#        Princip nacionalnosti moramo prenesti z empiriène ravni na antropološke temelje, ker izvira iz trojne narave èloveka. Èlovek je ute- lešen duh in je kot tak sestavljen iz duha, duše in telesa, je torej poduhovljena telesnost. V njem obstaja osebni in dedni princip, moš- ki in `enski. Duh je v èloveku bo`ji princip, ki ima v sebi `ivljenje in se razodeva v Bogu. Èloveška osebnost je osebni duh, ki ima Kri- stusovo podobo, in v tem ontološkem smislu je osebnost soudele`ena v Kristusu, v njegovi univerzalni podobi. V Kristusu, kakor tudi v èloveškem duhu “ni veè ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne su`nja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus” (Kol 3, 11). Udje Kri- stusovega telesa so tako dr`avljani sveta, udje vesoljnega bratstva, ki ni internacionalno, temveè nadnacionalno, je duhovno obèes- tvo. Ker je Duh obrnjen h Kristusu, je iz- vennacionalen, nadnacionalen. Kdor sledi Kristusu, se v tem smislu odpove samemu sebi in lastni poduhovljeni telesnosti: “Èe kdo pride k meni in ne sovra`i svojega oèe- ta, matere, `ene, otrok, bratov, sester in celo svojega `ivljenja, ne more biti moj uèenec” (Lk 14, 26). V Stari zavezi je podoba te od- povedi Abram, ki mu je bilo reèeno: “Pojdi iz svoje de`ele, iz rodbine svojega oèeta v de- `elo, ki ti jo bom pokazal” (1 Mz 12, 1), v Novi zavezi pa apostol Pavel, v katerem je umrl Savel, jud in slu`abnik sinagoge (prim. Apd 22, 3), ter se rodil apostol ljudstev. Zanj v Kristusu Jezusu “niè ne velja ne obreza ne neobreza” (Gal 5, 6). Do tega je bil pripeljan — sicer ne brez upiranja — tudi apostol Peter, ki mu je bilo razodeto, ko je bil poslan h Korneliju, da “Bog ne gleda na osebo, temveè mu je v vsakem narodu všeè tisti, ki se ga boji in pravièno ravna” (Apd 10, 34-35). Tako imenovano duhovno `ivljenje se tako do neke mere izmika moèi empirizma s svojo spremenljivostjo, èasovnostjo in pro- storskostjo. Duhovno `ivljenje ni samo nad- nacionalno, ampak tudi nadzgodovinsko. V njem Sveti Duh gleda v sebi Boga in sebe vidi v Bogu. Zakladi duhovnega `ivljenja se razodevajo v meri duhovnega sprejemanja, imajo veèno vrednost, ker niso razsvetljeni od spodaj ali od strani, ampak od zgoraj. To je veèno `ivljenje, ki nam ga ka`e Kristus. V zakladih kršèanske duhovne literature ne opazujemo toliko èasa, kraja ali narodnosti njihovega nastanka, temveè nas bolj prevza- meta sorodnost in podobnost v njihovi vse- bini. Tudi veèna knjiga, sveti evangelij, in prav tako vsa Nova zaveza, ki so ju napisali Hebrejci (poleg tega ne v najboljši gršèini, na nekaterih mestih, na primer v Razodetju, skoraj v `argonu), se absolutno ne istovetita z grško narodnostjo, z nekim krajem ali ob- dobjem. Od tu je samo korak do sklepa, da Duh v splošnem ni nacionalen in še veè, da je nacionalnosti tuj in celo sovra`en, da jo presega, razpušèa, odpravlja, ker resnièna du- hovnost ne samo presega meje nacionalno- sti, ampak je mera tega preseganja mera du- hovnosti same. Kljub temu moramo reèi, da to deloma dr`i, deloma pa ne dr`i. Èe razu- memo nacionalnost kot zanikanje duhovno- sti, potem to absolutno ne dr`i. Vrnimo se k ideji izhajanja iz antropolo- gije. Èlovek ni duh brez telesa, ampak je ute- lešen in v tem se razlikuje od angelov, ki so bitja brez telesa, vendar nimajo svojega sveta in ne morejo neposredno sodelovati v svetu,  ) *'9 %2     6-              razen preko èloveka, v moèi svoje so-èloveš- kosti.2 Seveda imajo tako nematerialni duhovi kakor èloveški duh sam po sebi, ne glede na njegovo konkretno utelešenje, individualne lastnosti. Vsak duhovni jaz — tako angelski kot èloveški — je poseben `arek v bo`ji popol- nosti, ki je drugim enak po naravi, vendar raz- lièen po hipostazi. Angeli ne poznajo sorods- tva, ampak samo hierarhijo, niso rod, temveè zbor in zato tudi nimajo nacionalnosti. Ven- dar pa so zaradi svoje individualne narave zaš- èitniki zgodovinskih krajev in obdobij, cerkev in ljudstev: angeli ljudstev so razumski temelj njihovega bivanja. Èlovek, ki je utelešen duh, je zdru`en v duši in telesu, je torej telo, o`iv- ljeno z dušo. Zaradi tega in v tem ima so- rodstveni temelj bivanja, njegove korenine so zasajene v rodno zemljo, je noèna senca, ki jo razsvetljuje duh. Èlovek je enota svetlobe in teme, dneva in noèi, osebnosti in rodu, ka- terega del je — sin ali hèi, oèe ali mati, brat in sestra, mo` in `ena, otrok svoje zemlje in svojega ljudstva. Njegovo `ivljenje in njegova ustvarjalnost sta duhovno-telesna. Moè duha se razodeva v zdru`enosti z dušo, ki je vezana na zemljo, prvinsko mater sveta. Princip rodovnega `iv- ljenja èloveka povezuje z `ivalskim svetom, medtem ko ga dejstvo, da je nosilec duha, dela razliènega od njega. @ivali, èeprav imajo individualnost, ne poznajo osebnosti, ki je lastna samo duhu. Èloveški duh ima naravo, ki obstaja samo za veènega duha. Teozofske “rase”, “podrase”, “duhovne esence”, v kate- rih je èloveška oseba kri`išèe in interakcija, odpravljajo osebnost kot tako. Vendar oseb- nost resnièno obstaja samo v edinosti z “vsem”, kakor koli `e ga poimenujemo: na- rava, duša, svet, zemlja, rod itd. Èlovek je ro- dovno bitje in rod je skupni predikat nedo- loèenemu številu osebkov. Ta predikat je za- pleten in raznolik pojem, zaèenja se pri dru- `ini in se vraèa k najširši enoti. Znotraj tega se nahaja narodnost. Èe je v duhovnem svetu individualni duh primarna resniènost, ki iz- vira iz Boga, od katerega dobi zavest in se raz- vija skozi vse osebno `ivljenje, potem je na- ravni princip rodu popolnoma podvr`en spreminjanju. V posamiènem smislu narodi nastajajo, se mešajo, izumirajo, se asimilirajo. V splošnem smislu je ideja èistega naroda ena izmed utopij, la`nih vrednot, ki zavajajo èlo- veštvo. Vendar to dejstvo, kljub splošnemu zlivanju narodov, ne odvzema nacionalnim mešanicam njihovega konkretnega obstoja. V spreminjanju se uresnièuje prvotna in so- fijanska ideja bivanja. Nacionalnost ni zgolj neko dejstvo in v tem smislu zgodovinsko na- kljuèje, kapljica v oceanu sveta, ampak ima razumsko naravo, razumski princip, ki mu zato pripada njegov poseben “nosilec” v svetu angelov. Rodovni princip, duša, je za èloveka neovrgljivo dejstvo njegove narave, od katere se ontološko ne more — aksiološko pa ne sme — osvoboditi, ker bi to pomenilo, da se raz- telesi, preneha bivati v svoji èloveški naravi. Ta luciferski upor proti Stvarniku, izveden v utopièno nemogoèi te`nji, da bi prenehali biti to, kar smo, je pred Bogom nekaj ostud- nega. Vendar ni vsako èašèenje dejstev vred- no èloveka, dejstvo mora biti sprejeto kot vrednota in upravièeno kot ideja, ki se je iz faktivnosti spremenila v nujnost bivanja. Jasno je, da je Duh tisti, ki povzroèi to spremembo. Èlovek je kompleksno bitje in kot tak te`ak tudi sam sebi, vendar je to te- `o prevzel nase Bog-Èlovek v uèloveèenju. Tu moramo vedno znova iskati harmonijo in ravnote`je; vsako poenostavljanje v eni ali drugi smeri popaèi ta ontološki odnos v njegovi protislovnosti. Kozmopolitizem pod pretvezo navidezne duhovnosti je la`, prav tako kot zoološki internacionalizem, ki iznièi celostno dojemanje duše zaradi enega same- ga vidika `ivljenja rodu, to je razredne so- lidarnosti, socialne solidarnosti. Tudi divji nacionalizem predstavlja isto la`. V njem je sprevr`ena lestvica vrednot, tako da dušev-  #        nost dobi prednost nad duhom in ne duh nad duševnostjo. Tudi K. Leontov je opazil povezanost med dekadenco duhovnosti in rastjo agresivnega nacionalizma majhnih na- rodov, ki se umetno porodi z njihovim par- tikularizmom.3 Tu je te`ko najti ravnovesje. Vendar moramo za to, da bi pravilno zasta- vili vprašanje in opazovali hierarhijo vrednot, najprej doloèiti osnovne postavke. Kot prvo je za èloveka iz ontoloških razlogov naravno, da ljubi svojo dušo, svoj rod, svojo domo- vino, svoje ljudstvo in svojo zemljo v vseh komponentah tega sklopa, ki vkljuèujejo je- zik, znaèaj, darove, ustvarjalnost, zgodovino. E. Dolinar: Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, glina.       Zato mora ljubiti svojo dušo, greh je, èe je ne ljubi, to bi bilo ontološko pošastno, to bi bila anomalija, dekadenca. Samo ljubezen daje videnje in intuicijo. Brez ljubezni je ne- mogoèe spoznavati, odsotnost ljubezni po- meni oèetomor, umor mater, samomor. Se- veda to ni najvišja ljubezen med osebami, ki ustreza trohipostatiènemu naèinu ljubezni v Sveti Trojici. To je drugi naèin ljubezni, je ljubezen do osebnosti, do tega kar je nje- no, in ta naèin ustreza ljubezni Boga do So- fije v njegovem samorazoredetju.4 Takšno sa- morazodetje èloveka kot stvarjenje samega sebe v svojih elementih je nemogoèe brez polnosti `ivljenja v naravi, v duši. Obstaja ne samo naravna ljubezen, ampak tudi dol`- nost ljubezni, torej v zvestobi svoji domovini, svoji duši in svojemu telesu. Takšna ljube- zen ne sme postati dejanje samopotrjevanja v lastni omejenosti, ki se lahko sprevr`e v za- nièevanje in sovra`nost do drugih narodov, kljub temu pa ne more biti drugaèna kot par- tikularna. Solovjov je v svoji ideji o “nacio- nalnem altruizmu” predlagal naèelo, ki je po- polnoma napaèno in utopièno: ljubi drug narod kakor svojega.5 To je protislovno, kot èe bi rekel: ljubi `ene in otroke in prijatelje drugih kakor svoje lastne. Ta ideja je napaèna z ontološkega vidika, ker obstajajo odnosi, ka- terih narava sama je v tem, da so izkljuèujoèi. Takšna je ljubezen do svojega in do svojih — in prav ta lastnina je tu objekt ljubezni. Ven- dar to vrsto ljubezni zaznamuje posebna te- `ava in je podvr`ena nevarnosti. Kakor je na- mreè osebna ljubezen v splošnem `rtvovanje in resnièni altruizem, prav tako v ljubezni do svojega obstaja nevarnost, da postane ljube- zen do sebe. Ljubezen je znaèilna samo za duha, za “jaz” in ljubezen do svoje domovine je na nek naèin samoopredelitev jaza. Zato od èloveka zahteva `rtev, brez katere se pred- met ljubezni spremeni v kult, v malika. “Svo- je” v ljubezni ni subjekt ali ko-subjekt, tem- veè le predikat, je pasivna in dvoumna `en- skost. Ljubezen do svojega mora biti dejav- nost Duha, ne pa njegovo ugašanje. Izdati svoje ali tajiti svoj izvor zaradi osebnega in- teresa, zaradi materialne koristi je greh proti tej ljubezni. Šibkost te ljubezni, ki je v do- loèenih mejah nepremagljiva, pomeni poza- bo in asimilacijo. Njena moè je duhovna us- tvarjalnost, samorazodevanje Duha ne samo v samem sebi, ampak tudi v “njegovem”, ki je to, kar bi lahko imenovali kultura. Domo- vina je za nas predmet kulturne ustvarjalnosti, smo mi sami v svojih darovih in talentih. Do- movina sta naša duša in naše meso kot zavetje našega duha. Zato je njegova polnost v nas maksimum našega bivanja in naše ustvarjal- nosti, medtem ko pomanjkanje duha pomeni ugašanje našega bitja, raznarodovanje in kul- turno smrt, tudi èe je njen grob pokrit z umetnim cvetjem. Pojmovanje domovine in naroda z zgodo- vinskega vidika je vendarle relativno. Lahko se razteza do koncev svetovnega imperija v na- cionalnem sinkretizmu ter do vesoljnega za- vedanja vsega èloveštva, ker naše telo v sebi nosi povezanost s vsem svetom, rodovno dre- vo v svojih koreninah zdru`uje vse èloveštvo, celega Adama. Narod v svoji konkretni dano- sti je zgodovinsko pogojeno dejstvo. Ves èas se spreminja, meša, širi, krèi, `ivi v nas. Po eni strani obstaja te`nja po širjenju njegovih meja in celo po njegovem preseganju ter vznikne pravo dr`avljanstvo sveta, predvsem pod vplivom kršèanstva in kršèanske kulture. Obenem pa se z ostrenjem narodnostne ref- leksije poglabljajo narodne meje in se krepi razlikovanje med narodi. Narodnost je volja po obstajanju, ki lahko postane tudi pomanj- kanje volje. Dr`avljanstvo sveta, celotno èlo- veštvo sploh ne predstavlja iznièenja narodov. Nasprotno, pomeni njihovo zrelost. Èloveš- tvo vstopa v vesoljno kršèansko skupnost ne samo kot loèeni posamezniki, ampak tudi kot narodi v vsej konkretnosti njihovega `ivljenja. Razosebljeno izenaèevanje in abstraktno rav-         # note`je kozmopolitizma sta praznina, ne pa vesoljnost, prav tako kot je esperanto miselni konstrukt, ki pa absolutno ne pomeni pre- seganja pluralnosti babilonskih jezikov. Pot, ki je bila zaèrtana v Losanni,6 je preseganje od znotraj in ne od zunaj, so prave binkošti jezikov, ko vsi postanejo razumljivi drug dru- gemu, vsakomur v domaèem jeziku. “Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci? Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku?” (Apd 2, 7-8). Zato je naèelo zdrave narodne za- vesti ali kar nacionalnega altruizma drugaèno od tistega, ki ga predlaga Solovjov, in se glasi: na podlagi lastnega narodnega èustva ne `eli slabega in ne poskušaj iznièiti in s silo asimi- lirati drugih narodov, ampak priznaj njihovo pravico do obstoja enako kakor svojo, `ivi in pusti ̀ iveti drugim, v svobodnem sodelovanju njihovih zdru`enih moèi. Iz tega, kar smo povedali, sledi, da je narod duševno-telesni princip v èloveku; ni duh, ampak sta duša in telo. Narodna zavest in njene vrednote torej nimajo avtonomnega in samozadostnega obstoja, paè pa se morajo po- drediti duhu v njegovi te`nji k Bogu. Bog je višji od naroda, zdru`enost z Bogom je po- membnejša od nacionalne zdru`enosti; du- hovno obèestvo zajema vsa ljudstva in vesolj- no Cerkev sestavljajo razliène nacionalne Cerkve. Kaj pomeni v tem kontekstu prvens- tvo Duha? Pomeni predvsem `ivo zavedanje dejstva, da so ljudje, ki so razlièni po narod- nosti, duhovno med seboj enaki — so vseh vrst in Kristus je vse v vsem. Za kristjana je za- vest, v kateri ima narodnost prvenstveno vlo- go, poganska in celo `ivalska. Zato mora du- hovna askeza zavirati silovitost nacionalnih strasti, èeprav s tem ne odstranimo konkret- nosti duhovnega `ivljenja, ki prejema snov in vsebino v narodu kot posebnem talentu. Prvenstvo duha v narodni zavesti7 nas vodi k ugotovitvi, da naroda ne moremo dojemati samo kot danost ali dejstvo, temveè kot us- tvarjalno nalogo in dol`nost. Nacionalni princip mora biti prav tako kakor duh vedno v ustvarjalni napetosti. Samo na ta naèin opravièuje svoj obstoj in je rodoviten z ustvar- jalnega vidika: ni fetiš ali malik, ampak `iva duševnost. Ustvarjalen odnos do lastne na- rodnosti pa ne dovoljuje izkljuèevanja. Nas- protno, tu deluje naèelo ab uno disce omnia. Mogoèe lahko v tem najdemo razlog za dejs- tvo, da je Puškin, veliki nacionalni in hkrati univerzalni pesnik, imel tako izreden talent, da se bralec lahko v`ivi v njegovo umetnost. Dostojevski je nekoè, ko je hotel pohvaliti prav to lastnost velikega genija, v univerzal- nosti neutemeljeno ugotavljal nacionalno last- nost ruskega pesnika in jo s tem moèno skr- èil, saj je spremenil v dejstvo tisto, kar ni dejstvo, ampak ustvarjalni princip. Seveda je ta ista lastnost, namreè sposobnost v`ivetja, splošna znaèilnost èloveškega uma, v meri us- tvarjalne nadarjenosti: na primer pri Shakes- pearu ali Goetheju. Zato je pristna in ustvar- jalna ljubezen svobodna: “Spoznali boste re- snico in resnica vas bo osvobodila” (Jn 8,32). Na podroèju tekmovanja v ustvarjalnosti se rodi in poglobi vzajemna ljubezen, razume- vanje in solidarnost med narodi, ki dose`e svojo središèno toèko v verskem `ivljenju, v ljubezni do Kristusa in v slu`enju njemu. Kristjani razliènih narodov morajo ljubiti in spoštovati kršèanske darove drug drugega; ne morejo in ne smejo dopustiti nacionalnega sovraštva med seboj. Zato so odbijajoèi izumi kot deutsches Christentum ali še slabše arisches Christentum (ki imajo svoje predhodnike v Zvezi ruskega ljudstva8) sami v sebi prosti- slovni, ker uvajajo prvenstvo naroda, ki je za kristjana nedopustno, loèujejo Kristusa in hoèejo pregnati iz cerkve Nenemce oziroma Nearijce. To je odvratno pred Bogom. Seveda ne smemo biti hinavci ali iskati idiliènega zatoèišèa pred tragedijo, ki je ve- soljna zgodovina. Ker so narodi med seboj v konkurenci, je mo`no, da med seboj tekmu- jejo in se tudi bojujejo za svoj obstoj. V tej              situaciji lahko postaneta neizogibna obramba naroda in boj, ki nista samo pasivna, ampak glede na okolišèine tudi aktivna. V takšnih situacijah je veliko skušnjav, vendar mora glavno naèelo tudi tukaj ostati prvenstvo duha in ustvarjalnosti, ne pa golega širjenja. Zavest, da “ni niè veè na svetu potrebno,”9 mora po- trditi sprejemljivost ali nesprejemljivost te ali one manifestacije nacionalnega èustva in ka- tastrofa je, ko se vest zamegli in zaènejo zma- govati strasti. V tem smislu je narod danost in dol`- nost. Protislovje narodnega samozavedanja je v tem, da ima zanj narod praktièno en sam in izkljuèen pomen, enako kakor jaz za èlo- veka, èeprav je vse èloveštvo sestavljeno iz “jaz-ov”. Vendar èlovek ne more govoriti o sebi v tretji osebi, ker je sam zase subjekt in ne objekt in objektivnost v ljubezni je neke vrste vroè led, contradictio in adiecto. Vendar je ta enostnost iluzija transcedentalne zave- sti. Kot jaz v svojem jedru predpostavlja do- loèene so-jaze ali zunaj-jaze (se pravi, ti, on, mi, vi, oni), tako tudi narod v svoji konkretni posameznosti predpostavlja druge so-narode in je od njih omejen glede na svoj egocen- trizem. In kakor zaprtemu jazu drugi so-jazi odpirajo vrata ljubezni po podobi trohipo- statiène Ljubezni, tako tudi so-jazi drugih narodov odpirajo vrata solidarnosti med ljudstvi. Samo ta odprtost je pogoj za zdravo narodno samozavedanje, ki ni zastrupljeno od izkljuèujoèega egocentrizma, in `e vnaprej odpravi vsako idejo o izbranosti in enkrat- nosti. Tu se pred nami pojavi problem izbra- nega ljudstva, ki je v tem, kar terja zase, ved- no nacionalno èustvo, ki je izgubilo ravno- te`je. Njegov paradoks vodi do tega, da je na- merni antisemitski nacionalizem parodija ravno na judovsko zavest izbranosti, ki je pre`ivela samo sebe.10 Izrael Stare zaveze je bil izbrano ljudstvo, s katerim je v Abraha- movi osebi Bog sam sklenil zavezo in ga s tem naredil vrednega, da je postal resnièen no- silec bo`jega èešèenja. Na kaj se je nanašala in kakšen pomen je imela ta izbranost od Boga? Gotovo se je lahko nanašala na to, kar je bilo v Izraelovih lastnostih univerzalnega, skupnega vsem ljudem in ne neki posamezni etnièni skupini. Navsezadnje je Izrael po Sve-        E. Dolinar: Na dan stiske te klièem, glina.  # tem pismu samo potomec celote narodnih skupin (Sem, Kam, Jafet), ki naprej ustvarja potomce (Izmael). In on sam je gotovo samo eno izmed mnogih ljudstev, majhen narod brez lastne kulture in politiène te`e, poleg tega pa še s “trdim tilnikom” in z “neobre- zanim srcem”. Zaradi svojih naravnih poseb- nosti je za nas manj privlaèen od denimo Gr- kov in njihovih kulturnih prednikov, od Egipèanov itd. Izbranost pomeni preseganje nacionalnega partikularizma, tako kot je bilo pri Adamu pred padcem: Izrael je bil kot pravièen mo`, nadnacionalen ali zunajnacio- nalen, poklican, da slu`i bo`jemu uèloveèe- nju, prihodu novega Adama, v katerem “bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje” (1 Mz 12, 3): “ni ne Juda ne Grka”. Izrael je bil po- klican, da postane glina v rokah lonèarja. Da bi bila glina dobro pripravljena, da bi se izoblikoval “sveti ostanek”, so bila staroza- vezni Cerkvi dana vsa sredstva milosti, da bi na drevesu Izraela vzcvetela rajska lilija — da bi na svet prišla Devica Marija, ki je postala Gospodova mati, in v osebi apostola Janeza mati vsega èloveškega rodu. Seveda obstaja med izraelskim ljudstvom in njegovim sa- dom — novim Adamom — skrivnostna in ne- doumljiva povezava, prav tako kakor med gli- no in posodo. Vendar glina ni posoda in pri- padnost rodu sama po sebi še ne zagotavlja izbranosti, kot odkrito pove apostol Pavel: “Saj niso Izraelci vsi, ki so se rodili iz Izraela. In tisti, ki so potomci Abrahama, niso vsi otroci. (...) To se pravi: za Bo`je otroke ne ve- ljajo otroci po mesu, marveè se štejejo za po- tomstvo otroci po obljubi” (Rim 9, 6-8). Zato moramo iskreno povedati: izbira izbra- nega ljudstva se je dokonèala z uresnièenjem utelešenja. Po njem ni in ne more biti nobe- nega ljudstva, ki bi se lahko potegovalo za tako izbranost, ker so bili vsi izbrani in po- klicani, kot pravi apostol Pavel tudi o samem Izraelu: “kajti Bog se ne kesa svojih milostnih darov in svojega klica” (Rim 11, 29). Zato ima misel o izbranem ljudstvu izkljuèno kri- stološki pomen, v odnosu z utelešenjem in po utelešenju je vse èloveštvo postalo Kristu- sovo. Zato je tudi Izrael izgubil svojo izbra- nost in v splošnem je bogoskrunska vsaka te`- nja katerega koli ljudstva, da bi se imelo za iz- brano, torej Kristusovo ljudstvo. Vsa ljudstva so Kristusova, vendar je vsakemu od njih lahko namenjena njegova beseda, ki je v Razodetju namenjena Cerkvi v Efezu: “Èe pa se ne spreo- brneš, bom prišel k tebi in odstranil tvoj sveè- nik z njegovega mesta” (Raz 2,5). Lik Kristusa samega je ideal normalnega odnosa med nacionalno in univerzalno zavest- jo. Gospod je privzel pristno èloveškost, ki vkljuèuje tudi konkretno narodno samozave- danje. Bil je sin Davida, sin Abrahama (Mt 1, 1). Menil je, da je poslan predvsem k izgub- ljenim ovcam Izraelove hiše, k bo`jim otro- kom, v primerjavi s katerimi so bili pogani “psi” - in tega ni zanikal, ko ga je Samarijanka imenovala Juda (Jn 4, 9). Jokal je nad svetim mestom in nad svojim ljudstvom, ki ga je ho- tel zbrati okrog sebe, kakor koklja zbere pišèeta pod svoje peruti, jokal je nad njegovo usodo: “Glejte, vaša hiša je zapušèena” (Mt 23, 38). O tem veliko govori tudi v prilikah. In vendar kljub tej naravni dr`i in odgovornosti do slu- `enja svojemu narodu, Gospod ne samo ne zanièuje sirofenièanske `ene, ali Samarijana, Grkov, ali Rimljanov, ampak po binkoštih na- rodov pošlje svoje apostole k vsem jezikom. In kar je najpomembnejše, v `areèem oblièju Abrahamovega Sina ni nobene sledi narodne omejenosti, ki jo ljudje pogosto povezujejo s svojo individualnostjo. Nasprotno, v oblièju, ki je nacionalno, odseva univerzalno, vseèlo- veško oblièje. Vsi narodni obrazi prepoznajo in najdejo svoj obraz v Kristusovem obrazu in to je eden izmed tihih èude`ev evangelija — Kri- stusov obraz, ki se skriva v njem in ki “ni delo èloveških rok”. V tem oblièju, s katerim je zaznamovan vsak èloveški obraz, najdejo edi- nost vsi nacionalni obrazi: Grk in Jud, barbar                     in Skit, moški in ̀ enska. V Kristusu imajo od- govor vsa vprašanja, še posebej nacionalno vprašanje. Narodnost v nas je strast in te`a, usoda, dol`nost, dar, poklicanost, `ivljenje. Moramo ji biti zvesti in gojiti ljubezen do nje, vendar jo moramo vzgajati, razsvetljevati, preo- bra`ati. Kozmopolitski èloveèek iz Voltairovega ali komunistiènega modela v `ivljenju ne ob- staja, razen kot dialektièni trenutek v teku zgo- dovine. Cerkev je sestavljena iz nacionalnih Cerkva, kakor je èloveštvo sestavljeno iz naro- dov. Za Ruse je pravoslavna kultura ustvarjalen ruski prispevek k vesoljnemu delu. Samo na- cionalno je univerzalno in samo v univerzal- nem obstaja nacionalno. Duh je eden in eno- staven, medtem ko ima meso v svoji duši šte- vilne dele in vidike, je “mnogovrstna Bo`ja modrost” (Ef 3, 10). ! "*4% ; ; 1. Nacija i èeloveèestvo v: Novyj Grad, 8, 1934, 28- 38. Ponatisnjeno v S. N. Bulgakov, Soèinenija v dvuch tomach, 2: Izbrannye stat’i, (ur. I. B. Rodnjanskaja), Moskva, 1993, 644-653. 2. Bulgakov je poglobil razmišljanje o antropologiji in angelologiji v La scala di Giacobbe ¡or. Lestvica Iakovlja. Ob angelach, Paris, 1929¿, Roma, 2005. 3. Podobne ideje najdemo pri K. Leontovu (1831- 1891) v zbirki razprav Vostok, Rossija i slavjanstvo ¡Oriente, Russia e mondo slavo, 1885-1886¿. 4. Od razprave Ipostas’ i ipostasnost’, objavljene v Pragi l. 1925, Bulgakov vedno bolj odstopa od hipostatiènega pojmovanja Sofije in jo razlaga kot bo`jo ousía, ki se razodeva in hipostazira (ker je prav ipostasnost’ sposobnost hipostaziranja, te`nja k hipostaziranju) v bo`jih osebah. Razlikovanje med bo`jo Sofijo in Sofia creaturale — v zvezi s katerim Bulgakov govori o panenteizmu (Bog v vsem), ki hkrati ovr`e tako panteizem (ki meša delujoèo moè Boga v stvarstvu z osebno navzoènostjo Boga samega, ki ima v sebi lastno `ivljenje, ki ga svet ne izèrpa), kakor tudi manihejstvo, za katerega je svet princip, nasproten Bogu, in ne priznava, da je svet vkoreninjen v bo`jem `ivljenju — je osrednjega pomena tako v mali kot v veliki trilogiji. 5. “Ama tutti gli altri popoli come il tuo”: V. Solov’ëv, Opravdanie dobra ¡La giustificazione del bene, 1894-1897¿, v: Sobr. Soè. VIII, Bruxelles, 1966, 331. 6. Leta 1927 od 3. do 21. avgusta je Bulgakov skupaj z metr. Evlogijem in N. S. Arsenovom sodeloval na prvi svetovni konferenci “Vera in ustava (costituzione)” v Losanni. To gibanje je imelo temeljno vlogo v prvi fazi ekumenskega gibanja, ki je zdru`ilo 400 predstavnikov 127 pravoslavnih, anglikanskih, reformiranih in svobodnih cerkva s ciljem, da bi prehodili pot teološkega dialoga, ki so ga razumeli kot sredstvo za premagovanje ovir za edinost cerkev v Jezusu Kristusu in za odpiranje poti za njeno vidno uresnièitev. V Losanni je bil Bulgakov izvoljen v odbor, ki je imel nalogo voditi gibanje do naslednjega mednarodnega sreèanja, naèrtovanega v Edinburgu leta 1937. 7. Prim. znani govor Dostojevskega junija 1880 v Moskvi ob otvoritvi Puškinovega spomenika. Dostojevski je takrat dejal: “Resnièno, v evropski knji`evnisti so bili umetniški geniji izredne velièine, kot Shakespeare, Cervantes, Schiller. Vendar poišèite med njimi vsaj enega, ki bi imel takšno sposobnost univerzalne simpatije in skladnosti, kot jo je imel naš Puškin. In prav ta dar, ta sposobnost je najpomembnejša znaèilnost našega naroda, on jo deli prav z našim ljudstvom in zato je resnièni pesnik ljudstva. Najveèji med evropskimi pesniki niso nikoli znali s takšno moèjo utelesiti v sebi duha drugega naroda, naj je bil še tako blizu njihovi duši, vsej skriti globini te duše in vsej `alosti njihovega poslanstva, kot je to storil Puškin. Nasprotno, s tem ko so evropski pesniki za svoje junake izbrali tuje narodnosti, so jim na koncu vselej vtisnisli peèat lastne narodnosti, jih preoblikovali po sebi. Celo pri Shakespearu, na primer, so italijanski junaki skoraj vedno pravi Angle`i. Med vsemi svetovnimi pesniki ima samo Puškin dar, da se popolnoma utelesi v tuji narodnosti.” V: Dostoevskij, Diario di uno scrittore, (it. prev. E. Lo Gatto), Firenze, 1981, 1275-1726. 8. Skrajno desna nacionalistièna organizacija, ki je bila oktobra 1905 ustanovljena v Peterburgu in unièena po februarski revoluciji. 9. Prim. Acatisto al sepolcro portatore di vita e alla Risurrezione del Signore, Kiev, 1879, 35. 10. Bulgakov je pisal o tem problemu, ki prinaša obravnavanje judovstva brez religioznih predpostavk in razumevanje izbranosti nekega ljudstva samo na èloveški ravni `e v èlanku “Karl Marx kot religiozen tip” ¡“Karl Marx kak religioznyj tip”¿ leta 1907. V zaèetku 40. let se je veliko ukvarjal z usodo Izraela, ki jo je zanj moè razumeti zgolj na religiozen naèin. Vse njegove razprave o judovskem vprašanju so zbrane v publikaciji Christianstvo i evrejskij vopros ¡Kršèanstvo in judovsko vprašanje¿, izdani v Parizu leta 1907.