pomočjo zaposlenih, ki vodijo posamezne dejavnosti. Razstavljeni izdelki pričajo, s kakšno ljubeznijo in spretnostjo so bili narejeni in seveda koliko je bilo vanje vloženega truda. Izstopala so predvsem ročna dela iz različnih materialov, kot so papir, glina, les, tkanina... Razstavljene so bile tudi slikarske umetnine ter pismene mojstrovine za domsko glasilo »Utrinki«, katerega avtorji so stanovalci sami. Res je razstava pokazala razkošno znanje in iznajdljivost stanovalcev doma, ki so del prostega časa izkoristili za delovanje v dejavnostih, ki jim še vedno ohranjajo življenjsko moč in ustvarjalnost. Prav gotovo je bila razstava vredna, da si jo ogleda tudi mlajši rod. Razstavo so si ogledali tudi mlajši. Dan odprtih vrat Triindvajsetega novembra smo pripravili srečanje s predstavniki ustanov in društev (Centri za socialno delo, občine, zdravstveni dom, Zveza kulturnih organizacij, knjižnica, šola, vrtec). Z njimi že dolgo sodelujemo v želji, da bi stanovalcem doma poleg osnovne in strokovne oskrbe ponudili tudi možnost za kulturno in družabno življenje. Pogovarjali smo se o dosedanjih in možnih novih načinih sodelovanja. Poleg direktorice doma sta vse prisotne pozdravila tudi župan Vrhnike, g. Tomšič in župan Logatca, g. Brenčič. Istega dne popoldan smo na ogled doma povabili vse, ki jih zanima življenje in delo v naši hiši. Za informacije v zvezi s tem so bile na voljo strokovne delavke doma. VSI ZAPOSLENI IN STANO VALCI DOMA UPOKOJENCEV, ŽELIMO BRALCEM NAŠEGA ČASOPISA VELIKO ZDRAVJA, ŽIVLJENJSKIH USPEHOV IN DOBRE VOLJE V LETU, KI PRIHAJA. Nadškof dr. Alojzij Šuštar med stanovalci doma Želje starejših stanovalcev doma in vseh zaposlenih so se uresničile v četrtek, 7. decembra, ko je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar prišel mednje in jim posvetil kapelico, ki bo služila duhovnemu življenju stanovalcev. Kapelica v drugem nadstropju je svojemu namenu služila že nekaj let, vendar pa je sedaj dobila lepo in čudovito opremo, kar je bil vzrok za tako praznovanje. V večjem dnevnem prostoru je gospod nadškof tudi maševal. Pri maši so bili vsi pokretni stanovalci in številni gostje. Nadškofa dr. Šuštarja je najprej pozdravila direktorica Nada Žnidaršič, ki je dogodek povezala z 20. letnico delovanja Doma upokojencev ter s skrivnostjo adventnega časa, ki je priprava na božične praznike. Metropolita je pozdravil župan Vrhnike Vinko Tomšič ter mu ob 75-letnici zaželel še veliko delovnih in zdravih dni. Po maši, ki jo je daroval ob somaševanju nekaterih duhovnikov, je gospod nadškof blagoslovil kapelico. V kratkem nagovoru je pohvalil požrtvovalnost osebja doma za vso skrb in nego ostarelih ljudi, ki so ostali sami v svojih domovih ter morali poiskati pomoč prav v tem domu. Čeprav daleč od doma in tudi od cerkve bodo lahko svoje duhovno tolažbo imeli kar v domu, za kar so poskrbeli zaposleni v domu in vrhniški dekan Florjan 20 LET DOMA UPOKOJENCEV Nekaj številk in podatkov Božnar. Na koncu se je še zahvalil vsem, ki so omogočili dokončno opremiti in urediti kapelico, ki bo obogatila duhovno življenje tako pokretnih kot nepokretnih ostarelih stanovalcev. Stanovalci doma so se ob koncu slovesnosti nadškofu zahvalili za obisk in sveto mašo ter fflu izročili spominsko darilo. S. s. Nadškof dr. Alojzij Šuštar in duhovniki v Domu upokojencev med pozdravom direktorice Nade Žnidaršič. i * Vrata doma so se odprla na sedanji lokaciji IDRIJSKA CESTA NA VRHNIKI v začetku avgusta leta 1975 za 75 stanovalcev in 12 zaposlenih. Prej je deloval v dveh stavbah na Tržaški cesti 33 in v stavbi bivše kaplanije Hrib 7. Že nekaj mesecev zatem je dom začel delovati s polno zasedenostjo — s 120 negovanci. V letu 1984 je bil dograjen prizidek s sto novimi mesti, tako je sedaj 225 stanovalcev in 92 zaposlenih. Na razpolago je okoli 6.000 m2 neto površine s 44 enoposteljnimi sobami, 83 dvoposteljnimi, 5 troposteljnimi, s predsobami, sanitarijami (72), kopalnicami in drugimi aktivnimi prostori. Zaposleni pa imajo naslednje delovne prostore: kuhinjo, pralnico z likalnico, ambulanto, fiziotera-pijo ter pisarne. Predavanje dr. Metke Klevišar Osemindvajsetega novembra so stanovalci lahko prisluhnili predavanju in se tudi pogovorili s strokovnjakinjo, ki se zna na poseben način približati publiki. Govorili so o tem, kako biti sam, pa ne osamljen, kako živeti zrelo starost, kako oblikovati odnose z mlajšo generacijo — z njihovimi otroci, vnuki, zaposlenimi. Istega dne so se po krajšem kulturnem programu tudi svojci lahko udeležili predavanja dr. Kle-višarjeve o tem, kako sprejemamo starost, bolezen in vse, kar sodi zraven. V pogovoru so tudi poslušalci spregovorili o svojih dvomih, stiskah, žalosti, ki spremljajo preselitev svojcev v novo okolje. Pogosto tudi ne-osveščena ali nezrela okolica spodbuja občutke krivde pri že tako težkih odločitvah. Do zaključka razstave 5. decembra, smo ves čas imeli polno obiskov od blizu in daleč. S svojim občudovanjem izdelkov in priznanjem sodelujočim na razstavi, so prinesli novih spodbud in veliko veselja. Tako smo zaokrožili prireditve ob našem jubileju. Decembra pa je čas za voščila in dobre želje, zato s prireditvami in srečanji nadaljujemo. Srečanje s svojci, znanci in prijatelji naših stanovalcev Petindvajsetega novembra smo skupaj z obiskovalci preživeli sobotno popoldne. V kulturnem programu, ki gaje povezovala Slavi Košir, so nastopili pevci PZ Doma upokojencev »Zarja«, Ivan Malavašič z odlomkom iz Desetega brata in stanovalki Justina Kočevar in Marija Štempihar s svojimi verzi. Po uvodnem programu so se nekateri podali na ogled Doma in razstave, nekateri pa so se prepustili glasbi Dua Danila Čamernika. Tudi plesa ni manjkalo, s pesmijo pa so nekateri nadaljevali tja do večera. • V domu je trenutno 177 žensk in 48 moških, s povprečno starostjo 80 let. Vsako leto se v dom vseli 60 novih stanovalcev, kar je premalo glede na povpraševanje, zato je potrebna čakalna doba. Od 6. 5. 1993 je Dom upokojencev Vrhnika »Javni socialno varstveni zavod«, ustanoviteljica je Republika Slovenija. V začetku so bili stanovalci samo iz bivših občin Vrhnika, Logatec in Cerknica. Sedaj pa so iz vseh sedanjih sosednjih občin ter številnih drugih. V 20. letih je bilo 1.427 ljudi vseljenih v dom: Vrhničanov 524, Logatčanov 172 in Cerkniča-nov 322, Ljubljančanov 318, iz ostalih občin pa 91 oseb. Odšlo ali umrlo pa je 1.280 oseb. Program prireditev do konca leta Četrtek, 21. december ob 16. uri: V avli nastop PZ Društva invalidov ob otvoritvi slikarske razstave del gojencev Zavodov za mentalno prizadete iz Nizozemske in Slovenije. Sreda, 27. december, ob 15. uri: Novoletna zabava s srečelovom, šaljivim kvizom in harmonikašerf Janezom Kogovškom. Obiskal nas bo tudi Dedek Mraz. Četrtek, 28. december, ob 9. uri: V I. nadstropju srečanje in obdarovanje borcev. SV. MIKLA VŽNA OBISKU— V ponedeljek, petega decembra, je v vrhniškem domu počitka njegove varovance in osebje obiskal sv. Miklavž s sprem' stvom angela in parkeljnov. Miklavž je zbrane naj' prej nagovoril v avli doma, nato pa odšel še po sobah-Vsakogar je obdaroval, spregovoril z njim nekaj'br sed, se ga spominjal iz prejšnjih let in mu nazadnj1 zaželel v prihodnjem letu vse najboljše. V dom je p0' leg daril prinesel tudi veliko veselja, ki ga je bilo čutiti na vsakem koraku. Mnogi so se spomnili na svoja otroška leta, ko so nestrpno pričakovali skrivnostnega obdarovalca z belo brado in si zaželeli, da b' lahko ostal vsaj nekaj časa pri njih. Toda pred $r Miklavžem je bilo še glavno obdarovanje in tiso" otrok in odraslih so ga pričakovali, zato se je mora1 posloviti do prihodnjega srečanja. (N. M.) »MOJA DEŽELA — LEPA, UREJENA IN ČISTA« Vrhnika v Portorožu prejela dve priznanji Konec novembra je bila v Portorožu zaključna slovesnost letošnjega tekmovanja slovenskih krajev s področja turizma in varstva narave pod geslom: »Moja dežela — lepa, urejena in čista«. Tekmovanje slovenskih krajev poteka že 25 let v okrilju Turistične zveze Slovenije in turističnih društev celotne Slovenije. V letošnje tekmovanje je bilo vključenih okoli 1.200 sloven- skih mest, ki so se potegovala v 12 tekmovalnih kategorijah. Prav Portorož je bil gostitelj zaključne slovenosti kot dobitnik priznanja za najbolj izrazito turistično mesto. Tu so se zbrali številni predstavniki turističnih društev, župani in podžupani slovenskih občin ter številni gosti prejemniki najvišjih priznanj Turistične zveze Slovenije. Med prejemniki najvišjega priznanja je bila tudi osnovna šola Ravnatelj osnovne šole Ivana Cankarja Janez Sodja prejema najvišje priznanje v kategoriji ocenjenih osnovnih šol. Vrhnika kot kraj je dosegla drugo mesto v kategoriji srednja in manjša mesta. Ivana Cankarja, kije v kategoriji urejenosti osnovnih šol premočno osvojila prvo mesto. Priznanje je prevzel ravnatelj vrhniške šole Janez Sodja. V kategoriji srednja in manjša mesta pa je Vrhnika zasedla drugo mesto, takoj za Domžalami. Priznanje je sprejel vrhniški župan Vinko Tomšič. Na slovesnosti v portoroškem avditoriju so vsa priznanja izročili predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in njegovi sodelavci. Pred svečano razglasitvijo najbolj urejenih krajev v Sloveniji je bila tudi okrogla miza o letošnjem poteku tekmovanja ter o sedanjem stanju turizma v Sloveniji. Naj navedemo samo nekaj poudarkov z okrogle mize: — dobra turistična ponudba ne more biti več brez urejenega lepega okolja; • vidi se, da Slovencem ni več vseeno, v kakšnem okolju živimo; • vse več je urejenih zelenic in parkov, na oknih in balkonih pa vse več cvetličnih lončkov; • v akcijo ocenjevanja se vključuje vse premalo krajev, doseči je treba vključitev vseh 5.986 slovenskih krajev (sedaj 1.200); • nagrajeni kraji naj bi pridobili table z napisi »Turistični kraj leta«; • treba je obuditi akcijo podeljevanja turističnih nageljnov in bodečih než; • ter razširiti krog ocenjevanja še na specifične dejavnosti (oceniti tovarne, podjetja...) Tako je letošnja akcija »Moja dežela — lepa, urejena in čista« končana. Vrhnika se ponaša z dvema priznanjema, kar je velik uspeh tako turističnih delavcev v društvu kot osebja osnovne šole Ivana Cankarja ter seveda tudi občanov, ki živijo na Vrhniki. Seveda pa je to tudi obveza za naprej, da se kraj še lepše uredi. Gotovo pa je tudi to, da seje miselnost ljudi — Vrhničanov spremenila, svoj kraj, svoje bivalno okolje hočejo imeti lepo, urejeno in čisto. Naredimo vse, da bo podoba Vrhnike še lepša ter v ponos nam vsem. »MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA« Končni rezultati za leto 1995 Večja mesta 1. Velenje 2. Ljubljana 3. Maribor Srednja in manjša mesta 1. Domžale 2. Vrhnika 3. Idrija Izrazito turistični kraji 1. Portorož 2. Rogaška Slatina 3. Bled Turistični kraji 1. Ptuj 2. Izlake 3. Šmarješke Toplice Kraji s predhodnim turizmom 1. Brežice 2. Postojna 3. Murska Sobota Izletniški kraji 1. Kamnik 2. Zreče 3. Štanjel Hribovski kraji 1. Drežnica 2. Mojstrana 3. Duh na Ostrem vrhu Drugi kraji 1. Kočno 2. Pišece 3. Vuzenica Večja zdravilišča 1. Terme Čatež 2. Moravske Toplice 3. Zdravilišče Rogaška Slatina Manjša zdravilišča 1. Šmarješke Toplice 2. Dolenjske Toplice 3. Terme Zreče Srednje šole 1. SŠ za gostinstvo in turizem Ljubljana 2. Srednja kmetijska šola Grm 3. Gimnazija Center Celje Osnovne šole 1. OŠ Ivan Cankar Vrhnika 2. OŠ Brežice 3. OŠ Vuzenica Posebno priznanje za urejenost Vzgojni zavod Planina VPRAŠALNIK ZA MLADE Moja dežela - lepa, urejena in čista Turistična zveza Slovenije je v letu 1995 organizirala tekmovanje s področja turizma in varstva narave pod geslom —« Moja dežela — lepa, urejena in čista.« V kategoriji šol je OŠ Ivan Cankar Vrhnika prejela priznanje, saj je dosegla najvišje število točk med osnovnimi šolami. Ob tej priložnosti so sodelavci (učenci) šolskega radia razredne stopnje — ČVEKA izvedli anketo med učenci 4. d, e, in f razreda. Na vprašanja je takole odgovarjalo sedemdeset otrok: Kako se počutiš v naši šoli? Večina učencev je odgovorila, da se v šoli počutijo DOBRO ali ZELO DOBRO. Zakaj? Največkrat smo zasledili odgovore: — je lepo urejena in okrašena — je prostorna — je opremljena z likovnimi izdelki — ima urejeno okolico — vrt in park — je velika — v šoli so med prijatelji — v njej so prijazne učiteljice Osnovna šola Ivana Cankarja gostila najbolj urejene šole pri nas Osnovna šola Ivana Cankarja je bila gostiteljica prireditve ob sklepu tekmovanja za najlepše urejene osnovne in srednje šole. Prireditev je bila v kulturnem centru Pavza na Vrhniki. Ob tej priložnosti so postavili tudi razstavo slikarskih del učencev in fotografij osnovne šole Ivana Cankarja, ki so prikazovale upravičenost podelitve priznanja Turistične zveze Slovenije za najbolj urejeno osnovno šolo. V projekt tekmovanja med najbolj urejenimi kraji s področja turizma in varstva narave se osnovne in srednje šole vključujejo že tri leta. Letos je 16 regijskih in občinskih komisij ocenila večino osnovnih in srednjih šol v svojem območju ter najboljše predlagala za republiško tekmovanje. Tako je republiška komisija obiskala vse predlagane šole in na podlagi sprejetih kriterijev določila najbolj urejene šole— osnovne šole: 1. osn. š. Ivan Cankar Vrhnika 2. osn. š. Brežice 3. osn. š. Vuzenica srednje šole: 1. srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana 2. srednja kmetijska šola Grm Novo mesto 3. Gimnazija Center Celje ter posebno priznanje za urejenost Vzgojni zavod Planina. m* Učenka osnovne šole Ivana Cankarja je v kulturnem centru Pavza doma Karla Grabeljška prejela najvišje priznanje v tekmovanju najbolj urejenih osnovnih šol Prireditve so se udeležili vsi prvi trije nagrajenci osnovnih in srednjih šol ter številni gostje. Prav gotovo osnovna šola Ivana Cankarja zasluži dodeljeno priznanje, saj je komisija videla, da so hodniki, razredi, telovadnice, učilnice, skupni večnamenski prostori, garderobe in drugi delovni prostori resnično urejeni. Tudi veliko cvetja je na oknih in hodnikih. V ponos šole pa je prav gotovo urejenost šolskega parka in druge okolice. Za vse pa so zaslužni tako učitelji kot učenci, ki se vsi trudijo, da bi bila šola in njena okolica v ponos svojemu kraju ter da bi skupaj živeli v lepo urejenem in zdravem okolju. Vendar pa ne moremo mimo imena Janeza Smrtnika, upokojenega učitelja, ki z vso svojo ljubiteljsko žilico urejuje podobo pravega cvetličnega parka pred osnovno šolo. Tudi to je ogromen prispevek k lepši in urejeni šoli v mestu Vrhnika. Na slovesnosti je zaslužena priznanja najboljšim podelil glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster. Spregovorila sta tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič in predsednik republiške ocenjevalne komisije, ki sta poudarila pomen urejenosti krajev in različnih ustanov, kar naj bi bil eden važnejših elementov sedanje turistične ponudbe Slovenije in samih mest. Učenci osnovne šole Ivana Cankarja so nato izvedli bogat kulturni program, katerega so sami pripravili. Za zaključek pa je poskrbelo osebje Pizzerije Boter s priložnostno zakusko in raznovrstnimi brezalkoholnimi koktajli. Ob tem pa seje razvil prav zanimiv pogovor o turistični dejavnosti in nadaljnji promociji turizma na Vrhniki. Ne smemo pa mimo dejstva, daje za oba uspeha zaslužno tudi Turistično društvo Vrhnika s svojimi aktivnimi delovnimi odbori, ki spodbuja in deluje za pravo turistično podobo in ponudbo kraja. S. S. — je čista Kaj se ti zdi v šoli in njeni okolici posebej lepo urejeno? Najpogostejši odgovori: — urejen park — lep vrt — obrezani grmički — trava, rože, stezica skozi park — pogled skozi okno na zelenje — urejeni hodniki in učilnice — risbe na stenah — rože na okenskih policah — telovadnica — živa meja — zelen tapison pred vhodom — kolesarski poligon — kolesarnica Kaj zate pomeni priznanje, ki smo ga prejeli? Največkrat so zapisali: — da so priznanja VESELI — da si ga je šola ZASLUŽILA — da so PONOSNI, ker obiskujejo najbolj urejeno šolo — da so ZADOVOLJNI — da jim priznanje VELIKO POMENI — da je priznanje POMEMBNO Ali bi lahko po tvojem mnenju šolo uredili še lepše? Kako? Približno četrtina učencev je mnenja, da šole ni potrebno še lepše urejati. Nekateri ne vedo, kako bi jo lepše uredili. Ostali učenci so polni idej: — učenci ne bi smeli hoditi po travi — uredili bi prostor ob kolesarnici — ob šoli bi uredili še več igrišč — posadili bi več dreves in okrasnih grmičkov — po parku bi speljali več potk — vsak učenec naj bi imel svojo omarico — postavili bi klopco in streho za učence vozače — ob šoli naj bi ne bilo parkirišč Posamezni učenci pa so dali svoji domišljiji prosto pot: — pred šolo naj bi prodajali sladoled, pico, kokakolo — postavili bi avtomate za sendviče, pijačo — pred šolo bi postavili tobogan Na razredni stopnji je približno polovica učencev začela šolsko leto v obnovljenih učilnicah. Tudi njih so poročevalci šolskega radia vprašali, kakšne se jim zdijo učilnice v primerjavi s starimi. Ugotovili so, da se v njih počutijo dobro, lepo, super, prijetno, bolj svobodno, boljše kot lani. Najbolj všeč so jim nove stene, nove luči — ker nimajo moreče svetlobe, nove table — ker se nanje dobro vidi in stoli — ker so ravno prav veliki za otroke. Ada Batič mentorica šolskega radia VRHNIKA - druga nagrada za srednja in manjša mesta »Vrhnika z bližnjo okolico je zaokroženo turistično zanimivo območje. Na stičišču Barja in skalnatega krasa so na številnih mestih izviri Ljubljanice, ki jih napajajo kraške vode Unca in Pivke. V bližini imajo tudi izvir tople vode, ki ga izkorišča vrhniško kopališče. Obiskovalce privabljajo tudi kraški izviri, ki jih rojeva skalovje Retovja in Močilni-ka, ter prijazna gostišiča in smučišče na Ulovki. Vrhnika obsega tri naselitvena jedra: Hrib, Vas in Breg, ki so se v zadnjih 40 letih v pospešeni urbanizaciji zlila v skupno mesto. Kot znamenitost prištevamo Vrhniki več dobro ohranjenih takratnih objektov. Obstoj in razvoj Vrhnike temelji na industrijskih panogah in to na usnjarstvu, opekarstvu, lesarstvu in ži-vilstvu. Poleg že navedene zanimivosti privlači turiste tudi, zanimiva stavba nekdanjega kartuzi-janskega samostana Bistra. V tej stavbi domuje sedaj Tehnični muzej Slovenije kot velika atrakcija in zanimivost za vsakega obiskovalca, z opisom na razstavljene eksponate. Staro trško jedro so v zadnjem času polepšali s smotrnim urbanističnim posegom.« Obrazložitev za prejeto drugo mesto v tekmovanju urejenosti mest in krajev Slovenije. VRHNIČANI! VABIMO VAS, DA VESELE PREDNOVOLETNE DNI PREŽIVITE NA STARI CESTI, SKUPAJ S STOJNIČARJI, GOSTINCI IN TRGOVCI, NA NOVOLETNEM SEJMU 29. in 30. DECEMBRA 1995 od 10. do 21. URE V času sejma smo na trgu za sodiščem pripravili za otroke prijetno glasbeno igrico ČAROBNA HIŠICA s pričetkom ob 17. uri, po igrici pa nas bo obiskal še dedek Mraz. TD Blagajana VRHNIKA DPM Vrhnika 4. »Šparovčkova pot« cez Vrsic Leto je naokoli in skupina dvanajstih kolesarjev Športnega društva Sinja Gorica je krenila na tradicionalno »Šparovčkovo pot« čez Vršič. Spomin na našega preminulega prijatelja in vaš-čana smo počastili 6. septembra zvečer na sinjegoriškem pokopališču, zjutraj naslednjega dne ob 7. uri pa smo se iz »T A VERNE PAPALINA« podali na tridnevno potovanje, čez Gorenjsko in Vršič, Primorsko ter nazaj domov. Krenili smo z željo, da bi imeli lepo vreme in da se vsi zdravi vrnemo domov. Pot nas je vodila proti Ljubljani, Šentvidu do Medvod. Prvi postanek in odlična topla juha. Vreme je kazalo odlično. Odpravimo se naprej proti Kranju. Spremstvo v kombiju kar dobro skrbi za nas. Kamera, fotoaparati in razni napitki nas čakajo na vsakih nekaj kilometrov. Vozimo naprej, počivamo pa zopet vozimo in enkrat popoldne se znajdemo pred pizzerijo »Fon-tana« na Jesenicah. Tu se dobro odpočijemo in nahranimo. Nabrali smo novih moči do Aljaževega spomenika v Mojstrani. Fotografiranje pred spomenikom, pa še kratek pogled na prelepo mojstranško vasico. Odrinemo naprej proti Kranjski gori. Cilj prvega dne je dosežen. Namestimo se v Porentovem domu. mo. Pot nas vodi prek Kobarida do Tolmina. Postanek na izviru »Boke« in kasneje Most na Soči. Pripravimo se za dolg vzpon Idrija —Godovič. Vmes še postanek v »fari« in kozarček dobrega pri Angelci v Gasilskem domu. Ko se ustavimo pri »Rajcu« na Kalcah, smo že boljše volje. Vse najhujše je za nami. Samo še Logaška ravnina pa Vrhniški, klanec in doma smo. Odrinemo v koloni eden za drugim. Vsi smo veseli, saj za nas rekreativce je to kar lep podvig. Pred ciljem na Vrhniki nas pričaka »Pero lafan-te« in postreže z domačim žganjem. Pri »Papalini« so že vsi pred vrati, zavriskamo vsi skupaj, saj smo se vrnili zdravi. Šef Papalinček nam je pripravil lepo in obilno večerjo. Tudi njemu se za vse storjeno lepo zahvaljujem. Udeleženci te turneje so bili: (kolesarska imena) Grobarv — Cikorija — Jerajček — Zan — Plesti — Flay — Stnč — Kibic — Rutko — Spomeničar — Praš-nikar in Perla. Pospravimo kolesa in se namestimo v apartmaje. Ena grupa počiva in komentira, druga pa zaigra mali nogomet. Po večerji se spravimo za šank in je »veselo«. Ob kitari se zasliši lepa domača pesem. Oskrbnik doma je bil tako presenečen, da nas je »Šparovčki« so preživeli Vršič. Ko smo zapuščali Vršič, se je vreme močno poslabšalo. Deževalo je vse do Bovca. Dolina Trente pa je tudi v dežju ena najlepših na Bovškem. Premočeni do kosti smo prispeli v Kaninsko vas. Spremljevalec Rudko je že poskrbel za prenočišče. Vsi smo bili zelo utrujeni, stuširali smo se in odpočili. Ob 20. uri pa smo imeli čudovito večerjo »Cez Sočo«. Noč smo imeli mirno in tudi deževati je prenehalo. Zjutraj, ko smo vstali, nas je vse bolelo. Pripravimo kolesa, saj nas čaka najdaljša etapa. Počasi odrine- Zahvaljujem se vsem, ki so nam pomagali in nas sponzorirali; to so bili: Ključavničarstvo Oblak, ŠD Sinja Gorica, GD Sinja Gorica, Taverna Papalina, Mesnica Blatnik, Club Naupor-tus, Tine Suhadolnik, Mule, d.o.o., Dvig, d.o.o., Prevozništvo Gutnik, Prebii plast Horjul, Špedicija Piškur, Mizarstvo Vidmar, Pod-lipec »Detel«, s.p., Pico, d.o.o., Not. strojni ometi »Radič«, Pleskanje Janša, Pizzerija Boter, Prevozništvo Marolt, Orel, d.o.o., Trgovina Simon, Prevozništvo Voljč, Parketarstvo Petrov-čič, Restavracija Viktorija, Blago mix, Avtotrade, d.o.o., Prevozništvo Osred-kar, Predsednik ŠD, Corning, d.o.q., Plastit Bizjak, s.p., Ten — bar, Servis su-baru Kržič, Diskont Renata, Foto Markelj, Ansambel Zimzelen, Berto Gabrov-šek, Stari main. pogostil z lepim narezkom. Dejal je, da takih gostov že lep čas ni bilo. Opolnoči smo legli k počitku. Ponoči je začelo deževati. Ko smo se zjutraj zbrali pri zajtrku, smo bili vsi slabe volje. Zares nimamo sreče, se je nekdo oglasil. Imel sem občutek, da bo deževalo ves dan. Krenili smo proti Vršiču. September je in vreme se kaj hitro ohladi. Bilo je res naporno. Eni prej, nekateri kasneje in vsi smo se zbrali pri »Tičarju«. Tam nas že čaka prvi človek »MAJSTR« Oblak in gasilec Ban. Pri sebi pa sta imela 7 kg pravega pršuta. Komaj so ga vlekli do Poštarskega doma. Na vrhu v Poštarju je pa vsako leto prijetno doživetje. Dobra hrana in vedno nas prisrčno sprejmejo. Ob tej priliki se zahvaljujem g. Oblaku, kot sponzorju in pokrovitelju tega našega potovanja in želim, da nam stoji ob strani še v naslednjih letih. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Športna zveza Vrhnika želi vsem športnikom, športnim delavcem in ostalim občanom veliko uspehov v NOVEM LETU 1996. Že drugič Kanada Letos je od 21.9. do 26.9. potekal 44. kongres barmanov v To-rontu v Kanadi. Ta kongres bi moral biti v Ameriki, ker pa niso našli dovolj denarja, je bil zopet v Kanadi. Udeležilo se ga je 38 držav članic svetovne barmanske zveze, tako imenovane I. B. A. (International Bartenders Association). Našo državo je zastopala 10-članska delegacija s predstavnikom Društva barmanov Slovenije Dušanom Vrtovcem in tekmovalcem Alešem Ogrinom. Stroške prevoza in prenočitev v hotelu so delno pokrili sponzorji, večji del pa smo jo morali sami. V jutranjih urah smo z Brnika poleteli do Frankfurta in potem z Air Canadien čez Atlantic. V Toronto smo prispeli še isti dan v popoldanskem času po njihovi uri. Ob prihodu v hotel nas je sprejel in pozdravil predsednik I.B.A. gospod Jan Van Hogen, po rodu \ Nizozemec. Predsednik kanadskega barmanskega društva pa je izrekel dobrodošlico. Hotel se imenuje Regal Constelation in stoji povsem blizu letališča. Tukaj seje odvijal kongres in predzadnji dan še tekmovanje v mešanju pijač. Na kongresu je bilo dorečeno, kako naj bi se v bodoče investirala I.B.A., kako priti do denarja, da je vedno manj sponzorjev, kdo bo financiral kongrese in tekmovanja v naslednjih letih. »Kriza za denar«, kot bi poslušal naše ministre v skupščini. No, na koncu so le našli skupni jezik in določili kraje, to bo drugo leto v Tokiju, naslednje leto na Češkem, potem na Portugalskem, v Portoricu in leta 2000 v Sydneyu v Avstraliji. Po zaključku kongresa je bilo tekmovanje v mešanju pijač. Organizacija tekmovanja je šepala (mi smo rekli, da je to po kanadsko). Ugotovili smo, da precej bolje in lepše pripravimo državno prvenstvo. Aleš je tekmoval med prvimi, s štartno številkko 3 in dosegel 44 točk, kar je na koncu pomenilo 15. mesto. Isto, kot smo Slovenci ponosni, npr. na Postojnsko jamo, so tudi Kanadčani ponosni na eno najlepših naravnih lepot na svetu, to pa so Niagarski slapovi. Z avtobusi so nas odpeljali tja, enako pred tremi leti, le da so nam to pot namenili več časa, tako da smo lahko lepše doživeli to lepoto. Sprehajali smo se po dežju, fotografirali, z ladjo so nas popeljali V slovenski delegaciji v Kanadi sta bila tudi Vrhničana, prva z leve proti desni, Franc Pišek in Aleš Ogrin. po reki, prav pod slap, tako da nas je pošteno opralo. S stolpa na bližnjem hribu pa se vidijo slapovi še bolj mogočni. Opazili smo, da jim turizem veliko pomeni, da jim prinaša ogromno denarja, da imajo odlično organizacijo. Na tisoče turistov, izletnikov, pa nobenih zastojev, vse teče brez problemov, nobene histerije, tudi gost promet na avtocesti teče mirno, tekoče, brez predrznih prehitevanj. Prometne nesreče sploh nismo videli. V izlet po Tatrah smo vključili tudi obisk pri našem rojaku g. Ivanu Letniku »Captan Jan«. Pred leti je kupil jugoslovansko ladjo JADRAN, z njo odplul v Kanado, se zasidral v Ontarij-skem jezeru na obali in na njej uredil restavracijo za 700 gostov. Obiska je bil zelo vesel, mi pa tudi, ko smo ga skupaj zvrnili nekaj kozarčkov. Sprehod po Torontu smo zaključili na najvišjem stolpu na svetu. Sedeli smo v restavraciji in iz višine 460 m opazovali utrip mesta. Poslovilni večerje bil slovesen, ob večerji je bila razglasitev razul-tatov, podelili so priznanja vsem udeležencem, posebna priznanja pa so dobili organizatorji in sponzorji prireditve. Večerje popestrila skupina plesalk ob spremljavi contry glasbe. Za slovo pa smo vsi skupaj vstali, se prijeli za roke in zapeli »Srečno prijatelji in nasvi-denje v Tokiju.« Za nas Slovence in za Švede pa to še ni bil pravi konec, namreč firma Hiram Walcer nas je povabila v 400 km oddaljeni Windsor na ogled tovarne Kanadskega viskija Canadien club. To mesto leži tik ob canadsko ameriški meji, nasproti znanega ameriškega mesta Detroit. Prisrčno so nas sprejeli v pisarni oziroma v malem muzeju ustanovitelja. Na steni visi ogromna slika prvega gospodarja, v omarah pa so zložene vse vrste viskija, kar so jih proizvedli od začetka pa do danes. Pripovedovali so nam zgodovino o ustanovitelju, kako so prodirali na tržišče itd., nato je sledila pokušina. Temu se tudi nihče ni odrekel. Moram priznati, da nam je po daljši vožnji zelo prijalo. Nato je sledila večerja. Zadnji dan so nas popeljali po tovarni in pokazali vse od nastanka, destilacije do polnjenja v hrastove sode in potem zorenje viskija. Potem pa zopet slovo od novih prijateljev. Čutili smo, da so zelo ponosni na svoje proizvode, na uspešno prodajo skoraj po vsem svetu. Začudili smo se, ko so dejali, da je Slovenija 10. država na svetu, po porabi njihovega viskija. Zapuščali smo Windsor in iz avtobusa opazovali ogromna polja, posejanja z ržjo in koruzo, ki je osnovna surovina za proizvodnjo viskija. Vsi veseli novih spoznanj, novih izkušenj, smo se bližali letališču v Torontu, ker nas je že čakalo letalo. Veseli tudi zato, ker smo se vračali v našo najlepšo deželo Slovenijo, k svojim domačim in na Vrhniko v Botra. Še enkrat hvala sponzorjem: Haužan Wal-kerju, Pivovarni Union in Fructa-lu- Franci Pišek NAMIZNI TENIS V PRESERJU 1. TOP turnir Republike Slovenije za člane Prvi slovenski »TOP 12« za najboljše namiznoteniške igralce je minil v znamenju odlične organizacije NTK Preserje in vseh najboljših slovenskih igralcev. Na turnirju nista nastopila reprezentant Štefan Kovač in Borut Benko (novi član Krke iz Novega mesta), oba iz prve skupine, v drugi skupini pa so manjkali Gosti-ša (Preserje) ter Pavič in Semrov (oba Vesna), ki so tako kot Benko manjkali zaradi bolezni. V soboto so fantje odigrali večino dvobojev v dveh kvalifikacijskih skupinah. Večjih presenečenj ni bilo, tako da so se v nedeljski polfinale uvrstili reprezentanti Smrekar, Ko-mac Ignjatovič in Škafar. V polfinalu sta najbolj prepričljivo delovala Ko-mac in Smrekar, tako sta si zasluženo priborila nastop v finalu 1. TOP turnirja. Finale je bila prava poslastica za ljubitelje namiznega tenisa, razigrani Komac je deloval brezhibno, ki ni znal zgrešiti in nekoliko izgubljeni Smrekar, ki predvsem v daljših izmenjavah ni našel prave rešitve. Po vodstvu Komaca z 2/0 v se-tih se je Robi prebudil in res pokazal vse svoje sposobnosti in izkušnje ter na koncu zasluženo zmagal na turnirju in si priigral nagrado v protivrednosti 500 nemških mark. V tekmi za tretje mesto je Škafar premagal Ignjatoviča, kar je nekoliko nepričakovano. Zelo dobro sta na turnirju igrala tudi mlada igralca Reflak in Petrov-čič, katera sta pustila za seboj kar nekaj višje »rangiranih« igralcev in sta se trdno zasidrala v 1. jakostni skupini. Predsedstvo NTZS je ob slovesni otvoritvi turnirja TOP 12 v Preserju nagradilo »bronasta« mladinca z zadnjega MEP v Haagu Janeza Pe-trovčiča (Preserje) in Luko Reflaka (MM Olimpija). Dragoceni umetniški sliki je nagrajencema izročil predsednik NTZS g. Janez Pezelj ter v čestitki omenil, da kolajna predstavlja spodbudo za vso slovensko namiznoteniško organizacijo. Za zares odlično organizacijo turnirja in za dobro počutje vseh udele- Foto: Miha Pezelj žencev smo poskrbeli člani NTK Preserje. Zahvaljujemo se sponzorjem »Območni Obrtni zbornici Ljubljana Vič, Wool Top, Kraljeve mesnine, Petrol, Galanterija PodpeČ, mesarija Lajči, Selda, Coca — Cola, Pivovarna Union. Eles Borovnica, Ljubljanske mlekarne, Radenska, Gostilna pri Zgornjem Kirnu, Hotel Ilirija, Mineral Podpeč, Gostilna pri Mari, Pivovarna Laško, Graverstvo Bruno Kosi, Avtoelektrika Igor Pe-trovčič, Radio Notranjski Val, SKB Banka, Mercator-Trgoavto Koper, Kolinska Ljubljana, Liko Vrhnika, avtomehanika Anton Selan, Kovi-notehna, EMS, d.o.o., LDS — občinski odbor Brezovica, Cetis Celje, Perutnina Ptuj, Soboslikarstvo Šuštar-šič Janko s. p. Tehnocem, Nova Kuverta, Pekarna Vrhnika, kateri so prispevali finančna in materialna sredstva katera so prejeli prav vsi igralci. Zahvaljujemo se OŠ Preserje in DU Podpeč—Preserje za uporabo prostorov. Posebna zahvala za odlično oblikovanje »BILTENA« g. Gregorju Reparju in firmi »REPAR Z & G«. NTK Preserje Ekipi članov želimo čimboljši nastop na tekmi Inter-cup pokala v Franciji s klubom EICHROLLES in srečno pot domov. Staro se poslavlja Staro se poslavlja z nasmehom ali brez, novo se nazdravlja. Ostajajo stopinje časa in misli... Smo bili srečni v letu? Kaj je sreča za nas? Je morda le užitek? Je morda ptič duha, ki leti visoko in razdaja samo sebe, ne da bi premišljevala, kaj bo, če pade? Andrej Grampovčan ml- Kulturno-prireditveni cente' In okrepčevalnica mm Vsem športnim društvom, klubom in vsem ostalim v občini Brezovica ter sosednjih občinah želim vesele božične praznike, v novem letu 1996 pa obilo zdravja, športnih uspehov In osebnega zadovoljstva. Predsednik odbora za šport v občini Brezovica Igor Petrovčlč Skupni start mlajših deklic in dečkov pri Lovski koči na Ulovki. Uspel 16. gozdni tekUlovka»95« Športna zveza Vrhnika in Športno društvo Povž iz Stare Vrhnike sta v nedeljo, 15. oktobra dobro izpeljala že 16. gozdni tek po poteh na Ulovki. Mrzlo in megleno vreme je pritegnilo 173 tekmovalcev, ki so tekmovali v 14 kategorijah. Godzni tek pa je štel tudi v okviru znane akcije »Brazde vzdržljivosti«. Poleg številnih članov društva POVŽ so tek omogočili OREL, d.o.o., IUV Vrhnika in VULKA-PLAST — Birtič iz Stare Vrhnike. Točno merjenje časov pa je opravil vrhniški TIMING. Rezultati so bili naslednji: Moški od 40 do 50 let (14 km) 1. Lojze Čarman (Litija) 2. Janez Umek (Medvode) 3. Štefan Lešnik (Ljubljana) 10. Miro Cvirn (Borovnica) 12. Bogdan Grom (Vrhnika) Moški nad 50 let (14 km) 1. Albin Strmina (Ljubljana) 2. Boris Juh (Ljubljana) 3. Bine Lenaršič (Brdo) 8. Janez Grom (Vrhnika) Moški do 30 let (14 km) 1. Boštjan Novak (Ljubljana) 2. Mitja Albreht (Logatec) 3. Zvone Zore (Ljubljana) Moški od 30 do 40 let (14 km) 1. Srečo Končina (Ljubljana) 2. Tomaž Kalan (Ljubljana) 3. Marjan Veršnik (Kamnik) 15. Stane Kogovšek (Vrhnika) Ženske do 25 let (7 km) 1. Katja Žibert (Vrhnika) 2. Maja Perme (Radenci) 3. Katja Slavec (Vrhnika) Petra Mikulan (Vrhnika) Ženske od 25 do 35 let (7 km) 1. Tina Kocjan (Brdo) 2. Minka Baerektanovič (Ljubljana) 3. Irena Teren (Ljubljana) 4. Branka Jesenovec (Vrhnika) Ženske nad 35 let (7 km) 1. Veronika Bohinc (Ljubljana) 2. Marija Vencelj (Grosuplje) 3. Frančiška Meglic (Radovljica) Mladinci (7 km) 1. Miha Plahutnik (Stara Vrhnika) 2. Jože Mehle (Ljubljana) 3. Peter VVeiksler (Borovnica) 5. Žiga Munda (Borovnica) Starejše deklice (1.300 m) 1. Tina Jurjevčič (Corning Vrhnika) 2. Karmen Prešeren (Ljubljana) 3. Renata Šulek (Logatec) Starejši dečki (1.300 m) 1. Klemen Suhadolnik (Borovnica) 2. Zoran Zelene (Hotedršica) 3. Klemen Grom (Corning Vrhnika) Mlajše deklice (1.300 m) 1. Vida Prešeren (Domžale) 2. Karmen Hribar (Domžale) 3. Zečija Mišini (Velenje) 5. Slavec Ajda (Corning Vrhnika) Mlajši dečki (1.300 m) 1. Domen Jarc (Domžale) 2. Jure Kocjan (Brdo) 3. Darjan Brus (Logatec) 5. Primož Baje (Borovnica) 7. Domen Zalar (Corning Vrhnika) Cicibanke (500 m) 1. Kaja Jereb (Žiri) 2. Urša Petrič (Borovnica) 3. Tina Petrovčič (Corning Vrhnika) Cicibani (500 m) 1. Jan Debevec (Corning Vrhnika) 2. Primož Jurca (Corning Vrhnika) 3. Rok Stražišar (Borovnica) Vsi prvouvrščeni iz vsake kategorije so prejeli medalje ter spominske majice ŠD POVŽ (Stara Vrhnika). S. S. Snowboarderji pripravljeni na sezono Vrhniški športni klub, ki združuje športe, kot so snowboard, odbojka na mivki in drugi, je 26. junija 1995 podpisal pogodbo z uspešnim ljubljanskim podjetjem CASINO Ljubljana in se zdaj imenuje SPORT-WAY CASINO Ljubljana. Na nedavni tiskovni konferenci v gostilni Pri Oblaku na Vrhniki je vodstvo kluba predstavilo načrt za sezono 95/96. Vrhniški snowboarderji bodo letos nastopili na štirih slovenskih tekmah za pokal WEST, na štirih tekmovanjih BALLANTI-NE'S PRO TOUR, na treh tekmovanjih EAST CUP in na nekaj pokalnih tekmah sosednjih držav. Poleg tega bodo štartali tudi na slovenskem državnem prvenstvu, po kvalifikacijah pa še na SVETOVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU na Japonskem, EVROPSKEM PRVENSTVU v Madoni di Campiglio ter na pokalu narodov v francoskem Les Me-nuiresu. Na slovenskih tekmovanjih bi morali naši tekmovalci ponoviti lanski uspeh, v tujini pa občutno izboljšati dozdajšnje izide. Ekipo sestavljajo 18-letna MATEVŽ BARBO in JURE SOTLER, 17-letni TOMAŽ BAŠKOVČ in 16-letni BORUT KRŽIČ, ki bodo nastopili na vseh tekmah. Šestnajstletna KLEMEN KRAPEŽ in BOJAN KRŽIČ bosta nastopila na vseh tekmah razen na tekmovanjih svetovnega pokala. Komaj štirinajstletna TIT VIŠČEK in ROK LEBAN bosta nastopila samo na slovenskih tekmovanjih. Vsi tekmovalci so še mladinci. Vodstvo kluba je predstavilo tudi svoj pokroviteljski sklad. Gospod MARJAN BOLKA, predstavnik ge- neralnega pokrovitelja CASINO Ljubljana, je med drugim dejal, da želi CASINO Ljubljana sponzorirati tudi snowboarderje (CASINO namreč precej sredstev vloži v šport in kulturo), saj je ta šport zanimiv in je postal zelo priljubljen, navsezadnje pa bo postal z NAGANOM 98 tudi olimpijska disciplina. Za sponzoriranje kluba SPORTWAY so se odločili, ker so prepričani, da v tem klubu resno delajo in da so uspehi že vidni. Poleg tega pa bi se radi rešili negativnega mnenja javnosti o igralništvu, ki ga povzroča senzacij željan slovenski tisk. Predstavnik podjetja RCG je dodal, da zaupa vodstvu kluba in da pričakuje odmevne izide. RCG namreč že nekaj let podpira vrhniške boraderje. Pokroviteljski sklad sestavljajo še SUBARU SERVIS VRHNIKA, COPIA Ljubljana, SLED, d.o.o., PEKARNA BAŠKOVČ, GOSTILNA BAR »PRI OBLAKU«, U'REDU in drugi. Na koncu je spregovoril še ANDREJ DEKLEVA, predstavnik Snowboard zveze Slovenije za tisk. 3. maja 1995 je to postala samostojna zveza. Predstavil je načrte zveze za letošnjo sezono, poročanje slovenskih občil o bordarskih dogodkih in drugo. Prijazni gostitelji gostilne Pri Oblaku so poskrbeli za dobrote iz njihove kuhinje in kleti. Boštjan Erčulj ŠAHOVSKE NOVICE Mladi Vrhničani in Kranjčani odlični v Avstriji Celovec. Na 8. odprtem mednarodnem mladinskem moštvenem turnirju Alpe-Jadran je nastopilo 68 moštev iz 7 srednjeevropskih držav. Nastopila so tudi 4 moštva iz Slovenije, ki so igrali vidno vlogo. Tekmovanje je poetkalo v dveh starostnih kategorijah: do 16 in do 20 let. Tempo igranja je bil 30 minut na igralca na partijo, odigranih je bilo 9 krogov po švicarskem sistemu. V kategoriji do 16 let je bila Vrhnika prvi del turnirja v vodstvu, nato pa sta jo madžarski Statisztika in Szombathelv prehiteli, a ju je Vrhnika z odličnim finišem ujela, tako da so na koncu tri moštva končala turnir z enakim številom točk, po dodatnem kriteriju pa seje sreča nasmehnila Madžarom, ki so zasedli prvi dve mesti, Vrhnika pa je bila tretja. V kategoriji do 20 let so povedli Zagrebčani, ki pa niso zdržali ostrega tempa in na koncu so igralci Szombathelvja premočno slavili. Mladi igralci ŠS Tomo Zupan iz Kranja so se s tretjim mestom lepo izkazali. Med turnirjem je bil odigran še hitropotezni turnir, 7 krogov po švicarskem sistemu. V kategoriji mladincev je zmagal Medvegy pred Bokrosem (oba HUN), odličen tretji pa je bil Kranjčan Peter Kovačič. Vsi trije so zbrali po 6 točk. Med trenerji je zmagal Plesec (SLO) 6,5 pred Mu-fičem (CRO) in Mitterjem (AUT) — oba po 6, četrti pa je bil Praznik (SLO) 5,5. Nastopilo je 125 igralcev in igralk. Končni vrstni red: Kategorija do 16 let: 1. Szombathelv 2. Statisztika (obe HUN) 3. Vrhnika (SLO) vsi po 28 točk,... izredno pomlajeno moštvo ŠS Tomo Zupan pa je z 20,5 točkami zasedlo zelo dobro 7. mesto. Po deskah so Vrhničani zbrali v 9. krogih naslednje število točk: 1. Praznik 7,5, 2. Guid 6,5,3. Stojnic 8,5,4. Pahor 5,5. V tej kategoriji je nastopilo 47 moštev. Kategorija do 20 let: 1. Szombathely (HUN) 30,5, 2. Zagreb (CRO) 24,5, 5. ŠS Tomo Zupan Kranj (SLO) 22,5,... 8. Rokada Lendava (SLO) 20 točk itn. Nastopilo je 21 moštev. Anton Praznik Občinsko dvoransko prvenstvo v tenisu Ob zaključku sezone pripravlja Teniška sekcija Vrhnika v sodelovanju s Športno zvezo Vrhnike še dva turnirja. Prvi bo že 16. decembra za posameznike (moški, ženske), v dvojicah pa se bomo merili 23. decembra, ko bo tudi znan zmagovalec prehodnega pokala Tenisač Vrhnike. Trenutno vodi Sandi Petkovšek s 57 točkami pred Zdenetom Božičem (48) in Raletom Brajkovičem (34). Razglasitev najboljših bo po odigranih dvojicah na prdnovoletnem srečanju tenisačev, na katerem bomo izžrebali tudi nagrade naših sponzorjev (Pizzerija Boter, Gostilna Oblak,..) med nastopajoče! Posebno vabimo ženski del naše karavane, saj so letos nastopile le na dveh turnirjih. Ostale informacije dobite na tel.: 754-484 (Športna zveza). MK F m.m mm m m m m m m m m m 1 ■ I J Občinsko dvoransko prvenstvo v J , tenisu (moški, ženske) bo 16. de- , i cembra 1995 ■ i i Občinsko dvoransko prvenstvo v , i tenisu v dvojicah bo 23. decem- E I bra 1995 , ■ l ■ Ostale informacije dobite na tel.: ■ • 754-484 (Športna zveza) i ■ i Državno prvenstvo v maketarstvu POPRAVEK Ob zahvali sponzorjem na 9. mednarodnem turnirju v športni ritmični gimnastiki je tiskarski škrat izpustil »LEK«, tovarno kozmetike iz Ljubljane. Najlepša hvala za njen prispevek! V času turnirja je bilo potrebno poskrbeti za 62 tujih udeležencev turnirja. Posebna zahvala gre še upravnici restavracije Mo-čilnik, gospe Deželakovi in osebju za sprejem, ter okusno pripravljene obroke za vse goste MT ŠRG. Zahvaljujemo se tudi gostinskim podjetjem, ki so prijazno poskrbela za prijetno bivanje udeležencev turnirja: gostilni Polž s Stare Vrhnike, gostišču Močilnik z Vrhnike, gostilni Most Dražica, Restavraciji Viktorija iz Sinje Gorice, gostilni Jeršin ter družini Kogovšek iz Logatca, gostilni Pok z Brezovice in hotelu Ilirija iz Ljubljane. Organizacijski odbor 9. mednarodnega turnirja ŠRG Komisija za letalsko maketarstvo pri predsedstvu Letalske zveze Slovenije je 7. oktobra 1995 v sodelovanju z vojašnico «Ivan Cankar« na Vrhniki izvedla 5. odprto državno prvenstvo v letalskem in 2. državno prvenstvo v plastičnem maketarstvu. Na prireditvi so sodelovali številni maketarji iz vse domovine, nekaj pa jih je prišlo tudi iz sosednje Hrvaške. Presenetila nas je odlična zastopanost najmlajših generacij. Prav njihova prisotnost in vsestranska aktivnost kažejo, da se maketarstvu na Slovenskem v prihodnjih letih obeta pravi razcvet. Tekmovanje je bilo za člane komisije letalskega maketarstva precej zahteven organizacijski zalogaj, predvsem zaradi tega, ker je bilo potrebno ocenjevati več kot deset tekmovalnih disciplin. Pokrovitelji, ki so podprli tekmovanje so bili: Edvard Hibisco, Metro-nic Komet, Hobby set, Nebec Hobby in Tosama Domžale. Udeleženci in obiskovalci so med celodnevno prireditvijo lahko spoznali tudi oklepno tehniko in življenje pripadnikov 54. okmb. V razgovoru z enim izmed glavnih organizatorjev tega srečanja, g. Mitjo Maruškom, smo izvedeli, da so člani komisije za letalsko maketarstvo zadovoljni s potekom prvenstva in da bi ga v prihodnjem letu ponovno želeli organizirati v tej vojašnici. Maketarji trenutno ustanavljajo Društvo slovenskih graditeljev plastičnih maket. Le to naj bi delovalo po vsej Sloveniji in povezovalo vse ljubitelje maketarstva. Eden izmed pomembnejših ciljev bodočega društva je izdajanje glasila, ki bi vsebovalo novice, načrte za izdelavo maket, predstavitev maketarskih tehnik.... Pomembnejši rezultati v tekmovalnih disciplinah Al Makete letal v merilu 1:72, oz. 1:60 in manjše Sašo Kraševec, B-26 MARANDER 1:72 A2 Maketa letal v merlu 1:48, oz. 1:40 do 1:60 Mitja Maruško: AVIATIK BERG D I. 1:48 A3 Makete letal v merilu 1:32, oz. 1:8 do 1:99 Primož Debenjak: JV-87B ŠTUKA 1:23 A4 Diorame letal v vseh merilih Primož Debenjak: diorama HS-123 1:72 A5 Maketa letal v merilu 1:48 in 1:32 Iztok Trop: P-51 MUSTANG 1:48 A6 Maketa letal v merilu 1:72 Iztok Trop: F-104 STARFIGHTER 1:72 A7 Diorame in vignete Sašo Knez: KI-84 KOYOTE 1:72 K2 Figure Tone Furlan: L M4A3E8 SHERMAN Najboljša maketa po izboru 54. okmb pa je bila Bojana Korelca — DIORAMA »PANTER JE LAČEN«. Samuel Lajevec Pokal Orel Po odpovedani tekmi v točnosti pristajanja Borovnica 95 smo imeli srečo z vremenom na Ulovki. Dan poprej smo zopet zgroženi poslušali vremensko napoved, ki je govorila o bližajočem se poslabšanju z dežjem. Ker pa nismo od včeraj, kar se poznavanja meteorologije tiče, smo predvidevali še en dokaj miren dan. Najtežje je bilo zjutraj, ko smo morali dati zeleno luč vsem, ki so kakorkoli povezani s to tekmo. Če bi se veter obrnil v zahodni veter, bi tekma odpadla in mnogi bi iz oddaljenih krajev prišli zastonj. Na veselje vseh pa je bil dan lep, veter pa spremenljive smeri. Zaradi tega pa je bilo zelo težko zadeti piko v krogu, saj je veter spremenil smer v trenutku, ko se je tekmovalec že namenil v končen dolet. Zato je bilo natančnejših pristankov manj in je v veliki meri pomagala tudi športna sreča. V takih razmerah so najboljši dosežki okoli enega metra natančni, v mirnem pa so celo štirje brez kazenskih točk in počasi bomo morali misliti na elektronsko merjenje. Tisti, ki so imeli mirno ozračje, so imeli več možnosti za zmago. To pa se dogaja marsikje v športu in dovolj o tem. Tokrat nam je priskočil na pomoč tudi direktor OREL, d.o.o., Jelko Orel, ki nam je pomagal s pogostitvijo tekmovalcev in nam priskrbel prelepe pokale za prva tri mesta. Tu bi se radi posebej zahvalili g. Jelku Orlu za odlično malico in prostore v brunarici, ter jasno za pokale. Prav tako se zahvaljujemo Mariji Marolt iz Zaplane 37, ki nam je dovolila in nam tudi že leta dovoljuje tekanja po njenih parcelah na smučišču in 53. območju slovenske vojske za pomoč pri organizaciji. Če bi bilo še več gledalcev iz Vrhnike in okolice, bi bilo vzdušje še boljše. Prav zanima me, kje je vzrok za neza-nimanje občanov za ta zanimivi šport, saj seje vse dogajalo prav na Ulovki za razliko od tekem v preletu, kjer se tekmovalci poženejo s hriba in odletijo proti več 10 km oddaljenemu cilju in jih ni več videti. Povsod, kjer smo sodelovali, je bilo gledalcev veliko in bila je prava veselica. Mogoče bomo morali v bodoče še bolj obveščati o takih prireditvah, tako pa so bili gledalci le sorodniki in prijatelji tekmovalcev, ki take dneve koristno preživijo v naravi. V zraku je bilo videti tudi veliko padal najnovejše zasnove in tudi tan-demi so vozili letenja željne gledalce. Kot nam naslov pove, je tekma dobila ime Pokal Orel Ulovka 95. Ime nas spominja tudi na našega pogostega pernatega spremljevalca pri jadra nju v Alpah. Meni osebno je že nekaj krat pokazal, kje gre »gor«. Orli kanje in drugi ptiči so se nas že navadili in ne bom pozabil prizora nad Ko baridom na državnem prvenstvu 95, ko smo dva jadralna padalca in 2 m čez krila velik orel nabirali višino v termičnem dviganju. Ko sem že mislil daje dviganje upadlo, sem se zapeljal za orlom in ga spet našel. Takrat si lahko vsak šteje v čast, da lahko enkrat skupaj leti s kraljem višav. Vrnimo se na tekmo. Prijavljenih je bilo 82 tekmovalcev iz Slovenije, dva pa celo iz Nemčije. Iz domačega kluba je letelo 13 članov, nekaj pa jih ni včlanjenih. Prvo mesto je osvojil Ivo Zupan iz Lesc, katerega se bodo starejši spomnili iz TV prenosov smučarskih skokov. Piko je zgrešil le za 8 cm in dobil 8 kazenskih točk. Drugo mesto je zasedel Roman Predarski iz Ljubljane z 10 kazenskimi točkami, tretje pa eden od pionirjev tega športa pri nas Sandi Marinčič z 11 kazenskimi točkami, ki je tudi predsednik komisije za izobraževanje v padalski zvezi Slovenije. Vsi trije so oplazili piko s premerom 20 cm in šele natančno merjenje odtisov na njej je izdalo vrstni red. Kot sem že omenil, je bilo tu malo manj uspeha za domače. Najboljši domačin je bil Janez Zalar na 9. mestu z 57 centimetri, v krog pa so pri- Medobčinska košarkarska liga Rezultati MKI. 1995/M I. krog Econocom Logatec: Grogarji 107:61 (49:28) Mesnica Blatnik: Sečnik, d.o.o. 100:73 (44:39) Trim Borovnica: Verd 64:68 (37:36) Unicom: Dragomer 52:76 (22:36) Loški komarji — prosli II. krog Grogarji: Mesnica Blatnik 76:69 (40:27) Loški Komarji: Econocom Logatec 73:85 (26:50) Sečnik, d.o.o.: Trim Borovnica 68:73 (29:35) Verd: Unicom Dragomer — prosti III. krog Mesnica Blatnik: Loški komarji Unicom : Sečnik, d.o.o., Trim Borovnica: Grogarji Dragomer: Verd Econocom Logatec — prosti 72:87(28:43) 66:99(31:48) 53:103(29:52) 72:77(21:46) 91:71 (46:36) IV. krog Sečnik, d.o.o.: Dragomer 55:98 (31:57) Loški Komarji: Trim Borovnica 92:65 (36:24) Econocom Logatec: Mesnica Blatnik 93:50 (47:28) Grogarji: Unicom 89:78(40:35) Verd — prosti Vse tekme se igrajo ob sobotah od 10. do 16. ure v telovadnici osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici. 1. Gregorji 4 3 1 303:326 -23 7 2. Econocom Logatec 3 3 0 285:184 + 101 6 3. Dragomer 3 3 0 265:178 +87 6 4. Loški komarji 3 2 1 264:216 +48 5 5. Sečnik, d.o.o. 4 1 3 299:324 -25 5 6. Trim Brovonica 4 1 3 274:305 -31 5 7. Mesnica Blatnik 4 1 3 285:341 -56 5 8. Unicom 4 1 3 270:340 -70 5 9. Verd 3 1 2 211:242 -31 4 leteli še Erznožnik Andrej 84 cm, Sluga Tone 120 cm, Armič Slavko 224 cm, Mojca Rus in Tomaž Gorišek pa sta si delila 17. in 18. mesto z 24(5 centimetri. V Sloveniji je kar veliko novih jadralnih padalcev in tudi na Vrhniki so se izšolali trije, ki nam bodo povečali članstvo naslednje leto. Vsi tekmovalci in spremstvo so bili navdušeni nad razgledom, ki ga nudi Ulovka in mislim, da je bila to tudi lepa promocija za našo občino in njene možnosti rekreacije in turizma sploh. Tekma pa ne bi bila tako popolna brez darovalcev nagrad, katerim bi se rad tu zahvalil v upanju, da nam prihodnje leto zopet priskočijo na pomoč. Najprej bi zopet omenil gostitelja OREL, d.o.o., ter ostale: LIKO VERD, LIKO PRIS, TRGOVINA SODČEK VRHNIKA, ARMIČ, d.o.o., LOG, VARGALANT VRHNIKA, URARSTVO MIHEVC VRHNIKA, GOSTILNA PIZZERJA NI-BI SINJA GORICA, IUV VRHNIKA, MERCATOR DOLOMITI ŽE-LEZNINA VRHNIKA, ANVINA TEHNIČNA TRGOVINA VRHNIKA, KOVAČ GORENC FRANC, MERCATOR DOLOMITI LJUBLJANA, URH ROMANA — IZDELOVANJE DROBNIH TEKSTILNIH IZDELKOV PRESERJE, LOKA VRHNIKA, GASILSKA OPREMA LJUBLJANA, KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA, COME 2 US, d.d., CELOVŠKA 206, LJUBLJANA, GLE-. DRING, d.o.o., Kamnogoriška. LJUBLJANA, SAVA KRANJ, INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ IT 100, d.o.o., LUKOVICA, TA VERNA PAPALINA SINJA GORICA, FIT-NES CENTER PETER KLEPEC, OKREPČEVALNICA M BAR VRHNIKA, DISKOTEKA PALMA CLUB LJUBLJANA, PRAŽARNA MIVAS DRAGOMER IN SLAŠČIČARNA BERZO VRHNIKA. Da ne pozabim še Andreje Zalaz-nik, Nataše Jazbec in Erike Armič, ki so pomagale pri merjenju in podelitvi nagrad. Upam, da bo tekma postala tradicionalna in še uspešnejša. Stanislav Rus Najboljše uvrščeni Vrhničan Janez Zalar, na pokalu OREL, prejema zasluženo nagrado »METREL« merilna in regulacijska oprema, d.d., Horjul zaposli ELEKTROTEHNIKA za opravljanje zanimivega in samostojnega dela pri umerjanju in kontroliranju elektronskih merilnih instrumentov. Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Metrel, d.d., 61354 Horjul 188. V.d. direktorja družbe Anton Demšar^dipl. ing. VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURSIC VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 — velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ... — možnost plačila na 2 čeka — gotovinsko plačilo 5% popusta Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure Vsem občanom želim vesel božič in uspešno novo leto 1996, vsem voznikom pa srečno vožnjo. d.o.o. Z DOBRIM IMENOM AVTOŠOLA 3D, d.o.o. tel.: 125-42-04, Tržaška 2 *#* VAM V NOVEM LETU 1996 ŽELI SREČNO VOŽNJO JFM elektronik proizvodnja • servis • trgovina TRGOVINA: ŠMARTINSKA 152, 61000 UUBUANA, TEL&FAX: 061/185 13 05 SERVIS: DRENOV GRIČ 152, 6/360 VRHNIKA. TELEFON: 061/75 27 82 ojačevalci — projektorji — avdio video - avtoakustika - TV -HIFI Vsem bralcem Našega časopisa želimo vesele božične praznike, v novem letu 1996 pa veliko zdravja in sreče. Kolektiv JFM — elektronik Som-0prema TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255 delovni čas: 8.30 - 12 in 16 - 19 sobota 8.30 - 12 OBIŠČITE NAS, ČE ŽELITE HITRO — LEPO — IN POCENI OPREMITI SVOJE STANOVANJE IZREDNA PONUDBA VZMETNIC VSEH DIMENZIJ • ORTOPEDSKA VZMETNICA 190 x 90 SAMO 14.000 SIT BREZPLAČNO SVETOVANJE NA VAŠEM DOMU VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TRGOVINA MARKETGRAMPY TRŽAŠKA CESTA 44, VRHNIKA (OB GLAVNI CESTI VRHNIKA—LOGATEC) VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PONUDBA RAZNOVRSTNEGA BLAGA ZA PRAZNIČNE DNI IN SVEČANE PRILOŽNOSTI: — PREHRAMBENI IZDELKI — PIJAČE VSEH VRST — NOVOLETNA DARILA IN OKRASKI — NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA IGRAČ LEGO IN BARBIE S 5% POPUSTOM — BELA POSODA IN KOZARCI — KOZMETIKA IN ČISTILA ZAHVALJUJEMO SE VSEM, KI STE NAS V LETU 1995 OBISKALI IN VAM ŽELIMO VELIKO ZDRA VJA, USPEHOV IN OSEBNE SREČE V LETU 1996. UGODNOST PLAČILA: KARTICA L. B., EUROCARD, ACTIVA, ČEKI Z ZAMIKOM. ZA VEČJE NAKUPE VAM NUDIMO GOTOVINSKI POPUST. UPOKOJENCI IMAJO OD 29. 12. 95 DO 5. 1. 96 5% POPUST. DELOVNI ČAS: OD 8. DO 19. URE SOBOTA OD 7. DO 15. URE NEDELJA OD 8. DO 11. URE PHILIPS GRUnDIG Panasonic Technics SONY 12 OBROKOV COMING TV VIDEO. HI-FI CENTRI VRHNIKA - Stara c. 45, tel : 061/752-392 LJUBLJANA -BTC, Šmartinska 152, Hala A - HI-FI, tel.: 061/1852-604 LJUBLJANA - Kongresni trg 12, tel : 061/1214-321 LJUBLJANA - BTC, Šmartinska 152, Hala A - Moderni interieri, tel.: 061/1852-770 LJUBLJANA - Slovenijales, Dunajska c. 20, GRUNDIG EKRAN 37 cm teletekst GRUNDIG EKRAN 55 cm teletekst, daljinsko upravljanje, 50 programov, hyper band, sleep timer, izpis funkcij na ekranu SIT: 78.300 ali 12 x 7.806 GRUNDIG EKRAN 37 cm daljinsko upravljanje, 50 programov, hyper band, izpis funkcij na ekranu, sleep timer SIT: 43.200 ali 12x4.306 SIT: 47.500 ali 12x4.734 GRUNDIG EKRAN 63 cm teletekst, daljinsko upravljanje, 50 programov, hyper band, sleep timer, izpis funkcij na ekranu SIT: 102.100 ali 12 x 10.175 TELEFUNKEN EKRAN 70 cm teletekst, stereo, daljinsko upravljanje, 50 programov, hyper band, sleep timer, izpis funkcij na ekranu SIT: 109.900 ali 12 x 10.959 PHILIPS SIT: 41.720 VIDEOREKORDER ali 12x4.159 2 glavi PHILIPS VIDEOREKORDER SIT: 51.850 4 glave ali 12x5.167 r - vmm Isti Iii _ J mr AUDIOSONIC RADIOURA SIT: 2.500 PHILIPS MINI GL. STOLP CD gramofon, dvojni kasetofon, digitalni radijski sprejemnik, daljinsko upravljanje, 2 x 25 W (DIN) SIT: 53.900 ali 12x5.367 ' PANASONIC DVODELNI MINI HI-FI SISTEM CD menjalnik za 3 plošče, dvojni autoreverse kasetofon, daljinsko upravljanje, 2 x 35 W (DIN) SIT: 87.780 ali 12x8.750 PHILIPS PRENOSNI CD MINI SISTEM CD, radio, dvojni kasetofon, 4 stopenjski grafični eqalizer, deljivi zvočniki, 2 x 20 W SIT: 32.250 ali 12 x 3.215 Navedene cene veljajo ob takojšnjem plačilu. Vsi popusti so upoštevani, tudi popust za imetnike COM-ING kartice, katero pridobijo vsi kupci meseca decembra že ob prvem nakupu. Modni salon Modatex Stara c. 8, Vrhnika Iz naše lastne proizvodnje ženske konfekcije vam tokrat predstavljamo: - bluze (s čipko, pisane, svečane) 4.690 — 7.490,00 - volnene jakne, bunde, plašči 12.900 - 27.990,00 - kostimi (klasični, bukle, Chanell) 16.900 - 21.400,00 - krila, hlače 4.990 - 5.990,00 - perilo Lisca, nogavice Polzela in modni dodatki, ki so zelo primerni za darilo Pri nakupu kostima je v ceno vključena izdelava krila po vaših merah. Vabimo vas, da nas obiščete in si izberete primerna oblačila za bližajoča se praznovanja. Zadnjih 15 dni v letu vas pričakujemo vsak dan, razen nedelje, od 9. do 19. ure. LEPO VABLJENI! DIMNIKARSTVO - GEZA BALA JC Vrhnika, Pavkarjeva pot 9 telefon 754-509 Vsem občanom Vrhnike in Borovnice želim vesele božične praznike, v novem letu 1996 pa veliko zdravja in sreče VAŠ DIMNIKAR MALI OGLASI Inštruiram angleščino, nemščino in matematiko za osnovno šolo. Tel. 752-871. Prodam šrotar za robkanje in mletje koruze, 100 1 in 50 1 plastične sode, šivalni stroj bagat, zamrzovalno skrinjo 380 1, tehtnico 500 kg, 8 1 bojler, zmrzo-valnik 50 1, daljinski telefon, avto radio, lesene in plastične gajbe. Tel. 755-464. Sod za vino 50 1 iz rostfreja, nov, prodam za 10.000 SIT. Tel. 753-775 (Cveto). Temoakumulacijsko peč, 4 K\V, 1 leto rabljeno, prodam za 5.000 SIT. Tel. 752-847. Prodam ŠKODO FAVORIT, bordo barve, prevoženih 35.000 km, letnik 8. 93, registrirana do 8.96. Prva lastnica. Tel. 752-764, popoldne. Mlad nemški lovski terier, črno rjave kratke dlake, s kovinsko ovratnico, se je zatekel na Staro Vrhniko. Informacije na telefon 755-533. GRADBENA MEHANIZACIJA IN AVTOPREVOZI Vel. Ligojna 8 A; Vrhnika; tel./fax: 061/755-185; mobitel 0609 621-917 NUDIMO VAM: — izkope gradbenih jam in različnih jarkov (tudi po sistemu — vam izkop, nam zemljo); — izdelavo podpornih zidov in gradbenih temeljev; — omogočimo nabavo, prevoze in vgrajevanje betona; — omogočimo nabavo in dovoze zemlje različnih kakovosti! VSEM STRANKAM IN OBČANOM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1996 Prihaja zimski čas in z njim tudi sneg. Pri nas delamo za Vas planirne deske tip 33" in 360° vseh velikosti in za vse vrste traktorjev. Deske prodajamo po dostopnih cenah. Kovaštvo Andrej Mišic Loka, Testenova 47 61234 MENGEŠ tel/fax 061-738-619 Trgovsko podjetje, d. d. Skofja Loka %6k Želimo Vam vesele božične praznike, srečno in uspeha polno leto 1996 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996, VABIMO VAS NA UGODNE BOŽIČNE IN NO VOLETNE NAKUPE V NAŠE TRGOVINE VAM VSEM ZELI VAŠA TRGOVINA Z OBUTVIJO Trgovina z obutvijo 3$£ v v* TRŽAŠKA 5 VRHNIKA, tel: 754-144 PTC LOKA VRHNIKA, tel: 754-548 Vsem državljanom posebno pa našim gostom in prijateljem želimo lepe praznike in srečno NOVO LETO 1996 KOLEKTIV gostilne Boter AVTOLIČARJI, AVTOKLEPARJI NUDIMO VAM: — mešanje avtolakov Glasurit in Mobihel — brusilke, pištole za lakiranje — lepila za stekla, trakove za zaščito pri lakiranju, fugirne mase — nitro razredčilo — dvostranske lepilne trakove — brusne materiale in drug material za avtoličarje in avtokleparje po zelo ugodnih cenah! Obiščite nas! AVTOCOLOR DRENOV GRIČ 62, 61360 061/752-797, 753-797 VRHNIKA, TEL. Cenjene stranke in dragi kupci! Želimo Vam vesele božične in novoletne praznike ter se vam zahvaljujemo za zaupanje, obenem pa vam želimo obilo sreče, zdravja ter poslovnih uspehov v letu 1996. Avtoličarstvo JAKOB OBLAK in AVTO COLOR, d.o. Drenov Grič 62 # HM TRGOAVTO Z METALOTRGOM VRHNIKA ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210 1. Zimska oprema za vaš osebni ali tovorni avto verige, zimske gume, kozmetika, antifrizi 2. Rezervni deli za vozila GOLF, ZASTAVA, FIAT 126, LADA, ŠKODA Tovorna vozila: TAM, ZASTAVA, IVECO tudi po naročilu 3. Rekreacijska sobna kolesa, tudi digitalna, že od 24.480 SIT dalje 4. STabilne krožne žage za les in aluminij, za obrtnike že za 56.238 SIT in še ostali tipi za zahtevnejše žaganje, tudi na več obrokov 5. Avtomobilske prikolice že od 64.154 SIT dalje 6. Novoletna darila: otroška kolesa, razno orodje in podobno POGOJI: Možnost nakupa na več čekov ali na kredit Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Prijetne božične in novoletne praznike vam želi kolektiv trgovine M — Trgoavto z Vrhnike! ^AAG^ TURIZEM IN RENT A CAR, d.o.o. Cankarjev trg 4, pri Črnem orlu Vrhnika, tel.: 755-375 fax: 755-380 Vsem bralcem Našega časopisa in vsem, ki koristijo naše usluge, želi vsele božične praznike in srečno novo leto 1996 potovalna agencija »PA V« Vrhnika, Cankarjev trg 4. Delovni čas: ponedeljek — petek od 7. do 15. ure prva in zadnja sobota v mesecu 7. do 12. ure Bourique SONČEK VRHNIKA, Stara cesta 49 tel.: 061/755-749 LJUBLJANA, Stari trg 22 BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ vas vabita, da jima pomagate pri izbiri daril za vaš male in velike palčke. ODPRTO IMAMO VSAK DAN ^ od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure TRGOVINA s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli vas vabi v svojo prodajalno v Sinji Gorici 18 pri Vrhniki, tel. 061 /755-918. obenem pa vam nudi od 15. 12. 1995 do 15. 1. 1996 pri nakupu nad 5.000,00 SIT 5% NOVOLETNEGA POPUSTA. Možnost nakupa na 3 čeke. Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno NOVO LETO 1996. Trgovina je v zimskem času odprta od pon.-petka od 8. do 17. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! FALTI RANJE IN GRADBENA MEHANIZACIJA SLAVKO GUTNIK, S.R LOG, CESTA NA MELE 2,61351 BREZOVICA, Ta^AJt 061/653-743 želi vsem poslovnim partnerjem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1996. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRHNIKA Vsem občanom in občankam občine Vrhnika želi Gasilsko društvo Vrhnika vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno NOVO 1996. LETO Isto voščilo velja še vsem gasilcem in gasilkam v Gasilski zvezi Vrhnika in po Sloveniji ter vsem, ki ste nam pomagali, finančno in fizično, da smo kupili orodno vozilo. Se enkrat iskrena hvala in srečno! Gasilci PGD Vrhnika WO »HAIDA BIOBRAZDA SEMENARNA PROIZVODNJA Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 654-580 Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061/654-580 delovni čas od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure VABIMO VAS V PRENOVLJENO TRGOVINO, KJER VAM POLEG PROGRAMA VSE ZA VRT IN DOM NUDIMO ŠE: • NOVOLETNI PROGRAM — venčki, okraski, itd.... • VELIKO IZBIRO SOBNIH LONČNIC božične zvezde itd.... • BOŽIČNO ŽITO, IKEBANE, SMREKE V LONCIH • MAKROBIOTIČNA ŽITA SPREJEMAMO NAROČILA ZA SEMENSKI KROMPIR. V mesecu decembru vam nudimo NOVOLETNI POPUST pri nakupu do 5.000,- 5%, nad 5.000,- 8% in darilo Biokoledar za 1.1996. VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM PA V LETU 1996 ŽELIMO VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA! trgovina Dojenček Janezova vas, 3d tel. 756-001 Krimskega odreda 11, Verd VRHNIKA Vam želi vesel božič in srečno novo leto Nudi: — otroško hrano in sokove HIPP — konfekcijo od 0 — 3 let — veliko izbiro otroških vozičkov — avto sedeže, posteljice, stajce, hojce, nahbrtnike in vse ostalo za vašega dojenčka. Vljudno vabljeni! Del. čas 9. — 12. ure, 16. — 19. ure sobota 9. — 12. ure NOVO — NA DRENOVEM GRIČU - NOVO GOSTILNA MAROLT Drenov Grič 69 telefon 752-725 OBČINA VRHNIKA OBČINA BOROVNICA Komisija za dodeljevanje posojil iz sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Vrhnika in Borovnica OBVESTILO PODJETNIKOM IN ZASEBNIKOM Vse zainteresirane podjetnike in zasebnike, ki opravljajo registrirano dejavnost na področju občine Vrhnika in občine Borovnica, obveščamo, da se je sprostil določen del sredstev, namenjen za dodeljevanje posojil pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje podjetništva. Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev posojila na enoti Nove Ljubljanske banke, d.d., Ekspozitura Vrhnika, Trg Karla Grabeljška. Rok za vložitev vloge je 30.12.1995. AvtO-iZZiv d.o.o 61360 VRHNIKA SLOVENIJA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 V Sinji Gorici 6 (malo pred Vrhniko) je odprta posredniška trgovina z avtomobili, kjer vam nudimo: • posredniško prodajo vozil • prodajo vozil staro za novo • prodajo staro za staro • odkup vozil • možnost kreditov (preko banke) • prenos oz. prepis lastništva Delovni čas: vsak dan od 9. do 17. ure sobota od 9. do 18. ure Ob vstopu v novo leto 1996 pa želimo vsem voznikom srečno vožnjo, ostalim občanom pa veliko zdravja In sreče. SENČILA Mavsarjeva cesta 46 Notranje Gorice tel.: 651-247, 651-014 Nudimo vam: Izdelava senčil: — rolete, plastične, aluminijaste in lesene — žaluzije: 16,25,35,50,65 in 80 mm v raznih barvah in izvedbah iz kvalitetnega aluminija — lamelne zavese 127, 89, 63 mm komplet z mehanizmom v različnih barvnih odtenkih in kvaliteti blaga — pliseji in roloji — komarniki in screni Montaža senčil SERVIS TRGOVINA Delovni čas: ponedeljek SREČNO V 1996. petek od 7. do 17. ure d.o.o. # Cesta 8. maja 2, Log pri Brezovici, 61351 Brezovica tel./fax.: 061/653-746 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996 Vam želi Srečno novo leto 1996 Javno podjetje LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET Ljubljana, Celovška c. 160 vabi k sodelovanju VOZNIKA AVTOBUSA za relacijo Vrhnika—Logatec—Borovnica Pogoji: — IV. st. izobrazbe — vozniški izpit »D« kategorije — eno leto ali več delovnih izkušenj — stalno prebivališče na Vrhniki — zagotovljen osebni prevoz — slovensko državljanstvo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s preizkusno dobo dveh mesecev. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Ljubljanski potniški promet, Ljubljana, Celovška c. 160. POMEMBNO OBVESTILO 24-urna urgentna služba ZD Vrhnika je dosegljiva za vse nujne primere na številko mobitela: 0609/639-041 Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici želi vsem svojim dosedanjim in bodočim članom srečno in uspešno leto 1996 vas vabi, da tudi v novem letu posvetite nekaj časa svojemu zdravju in boljšemu počutju z vadbo v naših prostorih NUDIMO VAM • fitnes vadbo na napravah Tehnogvm • organizirano vadbo, primerno za vsa starostna obdobja • aerobiko • step aerobiko • aikido (veščina goloroke samoobrambe) • protein bar Vse oblike vadbe potekajo pod strokovnim vodstvom. Informacije po tel. 653-188 od 16.30 — 22.30 ure vsak dan razen sobote. VSEM ČLANOM IN OBČANOM SINJE GORICE VSELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1996 ŽELI GASILSKO DRUŠTVO SINJA GORICA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRA VO NOVO LETO 1996 VSEM AKTIVNIM, PODPORNIM ČLANOM, POKROVITELJEM, SPONZORJEM IN OBČANOM SINJE GORICE ŽELI ŠPORTNO DRUŠTVO SINJA GORICA Vsem ljubiteljem narodne in zabavne glasbe želimo srečno in uspešno 1996 ANSAMBEL 3(pmon gostila i 61360 Itn/ini/fa I Um 6S3-62? Drogerija Dična Stara c. 30, Vrhnika Vam nudi: — veliko izbiro visokokvalitetnih parfumov — žensko in moško kozmetiko — vse za osebno in lasno higieno — hlačne nogavice — veliko izbiro prazničnih daril Vsakega kupca v decembru čaka darilce. Delovni čas: od 8.30 do 12. ure, od 16. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure Vesele božične praznike in srečno v letu 1996! IDA PETROVCIC, s.p. STARA CESTA 4, 61360 VRHNIKA tel. 061-754 588 Želimo vam smeha, na kupe pisem in voščil. Želimo vam toplo zavetje, jedil in pijač, duševni mir, svobodo, prijateljstvo in ljubezen. Vesel božič, srečno, zdravo in uspehov polno 1996. leto! ODPRTO IMAMO: vsak dan od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure Z VESELJEM VAS PONOVNO PRIČAKUJEMO! BOUTIQUE EBORAH Robova2,Vrhnika tel.:06 1 /753-68 1 Ponudba našega boutiquea je zelo bogata in pestra tako za moške kot za ženske vseh starosti. Za praznovanje in slavnostne dogodke vas bomo oblekli v večerna oblačila, za posebne priložnosti, kot so matura, valeta, poroke, lahko izbirate med vrsto posebnih kreacij. Za vse, ki želite biti lepo in elegantno oblečeni ves dan, smo bogato založeni z ženskimi in moškimi hlačami, jaknami, pleteninami, srajcami, bluzami, kostimi. Za mlajšo generacijo imamo na izbiro vrsto modnih oblačil, trenirke, ženske in moške nogavice in perilo. Priporočamo se za obisk naše trgovine v poslovno tgovskem centru Loka na Vrhniki, Robova ul. 2. Naše cene so dosegljive za vsak žep, nakup pa omogočimo tudi na več čekov. Odprto imamo od 9. ure do 19.30, v soboto od 8. do 13. ure. V decembru pa vse sobote od 8. do 18. ure. Želimo vam vesele božične praznike in veliko uspeha v novem letu 1996. BIP**1'' fSIM avtoAKUSTIKA Gabrče 13, 61360 Vrhnika, tel.: 061-754-213 Pon. - Pet.: 9.00 - 12.00; 14.00 - 18.00; Sobota; 9.00 -12.00 KUPUJETE, PRODAJATE ALI NAJEMATE HIŠO, STANOVANJE ALI POSLOVNI PROSTOR? NE ODLAŠAJTE - POKLIČITE NA TEL: 755-194 BREZPLAČNO VAM BOMO SVETOVALI IN PONUDILI INFORMACIJE! UREDIMO VAM POGODBE IN SODNE CENITVE. PRAVI NASLOV ZA PRAVE ODLOČITVE SVET NEPREMIČNINE Pred prazni 1 Y METALKO ^ t novi Trgovski center na Vrhniki PRAZNIČNE CENE ( pri plačilu v gotovini ) : akumulatorski vrtalnik B L AC K&DEC KER BL 72................... 8.000 sit vrtalnik BLACK&DECKER KD 450 W................................9.000 sit krožna žaga BLACK&DECKER BD 59, 1020 W...............14.000 sit barvni TV SAMSUNG, 51 cm, teletext............................. 49.000 si videorekorder SAMSUNG..............................................38.900 sitt PRAZNIČNI POPUSTI ( pri plačilu v gotovini ) : 15% za SVETILA 10% za MALE GOSPODINJSKE APARATE 35% za kuhinjsko POHIŠTVO ( pri plačilu ob naročilu Nemški novoletni okraski KREBS - ZELO UGODNO: 6 obeskov............................................................SAMO 700 sit 60 obeskov..........................................................SAMO 6.060 sit Odlična ponudba novoletnih jelk in lučk! Posebne ugodnosti: prodaja na 5 čekov , BREZ OBRESTI 1 BREZPLAČNA dostava BELE TEHNIKE in KUHINJ do 20 km ! POPUSTI v darilnih bonih do 10% ( nakup nad 5.000 sit) Slovenska trgovina s traditijo Novosti v Cankarjevi knjižnici Novosti Mohorjev koledar 1996 Filozofija — Psihologija Gumz, P.: Tvoj ljubezenski horoskop Antič, I.: Tvoje drevo — tvoj značaj: keltski horoskop Gardner, H.: Razsežnosti uma: teorija o več inteligencah Peck, M. S.: Ljubezen in duhovna rast 2 Verstvo Božjo voljo spolnjevati Klein, E.: O rastlinah in živalih, kamnih in zvezdah Bosmans, P.: Rože sreče moraš saditi sam Družbene vede Geršak, T.: NATO -obrazba in Slovenija njegova pre- Rejec, A.: Pričevanja o Tigru Predpisi o avtorskih in sorodnih pravicah Beaver, D.: Krog odličnosti: knjiga o hitrem, nenapornem učenju Prirodoslovne vede Stott, C: Zakaj neki zvezde mežikajo Salza, A.: Evolucija človeka Gomboli, M.: Zemlja — modri planet Uporabne vede Bohak, J.: Moja srečanja z ljudmi Medved, D.: Najlepše trte na Slovenskem Večerna šola podjetništva 1995 Abeli, D. F.: Management z dvojnimi strategijami Hribar, P.: Microsoft Word 7.0 za Windows 95 Schubert, A.: Microsoft Excel 7.0 za Windows 95 Ivanuša, A.: O osebnem računalniku Umetnost — Razvedrilo — Šport Ilustrirana enciklopedija starin Vari, B.: Lutke na nitkah Vari, B.: Lutke na palici Književnost — Jezikoslovje — Le-: poslovje Lipužič, B.: Cedermaci današnjega dne Žagar, C: Barbara Evropska Ilirika McKee, D.: Elmer Schneider, R.: Sestra sna Kundera, M.: Počasnost Christie, A.: Smrt v oblakih Marsh, N.: Plemičeva smrt MacEwan, L: Tujca v Benetkah Zavržena hči Kordaš, M.: Krilo angela Kraigher, N.: Onkraj groba Fritz, E.: Pravzaprav pesmi Hieng, A.: Sanja o razbitem avtobusu Ferenc, A.: Špela Dolenc, M.: Vampir z Gorjancev Ben, J. T.: Otrok peska Rapoc, L: Iskanje gnezda Špohar, L.: Prazna ulica Zemljepis — Biografije — Zgodovina Teršak, S.: Iskanja Rebula, A.: Pogovor v vinogradu Cvetko, D.: V prostoru in času Herder, J. G.: Filozofija zgodovine in njen pomen za oblikovanje ČISTILNI SERVIS Friderik Sajovic s.p. Log, Cesta v Lipovce 28 Tel.: 061/653 714 vam nudi usluge čiščenja: lamelnih in navadnih sint. zaves itisonov in tapisonov tepihov in sedežnih garnitur odstranjuje stare premaze s talnih oblog vinaz, pvc, kamen itd. in jih na novo zaščiti Gostilna Bar Odprto • gostilna: Vsakdan: J2.00-2.1 OOh Pet., sob.: 12.00-24.OOh Klemen Popit, s.p. Stara c. 50 61360 Vrhnika Tel.: 061/755-195 Odprto - bar: Vsakdan: 8.00-23.00h Pet., sob.: 8.00-01.OOh Nedelja: 10.00-23.00h Ob nastopajočih praznikih želi osebje gostilne »Pri Oblaku, vsem veliko veselja in sreče, v novem letu 1996 pa veliko zdravja in družinskega zadovoljstva. Obenem pa vas vabimo, da nas v prazničnih dneh obiščete, postregli vas bomo z našimi specialitetami in vrhunskimi vini. SREČNO! KOLEKTIV GOSTILNE OBLAK N 5ut<>> RUMENIC TELEFON (061) 755-545 DRENOV GRIČ 170,61360 VRHNIKA Odprto: od 8. do 14. ure od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure OPRAVLJAMO: - servisiranje - druga popravila ■ pripravo za tehnični pregled ■ popravila zavor ■ avtovleka se priporočamo i_ NAŠIM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996 _________2l AVTOKLEPARSTVO - servis VINKO POLIČNIK Lesno brdo 27 Vrhnika Telefon: 752-967 Nudimo vam naslednje storitve: popravilo vseh vrst osebnih vozil in kombijev, storitve na ravnalni mizi, popravilo plastičnih odbijačev, globinsko čiščenje atomobilskih sedežev in oblog. Delovni čas: od 7. do 15. ure Sobota: od 8. do 12. ure Ob koncu leta želimo vsem občanom lepe božične praznike in srečno novo leto! Se priporočamo! »INŠTALATERSTVO« Frančišek Skrbeč, s.p. Inštalaterstvo in vzdrževanje centralnega ogrevanja, vodovoda, plina in klima naprav DOL 42 pri Borovnici Tel.: 061/746-412 Vam želi veselo praznovanje in uspeh v novem letu Vsa srečna sem v vrtovih svetlih dni, pri Bogu, ki nad zarjami bedi in i drobnimi je zvezdami obdan. (F. Balantič) Svoje zemeljsko potovanje je sklenila Marija Gostiša iz Blatne Brezovice 39 Iskreno se zahvaljujemo župniku iz Bevk gospodu Janezu Vilfanu in zdravnici dr. Dunji Piršič-Koren, ki sta v pozni jeseni njenega življenja skrbela za duševne in telesne potrebe naše mame, babice in prababice. Hvala gospodu dekanu Florjanu Božnarju za darovano mašo in doživet pogrebni obred ter pevcem okteta Raskovec za lepo slovensko pesem. Bog plačaj zvonarjema, pogrebni službi, pogrebcem, darovalcem sveč in cvetja, gospe Francki Brence za pomoč, vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo v uri slovesa spremili na zadnjo pot in vsem, ki seje spominjate v molitvi. Vsi njeni ZAHVALA 10. novembra smo se na vrhniškem pokopališču poslovili od našega dragega očeta in moža Karla Verbiča z Vrhnike Stara cesta 46 upokojenega lesostrugarja in izdelovalca lesenih igrač Vsem njegovim sorodnikom, znancem, sosedom in našim prijateljem ter sodelavcem, ki ste ga spremljali k večnemu počitku, najlepša hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu s cvetjem, ki ste nam darovali sveče, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala gospodu dekanu Božnarju za spoštljive poslovilne besede in lep obred, prav tako Obrtnemu združenju Vrhnika, Društvu upokojencev Vrhnika in logaškemu kvartetu. Se posebej smo hvaležni Pihalni godbi Vrhnika, ki seje z besedo in z zvoki, ki jih je naš oče in mož vse življenje občudoval, poslovila od svojega dolgoletnega člana. Ne bomo pozabili skrbi, ki so mu jo v zadnjih tednih trpljenja posvečali njegov zdravnik dr. Lavrenčič in ostalo zdravniško osebje Zdravstvenega doma na Vrhniki. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi Vrhnika, december 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Marte Nagode se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Andrej, hčerka Polona z družino in sin Jernej Vrhnika, december 1995 Ko grem po sivem jutru, ves utrujen, onemogel, jesen mi pravi: »Pojdi in povej jim, moč življenja premaga vam trpljenje!« ZAHVALA Za vedno je zaspal mož, oče in stari oče Jakob Resman iz Borovnice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi PIETA, dr. Mundovi, posebno pa ZB Borovnica. Njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi moža, očeta, starega ata Staneta Škofa iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za vsestransko pomoč. Zahvala g. župnikom Kaštrunu, Riharju in Tomincu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se lovcem, pevcem ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi drage žene, mame in stare mame Ivane Grbec iz Podlipe se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Posebna zahvala dr. Prebilovi, gospodu župniku, pevcem, pogrebcem, pogrebni službi PIETA ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Ivan, sinova Adrijan in Dare z družinama Marjanu v spomin Minilo bo 6 mesecev, odkar so ti pošle moči in si si pretrgal nit življenja. Tvoje življenje je grenko bilo, pa vendar si ljubil sinova in ženo zvesto. Topli si dom zgradil njim in se moral posloviti od njih. Od tvojih ljubečih, nikogar več ni, da bi prižgal iz ljubezni svečko Ti. Vsem, ki so znali ceniti njegovo življenje ter še najdejo prijazno misel nanj, se iskreno zahvaljujemo. Nam pa ostaja večna bolečina. Mama, ata in brat Marko Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejia od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Tince Ogrin iz Vel. Ligojne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. CUKJATIJU in ostalemu zdravniškemu osebju za lajšanje bolečin na njenem domu. Gospodu dekanu se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pogrebcem, pevcem za lepo petje in poslovilne besede ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: sin Franci in hčerka Olga z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica Franceta Potrebuj eša Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja. Zahvaljujemo se pevcem Avto-montaže za lepo zapete pesmi in vsem njegovim sodelavcem. Iskrena hvala domačemu in dobrovskemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, še posebno pa se zahvaljujemo podol-niškim in okoliškim gasilcem, kakor tudi vsem pogrebcem in govorniku za poslovilne besede. Vsi njegovi Podolnica, Dobrova ZAHVALA Ob izgubi najine drage mame Frančiške Škof po domače Repkove mame se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem iz LIKA za izražena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Prisrčna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Pieta za vso pomoč. Hčerki Betka in Anka MpneaM »ti " JVM ,¡ /.'i'V- MOJCA SUHADOLC DVAKRAT NA ZMAGOVALNIH STOPNIČKAH Eden največjih športnih uspehov Mojce in vrhniškega športa nasploh Francosko smučarsko središče Val d'Iser je Vrhničanki Mojci Suhadolc prinesel enega njenih največjih smučarskih uspehov do sedaj. Na dveh tekmovanjih, v dveh dneh, se je dvakrat povzpela na zmagovalne stopničke in s tem tudi Vrhniškemu športu prinesla največji uspeh. V super-veleslalomu je zasedla tretje mesto in v veleslalomu drugo mesto. Tako je še zadnja »vražja Slovenka« stopila na zmagovalni oder, od prejšnjih naših smučark Urške Horvat, Katje Koren, Alenke Dovžan in Špele Pretnar. Mojco smo skupaj z vrhniškimi smučarskimi delavci obiskali na njenem domu, takoj še tisti dan, ko je prišla iz Francije. Čeprav še utrujena od dolge nočne vožnje domov in štiritedenske odsotnosti (bila je tudi na ameriško-kanadski turneji), je bila prvih »domačih« čestitk vesela. Pogovor je seveda takoj stekel o izrednem uspehu v Franciji, katerega se sama še ne zaveda popolnoma. Dejala je, da je bila v pravem času, na pravem mestu, še dobra forma in neverjetno dober občutek in uspeh je moral priti. Tudi obe progi sta bili pisani na njeno »kožo«, tako, da niti enkrat ni naredila večje napake na progi. Njen bivši trener Vrhničan Peter Petrovčič pa je takoj pripomnil, daje vozila res fantastično, saj je tak rezultat enkrat moral priti ob vseh številnih napornih treningih. Tudi ni daleč čas, ko bo Mojca lahko stala na najvišji zmagovalni stopnički. Mojca je tudi razmišljala o svojih reprezentančnih kolegicah: »Vzdušje v reprezentanci je res enkratno in prijateljsko. Za letošnjo sezono smo se vse dobro pripravljale in samo malo časa je potrebno tudi osta- Novoletna nagradna križanka »Birosistemi« Sponzor letošnje zadnje in obenem novoletne križanke je podjetje »Birosistemi« z Vrhnike, ki prodaja in servisira fotokopirne stroje priznanega proizvajalca CANON. Sedež podjetja je na Vrhniki, Stara cesta 6, kjer že 15 let uspešno deluje. Podjetje je tudi uradni pooblaščeni serviser in prodajalec programa Canon Avtotehne iz Ljubljane, ki pokriva področje Slovenije in Hrvaške. Dejavnost podjetja Birosistemi se deli na dva dela: — servisiranje fotokopirnih strojev in oskrba z repromaterilom; — prodaja fotokopirnih strojev, telefaksov, računalniške periferije, foto tehnike, mikrofilmske opreme in kalkulatorjev. Za prve tri pravilno rešene novoletne križanke »Birosistemi« so pripravili tudi bogate in zanimive nagrade: 1. NAGRADA: CANON BJ-30 JET TISKALNIK 2. NAGRADA: CANON PRIMA DX FOTOAPARAT 3. NAGRADA: CANON P-10 DH namizni kalkulator s papirnim trakom Dragi bralci Našega časopisa, pohitite z rešitvijo in križanke pošljite na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška c. 1,61360 Vrhnika, v ovojnici, z obveznim pripisom KRIŽANKA, do 10. januarja 1996. Obenem pa direktor podjetja Bojan Čebela in njegov prijazni kolektiv želi vsem veliko sreče pri reševanju križanke, ob prihajajočih praznikih veliko veselja, v letu 1996 pa dosti zdravja. S. S. lim, da bodo posegale po zmagovalnih mestih. Mislim, da bo potrebno še nekaj psihičnih priprav, saj je potrebno na vsaki tekmi voziti na vso moč, to je na vse ali nič. Konkurenca v svetovni smučarski areni je v letošnji sezoni neverjetna, saj prihajajo mlade smučarke, ki hočejo premagovati svoje starejše vzornice«. V pogovor se je vključil tudi oče Lojze, vrhniški poslanec, ki je bil rezultata svoje hčere najbrž najbolj vesel: »Res je Mojca presenetila in to gotovo v pravem času. Po hudi poškodbi konec leta 1993, ko 15 mesecev ni smučala, smo imeli občutek, da so na smučarski zvezi kar nekako pozabili na njo. Vendar pa je z vso trmo in marsikaterim odpovedovanjem premagala poškodbo in še z večjim elanom trenirala. Veliko korakov, prevoženih kilometrov, odpovedovanj prostemu času in reševanja raznih problemov smo morali vložiti v ta sedanji uspeh, ki upam ni zadnji. Samo, da se vedno zdrava vrača domov in vedno bo imela pomoč od nas staršev«. Spregovoril je tudi predsednik vrhniških smučarjev Janez Ke-nk, ki je Mojci v imenu športnikov in smučarjev čestital za njen in naš vrhniški največji uspeh. Dodal pa je še: »Na Mojco in njene rezultate smo zelo ponosni. Okoli novega leta, ko bo Mojca vsaj nekaj dni doma, bomo pripravili bolj svečan sprejem, kjer bi se več pogovorili tudi o problematiki vrhniških smučarjev. Mojca pa bo prav gotovo takrat kaj več povedala o svojem francoskem uspehu, saj moramo vedeti, da imamo kar nekaj dobrih mladih smučarjev, katerim vzornica je prav Mojca«. , Ob prijetnem vzdušju pri Mojci doma in klepetu nas je vedno prekinjal telefon, saj je vsak hotel Mojco slišati in ji čestitati. Ob koncu tudi mi v imenu vseh bralcev Našega časopisa Mojci Suhadolc čestitamo za njen največji dosedanji uspeh, z mislijo, da ni zadnji ter, da na vsaki njeni vožnji Vrhnika takrat živi z njo. S. S. Franci Pišek - Pizzerija Boter je izžrebal tudi nagrade V uredništvo Našega časopisa smo prejeli »rekordno« število rešenih klrižank »Boter«, in to 376. Prve tri pravilno rešene križanke smo izžrebali kar v Pizzeriji Boter, ki je bila tudi sponzor križanke. Žrebanje je opravil lastnik pizzerije Franci Pišek in njegova roka je izžrebala naslednje srečneže in nagrade zanje: 1. nagrada: družinska pizza, cocktail Zlato runo, majica Boter (za 4 osebe) prejme: Franc Kozina, Ul. Emila Adamiča 17, Dobrova; 2. nagrada: ribja plošča (za 2 osebi) prejme: Janez Buček ml., Betajnova 21, Vrhnika; 3. nagrada: morska plošča (za 2 osebi) prejme: Samo Mušič, Dol 86, Borovnica Vsi nagrajenci naj se oglasijo v Pizzeriji Boter na Tržaški cesti na Vrhniki, kjer se bodo pogostili s svojimi nagradami. S. S. SESTAVIL SUSMAN JAKOB STANE SEVER MERILNIK PRITISKA PESNI9KI POLNI STIK BIOTOP, SOSEŠČINA JEZEN, HUD, KOSITER NAS ČASOPIS DOLOČITI, ODLOČITI ,(SE) TRIVA-LENTNI KISIK ZNAK ZA NOBELU UTDR ZAČETEK RUSKE ABECEDI PIJAČA ST SLOVANOV TEČEN FLORET, BORILNI MEC ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV CANON FERDO SKOK TECNOST, SLASTNOST KISIK DUS IK ANGL.PESNIK (BEN 1573-1637) GL.MESTO V.BRITANIJ ANGL.VOJNO LETALSTVO TRAVNATE POKRAJINE STAREJŠI FOSILEN BARVNI PRAH ZA FOTOKOPIRANJE NAJVEČJA RIBA ZNAK ZA SILICIJ OČRT, KONTURA mm DIR KONJA S KRILI OPREMJENO ZNAK ZA GALIJ KRAJ PRI KRANJU GLAS KONJSKIH KOPIT BELICNIKI, BLEDO- P0LTNE2I PROSITI, "FEHTATI" OBSEG CANON POGORJE V SLOVAŠKI LJUDSKA NAR. REPUBLIKA NEVA VOVK POSTAVA, STAV HODITI PLESNIVO (GROZDJE) NAPOLEON. SLOVENIJA IZTOK PUC P0L02AJ PRI 9AHU (mol.) BOGOSLOVJE DES.PRITOK DONAVE PRI PASSAU V AVSTRIJI MEDTEM ZMIKAVT GLASNO VPITI, TULITI STAROSTA, MODER IZKUŠEN STAREC VERNIKI, 2UPLJANI PRVA RIMSKA ŠTEVILKA CANON GRŠKI JUNAK PO KATEREM IMAJO IME VISOKE SOLE ZNAK ZA KILOVOLT OZNAKA ZA TOLAR , NELACEN HIŠNI BOG RIMLJANOV, VARUH OGNJ KELTSKI PREBIVALEC BRITANIJE ROKE HOBOTNICE NJI GLASBENA VAJA SPONZOR KRI2ANKE ZASTOPA LUKA V AL2IRIJI ANT.PREBI VALC OGLEJA GORA NAD POLHOVIM GRADCEM IME PRASKA VRSTA SKLADBE SULTANOV PISMENI UKAZ 2VEPL0 VIDA TOMSIC MEDNAR. KRATICA It ZDRU2ENI NARODI PISATELJ (SLAVKO) JOD DELOVNA ORGANI Z. (latinsko LET0VI9CE OB ŽENEVSKEM JEZERU