v fcotuttui
Leto LXXm., št.z87
LJubljana, sobota 14. decembra 194«
ENSKI
Izhaja raak dan popoldne izvzemal nedelje In praicnlka — InaeratJ do 10 patit mrt 4 Din 2. do 100 vrst s Din 2 50 od 100 do 300 vrat a Dte S, vaO« tnaerati petit mui Din 4 - Popust po dogovoru. tnseratn) davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—* as Inozemstvo EHn 20,—. Rokopisi ss os -*~ *~
UREDNIŠTVO IN tJTRAVNlsTVO LJUBLJANA. Knafljeva nllea tt. 5
T Vefoa: 21-22, 21-22. 21-24, 21-20 m 21-2v,
Podrulntes: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon tt. M — CBLJK. celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon it. 65; podružnica upravo: Kooenova ul 2. telefon it 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVKNJ GRADEC, Slomškov trg ft. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351.
Angleška ofenziva v Egiptu se nadaljuje
Italijani se umikajo proti Sollumu in Tobrukn — Angleži zajeli italijanske zaloge živil in bencina — General Wawell sodi, da vcjie operacije v Zapadni puščavi lahko skrajšajo vojno za več mesecev — Italijanske čet2 se
junaško upiraj9 cSmazivi sovražnik oklopnih kolon
Kairo, 14. dec. s. (Reuter). Zadnje uradno poročilo poveljstva angleške vojske na B.ižnjem vzhodu, ki je bilo objavljeno včeraj popoldne, javlja da angleške čete še dalje zasledujejo italijansko vojsko v smeri proti libijski meji, ter da so zajele zopet več tisoč ujetnikov, med njimi tudi dva generala — divizijska poveljnika.
Sicer izjavljajo v merodajnih angleških vojaških krogih, da se operacije na bojišču nadaljujejo točno po načrtu. V g'av-nem so v teku že sedaj očiščevalne operacije na bojišču, kjer se brani še nekaj manjših ita'ijansk'h oddelkov. Po angleških uradnih podatkih je ang'eška vojska v dosedanjem poteku ofenzive imela zelo ma'o žrtev.
Italijanske vojne ujetnike z bojišča odvažajo sproti v za'edie. Pri transportih ujenVkov pomaga tudi angleška vojna mornarica, ker je na ladjah olajšano tudi prehranjevanje ujetn'kov.
London, 14. dec. s. (Reuter). »T'mesov« vojaški poročeva^c na bojišču v Egiptu javlja, da sta bili v dosedanjih bojih zajeti oziroma uničeni predvsem 1. in 2. libijska divizija italijanske vojske. Nadalje je bila uničena 4. diviziia fašistične milice in ok'opna »puščavska kolona« pod poveljstvom generala Ma'ettna. ki je bila enakovredna diviziji. Sef štaba tega odde'ka je bil u*et, medtem ko ie general Ma'etti sam, kakor znano, padel. V an-
g'e^k'h vojaških kroeih izjavljalo, da je bTa razpršena še tudi ena diviziia redne Italijanske voj~ke in sioer najbrže 63. Ta diviziia je pretrpela težke izgube.
Kairo. 14. dec. s. Reuteriev posebni poročevalec na bojišču v Zapadni puščavi javlja, da so Anjj'eži za^i nen^kodovane vse italijaTV«?ke zaloge živil in bencina v zapadnem Egiptu,
Dnevno trovelje generala WaweHa
Kafro, 14. dec. s. (Reuter). Snoči je bilo objavljeno dnevno povelje, ki ga je pred začetkom ofenzive v Zapadni puščavi naslovil na angleško vojsko vrhovni poveljnik na Bližnjem vzhodu general Wawell.
Dnevno povelje pravi med drugim, da zmaga nad Italijani v bitki, ki je zdaj v teku, lahko predstavlja enega odločilnih dogodkov v sedanji vojni, ne samo za Bližnji vzhod in ne samo za operacije na drugih bojiščih, temveč tudi za bodočnost civilizacije. Wawell pravi, da lahko odločilna zmaga v Zapadni puščavi skrajša vojno za več mesecev. Wawell nato poziva angleške vojake, naj vsak v polni meri doprinese svoj de^ež k odločilni zmagi ter pravi da prekaša ancleška voiska italiiansko v vsakem pogledu, razen po številčni moči. Angleži so bolie opremMe-nit bolje izvežbani, ne?o Italijani ter se bore tudi za plemenitejše cilje.
Končno omenja Wawell obliubo ministrskega predsednika Churchilla, da bo angleška vlada nudila vojski na Bližnjem vzhodu pomoč v vsflkfm pogledu pri njenih sedanjih operacijah.
Čestitke egiptskega kralja
Kairo, 14. dec. s. (Reuter). Egiptski kralj Faruk je poslal k zmagi v Zapadni puščavi čestitke vrhovnemu poveljniku generalu Wawellu, poveljniku letalstva maršalu Longmoreu in vrhovnemu poveljniku angleške vojne mornarice v Sredozemlju admiralu Cunninehamu. Kralj Faruk sporoča svoie čestitke tudi vsem častnikom in vojakom, ki so sodelovali v bojih.
Italijanska letala niso napadala
Kairo, 14. dec. s. (Reuter). Reuterjev posebni d op sni k na eni izmed angleških vojnih ladij ob obali zapadnega Egpta pravi, da ves čas operacij niti eno italijansko letalo ni napadi ansTeškega vojnega brodovja. čeravno je bilo to stalno v akciji vse od Solluma pa do Maktile- pri Sidi Baraniju.
Na vojnih ladjah so lahko zasledovali po^ek bojev v puščavi iz radiote^^-a'cV'p poročil, ki so j;h pošiljali angleški te*k; tank? na bojišču. Voznik enega izmed tankov je iavil. da se mu je predalo 500 italijanskih vojakov.
Letalski napadi na Al sksandrijo prenehali
Kairo, 14. dec. s (Reuter) Egiptski listi beležijo značilno dejstvo, da so prej tako pogosti italijanski letalski napadi na Aleksandri j o popolnoma prenehali. Čeravno so noči v Aleksandriji zdaj jasne Smatrajo da je udejstvovanje italijanskih letal preprečilo angleško letalstvo z neposrednimi
bombnimi napadi na italijanska bojišča v
Libiji
Izjava aitgle&kega ministra za prehrano
London. 14. dec. A A (Reuter). Minister za prehrano W00]ton je v govoru ki ga je imel včeraj v Portsmouthu poleg drugega Izjavil:
Mi smo prešli v napad na sovražnika. Zadajamo mu udarce in borbo prenašamo čez morje, kajti dolžnost Velike Britanije je. da se tudi tam bori. Zahvaljujoč se Gospodu in hrabrosti naših borcev moremo dogodke, ki so se odigrali zadnje dni. ocenjevati z nado in polnim priznanjem in moremo s tem v zvezi našim borcem reči da imamo polno zaupanje v rezultate njihovega napora
Grki sa bližajo Kimari in Tepelenijo
italijanski napadi na grške položaje pri Pcdgradcu — Morala
grških ost je odlična
Atene, 14. dec. s. (Atenska tel. ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 48. vojno poročilo:
Silovite akcije naših čet na raznih delih fronte so se končale z ugodnimi rezultati.
Angleško poročilo
Atene, 14. dec. e. (tteuter). Po vesteh s fronte se je včeraj zjutraj pričelo topniško streljanje na severni fronti, nakar so grške čete kljub močnemu sovražnemu ognju prešle v napad na italijanske položaje. Grški napad je bil zlasti močan v dolini reke Devoli in vzhodno od Pera ta. Živahni boji so se vršili tudi v dolini, ki vodi proti Eibasanu. Severno od Podgrad-ca grške čete polagoma napredujejo. Topniški ogenj je neprestan na črti Mosko-plje ln Budilište. Italijansko letalstvo je bilo včeraj zelo aktivno ter je zlasti na severni fronti in pri Moskoplju srdito bombardiralo grške položaje. Kljub vsem italijanskim napadom je morala grških čet odlična.
Ameriška poroHia
Atene, 14. dec. s. (Ass. Press). O položaju na bojišču javljajo, da so Grki včeraj povsod nekoliko napredovali, zlasti pa v južnozapadnem delu fronte. Ob obali so se Grki že močno približali Himari. Italijanska vojska brani zadnje višine pred pristaniščem Prav tako so Grki že prispeli v neposredno bližino Tepelenija. Italijanska alpinska divizija, ki brani to postojanko, je po grških informacijah pretrpela težke izgube. Snoči je bilo sporočeno iz grških virov, da Italijani Tepele-ni že izpraznjujejo.
V srednjem delu bojišča so Grki zavzeli nekaj novih gorskih vrhov z bajo-netnimi napadi.
Na severovzhodu so Grki osvojili dve vasi v bližini Podgradca.
Iz poročil italijanskih vojnih ujetn;kov je ugotovljeno, da pošiljajo Italijani na bojišče stalno sveže čete, ki šele pravkar prihajajo iz Italije.
Atene, 14. dec. s. (Ass Press) Po grških uradnih podatkih so Grki na albanskem boj'šču doslej od začetka vojne dalje ujeli 200 italijanskih častnikov in 7000 vojakov. Ed'no ujetniki i> najnovejših bojev v tem številu še niso upoštevani.
Med zap^njen'm italijanskem voj«jm materialom je skupno 120 topov. 55 nroti-tankovskih topov, mnogo tankov 250 tovornih avtomobilov. 15 000 motooik'ov in biciklov ter več tisoč r>n*k Zajete je bilo tudi mnogo vprežne živine.
Atene. 14. dec. s. (Ass. Press). Po fffvfinr-
maciiah z grških uradih me«=t se je CT-ško letalstvo včeraj na boiffeu z^o Živahno udeistvovalo ter je prizadelo Italijanom mnogo izgub.
Italijani bombardirali Podgrađec
Sv. Naum. 14. dec. e. Včeraj so na odseku pri Pod£rao>u Ttalnani iz izmori od Elbasana zopet bombardirali grške n^'o-žaje Okrog 13 je prTete'o okoli 30 ita-'ija^skih leta^. ki so iz nreccišnie v*?;^e vrgla mnogo bomb na Pod gradeč ter na vasi Cerovo in Starovo. kier je *edro ffr-Skih sil na tej fronti Več letal te oo^e-telo nad grške položaje nad Pod gradcem
in vrglo tudi tam precej bomb, katerih eksplozije so se zelo dobro slišale daleč na našem ozemlju. Bombardiranje je trajalo okrog 20 minut, nakar so se letala umaknila preko Kamije v notranjost Albanije. Ni znano, če so Grki imeli izgube v Podgradcu in na položajih na Mokri, ki je bila, kakor kaže, glavni cilj italijanskega bombardiranja.
Poročila
listov
Z grško J ug os I o venske meje, 14. dec. e. V zadnjih dneh se v Dj**vdjeliji ni slišalo topniško streljanje, toda predsinočnj im se je zopet pričelo in je trajalo vso noč in tudi včeraj ves dan z nezmanjšano silo. Sodijo, da so se na severni fronti v področju Podgradca zopet pričeli večji boj L Izve se, da Italijani na tem delu fronte pripravljajo protiofenzivo.
To domnevo kolikor toliko potrjujejo tudi grška poročila. Grški listi objavljajo vesti o operacijah, v katerih naglasa j o, da so se vršili boji samo na nekaterih krajih, ker vlada na fronti velika nevihta, zlasti na primorskem odseku, kjer neprestano sneži in dečuje. Zaradi visokega snega in hudega mraza so bili boji znatno s'abši. Italijani so večkrat napadli, toda Grki so povsod obdržali svoje položaje.
Najsrditejši boji so b'H na grškem desnem krilu severno od Podgradca na koti 1200. Grki so naskočili to postojanko, Ita-
lijani so pričakovali napad in prišlo 5e do strahovitega boja na nož, ki je trajal dalje Časa. Grški listi poudarjajo, da je bil to eden najbolj krvavih spopadov v sedanji vojni.
Italijanska letala nad Grčijo
Atene, 14. dec s. (Atenska tel. ag.). Notranje ministrstvo javlja, da so včeraj italijanska letala bombardirala več mest in vasi v notranjosti Grčije.
Italija preživlja t?<žke ure, pravijo v Rimu
Rim, 14. deć. AA (Štefani) Listi pišejo o relđki bitki m«d Italiian- in Angleži v Egipta in o borbi na grškem bojišču. Listi
opozarjajo na gigantsk; trud s katcrtm se AngMja bori proti Italiji na Sredezemskem morju, toda vse to bo zaman dasi upajo, da ji bodo zadal) odločilni udarec Anglija je zbrala znatna š+evifo čet »n sredstev ne samo v Ang'iji. ampak v vsem svojem cesarstvu, da bi jih vrgla prot' Italiji zlasti na e^ipt-kem boji?čv
»Popo'c di Roma« pravi da «e AngVži varajo, če menijo, da je v Italiji s'a1a ročka osi. Os n:ma slabe »očke m Ans'eži bodo to čez nekaj časa uvideli. Italijanske čete se v puščavi tuns>sko upirajo ofenzivi sovražnih oklopnih kolon. Vojna v pti^ča-
glavni činitelj miru in reda
V Rimu napovedujejo naši državi Se odličnejše mesto
v bodočnosti
Odnosi med Bolgarijo in Turčijo se zboljšujejo
izjavljajo v Sofiji — Novi krediti za turško narodno
obrambo
Sofija. 14 dec e. Glede izboljšanja turško bolgarskih odnošajev. je neka mero-dajna osebnost ^zjavila.
Odnošaji med Boigarjo in Turčijo, ki so bili vedno korektni, dasi v zadnjem času ne posebno prisrčni, se sedaj vedno bolj izboljšujejo, V zadnjih dneh je bile ▼ Bolgariji odpuščenih mnogo rezervistov,
kar spravljajo v zvezo z izboljšanjem odnošajev med Turčijo in Bolgarijo
Ankara. 14  dec. e. (Tr   Press). Vlada je zdelala zakonski načrt, na podlagi kate-•ega bo od narodne skupščine zahtevala nove kredite za narodno obrambo v znesku 40 milijonov fa»-fklh lir.
Rim, 14  dec  e. V R;mu je bri podpis
pakta med Jugoslavijo in Madž-n ko sprejet s precejšnjim presenečenjem Rimski list so namreč pisali, da najbrž ne bo priš'o do podpisa pogodbe ob prilik- obiska grofa Oak\ja v Beogradu, temveč da bo ta podpis odgođen do ob:ska zunanjega nvn 9'ra dr. Cincar Markovića v Budimpešti Sedaj tudi ita'ijan"-k» tislc na vidn:h mestih javlja, da je bil poipisan pakt o večnem nri-jateljstvu med Jugoslavijo in Madžarrko.
V rimskih po!»t;cri'h krogih je bil podpis pakta sprejet z zan:manjerr in simpatijami Podpis pakta pomeri, kakor pravijo dru2t etapo za ohranitev n.Tu v tem delu Evrope To ic hkrati tudi cilj ita'ijan ske zunanje po'it'ke Ita'ija je vezana z Mnd?aT-sko z vivmi trad'cionn'ne^a prijateljstva z Pogosta vi jo pa men* prijateljski odn >"aji ^'vnijo na paktu o prijateljstvu iz leta 1937
IraMjans-ki tisk v spM^nem priznava namen pakta da odstrani vojno od balkansko p >-Junavskega odseka V zvezi z vsem tem v Rimu poudarjajo, da Jugoslavija sedaj spet zavzema svoje mesto, ki ji pripada v južnovzhodni Fvropi Zahvaljujoč modri politiki zadnjih let in aktivnosti ju-goslovenske vlade postaja Jugoslavija zopet g'avni č:n;telj mire -n roda na južno-vzh>dn?m evropskem odseku, kjer jo v bodočnosti čakajo še pomembnejše naloge in še orTičnej^e mej»tc-
Budimpešta 14 dec A A (Havas) Madžarsko odoostanstvo. ti je g.oh Csakvja spremilo v Beograd %e je *n. r: vmiifo v Budimne to Tud' snoči so madžarski politični krosi 'zražali *voje zadovoljstvo zaradi zb''?^nja med Madžarsko *r Jugoslavijo, ki koristi okrepitvi miru v južno-vzhoJn; Evropi.
Ruska nmoMia c^ramba
Maršal Timošcnko pravi- da se mora narodna obramba
okrepiti z vsemi sredstvi
Moskva. 14. dec. AA (Reuter). Ljudski komisar za vojsko maršal Tim^šenko je podal izjavo, v kateri je rekel, da ne smemo izgub!jati časa z nekoristnem pripovedovanjem, ampak moramo največjo pozornost obrniti na stvarnost.
S tem v zvezi so na konferencah v vojnih klubih govorniki poudarili potrebo da se morajo sovjetski vojaki čim bolj iz-vežbati za vojne razmere. Izvedelo se je,
da se bo ?3. februarja nad 100 tisoč sovjetskih mladeničev udeležilo Cross-coun-i-ryja in smučanja.
Maršal Timošenko je v pismu, ki ga Je poslal organizacijskemu odboru za omenjene športne prireditve poudaril, da je potrebno, da se ruska narodna obramba s vsemi sredstvi okrepi in da se mora mladina veibatL
Angleški kralj — 4Sletnik     Izselitev Nemcev iz Litve
London, 14. dec AA (Remen Danes 14 decembra bo kralj Jurij star 45 let V zvezi s tem kraljevim rojstnim dnevom nr bo nikakih uradnih slovesnosti in ceremonij. Kralj bo današnji dan prebil s kraljico in bodo rostni dan kralja Jurija uradno proslavili 12. junija 194L
Berlin, 14. dec AA. (Tassi. Nemški bu-etin »Dienst aus Deutsch'and« piše, da se bodo najbrž kmalu izselili Nemci iz Litve in da se o tem že razvijajo diplomatska pogajanja. Priprave v praktičnem smislu se bodo začele v začetku prihodnjega leta.
Sovražnik s svojimi podmornicami z vso silo poskuša, da bi nastala pri nas lakota, toda mi še vedno nismo lačni. Ravno sedaj smo dobili še nekaj ladij z življenjskimi potrebščinami in jih uporabljamo istočasno za prevoz vojaškega materiala, kakor tudi za prevoz potreb naši vojski, ki se bori na Srednjem vzhodu.
vi v kateri je z^gos-poctarT mar?aT Grazia-ni. je dejan^o vojna, ki ima sxroj poseben okvir in se bo bitka ridaljcva!a do tedaj, dokler bo kaj vode, pogonskega goriva, streliva in čet in vse to nudi možnost obsežnih manevrov List dodaja, da preživlja Italija težke ure v tej vojni preživlja jih pa s popolno gotovostjo, da bodo vse te preizkušnje premagane. Ce je Anglija močna v Egiptu, tedaj ima Italija zaupanje v svoje vojake in njihove voditelje in računa z zmago.
Angleži se §c enkrat motijc pi^e »Mes-sagero«, če upajo, da bc propaganda izzvala strah in nemir w ItaJliji Danes je nastopila velika ura za italijanski narod, ki pozna samo pota časti. Italijanski naroJ bo šel samo po tej noti. Tc pomer da ne bo sovražniku v ničemer popust H, dokler ga ne bo potolkel.
£i££enje v Italiji
New York 14 dec. s. (Col. B S.) Iz pisanja italijanskih listov se zdi. da se pripravlja v Italiji notranjepolitično čiščenje. Farinacci zahteva odločno pobijanje defetizma in či'čenje med srednjimi slojt. češ
da so sovražni fašizmu. Z asti naj bi bili podvzeti ukrepi proti navija'cem cen, ki prodajajo bago tajno po 3 do 4-krat večjih cenah nego so uradno predpisane. »La-voro fascista« označuje prav tako srednje sloje kot sovražnike fašizma m pravi, da je treba brezobzirno z njimi postopati.
»Co'umbia« citira dalje vesrf, da je bilo posi'anih v Italijo več ste ncm'k'h častnikov in uradnikov Ges»t»po. da pomagajo pri notranjepolitičnem či.ščenju v Tta'ijl. Columbia pristavlja, da je ta vest povsem nepotrjena ter da prihaja iz angleških virov.
Letaka vejaa mzJ Anglija in Nemčija
London. 14. dec s (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja:
Preteklo noč so angleTd bombniki napadli razne cilje v severni Nemčiji in zasedenih nem kih pokrajinah.
London, 14. dec. s (Reuter) Leta'sko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju:
Sovražna letalska ak t i vrvos-t nad Anglijo je bila preteklo noč zelo majhna. Bombe so povzročile malo škode na nekaj točkah ob vzhodni angleški obaili. Manjše število oseb je bilo ranjenih.
Operacije v Severnem
London, 14. dec. s (Colirmbla B. S.) Neka nem ka podmornica je včeraj v Severnem morju potopila » torpedi dve ang1« Id ladji. Izgubo pomožne križarke »Forfare« javlja tudi posebno poročilo angle ke ad-miralitete.
Columbia izve, da je pomožna križarka »Forfare« nem'ko podmornico s 6vojimi ropovi uniči'a. preden se je sama potopila.
London, 14. dec. s. (Reuter) Admira ite-ta javlja v posebnem komur:keju, da je neki vlačifec vojne mornarice v četrtek popoldne nad Severnim morjem sestrelil neki nem.ški bombnik ki ga je sku'al napasti. Na vlačilcu ni bilo ne žrtev ne škode.
Konec meilTierzdne uprave v Tsnjerjss
Tanger. 14. dec AA. (Reuter). Včeraj je bi] a razpuščena mednarodna uprava v Tangerju. Vsi ang'eški, francoski in italijanski funkcionarji' so bili takoj odpuščeni. Tudi mednarodna policija je ukinjena, namesto nje pa je prišla španska varnostna garda. Španski upravnik Amieva je zamenjan, na njegovo mesto pa je prišel vojski fu^kciona** Grepori.
London, 14. dec s. CReuter) An?1e^ci generalni konzurt v Tankeri" je po na^rv^u an-pTeške v'ade vložil pri Snslr&ih kanili ^b'a^teh oster protes* zaradi ttkHrftve mednarodne uprave v ncTtra?ni duoj v Tangerju
F2»*M z^liv *f*i«r£U|e
Afosfcva, 14 dec i (DNFO iv-i1(r \nv. Ija iz Leningrada da je pričeđ Finski zaliv zmrzovati Dosedaj plovejo painiki brez pomoči ledolomilcev.
Stran 2
rajinjim po izredno veliki živahnost v pisarni rs j ha z gotovostjo laike scOj o dibo Hitler se v teku večera zapustil Berlin, sc s strani nemikega pristojne^ mesta tudi pozno ponoči ni mo^o dobit' nobenega zadevnega obvestila. Edino, kar »e ie moglo z vso gotovostjo ugotoviti, je bilo. da je Hitler v teku prejšnje no* zares zapustil nemško prestolnico Kakoi »e iz dobro poučenih virov izve. je kancelar odpotoval proti jugu. Preteklo noč je zapustil Berlin tudi zunanji  minister Ribbent'cp
\ Scw Yorkt 14. dec a Cofambta B S objavlja včeraj popo'dn* posebno telefonsko poročilo svojega poročevalca v Berlinu, da sta kancelar Hitler ia zunanji nvmster Ribbentrop- baje opoldne odpctovala iz Beri ina v neznani smeri. Dav Gorombia to informacijo potrjuje.
Smatrajo, da se bo kancelar Hitier sestal z neko osebnostjo is n>zemstvm najbrže z italijanskim ministrskim predsednikom Mus-so! ini jem, čeravno v uradnih nemških krogih to demantira jo.
Vojvoda WindsGrski
pri Rooseveltii
EivH angleški V ral j se je posvetoval s predsednikom Zedinjenih držav o novih ameriških oporilčih
New Vorfc. 14 dec. s. (Ass. Press) Vojvoda \Vindsorski ki se že nekaj dni mudi v .Miami ju na Floridi, je včeraj zjutraj nenadoma z ameriškim mornariškim letalom odpotoval v neznani smeri iz ^Miamija. Takoj so se razširile vesti da je vojvoda odšel na obisk k predsedniku Rcoseveltu.
Zvečer sc je vojvoda VVirdsorski z istim leta'om vrnil v Miami. Po svoji vrnitvi je sprejel novinarje ter jim je sporočiti, da se je res sestal s predsednikom Rooseveitom na križarki »Tuscaloosa*. Vojvoda je dejal, da sta se z Rooseveitom posvetovala glede vpra anj novih ameriških mornariških oporišč, ki jih je Anglija odstopila Zedinje-n;m državam v svojih kolonijah v Karibij-skem moTJu Razgovori so se naturali tudi na gospodarska vpra'anja otokov, na katerih bodo ustanovljena ameriška oporišča ter na sodelovanje med Anglijo n Zedi-n jeni mi državami za pospeševanje gospodarskega življenja na teh otokih.
Iz dobro poučenih krogov st je izvedelo, da je vojvoda VVindsorski obiskati predsednika Roosevelta na izrecno Roosevelto-vo vabilo, ki je bilo dostavljeno vojvodi že pred nekaj časa.
Miami, 14. dec AA. (Reuter). Razgovor med vojvodo Windsorskim in predsednikom Rooseveitom je trajal poldrugo uro. Razgovor se je nanašal, kakor se poudarja, na načrt ofenzivnih obrambnih oporišč na Antilih. Predsednik Roosevelt je priredil kosilo na čast vojvodi na križarki »Tuscaloosa«.
New York, 14. dec. s. (Ass. Press). Na križarki »Tuscaloosa« je včeraj predsednik Roosevelt sprejel novinarje k običajni petkovi konferenci tiska. Roosevelt je iziavil novinarjem, da ozemlje, ki ga Anglija procTaga za zgraditev ameriškega mnroariškega oporišča na Bahamskem otoćru. ni primerno in da bo zato treba iskati novega primernejšega prostora na ot^čiu.
New York. 14. dec. AA. (DNB>. »Asso-ciafod Press« je izvedel iz Car'tona v južni Karolini, da bo kri žarka Tuscaloosa,
na kateri je predsednik Roosevelt, danes
popoldne prišla v Carlton. Od tam bo Roosevelt s posebnim   vlakom   odpotoval v
VVashington.
Philippsova posvetovanja
Washington, 14. dec. s (Ass Pre*s) Podtajnik angleškega finančnega min;strstva Philrpps je imel včeraj novo konferenco z ameri:kim finančnim m n istrom Morgen-thauOm glede možnosti ameriške finančne pomoči Angliji.
Kanadska vojska
Ottawat 14 dec. a (Reuter) Z uradnim
dekretom ie prvič v zgodovini Kanade ustanovljena »kanadska vojska* Doslej je razpolagala Kanada samo z milico m eks-pedicijskimi divizijami.
Vojaška pogodba med Argentino in Urugvajem
Buenos Aires, 14. dec s. (Ass. Press). Argentinska in urugvajska vlada sta podpisali vojaško pogodbo, s katero se obvezujeta, da ustanovita ob obalah reke La Plate mornariška in letalska oporišča, ki bodo na razpolago vsem ameriškim državam za skupno obrambo Amerike proti vsakemu napadu.
Lorda Lothiana bodo
pokopali v Ameriki
Washington, 14. dec. s, (Reuter). Truplo
pokojnega angleškega veleposlanika lorda Lothiana bo jutri popoldne upepeljeno v krematoriju v Washingtonu. Pogreb bo v ponedeljek in bo lord Lothian začasno pokopan na nacionalnem pokopališču v "VVashingtonu. Načrti za prevoz Lothianovega trupla v Anglijo so bili opuščeni
London, 14. dec. s. (Columbia B.S.). V zvezi s kombinacijami o nasledniku umrlega veleposlanika v "VVashingtonu lorda Lothiana imenujejo tudi ime podtajnika
Aretacije komunistov v BukareSti
Bukarešta, 14. dec e. (Štefani). Policija je v Bukarešti odkrila komunistično celico. Člani te celice z neko žensko vred so Zidje. Poleg tega je policija aretirala še deset komunistov, ki jih je zalotila, ko so po bukareštanskih ulicah razdeljevali ilegalne letake.
Odkrita tajna organizacija v Bratislavi
Bratislava, 14. dec AA. (DNB). Policiji v Bratislavi se je posrečilo odkriti večjo tajno organizacijo, katere delovanje je bilo naperjeno proti interesom in obstoju slovaške republike. V zvezi z odkritjem te nepostavne organizacije je bilo prijetih okoli 30 oseb. Večinoma gre za levičarje radikale, katerih delovanje je znano še iz Češkoslovaške republike
Vojna na Kitajskem
Cungking, 14 dec s (Tas«») 11. decembra je 16 japonskih bomnnikov napadlo kitajsko mesto Kunning Povzročena škoda je neznatna
Sto km sevemoTapadno od Kantona so Kitajci pričeli pred 10 dnevi z nanadi večjega obsega na japonskt prometnt zveze.
V severni Kitajski so Kitajci v južnoza-padnem delu province Sansi povzročili znatno rkodo na iaponsk'h že'ezn^kih in telegrafskih napravah V provinc- San si je prišlo na več točkah do bojev.
Rusko posojilo Kitajski
Tokio, 14. dec. u (Štefani) Povodom vesti o nekem posojilu v znesku 100 milijonov jenov, ki naj bi ga Moskva odobrila kitajski vladi v Cungkingii. naglasa agencija Domei. da merodajni japonski krogi nimajo potrdila te vesti, izvirajoče iz Hong-konga. Nasprotno se poudari a. da gre po vesteh iz istega vira za že poprej zaključeno pogodbo med sovjetsko trgovsko misijo m neko kitajske izvozniško družbo čaja, ki spada pod pristojnost vlade v Cung-kingu. »Jomiun Sumbun« komentira vest o posojilu kot manever angleško-ameri&ke propagande
Volilna reforma na Japonskem
Tokio, 14. dec. AA. (Taas). Japonska vlada proučuje predlog o volilni reformi,
ki bo predložen parlamentu. Po tem novem zakonskem predlogu bodo volilne pravice imeli samo družinski poglavarji
ln bodo na ta način za volitve v narodno predstavništvo izgubili dva in pol milijona japonskih državljanov.
Iz Kranja
SOKOL
Lutkovno rleđal'šoe Sokola I na Taboru
ponovi danes 14 t m prav srčkan ig**o »Kaznovani mlinar«, spiral Joe Som Prisrčna in vesela zabavna iera ie orav leno uspela in žela mnoeo od obra v ni a Zas u-21 obile?a obiska. zat-> prisrčno vab jeni! Predprcdaia vstopnic od 11. do 12. na Taboru. Telefon. Igra Jurčkov Jazz. 553-n
— Predavanje »Planina cvete« je zbujajo
povsed, kjer je bilo doslej prirejeno, veiiko pozornost in je privabilo polne dvorane občinstva. V sredo 18. t. m. bo predaval avtor g". K- Kocjančič iz Ljubljane v Kranju pod okriljem Ljudske univei-ze. Njegova izvajanja bo spremljalo okrog 120 ouapozitivov v naravnih barvah.
— Iz Šahovskega življenja. V sredo je bil v klubskih prostorih o igran brzotur-nir, katerega se je udeležilo mnogo šahist ov članov KSK. Prvo mesto je zasedel Singer z 8 in pol točke, 2. Kes 8. 3. Janke 7 in pol, 4. Vidigar 6, 5. Rus 5, 6. Žužek 4, 7.—9. so si delili Rauch, Reichel in Kosi z 2 točkama, sledijo ostali tekmovalci. — Vse šahiste opozarjamo, da bo v sredo 18. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela »Stara pošta« redni občni zbor kranj. šahovskega kluba. Vsi ljubitelji kraljevske igre naj se
zbora gotovo udeleže.
— Z zlato kolajno za državljanske zasluge je bil odlikovan policijski stražnik Medle Franc, ki je pripomogel, ča so prijeli razbojnika Haceta,
— Kino »Narodni doma ima na sporedu dvojen program; prikazana bosta clva senzacionalna filma: »2ena na križpotjuc in »Zasanjane ustne«.
— Dramatski odsek »Vzajemnosti« bo priredil jutri ob 15. v Cankarjevem domu« vaško burko v 3 dej. »Dve nevesti«.
— Uspelo predavanje. V četrtek je v okviru SPD govoril v gimnazija g. dr. Bre-celj, predsednik osrednjega reševalnega odaeka pri SPD o pomoči pri nezgodah v planinah G. predavatelj je v uvedu raz-tolmačil, da nima namena a svojim predavanjem usposobiti občunstvo za reševalce, kar bi bilo tudi nemogoče, temveč poslušalce samo opozoriti, kako se more včasih s preprostimi sredstvi uspešno pomagati ponesrečencu, obenem  pa  jih seznaniti z
našo reševalno službo, ki ji SPD posveča izredno skrb zlasti s prirejanjem praktičnih tečajev. Izvajanja so ponazarjale odlične slike, s katerimi je bilo marsikomu omogočeno takojšnje razumevanje načina posredovanja pri krvavitvah ali zlomih, ki dajejo laikom še vedno dovolj možnosti za usodne napake. Drugi del slik nas je seznanil z delom v reševalnih tečajih, toda žal med polušaici ni bilo mnogo planincev. Zdi se, kakor da bi med njimi nihče ne čutil potrebe, seznaniti se z reševalnimi deli pri morebitnih nezgodah. Le z dobro izvežbanimi planinskimi reševalci bo kronano tiho ln požrtvovalno delo osrednjega reševalnega o: seka SPD.
— Fotoamater ji Iz Kranja in okolice se vabijo na sestanek 17. t m. ob 20. v gimnaziji v avrho ustanovitve fotoamaterske-ga odseka SPD Naslednjega dne 18. t- m. bo v Ljudski univerzi predavanje g. Karla Kocjančiča, znanega fotoamaterja, ki nam bo prikazoval barvne slike pod naslovom »Planina cvetec.
— VI. aJc*Kleraa*i ples bo 18. januarja
na kar se opozarjajo društva is organizacije s prošnjo, naj na. ta dan ne prirejajo kakih prireditev.
— Davčna oprava opozarja vse, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znankah, da se od 1. decembra t_ L tudi specialni doprinos za nerodno obrambo plačil-
Sestanek Hitler-Mu ssolini?
Pa berlinskih ln ameriških vesteh sta kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentrap odpotovala proti fugu
Berlin, 14. dec e. Dasi se je fte predvče-
je v posebnih Tnamkah. k* se naiepijaje v davčna kn>ž:ce. Trn sramna se obe v trafikah, kjer se izdajajo tadt davčna znamke za ustužbenskl davek.
— Kaj vse so odnesli, pri vlomu v gostilno g. Bošarja v 8traHlču so pretkani tatovi odZKs.i 10 kg sardin v škatlicah, 15 kg masti, 10 1 s-vovke, nekaj salama. Da so mogli vse to [> praviti, so vzeli a seboj tudi jedilno orodje. Za nttkovci al nobenega sledu.
— Plačajte obč, t***o na vozim, Občina opozarja la&uiike motornih vozi, naj plačajo zapade občinske takse za tekoče proračunsko leto prihodnji teoen v občanski pisarni,, ker bi se sicer nforalo proti njim uvesti izvršilno postopanja, s čemer bi se povzročili občutni stroški.
— S'avka čevljarjev. Danes se je začela v Kranju stavka čevljarskih pomočnikov, zaposlenih na pocLočju kranjskega so.nega okraja. Mezdno gibanje je trajalo že dalje časa, a je ostalo brezuspešno. Oblasti so sklicale po predpisih uredbe o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb dve poravnalni razpravi na katerih pa ni prišlo do sporazuma Za. včeraj je bila sklicana zadnja poravna na razprava, a delodajalci se je niso niti udeležili. Snoči seje delavstvo zbralo na zborovanju, da sklepa o nadaljnjih ukrepih Na področju kranjskega sodnega okraja je v normalnih razmerah zaposlenih okrog 170 čevljarskih pomočnikov, a sedaj jih je 20 na orožnih vajah. Izmen teh je organiziranih 120 m sicer pri Splošni delavski zveai za Slovenijo v Ljubljani. Izmed navzočmh organiziranih čevljarskih pomočnikov, jih je na zborovanji: 99 glasovalo za stavko, 4 proti in 15 se jih je glasovanja vzdržalo. Stavkati so začeli davi.
Iz škof f e Loke
— Vsako sankanje In drsanje po mestu je zabranjeno. Prekrški se bodo kaznovali z globo do 1000 din ali z zaporom do 20 dni. Odgovorni za otroke so starši. Hišni posestniki so dolžni, da redno čistijo svoje pločnike in iih posipajo z žagovino. Tako razglaša občina.
— Zloraba Imena škofjeloške tvrdke. Neznanci so natisnili kuverte z etiketo škofjeloške špecerijske tvrdke Josipa Deisin-gerja. Pisma so bila potem, kakor se zdi, poslana na vse strani. Med pismi je bila tudi dolga vrsta z naslovi, na katere jih pošta nI mogla izročiti. Ta pisma so potem prihajala k tvrdki Delslnger v skofjo Loko in se jih je nabralo v par dneh okrog 50. Vsebina vseh pisem je bila enaka. Ker je šlo na pismih za naslove, ki so DeLsin-gerjevl tvrdki docela neznani, so si bili kmalu na jasnem, da gre za pretkan trik, zlasti ker tvrdka kuvert s takim tiskom zadnja leta sploh ne uporablja več. Faizi-ficirane kuverte so prevzela oblastva.
— Dve prometni nezgodi. Za skladiščem pivovarne Union sta nedavno v jutranjih urah trčila skupaj kovač Aleš Demšar in tovarniška delavka Terezija Notar. Prvi je bil na motornem, delavka pa na običajnem kolesu. Trčenje je bilo tako hudo, da je obležala Notarjeva nezavestna. — Hudo se je ponesrečil moški, ki mu je z motociklom spodrsnilo na splozkih tleh, doma iz Cerknice, je hotel obiskati svojo sestro, ki je poročena na Spodnjem trgu, pa mu je nesreča pokvarila načrt. Ponesrečenca, ki je hudo krvavel, so prenesli k zdravniku dr. Ivanu Hubadu, ki je imel dovolj posla, da mu je pomagal.
— Zavarujte drevesa! Sicer je pozno, a je še čas, da zavarujete svoja drevesca pred zimskimi škodljivci, zlasti pred zajcem. Odškodnino morete terjati za povzročeno škodo le tedaj, če so bila drevesca dobro ovita!
— Nov transformator so postavili te dni ob Solščici. zadaj za klavnico. Prejšnji transformator je bil na drogu, dočim je sedanji v hišici. Izpopolnitev je tudi v tem, da ima sedai tovarna šešir svoj transformator, zaradi česar podjetje ni več v nevarnosti, da bi bilo izpostavljeno motnjam.
Iz Radeč
_ Sokolsko društvo v Radečah je poklonilo 50 din CMD v Radečsh namesto cvetja na grob bivšega člana br. Roberta Lindt-nerja. — Iskrena hvala!
— Lutkovni oder našeara sokolskesra društva priredi v nedeljo 15. t. m ob 16. .zabavno opereto >Miklavž odhaja«. Ker je tudi vstopnina zelo majhna pričakujemo obilnesra obska.
— uri pa in norice razsajajo zadnji čas po Radečah navzlic jasnim dnevom, katerih smo imeli prav lepo število do srede, ko je snežilo vse dopoldne, šolski ob:sk ie zaradi noric, zlasti v nižjih razredih, zelo slab. starejšim ljudem pa dela preg^vice hripa. ki pa je letos nastopila v milejši obliki to doslej še nI zahtevala smrtnih žrtev.
Poslani in ostani član Vodnikove družbe!
Težkoce v prehrani z žitom in moko
Zaloge Ijnbljamfdli pekov so se zopet občutno zmanjšale
Ljubljana, 14. decembra Kakor amo čitali, je bila te dni v Beogradu konferenca o preskrbi Slovenije s ž tam m drugimi žkilskirnl poticbšclnami, katere ae je udeležil tudi zastopnik »Prevoda« g. Snoj. Kaj je bilo sklenjenega na konfeTenc!.' se ne ve točno, dejstvo pa je. da bo treba naglo prestopiti k dejanjem Ljubljanski peki danes nimajo le skort ni kakih zalog moke, zato nastaja nevarnost, da bo Ljubljana ostala tako rekoč brez kruha, že sedaj se je v Ljubljani pekel kruh menda iz najslabše enotne moke, kar nam lahko pove sleherni, ki je v zadnjem času potoval po državi ln primer jal ljubljanski kruh s kruhom v drugih mestih. Ljubljana je bila v preskrbi za postavljena tako po kakovosti to količini moke, samo ne ve se. po čigavi krivdi Mestni aprovlzacija je prav te dni zaprosila »Prizad« za dobavo okrog 80 vagonov pšenice. Trenutno razpolaga mestna aprovlzacija komaj še z desetimi vagoni ,še-nice, ki pa bo kmalu razdeljena to potem
bo nastala zadrega, če dotlej ne bo dobavljena večja količina. Pred meseci ali letom so v Slovenijo uvozili velike količine raznih živil, zlasti žita, ki gotovo Ol bilo vse porabljeno. Vprašanje je, kje leži to blago ?
Slabo založena z moko. pSenico in drugimi živili pa ni samo Ljubljana, marveč tudi dežela. Podeželski trgovci, toda ne vsi, so v zadnjem času sicer prejeli od oficielnega dobavitelja gotove količine moke to drugih živil, zato pa so ostali brez blaga trgovci, ki niso med Izvoljenci. Do malega Izpraznjeni so tudi 2e konzumi TPD v rudarskih revirjih ln če bo nastala zadresra za kruh to druga živila med rudarji ki Imajo najtežje delo. bo kriza tem hujša. Prav slabo funkcionira organizacija preskrbe z živili tudi v drugih industrijskih krajih po deželi, zlasti naše Gorenjske, kar vse povzroča resne skrbi. Odsro-vorni činitelji bodo morali napeti vse sile, da se položaj zboljša.
Pred podražitvijo električnega toka
Prejeli smo.
Odsek   elektrarn  Združeni a električnih obrti v Sloveniji ie sklenil priporočiti svojim članom,  nai z novim   letom zviiajo ceno električnega toka za 25 do 35%. ka naj bo sorazmerno s splošno drag n1o no-
glede na dejanske podražitve Dr izv dn:e eiektričneea toka Vse kar notrebuieio elektrarne, se ie znatno nodražilj in so s^ v splošnem produkcijski stroški za električni tok zvišali od 30 do 70' o. O s?k združenja le s svojim sklepom v najmanjši meri zadostil zahtevam današnie težko dobe. O nameravani podražitvi ie obvesti bamko uoravo in trgovsko zbo ni^o
Elektrarnam ni mogoče od ekiti upravičenost do te podražitve, nag a iti ua ie treba, da bi mode ostati v velja. i star? cene. če bi se odpravile davščine ra električni tok. Trošarina na električni tok ii£j se odpravi in tako na bi bili n^benesa povoda za pedražitav teki. ki bo ime a za posledico podražitev vseh ob.tnih in industrijskih proizvodov.
Ob napovedani podražitvi elektrčn*?^ toka pa moramo upoštevali tudi raz iko v cenah, ki so v veljavi dares pri po amez-nih električnih pcdjetilh Cana električnega toka v mestnih elrk rarnah ie bila previse ka že pred na?topom sološne drasri-rie. Ce bi mestne elektrarne? Po navoilu odseka elektrarn p:dražil3 t k, bi bi'a to taka podražitev, ki b: s-redTla pod o t -dragin;ske predpise. N^.me avans p>.'ra-žftev ie razumljiva za e e'd arne. ki računajo za tok po nekaj desetin par. ni pa upravičena pri elektrarnah, ki računalo tok po 3 5 in tudi več d'nTriev. N pn-vlčana Je ta podražitev tudi zaradi te a ker presega razlika mrd nakupno in prodajno ceno toka mestnih ele'rtrarn \eč-kratni običajni trgovski zaslužek. Ce mestne elektrarne ne bodo hotele znižati mare svojega zaslužka in bodo že itak vis ko ceno električnega toka zvišale do 35%. bo dan primer novega neuspeha raše pr ti-draginJFike borbe. Ta oodrnž!tev bo di^^ tudi pobudo za zvijanje v^eh drugih cen
meriati s stanjem nekvalificiran.b delavcev
Da se je pa tudi današnji težek položaj
nižjih name-čenecv dovoli riKČP> upošteval, se vidi iz tega, da »e je -.-ena določila na 3 din keT b se strer gledi na proizvodne stroške prav gc*«>\t doi' *Hla vi^ja cena Drugod kjtr so sti al ugodneje pogoji za mlečno produkerr (Zaprtb) je oblast, k. ni predstavnica krru-a in Ki dela v interesu vseh slojev, določba mleku ceno na 3.50 din
Ce upoštevamo splošen porast vseh cen, potem prav gotovo ni pretiran«^ 20 odstotno povijanje Da bo prebivalstvo vsaj za silo preskrbljeno z m!e>kom in mlečnimi izdelki, je v obstoječih razmerah možno doseči le z odgovarjajočo ceno. Samo na ta način bo mogoče produkcijo mleka obdržati na današnji višini ker se mleko ne more umetno fabricirati. Če pa enkrat produkcija mleka pa Je iz kateregakoli razloga, minejo leta, preden se krave zr pet vzredijo in s tem produkcija nrrleka dvigne in to zopet samo tedaj če je cena m'e-ka primerna. Upoštevat* meram«* tudi da je izostal ves uvoz mas'a ip m Teka 'z Hrvatske. Nazadovanje v m'ečn produkciji gre preko prerekania svoje p« t ni^rej 2e po tem vidimo kaj usmerja na^t kmetijstvo in kaj je vzrok, da se tr ali mM v večji meri prideluje ali pridelovanje omejuje in tako bo ostalo, doklc- ne d«~b'mo načrtnega gosr-ciarstva Prizadevanje Kmetijske zbornice, da m'tćna i>roJ akcija prekomerno ne nade, je prav gotc\o v interesu vseh slojev.
Ali ]e nova csna mleka ujiiraiijsna?
Od Kmetijske zbornice smo prejeli:
Glede na članek inž. Suhado.ca »AH je nova cena mleka upravičena« (»Slovenec« od 24. XI. 1940) in na odgovore, ki so sledili v »Slovencu« m »Slovenskem Narodu«, objavlja Kmetijska zbornica naslsednje službeno pojasnilo:
Članek inž. Suhado'ca temelji -vseskozi na popolnoma stvarnih podatkih in ni Ie teoretično pravilen, ampak je tudi v resnici stvaren. Ce pa živ nore jci tu ali tam ne krmijo prav tako, kakor se v članku navaja, potem je nujna posledica, da je pri njih produkcija mleka manj a m proizvodni stro ki za mleko še večji.
Vsi odgovori na ta članek so hoteli izvajanje spodbijati s tem, da so opisovali težak položaj n*žjih nameščencev, jasno pa je, da ta težek položaj, ki ga ne zani-kujemo, prav nič ne vpliva na proizvodne stroške mleka, niti ne more biti edino merilo pri določanju. cene. Kmetijska zbornica popo'no-ma razume, da so o^nes za nameščenca težki časi. toda zavedati se moramo vsi, da sc pra\ tako težki za malega in srednjega kmtta, k; tvorita jtxiro kmečkega stanu. Stanje teh komaj moremo pri-
a *t * ^ v* t* o £ *•a ttt
Nedelja, 15. decembra
Ob 8: Jutranji przdrav. — 8.15: Komorni trio (gdč. Francka Ornikova, gg. prof. Con:!a Sc:.lbauer> prof. Marjan Lpovsek).
— 9: Napovedi,' poročila. — 9.15: Prenos cerkvene gi-isbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (ur. Vilko Fajd'ga). — 10: Pisani n-.-evi (plcsce). — 10.30: Prenos Izseljenske akademije (vel. dvorana Uniona). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 17: Krnet, ura: Spori v z-vinski trgovini (G. Gunde Lojze). — 17.30: Salonski orkester (vodi K. Petrič). — 19: Napove-i, p: ročila, objave — 19.30: Zbor Krakovo-Ti novo. — 20.30: Pevski ln orkestralni koncert. SodelUjCta g. Tone Petrov-čič in radijski orkester. Dirig. D. M. S?ja-nec. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (plošče).
Ponedeljek, 16. decembra
Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (p'oBče). — 12: Vsega malo (plošče). — 12.30: Poročnla, objave. 13: — Napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester (voii V. Novšak). — 14: Poročila.
— 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Bre-celj). — 18.20: Nekaj ruske glasbe (plošče). — 18.40: Lov N. Tolstoj (pnef. drr. N. Preobn?.žeiLski) • — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Hudomušnosti (Fr. Lipah). — 20: Hašlerjevl napevi (plošče). — 20.10: O. Župančič: Veronika Desoniška, tragedija (člani Nar. gleda* v Lj.). — 22: Napovedi, poročila.
— 22.15: Večerni spored radijskega orkestra-
Naše gledališče
Drama ln opera ostaneta zaradi smrti mlnstra g. dr. Antona Korošca zaprii do njegovega pogreba.
JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO UDRUŽENJE — SEKCIJA LJUBLJANA sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni redni član, gospod
dr. Anton Korošec
bivši ministrsUi predsedniH, minister za presveto itd.
davi mirno v Gospodu zaspal.
Zvestemu članu stanovske organizacije in naklonjenemu podporniku slovenskih novinarjev ohranimo blag spomin!
V LJUBLJANI, dne 14. decembra 1940.
Odbor.
I    Dr. Anton Korošce j
BEOGRAD, 14« dec. e. Davi ob 6.30 je v svojem stanovanju v Beogradu umrl minister za presveto dr. Anton Korošec. Noe je prebil v krogu domačih, zjutraj pa ie podlegel apoplehsiji, kakor je ugotovil poklicani zdrav-nih.
Vest o smrti dr. Antona Korošca se je z bliskovito naglica raznesla po prestolnici in je izzvala globok vtis.
Dr. Anton Korošec se je rodil v kmečki hiši v Birorjanah pri Sv. Juriju ob Sčav-nici dne 12. maja 1872. V domači vasi je hodil v ljudsko šolo. gimnazijo pa je študiral v Ptuju in v Mariboru. Po maturi je vstopil v mariborsko bogoslovje, nakar je Študiral teologijo se na univerzi v Gradcu, kjer je bil promoviran za doktorja bogoslovja. Po posvetitvi za duhovnika 1.1905 je dve leti kaplanoval, nato pa se je vrnil v Maribor kot prefekt tamošnjega dijaškega semenišča. Obenem se je začel udej-stvovati politično in novinarsko, kot urednik mariborskega »Slovenskega gospodarja«, ki se je pod njegovim vodstvom močno razširil. 2e v bogoslovnih letih se je dr. Anton Korošec seznanil tudi z dr. Janezom Ev. Krekom, s katerim sta ostala potem prijatelja in najožja sodelavca vse do prezgodnje Krekove smrti.
Pri nadomestnih volitvah L1905, ko je umrl poslanec Zlčkar, si je dr. Korošec priboril vstop v avstrijski parlament, kateremu je pripadal do propada Avstro-ogTske monarhije, čeprav je bil od vsega početka izrazit strankarski politik, je vendar po svojem vplivu zavzemal tudi vedno močnejšo in vedno bolj vodilno vlogo tudi v narodni politik:! vseh Slovencev in ostalih Jugoslovenov v bivši monarhiji.
Po prtčctku svetovne vojne je dobival jugoslovenski evangelij, ki ga je učil nacionalni tabor, čedalje več vernikov. Skupno z dr. Krekom se je izrekel zanj tudi dr. Korošec ln postal bori tel j za uresničenje jugoslovenske ideje. V tesnem ln pozitivnem sodelovanju z dr. Krekom in dr. žerjavom je vodil osvobodilni pokret in gotovo je bila v veliki meri zasluga dr. Korošca in pokojnega nadškofa dr. Jegliča, da so množice takratne Slovenske ljudske stranke v letih 1917 in 1918 hitro in tako odločno razvile jugoslovensko zastavo. Iti je prinesla narodno svobodo tudi nam Slovencem.
Ob prevratu je bil dr. Anton Korošec predsednik zagrebškega Narodnega Viječa, prvega suverenega predstavništva osvobojenih Jugoslovenov z ozemlja razbite habsburške monarhije. Po zedinjenju je postal podpredsednik prve jugoslovenske vlade in
jc poslej zavzemaj vplivna in odlična mesta v vseh vladnih kombinacijah, pri katerih je njegova stranka sodelovala. V juliju L1927 je dr. Korošec sklenil z Veljo Vukičevičem takozvani »blejski pakt«, ki je določeval tesno sodelovanje med radikali in SLS ln ki je bil zamišljen kot protiutež kmetsko-demokratske koalicije. Februarja i. 1928 je dr. Korošec vstopil kot notranji minister v drugo Vukičevičevo vlado, ki je podala ostavko dne 4. julija 1928. štirinajst dni po znani tragediji ▼ narodni skupščini, nakar je dr. Korošec sam sestavil vlado. Ni mu pa uspelo odstraniti nasprotstva. ki so izvirala zlasti iz opozicije Hrvatov. Položaj v državi se je zaradi nasprotstev med Srbi in Hrvati bolj in bolj ostril in konec decembra je dr. Korošec podal ostavko svoje vlade. Vrstili sc se brezupni poskusi za parlamentarno rešitev nastale krize, dokler ni prišel kot edini možni izhod Sesti januar 1929.
Ta zgodovinski datum je pomenil novo dobo tudi v političnem življenju dr. Antona Korošca, ne samo v tem smislu kakor za vse dotakratne politike, ki so bili na mah postavljeni v docela nov položaj, temveč morda še v globljem pomenu. Dr. Korošec je bil predsednik zadnje parlamentarne vlade pred tem zgodovinskim datumom; u videl je, prav zaradi tega, da po stari poti ne gre več naprej in da je treba temeljitih in energičnih sprememb. Zato je tudi sam vstopil dne 6. januarja 1929 v prvo 2ivkovičevo vlado. Aktivno je sodeloval pri prenavljanju nase države po smernicah šestojanuarskega manifesta. Pomagal je polagati temelje, na katerih naj bi slonela nova državna politika.
V šestojanuarski 2ivkovičevi vladi je bal dr. Korošec najprej prometni minister, dne 5. avgusta 1929 pa je postal minister za gozdove ln rudnike. Dne 29. septembra 1930 je odstopil in sledil svoji stranki, ki je prehajala postopno v vedno bolj vidno opozicijo.
Nadaljnji razvoj dogodkov je še v živem spominu. Pri vedel je dr. Korošca preko ostrih bojev na terenu ter skoro poldrugo letne konfinacije v Vmjački banji in na Hvaru ropet v vlado, ki jo je po petomaj-skih volitvah sestavil dr. Stojadinovič dne 24. junija 1935. Bil je v tej vladi notranji minister vse do svojega odstopa konec avgusta 1938. nakar se je za par mesecev umaknil v nekako zatišje, a je bil že spomladi L 1939 izvoljen za predsednika senata in je tako zopet zavzel enega najvišjih položajev v državi. V vladi Dragi še Cvetkoviča, rekonstruirani po sklepu sporazuma je postal prosvetni minister. Na tem vplivnem mestu ga je davi zadela smrt, ki je prišla tako nenadejano za vso javnost. Res je že dolga leta bolehal, a njegova življenjska sila je bolezen vedno znova krotila in še pred pičlimi štirinajstimi dnevi je prišel ves svež in čil na obisk k slovenskim novinarjem ua njihov prvo-deeembrski koncert.
To je kratek obris zunanjega življenja in dela velikega pokojnega politika. Z njegovo smrtjo ni izgubil le njegov lastni tabor svojega voditelja, temveč tudi ostala Slovenija in vsa Jugoslavija enega svojih velikih mož.
Bodi mu ohranjen trajen, časten spomin!
V spomin Josku Saboliču p.poročniku pilotu-lovcu
Leto dni je že poteklo, dragi Joško, odkar si se za vedno posloinl od nas. Mnogo Te vsi pogrešamo, ni Te več med nami, ko smo Te vsi tako cenili in ljubih Si dolgo, ko smo biti še skupaj, ko vedno vesel in nasmejan imel za vsakega lepo besedo. Nobeno delo Ti ni bilo odveč, z vsemi si se znal ljubeznivo razgmrrritt Zato Te je vsakdo tako cenil in ljubil, kdor Te je poznal.
harmoniko in kitaro. Akademija pod vodstvom učitelja K- Culota Ivana, oevovedje zbora, se bo pričela ob pol 20. zvečer v veliki dvorani Sokolskeea doma.
Bil si junak; vedrega neba so se strta krila in žrtvoval si. svoje mlado lepo življenje na oltar domovine.
Vedno se Te bomo spominjali, dragi Joško. Ostal boš med nami vedno nepozab-Ijen. Naj Ti bo prijeten dom v domači zeml jici.
Večna slava Tebi, junaku sinjih višav!
Prijatelj
Iz Zagorja
Ne poz-bUe na ko-icert naših najmlajših!  Jutri  priredi   mladinski  pavsk zbor
Glasbenega drrstva glasbeno akad^miio. katere čini doMček ie nam Tren m'adin-skemu rhzru Spored obsega dvaiset točk med njimi pesmi Aljaža. Adamiča Ger-biča. Prelovca. Grbca ter Mokranjca Nastopili bodo tudi mladinski orkester, solistka na klavirju ter mala umetnika na
Iz Metlike
Selski oder. Jutri vprizori šolska mladina pod vodstvom gdč. Visnerjeve na šolskem odru igrico »Sirote«. Ker je čisti dobiček namenjen v korist božičnemu obdarovanju najstrornašnejših učencev, pričakujemo najštevilnejše udeležbe predstav, ki bosta ob 15. in 20.
trapeh miklavževega sejma. Miklavžev sejem v Metliki se ie v torek prav dobro obnašal, ker ie bil dogem živine piav dober in so se tudi cene gibale v primerni višini Na sejmišče so prignali 1222 glav in sicer 291 juncev, 498 volov. 202 kravi in 231 prašičev. Prodali so 313 glav in sicer 31 juncev. 86 volov v domače roke. 24 volov v mazemstvo. 73 krav ter 89 prašičev. Cene juncev za zakol 1 so se gibale od 5 do 6 din. boljših pa od 6.50 do 7.50 din. Voli so dosegali ceno od 6.50 do 8.50 din, mršave krave 5.50 do 6 din, dobre po od 6 do 7 din. Prašički so šli v promet no 160 do 280 din.
Zvočni kino. D revi ob 20. ter Jutri Ob 15. in 20. bo v kinu Bela krajina predvajan zanimiv glasbeni film »Pariško dekle«.
Gostovanje sokolske dramske družine. Jutri gostuje na sokolskem odru v Črnomlju sokolska dramska družina iz Metlika, ki vprizori dramo »Oče«.
Smrtna ko**. V sredo popoldne ie umrl komaj 20 let stari Jože Papič iz Metlike, Zavratna bolezen, proti kateri se je mlado življenje upiralo skorai dve leti. ga je položila na bolniško posteljo s katere ni več vstal. Bil je sin dimnikarskega mojstra g. Patpiča, ki je umrl letošnjo spomlad. — V četrtek zjutraj pa je v Metliki umrla učenka 6. razreda višje narodne šole Ver-got Štefanija Pri učiteljatvu je bila cenjena vsled svoje marljivosti ki nadarjenosti, med součenkami pa zelo priljubljena tovariši ca. Naj bo obema nuadima žrtvama neizprosnega zakona smrti ohranjen najlepši spomin! Preostalim naše so-žalje!
Prodaj*  trsnega   materijala. Zasebne
trsničarje opozarjamo, da moraio v svrbo prodaje trsnega materijala takoi vložiti tozadevne prošnje na aiealru nacelstvo V
Črnomlju.
Za nabavo umetnih gnojil. Dobro bi bilo, da se kmetijske zadruge oskrbe z umetnim dušikovim gnojilom za spomladansko gnojenje že sedaj po znižanih cenah 140.30 din za 100 kg. ker vel ta ta cena samo za naročila do 31
Mimo Južne Amerike v New York
Iz pisma našega rojaka Vladimirja Ivanovića, Funkcionarja Jugoslovenskega Uojrda' ki je doživel začetek sedanje vojne v Londonu in je pred kratkim po polletnem bivanju v Buenos Airesu prispel v Zedinjene države
New York, 31. oktobra Prispel sem pred štirinajstimi dnevi v New York, v to ogromno mravljišče. Čeprav sem prvič tukaj, se mi vendar ne zdi mesto niti malo tuje, ampak nasprotno, kakor da bi ga že poznal od prej in da se vračam vanj po dolgem času, ne kot zelenec in tujec, ampak samo, da obnovim spomin na vse stvari. Mislim, da je to vsled tega ker vsaj jaz vidim v njem mnogo sličnosti z Londonom. Tu imajo se vedno angleški način življenja. Toliko so me bili ljudje pripravljali na amerikansko hitenje, na ropot in na ne vem, kaj vse, da se mi zdi ob koncu koncev to mesto neverjetno mirno. Hitro se človek privadi tudi na nebotičnike, že prvi dan sem se povzpel na nebotičnik, v 76 nadstropje, odkoder sem opazoval veliko mesto, ki sestoji iz otokov Manhattan, Staten ter Long in iz prave kopnine New Jersev. Nepozaben vtis nap- :vi pogled iz te višine na druge nebotic .^e ter na okolico, ki se izgublja v mej, i Nisem še bil na najvišjem nebotičniku,  ki  šteje  102 nadstropji!
Prvi teden sem mnogo hodil v gledališča ln sem videl krasne predstave. V Buenos Airesu, kjer sem bil pol leta, so namreč zelo slabi v drami. Tu sem zopet prišel v ono intelektualno atmosfero, kjer se prirejajo inteligentnim ljudem predstave brez bojazni, da bi bili preneumni razumeti jih, kakor se nasprotno dogaja v Argentini. BU sem tudi v kinu in videl zadnji Chapli-nov film, ki je precej dober, ki ga pa gotovo v Jugoslaviji vsaj še dolgo časa ne boste videli,
Cim sem prispel v Zedinjene države, sem se moral registrirati za ameriško vojsko. Vsi moški v starosti od 21. do 36. leta. ki so bili tedaj na ameriških tleh, so se morali registrirati (okrog 16 milijonov), samo diplomati so bih oproščeni.
Američani so na strani Anglije in so se vsi že več ali manj sprijaznili z mislijo, da bodo morali prej ali slej stopiti v vojno. V resnici mnogi celo trdijo, da so že v vojni z Nemčijo, ker pomagajo Angliji, kolikor le morejo.
Semkaj prihajajo stalno različne osebnosti predvojne Evrope: Danci, Norvežani, Belgijci itd. so že tu, počasi prihajajo Francozi. Borza za vse je v Lizboni, kjer se vedno množica čaka bodisi na ladje, ali na letala, da jo prepeljejo preko Oceana. Ti ljudje so različnih vrst. Med njimi so Idealisti, ki so prišli samo začasno, da bi v Ameriki nadaljevali borbo, ki so jo v Evropi izgubili, med njimi pa so tudi strahopetci, ki so prihiteli, da se izognejo splošni katastrofi, končno je mnogo intelektualcev, ki so jih povabile in jih proteži-rajo razne ameriške znanstvene in druge ustanove in društva. Teh beguncev je torej vseh vrst, vendar jih sprejemajo Američani v splošnem zelo dobro te«- zares širokogrudno, človek bi mislil, da bi jim ne utegnilo biti prav. ko vidijo, kakšna množina tujcev se vali na njihovo obalo, vendar ni tako, Američani se čutijo nekako ponosne, da morejo vse te nesrečnike sprejeti. Iz Anglije prihajajo neprestano otroci in mnoge ameriške rodbine jih sprejemajo kot svoje; pošiljajo jih v šole, hranijo jih, pazijo nanje in se obvezujejo, da bodo to delale, dokler bo trajala vojna. To širokogrudnost moram  iskreno občudovati.
Ko sem potoval z luksuznim para ikom iz Buenos Airesa v New York, večji del dneva ob bazenu v. kopalni obleki ter pil whiskey z ledom ob tropskem Brazilu, kras ne Zapadne Indije ter vzdolž Floride, po sinjem Karibijskim morju, sem imel nepopisen užitek, toda neprestano mi je lebdelo pred očmi. da se istočasno borijo milijoni ljudi v Evropi, da so milijoni gladni in nesrečni. Menim, da gre za zadnje vzdih* ljaje načina življenja, ki se po vsem svetu naglo izpreminja, za privilegij, ki počasi izumira. Odšel sem iz Buenos Airesa, ko se je pravkar budila pomlad. Prvi dihi tega rajskega letnega časa so bili že v zraku. Nismo bili niti tri dni na ladji, ko smo pluli mimo uruguajske obale in prišli v sredino poletja, Pristali smo v Santosu, kjer je bila že prava tropska sopara. Naenkrat smo se znašli v največji vročini. Pristali smo še v Rio de Janeiru ter potem dolgo potovali tja do Trinidada. Ta otok je pod Anglijo ter me je s svo^o lepoto očaral. Zopet smo potovali nekoliko dni ter smo tako v 18 dneh prispeli sredi jeseni v Npw York. Prihod v New York je bil bajno lep. Najprej smo zagledali kip
Svobode, nato pa ogromne nebotičnike, ki se dvigajo nad Manhattanom.
Na takem potovanju so vedno najzanimivejša doživetja pri srečanju z ljudmi. Naenkrat, povsem slučajno, se srečati dve življenji. Naenkrat se sestaneta dve glavi, drug drugemu povesta, kar vesta, potem se pa zopet razstaneta in v 997o primerih se nikdar več ne vidita. Srečaš interesant-nega pustolovca, kakega žurnalista, profesorja univerze ali pa nekoga, ki potuje po svetu za zabavo. Pri takih srečanjih pregledaš možgane številnih ljudi, vsako srečanje te obogati, vsako te zapusti nekolike pametnejšega in izkušenejšega.
Končno je tu v New Yorku mogoče videti in naučiti se ogromno novega. Tehniška civilizacija je ogromna, rekel bi ceio. prevelika in bi skoro bil zaskroijen nad tem, ker so se ljudje toliko odmaknili od naravnih stvari. Na primer v kuhinji. Mleko prihaja v škatlah, slanina prihaja zre-zana v celofanu, kruh se dobi v škatlah
že razrezan na kose, jajca v škatlah, vsa mogoča jedila v kovinastih škatlah. Ce komu ne poveš, ne bi vedel, da obstojajo krave in kokoši ter žitna polja, mora si pač misliti, da se jajca, mleko ln kruh enostavno kupujejo v trgovini. Na ladji me je na primer najbolj začudilo to, da
smo dobivaU v najrazličnejših tropskih, krajih led v poljubni množini kadarkoli. Ali more biti bolj protinaravni paradoks? Vem, da se more vse to razložiti, vendar me plaši ta artificijelna organizacija. Ta organizacija je zelo delikatna, hitro se lahko razbije. Dovolj je, da se vidi danes London; zadostuje nekoliko mesecev vojne, da morajo ljudje v Londonu, v največjem mestu sveta, živeti kot podgane po luknjah, se pozabi na W. C, da se zopet vrnejo k primitivnemu zakonu džungle — k borbi za goli obstanek. Kako se bo neki oni. ki ie vse svoje Življenje dobival mleko Iz ška-tel. prilagodil na povratek k agrarnemu življenju ?
Podražitev tramvajske vožnje v Ljubljani
stopi v veljavo z jutrišnjo nedeljo
Ljubljana, 14. deeembr:. Uprava ljubljanske električne cestne železnice je sklenila z nedeljo 15. t. m. uvesti nov cenik. Celotna proga je razdeljena na 19 delnih prog. ki so javnosti znane. Nova vozna cena znaša do 3 delnih prog 1.50 din. do štirih prog 2 din, do 5 prog 2.50 din (prej 2 din), do 7 prog 3 din (prej 2.50). nad 7 delnih prog pa 3.50 din (prej
3 din). Odpadla je torej najnižja tarifa I din na daljavo štirih postaj. Nadaljnji dve ceni nista povišani, pač pa ostale tri vsa ka za 50 par. Vozna cena za otroke do višine 1.30 m znaša do 5 delnih prog 1 din, nad 5 delnih prog 1.50 din. Otroci do 4. leta starosti, ki jih drže potniki v naročju, ne plačajo voznine in nočne takse. Doslej so se jutrnji vozni listki po 1 din izdajali do 7.45. Poslej stanejo jutrnji vozni listki 1.50 din brez obzira na prestop tn dolžino proge in se izdajajo do 7.15 ure. Do tega časa se izdajajo tudi povratni jutrnji vozni listki na vseh progah in je cena za obe smeri 3 din.
V predprodaji se prodajajo vozni listki v blokih po 25 komadov do treh delnih prog, to je po 1.50 din z 10r/r popustom. Dobivajo sc pri sprevodnikih in pri blagajnah v Zg. Šiški in na Bleiweisovi cesti. Važnejše so izpremembe ugodnosti pri mesečnih in drugih voznih listkih za daljšo dobo. Za mesečne vozne listke znaša cena do 4 delnih prog 75 din (doslej 60). nad
4 delne proge 100 din (doslej 90). neomejeno za vse proge pa 150 din (doslej 120). Dijaški mesečni vozni listki se izdajajo po ceni 40 din za 4 vožnje dnevno za določeno progo po najkrajši poti od stanovanja vozni listki veljajo od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer samo ob delavnikih in se izdajajo tedensko ter veljajo: do 4 prog za 2 vožnji 8 din (doslej 6), za 4 vožnje 13 din (10), nad 4 delne pioge za 2 vožnji 10.50 (8), za 4 vožnje pa 15 din (12). Nočne vožnje: po 21. uri doslej po 22. uri) do zaključka prometa se plača poleg redne vozne cene še 1 din poviška za nočno vožnjo. Na postajališču pred glavnim kolodvorom se povišek za nočno vožnjo ne pobira. Potniki, ki imajo časovne vozne listke, plačajo od 21. ure dalje za nočno vožnjo takso po 1 din.
Ročna prtljaga se prevaža do velikosti 30X60x90 cm, če je primerna za prevoz s tramvajem. Ne smejo se prevažati zaboji, sodi, živali (razen psov) in vsa prtljaga večjega obsega. Prtljage se sme sprejeti samo toliko, kolikor je je mogoče zme-stiti na sprednjem delu voza. Mala prtljaga v naročju potnikov je prosta voznine. Psi se morejo prevažati samo na sprednjem stojišču in morajo imeti nagobčnike. Potniki morajo držati pse na vrvici. Za vsak komad prtljage se plača 1.50 din.
Zloraba mesečnih in drugih časovnih voznih listkov, ki morajo biti lastnoročno podpisani od lastnika, je kazniva in se za odvzete ali izgubljene vozne listke ne vr-
Darujte za staroloAkJ
»Dom slepih«
zavod za odrasle slepe!
č>ek. rač. 14.672, >Dom slepih«, Ljubljana.
Rogaška Slatina pozimi
Mnogo ljudi je mnenja, da je Rogaška Slatina samo poleti torišče zdravja, počitka in zabave žalnih ljudi in da je možnost zdravljenja sploh dana samo v poletnih mesecih,
Res je. da je do nedavnega Rogaška Slatina z jesenja zaprla svoje domove in
nekako spala zimsko spanje, toda zdravilni vrelci žuborijo pozimi prav tako kakor poleti in sedanja uprava zdravilišča si je postavila veliko nalogo, da to dejstvo izkoristi. Poskrbela je. da so pozimi dane iate možnosti zdravljenja kakor poietL K
temu spadalo udobno in toplo stanovanje, pitje zdravilne vode, kopeli v hotelu m kar je velike važnosti — specijalna dietna prehrana. Vse to nudi gostom impozantni hotel »Jugoslovanski kralj« v Rogaški Slatini
Tistega veselega vrvenja okrog vrelcev
in po parku, ki ga vidimo poleti, sedaj sicer ni. tudi koncertov manjka, toda oni, ki iščejo samo zdravje in mir. bodo oboje našli v polni meri prav pozimi v Rogaški Slatini, ki je v zimski prirodi s svojo krasno okolico prav posebno privlačna.
ne odškodnina. Na vseh časovnih voznini listkih za določeno progo je točno označena proga, po kateri se mora potnik voziti. Dimnikarjem, pogrebnim uslužbencem v uniformi, zamazanim osebam, osebam z odprtimi ranami ter pijanim osebam je vožnja prepovedana. Sprevodniki niso dolžni menjavati kovancev preko 10 din m bankovcev.
Križanka
Pomen besed
V°doravno: l. pokrivalo, 4. bolgarsko mesto, 8. časovna enota. 10. lik, 11. esebni zaimek, 12» poljska cvetica, 14. kem- znak za prvino, 25. perzijski satrap, poveljnik v bitki pri Maratonu, 17. sibirska reka. 19. del telesa. 21. del sveta, 22. reka v Bosni,
23. intei-val, 25. predpotopna žival, 27. zvci, 28. veznik, 29. mesto v Maroku, 31. oziral-
ni zaimek, 32. grški filozof, 34. grški junak pi-ed Trojo, 35. časovna enota.
Navpičn©: l vrsta plesa, 2. švicarski kanton, 3. kazalni zaimek. 5. učenje, 6. družinski član, 7. vrsta pesništva, 9. nepošten človek, 12. mesec. 13. zdravilni prašek, 15. francoski pisatelj, 16. slovanska viteška organizacija, 18. Masaenetova opera. 20. gora v Karpatih, 22. del mesta, 24. naznanilo, spoiočilo, 26. veter, 29. glasbena nota, 30. kuharska potrebščina, 32. predlog, 33. nikalnica-
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno: 1. Ibar. 5. Leda, 9. Dome j, 10 rog. 11. A3eo» 12. Liana, 13. han, 14. Tivat, 15. ol, 16. repa, 17. okarina, 21. Odak, 22. mi. 24. Solon, 26. 2ut, 27. Obir.
24. Rila, 29. Rab, 30. petek, 31, Adam, 32. dota.
Navpično: i. idaho, 2. bodalo, 3. amen, 4- Ren, 6. Eri van, 7. doma, 8. Agata, 12. Ldpik, 14. teran, 16. Rador, 18. koliba., 19. asmulet, 20. Usora 23. Itaka, 25. obad, 26. žito, 28. red.
Iz Trbovelf
— Opozarjamo na vokalni koncert, ki ga bo imel drevi ob 20. pri Forteju tenorist g. Slavko Lukman. Na klavirju ga bo spremljala gdč. Krištof ova iz Ljubljane. Na sporedu so domače pevske skladbe in znane operne arije. Občinstvo naj si pravočasno priskrbi vstopnice!
— Zadnja pot ge. Julči Rakove je pokazala, kako priljubljena je bila plemenita pokojnica pri vseh. ki so jo poznali. Za krsto so se zvrstili številni prijatelji in znanci, zlasti častno so bile zastopane trboveljske žene, katerim je bila pokojnica vzor dobre, vestne žene, matere in vzgoji-tejice. Pogreba sta se udeležila ves tukajšnji učiteljski zbor z okrajnim šolskim nadzornikom g. Vrancem na čelu in odposlanstvo Sokola z zastavo in godbo. Pred domačo hišo sta zapela žalostinko združena pevska zbora »Zvona« in -Zarje«. Ob grobu se je poslovil od pokojne tova riši ce predsednik učiteljskega društva za laški srez g. M ah kot a. Pevci so zapeli pesem, sokolska godba pa se je poslovila od bivše Sokoliće z zadnjo žalostinko.
— V stik z električno visoko napetostjo je prišel v rudniški elektrarni Vladko Kr-melj. Ponesrečenec si je močno obžgal obe roki. Zdravi se v rudniški bolnici.
— Zaradi posledic nesrečnega padca je umrl upokojeni rudniški delavec Miha Ro-tar. Kakor smo že poročali, mu je nedavno na stopnicah spodrsnilo ter si je pri padcu prebil lobanjo. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Rotar je bil star 51 let in zapušča  številno  družino.  Prizadetim naše
sožalje, pokojnemu blag spomin!
— Osebne spremembe pri rudnlk'h TPD.
Pri trboveljskem rudniku je imenovan inž. Ivan Kersnič za obratovodjo vzhodnega obrata, dosedanji obratovodja istega ob-t  rata g. Franjo Malovrh pa je premeščen v I Zagorje. Inž. Jože Gostiša je premešč ^ na separacijo, inž.Vinko Preželj pa v Koče. j j.
Obiščite Dozimi
DOVJE - MOJSTRANA 700 m
obsežna smučišča, dober sneg, »muški tečaji,
udobna gostišča.
Valruoriev   o m {»od Ntulom i iho trn
Smuki n sankaški i/leti. Potoika, Žirovn ška |n Zabreikd I .nr;a v rr--zi z Zelenico. Mar-kirani dohodi iz Žirovnice in Sov. Javo nika.
POHORJE (910—1543):
Idealen smuAkl svet. prijetno zimsko bivanje; številni planinski hoteli ts domovi, dobra oskrba, polni dnevni pension   din 45—70.   Nova pohorska
avtocesta.
POLŽEVO 620 m
Udoben planinski dom. sredi krasnih smučišč. Telefon Višnja gora 1.
BLED
^RANT> HOTEL TOPLICE
aranžman  —  7  dni  din  875._. vw
▼računano.
PARK HOTEL BT.ED
Ugodni aranžman! za Božič la zim-
sko sezono
Obiščite lepe zimske turistične predele v severni Sloveniji! Pohorle. Savinjske Alpe. Logarska dolina, Mozlrska planina. Smrekove«, Rimski vrelec Itd. Smučarski tečaju dobra oskrba, polni dnevni pension din 50—70.
Dom SPD na Komni 1520 n Bohinjem
80 postelj, penzija od din 82.— dalje, smuska šola. prospekti._
RATEČE-PLANICA 870—1108 m
Zlmskoeportni center, smuike prage, snmske   tole, skakalnice.
Informacije ln prospekti: Tnjskoprometna zveza — Putnik-Ljubljana — Putnik -
Maribor In vsi o« t al i biroji Putnika
DNEVNE VESTI
— Zaradi  smrti  voditelja slovenskega
naroda, predsednika senata in min!stra za prosveto g. dr. Antona KoroSca je ban dravske banovine odredil, naj ae izobesijo na poslopjih vseh državnih, občeupra n h banovinskih in ostalih samoupravnih uradov in zavodov črne z?.~tave.
— Odgođene javne p.iroditve. Zaradi smrti piedaednika senata ln ministra za prosveto g- dr. Antona Ko, osča odpadejo od danes naprej do vštetega dne pogreba vse gle. ališke, knematogiafske in vse druge javne predstave, vse prireditve ter zabave in javna zborovanja. Izvzete sc samo žalne seje in žalna zborovanja, KrcJjJovska banska uprava.
— Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XX. mednarodnega pomladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 31. maja do 9. junija 1941.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« številka 100 z dne 14. t. m. objavlja uredbo o mletjj in kruhu, odločbo o priznanju feniatrije za specialno skupino medicine, navodilo št. 17 o uporabi o P'mem prispevku za narodni invalidski sklad, cd oc-bo o maksimiranih cenah surovim kožam domačegra izvora, maksimiranje cen za rti italijanskega Izvora, od oebo glede prisilnega odkupa pšenice v dravski banovini, razglas glede prodaje bencina na drobno in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske
banovine.
— Opozorilo železniškim upokojencem.
Vsi ki so predložili slike za nove legiti-macije za režijsko vožnjo, naj legi'imacije dvignejo od 23. t. m. naprej na isti postaji, kjer so predložili slike. Pri dvigu novih legitimacij bo treba stare legitimacije in vložke oddati. Nove leg timacije bodo veljavne šele od 1. januarja dalje.
— Zimske počitnice v zvezi s smnSk'm tečajem. Higienski zavod, odd.' za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani (drž. šolska poliklinika), priredi za božične praznike lldnevno zimsko letovanje za osnovno in srednješolsko mladino do 16. leta v svojem počitniškem domu na Rakitni. Vsa pojasnila daje pisarna oddelka za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta, tel. 44-75. Prijave do 16. t. m.
= Petr°lej za industrije Ker je uprava državnih monopolov za sedaj dovolila porabo in procajc petroieja zgolj za razsvetljavo, ne smejo  politična obiastva L
stopnje docieljevati petroleja za inuustrij-ske ln podobne gospodarske namene Zato naj vsa v postev prihajajoča industrijska in podobn? podjetja prijavijo najkasneje v 8 dneh pristojnim občinam, torej v Ljubljani mestnemu p< glavarstvu, ko.iko petroleja potrebujejo na mesec Hkrati ta podjetja opozariamo. da bodo pri morebitni dodelitvi petroleja v industrijske aamene upoštevana ie ona podjetja, ki bodo te prijave podale v o dneh
— Za področje sreskega načrlstva v Ljubljani je za nabavo petroleja pri trgovcih detajlistih uvedena obvezna nabava kart katere prejmejo vsi interesenti pri občinah, v katerih stanujejo. Vsa podrobna pojasnila dajejo prav tako občine.
— Dom na Polževem vabi smučarje. Na stari podlagi (5 cm) 20 cm pršiča.    551 n
— Pomembna akcija Jadranske straže. Jadranska straža je začela akcijo, da bi v vseh naših glavnih pristpjiiščih, najprej pa vsaj v Splitu, mornarji dobili svoje domove. Podobni domovi za mornarje so v velikih inozemskih pristaniščih, pri nas jih pa še ni nikjer. V teh domovih bi bile kuhinje za mornarje, da bi mornarjem ne bilo treba iskati hrane drugje in da bi se ne izgubljali v lokalih, ko pristanejo- Domovi bi nudili tudi prenočišča, razen tega bi pa bili v njih vsi prostori za mornariške Etrokovne organizacije. V njih bi bila tudi zavetišča za stare onemogle in bolne mornarje. Jadranska straža Izdeluje zdaj načrte kako bi uresničila to lepo zamisel. Zagotovljena ima že tudi neka finančna aredstva,
— Pravilnik o silnih. Kmetijski minister je predpisal pravilnik o sprejemanju žita v silose privilegirane delniške družbe za silose v Beogradu. Po tetm pravilniku smejo silosi sprejemati najmanj 5 ton žita.
— Žganje leto za 453% dražje kakor lani. Čeprav se je sli.ovka v zadnjih treh tednih pocenila približno za 10°/*, je ven-ar Se vedno zelo draga v primeri z lanskimi cenami. Na srbskih in bosanskih tržiščih je po 36 do 37 par litrska stopnja, če vsebuje 25% alkohola Ce pa vsebuje 45odst. alkohola, je po 38 do 39 par. Lani jeseni je bila stopnja po 10 par, kar pomeni, da je zdaj žganje okrog 450 odstotkov dražje.
_ Uvedba brzih vlakov med božičnimi
pOčJlnlcami. Glavno ravnateljstvo državnih železnic bo uvedlo od 21. decembra do 12. januarja brzovlaka med Beogradom in Zagrebom, ki bosta vozila v obeh smereh. Iz Beograca bo vlak odhajal ob 9 02, in prihajal v Zagreb ob 16.25. iz Zagreba pa bo odhajal ob 8- in prihajal ob 15.17. V teh vlakih  je  tudi   restavracijski vagon.
_ Nazad o \ on je tujskega prOmeVa v Z*-
gretm. Na seji mestnega turističnega odbora so ugotovili, da tujski promet v Zagrebu nazaduje- V prvih 9 mesecih letos je bilo v Zagrebu 39.700 domačih potnikov ta 10.544 tujih, Nočndne so znašale skupno
115.767 Na domače potnike je odpadlo 84.345 nočnin Lan pa je obiskalo Zagreb 71.948 gostov in noenine so znašale skupno 144.443.
— Konferenca o ureditvi plovbe a Donavi in Savi. V Itaiiji so se ses a zh-stupniki iz Jugoslavije. Nemčije Ma a -ske in Italije na konferenco, da orouč vprašanja plovbe na Donavi 'n Sav in možn-sti zveze teh rek z Jadranom Ju-gosavijo zastopa inž. Senjanovič in Terčrk
— Vreme.   Vremenska rano eA nravi č.-a bo stanovitno in mrzlo vreme, č • \ dan
večinoma jasno, zjitrai redka m^rla. Včeraj ie snežilo v Beoeradu in Sar ievu Najvišia tempe a t ara ie znaša a v Kum-boru 10. na Rabu 9. na Viiu 8. v Sr/itu 7. v Dubrovniku 6. v Ljub'iani 4.9 v Beogradu 2. v Mariboru. Zagrebu in Sa a ievu 1. Davi ie ka^al barometer v Liubliani 767.5, temperatura ie znašala —9 3. ~a aerodromu —16 9. v Mariboru —8. v Zagrebu —3. v Beogradu —1. v 5arajevu
—IJ LjnM*nn*kemn prebivalstvu! Pretresla nas je vest iz Beograda, da je Previdnost   božja   davi  ministra,  za prosveto
g. dr. Antona Korošca poklicala od dela za narod in državo. Kot tretja prestolnica kraljevine Jugoslavije in glavno mesto Slovenije je Ljubljana dr. Antonu Korošcu dolžna večno hva1ežnost za zmagovito vodstvo slovenskega naroda v boju za svobodo, za uspešno sodelovanje prt ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavije ter za veliko ljubezen ki jo je našemu mestu vedno dejansko Izkazoval na vseh področjih. Ko je mestni svet ljubljanski za vse te nesmrtne zasluge Imenoval dr. Antona Korošca za častnega meščana, je tako počaščeni izjavil, da se s ponosom smatra za Ljubljančana. Najglobljo žalost za velikim pokojnikom že Izražajo žalne zastave na vseh mestnih poslopj:h ter vabim vse prebivalstvo, naj na enak način izrazi svoje žalovanje in obesi žalne zastave na svojih domovih. Večna slava dr. Antonu Korošcu! — V LJubljani, 14. decembra 1940. Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič s. r.
—IJ Današnja akademija Jadranske straže na drž. tehniški srednji Soli je zaradi smrti ministra dr. Antona Korošca odpovedana.
—Ij Filozofsko društvo priredi d revi ob 18. redno predavanje v predavalnici mineraloškega Instituta univerze. Predaval bo g. dr. Stanko Gogala o temi: L°gika mJšUenja in logika čustvovanja. Vabljeni!
—Ij Na razstavi Božidarja Jak ca ima jutri ob 11. dopoldne vodstvo umetnostni zgodovinar g. Jože Gre goric o zgodovini in razvoju pastela. Razstava bo odprta do torka 17. t. m. Opozarjamo na fotografske reprodukcije podob z razstave, ki se dobe pri blagajni. —I j  Vse vozne karte prt PUTNIKU. Ij— Predavanje Pedagoškega društva. V ponedeljek 16 t m. bo predaval g. dr. Milan Perušek o »Sportu, zdravju in mladini«. Predavanje se bo pričelo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta. Vstopnine ni.
—Ij  Predavanje  Slavističnega dr-rStva.
V torek 17. t m. bo ob 20. v dvorani drž. trgovske akademije na Bleivveisovi cesti predaval naš jezikoslovni strokovnjak dr. Anton Breznik o vprašaniu: »V kat«r0 smer se razvija slovenski jezik? Vstop prost.
Ij— Se je čas, da si nabavite srečke velike gasilske loterije prostovoljnih gasilcev v Ljubi lani. Cena srečke samo 5 din. Dobitki: osebni avto. motorna kole«*3 dvo-kolesa, radio aparata, šivalni stro* *"n Se 432 pr-1 ♦""•nih dobit!-ov. Žrebanje nepreklicno dne 29. decembra 1940.
—11   MODERNE PLETENINI: Karnlč nik Nchotfčnik
—Ij NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —Ij Drsališče 8K Unije je odprto. —Ij Slovenska simfonična glasba. Ponovno opozarjamo na koncert >UJMa< — pod tem naslovom, ki bo v ponedeljek 16 L m v veliki unionski dvorani. Imena naših domačih skladateljev Lajovica, Oster-
ca, Tom ca. Z^b-eta in Bernarda, kate-tta najnovejše skl~dbe bodo na sporedu, in orkester Ljubljanske filharmonije nod dirigentom Žcbretom, filjancem in Hubadom jamčijo aa velik užitek. Ljubljanska radijska postaja koncerta ne bo prenašala! Vstopnice od 40 din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. 538-n
—Ij Hišni posestniki, ki imajo svoje obrtne delavnice v svojih hišah ali v posebnih lastnih zgradbah, naj ae v lastnem interesu, tudi če niso naši člani ali naročniki, nemudoma oglase v pisarni Prvega društva hlšn'h posestnikov v Ljubljani. Sa-lendrova ulica 6. Izven Ljubljane lahko pismeno. 650-n
—Ij Nagrade hišnim postom vlagateljem.
Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič već nagrad po 200, 100 is 50 din aa hišne pomočnice, kuharice, hitne, sluškinje itd., ki imajo v tej hranilnici vsaj j že sest mesecev naložene svoje prihranke |
na hranilno knjižico. Ti posli ae vabijo, da se do vključno 19. t. m. prijavijo prt blagajni hranilnice, Knafljeva ulica St. 9, med poslovnimi urami od 8 do 12. V dokaz naj predlože hranilno in poselsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pri-puščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v sredo 20. t. m. popoldne. — Gospodnje in gospodarji, opozorite na to svoje pos'e.
547-n
—Ij Propagandna ple«na revija bo med
plesno vajo Jenkove šole v torek 17. t. m. ob 20. v velki dvorani Kazine. Najboljši turnirski pazi ljubljanskega plesno- športnega kluba bodo odplesali športno uvež-bane družabne plese in zadnje novitete Jaz*-fox, Step-Swing in La Conga kot zgled za pravilno plesanje. Vsi ljubitelji družabnega plesa vljudno vabljeni.
—ij Dane« pečeni štajerski purani v restavraciji »KerSičc. Šiška. 549-n
—Ij Gostilna Martine, Zgor. Šiška, tel. 41-88. Vsako soboto in nedeljo pečeni purani in domače krvavice. Vsako nedeljo koncert« Ples! 548-n
—Ij Pečen puran, krvavice, žametno črnino Hamburger, žilavko toči gostilna
LovSln, 551-n
MED. LTNTV.
dr* As Novoseljskij
ZDRAVNIK
se je preselil iz Kranja v Ljubljano
Zrinskega 7/1, tel. št. 24-38 Ordinira dnevno od 9. do 11. in od 15 do 18.
ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. Rbntgen - Diathermija - Solux - Višinsko sonce - Gaivano-faradizacija - Vibr. masaža
(f%e( e inica
KOLEDAR
DANES: Sobota, 14. decembra: Spiridion JUTRI: Nedelja, 15. decembra: Kristina
★
KINEMATOGRAFI DO NADALJNJEGA ZAPRTI
RAZSTAVA SLIK BOŽIDARJA JAKCA v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18.
VODSTVO PO RAZSTAVI BOŽIDARJA JAKCA ob 11. dop. Vodi umetnostni zgodovinar g. Jože Gregorič
FILOZOFSKO DRUŠTVO: predavanje dr Stanka Gogale »Logika mišljenja in logika čustvovanja« ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi
DE2URNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20,  Murmayer, Sv. Petra cesta 78
MESTNO   DEŽURNO   ZDRAV. SLUŽBO
bo opravljal od sobote od 8. zvečer do
ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Koryt-kova ulica 18., telefon št. 36-24.
Iz Kamnika
— Smrtno *© je p°ne»recn včeraj popoldne pri sekanju bukve za drva Franc Kajdež. Pri podiranju ga je veja tako močno oplazila po glavi, da je kmalu nato izdihnil. Pokojni je bil zaposlen v smooV nišnlci m zapušča ženo ter tri nepreskrbljene otroke,
— Dvorni avtomobili (5 po številu) so brzeli včeraj okoli 11. dopoldne skozi Kamnik. Kakor smo zvedeli se je vozil madžarski minister grof Csaky s soprogo in spremstvom v Kamniško Bistrico, kjer je bil v kraljevih loviščih prirejen njemu na čast velik lov.
Iz Novega mesta
— V občinski odsek za obvezno telesno vzgojo naroda sta bila na zadnji občinski seji poleg župana izvoljena tudi Jože Pavlic in Franc Pelko ml.
— Na pobudo Rdečega kriza je osnovala mestna občina zimsko pomožno akcijo. Nabrana darila bo razdelila med najpotrebnejše družine.
— Tožbo zaradi motenja posesti proti podjetju Novobor je mestna občina izgubila in mora plačati tvrdki Novobor 6000 din odškodnine in 2231.25 din pravdnih stroškov.
— V upravni odbor Mestne hranilnice
je bil izvoljen trgovec g. Josip Kobe.
— Zimska pomoč mestnim uslužbencem. Občinski odbor je sklenil, da prejmejo mestni uslužbenci enkratno zimsko pomoč po 500 do 1500 din.
— Zavrnitev prošnje za podelitev gostilniškega obrata. Mestni svet je zavrnil prošnjo Jožefe Zoreč a Pristave za dovolitev gostilni carskega obrta na Zagrebški cesti št. 5. Ugodeno pa je bilo prošnji Ivana Zore a za dovolitev izvrševanja obrti javne tehtnice. Prav tako je bila ugodno rešena prošnja občinske uslužbenke Ane Kambič za nagrado in Marije Dinghauser za podporo.
SPD
Koča pri Triglavskih jezerih bo oskrbovana za božične praznike od 23. decembra dalje, ako se prej prijavi vsaj deset turistov smučarjev, ki se boco zavezali, da bodo bivali v tej postojanki preko božiča. Prijave sprejema pisarna SPD najkasneje do 19. decembra. Ako ne bo dovolj prijav, oskrbnica ne bo odšla v kočo. Za smučarje turiste je velike važnosti, da je ta koča oskrbovana, saj jc v njej prijetno bivanje Mnogi ne vedo kam za božič, zato se naj takoj odločijo za dolino Triglavskih jezer, jd jim bo nudila obilo užitka pri smučanju po prostrani dolini m v prijetni družbi ob večernih urah v teplo zakurjeni jedilnici flJaaJBShB koče.
SPORT
Važni sklepi slovenskih kolesarjev. Delegati slovenskih kolesarskih klubov, shrani na plenarni seji ▼ Celju dne 8. XII. 1940 so izdali naslednjo resolucijo: 1. Spor med upravnim odborom Slovenske kolesarske zveze in nekaterimi klubi se likvidira na ta način, da prizadeti klubi takoj sporoce upravnemu odboru SKZ vse okoliščine, ki so dovedle do nepotrebnega spora. 2. Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze bo na podlagi predloženega gradiva napravil zaključek in o tem poročal na rednem občnem zboru. S. Koturaški savez v Zagrebu ae takoj obvesti, da Slovenska kolesarska zveza zaradi ustanovitve Bidkli-stičnega aaveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 10. XI. 1940, Izstopa is Ko-turafkega saveaa kraljevina Jugoslavije v Zagrebu.
Olepševalno in tujskoprotnetno društvo v Celju
namerava proslaviti svoj jubilej z raznimi važrfitni deli
Celje, 14. decembra Letos poteče 70 let c dustanovitve celjskega Olepševalnega društva. 20 let pa od obstoja in delovanja Olepševalnega in tuj-skoprometnega društva v jugoslov enski državi.
Ta jubSlcj bc proslavilo društvo v smislu sklep* društvenega odbora z dne 21. novembra 1940 s sledecnv deiv
Nabavilo bo orientacijske table za naj-priljubljenei^e izletn sfee točke v celjski okolici Table bodo iz pločevine in enotne izdelane Name>čent bodo na enotno in smotrno markiranih ponh.
Za tuzem&ke in inozemske kolodvore in turistične biroje bo društvo nabavilo povečane fotografske posnetke mesta Celja, njegovih znamenitosti in celj«4ce okolice.
V prepričanju, da je turistični napredek mesta Celja odvisen prvenstveno od sodobnim zahtevam odgovarjajočega m z vsemi modernimi napravam' opremljenega kopališča ob Savinji, namerava dati društvo mestni občini pobude za takojšen razpis načrtov za novo kopališče ob S&vinjt \ ta namen bo društvo žrtvovalo za najboljše načrte eno nagrado v znesku 10.000 din.
Glede na dotrajan je glavnega drevoreda v mestnem parku in potrebo njegove delne preložitve zaradi regulacije Savinje, kakor tudi glede na nujno pogrebno preložitve vozne ceste, ki nesmotrno deli park v dva dela in moti sprehajalce s hrupom in prahom ter ograža varnost otrok na igrišču, namerava društvo dobaviti načrte za obnovitev glavnega die\>oreda in ureditev vsega parka v modernejše nasade, ki naj bi odgovarjali današnjemu okusu in sodobnim zahtevam.
Da se uredi hrib sv. Južefa. ki je gotovo najbolj privlačna in najbližja razgledna točka mesta Celja, bo društvo razpisalo do-
bavo načrtov za ureditev parka v ozadju »Kalvarije« in nasadov med cerkvijo sv. Jožefa in najvišje ležečimi vilami na hribu
sv. Jožefa.
Za unificiranje klopi v mestnem parku po vzorcu klopi na Masarvkovem nabrežju namerava društvo izdelati več enotnih lesenih klopi z betonskimi stojali in nabaviti klopi za park ob cerkvi rv Maksimilijana in za nove nasade na Sp. Lanoviu in v Gaberju, ki jih namerava društvo napraviti odnosno dati merodajnim činiteljem pobudo za njihovo napravo.
Za izvedbo tega programa, ki tvori del društvene petletke, je društvo prejelo že znatne prostovoljne prispevke, ki kažejo polno razumevanje meščanstva in merodaj-nih činiteljev za naša stremljenja. Da pa bo moglo društvo gornji program v celoti izvršiti in vsaj delno realizirati tudi ostali program svoje petletke, bo moralo izvesti pri vseh ljubiteljih našega me*>ta m pobor-nikih njegovega napredka nabiralno akcijo. Baš v sedanjih razmerah moramo z nezmanj šanimi si'lami delati na izboljšanju krajevnega receptivnega turizma. Kljub vojni vihri, ki divja okoli nas. moramo odstranjevati vse nedostatke in pomanjkljivosti, da bodo po- zopetnem normaliziranju mednarodnih prilik naši kraji v vsakem pogledu odgovarjali potrebam m zahtevam modernega turizma in bodo pripravljeni apreje-ri turiste vsega sveta.
Društvo apelira na meščanstvo Celja, ds po svojih močeh pripomore k izvedtv našega programa, ki bo v pnd napredku, blagostanju in boljši bodočnosti Celja
Nabrana sredstva bo društvo v smislu sklepa odbora upravljalo kot posebno premoženje za izvedbo gornjega programa in stalili točk društvene petletke.
Odbor Olepševalnega in tujskoprometne* ga društva v Celju. Predsednik: Ivo šubic.
Slikarska razstava Alberta Sirka v Celju
Posvečena je našemu Jadranu
Celje, 14. decembra Celjski akademski slikar prof. Albert Sirk Driredi v času od 15. do 27. tm. v dvorani Mestne hranilnice v Celju razstavo svojih del iz zadnje dobe, po večini dela. ki so nastala v enem letu. Razstava ima značilni naslov »Naš Jadran*. Res bo obsegala izključno marine, pomorske slike naše jugoslovenske obale, naših krajev in liudi. s katerimi preživi mojster Sirk vsako leto vsaj mesec dni in
se z vso svojo umetniško silo vpije v okolje, iz katerega je črpal in črpa motive in snov svojega umetniškega dela.
Morje, ta neizčrpni element lepot, barvnih efektov, vedno novih vtisov in suje-tov, pestro življenje pomorca v boju z elementom morjem za vsakdanji kruh. morje v vsej svoii neizmernosti je ona paleta, ki daie Sirku vedno novih pobud in vzgonov za delo in ustvarjanje.
O kvaliteti njegovih del dovolj jasno in prepričevalno govori dejstvo, da velja Sirk za najboljšega našega marinista, da, on je med našemi slikarji celo edini slikar morja. Kako sodi o niegovem delu strokovna kritika, nam priča poročilo, ki
ga je objavil »Ljubljanski Zvon» v svoji letošnji 9.-10. številki, kjer poroča dr. Karel Dob i da o razstavi kluba »Lade« in piše: »Albert Sirk ie z nekaterimi olji vnovič dokazal svoio nenavadno sposobnost za slikanje marine
Mojster Albert Sirk se ie v tem letu
udeležil dveh razstav: v decembru in j a nuarju je na ljubljanski razstavi slovenskega dela »Lade« razstavil četvero deL Spomladi pa je zastopal na jubilejni razstavi srbskega dela kluba »Lade« Slovence. To častno nalogo mu je poverilo društvo in umetnik jo je tudi z vsem uspehom izvršil. Razstava »Lade« v Beogradu, ki je bila v paviljonu Cvete Zuzorič, je dosegla velik uspeh in Sirkova dela so bila zelo toplo sprejeta. Slikar je bil ob tej priliki odlikovan z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje.
Na svoji celjski razstavi bo razstavil Sirk 50 svojih pomorskih slik. Otvoritev razstave bo v nedeljo 15. t m. ob 11. dopoldne v dvorani Mestne hranilnice. Ob otvoritvi bo imel umetnosti zgodovinar prof. dr. Franjo Sijanec
Iz Cella
—c Prešernova akademija v Celju. Društvo Celjski kulturni teden priredi v počastitev 1401etnice rojstva genija slovenskega naroda, dr. Franceta Prešerna 19. t m. zvečer akademijo s predavanjem o pesniku, recitiranjem njegovih del in izvajanjem njegovih uglasbenih pesmi za zbor in samospeve. Obenem bo tudi razstava Prešernovega dela. Podrobnosti bomo še objavili.
—c Otvoritev slikarske razstave prof. Alberta Sirka, posvečene našemu Jadranu, bo v nedeljo 15. t m ob 11. dopoldne v dvorani Mestne hranilnice. Bogato umetniško razstavo bo" otvoril z uvodno besedo umetnostni zgodovinar prof. dr. Franjo Sijanec
—c Novi proračun mesta Celja. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša v smislu določil 5 117. zakona o mestnih občinah, da bo proračun mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1941-42 pri računovodstvu mestnega poglavarstva na vpogled ob uradnih urah od 16. do vštetega 20. t m. Vsak član mesta Celja in tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od kateregakoli dohodka v mestu, ima pravico staviti v zgoraj navedenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu.
—c Velik smuTarskl elet v Celju. Slovenska zimskosportna zveza na Jesenicah priredi 24., 25. in 26. januarja v Celju prvi zlert vseh slovenskih smučarjev. Ta zlet bo ena največjih smučarskih prireditev, kar jih je bilo doslej pri nas. Prihodnje dni bo v Cel-u sestanek vseh zainteresiranih organizacij, na katerem bodo določili spored zletnih dni. Zleta se b^do udeležil tekmovalci in zimski športniki iz vse Slovenije.
—c Dosmrtna zabrana Igranja- Kakor
smo poročali, je Viljem Cater, igralec SK Olimpa v Celju, dne 1. t m med ligino tekmo Ljubljana : Olimp na OILmpovem igrišču dejansko napadel sodnika g. Konica iz Maribora Zaradi tega je kazenski odbor SNZ kaznoval Catra z dosmrtno zabrano igranja.
—c Zglasitev mladeničev, rojenih leta 1921„ 1922. in 1923. Mestno poglavarstvo v Celju poziva na podlagi zakonitih določil vse v celjski občini bivajoče mladeniče, rojene v letih 1921., 1922. in 1923., ne glede na njihovo pristojnost (domo-\rinstvo), da se zaradi vpisa v vojaško evidenco takoj zglasijo v vojaškem od-delk umestnega poglavarstva ob uradnih urah od 9. do 12. dopoldne in sicer: mladeniči, ki niso pristojni v Celje, v sobi št 18, mladeniči, pristojni v občino celjsko, rojeni 1. 1922. in 1923. v sobi št 19; mladeniči, rojeni 1. 1921. in pristojni v Celje, v sobi št 20. S seboj morajo prinesti predpisane dokumente. Odsotne ln obolele mladeniče morajo po zakonskih določilih prijaviti njihovi starši, bratje, sestre, stanodajalci ali delodajalci. Nevednost o tem razglasu ne opravičuje. Proti vsakemu, ki se ne b! pravočasno odzval temu pozivu, bo uvedeno najstrožje postopanje. Rok za prijavo poteče 12. januarja 1941.
—c Nedopustno dejanje matere. Okrožno sodišče v Celju je v petek obsodilo 411etno posestnico Amalijo Motohovo iz Sopot pri Podčetrtku na 5 mesecev zapora in izgubo častnih pravic za dobo treh let, ker je svoji 171etni hčerki odpravila plod. Hčerka pa je bila izpuščena za dobo 1 leta na preizkušnjo.
—c Razglas o znižanju eene apnenegra dušika iz tvornice za dušik v Rušah je nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva.
t
Bres posebnega obvestila.
Umrla nam je naša dobra mati
marila Jahša
Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 15. t m. ob 3. popoldne a 2al — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
Na željo pokojnice cvetje hvaležno odklanjamo.
LJUBLJANA, dne 14. decembra 1940.
iUJSBS&NDEB, poštni Inspektor; DR. JOŽE, zdravnik — sinova
in sorodstvo
Dr. živko Lapajne:
Načrt zakona o iztrebljanju tuberkuloze
PreJSn:o soboto smo objaviti prvi del načrta zakona o iztrebi j t n: u tuberkuloze, ki ga je predložil zdiavstveni nadzornik g. dr Živko Lapa) ne ministru za narodno zdravje Dan t objavljamo drugi del tega zanimivega načrta:
B- Izolacija, združena z zdravljenjem o*1-prle tuberkal°xe
IZOLTRNICE T. Banska uprava ustanavlja v krajVfe s posebno zdravilnim podnebjem lzolirnice za odprto tuberkulozo. Klimat mora ustrezati p:<goj©m za klima tuberculosim averterts (tuber-kulocoo odklanjajoče podnebje). ZJrrav-ljenje se vrsi po metodi jugosloven-gkega pestirja (bolnik leži noč m dan. pcdeti ln pozimi na prostem vz iihu). Vteh izoliraicaJh se osamijo vsi oboleli za odprto tuberkulozo, ki
bi se ne osamili drugod. Jetičniki
ostanejo v izollrnici tako dolgo, da popjlnoma oziravijo in so sposobni za svoj dosedanji pok ic, vendar le do dobe 1 leta. Ako po preteku te do ne ozdravijo popolnoma, se oddajo v izolčnnico-farmo, kjer ostanejo do svojega popolnega ozdravljenja, ali do svoje smrti- Tudi izolirnica-farma mora ležati v klima tbc aver-tens.
Obmzložba k B. 7.
Ako pogledamo na našo proti tuberkulozno zakoricdajo v večkrat omenjeni S 33 zakona iz L 1930, vidimo, da itmamo res pred seboj krasno cvetko orhidejo, lepo za oko, tcda varuj se jo povonjati ali pa postaviti v spalnico, — glava bi te bo:eLa. Obetajo nam namreč: zdravilišča, okrevališča, kolonije, gozdne šole, za vse to pa »skrbi država po kraljevskih banskih upravah.« In kaj imamo dane« po 10 letih življenja protitbc zakonodaje? Učinek je dognal dr. Savič: l°/o vseh jetičnikov se zdravi v zavodih Taka zakonodaja je te:" a j le pljunek v vodo. Za. to se moramo v bodoče teke zakonoaje izogibati in mora postati zakon tak, da bo izvršljiv in sicer zanesljivo.
Tak predlog je v navedenem SL 7. Stvar al je treba predstavljati tak,c<le: Bolnik z odprto tuberkulozo, bodisi bogat. kmet. državni uradnik, obrtnik aH delavec, pride takoj v zcravljenje na način, kakršnega je pisec opiral kot najcenejše in najsi gume j -še ndravljenje tuberkuloze, namreč zdravil se bo po metcdi jugoslovanskega, pastirja. Zdravil se bo v posebni ustanovi, nazvani izolirnica, ki jo ustanovi banovina v posebno ugodnih podnebjih (klima avertens). Sprejeti se mera tudi na vi "ez brezupen primer; ne sme se pripetiti, da bi koga odklonili, kakor danes delajo nekateri zavodi in celo bolnišnice, ki so pač zato tukaj, da nudijo pomoč v najtežjih primerih!
Ker smo že pri bolnčnicah, naj omenim točko 5. v § 33. ki se tiče custanavljanja poser.nih oddelkov in izoliranja tuberkuloznih bolnikov v bolnišnicah- K temu je treba pripemniti:
P'sec povsem odklanja vsako oskrbo jetičnikov v običajnih bolnišnicah- Tudi laiku bo razumljiva vrednost takih bolnišnic, ki pošiljajo beto/ke neoziravijene nazaj na dam ali pa jim nasvetu je jo hiralnico. In to ljudem — starim 30 let! Odklanjam bolnišnico, ker je v nasprotju z mojo teorijo o postanku tuberkuloze: o umazanem zraku. Ako no leži bolnišnica za tuberkulozo v najfinejšem gorskem zraku (klima avertens), je v mojih očeh nepravilna in se mora zer>reti.
Kakor znano, odklanja metoda jugoslovanskega pastirja vsak kirurrgičen poseg (pneaimotx>rax, plastfiko iti.). Izum Sauer-brucfcov cmatram za zablodo, čemu človeka pr nabiti, ako ga sigurno in sigurne je ozdravim na drug in boljši način- Celo pri kostni tuberkulozi odklanjam vsak kirurgi Čni poseg. Dokazal sem s poizkusi na bobrUcih na Rakitni, da odhajajo sekvestri spontano od planinskega rakltnlšike-ga 9olnca. Tamkaj sem izlečil osteamveli-tično fistulo (navadno kostno gnojenje) pri Invalidu, ki mu je gnoj tekel 19 let. — v 1 mesecu. Invalid Je v Ljubljani. — naj al ga ogledajo kirurgi. Tem svetujem: Ro-
ke proč od tuberkuloze, posla in sicer najpotrebnejšega in koristnega imate pri drugih obolenjih dovolj. Kot epiuenii-uog vam predlagam nalogo: Skušajte ozdraviti danes neozdravljive bacilonoece trebušnega legarja. ki seje jo bolezen stalno naokrog in morijo leto za letom na tisoče žrtev, s tem ca $m lzrežete žolčnik, Id je zbirališče ln gojišče o pašnega bacLJa. Napredek kirurgije je tolik, da se operacija žolčnika dela vsak dan.
Zakaj se tedaj odklanjajo pri metoda jugoslovanskega pastirja vsa zdravila vse injekcije, celo one lz zlata, ter odklanjajo vsaki kirurgični posegi? — Predvsem zato, ker so pri tej metodi nepotrebni, pa tudi, ker nudijo dosedanje najmodernejše metode zdravljenja po sanatorijin le zelo reven uspeh (Italijani računajo s 30»/»). Vsakdo vendar ve, da je tuberkuloza eminentno ozdravljiva bolezen, kar dokazujejo tuberkUlinskO-poZitivnJ popolnoma krepki Otroci. Men: m, da se bo vsak jetiftnik z odprto tuberkulozo podal z najmanj tolikim
zaupanjem na zdravljenje v izolirnioo po metodi jugoslovanskega pastirja kakor drugam, zlasti ako ve za številko 30»/».
Važno je tudi, da zahteva zakon popolno ozdravljenje do službene možnosti, namreč jetičnik ostane toliko časa v Izollrnici, da se vrne domov v svoj dosedanji poklic, žalostno je gledati dandanes jetičnika, ki se vrača iz današnje ustanove pa komaj bedi in diha, — postal je invalidi S takim zdravljenjem mu ni bilo pomagano, postal je berač v nadlogo sebi in oko'lei. To zabranjuje metoda jugoslovenskega pastirja e tem, da se bolniki pozdravijo popolnoma (odidejo kot navdušeni turisti).
Razume se, da bodo v izolirnico sprejeti tudi jetičn:ki z velikimi luknjami v pljučih, zarastlinami itd. Jasno je, da jih v takih primerih ne bo mogoče popolnoma ozdraviti, dovolj bo pač, da ostanejo Živi. brez bolečin in sposebni za lahko delo. To delo z zaslužkom bodo dobiti v izolrmici-farmi. ki pa naj bo prav tako brezhiben protituberkuloznem pednebju. Izolirnica-farma se bo vzdrževal sama s pomočjo posebne imdustrije lahke vrste: Vsakdo si lahko predstavlja, da bo tudi slaboten suh-če lahko pasel čebele, pa tudi krmil to česal angerskega kunca itd,
8. Država rterbi. da bo roSbtoia. katere vzlrževatelj je v izollrnici ali izollrnici-fa-rrni za dobo belehanja v teh zavodih, gmotno preskrbiiena, e~nko kakor pred oddajo vzdrževatel ja v izolimico.
Obrazložba k čl. &
Notorično je, da pomeni dandanes cbo-lenje kakega člana rodbine za tbc, zlasti pa še vzčtrževatelja, njeno gmotno propast, često tudi njeno zdravstveno propast. Danes je često tuberkuloza poguba cele rodbine. Razmere se bodo z ustanovitviio zgoraj op'sanih izol^rnic, ki boiio dajale boljše uspehe, hitreje ln trajneje sicer hitro z boljšale, vendar pa je socialno z zdravstvenega stališča važno, da rodbina ne trpi pomanjkanja zaradi bolezni vzdrževalca. To je redno na dnevnem redu, orhideja cvete bujno!
Državi ne bo težko temu odjp»nmoei, saj imamo z>gie:*e po drugiiih državah, n. pr. Italiji, ki gotovo ni bogatejša od nas.
9. Za ustanovitev in financiranje obratov v izcurnicah sme banovina zahtevati od zavarovalnic za bolezni itd- vse tiste prispevke, kakršne so izdajali doslej letno za zdravilen je tuberkuloze; zato pa prevzame zdravljenje vse odprte tbc zavarovancev v lastno oskrbo banovina,
Obrazložba k čl. 9.
Znano je. da izdajajo delavske zavarovalnice rr ili jonske zneske (največ izmed vseh izdatkov) za zdravljenje tuberkuloze. S kakimi uspehi je tudi znano. Zavarovalnice bodo z določili čl. 9 gotovo zadovoljne, še bolj pa delavstvo in njih rodbine. OboVi delavec z odprto tbc ne bo črkai mesece in mesece, da bo rešena prošnja za oddajo v »sanatecijc. Takoj pojde v izx>L5rnico, od tamkaj pa se ne bo vrnil invaliden ali s poreza nimi rebri, ampak čil in krepak kot popolnoma ozdravljen. Seveda bo moral ostati navdušen planinec, kar pa ni velika zaLteva.
Slovenski pisatelji v srbščini
Odgovor prof. Milana ,\ , Jovanovića kritiku
Pred kratkim je izšlo v »Slovenskem Narodu« poročilo o knjigi »Sodobni slovenski novelisti«, ki jo je izdala Državna tiskarna v Beogradu. G. kritik je večji del svojega poročila posvetil prevodu in izrazil svoje mnenje, češ da je »površen«, to pa »zaradi nezadostnega poznavanja na šega jezika« od strani prevajalca To mnenje podkrepuje g. kritik z nekoliko primeri Ker se mi prav na osnovi teh primerov njegovo mnenje zdi netočno, prosim, da objavite rudi naslednje vrstice kot moj odgovor g. kritiku.
Predvsem nočem biti neskromen, da bi smatral svoj prevod za popoln. Ko ga sedaj spet berem, najdem tu pa tam kakšno reč, ki bi se morda mogla boljše in lepše reči Poleg tega je tudi precej tiskovnih napak. Primerila se je pa tudi neka stvar, ki niti meni ni všeč. Založnica je namreč v želji, da bi izdaja bila Č*m boljša, v mojem prevodu izvršila neke sprememba Te spremembe je izvršil, kakor se mi zdi, človek, ki slovenščine sploh ne zna ali pa ni imel pri sebi izvirnega besedila. Zato se najde nekaj taksnih mest. ki res kvarijo smisel. Naj navedem samo nekai najbolj kričečih primerov, ki sem jih do str. 200. našel
Na str. 36. »nakrenuo je svetiljku« na-mestu »uvmuo je svetiljku«, na str. 92. »vozim sam« namestu vozim se«, na str. 162. »digao svoj ogromni stas a iznad njega pesnice na policajca« namestu ». ..1 još gore pesnice...«, na str. 166. »U dolini su bile ljubičice i jaglaci, brazde u izmaglici i prva detelina ispod lanjskog snega« namestu »... su bili več lanjski sneg«, na str. 188 »svadiali« namestu »po-gadiall«. na str. 190. «. . gutljajem svetlo« Možti (!!) rebule« namestu »...svetle rebule«, na str. 240. »... igraj s mesecom na moru« namestu »...igraj s mesecem moru«.
Ce bi g. kritik navedel te primere, po-
tem bi mogel sklepati, da Je moje poznavanje slovenščine pičlo, ker pa so se te napake vrinile brez moje vednosti, je jasno, da se iz teh primerov ne more dobiti nob ena slika o mojem poznavanju slovenščine,
G. kritik mi očita, da sem Izraz »prete-poči« prevedel z »ubojice« in pravi, da
sem s tem pretepače »enostavno povišal v stopnjo morilcev«. Njemu pa ni znano, da »ubojica« v srbohrvaščini pomeni tudi človeka, ki se rad tepe. V Vukovem slovarju je pri besedi »ubojica« dobesedno napisano »der sich gut schlagt, pugna-tor acer«.
Druga »svoboda in površnost«, ki »pri prevajanju nikakor nista dovoljeni«, je beseda »kavgadžija« za slovenski » rogovi -lež« in za katero g. kritik pravi, da bi se mi »taksne napake zanesljivo ne mogle primeriti«, če bi imel pri rokah Ves ki cev Rečnik slo vena Čko-srpskohrvatski, v katerem »rogovilež* pomeni csmutljivac, pod-badač«. Priznam, da Veskicevega Rečnika nisem imel pri rokah, ker mi sploh ni bil znan, pač pa sem se posluževal v vseh negotovih primerih Pleteršnika, Vuka, Ri-stič-Kangrge (oba dela) in Bakotiča, ki so vsi bolj znani kot Veskio. Zato sem tudi zdaj ponovno kontroliral pp navedenih slovarjih (razen Pleteršnika, ki ga sedaj nimam) in ugotovil sledeče: Bakotič pri besedi »smutljivac« pravi dobesedno »Človek koji zameće smutnje«, prt besedi »smutnja« pa pravi »pometnja, konfuzija; kavga«. Vuk pri besedi »kavgadžija« pravi ein StSnker, rixator: U piću su teške oijanice, a v kavtf ljute kavgadžije«. Kakšna 1e po*em raz^ka med b««*dama »kav-gadžUa« in »smutilivac«? Edino, kar bi se k tei be«edi dal o pripomniti je to, da je beseda »kav^adžila« tursTceea izvora, toda teffa i?. krrHk r>e navsja. ker tega najbrže n* ^aSel v Ve^Vćevem rečnfku
Kar se tiče črnih srajc, prosim g. kri-
tika, naj poišče v »Sodobnosti« Kosmače-vo novelo in jo primerja s sedaj objavljeno. Tedaj bo videl, da je v sedanjo izdajo na str. 180-81 naenkrat prišel sv. Peter namestu prejšnjega izraza in da je na isti strani in na strani 171-172 nekaj izpuščenega v obeh jezikih. Ko bo to videl, bo tudi g. kritiku jasno, zakaj je to založnica, Državna štamparija, izpustila oziroma spremenila — Za »gnojnico« bi tudi po mojem bilo bolje, če bi ostal nespremenjen moj izraz »jama za osočinu«.
»Jezus, sem ga že spet...«, t. j. »polomil« ali kak drug izraz G. kritik mi očita
da sem izpustil »ga«. Toda v srbohrvaščini se ne bi reklo »opet sem ga polomio«, nego »opet sam pogrešio« ali »opet sam zabr'4ao« ali še kakšen krepkejši izraz. Zato je tudi moralo priti: »Isuse, opet sam...«
O »kakav dobro«, kakor bi bilo treba po mnenju g. kritika. misl;m, da sploh ni treba govoriti, kajti kdor količkaj pozna srbohrvaščino iz književnih del ali iz navadnega govora ne pa po slovarju, ne bo . rekel »kakav dobro«. To bi bilo prav ta- | ko, kakor če bi kdo napisal »kakav dete«.
Tukaj bi kvečjemu namestu mojega »Kakvo dobro« moglo priti »Sta ,dobro'«.
Za »lepršati« navaja Bakotičev rečnik kot enakovreden izraz »mahati«, kar v slovenščini pomeni »kriliti«.
»Zarohnel« bi se morda res dalo boljše prevesti, toda tudi beseda »zarežao« ni »groba« napaka, ker Bakotičev rečnik za besedo »režati« pravi »nadati preteći glas i škripati zubima, kao što čini pas kad je ljut. praviti preteči izraz lica«.
V srbohrvaščini hram nikakor ni »čisto istoveten z našim hramom« in ni »prav tako dobro znana srbska beseda«, ker je pri Srbih hram samo »gradjevina u kojoj se vrši Božja služba«. Zato sem tudi jaz prevedel slov. »hram« s srbskim »vajat«, ker vem, kaj pomeni »hram« in kaj pomeni »vajat«, toda tudi v slovarjih se ta beseda lahko dobi. Vuk za »vajat« pravi »vide: sprema, klijet«; pri besedi »sprema« se najde dobesedno »eine Vorrats-kammer, cella, vide klijet 2; cf. komora, kućer, čiler. vajat, stasina (va^at, klijet i
s^.sina osobite su zgrade za seb?. a komora, ćiler i sprema ponajviše su u kući)« Za  besedo  »dolap«,  ki  jo  predlaga g.
kritik, pravi Vuk (u Srbiji i u Bosni po varošima (ein Kasten, cistae genus«. Bako-
tić pa pravi »Dolap, dolaf (od turškega dolap 1. orman, 2. pržulj za kalu, 3. točak za črpanje vode iz bunara«.
Takšnih »površnosti« in »grobih« napak se bo res ve'iko našlo. Ce se ne bo našlo bolj grobih, kakor so te, ki jih je g. kritik navedel, bom jaz popolnoma zadovoljen.
Iz vsega tega je razvidno, kakšna Je moja »površnost« in »nezadostno poznavanje« slovenskega jezika in kakšna je kritičarjeva natančnost in dobro poznavanje srbohrvaščine.
Novi Sad, 6. decembra 1940.
Milan M. Jovanović, profesor.
Z Jsse^ilc
— Zvočni kino Rad'.o predvaja v soboto in nedeljo ob 8. zv. (v nedeljo tudi ob 3. pop.) veloflm »Nanctte«. V gl. vlo°rt Je-ny Jugo, Hana S'hnker in .Albrecht Schon-ha's. Mei dodatki tudd Ki-1 turni fTm in vojni tednik.  Sledijo  »Junaki z Mame«.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, daveH poseoej n-eKiici izjave oeseda din 1 —
davek poseoej.
£a pismene odgovore glede maur  oglasov  je creOa prtioZitj ena m ko   — Popustov sa maie oglase ae priznamo
immii rrmnt * jrrxAJiXJaannnnni i jlaji h rnnnoa
tzgotovim os Zelje takoj pc uebtn perja Razne PEIUL in HIH vedoc v  veiiki   i 2 o ' r    os razpolago
Pernice
SEVER RUDOLF — Marijin trg 2
tu inmnnaa 3 olj m m jnnr it trintinanf iririnnonroo
raz no
Nalmanišl zneaeM S.— din
Continental
na ugodne mesečne obroke
Iv^n Legat
LJubljana,
PreSernova ulica 44. Maribor, Vetrlnjska 30
GOSTTJLNO S PEKARIJO aH samo gostilno v prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na Anton Fir, Straža pri ronlicah. 2847
OglaSu}
male ogi
Slovenski Nart
ker «*> i i 1 e e o e j i ii
60 t AH LMLA.NJE
ižurlianje, vezenje zaves, pe-ila, monogramov, gumbnic. — vrelfka zaloga perja po 7.— din >Julljana«, Gosposvetska c. 12 n Frančiškanska ul 3.      4. L
ZA VSAKO PKILIKO
lajncliSa in oajcenejSa oblačila • f   o a t> a v i t e prt
p r e s r e r
Sv   Petra  cesta 14
6TAJEKSKE PURANE
očišćene v teži 4—6 kg po din 22.— kg, pošiljke od 9 kg naprej franko postaja naročnika. Naročila za takoj in za Božič sprejema: Josip Lah, Osluševci pri Ptuju. 59. M.
MREŽE ZA POSTELJE
dobite najceneje
V Romenskega ulici 34
izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. — Rabljene mreže se sprejmejo v popravilo. 2800
Otomane
Imamo zopet v veliki Izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni
TAPETNIŠTVO
E. ZAKRAJšEK
Miklošičeva 34
VA2NO ZA VSAKOGAR!
Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam ln pijte mleko, jogurt tn smetanco. Zajtrk, večerja to po narc ilu mlečna hrana. — Se priporoča mlekarna »Drama«  Erjavčeva 2. 2733
OKLIC ~—
Dne 18. XII. 1940 ob 10. url ae bo vršila prt okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi Št. 16 prostovoljna javna dražba zlatnine iz zapuščine pok. Marije Likar. Zlatnino se lahko ogleda pol ure pred dražbo 2863
KLIŠEJE
VV.PETIMASK7J
•POUK
s
deseda 50 par   Davek puotoe} NaimamSi znesek din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji. pnCetek pouka in vpisovanje v ponedeljek 16. t  m. od tt. do 8. ure zvečer Christolov učni zavod, Domobranska c. 15. tei 48-43 2123
STARsI ~_
zganite se pravočasno in pre-skrbite otrokom dobrega inštruktorja. Ponudbe na upravo lista pod »Profesor«. 2674
Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek 8 — '""din
GOSPODIČNA ~~~
z malo maturo in Lrg šolo išče službo v pisarni ali kot bla-arajničarka. Nastop takoj ali po logovoru. Ponudbe na upravo ista pod »Marljiva«. 2844
POSTRANSKI ZASLUŽEK
nudimo gospodom z dobrimi svezami. Ponudbe na Slov. Narod pod »Brez trudac. 2867
KUPIM
Beseda 50 par   Davek poseoej Naimnniai ćnesfk * din
SREBRO   DRAGF KAMNE ln vsakovrstno
zlatO kupuje
po najvišjih cenah
J os. ERERLE
LJUBLJANA  —   rvrševa 2 (paiača hotela »Slon«)
ZLATO vsakovrstno s u p u j e zlatar
B. RANGUS
ar dvorni dobavitelj _ KRANJ
VSAKO V KOTNO /.l,AIo
jrlljante in srebrc Kupuje pc najvišjih cenah a. BOZIC —■ Ljubljana, Frančiškanska 3.
4* L
OŽSliZOiS
Beseda 50 par Davek posebej NaimanjSi znesek s. din
za bu2ic
kupite najbolje in najceneje v trgovini
»EDO« CEMJI
Prešernova 48.
:i^o«ci. i_n>*viei  je se pniiKa, založite se s celimi
OREHI IN MEDOM
Dobite ]ih v
M e d a r n i
Ljuhht ia  Zi lovilca ul. 6
"~   ZIMSKO OBLEKO ~~~~
to zimski črn plašč za srednjo
postavo prodam. Vodnikova c.
12/1.. Šiška, 2852 _ _________
Parketne suhe odpadke, drva to premog po ugodni ceni ima na zalogi Vertačnlk Franc — Jenkova 7. 2851 _  ugodna pbilika   ~'
Prodam smuči, več oblek za dečke od 12. — 14. leta, dekli-Ikl šivalni stroj, kuhinjsko omaro, več igrač, matador ln razne druga Igrača. Stari trs; 19/l, leva 2871
2ena Je ona, ki določa okus in kulturo
svojega časa.
Za sodoben dom si izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
RADIO ISO
RADIO d. * o. EJTJBL-JANA,
Miklošičeva cesta 7. RADIOV AL, LJUBLJANA,
Dalmatinova ul. 13. ANTUN BREMEC, CELJE,
Miklošičeva ulica 2. L. LUSICKY, MARIBOR,
Koroška cesta 11. BBBmMBMIlM lil II
radi VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Nalnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa. šivalni stroji, prevozni tncikli  pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
ZaSivsIa
Ob nepričakovano hitrem slovesu, ko nas je zapustila za vedno naša skrbna, ljubljena mama
Frančiška Bariarfer
vdova po urar ju
izrekamo vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili svoje globoke sočustvovanje, ji poklonili lepo cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, našo prisrčno ln iskreno zahvalo.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 16. dc^mbra ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Janeza v Trnovem.
Žalujoča rodbina BAKDORFEB
Tč*?'--**,'     •: • v*:
Antonija Fornezzl, roj. Ogrizek
lastnica menze v Kolodvorski ulici 8, si Je drznila podat! o moji osebi neko objavo m to brez vsake podlage. O resničnem stanju moje ločene žene in gotovih osebah bom poročal v prihodnjih številkah dnevnikov, ^ter naj sodi potem javnost.
Fornezzi Franc
Makulaturni papir
proda uprava „Slovenskegs Naroda44 LJubljana« Knafljeva ulica štev. «
Stran 6
»SLOVENSKI NAROD«, sobota. 14. šmarnem 1940.
etev. 2F7
Druga največja evropska plovna reka
Velik piatnen Dunava za mednarodne gospodarske odnose v Evropi
Druga največja evropska plovna reka za Volgo, dolga 2588 km, je Dunav Izvira v Schwarzwaldu in teče v svojem zgornjem toku skozi bavarske gozdove. Od Ulma navzdol je že plovna Dunav veže več držav in narodov, predvsem pa narode srednje Evrope. V svojem zgornjem toku teče ob vznožju gora, na katerih vrhovih stoje srednjeveški gradovi. Na tem delu ob Dunavu so številna nemška mesta in sicer Ulm, Regensburg, Dilingen, Passau, Lienz, Krems in Dunaj. Od Dunaja naprej prehaja Dunav na drugo plovno področje. V starem veku se je Dunav imenoval v zgornjem toku Danu-bius, spodnjem pa Ister ali I star.
Ko se Dunav prebije skozi gozdove Schwarzwalda, na terenu gnajsa in granita čeških masivov, se spušča v panonsko nižino in se njegova struga znatno razširi. Padec vode je zelo zmanjšan. Zato je struga vijugasta in ima mnogo rokavov do obronkov Karpatov, kjer se zelo zoži in ima voda okrog 85.000 konjskih sil energije, ki pa še vedno ni izrabljena. Naprej od Karpatov se Dunav počasi spušča proti Crnen .1 morju in na obeh njenih bregovih so številna naselja in mesta.
Ze v najstarejših dobah je bilo porečje Dunava zelo privlačno za bojevite narode. Dunav je imel vedno velik strateški pomen. Zgodovina nam govori, da so nje-
propadu Avstrije je bilo treba interese držav ob Dunavu spraviti v sklad. Vodilno vlogo Avstrije je prevzela v zgornjem toku Nemčija, ob ustju pa se je pojavila namestu Rum unije SSSR. To bistveno spreminja položaj v odnosih med državami ob Dunavu. Nemčija in Rusija sta postali obdunavski državi, kar pomeni zelo mnogo. Predeli ob Dunavu, zlasti v njegovem srednjem in spodnjem toku, so zelo plovni in veliki. Vprašanje rodovitnosti teh obdunavskih pokrajin je izrednega pomena za vso Evropo. Prav tako je silno važno vprašanje izkoriščanja Dunava samega
Nastopajo nova vprašanja, ki jih bo treba zadovoljivo rešiti, da bo doseženo ravnotežje sil, interesi ranih v Podunavju. Izvršiti bo treba revizijo ekonomskih in socialnih sistemov, carinskih privilegijev, uvoza, izvoza in prevoza. Predvsem se vsiljuje vprašanje, kdo je gospodar Dunava. Z vprašanjem Podunavja in plovbo na Dunavu so se pečali že na dunajskem kongresu L 1815 in urejevali sta ga aker-manska pogodba iz L 1825 in pogodba iz L 1829. L. 1918 je pa Dunav postal svobodna mednarodna reka, kar so proglasile Anglija, Francija. Italija in Rumunija.
Vsiljuje se tudi vprašanje, kakšno vlogo bo imela Jugoslavija poslej pri ureditvi dunavskega vprašanja Najti bo treba pri-
Dunavska ožina Železna vrata
ga obale osvajali Kelti, Rimljani, Franki, Karel Veliki. Friderik Bar bar osa, Karel VII., Atila. Avari in Madžari Madžari so se končno ustavili ob spodnjem toku Dunava.
Dunav in predeli, skozi katere teče. so vezani na številne legende, pesmi in mistična izročila 2e stari zgodovinar Hero-dot. oče grške zgodovine ,je naglašal potrebo, da se prouče vse skrivnostne dežele, področja Danubiusa in Istra.
Dolžina rečne poti od Ulma do Suline znaša 2588 km. Od L 1938 je Dunav tekel v dolžini 362 km po ozemlju nemške države, v dolžini 343 km avstrijske, 11 km češke in 280 km Madžarske. Jugosloven-ski Dunav teče od meje pri km 1428 na levem bregu do kilometra 1075, na desni strani pa do km 846 (Timok). Rumunski del Dunava se začne pri km 1075 na levi strani do Črnega morja, a na desni strani pri km 453 in sega do ustja Timoka pri km 846. Sedaj je Dunav bolgarski do km 3.5 Pod sovjetsko Rusijo spada od levega rokava delte, v dolžini približno 90 km.
Dunav je v pravem pomenu besede mednarodn areka. Dokler je obstajala av-stro-ogrska monarhija, si je prizadevala, da bi si ohranila premoč na Dunavu. Po
merno rešitev, v kar lahko tudi upamo, saj naša plovba ne posega škodljivo v interese nikogar, prav tako pa tudi novi gospodarji Dunava ne ovirajo naše plovbe.
Od preteklosti se lahko tudi v tem primeru mnogo naučimo. Nemčija in Avstrija sta pred vojno stremeli za premočjo na Dunavu. S pariškim mirom L 1856 so skušali tudi rešiti vprašanje Dunava Sestavljeni sta bili dve komisiji, »evropska«, ki je imela nalogo urediti zadeve do Isak-če, in »obalska«, ki je prevzela vlogo obalske policije, nadzirala plovbo in izkoriščanje privilegijev. Po berlinskem sporazumu L 1873. je stopila tudi Rumunija v komisijo. Med svetovno vojno si je Avstrija prizadevala, da bi vladala na Dunavu. Po svetovni vojni so bila sprejeta tako zvana dunavska pravila. Komisijo, ki je sestavila ta pravila, so tvorile tako zvane zmagovite države Dunav je bil proglašen za mednarodno reko z malo izjemo. Dovoljena je bila plovba vsem državam, urejena z dunavskim! pravili. Ta misija deluje v Beogradu in 'ma sedem članov. Prejšnie čase jih ie ime^ 11. a zdal ni več češkega, bavarskega in vvurtenberške-ga zastopnika, pristopili pa so zastopniki Madžarske. Jugoslavije. Bolgarije in Ru-munije. Sedaj bo zopet pristopil nov član v komisijo, zastopnik SSSR.
Ekspresni vlak izgublja svoj
Vojna je občutno skrčila mednarodni železniški promet
Ekskpresni vlak ie bil vedno na;bol;še merilo evropskih mednarodnih razmer. Bil ie vlak miru. lahko bi ga Da tudi imenovali diplomatski vlak. sai je vezal mnogo držav in z niim so se vozili odličn diplomati, državniki, ki so sklspali oriia-teljske pogodbe in utrjevali trgovske zveze. Ekspresni vlak ie imel vedno prednost d red vsemi drugimi vlaki in ž:lezM-čarji so skrbno pazili, da ie bila zani vselej pripravljena prosta proga
Ko se Da ie začela zadnja vojna, se ie promet z ekspresnim vlakom zelo skrčil. Pred vojno ie ekspresni vlak še vezal skoraj 20 držav in tri kontinente zdai oa vozi samo med La u san no in Sofij >. Nima več pr-ključkov za Franziio Ang iio. Grčijo in Turčijo. Razmere na evropski celini so se temeljito izpremeniie Simplonski orient ekspres ie vedno ime dovoli pomožnih p ti če se ie pripetila kakšna železniška nesreča na g avni Drogi. Vozil je tudi v naih' jši zimi ko so drugi vlaki obtičali v snežnih zametih in lahko trdimo, da ie bil nie^ov v^ni rec* vedno najbolj zanesljiv. Ob hrd'h zimah ie ekspres vozil sicer tudi z veJik^ ^a-nud . vendar so nanj l?h'*o vselei računa'i
To ie bil v resnici medna red ni vlik in na njegovih lenih vag^^ so b'li naD si mest raznih evrcr>3k:v» držav Seda4 se število teh mest čim dalie boli krč* in ekspresni vlak ie že skorai povsem izgubil svM D**eilnii D~men
S:rmVon-orient (SO al^ OS ie bil uveden šee 1 191° ko s^ F a^c:i' Anglija. BMgMa Snca I allia Ju<*r^l->vHa. R^munii** in Gr*i:- 7avpri> * no eb 1*1 konvencijo za uredUev DT">m^ta 9 t-rn vlakom SO ie vo^i1 prv** 11 »ur*i« ]e*i 1919 s DaT^šv*a oost3'° C*» se 1e oo*nik pe'jal iz Franciie v TurčMo ip noto --»1 skozi tri evroD-k° svetovno o^sove t~ko da si ie moral dvakrat uravnat* uro. >ai-ti potoval ie iz znoa^n^ evro^ske^a ča-sovn^ffa masri v vhodno evr D^re2a.
K*^^n^7r'Hip -^akT   :e se-
Bfe***f*>B«   00   V«***1 «sn 1-»u   vrv*— Hi
|er*nj,»ti v-.- nov   M v-*e-  v^p"^ imai-
do'~a kr !TW k-"» on' 'el t '■ ah na 1200 km Prvotno \~ -k*nr *S*JJ v ak vozil no nasl-dnii rWi Tvmdnn—Pariz— Dijon—t-ausanne—Lion—Briffne—Si m o^ on 1— Donaodosolia—Ravena—Stresa—Arona
— Milan Brestra—Verona—Firenca—Padova—Benetke—Trst—Postojna—Ljubljana—Zagneb—Novska—Brod—Vinkovci — Ruma—Beograd—Niš—Pirot—Caiibrod — Sofija—Vakarel — Plovdiv—Rakov, kv— Svilen grad—Pitvon in Stambul. Pozn^ie so pristopile h konvenciji še druge države, tako da je bilo skupno 20 evropskih afriških in azijrkih. med njimi tudi družba francosko-grških železnic, nadalje ori en -talne železnice, turške, iraške in družba Damask—Hama.
Prvo leto ie vozil ekspres samo trikrat na teden, šele L 1920. ko ie tTila otvor-jena zveza z Rumuniio in Grčijo ie začel voziti vsak dan. l. 1926 so na konfe enci v Badnu sklenili da bo ocs'ei evrooski ekspres vozil v A^io in Afriko Potn ke ki so se pripeljali do Carigrada, so prepeljan' s pesebnimi ladiami d*"b izbe SOE preko Bo-^poria na železniško pos'aio Hajdar-Daša odkoder so potoval nap ei z ekspresom do Ankare Od tam so nadaljevali pot z anat lskim ekscesom do Aleoa Potniki namenjeni v Teheran in k Ka<=Di.*k mu moriu s^ lahko nadali^va i vožnjo z železnico do M-»s* On potn lo ki so oa hoteli v Indiio 90 P toval no dolini reke Tigrisa in EfrVa oroti Bag-'^du in Perzijskemn zalivu Potniki v Afriko potujejo iz Aleoa do Triplisa r y'ak m od tam oa z avtom ob lom do Haife odkoder 7onet nadaMuie'o vnrrnn do Kaire
Vlak sini on orent ie dobi1 svo^e ime no predoru Simplom ki ie zvrtan po** Mo^-te Leone v švi račkih Al^ah — Vagoni ek«=r>resa so bili orvo+n- rd^k^gfe b^rve seda i na s*^ temno^oHr Tm^i ^ s^m^ Drvi in dru«^ rnz^d K°t sn va^o^'' ko -tr»-^ki se ob n^sr navadno ne "oS'-odn-^eio mno<«o — Uradni je^v 'ts^užbe-T-ev SOE ie francoski v*-aV ^"ft^Bf oa tovori t"di do ve* Jezikov Potniki so ahko doslej potovali mirno, np bi tih nadlegovalo caHnsko o«ob;e Vse Dreglede so opravili uslnžbenc5 SOE
Sedal celo nastala vn-raš^n^e. ali bo eksrrresni vlak la^kn S« vo-d! k*1- H zaradi vom« oriše1 v v^liVc kr:z P^op-et se ie zel zmanl*-^1 tak-^ da sk-ra' vene ^aže vzdrževati drag^^a ek nr^sneg" vlaka
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Največje celinsko f pristanišče
Po vesteh strokovnih listov bo do tala Moskva do končanih de-ih ori velikem vodnem omrežju pristanišče velikega sloga. Veliko omrežje prekopov, ki je že v veliki meri gotovo, bo omogočalo da bo glavno mesto Rusije spojeno s petimi morji
Pravkar delajo zvezo  k   Kasniškemu.
Črnemu in Azovskemu morju, razen tega pa bo Moskva Se zvezana s Finskim zalivom. Delajo tudi preliv, ki bo dolg 127 km ter bo sna j al reko Moskvo z Volgo. Stalinov prekoo bo sna j al prestolnico Rusije z Murmanfskom in bo kmalu končan. Po tem Drekopu bo Moskva zvezana z Belim morjem. V Moskvi b.xio z velikim jezom ustvarili veliko  jezero in bo ob
njem urejeno pristanišče. Zveza med Severnim. Azovskim in Kaspi^kim moriem bo omogočena s prekoDom med Donom in Volgo. Neposredno zvezo Moskve s Crnim morjem bodo omogočile reke Oka. Vol sa. Desna in DnjeDer. Ko bodo nare i eni vsi ti prekopi, bodo lahko prevažali nafto iz Bakuja po vodi do vsem ruskem ozemliu.
Kremelj v Moskvi, sedež ruske vlade
Oglasi najučinkovitejši
Ugotovljeno je. da je časopisno cglaše-vanje še vedno najučinkovitejša reklam u Časopisno oglaševanje ni le konkurončna tekma med podjelji tem eč važen činitelj v trgovini. Zato tudi velike tvrdke v vojujočih se državah, n. pr v Nemčiji, med vojno niso začele opuščati časoosne reklame, ker se boje. da bi sicer izgubile stiic s svojimi odjemalci.
O pomembnosti časonisneira oglase vani a nam priča poročilo iz Ne v Yo k i, do katerem ie v Z:d.njenih državah čas o no oglaševanje še vedno na prvem mestu med vsemi coiikami re'^1 me Lani .-o velike ameriške tvrdke izda e za čisiroisno rek!amo 288.5 milijonov doarjev za reklamo do radiu, čeo-av ie v Z d'nj^- ih državah izredno uporabljena, oa le 82 milijonov dolarjev Na čisopisri^ oglaŠ3vi-nje terej odo^ds 78 °/o vseh iz atkov za rok1amo. V državah kj?r radi:s\a 'ek'a-ma ni tak^ razširjena s^ izd tki zt časopisno ogaievanje relativno še mnogo več j L
Ali bo človeštvo izumrlo
Izpnjoinltev avtomobilskih obročev
V začetku avtomobilizma so uporabljali za avtomobile namestu pnevmatik polne gumijaste obroče, vendar pa niso bi'li dolgo zadovoljni z njimi. Nezadovoljni so pa tudi s pnevmatikami, kajti velika pomanjkljivost pnevmatik je v tem, da pri najmanjši poškodbi puščajo Poškodba pnevmatike lahko povzroči veliko nesrečo, ki zahteva človeške žrtve, pa tudi vozilo se pogosto razbije. Polni gumijasti obroči te napake nimajo, a doslej ph niso mogli uporabljati pri avtomobilih, ki vozijo z veliko hitrostjo, ker se obroči pri trenju neenakomerno segrejejo m pokajo.
Nemki inženjer Alfred Sprenke je sestavil sedaj nov poln gumijast obroč, ki nima več te napake, da bi gumij pokal zaradi neenakomernega segrevanja. Preveliko segrevanje na površju preprečuje posebna hladilna naprava. V obroču je nameščen cel sistem hladilnih cevi, tako da se z naglo izmenjavo zraka gumi pravilno ohladi. Poskusi, ki so jih delali s temi obroči v znanstvenem zavodu v Stuttgartu. so pokazali, da se obroč segreje pri vožnji a hitrostjo 100 km na ure in obtežitvi 600 kg v notranjesti na 27 stopinj, na površini pa na 63.5 stopinje Pri hitrosti 120 km na uro je narasla toplota na površini na 70 stopinj. Pri uporabi mehkejšega gumija, •kanaliziranega« sc nevi obroči po prožnosti že skorai pra^ tako prožn> kakor pnevmatika Izdelovanje novih obročev je cenejše, ker potrebujejo zanje mnogo manj surovin kakor za sedanje polne obroče. Pri srednje težkem tovornem avtcmobJlu znaša prihranek 10 do 15 kg gumija.
telo in elektrika
Zdravniki bolnice v Ilfordu že delj časa proučujejo problem, zakaj nekateri ljudje bolj privlačujejo nase strelo kakor drugi. Nedavno se je namreč v Ilfordu zgodilo, da le ena sama strela ubila sedem ljudi. Najzanimivejše pa je bilo. da je ostalo mnogo ljudi na istem kraju, kjer je treščilo, povsem nepoškodovanih. Zato so Jih pozneje skrbno preiskali m zdravniki upajo, da bodo zbrani podatki služili k po-jasnitvi  starega problema.
2e dolgo namreč opažajo, da nekateri posamezniki privlačujejo elektriko nase bolj kakor drugi. Znano je, da je telo nekaterih ljudi dober prevodnik elektrike, čeprav je človeško telo navadno slab prevodnik. Zdravnik dr. Gerald de Lacey sodi, da je privlačnost telesa aa elektriko v odvisnosti s telesno elektriko Prejšnje čase <?o misVli da klmči. ure in drugI predmeti •»rivlaču-ejo strelo v Ilfordu pa so ugotovili, da to ne drži.
MED PRIJATELJICAMI
— Možje so zame kakor zrak.
— Le pazi, dekle, da ti ne bo stalna sprememba zraka škodovala.
To vprašanje ni tako nesmiselno, kakor bi se morda zdelo na prvi pogled, kajti z njim si beli glavo mnogo učenjakov Nekateri izmed njih trde. da ie dolgost življenja človeštva na zemlji odvisna od količine ogljikovega okisa v zraku. Oglj ko-vega oksida ali okisa ie zdai zelo m lo v zraku, približno 3 stotine odstotka zatj je to zelo dragocen plin. Ce bi ga bilo v zraku še manj, bi se na zemlji topota zelo zmanjšala, če bi pa povsem zmanjkal bi se temperatura znižala približno za . 20° Človeštvo bi oa zaradi te^a še ne izumrlo, kakor ne izumre zaradi imskega mraza. Vzrok njegovega kenca bi bil drugi. Brez ogljikovega ckisa namreč ne morejo živeti rast'ine. Potrebu i eio ea za svoie dihanje, kakor mi Dotreb'.:iemo zrak i Človek ne more živeti brez leska rast-i line oa ne braz ogljikovega okisa 2? sa-, mo nihanie kc-ličine ogljikove-a ok;so v zraku je povzročalo verje:no doalej nastanek lednih dob.
Zaloge ogljikovega oki^a se zmaniŠu-jejo s tem. ker se vežejo na rastline. Po-več neio se oa 9 tem. ker ga izdihavai o ljudie in živila in s sežiganjem rr"em~ga. Te zaloge bi oa ne zadostovale, ko bi ne delovali vulkani. V zračn' Dlasti okrog zemeM^ke oble ie ok^-og 2.100 blijonov kg ogljikovega okisa Učenialr ^o brafuna'1 da rastilne  porabijo   na   leto  okrog 69
bilijonov kg ogljikovega okisa. Ko bi ne delovali vulkani, bi zaloga ogljikovega okisa zadostovala za p:;b.ižno 100 let. Toda zaloga se stalno iznono niuje zaradi delovanja vulkanov. Dokazano je. da so nastopile po živahnejšem del ovan i u vulkanov, ko se ie zaloga ogliikovega okisa v zraku povečala tople i še d be. S 'em si tudi razlagajo zakaj so nastopale l^diie dobe. Med lednimi dobami so n mreč vulkani mirovali. Tako so n Dr. v dilu-vialni dobi vu kani povsem mii ovali. V terciarni dobi so pa bili zelo živahni in zato ie tudi tedaj bilo mnogo toplej.^e. Ker se je v zadnjih 20 do 30 milijonih tet zemlja ohladila le neznr.tno, smemo sk e-pati. da je delovanje vulkanov praktično večno.
Človeštvu bi torej grozil konec, če bi sčasem v zraku pošel ki.ik. To se pravi, ko bi rastline več ne vdihavale ogljikovega okisa. bi tudi ne i/dihavale kisika. Kisik bi pa lahko tudi pošel s časom zaradi oksidirani a. To ie pa seveda zelo dolg proces in sodobnikom se nik skT ni treba bati. da se bodo zadušili zaradi pomanjkanja kisika v zraku a'i da bodo zmrzniLi v novi ledeni dobi. Učenjak dr. Russel pravi, da bo človeštvo lahko živelo še nekaj miliionov let. seveda če ne bo postalo žrtev kakšne druge katastrofe, ali če se ne bo samo iztrebilo.
Posledice bombardiranja Londona
Opustošenje, ki so ga povzročile nemške bombe v londonski plinarni
Kitajsko-jaf onska vojna
Takoj po ponovni otvoritvi birmanske ceste so Japonci z bombami porušili oba
mostova preko Mekonga
Psihološki nasveti:
Za srečo v ljubezni, službi in družbi
Mac grške vojne mornarice
Izmed batkaiasfclh držav Ima Grčija najmočnejše vojno bro43ovje
Vsak je svoje sreče kovač! Nekateri jo kujejo — z vso brezobzirnostjo — po tujih glavah in hrbtih, a jim te sreče ne zavidamo.
Drugi kujejo svojo in tujo srečo pametno in premišljeno. Občudujemo jih. Ljubimo In jih želimo posnemati.
Mnogi — in teh je največ — pa kujejo vse svoje življenje, a ne izkujejo prav ničesar. Vsak dan znova tožijo in stokajo o svojih neuspehih in nezadovoljstvu.
Vprašajmo se: V čem je sreča?
Sreča in zadovoljstvo sta v tisočih malenkostnih uspehih in priznanjih doma in v službi, v ljubezni in prijateljski družbi. Mnogi pa nimajo uspehov ne v ljubezni, ne v poslovnih zadevah, ne v družinskem krogu in tudi ne v prijateljskih zabavah. Vedno jih spremljajo smola, nesreča in neuspeh.
Nezadovoljni so sami s seboj. Jeze se na druge. Dom^jaio si manjšo življenjsko sposobnost. Zapirajo se vase In sovražijo okolico, položaj pa se Jim od dneva do dneva slabša. Neuspehi se dan za dnem kopičijo. Nezadovoljstvo in zagrenjenost naraJčata.
Vsak dan se znova podajajo na lov za
srečo, za ljubeznijo, za priznanjem in za uspehi.
Vsak dan znova napenjajo vse svoje sile, a so kakor v začaranem krogu. Zvečer gredo spat še bolj nesrečni, še bolj pobiti, še bolj zapuščeni, osamljeni, nemiljubljeni in nezadovoljni s samim seboj.
Na vsak način si hočejo sami skovati svojo lastno srečo, a pred njimi se vedno znova poraja — poraz.
Zakaj n-mam sreče? Zakaj me sovražilo predfr+oin'ki? Zakal me črtilo priiatelji? Zakaj me onemogočajo in klevetajo moji
sodelavci? Zakaj me brez miru preganja zla usoda? Tako stokajo in tožijo v do.gih nočeh brez sna, v svoji osam.jenosti in zagren j en osti.
Zakaj so nesrečni? Zato, ker nimajo pravilnega življenjskega odnosa do sebe in okolice. Zato, ker se ne znajo hitro in pametno odločiti. Zato, ker jim manjka življenjskega poguma in smelosti. Zato, ker s svojim kolebanjem in bojazljivostjo zamudijo vsako ugodno priliko. Zato, ker z napačnim postopanjem sami zgrešijo uspeh v tisočih malenkostih. Zato, ker sredi svojih neuspehov ne morejo sami pravilno presoditi svojega položaja. Zato, ker sami ne morejo odkriti pravih vzrokov svojih porazov. Zato, ker se sami ne znajo usmeriti k svoji veliki sreči.
Trdimo, da ima vsak človek pravico do uspehov, do sreče in zadovoljstva doma v rodbinskem krogu, v službi pri predstojnikih In tovariših ter končno tudi v zabavni družbi med prijatelji In znanci. Vendar, kako doseči to srečo? Kako priti do uspehov in zadovoljstva?
Mnogi nagi zvesti naročniki in vztrajni čitatelji se obračajo v neštetih pismih na uredništvo našega dnevnika ter nas prosijo pomoči. Zaprosili smo ueledne^a strokovnjaka z višjo strokovno psihološko kvalifikacijo ter bogatimi izkušnjami Iz dosedanje prakse za tozadevno pomoč v obliki psiholoških nasvetov, ki jih bomo obiavljali enkrat na teden na tem mestu.
Kdor želi prejeti odgovor, naj upošteva tale
navodila za brezrl?čni psihološki nasveti
1. Kakor pri zdravniku za telesne bolezni, moraš tudi tu iskreno, brez sramu
in predsodkov, obrazložiti vse, kar te tezi. O m popolnejši vpogled bomo dobili v tvojo zadevo, tem t očne j sa in pravilnejša bodo lahko navodila in smernice za uspešnejše življenje. Zato nam obširno opiši vse okoliščine in razmere ter dejstva, ki so potrebna za pravilen nasvet
2. Ohraniti hočemo popolno tajnost, zato nas ne zanimajo imena z naslovi stanovanj, pač pa nujno rabimo podatke o spolu, starosti in poklicni zaposlitvi osebe, za katero vprašuješ. Priloži nam tudi kak s črnilom pisan rokopis dotičnika.
3. Na konkretna zdravniška, pravna, gospodarska, finančna in slična vprašanja ne dajemo odgovorov, kakor tudi ne za srečo v loteriji, ampak le za srečnejše živil en je in uspeh v ljubezni, službi in družbu
4. Iskreno in obširno obrazložitev pereče zadeve, v kateri želiš pomoči in nasveta, pošlji v zaprtem ovitku na naslov: Uredništvo »Slovenskega Naroda« — psihološki nasveti — Ljubljana, Knafljeva 5.
5. Pomnite: Odgovarjali bomo le onim. ki bodo točno in vestno izpolnili vse navedene pogoje ter priložili v pismo toliko kuponov s zadnjo tekočo Številko, kolikor postavljajo vprašanj in sicer po vrstnem redu dospelosti.
Želimo  vsem   pomagati, odkrijte nam
iskreno svoje težave!
Psihološki nasveti Kupon it. 1
Ado Makarovič:
Kulturna pozornica
cb Devini
Iz gole radovednosti, kakšno razmerje vlada med Devo in Sentovcem, sem šel v Slovensko Bistrico in od tam v Devino. Da sta Devina in Sentovec mitološki imeni, ni dvomiti, saj piše o njiju kot takih že Pajk (»Crtice« itd.), vendar njuno značenje do danes še ni pojasnjeno. Profesor Peisker je s svojo teorijo o Devinih skokih naredil tudi našo Devino zanimivo. Po njem pomenijo kraji takega imena kakor Devin, Devinskok ponemčeno Jung-femsprung) Deva i. si. hudičevo stran kultnega staroslovanskega odra, ki sestoji vedno iz dveh krajev, gor, odnosno skal, ki ji deli tekoča voda, n. pr. takole:
gora dobrega b"rta M » ' ekoča voda
-*~>—^-^~ skale zlodej a.
Medtem ko prof. Kelemina razume pod imenom Deva slovansko boginjo, ki Deži pred nasilnim zlodejem in skače s skale v vodo, kamor ji preganjalec ne more slediti, kar je za slovensko krajevno ime edino pravilno, je Pejskru Deva = dačva, staroperzijsko »bog«, v Zarathustrovi dua-listični veri pa »hudič«. Resnica pa bo v sredi. Duaiizem starih Slovanov ni istoveten z Zarathustrovim, zato boginja, ki beži od hudiča ta duaiizem nič ne moti.
Iz Zgornje Bistrice pride? 'malu v krasen drevored topolov, ki te . elje naravnost v Devino. To je vasica par raztresenih hiš ob Devini vodi, po kateri ima ime. Devino so šele pred kratkim regulirali in je bila prej kot uničeva'ka prava hudičeva voda. Po brvi ali po mostu prideš skozi gozdič v Sentovec ob vznožju Ritoznoj-ske gorice, imenovat itudi Marjeta po lepi podnožniški cerkvi svete Marjete.
Staroslovanska verska pozornica je torej več kot verjetna Malo bolj navzgor od mosta stojijo visoke stene kamnoloma, kjer so že Rimljani lomili kamen, ker so v bližini nedvomni sledovi rimske ceste. Ta kamenolom je bil v času, ko so prvi Slovenci zasedali Pohorje — »Devin skok« in mogoče se je rimski kamenolom našim pradedom zdel kakor razvaline ziodejevega
gradu, kjer je imel zaprto Devo. Bajka sama o njenem skoku v Devino pa je že davno pozabljena. 2e Pajk o takem skoku ničesar ne ve in če danes poveš to po-vedko ljudem v Devinu, se bo vsakdo čudil, odkod jo imaš. Na vsa vprašanja o »skali« Devini in njenem skoku sem dobil isti odgovor: »Nena vem!«
Kaj pa s Sentovcem (naglas na — o —)? Ali je morda Sventovid, ki se je pod vplivom latinskega Senta (sanet-) tako izpre-menil? Pajk govori o nekem Sentu, ki reši in odvede dušo. Ta Sent pri Pajku pojasnjuje »ime hriba Sentovec« (Kelemina), ta
k*ga »hriba« pa ni, ampak je Sentovec naselbina nekaj hiš. Gotovo pa prvotno pomeni neko višino, torej Marjeto. Ta Sent ima sekiro in je mogoče res Pcrun, kakor misli Kelemina. Perun je postal s krščanstvom zlo bitje in kot grome vmik nastopa tudi v Pejskerjevih pozornicah kot zlodej. S tem v zvezi je pravljica o Pasjem grabna, v katerem je bival hudič v pasji podobi, dokler ga ni sveta Marjeta pregnala »s posvečenim trsnim kolcem« — v pekel. Dobro božanstvo v pasji podobi pa je staroslovanski Chors — Dažbog, dobri bog »dajalec«, ki je isti z naš m Kresnikom. Ta bog, ki je pred Sveto Marjeto ■ čuval in stražil na obeh straneh ritoznojsko gorico« (Josip Vandot) »Deseti oča, Sentovec in Pasji graben«), mora biti Kresnik tudi zaradi Marjete in njenega kolca. Znano je, da je vurberški Kresnik imel hudo leaaif ki je zakrivila tudi njegovo smrt. To leno in sestro dobrega božanstva imenuje slovanska bajka o Trdoglavu Marjetico. To Marjetico reši njen brat, svetli junak, t j. Kresnik — Sentovec, a ji postane končno nezvest in ona se mu maščuje. Ta boginja je pa Deva, ki skače (s pomočjo junaka) v Devino. Ime Marjeta je pa dobila po znani legendi, v kateri sveti Jurij, prav za prav Svetovit-Chors-Kresnik, reši sveto Marjeto, v resnici Devo, kateri obe sta v narodni literaturi imenovani »čarovnici« (Kelemina, Bajka itd.).
Da, razumemo kolec svete Marjete,, moramo iti v gorice okrog Gorice, kjer čuvajo trte Kresniki, dajatelji grozdja in vina. Njih sovražnice, čarovnice, ki ne marajo rodovitnosti, se o Kresu maščujejo nad njimi, da jih »napadejo z rahlami in koli, ali prav za prav z ostanki rahel in kol cev, ki se odlomijo in ostanejo v zemlji, kadar se v jeseni te stvari pobirajo in pospravljajo« (Kelemina, Bajke št. 2. IV). Po isti pravici je čarovnica Marjeta napadla s takim kolcem svojega nezvestega moža in brata Kresnik a
Nesreča, ki doleti Kresnika od lastne žene in sestre, je nujna po samem dejstvu, da je Kresnik svetli lunin bog, morda pa pomeni tudi obsodbo iz dobe, ko se je smel  vladar,  posnemajoč   nebesna telesa.
družiti samo z lastno sestro, kakor v bajki o Trdoglavu.
S cerkvijo svete Marjete je postala Kre-snikova-Sentovčeva žena preganjalka hudiča. Na ta način je tudi mogoče, da se je ime višine izpremenilo v Marjeto, božje ime pa nalašč popačilo v Sentovec. ker je par Kresnik postal samo Santajoči zlodej. kakor piše Pajk, da je Sent prišantai s sekiro in odvedel dušo s seboj. In res premagani lunin bog v mitologiji vseh Arij cev — šanta. Tako šanta njegov namestnik,
srednjeveški hudič, podoba pojemajoče lune.
Kultni oder je torej pokvarila sveta Marjeta, oziroma zakonska tragedija dobrih božanstev brata in sestre, Sentovec je na vsak način pokvarjeno ime, oziroma
iz dobrega pesoglavega Chorsa-Kresnika je postal »pes« in njegovo bivališče »Pasji graben«.
Na drugi strani Devine, to je, če gledamo proti smeri tel iA.e vode, na levi, nimamo drugih imen kakor Devinski gozd in Kovači hrib z naselbino Kovača vas, O Kovačem gribu je težko odločiti, ali so d i v pozorni co ali ne. Ker je cerkev sv. Marjete naredila iz dobrega boga — zlo-deja, je ta seveda identičen s tistim na oni strani Devine, torej morda santajoči kovač, podoben Hefajstu — Vulkanu?
V dualizmu se često zgodi, da postanejo nekdanja dobra božanstva hudobci. Tako smo že omenili daevas »bogovi« pozneje »zlodeji«. Pri Slovanih lahko opazujemo take izpremembe na prehodih v novo kulturo. N. pr. Divji mož, hostnik, čuvar gozda, čebel in gozdnih živali Kanih = Nouvel je v gozdni kulturi borilec s medvedom, ki uničuje gozdne panje in sado-nosnike, v ciklu bajk o nirberškem Kres-niku pa je že njegov sovražnik in hudobno bitje, kar predstavlja popolnemu poljedelcu v ravnini divjaka in torej hudobneža. Tako je nomadski bog Veles postal naseljenim Cehom hudič, tako je tudi potujoči Kurent kovač postal zlo bitje za naseljenega kmeta. Izključeno torej ni, da spada Kovači hrib še v naš oder. Dobri bog, dajalec Ritoznojčana (kakor je Mednik  (Pejsker)  dajalec medice, (varog
dajalec kislega opojnega kumina^, č:?zar ime se nam jeizgubilo, oziroma izkvarilo, je izraziti vinogradnik, d očim je božanstvo v Devinskem gozdu mogoče še (samo) lovec. Deva, ki beži pred tem divjim lovcem, je cčividno sama lovka (severna Devana), kakor je Perun — »Sentovec« s sekiro prvotno lovec
Tako lahko slut*"mo v zlem božanstvu na temni, prisojni strani doline neko b:tje a. starejše, premagane kulture, v našem prmeru kovača.
Pozornica ob Devini sestoji torej iz teh-ie delov:
M^riets. gora bo?a dajalca Ritoznojčana (danes im.) Sentovca sa       ► Devina voda ^—s—^— Devin  skok (Kameno'om) Devinski gozd in Kovači krib. Po  tremerski   pozornici  pri   Celju, stoji druga štajerska —ob Devini!
g« ENEGA BOS VIDEL,. ..
— Grem v kino, danes igrajo »Štiri vrage.
— No. videl jih bos pet, moja stara je tudi šla v kino.
BREZ SKRBI
Gospa novi služk nji: Torel vi ste Julija. Upam, da nimate nobenega Romea?
— Kje pa milostiva, nimam popolnoma nič. sem zdrava kot riba.
Ze stari Grki so sloveli kot dobri mornarji. Njihova skalnata domovina z mnogimi zalivi, polotoki in brezštevilnimi otoki, med katerimi je tudi nekaj precej velikih, jih je prisilila, da so si tesali ladje, da so z njimi pluli od otoka do otoka, da so ribarili in da so se branili sovražnikov, ki so napadali grško državo od časa do časa z morske strani. S svojimi gtbčirmi in mtrimi ladjicami so se Grki večkrat proslavili v zgodovini. Največja pomoč njihovemu brodovju pa je bila vsekakor izredno členovita obala. Grki so dobro poznali vse svoje zalive, vse svoje otoke, vse nevarne prehode in so dobro vedeli, kje preži tik pod morsko gladino ta ali oni skalnati greben na nič hudega slutečo ladjo. Sovražnik seveda tega ni vedel, odnosno n poznal grških voda in zato ie bilo še tako močno brodovje obsojeno na pogibelj med grškimi otoki.
na oporišča so skoraj na vsakem otoku in zalivu. Častnike šolajo v pomorski akademiji v Pireju, mornarje pa novačijo z žrebanjem iz primorskega prebivalstva. Specialisti vojne mornarice se šolajo v šolan, ki so na nekaterih starih vojnih 'ad-jah. Aktivna služba traja v mornarici dve leti, zatem pa ostanejo mornarji ^ rezervi do 30. leta starosti. Kmalu po zaključku prve svetovne vojne je posebno angleško pomorsko odposlanstvo več višjih častnikov in strokovnjakov temeljito reorganiziralo vso grško silo na morju.
Ko se je vrnil v domovino sedanji grški Kralj Jurij II., je izjavil ,da bo Grčija naročila v tujini toliko novih vojnih ladij, da bo v svojih -vodah nepremagljiva. Predlagan je bil velikopotezen načrt in so bile nove ladje kmalu potem naročene. Načrt se je delil na dva dela. Prvi del naj bi uresničile angleške, drugi pa ameriške lad-
DELK1M OSKAR
Grška obala s svojimi goratimi otoki in nevarnimi podmorskimi grebeni je ostala nespremenjena do danes. Prav tako je tudi zvesta zaveznica sodobne grške oborožene sile na morju. Grki sicer nimajo po tonaži kakšno spoštovanja vredno mornarico, njihove ladje so zgrajene v prvi vrsti za obrambo obale, vendar pa se lahko trdi, da je Grčija na morju prva sila Balkana, čeprav ima turška mornarica nekaj večjo tonažo.
Grška oborožena si1 a na morju Šteje trenutno nad 50.000 ton. Največji vojni ladji sta dve oklopnici po 15 000 ton. Kupljeni sta biji L 1914 v Zedlnjenih državah. Glavna oborožitev so 4 topovi po 305 mm in 8 topov po 203 mm ka'ibra. Nekaj je proti1 eta^skih topov in nekaj strojnic. Brzina je 18 voz'ov na uro. Ladji imata izredno močne oklepe in s"užita do najvišje mere za obrambo obale. Po vojni sta bili modernizirani. Popo'noma modernizirana je tudi tretja največia grška vojna ladja, oklopna kri žarka »Georgios Ave-rov «z 10.000 tonami. Oborožitev obsega 6 topov ka^:u>ra 254 mm, nekaj sredniih in protPeta!sk'"h topov, več težkih strojnic, nekaj cevi za vzstre'jevanje torpedov, in katapult za vodna letala. Brzine ima 23 vozlov. Nadalje imajo Grki dve lahki križarki, tretia pa je bila torpedirana pred začetkom, sedaniih sovražnosti med Italijo in Grčijo. Ladji sta starejši in slabše oboroženi, vendar lahko dobro opravljata nadzorno službo med grškimi otoki. Mani-še enote pa so: 9 novih rušil cev po 150 do 250 ton. triie novi torpedni rušilci po 1400 ton, 8 starih torpednih rušil cev, 6 modernih podmornic, ki nosijo imena olimpijskih boginj in bogov, 5 polagalcev min, 2 lovca min, 5 obaln;h topničark, 6 pomožnih ladij in nekaj hitrih motornih torpe-dovk po 12 in 23 ton.
Vojna pristanišča so* Pafras v istoimenskem zalivu, Pire j in Salami na na istoimenskem otoku. To so glavna utrjena oporišča grške vojne mornarice. Pomož-
j jedehvce. V Angliji je bilo naročenih 6 I torpednih rušilcev po 1470 ton, 7 srednjih podmornic in ena lahka križ arka s 6000 tonami. Naročila v Ameriki pa obsegajo 4 bojne ladje, 6 težkih in 3 lahke križar-ke, 6 torpednih rušilcev in 14 podmornic
Več pomožnih ladij in hitrih motornih torpedovk pa so začele graditi domače ladjedelnice.
Po tem načrtu bi imela vsa grška vojna mornarica 6 bojnih ladij in oklopni C 13 križark (med njimi sedem težkih), 32 rušilcev in torpedovk, 27 podmornic in potrebno število pomožnih ladij ter malih motornih torpedovk. To brodovje bi imelo skupaj okrog 250.000 ton! Razumljivo je, da bi s tako vojno mornarico postali Grki ne samo gospodarji Egejskega morja, temveč tudi Jonskega morja. Glede na sedanjo vojno ni znano, ali bo ta načrt kdaj uresničen ali ne. Pravo vrednost grške oborožene sile na morju bomo imeli priliko spoznati v bližnji bodočnosti.
Tristo cerkev na enem oteku
Na malem grškem otoku Patmos je 300 cerkev, čeprav je prebivalcev le 7000. Po ustnem izročilu je baje na tem otoku Janez Evangelist napisal svoj evangelij, zaradi česar je otok postal velika romarska pot. Bogataši, ki so si hoteli pridobiti zasluge, so ridali na otoku cerkve. Tako se je zgodilo, da je sedaj tam 300 cerkev, vendar niso vse dobro ohranjene. Mnoge so v razvalinah. Prebivalstvo otoka Patmos se nrezivlja v glavnem z lovom morskih gob.
°o stani in ostani čtan VodniUove družbe!
Edmnnd O' Hara:
Tajna
6
Morbidusa
Roman
— Pol ure imam časa za vas, — je dejal profesor utrujeno in sedel za mizico nasproti i ovvnsendu.
— Tu so cigarete, izvolite se poslužiti.
Tudi sam je vzel eno in si jo prižgal. Toda roka mu je pri tem močno drhtela.
— Rad bi vam nekaj povedal, — je začel oklevajoče.
Townsend ni vedel, kaj bi rekel. Bal se je, da bi mogel z vsako neprevidno besedo zadeti profesorja. Prav tako bi ga pa utegnil neprijetno zadeti tudi njegov molk.
— Ali veste, kaj pomeni petindvajset let življenja7 — je vprašal naenkrat Morbidus z drhtečim glasom. — No, od kod bi mogli vi sploh vedeti to? Vi, s svojimi tridesetimi leti. Toda jaz... Ni treba, da vam povem vse povezano in po vrati. Nekatere stvari ro vpm itak že znane. Z^ai boste zvedeli vse.
' Obmolknil je in se zamislil Tišina je postala detektivu neznosna.
— Da, hočete odkriti svoje tajne meni... — js
začel detektiv. Toda profesor ga je z odločno kretnjo roke prekinil.
— Molčite, mladenič, — je dejal. — Z vašega obraza čisto točno berem, kaj naj si mislim o vas. Če boste poskušali izraziti meni, staremu, izkušenemu možu z besedami svoje sočutje, potem ha-ha! Potem ste kratkomalo smešni, da vam odkrito povem. Vsak mladenič je smešen, če poskuša potolažiti starca. Toda to ne spada k stvari ...
Prijel se je z roko za glavo in se zagledal v svojo roko. kakor da se čudi, da je niso namočile potne srage.
— Molčite in poslušajte me, — je ponovil z naglasom. — Znano vam je, da se mi je posrečilo nekaj izumiti. Moj izum je izredno važen in služil naj bi človeštvu v dobrobit. Zase nisem zahteval nič drugega, nego da mi plačajo toliko, kolikor bi plačali vsakemu delavcu v... Saj sem delal triindvajset let na tem izumu in zaman sem iskal kunca. Slednjič se je našel tudi kupec. Dve leti sem živel potem v miru..« Seveda če ne računam preganianja, ki sem mu bil izpostavljen. Toda to je nekaj dragega... to snada v drago poglavje... Vse to cvetje in moje živali, vse to, po čemer sem tako hrepenel, imam *e1e dve leti. Mvel sem torel v trdnem prepričanju, da sem triindvajset let svojega življenja žrtvoval *love**vu. Mo* irrnn ie namreč neprecenljive vrednosti. To *e pltn Id <*#1* tvnraem nepotrebno *ne-'"nV nolj* fn M rrt*ov?fno*t wwHe PodvolL PO-četvori... in... aH veste, ali veste, kaj sem zvedel?
— No? — je vprašal TownsencT radovedno. Profesor je vstal in stopil k detektivu. Njegova desnica je naglo risala po zraku majhne kroge in prsti so se mu krčili, kakor ptici roparicL Stisnjeno pest je pomolil detektivu pred oči.
— Zvedel sem, — je siknil skozi zobe, — zvedel sem, da je kupila moj izum neka družba, ki bi rada izdelovala iz njega strahoten strumen plin.
— Russell, — je ušlo Townsendu.
— Da, Russell. — je pritrdil Morbidus in omahni) nazaj v svoj naslanjač. Krčevito stokanje je pretresalo niegovo staro telo.
— Toda nomirite se. Saj to ni mogoče, — fra je ragotavl-ial *TV>wns«»nnV čenrav niti sam ni veriel te«ra, kar le grovori! — Nedolžni niin v poliedelpke svrhe, ki ste ga tudi sami gotovo že opetovano preizkusili, vendar ne more biti imorablVn kot strupen plin.
Starec 1e naglo dvignil glavo.
— Motite se. — ie zastokal. — To ie mogoče. Poslušate me. Pred dvema letoma ie slučaino padla na zemljo steklena obla. v kateri je bil plin, in razbila se ie. Takrat še ni«"*m imel svoiih živali, nač 1e na bila mi m«mi mačka, ki se ie bila slučamo zatekla v moio hi*o. Ko sem se vrnil domov, se le bil plin deloma že razlezel — v sobi ie bilo odnrto okno. — deloma se je pa Se drfsl pri tleh, ker je težii od zraka. In tu ie le*sla tudi mačka — mrtva. Dal sem io preiskati m i***v»l* se le, da je podlegla -natr"*!Vn*u s neznanim uHi*«.
— AH se ne rs**e to po**«m*H tn*f *"*ko drugače?
— Ne, — je odgovoril prodor trdo.
— Torej je vaš plin v resnici strupen?
— Ne, ne, — je vzkliknil profesor. — Gre samo za izpremembo, ki sem jo napravil v svrho eksperimentiranja. Samo nekaj steklenic je bilo napolnjenih s to variacijo mojega plina, ki je v svoji drugi sestavi povsem nedolžen in absolutno neškodljiv.
— Koliko je bilo takih steklenic? — je vprašal detektiv naglo.
Zdelo se je, da se profesor bori proti omedlevicL
— Bilo jih je sedem.
— Sedem?
— Da, ena se ie razbila. Drugo sem porabil za poskus. Vrgel sem jo skozi okno v sobo, kamor sem bil zaprl podgano. Žival je takoj poginila in preiskava je zopet pokazala, da je podlegla zastrupljen j u z neznanim strupenim plinom.
— A... a ostalih pet? — je vprašal Townsend ves iz sebe.
— Ostalih pet je nekdo ukradel, — je odgovoril profesor tiho.
Tedaj je Townsend spoznal, zakaj mu ni pretila smrt zaradi plina, kakor mu je bil dejal starec, ki ga je bil s svojim avtom pripeljal do newyorškega letališča. Od petih ukradenih steklenic s strupenim plinom so bile tri pombliene za odstranitev niegovih treh predhodnikov. Kie sta pa ostali dve steklenici?
In ne da bi se zmenil za zatrjevanje tega neznanca, da nima več steklenic te vrste, je detektiv zdaj "o Marh'dusovi irnovedhi vedel vse, kar je hoteL Gotovo sta ostali dve steVVrdci s strunenim plinom služili kemičnim laboratorl^m. tvornic*m z* analizo, na temelju katere bi mogli izdelovati enak plin.
Stran 8
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, 14. decembra 1910.
fitev. 28/
PLETEN NS TELOVNIKI
Pl'iUVtRJt JOPIC« 110.
II Ci>Tč VOi.NL ZA DAME GO
Mod^oi^ *~crtnoblag <a tra.cc po men v r a* novemu, vzorcih Dansko perilo, kravate, ao .avice, rokavice, žepn. robci,  Drisače  m vat ostalo modne blago v na veCp zo:ri nudi na' ug dnejespec trgov oa
•leteti'
ALOJZIJ POTRATO PREJ
Jot. Kune t Ca,
Lua^ana. UkioSiceva 32. »«'• m« Frančiškanska ul. 2
Nc zaT.en'ajte naf'h domačih zdelkov z drugimi maof vre-dnimif  Kroii so brez-bioni,  kakovost   b aga pa odlična!
SK
Zahvala
Ob smrti svoje drage Žene In matere
Ju či Rakove
si Štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so darovati cvetje, ml izrekli sočustvovanje in jo spremili na zadnji poti.
Rodbina RAK In CUKJATI, DRNOVŠEK, ZORKO.
InserIrajte v »Slov« Narodu«!
ZA BOŽIĆ NUDIM LEPA DARILA
Elektrotehnično podjetje
Bogataj Ivan
Kongresni trg 19, poleg nunske cerkve — Telefon 20-03 Izvršuje vse električne inštalacije In popravila. Trgovina in zaloga
elektrotehničnih predmetov. Elektromotorji stalno na zalogi.
Strokovno in solidno delo, nizke cene!
Posteljno perje
po dio 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano In ke>
mično očiščeno din £5.—. 35.—, 55.—. Belo to sivo gosje perje in puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO!
TRGOVSKI POMOČNIK
mešane stroke želi kakršnokoli aamesčenje. Ponudbe na upra-
vo »Naroda« pod »Takoj ali s 1. januarjem. 2858
TOVARNA PAPIRJA
ISče najboljSe delavce in delavke, vešče v vseh poslih pri Izdelovanju papirja, kakor stro-
jevodje, mlinarje na holendrih, fodje na premotacu (Umroller) In rezaču (Querschneider), pa-
kovalce, sortirarice itd. — Ponudbe s točnimi podatki o dosedanjem zaposlenju in plačilnimi zahtevki poslati na >PU-BLICITAS«, Beograd — post. pretinac 60, sa br. 301. 2854
Marljivi ljudje dolnjo pc^no v n?3. Nič ne kvari vid bolj, kaiLor ncz&clOo*-na razsvetljava.
Najmodernejša TUNGSRAM KlilPTON žarnica da več luči - ću.a oči — in porabi znatno menj tolia.
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
TUNGSRMf
Jaz Vam varujem kožo!
Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vasa koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate, in sicer z NIVEO. Kajti NI-VEA vsebuje »Eucerit« ln prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu.
r
Zupan mesta Ljubljan?
naznanja, ča je dne 14. decembra t. I. umrl
častni meščan ljubljanski
gospod
čr. Rnton Korošec
minister za prosueto, fdstni občan useh slouenskih občin, odlikovan z redom Karadjordjeue zuezče 1. stopnje i. t. č. i. t. d.
^ Nesmrtnemu uodite'ju slouenskega naroda, sodelaucu pri ustanouitui in ured tui kraljevine lugoslauije ter za mesto Ljubljano na useh poljih prezasluž-nemu častnemu meščanu:
Uečna slaua!
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jaran U 2* spravo ftn iassrstnl del lista Oton Christof // Vsi I LJubljani
§tev. 287
»SLOVENSKI  !f A R O D c,   sobota, 14 decembra 1940
Stran S
I    Dr. Anton Korošec I
BEOGRAD, 14. dec. e. Davi ob 6.30 je v svojem stano-var ju v Beogradu umrl minister za pr osveto dr. Anton Korošec. Neč )e prebil v krogu domačih, zjutraj pa je podlegel apopleHsiji, kakor je ugotovil poklicani zdrav nik.
Vest o smrti dr. Antona Korošca se je z bliskovito naglico raznesla po prestolnici in je izzvala globok vtis.
Dr. Anton Korošec se je rodil v kmečki hiši v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Sčav-nici dne 12. maja 1872. V domači vasi je hodil v ljudsko Solo, gimnazijo pa je študiral v Ptuju in v Mariboru. Po maturi je vstopil v mariborsko bogoslovje, nakar je študiral teologijo še na univerzi v Gradcu, kjer je bil promoviran za doktorja bogoslovja. Po posvetitvi za duhovnika 1. 1905 je dve leti kaplanovai, nato pa se je vrnil v Maribor kot prefekt tamošnjega dijaškega semenišča. Obenem se je začel udej-stvovati politično in novinarsko, kot urednik mariborskega >Slovenskega gospodarja«, ki se je pod njegovim vodstvom močno razširil. 2e v bogoslovnih letih se je dr. Anton Korošec seznanil tudi z dr. Janezom
Ev. Krekom, s katerim sta ostala potem prijatelja in najožja sodelavca vse do prezgodnje Krekove smrti.
Pri nadomestnih volitvah 1. 1905, ko je umrl poslanec žičkar. si je dr. Korošec priboril vstop v avstrijski parlament, kateremu je pripadal do propada Avstro-ogrske monarhije. Čeprav je bil od vsega početka izrazit strankarski politik, je vendar po svojem vplivu zavzemal tudi vedno močnejšo in vedno bolj vodilno vlogo tudi v narodni politiki vseh Slovencev in ostalih Jugoslovenov v bivši monarhiji.
Po pričetku svetovne vojne je dobival jugoslovenski evangelij, ki ga je učil nacionalni tabor, čedalje več vernikov. Skupno z dr. Krekom se je izrekel zanj tudi dr. Korošec in postal bori tel j za uresničenje jugoslovenske ideje. V tesnem in pozitivnem sodelovanju z dr. Krekom In dr. žerjavom je vodil osvobodilni pokret In gotovo je bila v veliki meri zasluga dr.
Korošca in pokojnega nadškofa dr. Jegliča, da so množice takratne Slovenske ljudske stranke v letih 1917 in 1918 hitro in tako odločno razvile jugoslovensko zastavo, ki je prinesla narodno svobodo tudi nam Slovencem.
Ob prevratu je bil dr. Anton Korošec predsednik zagrebškega Narodnega Viječa, prvega suverenega predstavništva osvobojenih Jugoslovenov z ozemlja razbite habsburške monarhije. Po zedinjenju je postal podpredsednik prve jugoslovenske vlade in
je poslej zavzemal vplivna' in odlična mesta v vseh vladnih kombinacijah, pri katerih je njegova stranka sodelovala. V juliju 1. 1927 je dr. Korošec sklenil z Veljo Vukičevićem takozvani »blejski pakte, ki je določeval tesno sodelovanje med radikali in SLS In ki je bil zamišljen kot protiutež kmetsko-demokratske koalicije. Februarja 1. 1928 je dr. Korošec vstopil kot notranji minister v drugo Vukičevičevo vlado, ki je podala ostavko dne 4. julija 1928. Štirinajst dni po znani tragediji v narodni skupščini, nakar je dr. Korošec sam sestavil vlado. Ni mu pa uspelo odstraniti nasprotstva. ki so izvirala zlasti iz opozicije Hrvatov. Položaj v državi se je
zaradi nasprotstev med Srbi In Hrvati bolj
in bolj ostril in konec decembra je dr. Korošec podal ostavko svoje vlade. Vrstili so
se brezupni poskusi za parlamentarno rešitev nastale krize, dokler ni prišel kot edini možni izhod šesti januar 1929.
Ta zgodovinski datum je pomenil novo dobo tudi v političnem življenju dr. Antona Korošca, ne samo v tem smislu kakor za vse dotakratne politike, ki so bili na mah postavljeni v docela nov položaj, temveč morda še v globljem pomenu. Dr. Korošec je bil predsednik zadnje parlamentarne vlade pred tem zgodovinskim datumom: u videl je, prav zaradi tega, da po stari poti ne gre več naprej in da je treba temeljitih in energičnih sprememb. Zato je tudi sam vstopil dne 6. januarja 1929 v prvo 2ivkovtčevo vlado. Aktivno je sodeloval pri prenavljanju naše države po smernicah šestojanuarskega manifesta. Pomagal je polagati temelje, na katerih naj bi slonela nova državna politika.
V sestojanuarski žlvkovičevi vladi je bil dr. Korošec najprej prometni minister, dne 5. avgusta 1929 pa je postal minister za gozdove in rudnike. Dne 29. septembra 1930 je odstopil in sledil svoji stranki, ki je prehajala postopno v vedno bolj vidno opozicijo.
Nadaljnji razvoj dogodkov je še v živem spominu. Pri vedel je dr. Korošca preko ostrih bojev na terenu ter skoro poldrugo letne konfiraclje v Vrnjački banji in na Hvaru zopet v vlado, ki jo je po petomaj-skih volitvah sestavil dr. Stojadinovič dne 24. junija 1935. Bil je v tej vladi notranji minister vse do svojega, odstopa konec avgusta 1938, nakar se je za par mesecev umaknil v nekako zatišje, a je bil že spomladi 1.1939 izvoljen za predsednika senata in je tako zopet zavzel enega najvišjih položajev v državi. V vladi Dragi še Cvetkoviča, rekonstruirani po sklepu sporazuma je postal prosvetni minister. Na tem vplivnem mestu ga je davi zadela smrt. ki je prišla tako nenadejano za vso javnost. Res je že dolga leta bolehal, a njegova življenjska sila je bolezen vedno
znova krotila in še pred pičlimi štirinajstimi dnevi je prišel ves svež in čil na obisk k slovenskim novinarjem na njihov prvo-decembrski koncert.
To je kratek obris zunanjega življenja in dela velikega pokojnega politika, Z njegovo smrtjo ni izgubil le njegov lastni tabor svojega, voditelja, temveč tudi ostala Slovenija in vsa Jugoslavija enega svojih velikih mož.
Bodi mu ohranjen trajen, časten spomin!
V spomin Jošku S a beliču p.poročniku pilotu-iovcu
Leto dni je žc poteklo, dragi Joško, odkar si se za vedno poslovil od nas. Mnogo Te vsi pogrešamo, ni Te več med nami, ko smo Te vsi tako cenili m ljub'h Si dolgo, ko smo bili še skupaj, ko s> vedno vesel in nasmejan imel za vsakega lepo besedo. Nobeno delo Ti ni bilo odveć, z vsemi si se znal ljubeznivo razgmr>riti Zato Te je vsakdo tako cenil in ljubil, kdor Te je poznal.
harmoniko in kitaro. Akademija Dod vodstvom učitelja g. Culota Ivana, oevovvdje zbora, se bo pričela ob pol 20. zvečer v veliki  dvorani SokoLskega doma.
Bil si junak; vedrega neba so se siri a krila in žrtvoval si svoje mlado lepo življenje na oltar domovine.
Vedno se Te bomo spominjali, drngi Joško. Ostal boš med nami vedno nepozab-Ijen. Naj Ti bo prijeten dom v domači zemljici.
Večna slava Tebi, junaku sinph višav!
Prijatelj
Iz Zagorja
Ne poz'vbHe na koncert naših najmlajših! Jutri priredi nValin^ki pr.sk zbor Glasben2?a drvštva elasbeno akad^miio. kstere čuti do' iček ie nam tren mladinskemu zb ru Soored obse^ dvaif^t točk med njimi pesmi Aljaža Adamiča Ger-biča. Prelovca. Grbca ter Mokranj a Nastopili bodo tudi mladinski orkester, solistka na klavirju ter mala umetnika na
Iz Metlike
Šolski oder. Jutri vprizori šolska mladina pod vodstvom gdč. Višnerjeve na šolskem odru iglico »Sirote«. K2r je či.ti dobiček namenjen v korist boi-čnemu obdarovanju na j siromašne j £ih učencev, pričakujemo najštevilnejše udeležbe predstav, ki bosta ob 15. in 20.
L-Speh miklavževega sejma. Miklavže-«/ sejem v Metliki se ie v torek prav dobro obnesel. ker ie bil dogon živine prav dober in so se tudi cene gibale v orimemi višini. Na sejmišče ao prignali 1222 glav in sicer 291 juncev, 498 volov. 202 kravi in 231 prašičev. Prodali so 313 glav in sicer 31 juncev. 86 volov v domače roke, 24 volov v inozemstvo, 73 krav ter 89 prašičev. Cene juncev za zakol 1 so se gibale od 5 do 6 din. boljših pa od 6.50 do 7.50 din. Voli so dosegali ceno od 6.50 do 8.50 din, mršave krave 5.50 do 6 din, dobra na od 6 do 7 din. Prašički so šii v promet no 160 do 280 din.
Zvočni kino. D revi ob 20 ter hitri Ob 15. in 20. bo v kinu Bela krajina predvajan zanimiv glasbeni film »Pariško dekle«.
Gostovanje sokolske dramske družine, Jutri gostuje na sokolskem odru v Črnomlju sokolska dramska družina iz Metlika, ki vprizori dramo »Oče«.
Smrtna kosa, V sredo popoldne ie umrl komaj 20 let stari Jože Papič iz Meti ke. Za vratna bolezen, proti kateri se je mlado življenje upiralo skorai dve leti. ga ie položila na bolniško poštedio s katere ni več vstal. Bil je sin dimnikarskega mojstra g. Papiča. ki je umrl letošnjo spomlad, — V četrtek zjutraj pa je v Metliki umrla učenka 6. razreda višje narodne šole Ver-got Štefanija. Pri učiteljstvu ie bila cenjena v sled svoje marljivosti in nadarjenosti, med součenkami na zelo priljubljena tovariši ca. Naj bo obema mladima žrtvama neizprosnega zakona smrti ohranjen najlepši spomin! Preostalim naše so-žalje!
Prodaj«   tnneft   materijala. Zasebne
trsničarje opozarjamo, da moralo v svrho prodaje trsnega materijala takoi vložiti tozadevne prošnje na areako načelstvo v
Črnomlju,
Za nabavo umetnih gnojil. Dobno bi bilo, da se kmetijske zadruge oskrbe z umetnim dušikovim gnojilom za spomladansko gnojenje že sedaj no znižanih cenah 140.80 din za 100 kg. ker velja ta rtarnčila do 31.
Mimo Južne Amerike v New York
Iz pisma našega rojaka Vladlmlrja Ivano vica. Funkcionarja Jugoslo venskega Uoyda' ki ]e doživel začetek sedanje vojne v Londona in je pred kratkim po polletnem bivanju v Buenos Airesu prispel v Zedinjene države
New York, 31. oktobra Prispel sem pred štirinajstimi dnevi v New York, v to ogromno mravljišče. Čeprav sem prvič tukaj, se mi vendar ne zdi mesto niti malo tuje, ampak nasprotno, kakor da bi ga že poznal od prej in da se vračam vanj po dolgem času, ne kot zelenec in tujec, ampak samo, da obnovim spomin na vse stvari. Mislim, da je to vsled tega, ker vsaj jaz vidim v njem mnogo sličnosti z Londonom. Tu imajo še vedno angleški način življenja. Toliko so me bili ljudje pripravljali na amerikansko hitenje, na ropot in na ne vem, kaj vse, da se mi zdi ob koncu koncev to mesto neverjetno mirno. Hitro se človek privadi tudi na nebotičnike, že prvi dan sem se povzpel na nebotičnik, v 76 nadstropje, odkoder sem opazoval veliko mesto, ki sestoji iz otokov Manhattan. Staten ter Long in iz prave k op n ine New Jersev. Nepozaben vtis napravi pogled iz te višine na druge nebotičnike ter na okolico, ki se izgublja v megli. Nisem še bil na najvišjem nebotičniku, ki šteje 102 nadstropji!
Prvi teden sem mnogo hodil v gledališča
in sem videl krasne predstave. V Buenos
Airesu,  kjer sem  bil  pol  leta.,  so namreč
zelo slabi v drami. Tu sem zopet prišel v ono intelektualno atmosiero, kjer se prirejajo inteligentnim ljudem predstave brez bojazni, da bi bili preneumni razumeti jih, kakor se nasprotno dogaja v Argentini. BU sem tudi v kinu in videl zadnji Chaplt-nov film. ki je precej dober, ki ga pa gotovo v Jugoslaviji vsaj še dolgo časa ne boste videli.
Clm sem prispel v Zedinjene države, sem se moral registrirati za ameriško vojsko, Vsi moški v starosti od 21. do 36. leta. ki so bili tedaj na ameriških tleh, so se morali registrirati (okrog 16 milijonov), samo diplomati so bih oproščeni.
Američani so na strani Anglije in so sc vsi že več ali manj sprijaznili z mislijo, da bodo morali prej ali slej stopiti v vojno. V resnici mnogi celo trdijo, da so že v vojni z Nemčijo, ker pomagajo Angliji, kolikor le morejo.
Semkaj prihajajo stalno različne osebnosti predvojne Evrope: Danci, Norvežani, Belgijci itd, so že tu, počasi prihajajo Francozi. Borza za vse je v Lizboni, kjer še vedno množica čaka bodisi na ladje, ali na letala, da jo prepeljejo preko Oceana. Ti ljudje so različnih vrst. Med njimi so idealisti, ki so prišli samo sač ^no. da bi v Ameriki nadaljevali borb), ki so jo v Evropi izgubili, med njimi p1 ti li strahopetci, ki so prihiteli, da se ; ^*~,jo splošni katastrofi, končno je mnogo intelektualcev. W <*o jih povabile in jih proteži-rajo raxi ameriške znanstvene in druge ustanove in društva. Teh beguncev je torej vseh vrst, vendar jih sprejemajo Američani v splošnem zelo dobro ter zares širokogrudno. Človek bi mislil, da bi jim ne utegnilo biti prav. ko vidijo, kakšna množina tujcev ae vali na njihovo obalo, vendar ni tako, Američani se čutijo nekako ponosne, da morejo vse te nesrečnike sprejeti. Iz Anglije prihajajo neprestano otroci in mnoge ameriške rodbine jih sprejemajo
kot svoje; pošiljajo jih v šole, hranijo jih,
pazijo nanje in se obvezujejo, da bodo to delale, dokler bo trajala vojna. To širokogrudnost moram iskreno občudovati.
Ko sem potoval z luksuznim parnikom iz Buenos Airesa v New York, večji del dneva ob bazenu v kopalni obleki ter pil whiskey z ledom ob tropskem Brazilu, kras ne Zapadne Indije ter vzdolž Floride, po sinjem Karibljskim morju, sem imel nepopisen užitek, toda neprestano mi je lebdelo pred očmi, da se istočasno borijo milijoni ljudi v Evropi, da so milijoni gladni in nesrečni. Menim, da gre za zadnje vzdih-ljaje načina življenja, ki se po vsem svetu naglo lzpreminja, za privilegij, ki počasi izumira. Odšel sem iz Buenos Airesa, ko se je pravkar budila pomlad. Prvi dihi tega rajskega letnega časa so bUi Že v zraku. Nismo bili niti tri dni na ladji, ko smo pluli mimo uruguajrke obale in prišli v sredino poletja. Pristali smo v San t osu, kjer je bila že prava tropska sopara. Naenkrat smo se znašli v največji vročini. Pristali smo še v Rio de Janeiru ter potem dolgo potovali tja do Trinidada. Ta otok je pod Anglijo ter me je s svojo lepoto očaral. Zopet smo potovali nekoliko dni ter smo tako v 18 dneh prispeli sredi jeseni v New York. Prihod v New York je bil bajno lep. Najprej smo zagledali kip
Svobode, nato pa ogromne nebotičnike, ki se dvigajo nad Manhattanom.
Na takem potovanju so vedno najzanimivejša doživetja pri srečanju z ljudmi. Naenkrat, povsem slučajno, se srečati dve življenji. Naenkrat se šesta ne ta dve glavi, drug drugemu povesta, kar vesta, potem se pa zopet razstaneta in v 99% primerih se nikdar več ne vidita. Srečaš interesant-nega pustolovca, kakega žurna lista, profesorja univerze ali pa nekoga, ki potuje po svetu za zabavo. Pri takih srečanjih pregledaš možgane številnih ljudi, vsako srečanje te obogati, vsako te zapusti nekoliko pametnejšega  in izkušenejšega.
Končno je tu v New Yorku mogoče videti in naučiti se ogromno novega. Tehniška civilizacija je ogromna, rekel bi ceio, prevelika ln bi skoro bil zaskrbljen nad tem. ker so se ljudje toliko odmaknili od naravnih stvari. Na primer v kuhinji. Mleko prihaja v škatlah, slanina prihaja zre-zana v celofanu, kruh se dobi v škatlah
že razrezan na kose, jajca v škatlah, vaa mogoča jedila v kovlnastlh škatlah. Ce komu ne poveš, ne bi vedel, da obstojajo krave in kokoši ter žitna polja, mora si pač misliti, da se jajca, mleko in kruh enostavno kupujejo v trgovini. Na ladji me je na primer najbolj začudilo to, da smo dobivali v najrazličnejših tropskih krajih led v poljubni množini kadarkoli. Ali more biti bolj protinaravni paradoks? Vem, da se more vse to razložiti, vendar me plaši ta artificijelna organizacija. Ta organizacija je zelo delikatna, hitro se lahko razbije. Dovolj je, da se vidi danes London; zadostuje nekoliko mesecev vojne, da morajo ljudje v Londonu, v največjem mestu sveta, živeti kot podgane po luknjah, se pozabi na W. C, da se zopet vrnejo k primitivnemu zakonu džungle — k borbi za goli obstanek. Kako se bo neki oni. ki je vse svoje življenje dobival mleko iz ška-tel, prilagodil na povratek k agrarnemu življenju ?
Podražitev tramvajske vožnje v Ljubljani
stopi v veljavo i jutrišnjo nedeljo
Ljubljana, 14. decembra Uprava ljubljanske električne cestne železnice je sklenila z nedeljo 15. t. m. uvesti nov cenik. Celotna proga je razdeljena na 19 delnih prog. ki so javnosti znane Nova vozna cena znaša do 3 delnih prog 1.50 din, do štirih prog 2 din, do 5 prog 2.50 din (prej 2 din), do 7 prog 3 din (prej 2.50), nad 7 delnih prog pa 3.50 din (prej
3 din). Odpadla je torej najnižja tarifa 1 din na daljavo štirih postaj. Nadaljnji dve ceni nista povišani, pač pa ostale tri vsa ka za 50 par. Vozna cena za otroke do višine 1.30 m znaša do 5 delnih prog 1 din, nad 5 delnih prog 1.50 din. Otroci do 4. leta starosti, ki jih drže kotniki v nar^ju. ne plačajo v n'rte in nočne takse. Doslej so se jutrnji vozni listki po 1 din Izda alt do 7.45. Poslej stanejo jutrnji vozni
1.50 din brez obzira na prestop m doižino proge in se izdajajo do 7.15 ure, Do tega časa se izdajajo tudi povratni jutrnji u listki na vseh pi ogah in je cena za ;>b* smeri 3 din.
V predproda* -r. prodajajo vozni listki v blokih po 25 k madov do treh delnih prog, to je po 1.50 din z 10% popustom. Dobivajo se pri api vodnikih in pri blagajnah v Zg. Šiški i d na Bleiweisovi cesti. Važnejše so izpremembe ugodrosti pri mesečnih in drugih voznih listkih za daljšo dobo. Za mesečne vozne listke znaša cena do 4 delnih prog 75 din  (doslej 60). nad
4 delne proge 100 din (doslej 90). neomejeno za vse proge pa 150 din (doslej 120). Dijaški mesečni vozni listki se izdajajo po ceni 40 din za 4 vožnje dnevno za določeno progo po najkrajši poti od stanovanja vozni listki veljajo od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer samo ob delavnikih in se izdajajo tedensko ter veljajo: do 4 prog za 2 vožnji 8 din (doslej 6), za 4 vožnje 13 din (10), nad 4 delne proge za 2 vožnji 10.50 (8). za  4  vožnje pa 15 din   (12). Nočne
vožnje: po 21. uri doslej po 22. uri) do zaključka prometa se plača poleg redne vozne cene še 1 din poviška za nočno vožnjo. Na postajališču pred glavnim kolodvorom se povišek za nočno vožnjo ne pobira. Potniki, ki imajo časovne vozne listke, plačajo od 21. ure dalje za nočno vožnjo takso po 1 din.
Ročna prtljaga ae prevaža do velikosti 30X60x90 cm, če je primerna za prevoz s tramvajem Ne smejo se prevažati zaboji, sodi, živali (razen psov) in vsa prtljaga večjega obsega. Prtljage se sme sprejeti samo toliko, kolikor je je mogoče zme-stiti na sprednjem delu voza. Mala prtljaga v naročju potnikov je prosta voznine. Psi se morejo prevažati samo na sprednjem stojišču in morajo imeti nagobčnike. Potniki morajo držati pse na vrvici. Za vsak komad prtljage se plača 1.50 din.
Zloraba mesečnih in drugih časovnih voznih listkov, ki morajo biti lastnoročno podpisani od lastnika, je kazniva in se za odvzete ali izgubljene vozne listke ne vr-
Darujte za starološki
»Dom slepih«
zavod za odrasle slepe!
Oek. rač. 14.672, »Dom slepih«, Ljubljana,
Rogaška Slatina pozimi
Mnogo ljudi ie mnenja, da ie Rogaška Slatina samo poleti torišče zdravja Dočit-ka in zabave želndh ljudi in da je možnost zdravljenja sploh dana samo v poletnih mesecih.
Res je. da ie do nedavnega Rogaška Slatina z jesenjo zaprla svoje domove in nekako spala zimsko spanje, toda zdravilni vrelci žuborik> pozimi prav tako k kor poleti in sedanja uprava zdravilišča si je postavila veliko nalogo, da to dejstvo izkoristi Poskrbela je. da so pozimi dane iste možnosti zdravljenja kakor poleti. K
temu spadajo udobno in topio stanovanje, pitje zdravilne vode, kopeli v hotelu in kar je velike važnosti — specijalna dietna prehrana. Vse to nudi gostom impozantni hotel »Jugoslovanski kralj« v Rogaški Slatini.
Tisteea veselega vrvenja okrog vrelcev in po Darku, ki ga vidimo poleti, sedaj sicer ni, tudi koncertov manjka, toda oni. ki iščejo samo zdravje in mir, bodo oboje našli v polni meri prav oozimi v Rogaški Slatini, ki je v zimski prirodi s svojo krasno okolico prav posebno privlačna.
ne odškodnina. Na vseh časovnih voznini listkih za določeno progo je točno označena proga, po kateri se mora potnik voziti. Dimnikarjem, pogrebnim uslužbencem v uniformi, zamazanim osebam, osebam z odprtimi ranami ter pijanim osebam Je vožnja prepovedana. Sprevodniki niso dolžni menjavati kovancev preko 10 din in bankovcev.
Križanka
Pomen besed
V°doravno: i. pokrivalo. 4. bolgarsko mesto, 8. časovna enota, 10. lik, 11. osebni zaimek, 12. poljska cvetica, 14. kanv znak za prvino, 25. perzijski satrap, poveljnik v bitki pri Maratonu, 17. sibirska reka, 19.
del telesa, 21. del »veta, 22. reka v Bosni,
23. interval, 25. predpotopna žival, 27. zver, 28. veznik, 29. mesto v Maroku, 31. ozira 1-ni zaimek, 32. grški filozof, 34. grški junak pred Trojo, 35. časovna enota.
Navpično«, i. vrata plesa,   2. švicarski
kanton, 3. kazal ni zaimek, 5. učenje, 6. družinski član, 7. vrsta, pesništva, 9. nepošten človek, 12. mesec, 13. zdravilni prašek, 15. francoski pisatelj, 16. stovanska viteška organizacija, 18. Massenetova opera, 20. gora v Karpatih, 22. del mesta, 24. naznanilo, sporočilo, 26. veter, 29. glasbena nota, 30. kuharska potrebščina, 32. predlog. 33. nikalnica,
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno: 1. Ibar, 5. Leda, 9. Domej, 10- rog, 11. Aden, 12. IJma, 13. han, 14. Tivat, 15. oi, 16. repa, 17. okarina, 21. Odak, 22. mi, 24. Solon, 26. 2ut, 27. Obir,
24. Rila, 29. Rab, 30. petek, 31. Adam, 32. dota.
Navpično: i. Idano 2. bodalo, 3. amen, 4. Ren, 6. Erivan, 7. doma, 8. Agata, 12. Liplk, 14. teran, 16. Rador, 18. koliba, 19. amulet, 20. TJsora   23. Itaka, 25. oba*±, 26.
žito, 28. red.
Iz Trbovelj
— Opozarjamo na vokalni koncert, ki ga bo imel dre vi ob 20. pri Fort e ju tenorist g. Slavko Lukman. Na klavirju ga bo spremljala gdč. Krištof ova iz Ljubljane. Na sporedu so domače pevske skladbe in znane operne arije. Občinstvo naj si pravočasno priskrbi vstopnice!
— Zadnja pot ge. Julči Rakove je pokazala, kako priljubljena je bila plemenita pokojnica pri vseh, ki so jo poznali. Za krsto so se zvrstili številni prijatelji in znanci, zlasti častno so bile zastopane trboveljske žene, katerim je bila pokojnica v zor dobre, vestne žene, matere in vzgoji-tejlce. Pogreba sta se udeležila ves tukajšnji učiteljski zbor z okrajnim šolskim nad-Bornikom g. Vrancem na čelu in odposlanstvo Sokola z zastavo in godbo. Pred domačo hišo sta zapela žalostinko združena pevska zbora »Zvona« in »Zarje«. Ob grobu se je poslovil od pokojne tovarišice predsednik učiteljskega društva za laški arez g. Mahkota, Pevci ao zapeli pesem, sokolska godba pa se je poslovila od bivše Sokoliće z zadnjo žalostinko.
— V stik z električno visoko napetostjo je prišel v rudniški elektrarni Vladko Krme! j. Ponesrečenec si je močno obžgal obe roki. Zdravi se v rudniški bolnici.
— Zaradi posledic nesrečnega padca je umrl upokojeni rudniški delavec Miha Ro-tar. Kakor smo že poročali, mu je nedavno na stopnicah spodrsnilo ter si je pri padcu prebil lobanjo. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Rotar je bil star 51 let in zapušča številno družino, prizadetim naše sožalje, pokojnemu blag spomin!
— Osebne spremembe pri rudnikih TPĐ. Pri trboveljskem rudniku je Imenovan inž. Ivan Kersnič za obratov od j o vzhodnega obrata, dosedanji obratovodja istega obrata g. Franjo Malovrh pa je premeščen v
I Zagorje. Inž. Jože Gos tiša je premeščen na separacijo, inž.Vinko Preželj pa v Kočevje.
Biran 4
Neprekinjen tok naše krvi nazaj v
Spet je prispelo v ir&aribor 549 sezonskih raznih delov nase iržave — Razlike 1
slu 2Ku 30 do I60 masii
Maribor, 13. decembra Z običajno občutno zamudo je prispel •noči ob  19.37 na tukajšnji glavn* k dvor iz Hanoveranskega nadaljnji tra is-port s 549 sezonskimi delavci. Topot je biki že v naprej tako poskrbljeno, da je šla vsa odprava še hitreje od rok kake prvih transportih. V dobrih dveh u~-bi2o odpravljenih vseh 549 sezonsku, "r-lavcev. Ta odprava iz Maribora de do-movnih postaj se je tudi topot gladko izvršila pod spretnim vodstvom vigjega kontrolorja g. Mrvaria. Proti Zagrebi? je potovalo 261 sezonskih delavcev, pro*! Čakovcu 223. proti Murski Soboti pa 65. Seveda se med vožnjo to Število občutno spreminja, kar velja predvsem za zagrebški vlak. ker se čez Zagreb odpravljajo tudi potniki proti Da1maciji, Vojvodini in tako dalje. Ze^o je teknilo vsem tečno in izdatno okrepčHo. za katerega skrbi re-stavra*er g. Maioen. Namestu piva so mi pri tem rajSi privoščili kozarček rdečega dolenjca. V toplo zakurjenih vlakih so od-
potovali ob 0.20 zadovoljni in veseli, da so
spet v domovini.
Med sezonskimi delavci tega transporta je bilo tudi precej Nemcev iz Bačke. Zanimivo je, da so se med potjo tega transporta pojavile znatne razlike glede zaslužka in prehrane. V sp1 osnem se je lahko ugotovila n. pr. razliko v mesečnem zaslužku od 30 do 160 mark. Tudi se je pokazalo pri tem transportu zelo vidno veselje povratka v domovino. Prihodnji transport napovedujejo za nedeljo, zadnji pa v ponedeljek.
K sprejemu transporta so" prispeli rudi topot delegati tzseljeniškega odseka pri banski upravi v Zagrebu. Naj še omenimo, da so vsi ti transporti pod izseljeni-škim nadzorstvom našega obmeire^a ko-misariata pod vodstvom g. Žuna. Sodeloval je rudi uradnik pri komisar! i aru g. Jančič in sicer s pregledom »erešnikov« in »grešnic«, nam-rv* onih. ki nimajo svojih legitimacij v _du.
Postavitev komisarja strokovnim združenjem v Marlbrm
Maribor. 13. decembra V cera i ie mestno poglavarstvo dostavilo odredbo banske uprave z dne 6. t. m. VIII. št. 7.9oi/8 mariborskim strakovriirn združenjem in sicer urar jem, kovaškim in ped-k o vasici m mojstrom, slaščičarjem, mizarjem, zidarskim mojstrom in slikarskim mojstrom, da S3 unrave teh zćruž?ni razrešijo dolžnosti in di s-* združenjem postavi komirar. k' nai izvrši lik.idacijo pnslovania in prenos poslov na Dravn^sa naslednika in da le z~\ komisarja imenovan dr. MIlan Senkovič magistrat: i tajnik v Ma—b:ru. To odr dbo je izdala banaka uprava na p dla^i § 339. zakona o obrtih.
Prejeli smo s prošnjo za objavo: Nočemo grajati od ecbe oblasti 2. stopnje, hočemo le opozorili, da tudi ta odredba ni v zakonu utemeljena. ČL 383 pravi doslovno: Ce se pokaže član uprave združenja nr^porobnega voditi po>.e združenja ali če se ponovno prejrreši zoper pravila ali zakon in diccipin^ke kazni po Drednioni ođsfiBi ka ne zadoščajo za
zavarovanja vilne^a ocslovania oora-ve. <me ban no sli^žbeni dolžnosti aH na predlog zbornice r.pravo 7druženia ali po-edine niene člane razreševati dolžnosti in postaviti za veditev poslov zdrvž^nH d t volitve nove uprave komisarja.« Tej jasni
zakoniti določbi nasproti omenjamo, da s? niti er.cmu članu uprave zgoraj na ved ~ih združenj ne more očitati nosposojnost da se noben izmed njih ni na j man i pop vn pregrešil zoper pravila ali zakon in da nobeden ni bil še ka.Jiovan s kako dirc -plinrko kaznijo. Razrešene up ave vs?-kaker nima i o simo pravice, marveč nara vn -s t dolžnost, da se pri'ožujejo na mi-nirtrstvo za t-govino in ind striio in s tem varujejo svoi ueled oroti poprlnomn neutemeljenim očitkom.
Ce ban"&a uprava v svoh" odredbi trdi. da niso uprave združeni urtregle niti rd-ločitvi banske uprave niti naknadnemu zborničnemu opozorilu, temveč še nadalje izrševa^ posle, in da ie zaradi tega trpelo poslovanje v javnem interesu, mo amo pripomnit', da ie upravno sodišče ugodilo tožbam pr:odetih združeni preti odlečbi brnske uprave in so vsled rravomočrrsti sodbe upravnega sodišča lahko uprave zdrrženi nadaljevale svoje pcslovanje po zakonu.
Zoper novo odredbo banske unrave se bodo vsa združenja solidarno pritožila na miniNtr3tvo in upamo, da bdo tudi tu našla svoie norr^lno zadščenie kakor so ga dobila pred upravnim sodiščem v Celju.
Frvi baletni večer v gledališču v novi sezoni
Erna Moharjeva in Mariborčan Boris Pila to sta nastopila s pestrim sporedom in z velikim uspehom
Maribor, 13. decembra Ko je prrrl 'eti Boris Pilato prvič na-etopil na . i ken odru, je doživel ne-
uspeh in celo izž.i^ali so ga. Pilato je bil tedaj aaeetnlk in seveda ni mogel računati z urpehem. Kritika pa je že tedaj navzlic vsemu ugotovila pri njegovem prvem nastonu ne*.;atcre pozitivne strani ir. odlike. Obenem mu je tedaj kritika tople priporočala, ne. j se uči ter naj se v baleti stroki izpopolnjuje, ker bo potem nedv:: no žel lepe uspehe. Boris Pilato si je vl tedaj ta nauk k srcu. fiel je v tujino, se seznanil tam s posebnostmi baletne, plesne, ritmične In koreografske umetnosti ter se tako izpopolnil, da se je vrnil v domovino kot zrel baletni umetnik, kot mojster svoje stroke. Postal je član ljubljanskega baletnega zbora, v katerem sodeluje z vedno svežimi pobudami in z lepim uspehom. Z odlično članico ljubi fa kega baletn ga ^bora Erno Moharjevo je nastopil sn v mariborskem gledališču. Seveda je bilo v Mariboru za ta več^r živahno zanimanje ne samo zaradi tega, ker je bil to prvi baletni večer v novi gled; s--*- -i k tudi zaradi tega, ker je nastopil mariborski rojak Boris Pilato. Gledališč* je bilo polno zasedeno; Številno občinstvo, med katerim je prevladovala mlajša generacija, ni Stcdila s priznan   : i in ploskanjem N
stopajoča sta prejela v znrk n'-----r;'-
pe "šopke. Toplega apUvza je bil dr!---" n tudi mojstrski sprer.-Iievalcc na pianinu operni dirigent dr. Danilo Svnra, ki je Tni-selno spremljal oba plesalca in razen * a z dovršeno tehniko odsvlral Se Novakovi skladbi >Inquleto« ter »Inarmircso«.
Pestro in skrbno izbran Spored s<* je pričel z Dvofakovo »Harmonijo«. V ak nostl In nežni ubranosti gibov ter kretenj E. Moharjeve ln B.Pilata se je odr«? ..o toplo, nežno soglasje v iskrenem čustvovanju povezane dvojice. V »Zapuščen 9ttM (Osterc) izraža B. Pilato erlino plttuetale uteho — skromne cvetke. V umerjenih nežno oblikovanih gibih E. M "barje ve pred Marijinim kipom (Gounod »Ave Mnrla«) razbiramo milo prošnjo za vrnitev dra
gc*ja Izvoljenca. Potem sta Moharjeva in Pilato spet nastopila v dognanem sodelovanju v Chopinov! »Epizodi«, ki se konča s krvavečim razočaranjem.
Ob pričetku drugega dela je bila baletna točka * Zadnja noč v svobodi« (Cajkovskij), slikovit drobec lz orientalskega življenja. Izraža duševno razpoloženje mlade duše v zadnj i hipu pred prestopom v harem-^ko življenje Podajala sta zelo okusno Mo-..ar,; a in PUatO. 7. lo močni točki sta bul PremtOj« (Ranirianhiov) in Sibeliuscv »Valse tristo«, žlvalina razgibanost, sočna dlziamika oblikuje cililus Španskih plesovT, Pil.nto je tempera rr.mtno izvajal sKaba-nero« in Bizetove s L" Arlesienne«, skupno z Moharjevo pa še »Toreador in Andalu-žanlca« ter »SEbta«, s katero sta pT;«?na umetnika zaključila večer.
Erna Moharjeva je tudi topot prepričala mariborsko občinstvo o svojih resnih u. i uskih stremljenjih in močnem talentu. Ko-reočrraiski artizem združuje s profinjeno po nostjo, dognanim obiikovartjeni gi-
bov, ki se mehko in nežno prelivajo tei dopolnjujejo. O Borisu Pilatu moremo reči, da ga čakajo se lepši uspehi, ako bo svoj talent in ambicijo razvijal v skladu z \ rednim vztiujnim sproščevanjem usCvoi 1-nih u     . skih Ril: V obiikovar fer (     uioaanju koreografskih bi dose;     stopnjo zrele umetnostj V posai       lb   bočk kaže mnogo izvir: zdrave  domiselnosti,  žarke impnlzivno^LJ. Pod&rtati je zlasti izredno fin okus  ; i zamisli kostumov, Id kažejo mnogo smisla za estetiko in lepoto.
V splošnem lahko rečemo, da so previ -<:. vali lirični, simbolni in folklorni me ski pleei). n^bro bi bilo, ak bf .1 izpop'. '■'    a tudi z grotesko. I letne   vstope       • poživlja. 2eleti je, da bi oba plesna up let ika v teku sedanje
3ce sezone Se natopila v našem pl^-dališču s kakšnim novim sporedom. Slični večeri zelo ugajajo ln je upati, da bodo morebiti »prožili vprašanje izpopolnitve naši :a mariborskega baleta, V.
Mariborske ln cfi oliike novice
— Sresko načeLitvo Maribor - desni brejt poziva vse lastnike bencinskih kart, ki Imajo svoja motorna vozila registriranA pri tem načclstvu, naj ae javijo do 17. decembra s svojimi bencinskimi kartami pri občini ali sreskem načelstvu soba ftt. 23/1. zaradi bencinskih kart za leto 1941. S seboj naj prinesejo bencinske karte za L1940.
_ Nočno lekarniško slnžbo Imata tekoči teden v Mariboru C. Maverjeva lekarna  pri  Zamorcu   v  Gosposki   ulic!  it. 12,
telef. 28-12 in P. Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, telef. 22-13.
_ Zdravniška dežurna sinila. Zdravniško dežurno službo za mi in- oom č članom OUZD ima v neocTožMrvih orme ;h in v odsotnosti pristojnega ral ns'e a zdravnika v n^de^jo lfv decemb-a dr Potrč Otmar. Mcrbor TržrSka ces^a 13 lavna bolnica. „ _ ,_.
— Volitve ob"»*"fti zaupnikov v *elf-mt-
iklh delavnicah kor se ču^e h^do v januariu 1941 v *ukajsn1ih žele-n «ki» <1«» lavnicah volitve obratnih zaupnikov. K*n điđiratl bodo smeli le oni delavci ki no najmanj 12 let člani provlz*jske«;ra fonda 2a te volitve Je v vrstah železniškega delavstva živahno zanimanje.
— 50. d**užabnl sestanek imajo napredni akademski starešine »Jadrana« in »Triglava« drevi ob 20. pri Zamorcu.
mm Kulturne novice. 140letnico rojstva našega največje pesnika prešerna proslavi gledališče skupno z Umetniškim klubom v četrtek 19. t. m. — Predavanje o Ivanu Cankarju, ki bi moralo biti v ponedeljek 10. t. m. bb 20. v prostorih »Vzajemnosti«, odpade. — Matični orkestralni odsek ima svojo redno vajo v ponedeljek 16. t- m. ob 20. v običajnih prostorih. — Jutri ▼ nedeljo ob 15. ponovi studenSka sokolska odrska družina »Desetega brata«.
— Matični Sokol se najlepše zahvaljuje vsem indusrtrijcem, trgovcem, obrtnikom in drugim zasebnikom, ki so na kateri koli način priskočili na pomoč in tako omogočili lepo obdaritev našega naraščaja in dece na praznik sedinjenja in na Miklavžev dan.
—- Likovni razstavi v Narodnem domu in v beli dvorani Sokolskegrs doma zbujata živahno zanimanje. Podprimo nase slikarje s številno udeležbo in z nakupom njihovih del.
— Občinska socialna polltikm. Na snoc-
nji seji mestnega sveta je bilo ugodno rešenih 20 prošenj, ki spadajo v okvir mestnega socialnega skrbstva ln ki se nana-
M AL9 POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR !
»SLOVENSKI NARODc, sobota, 14. deeembia
šajo predvsem na priznanje In zvišanje
redne ubožne podpore, na sprejem v mestno oskrbnišnlco in priznanje vzgojne podpore.
— Napredovanja v mmgtstratni službi.
V snočnji tajni seji mariborskega mestnega sveta so raspravljali tudi o raznih osebnih zadevah. Med drugim so v smislu sklepa napredovali v magistrat, službi načelnik mestnega gradbenega urada inž. Josip Baran, načelnik mestnega soclalno-političnega oddelka Anton Brandner, mestna pisarniška oficiala Matija Trstenjak in Franjo Pivka, strojnik mestnega vodovoda Ernest Dabrtnger, mestni cestni mojster Franc Germ in šol. sluga Franc Leskovar. Nekateri prosilci so bili sprejeti v mestno članstvo.
— Obrtno gibanje. Na snočnji seji mestnega sveta je bila Ivanu Finterju dovoljena premestitev obrta avtoizvoščka v Aleksandrove ceste 63 v Puškinovo ulico 11. Katarini Pušnik podelitev dovolila za obrt bureta, Alojziju Cajnku in Aleksandru Kožarju obrt avtoizvoščka. Neži Turkovi pa sodavičarski obrt na Meljski cesti 12.
— Popis telesno in duševna defektnih otrok. Starši, redniki in skrbniki na i v podaljšanem roku do 20. t. m. prijavijo osobno socialno-političnemu uradu mestnega poglavarstva, Rotovški tre 9. vse predšolske, šoloobvezne in po-olske o*roke, tako svoje kakor tuje. za katere skrbio, ki imajo kako večio te^no hib*) ali napako, in one. ki so duševno mani razviti in zaostali, enako otroke, ki so sicer duševno in telesno zdravi in razviti, pa so izprijeni ali kako drusače naenien! k s a-bemu. To vabilo velja le za starše in Tcd-n:ke oz. skrbnike, ki stanujejo z otroci v bmočju mesta Mnribora.
— Dela na zgradbi novega bogoslovja napredujejo. Predvsem so zaposleni monterji, kleparji ln mizarji, ki morajo oskrbeti notranjo opremo zgradbe, pa tudi zidarji imajo posla s postavljanjem notranjih sten. Ometana bo zgradba spomladi.
Kakor trdijo, bo ostala zgradba z opremo vred okoli 12 milijonov dinarjev. Ta znesek so nameravali zbrati s prostovoljnimi prispevki. Ker pa je postalo sedaj semenišče fakulteta in s tem sestaven del ljubljanske univerze, bo del stroškov za to zgradbo mogoče dobiti iz državnega proračuna, kakor se tudi stroški za zidavo drugih fakultet vnašajo v državni proračun. (Del. pol.)
— Umrla je vzorna žena In mati. V Cvetlični ulici št. 27 je umr a zgl:dna ž?na. vzorna mati sa. Karolina Krali, vdova po poštnem uradniku, stara 73 let Bla^a pokojnica ie bila plemenita ž^na. ki jo je odlikovalo zlato domoljubno srce. Vsakdo, ki se ie zatekel k njej. ie našel dobro besedo, blag nasvet in usmili eno pomoč. Bila ie vzor žene. ki se do zadnjega po-uživa v skrbi za ljubljene svojce, za katere ie njeno dobro srce utripalo d j poslednjega diha. Svoje obroke ie vzgojila v duhu narodne zavednosti, ki odikuje vsa njene štiri sinove, ki zavzemajo ugledne položaje. Njen sin dr. Vlad mir je profesor na tukajšnji državni trgovski akademiji, Franio ie ravnatelj Blasiikove tiskarne v Ljubljani, dr. Joško ie v P.agi, Ivan pa ie kapetan v Zaj:čaru. Pogreb plemenite pokojnice bo iutri ob 15. na pob reškem pokopališču. Snomin na blago gospo bo živel trajno pri vseh. ki so i o poznali in spoštovali. 2alujcčjn naše globoko soža»je!
— Ce potuje Miklavž Iz Dalmacija v Maribor. V Pučistu v Dalmaciji živi slcrb-rta mamica E. Eterovič. ki ie hotela napraviti svojcem v Mariboru — rodbini javnega organa — veselje za Miklavža in za 45. rojstni dan oč^ta te rodbina. Nap -sala ie posebei tudi pismo, v katerem tečno navaja vse dobrine, ki j h b3 prinesel Miklavž iz Dalmacije v Marib r. Miklavi naj bi prinesel čokolado, fige. sardine, sta-kleiico ž san i a in dobrega vina. na tudi še drugi »drobiž«. Umevno so vsi z ves sijem čakali na dobrote d^Lmat.nstke"a Miklavža, Ko pa se i e oglasil dalmatinski Miklavž in so odpirali zavoj, so strme opazili,  da   so  se vse pričakovane   d brote
-tvorile v — kamenje. Verjetno je med d-), "o voznio preko liške planete k?kšen .olj ir.trknll dobrote in si jih privoj'il do — konca. Zaradi pravilne teže in pa da i   mu ne prišli tako hitro ns sled, pa polnil zavoj s kamenjem.
— banovanje požarne fuvajke na mestnem stolpu bodo popravili na račun mestne občina. Zadevno prošnjo je naslovila na c»r . ^ poglavarstvo stolna župniia, ki so ji mostni očetje ugodili. Požarno čuvajstvo
mastnem stolpu je starodavna ustanova s točno odrejenimi predpisi g'ede obhoda in z lan mivo tradicijo. Tako je svo'čas čuvaj z mestnega stolpa oznanjal meščanom po?.ar s posebno odmevno prlnravo, ' ■ -o ; brnil proti vzhodu, jugn in zapa-*u. le proti severu ne, ker je ležalo v tej -kopališče, da se ne bi mrtveci še po smrti zaradi tega »vznemirjali«.
_ O tem ln onem. Perilo so odnesi neznani zlikovci Mariji Kmetičevi z dvorišča na V curkovem trgu, prav tako nieni so-Mariji Budja, ki je imela perilo v ne-njeni veži. — Trgovskemu pomočniku R ertu Smodlšku so odpeljali izpred dc-r poslopja v središču mesta kolo znamke »Primavera« z evid. St. 2-158236. — 13 ovojih kož je izgubil med vožnjo iz S' vf.-iske Bistrice v Maribor nakupovalen kož Fran<* Les^ak z VLsol. — Lovsko puško je Ukradel neki Alojzll Saletinger od Sv. Mar-; "• e ob Pesnici viničarju A. žnldarSlču od Sv Marjeta. — Na poledici je nadel olPet-ni kočar Janez žulan Iz Parad'ža in si zlomil černo nogo. — Notranje poškodbe ima 731etr:t občinski revež Franc Vad'ar, ki je pade] na leau. — Pri »en je padrO na Ua petletni kotarski sin Anton Drakšič iz Zi-muzanov in si zlomil levo nogo. — Trgovčeva žena Marija ArtenJakova ^e dobila pri padcu Uč. cesti notranje poSkodbe. — Na ledeni cesti se je z«=rrudil na tla 441erni *vjust čebel iz Sp Brega. Pri tem si je 7-omi! desnr. nogo h> je dobil tudi n'iie notrai4e po'- odbe. — Matija Tjrsič iz Sv. Mlklov/.a se ie hotel »radi dolgov obesiti, pa so domači v zadnjem tremitku preprečili njegovo namero. — Tiralica je bila izdana za neko služkinjo iz Sptčntka, ki je
na  sleparski   način   prišla,   do   plašča in petem z njim Izginila.
— Odpri roke, odprl sTce... Siromak s Pobrežja prosi blaga srca za pomoč za božične praznike. Je brez zaslužka in v težavnem položaju.* Dobra srca lahko oddajo sanj v upravi darila v blagu ali denarju.
Olepševalno in tujskeprometno društvo v Celju
namerava proslaviti svoj jubilej z raznimi važirflfiti deli
Celje, 14. decembra Letos poteče 70 let o dustanovitve celjskega Olepševalnega društva. 20 let pa od
obstoja in delovanja Olepševalnega in tuj-skoprometnega društva v jugoslovenski državi.
Ta jubiflej bt, proslavilo društvo v smislu sklepa društvenega odbora z dne 21. novembra  1940 s sledečim' den-
Nabavilo bo ortentacijske table za naj-priljubljenejše * izletmske rockf v celjski okolici. Table bodo iz pločevine m enotno izdelane. Nameščene bodo na enotno in smotrno markiranih potih.
Za ruzemske in inozemske kolodvore in turistične biroje bo društvo nabavHo povečane fotografske posnetke mesta Celja, njegovih znamenitosti in celjske okolice.
V prepričanju, da je turistični napredek mesta Celja odvisen prvenstveno od sodobnim zahtevam od gova rja j očega m z vsemi modernimi napravam1 opremljenega kopališča ob Savinji, namerava dati društvo mestni občini pobude za takojšen razpis načrtov za novo kopališče ob Savinji \ ta namen bo društvo žrtvovalo za najboljše načrte eno nagrado v znesku 10.000 din.
Glede na dotrajanje glavnega drevoreda v mestnem parku m potrebo njegove delne preložitve zaradi regulacije Savinje, kakor tudi glede na nujno potrebno preložitve vozne ceste, ki nesmotrno deli park v dva dela in moti sprehajalce s hrupom in prahom ter ograža varnost otrok na igrišču, namerava društvo dobaviti načrte za obnovitev Glavnega dte\toreda in ureditev vsegp parka v modernejše nasede, ki naj bi odgovarjali današnjemu okusu in sodobnim zahtevam.
Da se uredi hrib sv. Jožefa ki je gotovo najbolj privlačna in najbližja razgledna točka mesta Celja, bo društve razpisalo do-
bavo načrtov za ureditev parka v ozadju
»Kalvarije« in nasadov med cerkvijo sv. Jožefa in najvišje ležečimi vilami na hribu sv. Jožefa.
Za unificiranje klopi v mestnem parku .po vzorcu klopi na Masarvkovem nabrežju namerava društvo izdelati već enotnih lesenih klopi z betonskimi stojali in nabaviti klopi za park ob cerkvi rv. Maksimilijana in za nove nasade na S p. Lano\'žu in v Gaberju, ki jih namerava društvo napraviti odnosno dati merodajmm činiteljem pobudo za njihovo napravo.
Za izvedbo tega programa, ki tvori del društvene petletke, jc društvo prejelo že znatne prostovoljne prispevke, ki kažejo polno razumevanje meščanstva in merodaj-nih činfteljev za na?a stremljenja. Da pa bo moglo društvo gornji program v celoti izvršiti in vsaj delno realizirati tudi ostali program svoje petletke, bo moralo izvesti pri vseh ljubiteljih našega met»ta in pobor-nikih njegovega napredka nabiralno akcijo. Baš v sedanjih razmerah moramo z nezmanj šanimi silami delati na izboljšanju krajevnega receptivnega turizma. Kljub vojni vihri, ki divja okoli nas, moramo odstranjevati vse nedostatke in pcmanjkl jivosti. da bodo po zopetnem normaliziranju mednarodnih prilik naši kraji v vsakem pogledu odgovarjali potrebam in zahtevam modernega turizma in bodo pripravljeni sprejeti turiste vsega sveta.
Društvo apelira na meščanstvo Celja, da po svojih močeh pripomore k tzvedb: našega programa, ki bo v prid nanredku, blagostanju in boljši bodočnosti Celja
Nabrana sredstva bo društvo v smislu sklepa odbora upravljalo kot posebno premoženje za izvedbo gornjega programa in ostalih točk društvene petletke.
Odbor Olepševalnega m tujskoprometne-ga društva v Celju. Predsednik: Ivo Subic. •
Slikarska razstava Alberta Sirka v Celju
Posvečena je našemu Jadranu
Celje. 14. decembra Celjski akademski slikar proi Albert Sirk priredi v času od 15. do 27. tm. v dvorani Mestne hranilnice v Celju razstavo svojih del iz zadnje dobe. po večini dela, ki so nastala v enem letu. Razstava ima značilni naslov »NaS Jadran*. Res bo obsegala izključno marine, pomorske slike naše jugoslovenske obale, naših krajev in ljudi, s katerimi preživi mojster Sirk vsako leto vsaj mesec dni in se z vso svojo umetniško silo vpije v oko- | lje, iz katerega je črpal in črpa motive in snov svojega umetniškega dela.
Morje, ta neizčrpni element lepot, barvnih efektov, vedno novih vtisov in suje- | tov, pestro življenje pomorca v boju z elementom morjem za vsakdanji kruh, morje v vsei svoii neizmernosti je ona paleta, ki daje Sirku vedno novih pobud in vrgonov za delo in ustvarjanje.
O kvaliteti njegovih del dovoli jasno in prepričevalno govori deistvo. da velja Sirk za najboljšega našega marinista, da, on je med našfmi slikarji celo edini slikar morja. Kako sodi o niegovem delu strokovna kritika, nam priča poročilo
3eiu i , ki I
ga je objavil »Liublianskl Zvon» v svoji letošnji 9.-10. številki, kjer poroča dr. Karel Dobida o razstavi kluba »Lade« in
piše: »Albert Sirk ie z nekaterimi olji vnovič dokazal svoio nenavadno sposobnost za slikanje marin«
Mojster Albert Sirk se ie v tem letu udeležil dveh razstav: v decembru in ja nuarju je na ljubljanski razstavi slovenskega dela »Lade« razstavil četvero deL Spomladi pa je zastopal na jubilejni razstavi srbskega de!a kluba »Lade« Slovence. To častno nalogo mu je poverilo društvo in umetnik jo je tudi z vsem uspehom izvršil. Razstava »Lade« v Beogradu, ki je bila v paviljonu Cvete Zuzorič. je dosegla velik uspeh in Sirkova dela so bila zelo toplo sprejeta. Slikar je bil ob tej priliki odlikovan z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje.
Na svoji celjski razstavi bo razstavil Sirk 50 svojih pomorskih slik. Otvoritev razstave bo v nedeljo 15. t m. ob 11. dopoldne v dvorani Mestne hranilnice. Ob otvoritvi bo imel umetnosti zgodovinar prol dr. Franjo Si j ari ec
Iz Ceffa
—c Prešernova akademija v Celju. Društvo Celjski kulturni teden priredi v počastitev 1401etnice rojstva genija slovenskega naroda, dr. Franceta Prešerna 19. t. m. zvečer akademijo s predavanjem o pesniku, recitiranjem njegovih del in izvajanjem njegovih uglasbenih pesmi za zbor in samospeve. Obenem bo tudi razstava Prešernovega dela. Podrobnosti bomo še objavili.
—c Otvoritev slikarske razstave prof. Alberta Sirka, posvečene našemu Jadranu, bo v nedeljo 15. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani Mestne hranilnice. Bogato umetniško razstavo bo otvoril z uvodno besedo umetnostni zgodovinar prof. dr. Franjo Sijanec.
—c Novi proračun mesta Celja. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša v smislu določil 5 117. zakona o mestnih občinah, da bo proračun mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1941-42 pri računovodstvu mestnega poglavarstva na vpogled ob uradnih urah od 16. do vštetega 20. t m. Vsak član mesta Celja in tudi i'saka oseba, ki plačuje neposredni davek od kateregakoli dohodka v mestu, ima pravico staviti v zgoraj navedenem roku k pred-ogu proračuna svoje pripombe, ki jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu.
—c Velik smučarski zlet v Celju. Slovenska zimskosportna zveza na Jesenicah priredi 24., 25. in 26. januarja v Celju prvi zlert vseh slovenskih smučarjev. Ta zlet bo ena največjih smučarskih prireditev, kar jih je bilo doslej pri nas. Prihodnje dni bo v Celju sestanek vseh zainteresiranih organizacij, na katerem bodo določili spored zletnih dni. Zleta se bodo udeležili tekmovalci in zimski športniki iz vse Slovenije.
—c Dosmrtna zabrana Igranja, Kakor smo poročali, je Viljem Cater. igralec SK Olimpa v Celju, dne 1. t m med ligino tekmo Ljubljana : Olimp na Olimpovem igrišču dejansko nrpadel sodnika g. Konica iz Maribora Zaradi tega je kazenski odbor SNZ kaznoval Čatra z dosmrtno zabrano igranja.
—c Zglasitev mladcničev, rojenih leta 1921., 1922. in 1923. Mestno poglavarstvo v Celju poziva na podlagi zakonitih določil vse v celjski občini bivajoče mladeniče, rojene v letih 1921., 1922. in 1923., ne glede na njihovo pristojnost (domo-\rinstvo). da se zaradi vpi>a v vojažko evidenco takoj zglasijo v vojaškem od-delk umestnega poglavarstva ob uradnih urah od 9. do 12. dopoldne in sicer: mladeniči, ki niso pristojni v Celje, v sobi št. 18, mladeniči, pristoini v občino celjsko, roieni L 1922. in 1923. v sobi št 19; mladeniči, rojeni 1. 1921. in pristojni v Celje, v sobi S t 20. S seboj morajo prinesti predoisane dokumente. Odsotne in obolel mladeniče morajo po zakonskih določilih prijaviti njihovi starši, bratje, sestre, stanodajalci ali delodajalci. Nevednost o tem razglasu ne opravičuje. Proti vsakemu, ki se ne bi pravočasno odzval temu pozivu, bo uvedeno najstrožje postopanje. Rok za prijavo poteče 12. januarja 1941.
—c Nedopustno dejanje matere. Okrožno sodišče v Celju je v petek obsodilo 411etno posestnico Amalijo Motohovo iz Sr»pot pri Podčetrtku na 5 mesecev zapora in izgubo častnih pravic za dobo treh let, ker je svoji 171etni hčerki odpravila plod. Hčerka pa je bila izpuščena za dobo 1 leta na preizkusn:o.
—c Razglas o znižan.fn cene apnenega
dušika iz tvomTce za dušik v Rušah je
nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva.
__			
			
t
Brez posebnega obvestila,
Umrla nam je naaa dobra mati
marila Jakša
Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 15. t. m. ob 3. popoldne z žal — kapele av. Andreja — k Sv. Krizu.
Na zeljo pokojnice cvetje hvaležno odklanjamo.
LJUBLJANA, dne 14. decembra 1940.
ALEKSANDER, poštni Inspektor; DR. JOŽE, zdravnik — sinova
in sorodstvo