Naro teina listu: Celo. leto . , K 50-— Po! leta . . , „ 26 — Četrt leta . . „ 13‘— IH Zunaj Jugoslavije: Celo teto . . „ 66.— Posamezne številke na štirih straneh 60 v. ‘Uredništvo i. upravništvo: Maribor. Koroška ulica fit 5. — Telefon št. 220. Posamezna številka stane 60 TlnarjeT. STRAŽA fg Weodwfseofpolftièeii list za slovensko ljudstvo. Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih popust. —■ „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek* Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 55. Številka. Maribor, dne 26. maja 1920. Letnik XIL Zakaj — v Maribor? Jože Stabej. S tem, da se bo vršil mesca julija in avgusta t 1. 'v Mariboru I. slovanski orlovski tabor, bo do bila ta izredno važna severna postojanka Jugosla -.vije malodane svetoven sloves. V merodajnih krogih pa sem imel večkrat priliko slišati: zakaj se ni izbralo za to kakšnega večjega mesta, češ, da Mari -bor je premajhen in da nima ničesar pokazati? Ker pa sem ravno jaz tisti, ki sem morda pri izberi Maribora za 1. slovanski orlovski tabor največ sokriv , hočem povedati v par mislih nekaj razlogov za to. Ni še ravno dolgo, ko se je reševalo na mirovni konferenci v Parizu mariborsko vprašanje. Nemci so bili zastavili vse svoje sile, da bi dokazali „nemški značaj“ mesta in bližnje okolice in so se posluževali pri tem vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev. (Ob tej priliki opozarjam na znanstveno razpravo prof. Fr. Kovačiča „Mariborsko vprašanje“ v „Časopisu za zgodovino in narodopisje“ 1920, strani 14 in nasi.) In kdor opazuje življenje v Mariboru , vidi, da so Nemci in nemčurji Jugoslaviji še venomer zelo sovražni in pikajo kakor gadje na vse, kar je jugoslovanskega in čaka jo še vedno „rešitve“ iz raj-ha. Kolikor ni nekoliko prevdarnejših, si mislijo sedanje stanje samo začasno, dokler ne napoči „ura.“ Fse slovenske naprave in prireditve dosledno prezirajo, se jim postavljajo po možnosti nasproti, drže se kakor država v državi —■ v kolikor jim niso peroti vsak dan krajše. Slovenci, Jugoslovani v Mariboru rabijo podkrepitev celokupnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki stoji za njimi kakor en mož brez razlike. Grdo. sebično strankarsko natolcevanje je zato pisanje „Obzora“ od 9, t. m. in nekaterih slovenskih listov, ki zacvilijo, kakor če stopiš mački na rep. ko se omeni I. slovanski tabor v Mariboru. Se grše pa je, ker razglašajo v svet zavedno laž. da Orel ne pozna, narodnosti, da bo prireditev katoliških kulturnih organizacij samo protina rodna, papeška manifestacija, in slične bedarije. Brezmejna zloba! S tega mesta povem danes javno, da ima I. slovanski orlovski tabor v Mariboru vseprej državno-narodnostni značaj, ko pa kakšnega strankarskega. Ravno zato se bode vršil v Mariboru! Tisti, ki so tabor zasnovali in ga določili v Maribor, so imeli najprej v mislih: ves kulturni svet naj izve in se prepriča na lastne oči , j da naše marnje na pariški mirovni konferenci niso bile lažne in prazne, da je Maribor s širšim okrož-; jem nesporno sestavni del jugoslovanskega ozemlja s ‘ slovenskim prebivalstvom, vse drugo pa da je neisti-: milost in šovinistična potvorba. In ali je to mogoče doseči na lažji način, kakor s svetovno prireditvijo kulturnih organizacij, ki se je udeležijo v večjem ali manjšem številu zastopniki Jugoslovanom prijaznih kulturnih narodov, pa tudi onih, ki se žele z nami spoznati in sprijazniti! S tiskom, z živo besedo in z narodnimi manifestacijami bodo poučeni na licu mesta o resnici, ki je prej še morda niso slišali ali vsaj o njej niso bili docela overjeni. Zato v — Maribor! Slovenec je bil primoran sužnjiti tujcu, zato ne zna po osvoboditvi takoj razmahniti svojih sil. Boječ in plah je. Nemškomisleče usmerjenje prebivalcev v Mariboru znači to slabost in zato dvomijo nad zmago jugoslovanske misli, ne pa, da bi res vedeli zakaj . Vajeni so bili moči, ki nadvladuje in imponira, ki je utelešena, v masi. In o vsem tem se bodo mogli prepričati ob dneh I. jugoslovanskega orlovskega tabora, najbolje, ko bodo jasno spoznali neomajno voljo jugoslovanske posesti Maribora in vse nji po pravici pripadajoče zemlje tja do Jadrana. Narodnostna manifestacija v soboto, dne 3*1. julija, popoldne, jim bo o vsem tem govorila neoporečno, najsi skritim in o-pazujočim za okenskimi zastori in drzne misli jim bodo padale pod mizo. Ce čakajo res na to — tudi v tem jim bo ustreženo! Zato — v jugoslovanski Maribor! Poleg narodnostne točke pa sta še zlasti drugi dve, ki ne prideta za J. slovanski orlovski tabor v Mariboru nič manj v poštev: kulturna in narodnogospodarska. Premišljena je Kovačičeva trditev na drugem mestu zgoraj omenjenega časopisa, ko pravi, da. je treba „tukaj ob severni državni meji paralizi -rali tuji, dokaj močen, a naši državi več ali manj sovražen kulturen vpliv“ in da „naj nam torej nihče ne LISTEK. 'ft J. Koobìehar. ( *j : j! f|- Iz Jugoslavije v Ameriko (Pismo, Chicago III,,, 26, marca* 1920). Dne 9. februarja smo se poslovili od Ljubljane ter odpeljali opoldne z brzovlakom proti Trstu. Na Vrdu pri Vrhniki smo prestali zamudno pregledova -uje prtljage. Za tobakom najbolj stičejo carinarji in ga zaplenijo; mi ga nismo nič ’meli v zalogi, torej smo gladko prišli skozi, posebno, ko smo rekli, da gremo v Ameriko, toraj od nas ne bodo Italijani i-vaoL nikakega dobička potom tihotapstva. Drugo pregledovanje prtljage od strani Italijanov je bilo v Logatcu; videti je bilo, da bi se radi prikupi K Slovencem: napisi so povsod dvojezični, i-fflilijansko-slovenski, tudi tolmača Slovenca, kakega tantalica vlačijo carinarji po vlaku gori fin doli, ko pregledujejo prtljago So pa zelo uljudni in kar nič malenkostni, le po slovenskih časopisih poprašuje'o ;x)d pretvezo, da bi jih radi čitali, v resnici,pa, da H jih zaplenili. V Tati smo došli ob 5i uri' popoldne. Ker smo nameravali peljati se z orientno-ekspresnim vlakom proti Parizu, tega pa še ni bilo, v Trstu, zato smo tamkaj prenočili pri g. Brunon Kratzig. Drugi dan smo’ prebili v Trstu čakaje rth omenjeni vlak do pol 6. ure zvečer. Na postaji nam niso mogli povedati, jeli bomo sploh dobili prostor v Spalnem vozu; poleg bi bilo treba plačati za posteljo 280 lir in za vožnjjo posebej S50 lir za eno osebo,.,To nam je bilo preveč. Zadnjih deset minut smo se odločili za navadni brzovlak, kupili, vozni listek do, Milana in hajdi na vlak. Ker smo prišli zadnji, seveda nismo (iobili prostora, stiska po italijanskih vlakih je ena* tea, kakor po Jugoslovanskih. Stali, čepeli, sedeli smo m trdih kovčegih celo mrzlo noč na hodniku. Mene je usoda, doletela, da sem bil za pestunjo malemu , mlademu psu. Revše je prezebovauo v kotu in vedno cvililo ter praskalo me po nogah, dokler ga nisem vzel v naročje, kjer se je pomirilo m zaspalo. Jaz pa sem v njem imel naravno peč, ki me jej grela do Milana. V Milan smo došli ob 7, uri v jutro. Tu smo si' kupili vozni listek do Pariza.; Toliko smu. vjeli časa, da smo popili čašo kave in kupili sieklenico chianti* vina za na pot. Sedaj smo dobili prostora dovolj v vlaku. Malo manj nego do Turina smo se vozili med samim rižnim poljem in vinogradi, trsjem v brajdah. Sedaj sem razumel, zakaj je Radetzkijeva konjenica, svoj čas preklinjala te kraje; vsled nepreglednih trsnih ograj, ki se enako žičnim oviram sedanjega vojevanja, razpenjajo več milj na dolgo tu široko, je bilo naglo prodiranje na. konjih nemogoče. Ob 10. uri 11. februarja smo prišli v Turin, kraljevo pijemontsko mesto. Njegova)zunanjost priča, da jo bila nekdanja prestolnica savojske dinastije. V čakalnici I. razreda smo obedovat; ; jedli dobrote mater, tet. sester in drugih dobrih ljudi, ki so nam v svoji dobrodušni skrbi toliko naložili v popotne torbe, da bi bili lahko shajali oa Ljubljane do New-Yorka in nazaj, Jpa še nekaj dalje. Namočili smo božje darove s chiantijem, ki smo ga kupili v Milanu. Ob pol 2. uri popoldne smo odrinili iz Turina proti Parizu. Prekrasna vožnja ob Vznožju pijemont-skih gora! Ni čuda, da smo ob pogledu nanje, spominjajoč se domačih planin, z a,pob vse pesm|ce. kar smo jih znali: pri tem sta nam pridno pomagali dve Slovenki, ki sta se vozili z nami v Ameriko.« Mimo najvišje gore alpskih dežel, Mt. Cenis (Seni) imenovane, smo, ob hudih strminah in prepadih srečno privozili do francoske mejne postaje Moda,ne ob 9. uri popoldne. Tu smo prebili uajzoperniši dve uri celega potovanja na italijanskem in francoskem carinskem uradu. Kakor k darovanju okoli oltarja, vsak s svojim nepotrebno težkim kovčegom, smo po polže -vo lezli drug za drugj-jm mimo carin ar jev. Že v vlaku blizu francoske meje smo si pripeli slovenski trak očita separatizma, če glasno povdarjamo, da Mari -bor mora ostati duševno ognjišče za severni kot naše države, ki ga predstavlja bivša Spodnja Štajerska s Prekmurjem in.vzhodnim delom Koroškri* Te zavesti je pa treba predvsem Jugoslovanom samim in v Mariboru, naj se o vsem tem bolje pouče. (Opozarjam Zgodovinsko društvo v Mariboru, kakor domačo kulturno organizacijo, naj porabi dotične dni dobro v svoje kulturne namene.) Zlasti Hrvati in Srbi bodo opozorjeni na to točko, vendar nič manj tudi na gospodarsko važnost Maribora. Želimo, da bi moglo tudi gledališče prirejati takrat predstave, kakor je v načrtu, in katerakoli kulturna organizacija bo hotela pokazati takrat jugoslovanskemu, slovanskemu in drugemu kulturnemu svetu svojo dolžnost! Izostale bodo seve tiste, ki se boje „črnega protinarodnega klerikalizma“, ki ga na njih veliko žalost na taboru nikjer ne bo. Najlepše bogastvo more pokazati na -rod, ko je na tem, 'da izloži pred svetom svoje kul -turne dobrine. In to se mora zgoditi predvsem na našem narodnem in državnem severnem braniku, ker. so trdili o njem, da svoje domače kulture nikdar še niti imel ni in ki je v resnici rastel le preveč pod tujim vplivom, dasi je „naša mirovna delegacija mogla pred svetom pokazati na stvarne kulturne uspehe, Id so jih Slovenci kljub najneugodnejšim razmeram dosegli v Mariboru in v marsičem celo preko -sili veliko srečnejše Nemce.“ Na vse to moramo opozoriti nujno najprej same sebe, ker dejstva izgubljamo preradi izpred oči. Malenkostnega in neprevdar-nega pojmovanja, ki se nas včasih polašča, se mo -ramo otresti, presojati moramo s trezno razumnostjo naš kulturni položaj na severni državni meji. Na ta pač ne bi mogel nikdo dovolj opozoriti, ker z rastjo ali padanjem kulture je v najjačji zvezi rast in pro-cvit posameznih narodov in držav. Stališče in po -men Maribora v gospodarskem oziru sta razvidna iz postojanke same. Treba je le opozoritve na to, kar se bo s prireditvijo I. slovanskega orlovskega tabora nedvomno zgodilo. .Teh par misli sem nakazal v svrho povdarka, da je prireditev I. slovanskega orlovskega tabora ravno v Mariboru prav srečno izbrana in v povsem določenimi nameni v korist jugoslovanske narodno -državne stvari. Obenem pa naj bi bil to pouk vsem na prsi: ta .je delal čudeže celo nadaljno pot:, kaza-je nanj in s pripombo, da smo Jugoslovani, ki' gremo v Ameriko, smo brez vsakih ceremonij prišli skozi. V vlaku so nam drugi zasedli prostore. Stali smo v luži po hodnikih: hud dež nam |t zanašal vodo skozi špranje v voz. Že smo se udali v osodo, da bo treba zopet eno noč prebiti na hodniku — spomnil sem se s hrepenenjem milanskega) psa — kar nastane nekak Sunder in prepir v drugem koncu voza.: Kaj je bilo? Sprevodnik je iz kupeja gonil potnike. Italijane, ki so med našim opravkom na carinskem uradu v Modani zasedli naše prostore v II. razreda z voznimi listki III. razreda in se nam škodoželjno smejali, ko smo kot sv. Martina gos stali na eni nogi v preplavljenem hodniku. Zopet je jugoslovanska trobojnica, odičena z nekaj Franki, ki so kar. tako slučajno našli pot v sprevodnikovo pest,, delala čudeže: sedaj so Italijani kleli in se jim mi opravičeno smejali. V toplem kupeju smo dremali do jutra* Mimo Lyona smo se peljali po noči* zgodnje jutra nas je našlo ob Seini, francoski reki, polni čolnov im malih parnikov. Niti toliko ni široka., kakor Drava, ob Mariboru: ker pa je počasna in globoka je tudi plovna in važen činitelj v prometnem življenju Pariza.. Ob svitu drugega dneva, 12, februarja smo že vai e H sledove bojev ob prodiranju Nemcev proti Parizu pred bitko ob Marni: porušene vasi, požgano cerkve. Tudi v predmestju Pariza se je videla tu in tam podrtija* najbrž delo zloglasnega nemškega topa, velika Berta imenovanega, ki je streljal od mest» Soisson nevem koliko preko sto kilometrov proti glavnemu mestu Francoske. Francoz ljubi nemoteno družinsko življenje; za*, to ima, rajši maio hišico za se, nego veliko stanovanje v najemninski hiši. Mali šestletni dečko, Vinko» sin Slovenke sopotnice, je vsklikn/il: Mama poglejte» kako imajo majhne hišice! dasiravno sam tudi z do* ma ni bil vajen gledati veliko večjih* se mu je Uč* cost malih hišic dopadla, Dalje prihodnjih» Stran 5ž. . . 1 'l-- , 1 i i m. . .... strankarskim časnikarskim razgrajačem, ki kričijo: ne v Maribor, ampak — v Prago; ker Maribor nè more služiti slovanstvu, zbrala se bo le „črna inter-nacijonala.“ Da bodo pa slavile svoj veliki dan svetovne krščanske kulturne Organizacije, v prvi vrsti , mladinske, to nam je popolnoma prav; zaupati jim j smemo, da bodo storile kar najbolje svojo dolžnost ih sioer v delu, ki gradi in je v prid vesoljnemu človeštvu. Ženska volilna pravic». Za Slovenijo je uveljavljena ženska volilna pravica — za enkrat vsaj za občinske volitve. Samo na sebi je to tako .naravno in dosledno, da je. nerazumljivo, čemu bi se o teni prepirali. Prha; postavo je ženska že davno popolnoma enakopravnaz moškim: "ve ukrade, jo zapro, če ne plača-davka, jo pride rubit birič — popolnoma, kakor moškega. Nositi mora vsa državna bremena: če hoče odposlati pismo, mora prilepiti znamko če se hoče pegati po železnici, mora kupiti listek, ne gre sama k vlakom, zato pa mora dati moža, sina ali ženina. Tum: naravne dol -žnosti in potrebe so enake: če je lahna, mora piti, če je naga, se mora obleči. Cernu btr «»raj ne smela voliti? Sme postati delavka, posestnica,, učiteljica, doktorica — toda ne smela bi postati volilka! A vendar najdem napisano črno na belem, da bi . to ne smelo biti, ker so ženske Isolj klerikalno na-r gojene in to celo soproge in hčere sicer narodnih in naprednih mož, dajo se pa lahko preslepiti.1- -- Kaj bi razpravljali, na katero plat so bolj ženske nagnjene ! Vsakdo ruk ‘ voli na tisto plat, na katero) je nagnjen in če so ženske nagnjene klerikalno, naj tudi klerikalno volijo. Zato so pa volitve, da se pokaže kam je nagnjen, Ce bt noteli, preden se komu da volilna pravica, najprej preiskovati, kam je nagnjen, bi sploh nikdar ne prišlo do volitev, ker vsakdo bo nagnjen na tako plat, ki komu drugemu no bode .všeč. - * A še bolj čudna se mi zdi opazka, da so tudi žene sicer narodnih in naprednih mož nagnjene na drugo plat, kakor pa možje in očetje. Ideja, če je v resnici živa, mora biti zmagovita in osvojevalna- A lu je zapisano, da so narodnjaki, katerih narodna i-deja je tako mrtva, da ni mogla ogreti niti žene ali hčere. Kako bo tak narodnjak reševal narod in za narod navduševal druge, če pa ne more vplivati niti. na svojo ženo. Kakšna napredna misel je to, ki se ne more uveljaviti niti v rodbinskem krogu. Zares smilijo se mi taki narodnjaki in naprednjaki! Bilo bi; zanje najbolje in najbolj častno, da se nikjer ne pokažejo in nikjer ne agitirajo za svoje !!-deje, ker med svetom gotovo ne bodo imeli večjega uspeha, kakor' ga pa imajo doma. Razumel bi, da je v tem ali v onem slučaju žena ali hči tako nepri -stopna pametnim in dobrim nagnjenjem, da je. niti mož ali oče ne more nagniti na pravo plait, toda nemogoče se mi zdi, da bi to bilo redno. iBolj verjetno bo, da so dotični možje ün očetje taki slabiči, ki sploh niso zmožni, tla koga vodijo, ali ; pa da je njihovo „narodno“ in „napredno“ naziranje tako zmedeno, da. ne more imeti nobene privlačne sile. Pravijo — in rad verjamem — da stoji v takozvanem „narodno naprednem“ taboru velika večina slovenske Inteligence. V resnici uboga inteligenca, ki se boji lastnih žen in hčera! Pravijo dalje, da se ženske dajo ra('o preslepiti. 'A kdo jih bo preslepil ? „Farovž, prižnica in spovednica, to je stara stvar“ — odgovarjajo. Res ne vem, kaj bi st mislil? Oče ima hčer takorekoč neprestano pred očmi. Od malega vpliva na njeno vzgojo, vidi jo zjutraj, opoldne in zvečer, ter še večkrat vmes. Go -vori ž njo oči v oči kolikor in kar hoče, ima nad njo očetovsko oblast. Pridigo pa sliši k večjemu enkrat na teden, a-še tu nima nobenega neposrednega stika s pridigarjem in' he more ž njim imeti dvogovora; k spovedi gre k večjemu enkrat na mesec, spovednika vidi samo skozi mrežico in časa ima nekaj minut; A se vendar nagne na. drugo plat, kakor je oče. A kaj bi si še mislil o ženi? Najbolje, da si ničesar ne mislim, preveč bi' me moralo biti sram naše takozvane inteligence! Go mislite, da je vaša prava, pojdite med ljudi. Vas je veliko več, kot pa župnikov in kaplanov, pridete veliko več in lažje okrog pravite, da. ste več študirani, da ste boke izkušeni. Rad vam verjamem vse to. Ne morem si tore j predstavljati, da bi nor -maino brihtna žena ali dekle bila čisto nepristopna vašim idejam, ako so bolj pametne in bolj koristne, zlasti, ako jih oznanjate vi, ki ste bolj učeni, bolj izkušeni, imate več prilike, da vcepljujete svoje nazore a mladi kaplan ali stari župnik bi si vse osvojil neizpodbitno, dasiravno ima na razpolago veliko manj agitacijskih sredstev. Toda, pravite, da duhovniki „bodo grozili z večnim ognjem in s prekletstvom na tem in na onem svetu.“ — A to vendar menda ni nič prijetnega in nič takega, kar bi moglo imeti posebno privlačno silo zlasti za ženske. Čudno torej in nerazumljivo, da bi ženske šle ravno za onim, ki oznanja neprijetne ih hude reči, ne pa za onim, ki pripore -duje prijetne in dobre — ako so te bolj pametne in bolj pravilne ? Iz vseh teh ugovorov, ko sem prečita!, sem naredil samo eno sodbo: kako slaba, brezplodna In brez vplivna je naša takozvana inteligenca. Boji se žensk, celo lastnih žen in hčera, boji se revnih kaplanov in starih župnikov, boji se sama sebe in svoje lastne sence, Ce je ženska zmožna, da se izuči za učiteljieo in doktorico» „4a upravlja posestvo in vzgoji otroke, bo tndj zmožna, da m nauči prav; voliti. Zenska vo* .. lUm prarica j* napredna in a^ioébafikat Htefca, (te® ' l '■/' : ! Ttr* . C Ui ■ j ■ •• . - i f' .fe' ^wr ■ gC— mora obveljati in bo obveljala prej ali Slej v pomate; obsegu. S prepovedjo se napredek ne da ustaviti in če bi čakala onih časov, ko-bodo ženske splošno ..natili iene ha vašo plat, bi morali z žehslo volilno prP vico čakat!?do svetega Nikola. poUflCne vesff. Jugoslavija. Demokratsko časopisje sanjari o preosnš-vi pokrajinskih vlad po vzorcu contraine vlade. Vendar tako pisanje je le prazno besedičenje, ker je moč parlamentarnih strank v posameznih pokrajinah dokaj različna od moči v parlamentu. Radi tega dejstva se bodo tudi posamezne pokrajinske vlade preosno-vale po čisjto drugem ključu nego sedanja beograjska vlada. Nobena od pokrajinskih Vlad tudi he 1«) podala demisije. Sploh se pa preosnova pokrajinskih vlad doslej .infrazpravljala na ministrskem svetu, ker bo ravno tozadevno morodajeu predlog Protičev. ki se še ni vrnil iz Zagreba ter Ljubljane v Beograd. N a r o d n o predstavništvo je sklicano za danes. Nov načelnik v ministrstvu za konštitu - ; anto. Dosedanji načelnik pisarne ministrskega predsednika. Andra ftimiö je imenovan za načelnika v ministrstvu za konštituanto. Na njegovo dosedanje mesto pride g. Dragotin Gojič in »a tajnika dosedanji poslaniški tajnik v Londonu Naštas Ilič. S o k v e s t r r, se razveljavljajo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo razveljaviti po 3. novembru 1918 razglašene in odrejene sekvestre nad lastnino, pravicami in interesi državljanov neprija -teljskrh držav na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, ki pripadà Jugoslaviji. Sekvestri se razveljavijo tudi pred ratifikacijo mirovne pogodbe, toda le sub titulo juris, ako na tem zainteresirane osebe izjavijo, da ne zahtevajo odškodnine s'.ii da z razveljavljenjem sekvest rov nimajo stroškov. Italija. Nova N i t t i j e v a vlada je takole sestav -Ijena: predsedstvo in notranje zadeve Nitti; zunanje ministrstvo Sci aloja; kolonije Ruini; zaklad Schänder; finance Nava; dela Teano; poljedelstvo Mi-chelli; industrija Abbiate; pravosodje Falcioni; vojna Rodino; mornarica Cecchi; pouk Torre; odrešene pokrajine Lapeyna; pošta Paratore. N i 11 i j e v kabinet bo imel oporo pri radikalni, konstitucioualni, demokratski in reformistični skupini in. s tem bo imel tudi znatno večino. V opoziciji bodo of. socijalisti. ,f LDU./f r s t, 24. maja. Stavka trgovskih uslužbencev, ki je trajala že četrti teden, se je končala v četrtek s poravnavo. Opoldne so bile trgovine v splošnem zopet odprte. protiofenziv a,, katero so začele boljševiš-ke četa proti poljski armadi, napreduje od dne do dna Petaki, se umikajo na celi fronti v velikem neredu SnW'wliit izgubami; ha moštvu in materijalu. Velik« manifestacija pred vratmi Celovca. Dne 6. junija sa vrši v Zrelcu tik pred Celo«* cem velikanska manifestacija, z istočasno otvoritvijo nove ceste Zrelec—Vetrini. Ko so ob priliki zidanja te ceste pod pedinaste Sotesko razstreljevali skale, da je gromelo in donelo v le-zdaj še nemški Celovec, so prestrašeni CélòvSani zbegano šepetali:. „Cujte » zidajo Jugoslavijo!“ Pokažimo 6. junija, da stoji za koroškimi Slovenci zares kot en zid, kot ena in nepobitna fronta vsa Jugoslavija. Zato vabimo vse narodne in stanovske organizacije ter društva (pevska, telovadna, izobraževalna,, strokovna itd.), vse za nas Še tužni, a kmalu svobodni Korotan čuteče rodoljube, da prihite od blizu in daleč, iz vse Slovenije ter tudi ostalih delov Jugo -slavlje ta dan v Žrelec — tik pred puhla vrata Ce lovca, kajti ta slavnost mora biti velika manifestacija vsega slovenskega naroda za naš divni Korotan. Posebno dobrodošle so ženske v narodnih nošah, Sokoli in Orli v krojih, pevski zbori s pesmaricami ter društva in druge skupine z zastavami ali napisi. Na vsporedu je predpoldan ob 11. uri otvoritev ceste s slovesno službo božjo na prostem, po sv. maši obhod po Zrelcu, nato pa shod, na katerem govore naši najuglednejši govorniki in govornice. Popoldne po obedu pa se vrši velika veselica na vrtu grajske gostilne z vojaško godbo, petjem Glasbene Matice iz Maribora in raznih pevskih zborov, igro, telo -vadbo, srečolovom, kegljanjem na, dobitke, tekrnova-n>em lepote in pristnosti narodnih noš, šaljivo pošto, plesom itd. V šotorih se bo prodajalo jedila, slaščice» kavo, tobak, pijače L dr. —- Natančni spored in vozni red posebnih vlakov k tej manifestaciji se pravočasno objavi. Soudeležbo je prijavila že večina narodnih društev iz raznih delov Slovenije. Prosimo da društva in razne korporacije javijo do 31 majni-ka t. 1. približno število udeležencev Veseličnemu odboru v Zrelcu, da zamore ta izvršiti primerne predpriprave. Obenem prosimo, da 6. junija odpadejo vse \eč.je prireditve drugje, da se tako omogoči nemotena in vsestranska udeležba tega narodnega tabora pred vratmi Celovca. (Na razna vprašanja udeležencev , ki rabijo železnico Maribor—Grabštajn, odgovarja g. Mirko Vauda, komisar za tujski promet v Žrelcu.) ■ i Na šestega junija dan Golovec nàj vidi, Da naš je in bo Korotan ! Zato pa le v Žrelo vsak Jugoslovan! •HV. Mirovni posvet. - Sfft ; ;;t,i M i r o v n i p o svet se je bavil zadnje dni ob navzočnosti maršala Foci»a z plebiscitom v okrožju Allensteihu ih; Mariemverderju in izdelal odgoyor nemškemu in poljskemu odposlanstvu glede roka glasovanja.. Mirovni posvet je odobril nemško-poljski dogovor glede železnic. Madžarski se tudi izroči odgovor in ogrsko odposlan išt v o inni, povelje za podpis mirovne pogodbe. . . fifthnslnvaläai..* LDU. Praga, 24. maja. (CTU.) Predsednik Masaryk je sprejel predlog ministrskega1 predsednika Tušarja o sestavi novega kabineta. Predsednik si je pridržal kratek rok za. končno sestavo. 'Minkitrska lista bo objavljena v torek. LDU, Paris, 24. maja, (CTiU.) Minister z$ zunanje zadeve dr. Beneš je interveniral pri poslali niški konferenci v Parizu radi poljskega. t,érorj;à v Tešinu ter javno obsodil poljske žrtve. V Soboto je bil sprejet pri Miilerandu. Razen z, italijanskimi po sl an iški mi krogi se je dr. Beneš pogajal zlastf s irau-cosko vlado in z angleškimi krogi. Poljska zahteva odstranitev čeških uradnikov in delavcev iz Tesina, ker sicer se . bodo Poljaki postavili sami v bran. Poiski poslanec je celo zahteval, naj se prekinejo diplomatski odnošaji med Ce-slovaško in Poljsko. Ta predlog je bil oddan posebni komisiji. Avstrija. i , j , . ‘ V ' ' 1 ■ 9 ■' • f I J*- j ' I 1 ' ' ’ t > i ‘ ' i .C J - J ” f - ‘. i * 'i f i • f LDÜ. D u n a i. 24. maja. Kakor pišejo pendei]-ski listi se v do ro poučenih krogih razmoMva vprašanje ustanovitve mesta dunajskega nadžupaua. ki bi stal izven političnih strank. Njegova, naloga bi bila, reprezentanca.. LDU. Duna j, 24. maja, (C TU,) Kakor pišejo pondeljski listi bo imela avstrijska republika 30 garnizij. Največje bodo na Dunsen, ki bo štela 8309 mož, v Gradcu z 2150 možmi, v Linču s >1850 možmi, v Celovcu s 1050 možmi in v Solnogradu s 1000 možmi. Najmanjše posadka bodo v Enns,. Radgoni in Sehwaf tzu, Vsaka bo imela po 1000 mož. t S ! ^ rhttooslo posadko v Ütfi, kateri je tfj| flue 10, aprila po tridnevnem obleganju obiju bijea prost odhod» so napadli turški ngcijonalisti. Od 400 rnož francoskega krdela pod poveljem» $8š$aifcov j« ostato «ridi ß&mo I0Q1 mož.. Pnevne vesti. Častno občanstvo občine: iareiiina, Pesniški dvor, Vukovski dol, Polička vas in Kaniža so imenovale gospoda generala Maistra in okraj,., glavarja Lajnšiča svojim častnim občanom in to z ozirom na nevenljive zasluge, ki sta si jih stekla za obmejne Slovence ob usodepolnih zgodovinskih dneh. Himen. Na binkoštno nedeljo je bil poročen v Puščavi g. železniški uradnik Dorče Gajšek z gospr-co Tilko Kormanovo iz Cinžeta, Poročal, je g. Januš Goleč. Na gostiji so nabrali! gostje za mariborsko Dijaško kuhinjo 1000 K. Mladomu paru čaStitamo! Poročil še je v St. Juriju ob Ščavnici načelnik tamkajšnjega Drla Jakob Kozar z mladenko. Marijo Vršič. Oba sta bila člana pevskega zbora in naših katoliških narodnih društev. Obilo sreče in bla- 8°*tmI, poročila v „Slov. N.“ od 18. t m. posnemamo, da je imela sokolska župa Ljubljana" J jaitrro teloV.adbo ha Ježici pri Ljubljani. Ob tej ,priliki je Sokole pozdravil starosta Sokola in imel govor br. dr, P. Pestotnik. V četrtek na Vnebohod pa je imel Orel v Hočah pri Mariboru javno telo vadbo. Vložil „je prpšjjjo na poverjeništvo za notranje zadeve, da izjemoma dovoli pozdravne nagovore. Poverjeništvo je veselicodovolilo, prepovedalo pa je vse govore, tudi pozdravne» Kaj pomeni ta dvojna mera ? Tu imamo opraviti z malomarnostjo v poverjeništvu za notranja dela, ali pa vlada še .vedno dvojna mera, ena za Orla, druga za Sokole. , Politična zborovanja, zopet dovoljenh Znotr&j-ni minister je zopet dovolil politična zborovanja y Hrvatski in Sloveniji. Javno vprašan|e Jugoslovenski matici. Jugo-slovehska matica se je ustanovila, kot, popolnoma nadstrankarska in samo le narobna organizacija in. taka bi naj in tudi mora ostati. Čudno se nam zcjC, da nä matičnih shodih govori, nastopa in pozdravlja občinstvo v imenu demokratske stranke naddemoicrai prof. Voglar, ki je onečastil s svojo strankarsko huj-skdrljo celo narodni praznik v Maribora. Zagotavljamo Jugoslav, matici, ako še tio nastopal na njenih zborovanjih politično zaleteli prot ydgjar, se bo strogo narodna in nadstrankahška orgainizaoija ■, kot je Jugosjot. matica razletela v strankarske, črepinje. Vodstvo Jugoslov. matice vprašamo: Ali je voljno m prihodnje preprečiti na maiičnih ^orov^ojih' ihj pri-eedStvaii; nastop ljudem Vogfarfevega strankerekh mh pnbga kalibra? . Ornžfia dnhiwiillmv Tavanttaske Škofij« (hodpön-m drušhm) itaa v torek, dne. t. #1^ uridb« nr poidne, svoj redni občni zbor v Mariboru, Flosarska ulica št. 4. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Sprememba pravil. 8. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbpr, , Bukovniki v Primorju in vi zasedenem ozemlju sploh, ki' s pi;:ay aimstolsko gorèifboÉjó deltijéjo med «aäim narodom, So se organizirali v „Zboru sveče-nikov sv. Pavja“, kl ima svoj sedež v Trstu. Orga-ßixaeija je oerkveiaa, stanovska,! ter jima namen, sedaj, ko duhovnikom y Primorju vojaška sila kruto zapira vsako vez z ostalimi stanovskimi tovariši v Jugoslaviji ter preprečuje vsako pobudo naie strani, da pripravlja in podaja sama. svojim članom potrebne vsestranske pomoči, Pričela je izdajati posebno stanovsko gladilo „Zbornik svečenikov sy„ Pavla“, da se krog ri'egl. zbirajo vsi slovenski in hrvatski du- ina posvcčonf znanstvu, ascezi in pastirstvu, pregledu po Oerkri in po svetu ter notranji „Zborovi“ organizaciji Cena „Zborniku“ je 15 lir letno. Pri naročilih posreduje uprava našega „Časa“ v Ljubljani jugoslovanska tiskarna, . Poviäaiije doklad umirö vijencem, Finančni minister je povišal vsem umirovijencem doklade za mesec junij. Odslej* so ne bo več ozir aio na to, ali imajo umirovljene? tudi postranski zaslužek ali ne. Za dijaško kuhinjo. Na pogrebu veleč. g. žup. : Jakoba Menhart pri Veliki Nedelji je nabral ormoški kaplan za mariborsko in ptujsko. Dijaško kuhinjo 800 kron, ki sp so razdelile polovično na obe1 kuhinji, Čudne razmere v našem orožništvu. Neko o-krajnb orožr/škb poveljstvo je zaprosilo komandanta •5. orožniške brigade v Ljubljani, znanega Oskarja Vidica, da se naj kazenska zadeva nekega orožnika, kateri se nahaja že od 26. novembra 1919 v preis-; kovalnem zaporu, ne da bi bil ali obsojen, ali pa izpuščen iz preiskovalnega zapora, pospeši in zaključi. Na to prošnjo je komandat, Vidic dal sledečo modro pismeno rešitev : „Sodnijsko preiskavo zoper orožnika se sedaj od tukaj ne mor8 pospešiti, ker-'radi razpustitve posameznih vojaških sodišč brigadnomu poveljstvu ul znano, kje se nahaja, dotični obtožni raport.“ Torej zaradi tega, ker se je Izgubil dotični akt naj orožnik C. sedi morda še eno leto v preiskovalnem zaporu? ' Pri naših železnicah je še vedno stara navada "v. krvi, da se ne sme na noben način priklopiti ob nedeljah in praznikih nekaj rezervnih vozov za iz-letnike, to brezobzirnost smo najbolje opazili sedaj ob binkoštniii praznikih, akoravno smo to vajeni opažati 'vsako nedeljo. Ze na postaji Fala je bil vlak .prenapolnjen, v Rušah so čakale trume ljudi, isto v ß ristri c i in Limbušu. Karte se prodajajo, prostora ni v vozovih, torej se nastavljajo ljudje na hodrtkih, po stopnji cali. Kaj bi storila železniška uprava, ako bi globe, VsM te kazni je. bila ptujska frakarija po konci, tega verižnika je na vse načine ščitila in rekuri-rala proti tej obsodbi. Radovedni smo, kaj bo rekla druga inštanca. In kdo je. ta Divoki?;Mož je rojen in pristojen na. Nižje Avstrijsko; ne zna niti besedico slovenski, a kljub termi pa'is danes po en in pol letu preobrata službuje v Jugoslaviji, Neverjetno a»resnično. Divoki je germanski razgrajač, živi- vsled mastnih dohodkov veriženstva zelo razkošno%n potratno. Kreta! se je večinoma v ptujskih, irakarskih krogih in našel tudi tffifÉhMtof kSkor"'V£ä' ptujski rifmöurjl. Naše poštene ljudi se nal vse,.načine šikanira in za- riva, osobito na izletnike. Kdor plača sedež, ga ima %di zahtevati. Vozov imate menda vendar dosti, ali mari je temu kriva komoditeta ?J Boroevič umrl. LDU. Ljubljana, 25. maja. Po poročilih, došlih iz Celovca, je v noči od 23. na 21. maja tamkaj umrl bivši avstrijski maršlal Svetozar ..... m.- --"iiTtniiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiliiiifii ■ f Praaeoski predsednik ponesrečil. LDU. Pariz, m maja. (CTU.) Predsednik Deschanel je pri. vožnji v Montegris padel z vlaka. Pri tem je dobil le lahke poškodbe. S preiekture v Montegrisu je telefonirat v Ulysee. da pomiri sVojo rodbino. Njegova soproga in ministrski predsednik Millerand sta se odpeljala v Montegris. „Nova pravda“ se je preselila v Ljubljano in se med tamošnjim! staroliberalci primerno polibera-lila. O tem priča cela* št. 11, posebno uvodni članek, Id pogreva stvari, katerih se bi že rajni urednik ,.S, Naroda“, Malovrh, sramoval* „Narodna politika“, dnevnik HrvajJskeL pučke stranke, bo vsak teden enkrat Izšla kot glasilo kr ščansko socijalnega delavstva na Hrvatskem. Hrvatska ljudska (pučka) stranka jo dobila samo v kmetskih občinah nad 6,10 odbornikov. Po Sta tistiki hrvatske vlade, ki je Ljudski stranki nasprotna, je dobila 286 občinskih odbornikov, toda vladna statistika je potvorjena. Tajništvo Demokratske stranke je v svojem ižvestjn celo pisalo, da p Ljudska stranka dobila pri, volitvah samo 81 mandatov. Brv. ljudska (pučka) stranka se vrlo giblje . V, Požegi je začela izdajati nov list „Pučka sloboda“, ki jo izvrstno urejevana. Hrvatska pučka stranka jo te dni osnovala novo tajništvo za Slavonijo v Osjeku. Orlovski-tabor v Mariboru in Hrvatje. „Pučka sloboda“, glasilo Hrvatske pučke stranke v Požegi, prinaša v L št. navdušen poziv, da se Hrvatje udeleže orlovskega tabora v Mariboru, ki bo velika manifestacija, krščanske misli, krščanske izobrazbe, krščanskega dela in krščanskega bratstva. Katoliško mladino, katoliško dijaštvo, kmete, delavce, duhovnike, učitelje, uradnike in prosvetne delavce, katoliške mateče in žene, vse, vse poziva, da pobite 29. julija v Maribor, kolikor mogoče v nerodnih nošah. mor spada. Našo ptujsko frakarijo, ki sliši na irti e JDS in ki so bridi '%• našimi najhujšimi sovražniki, pa opozorimo, da bomo šli v. podobnih slučajih zi umni na dan. Pred kratkim smo poročali, da je ptujska sodnija zaprla znanega razprajača in hujskača, komunista Rože-ta. v Bri je kakih deset dni v preiskovalnem zaporu in potem spuščen na svobodo, seveda proti predpisanimi pogoji. Komaj da je zadobit zaželjeno svobodo, je takoj zginil iz Ptuja, ter se odpeljal v Gradec poročat. Med njegovo odsotnostjo pa naenkrat pride od državnega pravdništva v Mariboru ukaz,Ala se ga. takoj zopet aretira. Policija je prežala vsleđ tega več dni nanj čakala pri vlakih. Irt res, gospod Rože je pridrdral dne 17. maja z vlakom,Pki prihaja iz Maribora. Namesto pa, da bi- se ga takoj aretira!;), se ga je pustilo lepo na stanovanje. Hoteli so;gaJšr? le v stanovanju aretirati. Rože pa, ki je med potjelod kolodvora iia stanovanje zvedel, kaj ga Čaka, je prišel pri enih vratih noter, obvestil svojo ženo zakaj gre, ter pri drugih vrateh zginil. Policija in orpž -ništvo ga išče, a do sedaj brezuspešno. Kakor čujemo, jo je Rože popihal čez mejo,, a žena pa se tudi pripravlja na odhod s pohištvom vred v iačenborger-jevo deželo. Lepa blamaža za policijo. Zanimivo pa jo izvedeti, kdo je Rožetu dal dovoljenje, odnosno potni list v Gradec, ko je vendar v sodni preiskavi. Pravijo od mestnega magistrata. Rože je bil namreč član sosveta in se je nahajali v dobrih odnošajih z magistralno frakarijo. Deželna vlada v Ljubljani je odredila, da se mestnemu magistratu v Ptuju odvzame delokrog politične oblasti prve instance, kakor se je to že zgodilo v Mariboru, Ko pa je pri seji'- mestnega sosveta prišla ta odredba naj dnevni red, je nastala pri gospodih cela revolucija. Ropotali in rotil so na vse načine proti vladi, ter končno poslali energičen protest. Kaj se neki tako razburjajo tile gospodi? Tem ljudem ni za dobrobit ljudstva,! ampak samo na tem, da obdržijo -oblast v svojih rokah:^Prepričani smo, da rte bo jim in njihovim prijateljem nemškutarjem, protest’’ nič pomagal. Ut i» hišni mega je zaplenila ar etn ega tobaka, _ ustnik tega tobak . ptujsko ptrictaje, imenovan so naSli Se dve polni v: ,1 ter 30,000 kron g ^ ——— policija èia želez-I. Pri tega 8uh-teg;ate »dl OÉfcaanovan wt mm