številka 32 • leto KUN * cena 7.000 din ______________Celje, 10. avgusta 1989 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Neizprosno se bliža dan, ko bodo naši najmlajši napravili prve začetne korake znanju nasproti. Ti prvi koraki pa bodo letošnje leto staršem povsem izpraznili žepe, saj bo za nakup šolskih potrebščin treba odšteti celo nekaj več kot je povprečna slovenska plača. Kot so povedali v Mladinski knjigi, pa to še ni končna cena, saj bodo zamudniki morali odšteti še nekaj več. To kar je razvidno s fotogra- fije, je najnujnejše za prvi razred osnovne šole, za kar je bilo treba 7. avgusta 198^ odšteti 2.819.600.- dinaijev. L. KORBER Biti kmet Biti ali ne biti kmet. Tako so se spraše- vali kmetje, ko so dobivali položnice za plačilo tretje akontacije prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Ti prispevki so tudi za desetkrat višji od tistih, ki so jih plačevali doslej. Razlog za ta silni skok je seveda inflacija. A kaj, ko infla- cijo lovijo samo dajatve, cene kmetij- skih pridelkov pa za njo zaostajajo tako, da bi še krave zardevale od sramu, če bi vedele, koliko je vreden liter mleka ali kilogram njihovega mesa. Stran 10. Računalniki v siužbi miiičniifov Celjska postaja milice ima že štiri računalni- ke in je v tem pogledu daleč pred drugimi postajami v Sloveniji, saj so vse evidence in večino administrativnega dela že prenesli na računalniško obdelavo. Tako milični- kom ostaja več časa za delo na terenu, bolj zadovoljni pa so tudi občani, ki lahko hitre- je dobijo želene podatke. Stran 15. Goli otok - tragedija in sramota N^bolj zloglasen od jadranskih otokov naj bi postal turistična znamenitost. A na zastavljeni način bržkone ne bo šlo. Stran 13. Le streljaj od doma slo- venstva, kakšnih 200 me- ^ov, si mimoidoči lahko od začudenja pomanejo ofi. se zgrozijo in se zjezi- |o nad napisom, ki štrli in wde v oči na vratih pro- dajalne s čevlji Derventa. zaradi letnih dobustov ®tprto od... do.. Nesna- ga. malomarnost proda- ji (najbrž je katera od '>Jih zakrivila to nasilje ^ad slovenskim jezikom) človeka zaboli še toliko ker povrhu vsega Oblikovno tako spackano Napisano sporočilo kupce in ga je z lučjo pri "^'em dnevu težko najti. Nak, v to prodajalno J"® ne bo, pa sicer načel- bojkotiram »vzhod- "^ga tržišča«. MP Trojane vendarle v načrtili Na zahtevo skupine dele- gatov iz Žalca je Izvršni svet SR Slovenije v teh dneh pojasnil, kako je z gradnjo sodobnejše ce- ste prek Trojan. V nekaj več kot dveh letih naj bi zgradili tretji vozni pas, v naslednjem srednjeroč- nem obdobju pa bi pričeli z gradnjo avtoceste, ki pa še ni dokončno začrtana. Strokovnjaki bodo odlo- čili, ali bo speljana prek Trojan ali preko Motnika. Stran 3. Proti sežiganju odpadlfov Krajani celjske krajev- ne skupnosti Dolgo polje so ostro protesti- rali proti sežiganju od- padkov v celjskem Zdravstvenem centru. Ne moti jih le smrad, marveč tudi zdravstve- na oporečnost, saj naj bi bil dim kancerogen. Stran 3. Zdravniki odsvetuieio le drobovino Poziv celjskega Društva za varstvo okolja za samozaščitno uničevanje doma pridelane hrane zaradi njene domnevne zastrupljenosti, je povzročil veliko zaskrbljenost, pa tudi takojšnje odzive občanov in ustreznih institucij. Zdravniki so na novinarski konferenci obrazložili svojo interpretacijo podatkov društva. Stran 2. 2. stran - novi tednik 10. avgust loo. Šentjurske priprave na občinski praznik Šentjurčani praznujejo občinski praznik IS.avgru- sta. Slavnostna seja vseh zborov skupščine in vod- stev družbenopolitičnih or- ganizacij bo v soboto 19. av- gusta. Spremljevalne prire- ditve bodo od nedelje 13. av- gusta do nedelje 27. av- gusta. V nedeljo 13. avgusta bo ob 13. uri tekmovanje v ja- dranju na deski na Slivni- škem jezeru. Če bo deževalo bo prireditev prestavljena na soboto 19. avgusta. V sredo 16. avgusta bo v Šentjurju ob 18. uri nastop službenih psov milice in celjskega ki- nološkega društva. Na dan občinskega praznika, 18. av- gusta, bo v Ribiškem domu Tratna ob jezeru ob 16.30 od- prti hitropotezni šahovski turnir posameznikov. Ob 17. uri bo kolesarski vzpon iz Hruševca pri Šentiuiju na Rifnik, ob 19. uri v Šentjurju košarkarska tekma med šentjurskim T^funom in ko- njiŠkim Cometom, ob 20. uri pa bo nastop šentjurskega ženskega in moškega pev- skega zbora skladateljev Ipavcev na Gornjem trgu v Šentjurju. V soboto 19. av- gusta ob 7. uri bo na Slivni- škem jezeru meddružinsko •tekmovarije v ribolovu, ob 9. uri teniški turnir članov v Šentjurju, ob 17. uri tek prijateljstva z začetkom v šentjurskem Športnem parku in zvečer, ob 20. uri, 4. Kozjanska noč pred mote- lom Merx. V nedeljo 20. av- gusta bo ob 8. uri tekmova- nje lovcev v streljanju na gh- naste golobe pri Lovskem domu na Tičnici pri Blagov- ni in ob 9. uri finale teniške- ga turnirja članov v Šentjur- ju. V soboto in nedeljo, 26. in 27. avgusta bo ob 9. uri še turnir v malem nogometu, v Šentjurju. Šentjur nameravajo ob ob- činskem prazniku obiskati tudi pobratimi iz Požege BRANE JERANKO Dolga vrsta za cenejša živila v ponedeljek so tudi na Celjskem pričeli s prodajo cenejših živil iz zveznih rezerv. Najprej so kupcem ponudili sladkor in moko, v teh dneh pa naj bi prišlo na police trgovin še olje. Gneča je bila povsod velika, Merx, ki je organiziral prodajo v regiji pa se je potrudil, da bi blago istočasno prejeli v vseh prod^alnah. Skupno n^ bi prodali več kot 700 ton sladkorja, 170 ton moke in več kot 50 ton olja. Prodajo so omejili v skladu z repubUškimi navodili, kar pomeni, da je vsak lahko kupil n^več 10 kilogramov sladkorja, 25 kilogramov moke in tri litre olja. O namenu takšne akcije in njenem uspehu ter izvedbi pa bodo gotovo še nekaj časa razpravljali. rp^^ Namesto v ponedeljek prodaja cenejših živii šele danes Veliko hude krvij^L zaradi prodaje cenejt živil v žalski občini i? mesto v ponedeljek l je bilo obljubljeno, s^ prodna sladkorja, n^j in olja praktično prj^^ šele danes. Krivdo ne! valiti na oba nosilca skrbe. Savinjski mag^ in Namo, temveč na j bavitelje. '' V Savinjskem magj, nu bi morali za celok občino dobiti 75 ton slaj korja, 15 ton moke ini tisoč litrov olja. Oku 1300 kg sladkorja so vp, nedeljek prodajali i v Nami, kjer so si sladic sposodili iz občinskih ^ zerv, prodajah so ga p dva kilograma, zaloga i ni trajala niti uro. I- BAŠ Podjetniška inventivnost Temeljno pravilo našega dosedanjega političnega si- stema je bilo, da smo z novo zakonodajo uveljavljali tudi novo prakso (ne pa obratno, da bi uspešna praksa nare- kovala spremembo zakono- daje). Najprej smo dolgo in kritično razpravljali o vsem, kar ni dobro, potem pa na hitro napisali nove zakone, ki pa so bili le odraz intere- sov vplivne (polit)birokrat- ga »paradržavnega« statusa in obstoja, druga pa za ohra- njanje in dokazovanje svoje »potrebnosti« tudi novim podjetjem (bivšim TOZD). Toda nova podjetja gradijo svojo viz^o tudi na logiki, da so v okviru občine samostoj- nejša in celo pomembnejša; delavci iz skupnih služb v bivši DO pa zaradi prostor- ske oddaljenosti in drugih razlogov tako in tako ne žeh- jo iti na periferijo v novo po- djetje. To bo razlog za novi raz- cvet tudi birokratske struk- ture v novih podjetjih, saj le-ta sicer ne bodo mogla sa- mostojno opravljati vseh funkcij podjetja. Podobno pa se bo zgodilo (in žal marsikje se tako že razmišlja) tudi v obstoječih velikih DO z več TOZD, ki ime^o svoj sedež celo pod isto streho. Primer Razvoj- nega centra Celje, kjer so nedavno referendumsko sprejeli odločitev, da se orga- nizirajo v štiri samostojna podjetja, bo verjetno med pr- vimi, pri katerem bomo spoznali, da je njihova »in- ventivnost brezmejna«, s^j bo sprejeta odločitev argu- ment za novi razcvet po- djetniške birokracije. Tudi ta novo nastala poletja ne bodo mogla samostojno opravljati vseh funkcij brez določenih nalog, ki so se do- slej opravljala v skupnih službah (še vedno bo treba služiti državi, kot lastniku družbenega kapitala in evi- dentirati, analizirati, voditi statistiko, poročati, zbirati to in ono itd.). Nasprotno, že dosedanja praksa je pokaza- la, da se v takšnih primerih ta »tovarniška birokracija« še poveča, s^j nam je znano tisto pravilo: »Nov šef, nova tirnica, nov fikus!« VIKIKRAJNC Šinigoj na celiskem območju v petek je celjsko ob- močje obiskal predsed- nik republiškega izvrš- nega sveta Dušan Šini- goj, da bi se seznanil s škodo, ki so jo povzro- čila zadnja neurja. Z njim so se pogovarjali predstavniki sveta občin našega območja in pred- sedniki občinskih izvrš- nih svetov. Šinigoju so opisali nastalo škodo v kmetijstvu, na cestah in vodotokih in ga seznanili s potekom dela strokov- nih komisij, ki škodo oce- njujejo. Predstavniki ob- močnih občin so tudi po- udarili, da pričakujejo ob sanaciji škode tudi po- moč republike iz narrien- skih sredstev ter od bank, ki nsO bi omogočile poso- jila pod ugodnejšimi po- B.P. Polom na celi froni Našim vodilnim je spet uspelo razgibati poletno mr- tvilo in spraviti ljudi ne le v slabo voljo, temveč že kar v prave napade besnila. To- krat s prodajo tako imenova- nih cenejših živil. Dejstva so znana. Ljudje so čakali v dolgih vrstah, kar nekajkrat so prodno preloži- li, trgovci so požirali pripom- be in kritike, čeprav v tem primeru res neupravičeno. Ljudje v Merxovem diskon- tu so garali, da so sladkor in moko prepakirali v znosne količine. Zamišljena akcija seje to- krat povsem izrodila. S pro- dajo cenejših živil naj bi, če verjamemo vladnim možem, uravnavah razmere na tržiš- ču. Nižje cene sladkorja, mo- ke in olja naj bi proizvajalce prisilile, da ne bi vrtoglavo nabijali cen, ki pogosto niso odraz stroškov proizvoi predelave, ampak boHn tat tega, kdo bo močrt kdo bo v tej ljubi jugosh ski anarhiji prigrabil j več dohodka. Dokler s pač da, dokler potrošnii bo povsem omagal. Nam tržne regulativeje prodni zvenela kot socialni ut proizvajalci pa obljubi da bodo cene zvišali, p3 slite, ne v teh dneh, an\ šele čez kakšnih štiria dni. Vladni možje, predvs vodilni v republiškem kct teju za tržišče, so mendaj kinih svoje dopuste in gi nastali požar. Pohvale vf no, ni kaj. Toda ljudje,, trošniki, bi namesto tegai videli, da bi tisti, ki in v rokah škarje in platno,i li predvideti posledice svt ukrepov. Kajti to, da lx s prodno in nakupi veb količin sladkorja, moke olja prišli na svoj račun p' vsem zasebni trgovci, goi ci in še kdo, res ni bilo td predvideti. In konec kon- - kdo pa lahko danes kai enkrat odšteje sto starih' Ujončkov za 50kg-sko »t sladkorja. In čemu, lepo prosim, saj ga poprečna i žina ne porabi toliko ski celo leto. J Edini rezultat, ki ga ia« ugotavljamo ob tej akc^ torej le nezadovoljstvo Ifi Kot da tega že tako in t^' dovolj! j IRENA B/i ske elite. Novo sprejetim pravilom smo se vsi brez ugov^anja tudi hitro prila- godili in se znova in znova pričeli učiti gospod^enja in samoupravljanja iz novih predpisov. Tudi sedsu se mi zdi, da smo v takšnem zanimivem družbenem trenutku. Vsi smo kritični do vsega obsto- ječega, prisegamo na vizijo treh reform, sicer pa delamo še kar naprej po metodah prej opisane prakse. Nov zakon o poletjih je tudi eden od takšnih prime- rov, katerega posledice bo- mo verjetno kasneje skozi prakso morah zopet razreše- vati. Že sedsj je očitno, daje zakon o podjetjih po eni stra- ni mnoge prestrašil, po drugi strani pa vlil mnogim nove možnosti, da se organizirajo in poslujejo po svoje. Zakaj gre? Mnoge občine, zlasti manj razvite, bodo z ukini- tvijo TOZD (iz obdobja po- licentričnega razvoja) izgu- bile določene vire sredstev. S tem bodo prisiljene iskati nove rešitve razvoja in med drugim tudi rešitve po raci- onalizaciji svoje občinske uprave. To pa ni prijetno in lahko. Zato so ponekod že pričeli sprejemati »varnost- ne ukrepe«, s^j je že kar ne- kaj primerov (tudi v naši re- giji), ko je tako imenovana občinska birokracija pred- lagala TOZD, na njihovem območju, osamosvojitev in ustanovitev novih podjetij. Bivše delovne organizacije z več tozdi pa bodo v takš- nem primeru nosile breme velikih delovnih skupnosti skupnih služb. Na tej točki se bo v tem primeru konflik- ta občinska birokracija sre- čala z birokracijo v OZD, kajti obe potrebi^eta denar za svoje »delo« in preživet- je. Prva za ohranjanje svoje- Zdravniki odsvetujejo le drohovino Razlage analiz črugačne kot pri društvu Ugotovljene količine strupenih snovi v zdravstveno oporečnih anali- ziranih živilih niso take, da bi vodile do takojšnjih zastrupitev. Do posle- dic bi prišlo šele čez več desetletij, če bi uživali izključno hrano, kjer je koncentracija strupenih snovi višja od dovoljenih. Takšno je bistvo spo- ročila, ki so ga na osnovi analiz živil z območja celjske občine oblikovali zdravstveni delavci in ga predstavili na novinarski konferenci, ki jo je sklicala podpredsednica občinske skupščine dr. Danica Homan. Sporočilo je reakcija na poziv dru- štva za varstvo okolja, ki je občanom svetovalo, naj doma pridelano hrano rjge uničijo, ker je zasičena s težkimi kovinami, fluorom, klorbenzeni in PCB. Zdravstveni delavci so ocenili, da takšen poziv ni ustrezen, sžO pos- plošuje rezultate posamičnih vzorcev na vsa živila, pridelana na območju občine. Magister Ivan Eržen, speci- alist za epidemiologijo na Zavodu za socialno medicino in higieno v Celju, je pregledal rezultate dosedanjih ana- liz živil in ocenil, da gre pri društvu predvsem za drugačno interpretacijo teh analiz. Sam pravi, da so na osnovi en^stih vzorcev mlevskih izdelkov ugotoviU, da so vsi zdravstveno neopo- rečni, prav tako tudi vzorci mleka in rib. Pri 18 vzorcih j^c je bila v dveh vzorcih ugotovljena mejna vrednost kadmija, v enem vzorcu pa je presega- la dovoljeno količino, ki pa je pri j^cih lO-krat ni^a kot pri mesu. Ker menijo, da ni razloga, da bi jajca ocenjevali strožje kot meso, ocenjujejo, da so pre- iskani vzorci neoprečni. Za fluor, ki ga v analizah poudarja društvo, pa ugo- tavlj^o, da ni normativov. Pri analizi- ranih štirih vzorcih solate seje pokaza- lo, da dva ne ustezata zaradi povečane koncentracije kadmija, trije pa zaradi povečane koncentracije cinka. Od šti- rih vzorcev krompirja so pri enem ugotovili višjo vsebnost kadmija kot je dovoljeno, pri enem pa povečano vsebnost cinka. Od desetih vzorcev domačih pridelovalcev zelenjave s celjske tržnice sta dva vsebovala več kadmya kot je dovoljeno (krompir in korenje). Ostali vzorci so bili neopo- rečni. Od 38 vzorcev anaUziranega me- sa so po sed^ veljavnem pravilniku trije neustrezni, pred spremembo pra- vilnika pa je bila toleranca za kadmij polovico nižja in po tej normi bi bilo neustreznih sedem vzorcev. V treh pri- merih je bilo to meso divjačine. Pri analizah na vsebnost arzena so od 39 vzorcev štirje vsebovah večje količine te snovi kot je dovoljeno, pri analizi na vsebnost svinca pa je bilo vseh 28 vzorcev neoporečnih. Nobeden od 12 vzorcev tudi ni presegal dovoljene ko- ličine PCB v mesu. Po doslej opravlje- nih analizah je zato po ocenah zdrav- stvenih delavcev oporečna le drobovi- na domačih in divjih živali, ki jo zato odsvetujejo v vsakodnevni prehrani. Sicer pa so na novinarski konferenci ponovno poudarili, da bi morali poz- nati povprečni vnos strupenih snovi v človekovo telo in zato prehrambene navade ljudi, na osnovi česar bi lahko ocenili, katera živila so tista, ki bi se jih morali v prehrani izogibati. AnaUzira- nje posameznih vzorcev živil, ne da bi poznali njihovo vlogo v prehrani ljudi, pa je lahko le začeten pristop v razi- skavi. Sicer pa so ocenili, da predstav- lja hrana, pridelana na celjskem ob- močju zelo msghen delež v celotni pre- hrani ljudi. Tega, da je okolje v občini onesnaženo, nihče ne zanika, vendar pa ne gre le za celjski problem. Tudi pretiravanja in vznemirjanje pri tem niso potrebna, saj lahko včasih pov- zročijo pri ljudeh hujše posledice kot samo uživanje oporečne hrane, so po- udarili zdravstveni delavci. T. CVIRN Višji prispevki? Po zadnjih podatkih so' družbenih dejavnosti in^ terialne proizvodnje na^ skem prejeli v prvem Pjg ju med nič in dvajset o^ ki manj denarja od naOT nega. Zato so večinom^ zastavili naloge za povis^ nekaterih prispevnih j penj, obenem pa bo do^ ca leta na našem obn^ vse usmerjeno v sno^ ukrepov, s katerin^'g zmanjšali stroške za no režijo. Že zdaj je g^L da bo največ mogoče P^^ čevati z racionalizacijo j gatskega sistema in zrna ^ njem števila delavcev v kovnih službah sisov. j __^ novi tednik - stran 3 V žalski občini le dva izgubarja Po prvih informacijah gta v žalski občini ob polletju z izgubo poslo- vali le dve delovni orga- nizaciji - to sta DEM podlog in pa Komunala Žalec, kjer pa so rdeče številke zelo nizke. Natančnejši rezultati o poslovanju gospodar- stva bodo v tej občini zna- ni šele v teh dneh, med prvimi pa so o gospodar- skih razmerah govorili minuli teden člani pred- sedstva občinskega sindi- kalnega sveta. Razen polletnih gospo- darskih rezultatov so v sindikatu obravnavali stanje v kmetijstvu. Pod- prli so tako imenovani nacionalni program, ki ga je pripravil komite za kmetijstvo, v njem pa predvideva, da naj bi v Sloveniji zagotovili 85 odstotkov vso potrebne hrane. Ta teden so v žalskem sindikatu rezervirali predvsem za obravnava- nje zakona o delovnih [razmerjih. V torek so t v skupščinski dvorani or- Iganizirali pogovor s čla- nom predseJ?. Iva republi- škega sindikata Jožetom Stegnetom. Predsedni- kom osnovnih organiza- cij, konferenc sindikata in pa sekretarjem oziro- ma vodjem splošnih služb je Jože Stegne raz- lagal nekatere novosti, Jci jih prinaša zakon o delov- nih razmerjih. I. BAŠA Trojane vendarie v načrtili v teh dneh je Svet občin celjskega območja prejel odgovor republiškega izvrš- nega sveta na vpršanja, ki so jih v imenu vseh občin celjske regije v Zboru občin Skupščine SR Slovenije za- stavili delegati iz občine Žalec. Po nekaj letih, ko so se re- gijske občine pogovarjale le s predstavniki skupnosti za ceste, ti pa zahtev niso ustrezno posredovali v skupščino republike, so Žalčani prevzeli obvezo, da vprašanje prometne odreza- nosti vzhodne Slovenije od republiškega središča spra- vijo v neOvišji republiški or- gan. Iz pojasnil Izvršnega sveta Slovenije je jasno, da so določene priprave za po- večanje prevoznosti ceste preko Trojan že izvedene, da pa bo navsezadnje vendarle vse odvisno od razpoložljive- ga denaria. V srednjeročnem načrtu do leta 90 je preko Trojan predvidena rekonstrukcija ceste v dolžini 8_ kilometrov med Ločico in Železnikom. Na prvem kilometru in pol bi cesto rekonstruirali, na ostalem potezu pa dogradili tretji vozni pas. Ta čas je že izdelan projekt za del odseka za pridobitev gradbenega dovoljenja, od decembra pa že čakajo na dokončanje lo- kacijskega načrta. V nasled- njih štirih mesecih, pojas- njuje izvršni svet, bodo nato dokončani tudi investicijski programi. Po veljavnem na- črtu Skupnosti za ceste Slo- venije pa ncu bi se priprav- ljalna dela pričela že letos, saj je zanje predvidenih ne- kaj več kot 10 milijard dinar- jev. Mednarodni banki za ob- novo in razvoj so s skupnosti za ceste že predlagali, da so- financira polovico sredstev, ki pa jih najverjetneje ne bo mogoče dobiti prd letom 91. Obenem bo republiška skupnost skušala iz sredstev reprogramiranih tujih kredi- tov dobiti dolgoročni kredit še od Ljubljanske banke, te- meline banke Celje. S takšno rekonstrukcijo ceste preko Trojan, ki bo v glavnem prometne težave skušala reševati s tretjim voznim pasom, pa seveda ne bo odpravljena potreba po zgraditvi avtoceste med Arjo vasjo in Ljubljano. Avtoce- sta je sicer del dolgoročnega plana Slovenije, vendar še ni dokončno odločeno, ali bo potekala preko Trojan ali Motnika. Ocenjujejo, da bi avtocesta stala okoli 360 mi- lijonov ameriških dolarjev. BP General - toda brez volske Poljski parlament (spodiyi dom) je z dokcU trdno večino izvolil dosedanjega notranjega ministra Kiszczaka za novega poljskega premiera, torej predsednika vlade, s Čimer je bolj ali manj končana novejša poljska politična kriza. Karte so namreč dokončno razdeljene: partija ima rahlo večino v spodnjem domu parlamenta, opozicija v zgornjem, partija pa ima tudi predsednika države in predsednika vlade, medtem ko je bivši predsednik vlade postal novi generalni sekretar partije. Isti obrazi torej, a na novih položajih: dosedaiyi generalni sekretar partije Jaru- zelskije sed^j predsednik države, dosedanji notranji mini- ster Kiszczak je predsednik vlade, dosedanji predsednik vlade Rakowski pa je novi generalni sekretar partije. Na vzhodu torej nič novega, pravijo. Opozicija je v teh trditvah najglasnejša. Zahteva namreč, da Kiszczak, če je že bil izvoljen za prvega ministra (pozab- ljajo pa, daje zanj glasovalo tudi precej opozicijskih ljudi), sestavi vlado brez komunistov; če bi bili v njej komunisti (v večini seveda), se po njihovem mnenju na Poljskem ne bi nič spremenilo, in še prav imajo. Kljub temu, da ima opozicija v zgornjem domu parlamenta večino (od 100 sedežev jih imajo 99), bi bilo glede na rezultate volitev, ki so pokazali izrazito premoč Solidarnosti, verjetno kar prav, če bi v vladi sedel tudi kakšen opozicijski predstav- nik. Mandatar Kiszczak je torej v navzkrižnem ognju: po eni strani še ne bi rad »pozabil«, da pripada partiji, po drugi strani pa mora prisluhniti tudi opoziciji, ki bo zaradi možnosti veta zgornjega doma parlamenta blokirala vsako njegovo pobudo, če v vladi ne bodo sedeli tudi pripadniki opozicije. Poljski razplet bo torej končan šele takrat, ko bo general Kiszczak sestavil svojo vojsko - se pravi novo vlado. Tretji premier v treh mesecih Japonska vladajoča socialno liberalno-demokratska stranka (LDP), ki je v tej državi na oblasti že od vojne naprej (le eno leto so jih zamenjali socialisti), je izvolila novega predsednika partije, ki bo tako avtomatično postal tudi novi premier Japonske. Položs^ prvega gospodarstve- nika v državi, ki posteča svetovna gospodarska velesila, je seveda izjemno pomemben in zato ni naključje, da je na čelo vlade prišel človek, ki ima, kot pravijo, še najmanj masla na glavi. Ne gre namreč pozabiti, da so se domala vsi pomembnejši možje LDP v zadnjem letu dni zapleth v dokaj nečedne posle, zaradi česar sta v pičlih dveh mesecih odstopila kar dva japonska prva ministra: Noboru Takešitaje odstopil 25. aprila letos, njegov nasled- nik Sosuke Uno pa 24. julija, potem ko je bil na položaju manj kot dva meseca. Medtem ko je bila za Takešito usodna afera Recruit, v katero so se zapletli vsi njegovi vodilni ministri in v kateri tudi sam ni bil čisto čist (kupo- vali so namreč delnice družbe Recruit po zelo nizkih cenah in jih nato prodajali, ko je vrednost delnic skočila, s tem pa so na hitro bogateli; celotna operacija pa je potekala iz družbe Recruit same!), je Una s prestola »vrgla« njegova gejša, ki naj ne bi imela najbolj spodobne preteklosti. Novi premier Tošiki Kaifu je bil pred časom japonski minister za prosveto, pred tem pa še namestnik ministra za delo. Znanje postal po mnogih funkcijah v vladi Takea Mikija (1974-76), pa tudi po tem, daje bil v šestih manda- tih poslanec japonskega spodnjega doma japonskega par- lamenta. V škandale in afere se ni zapletal, tako daje ostal povsem »čist«, kar nenazadnje dokazuje tudi izid volitev za novega premiera, na katerih je z veliko večino premagal vse tekmece. Busho¥ prst na sprožllcu Drama s talci v Libanonu se je močno zapletla. Potem ko so Izraelci ugrabili šiitskega vodjo šejka Karema Abdela Obeida in ko so šiiti vznak maščevanja obesili ameriškega talca Williama Higginsa (čeprav nekateri trdijo, da so ga obesili že prej), so ugrabitelji napovedali nove eksekucije, če Obeid ne pride iz zapora. Grozili so predvsem Ameri- čanu Josephu Cicippiu in Britancu Terryu Waitu, ki pa ju po poteku ultimata vseeno niso ubili. Pojavljajo se razna ugibanja, zakaj je prišlo do odloga usmrtitve. Po eni ver- ziji, ki je morda še najbližje resnici, se ubijati niso več upali: kot trdi Pentagon, ameriško obrambno ministrstvo, je imel ameriški predsednik Bush že prst na sprožilcu, če bi do uboja prišlo. George Bush je kasneje na tiskovni konferenci povedal, daje z napadom na Libanon, če bi do usmrtitve prišlo, povsem resno mislil. Američani so namreč še vedno navajeni hitropoteznih gibov bivšega kavboja in kasnejšega predsednika Reagana, ki je Libijo in druge takoj kaznoval, če ga niso ubogali. Bush je v začetku pokazal, daje drugačen. Pripravljen je bil »poza- biti« in odpustiti uboj Higginsa, če bi prišlo do takojšnje izpustitve vseh talcev na Bližnjem vzhodu, s čimer naj bi se enkrat za vselej rešili tega svojevrstnega terorizma. Toda šiitski skrajneži na to niso bili pripravljeni, kar je tudi Bushu očitno dvignilo pritisk. Gotovo pa drži, da bosta morala pri razrešitvi krize s talci največ narediti Izrael in Iran, ne pa ZDA. Izrael je namreč gotovo vedel, da bo zaradi ugrabitve Obeida prišlo do maščevanja, kar pa židovski državi povsem ustreza, s^ ima potem izgovor za neizprosen obračun s teroristi, s katerimi se jim ne ljubi pogovarjati. Iran pa bi lahko šiitskim skrajnežem tudi enkrat povedal, da je z izvozom revolucije počasi konec: islamska država si namreč s takšnimi neodgovornimi potezami posameznikov nabira samo črne pike. Dobri gospodarji v konjiški občini so dobri gospodarji. Tudi ob pollet- ju, kakor že nekaj časa na- zaj, nikjer niso imeli izgub, kljub likvidnostnim teža- vam v nekaterih delovnih organizacijah. Direktorji le-teh so v pogo- voru s predstavniki izvršne- ga sveta, ki so jih obiskali preden so naredili polletno analizo tarnali, da se morajo močno angažirati, da dobijo plačane izdelke, kijih pošlje- jo na jug države. Ta problem so izpostavili zlasti v Konu- su, v Uniorju pa so povedali. da dobijo izdelke sicer plača- ne, a z zamudo in brez obresti. Sicer pa v občini ugotav- ljajo, da so rezultati gospo- darjenja ob polletju v pri- merjavi z enakim obdobjem lani nekoliko boljši. Občina se je še posebej odlikovala z izvozom na konvertibilno področje, z odkupom kmetij- skih proizvodov, medtem ko je turizem v občini »reševal« predvsem domači gost. Paradni konj izvoza v obči- ni ostaja še vedno zreški Unior. Po petmesečnih po- datkih je konjiška občina iz- voz povečala za četrtino v primerjavi z enakim lan- skim obdobjem, uvoz pa je podvojila. Polovico celega izvoza občine dosega Unior. Gospodarstvo konjiške obči- ne je v petih mesecih leta iz- vozilo za 144 milijard di- narjev. Sicer pa si gospodarstveni- ki v občini prizadevajo dose- či karseda dobre rezultate. Iz Uniorja, na primer, je na šte- vilne naslove širom po Jugo- slaviji odšel apel za sprosti- tev uvoza jekla. Domače je- klo je namreč bistveno draž- je od uvoženega, kar seveda draži izdelke. Uvoženo jeklo velja marko za kilogram, do- mače pa 3. M. PODJED Naložbena dejavnost je v konjiški občini dokaj vi- soka. Delovne organizacije' občine usmerjajo v naložbe približno 20 odstotkov do- hodka. Letos je gospodar- stvo investiralo za 42 mili- jard dinarjev. Največ v in- dustrijo, in sicer 23 milijard dinarjev, sledi pa področje turizma in gostinstva s 16 milijardami za naložbe. Ključ do dela v konjiški občini je na spisku čakajočih na delo 260 ljudi, kar pomeni, da ne- zaposlenost v tej občini na- rašča. Da bi jo zajezili ali pa vsaj omilili, so pred krat- kim ustanovili Sklad za raz- voj drobnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. S 1. avgustom so raz- pisali tudi natečaj za prido- bitev sredstev za sklad. Do konca avgusta se lahko na natečaj prijavijo vse orga- nizacije združenega dela in obrtniki, ki so hkrati tudi podpisniki sporazuma o ustanovitvi sklada. To je predpogoj, da lahko kandidi- rajo za sredstva. Poudarek so dali pridobivanju novih delovnih mest in doslej je na naslov sklada prišlo osem vlog. Tisti, ki bodo na novo zaposlili delavce, jim morajo delo zagotavljati najmanj pet let. Delovne organizacije in obrtniki bodo združevali sredstva v višini odstotka iz čistega osebnega dohodka. Delovne organizacije in obrt- niki pa so dobiU pobudo, da bi ob periodičnem obraču- nu, torej že ob polletju, naka- zali akontacijo teh sredstev, tako da bi lahko sklad zaži- vel. Sredstva za odpiranje novih delovnih mest bodo nepovratna in jih bodo po preudarku delili vsake 3 me- sece. Zanimanje med delovnimi organizacijami in obrtniki je že zdaj veliko. Tako je iz Co- meta prispela zamisel za iz- delavo desk za jadranje, ki naj bi jih izdelovali skupaj z Veplasom v Ločah. Pro- gram predvideva 15 novih delovnih mest. Pekarna Ro- gla ponuja program izdelave testenin v stari šoli na Zbelo- vem, kjer bi bilo mogoče za- posliti 20 delavcev. MATEJA PODJED )d if^d denar? Financiraf^ Itrajevnlh skupnosti v novi ustavi aot neie opreHelJeno Več kot dni so tudi v šentjurski r čini razpra- ve o tem, kako zagotoviti sredstva za nt-moteno delo- vanje krajevnih skupnosti. Vprašanje je bilo rešeno do leta 1982, ko so ukinili po nekaterih krajevnih skup- nostih matične urade. Leta 1986 je bila za financi- ranje uvedena prispevna stopnja 0,21 odstotka iz do- hodka na osnovi bruto os- novnega dohodka. Po mne- nju nekaterih, da je to neza- konito, je bila ta stopnja uki- njena. Edina sredstva so zagotov- ljena iz občinsl"- ga proraču- 'la, vendar pa ne zadoščajo vsem potrebam m stroškom. Glede na to, <1. to ni le pro- blem Šentjur^' občine in njenih krajev: - skupnosti, lu jih je v Slo . eniji 1250, je v času dopolnil k slovenski iistavi bilo nekaj natančnej- ših predlogov Pp 32. amand- I^^sju se »sredstva za oprav- ljanje z ustavo in zakonom določenih nalog in za organi- zirano udeležbo pri opravlja- nju družbenih zadev zago- tavlja v skladu z zakonom iz sredstev proračuna občine. Za zadovoljevanje in uresni- čevanje skupnih potreb in interesov lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva s prostovoljnimi prispevki podjetij in drugih organiza- cij in skupnosti, samopri- spevkom in delom ter na drug način. Po 36. amand- maju, šesta alineja... »De- lovni ljudje in občani v obči- ni zlasti:... - zagotavljajo materialne pogoje za delo in razvoj krajevne skupnosti.« Glede na to, da bo še nekaj časa, preden bodo amand- maji k ustavi sprejeti, tudi ni mogoče predvideti čas, ko bodo vprašanja financiranja rešena dokončno. Vprašanja verjetno ne bodo urejena pred koncem prihodnjega leta. DRAGO SLAKAN Proti sežiganju odpadicov v bolnišnici ^9liteve krajanov Dolgega poUa izvršnemu svetu K^^fajani celjske krajevne skupnosti polje so na občinski izvršni naslovili zahtevo, da Zdravstve- ' Center preneha s kurjenjem svojih ^Padkov v neustrezni kurilnici sre- bolniških stavb, problematika neustreznega kuijenja ^Padkov je bila že večkrat na dnev- ^^ redu različnih sestankov, kjer je . ^stvo Zdravstvenega centra zago- jJ'Jalo, da si prizadeva urediti novo J ^'galnico. Krajani Dolgega polja Vs t zadovoljni, saj medtem pi^dan v dotrajani peči »posmodijo« jH-^^lizno dve toni odpadkov. Strupen ki pri tem izhaja, ima značilen vonj m je po besedah vodstva krajevne skupnosti kancerogen. Širi se v bližnjo in dalj njo okolico glede na meteorolo- ške razmere. Njegova koncentracija je tolikšna, da se krajani zapirajo v hiše. Na Dolgem polju menijo, da so za raz- mere odgovorni v vodstvu Zdravstve- nega centra, pa tudi v inšpekcijskih službah, ki niso preprečile takšnega sežiganja. Predlagajo, da bi se v Celju zgledovali po Mariboru in Ljubljani, kjer odpadkov ne sežigajo, pač pa jih odlagajo na komunalno odlagaUšče. Glede na to, da gre za posebne odpad- ke, je takšna rešitev lahko le začasna, problem pa bi morali rešiti trajno in strokovno. Krajani menijo, da se skuša nestrokovnost vodstva Zdravstvenega centra opravičiti s pomanjkanjem de- narja in pozornost prizadetih pre- usmeriti z zagotovili o nakupu nove sežigalne naprave. Vendar zbuja dose- danje ravnanje dvom, da bi lahko stro- kovno rešili problem odpadkov, ugo- tavljajo krajani. Zato pozivajo celjski izvršni svet, da prepove nadaljnje seži- ganje odpadkov v Zdravstvenem cen- tru in da v času do izgradnje nove sežigalnice poišče drugačno rešitev. Za dokončno rešitev problema pa naj izvršni svet zadolži primerno usposob- ljene delavce. TC 4. stran - novi tednik 10. avgust loo. Bilančna ruleta Kmalu se bomo že težko spomnili časov, ko smo ob pregledu tako pomembnih »papirjev* kot so bilance po- slovanja lahko že na osnovi teh ugotovili, kako zdravo je katero podjetje. Če odmisli- mo hiperinflacijo, brezštevil- ne zakonske spremembe, ki že nekaj časa zamegljujejo kakršnekoli primerjave, pa smo tokrat menda prišh tako daleč, da je treba imeti dve bilanci. Eno za SDK, drugo v predalu, eno za delavce, drugo za... Gospodarstveniki se spra- šujejo, koga s tem vlečemo za nos in komu je seveda vse skupaj na kožo pisano. Mno- gim se zdi povsem nelogično uvrščanje osnovnih sredstev v prihodke, saj je povsem upravičena bojazen, da bo- mo »najedh« sami sbe. Tako se že dogaja, da delavci (teh pa ni mogoče pretentati) zah- tevajo višje plače zaradi »do- brih« rezultatov, ki pa so tu- di lahko posledica napačno ovrednotenih osnovnih sred- stev. Ni treba poudarjati, da se lahko z razdelitvijo teh ne- realnih visokih revhorizacij- skih prihodkov marsikatero podjetje že kar sesuje, sploh še, če je zraven še kaj ostale finančne nespretnosti. Kdor se namreč ob sedanjem za- konu o zavarovanju plačil ne zna lotiti zadeve na pravem koncu, ga lahko k^ hitro za- drgne likvidnost, kajti, kot kaže, se zadeve vse bolj po- stavljeno na glavo. Dovolj je že namreč, da blago prodajaš na 90 dni in že imaš težave, nasprotno pa tisti, ki se pu- stijo tožiti, profitirajo. Bo ne- poslovnost postala odločilna kategorija za dobro poslo- vanje? Vsekakor velja, da mora imeti dober računovodja dve bilanci. Eno za SDK, drugo, ki naj bi bilo osnova za po- slovne odločitve, pa v preda- lu. Morda je tudi ena dovolj, če jo v podjetjih le znajo pra- vilno prebirati, razumeti in na tej osnovi ukrepati. Če pa se komu vse skup^ Je zdi preveč zamotano, je dovolj pogledati na stanje žiro raču- na. To je namreč vse bolj od- ločujoč pokazatelj poslo- vanja. R. PANTELIČ Coca cola z nove linije v Slovinovem žalskem tozdu so skorajda že zak- ljučili eno najpomemb- nejših investicij tega polletja na našem ob- močju. Coca cola, s kate- ro so kljub gradili ne- moteno oskrbovali tržiš- če Slovenije in Istre, že prihaja iz nove sodobne in avtomatizirane pol- nilne linije. Z nemškim dobavite- ljem rešujejo še zadnje probleme pred prevze- mom linije, ki lahko da tržišču letno 20 milijonov litrov coca cole. To je sko- r^da dvakrat več, kot so jo v Žalcu lahko napolnili prej. Z novo linijo so se v Žalcu rešili tudi nočne- ga dela, z avtomatizacijo delovnih procesov od polnitve do paletiziranja pa so delavce rešili tudi težkega fizičnega dela. Investicijo, vredno oko- li 4 mi^one dola^ev, so v Slovinu zmogli sami, s tem da gre pri opremi, ki je vredna 2,5 milijona dolaijev za leasing posel. Kljub velikemu finanč- nemu zalog^u so v Žalcu, kjer trenutno pokrivžuo še skladiščno halo, zado- voljivo poslovali. Po be- sedah direktorja Rudija Cizeja im^o sicer proble- me zaradi padca standar- da in tudi letošnjega ki- slega vremena, kar je vplivalo na slabšo julij- sko prodeOo. Bojijo se, da bo tudi avgusta tako. Vse* eno si obetžOo boljših ča- sov, na katere so se z no- vo investicijo tudi ustrez- no pripravili. RP Gorenje - manj freonov v Gorenju gospodinjski aparati bodo začeli s 1. sep- tembrom uporabljati za izo- lacijo hladilno zamrzoval- nih omar nove poliole, s če- mer bodo v hladilnih apara- tih za polovico zmanjšali količino freona R 11, ki, kot je znano, škodljivo vpliva na zemeljsko ozonsko plast. S tem bodo njihovi izdelki ustrezali določilom Montre- alske konvencije. Freone R 11 so predvsem zaradi izredno dolge, 60 do 100 letne življenjske dobe, uporabljaU vsi svetovni pro- izvžgalci. Ker je bilo ugotov- ljeno, da so prav freoni glav- ni krivci, da je plast ozona v stratosferi vse tanjša, si vsi prizadevego zmanjšati njiho- vo uporabo in jih nadomesti- ti z elementi, ki bi imeli ob nespremenjeni funkciji kreg- šo razpolovno dobo. Že v začetku leta so v Go- renju nehali uporabljati fre- on kot hladilno sredstvo in s tem zmanjšali njegovo upo- rabo na 20 ton letno, hkrati pa so pričeli s preskusi no, elementov. M^a in junij, z novimi polioh izoliral^ najzahtevnejše tipe Gor.; vih hladilno zamrzovg^ naprav. Vsi poskusi so v loti uspeh, tako da bodo ko 1. septembra pričeli hovo uporabo tudi v ri proizvodnji. Vsi takšni^ rati bodo označeni s poseiJ nalepko, da ustrezno dol^ lom Montrealske konveh! je, s čimer bodo izdelki,^ kar zadeva varovanje o^ enakovredni vsem tujim • Bodo zasebna podjetja uspešna? Olajšave res so, oagovornost pa ie tudi večla Eno prvih zasebnih podje- tij v celjski občini in regiji je pred kratkim ustanovil Ferdo Ježovnik s Teharij, do nedavnega nosilec zaseb- ne cementninarske obrti. Kakšni so bili vzroki za to odločitev, smo ga povpra- šali. »Slovenski obrtniki smo se že nek^ let pritoževali, da ni prav, ker nismo v pogojih gospodarjenja izenačeni z družbenim sektorjem. Na plačila smo morali včasih ča- kati tudi po devetdeset dni, med tem ko smo morah vhodne materiale oziroma surovine plačevati takoj. Kaj to pomeni v časih, ko dnev- na inflacija presega odsto- tek, ni treba posebej govori- ti. Zakon o zasebnih podjet- jih pa med drugim zahteva rok plačila v petnajstih dneh, tako kot za družbeni sektor. Prepričan sem, da bo gospodarjenje že zaradi tega boljše in vsi bomo imeli več od tega. Navsezadnje pa bo- do tudi kupci lahko kupovali cenejše izdelke, sag ne bo tre- ba plačevati še prometnega davka za naše surovine.« - Zakon o zasebnih po- djetjih predvideva možnost široke dejavnosti, ne samo proizvodnjo, pač pa tudi tr- govino in še bi lahko našte- vali. Ste imeli pri registra- ciji podjetja kaj težav? »Reči moram, da zaenkrat bistvenih problemov ni bilo. Sedgj čakam le še na to, da v register pri sodišču vpišejo v našo dejavnost še trgovino. Mishm, da bo to že v krat- kem urejeno. Kot zanimivost n£0 povem, da so podobno zasebno podjetje že pred ča- som ustanovili tudi v Kranju in na sodišču so dobili regi- stracijo za opravljanje kar osem osnovnih dejavnosti s poddejavnostmi: od proiz- vodnie, trgovanja pa do za- stopstva in celo knjigov* skih storitev.« - Kakšen je vaš proizM ni program? »Izdelujemo plošče za{ kovanje, pohodne ploS elemente za škarpe, obla nje fasad, kamine in podi ne izdelke. Moram reči, da trenutno zaposleni le šti delavci, vključno z m* proizvodnja pa je na evn ski ravni. Tudi zato, ker a tehnološko kar dok opremljeni. Z odprtjem tij vine, se bo število zaposle morda še povečalo. Glede potrebe seveda. Ob koncu bi rad povedal le to, da verjetno moralo preteči nekaj vode, dokler ne v zavest ljudi prodrlo sp nanje, da je velika raii med obrtnikom in zasebt podjetjem.« JANEZ VEDEK Ferralltovi bobnasti namakainiki Novost žalskega Ferrzdita v zadnjem letu je program opreme za namakanje v kmetijstvu. Tu gre za male in velike bobnaste namakalnike, ki gredo dobro v prodajo. Na pos- netku vidimo velike bobnaste namakalnike, ki jih priprav- ljajo za namakanje polj v Vojvodini. Hmeljarji v Saviryski dolini so si jih priskrbeli že prej. T. TAVČAR Kolilco na delavca Zaradi hiperinflacije pri- merjave poslovanja niso najbolj zanesljive, a kljub temu so v Gospodarskem vestniku obogatili svoj sez- nam tristotih največjih po- djetij v Sloveniji še s sezna- mom petdesetih podjetij, ki so imela najvišji dohodek na delavca. Med temi so sa- mo tri s širšega celjskega območja. Povprečno so slovenska podje^a z lestvice »300 n^- večjih« lani ustvarila med 20 in 30 milijoni dinarjev do- hodka na delavca. Na prvem mestu je Nuklearna Krško s 167 milijoni dinarjev na de- lavca. Na visokem petem mestu je prva takšna organi- zacija z našega območja, celj- ski Etol, z 82 milijoni dinar- jev na delavca, na 22. mestu je TEŠ Šoštanj s 54 mihjoni ter na 25. mestu Cinkarna Celje z 51 milijoni dinarjev. Sicer pa na seznamu orga- nizacij z najvišjim dohod- kom na delavca krepko pre- vladujejo trgovci ter podjetja energetike in prometa, med- tem ko tekstilcev in proizva- jalcev obutve na lestvici sko- reuda ni. Močneje je zastopa- na tudi kemijska industrija, s£y je Belinka na tretjem me- stu, med številnimi tovrstni- mi proizv^alci pa je tudi Cinkarna. Uspešnejša so predvsem visoko kapitalsko intenzivna podjetja, delovno intenzivna pa seveda zaostcuajo. Doho- dek na delavca v marsikateri organizaciji pa bi lahko bil višji, če v podjetjih ne bi so- cialno zaposlovali. Rekorden Julll v radeški papirnici so julija dosegli rekordno proizvodnjo raznih vrst papirjev, ki je za skoraj 500 ton nad dosedaj največjo. Julijska proizvodnja je tako velika tudi zato, ker že dcye učinke ena največjih investicij v zadryih letih, stroj za izdela- vo večplastnih kartonov. Na- mestih so ga junya, julija pa so z njim skorajda že dosegli predvidene garancijske koli- čine. Precejšrpa je v teh dneh tudi proizvodnja posebnih vrst pa- pirjev, sploh tistih za tiskarje denarja. Povpraševarxje po teh je zaradi pomarykarxja gotovi- ne precejšnje, vendar v Rade- čah, kjer v tem času delego tudi pod posebnim, strožjim reži- mom, brez posebnih proble- mov sledijo potrebam Zvezne- ga zavoda za tisk denarja. RP Novi ležali Po vsestranskih in temelji- tih raziskavah so se v celjski Žični odločili za posodobitev in razširitev proizvodnje le- iajev. Do leta 1991 naj bi pričeli iz- delovati nov tip ležaja 6204 Ku 6 z notranjim premerom 20 mi- limetrov. Letno naj bi izdelali 750 tisoč kosov teh lež^ev, po- sodobili pa bi tudi proizvodnjo lež^ev od 10 do 30 milimetrov. Infrastrukturo za širitev proiz- vodnje že imajo. Žična je v preteklem času dokazala, da s svojimi strokov- njaki obvlada najzahtevnejšo tehnologijo za izdelavo ležajev, njihove dosežke pa je ugodno ocenila tudi skupina strokov- r\jakov zahodnonemškega partnerja, s katerim bodo mor- da septembra pripravili po- godbo o sovlagaryu v posodo- bitev proizvodnje. RP Zadolženost se zmanjšuje Po mnenju strokovnih služb LB Splošne banke Celje, ki fi- nančno podpira tudi sanacijo delovne organizacije Metka, je razvojni program Metke za- jel poglavitne ukrepe za iz- boljšanje poslovanja, vendar pa ima tudi nekaj manjših po- manjkljivosti. Predvsem je treba v progra- mu natančneje opredeliti na- čin financirar\ja in učinke pla- niranih investicij. Podrobneje je treba tudi opredeliti nastop na domačem in tujem tržišču z novimi tkaninami in konfek- cijo, ter konkurenčno sposob- nost Metke glede na ceno nji- hovih izdelkov. Sicer pa je za- dolženost Metke lani v primer- javi s prejšryim obdobjem na- raščala pod inflacijo, kar ob iz- polnjevanju operativnih pla- nov proizvodnje in ostalih raz- vojnih nalog daje upjmje na nadaljnje izboljšanje starya. RP Konec kolektivnega dopusta v pondeljek se je vrnila na delo večina delavcev Gore- nja, kajti 12. avgusta se je končal kolektivni dopust v večini delovnih organizacij tega velikega sistema. Tudi tokrat so med kolektivnim dopustom končali nekžu pomembnih naložb. Najpomembnejšo v tozdu Štedilniki, kjer so zaključil projekt »linija direktnega em^liranja«. Namestili so veliko nove, n^sodobnejše, visokoproduk- tivne in ekološko čiste opreme, ki bo omogočala še kako- vostnejšo in energetsko bolj varčno proizvodnjo. Ta nova oprema bo omogočila proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov za kupce v Evropi tudi po letu 1992. RP Ivan Podpečan, vodja proizvodno tehničnega sek- torja žalskega Juteksa, o Evropi 1992: »Evropa 1992, to je le trdo in žuljavo delo z možgani, kjer je neopomembnejša po- slovnost. Niso pomembne politične razhke, pomembno je le, ah boš sposoben slediti potrebam trga, tujega part- nerja. Nanje se bo treba odzi- vati preko noči, kar pomeni, da moraš imeti dobro »uigra- ne« tehnološke ekipe. Po- trebna je takojšnja odziv- nost, brez fraz kakršne so »bo že kako« ah »bomo že jutri« ... Tudi papir v takšnih odnosih izgublja veljavo, s^ že 99 odstotkov poslovnega dogova^anja teče »na bese- do«. Pri tem je seveda treba imeti pred očmi, da zaupanje dolgo pridobivaš, izgubiš pa ga lahko takoj. Tudi mi, ki se vključujemo v evropsko avto industrijo se bomo morali prilagoditi skupnim ciljem te industrije. To je 5 odstotno letno zmanj- šanje cen pri enakem ali celo večjem zaslužku. To lahko dosežemo le s povečanjem kvalitete, produktivnosti oziroma predvsem inventiv- nosti. To je Evropa 92.« Jurij Pešec, predse^j komisije za inovacije ' Ferralit Žalec: , »V naši DO je bilo okrog 70 inovacijskih P" logov. Mesec msO smo P glasih za mesec inovacij I* zivje bil zelo dober, celo F senetljiv. Kvahteta predlai nih tehničnih rešitev s^ dvignila na višjo raven ^ bolj razveseljivo je dejs^ da so predlagatelji predla^ celo nove izdelke, ki na) razširili paleto proizvod^^ programa DO Ferralit se, da se nekateri naši de» ci ukvarjajo z razvojem vih izdelkov in jih takšna! cija spodbudi, da jih pol^ jo. Menim pa, da borno g rali pravilnik o inovac' spremeniti.« novi tednik - stran 5 Zamaška (skoraj) ni več Danes (četrtek) zjutraj naj bi delavci Komunalnega tozda Ceste kanalizacije odprli za promet večji del rekonstruira- nega križišča Ljubljanske ceste in Malgajeve ulice v Celju. Tako bo končno ob prometnih konicah na samem robu mestnega jedra nekaj manj gneče, vozniki pa se bodo seveda aorali privaditi tudi novemu prometnemu režimu v ome- jenem križišču, s^j je priključek Malgajeve uhce ponovno po mnogo letih - usposobljen za dvosmerni promet. Dokončno bo križišče končano okoli petega septembra, do akrat pa naj bi cestni delavci uredili še priključitev novega nžišča na Slandrov trg. BP, Foto EM Še vedno ni bazena Na Frankolovem neurejena voilaoskrba In slabe ceste Vodovod in ceste, to sta glavna problema krajanov Frankolovega, zaradi skrom- nih finančnih možnosti pa ugotavlj^o, da je vsako leto vse manj upanja, da bi te pro- bleme rešili. K temu dodajajo še slabo preskrbo v kraju, premalo razvejano telefonsko omrežje in neuresničeno zago- tovilo o izgradnji bazena, ta- ko da se večkrat počutijo, kot bi bili na robu dogajanja in zanimanja. Predsednik skupščine kra- jevne skupnosti Fran Čretnik je to dolžnost prevzel šele pred meseci, vendar dobro pozna problematiko, kije podobna že nekaj let. Med približno 30 ki- lometri krajevnih cest jih je le sedem kilometrov asfaltiranih, vzdržujejo pa tudi vse ostale mar\jše ceste v kraju, ki jih je približno 50 kilometrov. Sred- stva, ki jih dobijo od občinske komun^no-cestne skupnosti zadoščcgo le za del potrebnih vzdrževalnih opravil. V letoš- r^je načrte so zapisali nekaj modernizacij, od katerih so že uresničili asfaltiranje 1800 me- trov dolgega odseka v Lipo in preuredili Lipški breg v dolži- ni 500 metrov. Do polovice je preurejena lindeška cesta, za katero so krcoani sami zbrali ves potreben denar, zataknilo pa se je pri odstopnih igavah lastnikov zemljišč ob cesti. Le- tos pa namerav^ o dokončati še cesto v Loko in Grušovec. Poseben problem predstav- lja oskrba z vodo. Krajevna skupnost sicer dobiva vodo iz kr^evnega vodovoda, del Lipe in Črešnjic pa ima svoj vir. Vendar prihaja pri vsakem na- livu do onesnaženja vode, ki postane kalna in krajevna skupnost izda priporočilo o prekuhavanju ter poveča kloriranje. Takšni ukrepi pa le gasijo trenutne težave, med- tem ko bi bile nujne dolgoroč- ne rešitve vodooskrbe. Zanje pa ni denarja, saj bi morala krcgevni vodovod urediti kra- jevna skupnost, ki zbere s pri- spevki le potreben denar za plačilo elektrike, porabljene na črpalkah. Zato bi radi na- prej odpravili črpalke, nato pa preuredili z^etja. Morali pa bi določiti tudi varovalne pasove, s^ so v bližini velike kmetije, ki so možni viri onesnaženja vode. Poleg teh težav se krajani Frankolovega jezijo tudi zaradi slabe oskrbe v kregu, saj je se- danja Potrošnikova trgovina premajhna in tudi ponudba ni ustrezna. Za novogradrvjo pa zaenkrat ni denarja. Podobno je pri telefonih, za katere se je prijavilo več kot 160 kr^anov. Računali so, da bi se priključili na novo centralo v Vojniku, ki pa je premajhna. Potrebovali bi svojo, to pa ponovno pome- ni ogromne vsote denarja, ki bi jih morali kr^ani zbrati sami. Vse bi še šlo, če bi imeli vsaj bazen v teh vročih dneh, pravi- jo na Frankolovem. Obljubili so jim ga, ko je Komunala po- drla starega pri gradnji vodo- voda s Frankolovega. Po načr- tih bi moral biti konec junija že zgrajen, vendar še vedno ni zbrana vsa potrebna doku- mentacija. Zataknilo se je pri prodaji zemljišča ob cesti v Črešnjice, tako da ni jasno, če bodo letos sploh začeli z de- li. Morda pa se bodo krajani lahko ohladili vsaj prihodnjo sezono in za trenutek pozabiU na številne druge težave, ki jih pestijo. T. CVIRN Jugoslovani so čarovniki Skrčeni čas je, da bomo res dobili nove bankovce po milijon in dva milijona dinaijev. Seveda jih bodo veseli le tisti, kijih bodo dobili več. Takih ni malo, še zmeraj pa je veliko tistih, mirno lahko rečemo preveč, ki bankovca za dva milijona pri mesečnem izplačilu ne bodo videli. Vze- mimo samo Kosovo in Makedonijo. V pokrajini je bila junija povprečna plača 1,7 milijona dinarjev, v najjužnejši republiki pa dva milijona. Statistiki zagrebškega zavoda za samoupravljanje so spet izračunali stroške za štiričlan- sko družino v Jugoslaviji in v njenih posamičnih delih. Če jih primerjamo s plačami, potem je precejšen del Jugoslo- vanov prav čarovniško navdahnjen in je sposoben delati čudeže, da v enem mesecu preživi. Tabela je takale: Pri tem je treba še dodati, da za jugoslovansko družino velja naslednja ugotovitev: za hrano, stanovanje, obleko in obutev izda na mesec 3,7 milijon dinaijev, torej ji za vsa življenjska veselja, od kulture, pijače in cigaret do nogo- meta ali košarke (pri tem niso všteti stroški za šolo, ki gredo v milijone) ostane nekaj več kot 900.000 din. Seveda ^e za statistične družine, v katerih sta dva zaposlena, imajo dva otroka, nimajo avtomobila, ne pijejo in ne kadijo. Gre res za stroške, ki zagotavlj^o golo preživetje. Družinske številke so toliko groznejše, če upoštevamo še to, da cele gospodarske panoge v veliki večini slabo plačujejo svoje delavce; gradbinci, tekstilci in drugi ne dosegajo niti polovice denaija, ki lai jim zagotovil preži- vetje. Na Kosovu, recimo, več ko polovica od 240.000 zaposlenih nima niti 1,7 milijona dinarjev, še tisti denar, ki naj bi ga dobili, pa dobe z eno ali večmesečno zamudo. Če dodamo, da ima povprečna kosovska družina 6,8 člana, da sta dva zaposlena v eni družini bolj slovenska in hrvaška posebnost kot jugoslovansko pravilo, potem si laže pred- stavljamo, kako s kakšno težavo sestavljajo jugoslovanske družine konec s koncem. 622.000 din plače na mesec Kako je takšno življenje videti na Kosovu, najzgovor- neje osvetljuje primer gradbenega podjetja Ramiz Sadiku iz Prištine. Gre za kolektiv, ki ima 6.800 zaposlenih, od teh je 2.000 delavcev tehnološkega presežka. Zaradi slabe kakovosti dela, neizpolnjevanja dogovoijenih rokov in slabe organizacije je kolektiv prišel na zelo slab glas, tako da ne dobi več dela niti v lastni pokrajini. Ker ni bilo dela, tudi ni denaija. Tako podjetje dolguje svojim delavcem zajamčene plače za maj, junij in julij. Sicer ne gre za velike vsote, ker je bila na Kosovu zajam- čena plača za julij zgolj 622.000 dinarjev, pa vendar je problem velik, ker je blagajna prazna. Zdaj bodo denar le nekje zvrtali, tako da se bo 700 delavcev, ki stavkajo že 40 dni, le morda začelo delati, da delajo. Sicer pa je na Kosovu mirneje, kot je bilo v času krvavih obračunov s skrajneži. Popolnoma se razmere še niso umirile, saj sovražnik ne da miru. V prvem polletju so, po podatkih varnostnih organov, priprli 153 ljudi, ki so delo- vali s pozicij albanskega nacionalizma in separatizma, kar je 30 odstotkov več kot lani v enakem obdobju; sovražniki so izpisali 42 gesel in raztrosili 163 sovražnih sramotilnih spisov. Večinoma jih je bilo za Kosovo republiko in Veliko Albanijo in proti Srbiji; precej aktivni so bili tudi srbski in črnogorski nacionalisti, ki so izpisali kar 30 sovražnih gesel, muslimanski nacionalisti pa 18. Manj turistov, več dolarjev Ker je dopustniški čas, se rajši preselimo na lahkotnejšo temo, ki pa je lahkotna le na videz. Moije nam jo je letos res zagodlo. Najprej je vse manj tistih, ki si lahko privoš- čijo letovanje, še celo v sindikalnih domovih; potem so prišle alge; da o slabi sliki, ki so si jo v tujini ustvarili o naših notranjepolitičnih razmerah, niti ne govorimo. Rezultat vsega tega so prazne turistične postelje - v hote- lih in še več pri zasebnikih - tako da bo letošnja turistična sezona prišla v letopis kot ena slabih, kar zadeva število turistov. Njihov obisk - zlasti tujih - je v povprečju za zdaj za 12 odstotkov manjši kot lani, ponekod skrb zbujajoče je, recimo, v Istri - pa celo za petino manj. Inflacija in (pre)visoke cene bodo prispevale, da dolarski izkupiček vseeno ne bo manjši. Po besedah dr. Andjelka Šimiča, direktorja poslovne skupnosti turističnih agencij Jugoslavije, smo maja od turizma iztržili 480,2 milijona dolarjev, kar je 29,5 odstotka več kot lani. Vse kaže, da bo turistična sezona - s turizmom, gostinstvom, brezcarin- skimi prodajalnami, izleti in drugim - le prinesla okrog 4 milijarde dolarjev, kar je na videz še kar dobro. Slabo pa je, če računamo, da bi - po mnenju strokovnjakov - lahko zaslužili še enkrat več, če bi se znali iti pravi turizem oziroma če bi bili vsaj tako iznajdljivi in prijazni kot naši severni sosedje, ki nimajo morja, zaslužijo pa s turizmom precej več dolaijev kot mi. Da nekaj ni v redu, pove že podatek, da Italijani - ti so nam avgusta zmer^ reševali turistično sezono, letos pa so na veliko hiteli iz lastne države (italijansko moije je najbolj onesnaženo z algami) - letos se rajši odločajo za Maroko kot za Jugoslavijo. Za premalo dolarjev, kijih dobimo od turizma, bomo že našli nešteto krivcev - razen tistih doma. Kot delamo vsako leto. S pečenko do obnovljene cerkve Ko odpovedo vse osta- le institucije in službe, se je treba znajti po svo- je, so menili krajani Okonine. Njihova, sicer čudovita cerkev, je že dolgo klicala po obnovi, denarja pa ni bilo. Stvari so prevzeli v ro- lie gasilci, ki so s pomočjo vseh krajanov pripravili zanimivo akcijo. Na prire- ditvi Flosarski bal so po- stavili svoj šank (prepu- stili so jim ga Radmirski gasilci) in ponudih poleg pijače še prvovrstno do- i^ačo telečjo pečenko, spečeno v krušnih pečeh iJ^ pa pravi domači r^jžlc. Obiskovalci so bih nad wano navdušeni, kregani pa bodo z zaslužkom lah- Ko opravili večino preno- vitvenih del. VZ Peščena obala ob Sllvnlškem jezeru čeprav letošnje vreme še zdaleč ni naklonjeno dejavnostim ob jezerih, je zanimivo, da so pred kratkim ob Slivniškem jezeru, ki mu obetajo boljšo turistično prihodnost, uredili peščeno obalo, nekakšno plažo. Uredili so jo po idejni zasnovi ureditve Slivniškega jezera in je v bližini vasi Rakitovec, ob cesti Gorica pri Slivnici-Loka pri Žusmu. Na tem prostoru ni urejenega kopališča in je namenjen športnim ribičem, deskaijem in rekreativcem. Omenjeno nabrežje jezera so uredili s pomočjo štorske železarne, Cinkarne in šentjurskega Dopsa. Turistično društvo iz Gorice pri Slivnici, ki sicer ni posebno dejavno in domača sekcija jadralcev na deski, želita urediti tudi bungalov, ki bi bil namenjen za shranjevanje jadralnih desk, drugo polovico pa bi namenih okrepčevalnici. rJJ ■'ohorskl muzej? ^vasi Skomarje, ki leži nekako na ^ini med Zrečami in Roglo, stoji It® pohorska hiša, ki je zgodovinski ^rnenik. V njej namerava konjiška !^turna skupnost urediti pohorski Hiša še ima črno kuhinjo in C^ej opreme iz starih časov, kot mu- ^ Pa naj bi premogla vse, kar so po- ^•^ki kmetje nekoč uporabljali, bi v njej razstavih tudi predme- Povezane z Jurijem Vodovnikom, ljudskim pevcem, ki je bil u^ 1 Skomarjan. Hišo, v kateri so pozi- pripravili žganjekuho za turiste, J bi začeli obnavljati že letos. Naj- J bodo obnovili streho, ki bo, kot se Hjj^horje spodobi skodlasta, notra- tij,^reditev pa je še bolj dolgoročen in odvisna seveda od finančnih "^f^osti. ID, foto: EDI MASNEC 6. stran - novi tednik Na Grobelnem gradijo večnamensko dvorano Na Grobelnem, v kra- jevni skupnosti Sentjur- Okolica, so začeli graditi večnamensko dvorano iz programa samopri- spevka. Gradnjo bodo nadalje- vali s sofinanciranjem krajanov, prostovoljnim delom ter podarjenim le- som, pa tudi s pomočjo krajevne skupnosti Šen- tvid pri Grobelnem, sisov šentjurske in šmarske ob- čine, šentjurskega sklada stavbnih zemljišč, če ne bo dovolj denarja pa bo- do zaprosili za pomoč tu- di delovne organizacije. Gradnja večnamenske dvorane na Grobelnem je že v drugi fazi, objekt na- meravjo pokriti do konca leta, dokončati pa prihod- nje leto. V Šentjurju pridobiva- jo potrebno dokumenta- cijo za izgradnjo večna- meskega objekta v Novi vasi pri Šentjurju: za sa- mopostrežbo, uslužnost- ne dejavnosti in večna- menski prostor za potre- be krajanov. Na tem zazi- dalnem območju bodo v bližini gradili, po tej dokumentaciji, tudi vrstne hiše. Na te za Novo vas pomembne prihodnje pridobitve se že priprav- ljajo na šentjurskem iz- vršnem svetu v sodelova- nju s krajevno skupnost- jo Šentjur-Okolica in v občinskih strokovnih službah. Objekte v Novi vasi bo gradil celjski Gra- diš in, nekatere, potem prodal za trg. Z gradnjo nameravajo začeti jeseni. BJ Rok niso držaii križem Kralevnl praznik In 90 let GD Kapla-PonHor Priznanja na slavnostni seji KS Tabor in 90-letnici GD Kapla-Pondor so preje- li: Boris Jurjevec, Slavko Rotar ml., TKS Žalec, Mar- jan Leskovšek, Peter Stro- uhal in Jože Mošnik; brona- sta odličja OF GD Kapla- Pondor, Franc Kovče, Ivan Pečovnik in Pavla Urankar. Predsednik Občinske gasil- ske zveze Žalec Rudi Hei man pa je GD Kapla-Pondor izročil ob visokem jubileju spominsko plaketo. Podelili so tudi več priznanj GD Kapla-Pondor. V KS Tabor v žalski obči- ni so letošnje praznovanje zaključili v nedeljo, ko so planinci pripravili pohod na Krvavico, lovci pa strel- sko tekmovanje. Med tednom so se zvrstile številne prireditve, osrednja pa je bila v petek popoldne v Kapli, kjer so letos tudi praznovali kržgevni praznik, gasilci GD Kapla-Pondor pa 90-letnico uspešnega delo- vanja. O novih pridobitvah in na- črtih je na slavnostni seji skupščine krajevne skupno- sti ter družbenopolitičnih or- ganizacij govoril predsednik sveta KS Tabor Jani Drča. Dejal je, da sta odsek nove ceste v dolžini 600 m v KapU in novo avtobusno postaja- Ušče n^večji pridobitvi za praznik. Seveda pa med le- tom niso držah l^žem rok. Dela so se nadaljevala pri adaptaciji starega doma Par- tizan, ki je sedaj že pod stre- ho in opravljalo že razna in- štalacijska dela. Vehko dela je bilo vloženega pri napelja- vi 110 telefonskih priključ- kov. Računajo, da bodo do prihodnjega praznika dom krajanov zgradili, ter da bo v 110 gospodinjstvih zazvo- nil telefon. Pohvahti pa velja tudi gasilce GD Kapla-Pon- dor, ki so v celoti obnoviU dom za svoj visok jubilej. Predsednik GD Kapla- Pondor Borut Jurjevec je povedal: »Naši člani so bih zares delovni. Opravili so skoraj tisoč ur, tako da je se- dgj dom kot nov. Nakupili smo tudi nekaj nove opreme, ki nam bo služila za boljše posredovanje pri požarih.« Za praznik so pripravih tu- di športna tekmovanja ter gasilsko tekmovanje z za- bavo. TONE TAVČAR Jani Drča Borut Jurjevec Štirinajsto nadaljevanj^ Kot pri zdravniicu Leta so hitro minevala, naš radio pa je hitro ras. in iz otročička je postajal prijeten dečko. Vse bolu postajal zgovoren in končno je pričel tudi prepevat Seveda - sprva bolj poredko in plaho, kaj kmalu n' vse glasneje. V ta čas sodijo naša prva snemanja zborov in glasbe nih ansamblov. Med zbori zagotovo zavzema pry mesto Komorni moški zbor iz Celja, ki ga je takra vodil prof. Egon Kunej. Ta sijajni zbor je za naš spor^ pripravil pisano paleto od partizanskih in delavski do narodnih in umetnih pesmi. Sprva smo snemal sami z našimi amaterskimi napravami, kaj kmalu p smo dobili ekipo iz Ljubljane in tako so nastali številjj izvrstni studijski posnetki tega znanega zbora, ki jih vedno hranimo v naši fonoteki. Podobno je bilo tud z ostalimi, številnimi pevskimi zbori iz Celja in širj, okolice, tem pa so se hitro pridružili tudi manjj narodno-zabavni ansambh. Med temi je bil Celjanoti dobro znan trio Edvarda Goršiča, ki je v tistih časi) popestril prenekatero našo oddajo. Profesor Edvar( Goršič se svojega sodelovanja v našem sporedu dobn spominja: »Po tistih prvih začetkih, ko sem sam nastopal ko harmonikar-solist na Radiu Celje, smo se zbrah 3 gm nazijci, prijatelji in ustanovih instrumentalni trio. Ta j k^j kmalu nastopal v oddajah Radia Celje, kjer sm. igrali narodno-zabavno glasbo. Nastopali sm. v sestavu kontrabas, kitara in klavir ah harmoniki Kasneje je trio prerasel v ansambel Metronom in pra na to obdobje nas tiste, ki se še danes zbiram občasno, vežejo najlepši spomini. Ta je bil čas, ko j Radio Celje začel prirejati javne radijske oddaje v ok( Uci Celja. Spominjam se sodelovanja na javni radijsh oddaji pri graditeljih avtoceste Ljubljana-Zagre v Kronovem. Takrat je z nami nastopala še neuvelja\ Ijena Stanka Gorišek, danes poročena Kovačič in zdi žal že pokojni igralec Volodja Peer.* Lahko bi rekel, da so bih takratni časi nadvse naklc njeni javnim radijskim oddeuam. Tako smo v času o 28. februarja do 19. marca 1958 skupaj z Okr^nir odborom ŠZDL in Okrsgnim komitejem LMS pripr; vih kar 8 javnih predvohlnih radijskih oddaj. Zvrstil so se domala tako kot pacienti pri zdravniku, na nji pa je sodelovalo 5 poslanskih kandidatov, 5 predsedn kov občin, 3 predstavniki zadružnih organizacij, 8 ml; dih zadružnikov, 21 instrumentalnih ansamblov, 1 pevskih zborov in še vrsta drugih. Na žalost se govori poslanskih kandidatov niso ohn nili. Piaz le Dobrovije odrezai od doline Pred dobrima dvema me- secema so ob cesti, ki vodi na Dobrovije, opazili prve premike zemlje. Junijsko neurje je plaz sprožilo, ce- sta je ostala neprevozna in zdaj, sredi avgusta, takšna tudi ostaja. Krpani so tisti del ceste, pribhžno tri kilometre od Letuša, za silo zakrpali, pri čemer so jim pomagali de- lavci temeljne organizacije Cestnega podjetja v Latkovi vasi in interesne skupnosti za komunalo in ceste iz Žal- ca. Toda dela niso zalegla, po oceni strokovnjakov je tam potreben podporni zid, ki po junijskih predračunih velja okrog 400 milijonov dinar- jev. Ker v občinski malhi ni- so našli toliko denarja, so se obmih na skupnost za ceste Slovenije v Ljubljani, kjer zbirko denar za odpravljanje posledic elementarnih ne- sreč. Tam so krajanom in ob- činskim organom že pred ne- kaj tedni obljubili, da bodo priskočih na pomoč, vendar pomoči ni od nikoder. Lju- ^e so prehod nekako uredi- h, vendar vozijo na lastno odgovornost, toda kzO druge- ga jim niti ne preostaja, če hočejo na delo. Ker pa na Dobrovije ne morejo voziti cisterne iz mlekarne, morajo kmetje iz tamk^šnje zbiral- nice mleko sami voziti v do- hno. Seveda spet preko mest, kjer prometni znaki prepovedujejo vožnjo. Minuli petek so na Cest- nem podjetju v Celju pove- dali, da bodo ta teden podpi- sah pogodbo s skupnostjo za ceste Slovenije in da bodo potem z deli lahko pričeli. V štirinajstih dneh naj bi bi- lo vse nared, pot na Dobrov- ije pa spet varna in normalno prevozna. IRENA BAŠA iViartin Cmok Martin Cmok je župan kra- evne skupnosti Gorice pri Slivnici, predsednik domače- ga gasilskega društva, od lani Man predsedstva Gasilske zve- '.e Slovenije za celjsko regijo, sicer pa zaposlen kot obratovo- ija obrata Aurea v Gorici pri Slivnici. Po zaposlitvi v železarni in RAK 22. 6.-22. 7. v službi vas čaka napredovanje, v domačem okolju pa neprijetne novice. Ko boste najbolj potrti, vas bo iskal človek, ki vam veliko pomeni in vam bo pomagal iz zagate. Preveč ste previdni in ker ne tvegate, tudi ne morete ničesar pričakovati. Zaljubili se boste. > LEV 23. 7.-23. 8. Tako živahno boste premagovali ovire, da ne boste niti opazili, kdaj jih boste dokončno premagali. Čakajo vas velika doživetja, kipa vam bodo skalila notranji mir Partner vas bo zanemarjal, potem pa vas bo razv^al, kot nekoč. •^DEVICA 24.8.-23.9. Sprijaznim nasmehom boste razorožili človeka, kije vaš nasprotnik, in ki vam že dalj časa poskuša škodovati. Preveč pričakujete od tivljerija, zato boste še večkrat razočarani. Poskusite biti strpnejši in skromnejši, da vam bo boljše v službi in doma. •^TEHTNICA 24. 9.-23.1(L Sprejmite povabilo, kajti priložnost, ki se vam ponuja, se ne bo več ponudila. Najhitreje boste prišli do cilja po poti, ki vam jo svetuje Partner. Pozabite neko zamero, bodite razumev^oči, pa boste utrdili staro prijateljstvo in pregnali občutek osamljenosti. ^KORPION_24.10.-22.11. kovice vas bodo presenetile ob nepravem času, ne boste se jih ^veselili tako, kot bi se jih sicer. Nekdo, ki vam je pripravljen Pomagati po svojih najboljših močeh, čaka na vašo besedo, vi pa iz 'določenih razlogov nočete navezati stikov z r\jim. V denarnici bo pa tudi drugje. !jTRELEC_23.11.-22.12. l^trnjVa se vam bo sijajna misel, a potrebovali boste pomočnika, dajo boste lahko uresničili. Zaradi malenkostne napake bo doma ogenj ^strehi, zaradi pomembnega koraka na poti k dokončnemu cilju pa ^ste uživali vsako priznanje. M<0Z0R0G_23.12-20.1. Površno boste začeli delo, ki zahteva veliko natančnosti. Temu so ^'Ve zunanje okoliščine in predvsem osebe ki so okoh vas. Kmalu se ^o stvari uredile same po sebi in vi boste spet dobre volje. V Iju- ^^^^se posojilo vračila veseli. Z nekom bodite previdni._ ^VODNAR_21.1.-19. 2. se vam bo poskušal prikupiti s hvalo in laskanjem. Vi boste dovzetni za njegove besede. Iz izkušenj ste se naučili, da je treba ^^kati, kajti naglica je nevarna in škodljiva. Partner vas bo naprej ^^l^^arjal, potem pa vam bo odločno povedal koliko mu pomenite. i£lBI_20. 2.-20. 3. ^Poročilo, ki ga boste prejeli proti koncu tedna, vas bo osrečilo. Na ^^ način vas čak^o nevšečnosti v službi. Ne oziraje se na pomem b- ost težav samo slabe volje boste. Doma se boste boljše počutili. ^iio od besed se ne živi, potrudite se za nekoga! 20. stran - novi tednik Veliki oman Veliki oman spada med košarice (asteraceae), dru- žino, ki je razširjena po vsem svetu. Družino razde- limo na skoraj tisoč rodov, ki zajemajo približno 20 tisoč vrst. Razdelimo jih na dve poddružini in sicer na tiste, ki im^o v socvetjih samo cevaste cvetove ali cevaste in jezičaste cvetove (Tubuliflorae) in na vrste, ki imajo v socvetju samo jezičaste cvetove (Liguliflorae). Prve nimajo mlečnih cevi, pogosto pa imajo oljne žleze. Jezičnice ali druga podskupina pa imajo mlečne cevi, zelo redko pa oljne žleze. Večina vrst spada v prvo podskupino. Vehki oman je trajno zehšče z razrastlo odebeljeno koreniko. Iz nje požene do dva metra visoko, eno- stavno ah v zgornjem delu razraslo in dlakavo steblo. Prithčni hsti so enostavni, jžOčasti in pecljati. Stebelni hsti pa so sedeči in pri dnu srčasti. Listi so po obeh straneh dlakavi. Listni rob je s topimi zobci. Rumeni cvetovi so združeni v koške na vrhu stebla. Košek je iz obrobnih jezičastih in številnih cevastih cvetov. Plod je rožka z lasasto kodeljico. Vehki oman raste po grmovnatih mestih ob brego- vih rek in ob gozdnih robovih ter jasah na jugu Slove- nije (južna Dolenjska, Notranjska in Primorska). Zelo pogosto je tudi kultiviran po vrtovih. Cveti od junija do oktobra. Pri velikem omanu nabiramo samo kore- nike močnejših rasthn, ki neo bi bile stare vsaj tri leta. Izkopljemo jih jeseni ah spomladi. Dobro jih moramo očistiti, nato pa jih narežemo na tanke rezine. Spo- mladi nabiramo tudi mlade hste, ki jih posušimo v senci in na zraku. V koreniki je do 3% pekočega eteričnega olja,'ki je v glavnem iz alantolaktona, izoalantolaktona in dihi- droizoalantolaktona. Zmes vseh treh laktonov je hele- nin. Poleg eteričnega olja je v koreniki še veliko inu- hna (44%) pektinov, sluzi in grenčic. Eterično olje deluje na ghste in jih uničuje. Ker mehča sluzi in pomiija kašelj, je oman dober pri draže- čem kašlju, tuberkuloznih in podobnih pojavih. Ete- rično olje ugodno pospešuje izločanje žolča in seča. V omanovih cvetovih je vitaminu A podobno bar- vilo, ki pomaga zoper nočno slepoto. Oman povečuje tek, pospešuje prebavo, lajša težave pri meni, pri hemeroidih, visokem pritisku itd. Posušene korenike vehkega omana uporabljamo za čaj, ki mehča služ in olajšuje kašelj ter rahlo blaži razne krče. Čaj lajša težave pri astmi in oslovskemu kašlju. Doma si lahko sami pripravimo čajno mešanico iz enakih delov omanovih korenik, bezgovega cvetja, lučnikovih cvetov in koreninic vijolice. Žličko takšne mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo da se ohladi in nato precedimo ter zasladimo z žhco medu. Blag prevretek iz omanovih korenik naj bi Ižušal tudi bolečine v želodcu, črevesju, jetrih, žolčniku, mehurju in ledvicah. To ceni ljudsko zdravilstvo, ki priporoča tudi žvečenje svežih omanovih korenik pred jedjo za spodbujanje teka. Sveže korenike lahko namočimo tudi v svežem vinskem moštu, pustimo, da vse skupe« prevre in tako dobimo zdravilno vino, ki jača želodec in lajša težave pri napenjanju. BORIS JAGODIČ Kai ie novega, moška moda? Pred časom smo si ogledali letoš- nje ženske kopal- ke in prav bi bilo, da pomislimo tudi na močnejši spol. Pa vam ne bom ri- sala moških ko- palk, ker na tem področju resnično ni kaj spektaku- lamo novega, celo zamerim se lahko komu. Čisto nek£u dru- gega pa je seveda z ostalimi oblačih. Predvsem materi- ah, barve in vzorci se kar za nek^ ni- ans razhkujejo od lanskih. Tkanine so v glavnem na os- novi bombaža, la- nu, žoržeta in svile, nasploh pa je veh- ko materialov, ki so se včasih uporabljali iz- ključno za izdelovanje žen- skih oblačil. Takšen je kot tetra tanek bombaž in mu- slin, iz katerih so sešite po-' letne srajce s še vedno širo- kimi rokavi, ki se končajo nekje pri komolcu. Lanska moda plaščev- srzOc se je podaljašala tudi v letošnjo, le da so novejši še daljši, sešiti iz tanjšega plat- na, bele, peščene ah safari zelene ba^e, prav tako ne- podloženi, nosijo pa se preko tankih bombažnih majic močnih barv. Pa še bermuda hlače bi omenila - letošnje so ekso- tično vzorčaste ah inspirira- ne s folkloro afro-azijskih de- žel, v pasu položene v dve do tri gube, končno pa se z za- , vihki tik nad kolenom. Kitajski kapus (Brassica Chinensis) Kitajski kapus je zelenja- darica, ki se je pri nas poja- vila po drugi svetovni voj- ni, precej pa se je razširila v zadnjih letih, vendar jo glede na njeno vsestransko vrednost še premalo upo- rabljamo. Mlad kapus lah- ko pripravimo kot špinačo, ko sklene glave, je upora- ben kot ohrovt, uporaben pa je tudi kot solata. Rebra so lahko nadomestek za špargelj. Kapus gojimo za rastlina- mi, ki smo jih jeseni gnojih s hlevskim gnojem (zgodnji krompir, plodovke, solatni- ce, tudi pšenica, ječmen, ne pa za zeljem). Sejemo ga ko- nec julija, najkasneje do 10. avgusta na stalno mesto v kupček (2 do 3 semena) 15 do 20 cm razen, razdalja med vrstami n£y bo 30 cm, ker ne prenese presajanja. Takoj po vzniku ga radi napadejo bol- hači, ki ga popolnoma uniči- jo, zato je potrebno škroplje- nje (Paration 20:15 ml na ar, karenca je 21 dni ah Basudin 40:20 ml na ar, karenca je 42 dni). Gnojimo ga z dušičnimi gnojili v treh obrokih: prvič po setvi, drugič sredi avgu- sta in tretjič okrobra, ko raz- vija glavo. Dolžina vegetaci- je je 60 do 90 dni, pridelek pa 250 do 600 kg na ar. Izbirate lahko med sorta- mi: Granat, X Nagaoka, X Hong Kong. Kapus se do- bro skladišči, spravljamo pa ga v suhem vremenu. Rastli- P'^ s koreninsko grudo dvig- 1 .0 iz tal, nato pa jih polo- žimo v klet v vlažen pesek ah v zemljo. Posamezne rasthne lahko zavijemo tudi v časo- pis in jih pokončno zložimo v zaboje. Na gredi prenese do -5 stopinj, lahko pa ga shranimo tudi v zamrzoval- niku. Narastek Iz kitajskega kapusa in gnjati Za štiri osebe potrebuj6 mo: maščobo za pekač, 150; riža, 1/81 belega vina, sol poper, 1,5 kg kapusa, 300 { gnjati, 300 g sira (gauda). V večji posodi zavremo V(y do, pečico segrejemo na 225 stopinj. Namažemo veUk, lu preglobok pekač. Vanj stre^ seme riž, ga zalijemo z Vr nom in solimo. Kapusove t ste operemo, jih prekuhan;' v vreli vodi, nežne notran.: hste blanširamo 5 minut, tr- še zunanje hste blanširamo 8 minut. Liste zložimo na ce- dilo, da se dobro odcedijo Gnjat narežemo na pramene sir pa grobo nastrgamo. Na riž zlagamo hste kapusa gnjat in sir v več plasteh. Ns vrhu naj bo plast sira. Vsake plast kapusa solimo in popo pramo. Narastek pečemo v pečici 15 minut. Če je ril bolj trde vrste, ga prej pre- vremo, da se zmehča. RIžota Za štiri osebe potrebuje mo: 30 dkg riža, 1/2 kg reber kitajskega kapusa ali bli tve, 5 dkg sveže slaninf 1 čebulo, strok česna, peter šilj, 10 dkg sira, olje, sol. Rebra kapusa (liste porato mo za solato) skuhamo v sla- nem kropu, preden so popoi-i nema prekuhani, jih odcedi-i mo in vodo shranimo. Slani-1 no, čebulo, česen in peteršjll skupsg sesekljamo in spraa- mo na malo olja. Primešam« riž, mešamo in po malem do dajamo vodo, v kateri smo kuhali kapus ali blitvo. Ku- hamo približno 15 minut Tik preden je rižota kuhana dodamo na koščke narezana rebra kapusa ah blitve in ^ kocke narezan sir. MOJCA RATEJ Trata vendarle najpomembnejša Najbrž se s tem, da je tra- ta najpomembnejši vrtni element, strinjamo vsi, saj na sicer urejenem vrtu kljub še tako smiselnemu oblikovanju, trata lahko pokvari vse. Poglavitna zahteva, da bo- mo dobih lepo trato, je vse- kakor dobra zemlja v »stari moči«. To pomeni, da je tre- ba iskati taikšno zemljo, ki je bila pognojena pred leti in na kateri prejšnje leto ni bilo opaziti tregnih vrst plevela. To je za trato vsekakor po- membno, še posebej pa se k temu prepričate, če pogle- date trate, kjer so zemljo pognojih tik pred setvijo z nepreperehm hlevskim gnojem. Zemljišče je namreč na takšnih tratah kljub valja- nju vegasto, trava neenako- merna, ponekod rumena, drugod spet temno zelena. Zato je najbolje, da navozi- mo čisto humusno zemljo »v stari moči« na parcelo že je- seni. Zemljo razgrnemo v 20 cm debelo plast. Če smo vse druge vrtne elemente, zlasti vrtne poti že določih, je to n^preprosteje, saj smo zem- ljišče za trato določili za 20 cm višje od ravnine poti. Razgrnjeno zemljo pustimo, da čez zimo premrzne. Nika- kor je ne smemo pred zimo pograbiti, ker bi se pozimi sicer preveč zbila. Spomladi, ko se zemlja dobro osuši, jo na grobo in »na čisto« zrav- namo ter posejemo travo. A tudi setev ni tako pre- prosta. Naprod^ so številne trav- ne mešanice in vsako pose- bej prodajno kot nsoboljšo. Naše semenarne prod^ajo predvsem travne mešanice, ki so odporne in primerne našim podnebnim razme- ram. Poznamo jih pod imeni Opatija, Tivoh in Bled. Te trave ne rastejo preveč viso- ko, po košnji pa se razraščajo v širino, kar je zelo ugodno. Priporočljivo je, da si pri- pravite mešanico sami in iz- bor semen prilagodite kako- vosti zemljišča. Primer: 50% rdeče bilnice (festuca rubra »falax«), 30% travniške la- tovke (poa pratensis), 20% nežne šopulje (agrostis tenu- is). Ta mešanica trav ni viso- ka, dobro prenaša košnjo in se po košnji širi horizontal- no. Za naše razmere je ugod- na tudi naslednja mešanica trav, zlasti če je zemljišče, ki ga žehmo posejati, težje: 40% rdeče bilnice (festuca rubra falax), 40% plazeče bilnice (festuca rubra genuina) 20% navadne šopulje (agrostis vulgaris). Na 1 m^ travnega zemljišča potrebujemo 0,03 do 0,04 kilograma travnega semena. (Prihodnjič mešani- ce za peščena, ilovnata tla in osenčena mesta) J. BENČINA Mastne madeže na drago- cenih tkaninah odstrani čisti eter. Barvo na rokah raztopi terpentin. Barvo iz čopičev izperemo najbolje s terpen- tinom. Mastne madeže iz obleke odstraniš, če narediš iz ben- cina ter pšenične ali krom- piijeve moke redkejšo gmo- to. To d^ na madež in pusti, da se dobro posuši. Nato do- bro oščetkaj z mehko ščetko. Zelo nežno testo dobimo, če rumenjake naprej stepe- mo z metlico v peno in jih šele potem pridamo maslu, moki in ostalemu. Shajanp testo bolj uspe, če pridamo 1 žhco čistega špirita ali ruma. Kadar pečemo močnato jed s sadjem ali marmelado, denemo med testo in sadje slaščičarski oblat, tako se sa- dje s testom ne pomeša in oblat se sploh ne pozna. Pla- sti so lepo oddeljene. Rozine se napno, če jih po- parimo, čez nekaj časa odce- dimo in polijemo z mrzlo vo- do. Tako odstranimo vso nesnago. Oprane rozine se hitro po- sušijo, če jih povaljamo v moki. Potice in pecivo se v peči- ci ne prismodijo, če postavi- mo v kot pečice posodico vode. Kolači se zgoraj ne pri- smodijo, če vmešamo v jajce namenjeno za mazanje, sok iz 1/4 limone. Orehe namakamo v mrzh vodi, nakar se da kožica lah- ko sneti. Tako niso grenki ter imžoo izvrsten okus. Lešnike lahko poparimo kakor mandlje, ah pa jih na- makamo 24 ur v mrzli vodi in olupimo, ah pa jih opražimo na pločevini v vroči pečici, ter obrišemo kožico z njih v kuhinjsko krpo. Jedrca marelic, breskev in češpelj nadomešč^o mand- lje. Pečke spravimo nerazbi- te, da se jedrca ne posušijo. Razbiti se dajo prav lahko, če jih udarimo po ostrem robu. PuranjI zrezki v listnatem testu Potrebujemo: 600 g globoko zmrznjenega listnega testa, š« puranovih zrezkov po 150 g 50 g masla, 300 g tatarskega bifi' 100 g smetane, 2 jajci, 3 žlice sveže sesekljanih mešanih ze' (peteršilj, drobnjak, krebuljica, zelena, luštrek) po pol i}'^ sveže zmletega črnega popra in sladke paprike, ščep muškatnega oreščka, 150 g zmletih lešnikov, rumenjak, 2 mleka. Listnato testo odtalimo. Zrezke osušimo in po obeh stra" opečemo na maslu, vzamemo iz ponve ter ohladimo. Tata"" biftek zmešamo s smetano, jajcem in zelišči ter začinimo s so^ poprom, papriko in muškatnim oreščkom. Puranove zr^^^ okrog in okrog namažemo z mesno mešanico. Listnato t^* razvaljamo na Icm debelo. Na vsako ploščo testa polož' zrezek, zapognemo testo čezenj, robove namažemo z vodo trdno stisnemo. Zvitke zložimo na pekač, oplaknjen z in'' vodo. Rumenjak zžvrkljamo z mlekom in s tem premaz^ zrezke. Pečemo 30 minut pri 200 °C. Zraven ponudimo cveta ali korenje z grahom ali kakšno drugo zelenjavo ter briški to avgust 1989 novi tednik - stran 21 22. stran - novi tednik lO. AVGUST 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 2: 24. stran - novi tednik 10. AVGUST loo. Pozor, hud pes če se slučajno odpravite na kopanje v bazen Prebold, ni- kar ne bodite presenečeni, ko vas bo na vhodnih vratih priča- kalo obvestilo »Pozor hud pes«. Mogoče je s tem hotel novi upravljalec gostinskega lokala opozoriti obiskovalce bazena na vroče pasje dni. Za vsak primer pa le imejte pri sebi tudi potrjeno zdravstveno izkaznico, ki vam bo morebiti potrebna - kaj se ve, včjisih je nemogoče tudi mogoče. L. KORBER Čuden korenček Stanko Gregorič iz Ločice pri Polzeh je videl že marsikaj in med drugim že tudi mnogo korenja. Tcikega, kot mu je zra- sel letos, pa še ne. Ko je koren- ček pričel rasti, mu je na vrhu namesto zelenja zrasel še eden, tako da je Stanko iz zemlje iz- puhi enonadstropni koren. Se- veda je to le ena izmed obhk, ki jih v tem času med nenavad- nostmi ponuja narava. T. TAVČAR Poldrugi meter ribe Kar 19 kilogramov in pol je bila težka in poldrugi meter dolga riba, ki jo je na suho potegnil član ribiške družine Titovo Velenje, Štefan Hepič. Velikega soma so morali iz vode potegniti kar trije, da so bih kos velikanki, ki seje ujela na vrvico, ki normalno prenese težo sedmih kilogramov. L. OJSTERŠEK Slovenski narod, 6. avgust 1880 i No, Jca/ pa še čakate, preljubi županje Savinjske doij/jg da ne začnete uradovati slovenski, mislite li, da naš rtii]} narodni jezik še nema vezave v javnih uradih? Ali L hočete stoprov čakati, ka Vam bode slovensko uradovarua šiloma po višjih oblastih zaukazano. To pa ne utegne kmalu biti, torej pa tudi ne čakejmo, temuč ganimo sg sami, vsaj vemo, da nam slovenskega uradov^a braniti ne more, samo če se tu pa tam kak uradnik, nemč^f ali Nemec po robu stavi in drzne nam nemščino vsiljevati ne znajoč slovenščine in boječ se za svoj obstanek - nazn^] nimo ga! A takih strijcev se ne ustrašimo, pokažimo jij^ pogum. Oni morajo tako plesati, kakor se od zgoraj gode in od zgoraj nam zagotavljajo, da smemo slovenskega uradovanja terjati, inače je odprt pot vsem protivnikom našim. Mi pa se resno postavimo na narodna stališča glede našega domačega jezika v uradih, uradujmo izključiva in samo slovenski, zahtevajmo to tudi od drugih oblastij^ s katerimi občujemo, n.pr. od okrajnih sodišč, katera se naposled vendar le privadijo te »grozne« jim slovenščine, da si se jej poprej na vse kriplje protivijo. Slovenščina mej nami Slovenci pa nij le v narodnem obziru pravična, temuč je i uradnem službovanju na korist in v prospeh, kajti vsakdo bode potrdil, da je napačno v nemškem jeziku zabeleževati to, kar se slovenski misli in govori. Takovi spisi nemajo nigdar tistega pravega pomena, kateri je pravičen prvotnej mish. Ako se naši odhčnjaki, duševno dovolj zmožni, ne ganejo, kako si hoče potem ubogi kmetič pomagati, ki ima sicer narodni čut v sebi, a ne tistih duševnih močij, ki morejo prodirati do našega narodnega cilja. Začnimo torej Slovenci vseobče uradovati v narodnem jeziku, ako hočemo vse želje v kratkem uresničiti. Zanimiv curkomet Pod pokroviteljstvom občit ske gasilske zveze Velenje^ bil na velenjskem kotalkališč zaključni del curkometa, kj« se je pomerilo več desetin i Škal, Pesja, Šentilja, Šoštanji Topolšice in Šmartna ob Pak nastopih pa so tudi gostje i Slovenske Bistrice. Zmagaš gasilci iz Pesja, kot zanimivo pa dodajmo, da so bile me gasilci tudi ženske predstavni ce, ki so se na tekmovargu i redno izkcizale. Foto: L. OJSTERSEi Čudeži so bili pridržani sa- mo cerkvi, predvsem samo- stanom, priprošnjam svetni- kom ter uporabi raznih rehk- vij, odpustkov, bo^epotnim ceremonijalom. Tudi zdrav- ljenje s čcOi, obkladki in obh- ži ni bilo posebej vpadljivo, s^ je bil v vsaki kmečki dru- žini kdo, predvsem starejši in izkušeni, ki je vedel nekaj o učinkih čajev, o žavbah in obližih. Lipovo cvetje, kami- lice, glog in druge splošno znane zdravilne rože in zeliš- ča so še danes menda v vsaki hiši, kot so v vsaki kuhinji domače začimbe, od kumine do brinovih jagod, lorberja. Včasih smo otroci več bosi letali naokoli kot dandanes. Mirnogrede seje kdo spodbil in sf olupil kožo s palca. Poi- skal si je tropotčev hst in ga s travo privezal na prst. Od- lupljeni del kože se je hitro prirastel. Za žanjice je bilo nevarno, da so se užele z ostrimi srpi, ko so pobirale latovje pod srp, ah pa si je srp zagnala v nogo, ko je ho- tela z močnejšim zamahom presekati zapleveljeno zmeš- njavo. Nekatera se je ranila pri brušenju srpa. Kaj so sto- rile? Nekatere so se polulale na rano, druge so hitro poi- skale osat, ki so ga mečkale, da je pritekel sok in z njim pokaphale rano. ljudje še danes vedo kaj blaži vročino, k£0 povzroči hitrejše dozore- vale gnojnih vnetij oziroma k^ vleče gnoj iz rane, iz ubo- da in podobno. Izpahi in zlomi so bih že težja reč in marsikdo je do konca življenja šepal in krumpal zaradi padarskega posega, ki je bil morda kos nalomom, ne pa popolnim zlomom. Ko so se kosti naro- be zrasle, je bil ud skriven- čen, krajši. Zvin so takšni ljudski zdravniki zdravih z zagovarjanjem, s privezo- vanjem križca iz kakšnega posebnega lesa s hodno nitjo na členek ah zglob. Pri tem Zagovarjanje, padarstvo, vražjevernost so mrmrah skrivnostne be- sede in stavke, božali in gla- dili prizadeti ud v smeri od srca ah k srcu, za lajšanje bo- lečine in upl^nitev oteklo- sti (otčka) pa priporočali ki- sove obkladke. Za zobobol so ljudje uporabljah pregrete ržene plčve v vrečki iz lane- nega platna in še dandanes žganje, ki ne omrtviči z6ba, marveč čutno živčevje. Takš- ne bolečine pa je kaka žen- ska tudi zagovarjala, kot je s srpom in čarnimi besedami požela komu ječmenček na očesu, ki je hudo neprijeten gnojni izpuščaj. Ženske, pa tudi moški, ki so bih pri teh rečeh spretnej- ši, ki so vsega tega več vede- h, če so bili na sumu, da ima- jo celo Kolomonov žegen, so bili pred tremi, štirimi stolet- ji z eno nogo vselej na stezi k vishcam, h kladi za obglav- Ijanje, na grmado. Vse kar je takšnega človeka v določeni sredini delalo nadpovpreč- nega, je moglo biti samo bož- ja, ah pa še rjue - hudičeva zasluga. Vražjevernost je povsod po svetu še vedno ljudem pod kožo. Od tega je ni odre- šila niti visoka civihzacija, niti jih od tega odvrne po- božnost in vera. Spominjam se dninarice Sevškove Mice, ki je hodila v tavrh h kmetom v okohci Laškega. Bila je prepričana, da je žaba, ki po večernem zvonenju še lazi naokoh, za- nesljivo coprnica. Če lazi kje blizu hleva, opreza za krava- mi, ki jih bo ponoči molzla. »Če takšno žabo prebodeš s šilom preklje, boš potem po kakšni krevsljajoči babu- ri, ki bo tožila za bolečinami v križu ah drobovju, coprni- co tudi spoznal,« je menila. Bila je bogaboječa ženica, ta Sevškova Mica, toda v copr- nice je verjela prav tako trd- no, kot v boga v nebesih. Vsesplošna nepismenost preprostega ljudstva, a tudi meščanov in celo nekaterih iz gosposkega sloja, je bila tudi razlog za sumničenje. V zgodnjem srednjem veku so znah pisati samo menihi v samostanih, zato za du- hovščino in za gosposko v času coprniške prega^avi- ce branje in pisarne ni bilo nič nenavadnega. Ce pa je bil branja vešč kdo iz najnižjih slojev, je bilo to zato, da je lahko prebiral črne bukve, recimo Kolomonov žegen, v katerem so bile zapisane razne padarske razlage, kako zagovarjati bolečino in bole- zen, kako se ubraniti čarov- nije, zlega vpliva - pa tudi to, k^o ga povzročiti. Prihodnjič: KAKO UGNATI COPRNICO TATICO MLEKA Naslovna stm Kolomonovega žegna, knjižice,» je bila tudi v naš^ krajih kar prectj. razširjena bolj razgledani zagovarjalci. V tem uvodu p'^ da je »to pravi U celotni Kolom^ nov žegen, ki je Bi , prvikrat tisk»^ v letu 1321 v m nu ob Renu in tinščini objavlj^ nato na nemških zik prestavi zdaj pa prvikr* slovensko na oo^ kuhan in svf pripravljen.