Naročnina Ljudskega tednika se plaCuje:
za STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na Čekovni raCun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 ■= 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 12 v coni B.
JMIU
CENA 20 lir.
Poštnina plaCana v gotovini.
TRST 34. febr. 1930
LETO PETO številko 202
Spedizione in abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:	|
Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, «zen na izrecno željo, ne vraCajo. Vse ostale dopise administrativnega znaCaja je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 20.
ŠKOFIJE;
tazdaljevanje pomoči delavcev iz cone B stavkujoCim iz Trsat
(Foto Magajna).
Politični obzornik
[OSQQBQQ33S3QC3

Predsednik ZD Indonezije Soe-
karno je zahteval priključitev Nove Gvineje k Indoneziji.
Pakistan ne priznava več Kuo-mintanga.
V	Parizu in po drugih francoskih mestih so bila zborovanja proti vojni v Vietnamu. Francoski pristaniščniki pa nočejo ukrcavati orožja, ki je namenjeno v to deželo.
M% prebivalcev Cipra se je izjavilo za priključitev Grčiji.
Med Francijo in Zahodno Nemčijo so končno le podpisali sporazum, ki določa izmenjavo blaga za 500 milijonov dolarjev.
V	Hongkongu so bili veliki spopadi med stavkajočimi delavci in policijo.
Promet z Berlinom je zopet normalen.
V	Južni Afriki so bile številne aretacije domačinov.
V	Italiji so izpustili 53 vojnih zločincev v zvezi s «svetim letom».
ZSSR že en mesec ne sodeluje pri delu nobenega organa OZN, ki zdaj zasedajo, čeprav ima ZSSR stalno na jeziku, da je OZN važen instrument miru in mednarodnega sodelovanja.
FLRJ je priznala ZD Indonezije in vlado Vietminha.
Iz FLRJ se je vrnilo v Nemčijo 73.354 vojnih ujetnikov.
Adenauer je zahteval takojšnje investicije mednarodnega kapitala v Zahodni Nemčiji. Tam Je bil v prejšnjem mesecu 1.897.000 brezposelnih.
Grška vlada je sprejela ukrep o ukinitvi obsednega stanja po vsej državi.
Britanske zasebne tvrdke bodo poslale LR Kitajski 50.000 ton tračnic.
Med Egiptom in Izraelom so se
pričela mirovna pogajanja ob navzočnosti predstavnika OZN.
Japonska vlada je odprla 4 konzulate v ZDA.
Pred sodišče v Londonu bo prišel dr. Klaus Fuchs, znanstvenik, ki se je bavil z raziskavanjem a-tomske energije. Prijavila ga Je ameriška tajna služba, češ da Je dajal važne podatke o atomski e-nerglji ZSSR.
Trjrgve Lle je dal pred kratkim tole izjavo: «Imam neizmerno zaupanje v pravilni smisel in razumevanje narodov vseh držav. Verujem, da bodo pri svojih vladah vztrajali z besedami in dejanji, da se mora obvarovati OZN v korist velikim smotrom, za katere je bila ustanovljena — za preprečitev vojne in zagotovitev miru na svetu».
Izrael še vedno nasprotuje Internacionalizaciji Jeruzalema. Vlada je sprejela poziv skrbniškega sveta OZN v Ženevi, da pošlje svojega predstavnika v Ženevo, da bo tam ponovno obrazložil stališče Izraela v zvezi s tem vprašanjem.
Maocetung je s svojim spremstvom odpotoval iz Moskve.
V Eritreji je pričela delovati anketna komisija OZN, ki ima nalogo ugotoviti želje tamkajšnjega prebivalstva glede bodoče uprave Eritreje.
Med Vzhodno in Zahodno Nemčijo so bila gospodarska poganjanja, ki so jih pa prekinili.
John Lewis je ukazal ameriškim rudarjem, naj se vrnejo na delo. Vendar ga rudarji niso poslušali in 370.000 rudarjev še vedno stavka.
Romunija je izstopila iz sve-zdravstvene organizacije. Egiptska vlada je zahtevata umik britanskih čet iz Sudana.
Z5,k0“ protl komunistom bo predložila avstralska vlada parlamentu.
Tudi telefonski nameščenci v
ZDA grozijo s stavko.
Angleški študentje so se odločili da bodo izstopili iz Mednarodne zveze študentov v znak protesta, ker so iz te zveze Izgnali jugoslovanske študente.
Danes je zasedal Varnostni svet OZN.
4*8.000 pariških kovinarjev zahteva povišek plače za 3.000 frankov mesečno. Razpisali so referendum o stavki, ki se bo pričela takoj, ko bo znan izid referenduma. Kovinarjem se bodo verjetno pridružili v stavki tudi drugi delavci.
Jakob Malik ^je izroči! OZN spomenico. Ta zahteva naj se podvzamejo ukrepi, ki bi napra-Grčiji°nCC politi*ncmu terorju v v ZDA6** krezposeiaih Je danes
22 mrtvih je bilo pri zadniih neredih v Eritreji.	banjih
Trygve Lle je izjav», da je on osebno za razgovore med velesilami «v ali izven okvira OZN». Dejal Je še, da bi bil položaj v svetu znatno boljši, če bi se velesile v zadnjih treh letih izkreno pogovorile o različnih mednarodnih vprašanjih, kakršno je med drugimi tudi vprašanje atomske sile.
VSEBINA POGODBE MED ZSSR IN KITAJSKO polrjuje upravičenost in uspešnost borbe FLRJ za enakopravne odnose med socialističnimi državami
14. februarja so v Moskvi podpisali prijateljsko in zavezniško pogodbo med, ZSSR in LR Kitajsko. Poleg te pogodbe so objavili tudi vsebino dveh sporazumov in vsebino dveh not.
Pogodba o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči določa:
1.	Ce bi ZSSR ali pa LR Kitajsko napadla Japonska ali katera koli druga država, si obe pogodbeni stranki nudita vojaško in vso drugo pomoč;
2.	Obe državi si bosta prizadevali, da se čimprej sklene mirovna pogodba z Japonsko;
3.	Nobena od obeh držav ne bo sodelovala v koaliciji ali bloku držav, ki bi bil naperjen proti eni izmed pogodbenih strank;
4.	Obe državi se bosta p>osveto-vali v važnejših mednarodnih vprašanjih skupnega interesa;
5.	Obe državi se zavezujeta, da bosta v duhu prijateljstva in sodelovanja spoštovali enakopravnost, narodno neodvisnost, suverenost in teritorialno nedotakljivost in nudili druga drugi vso gospodarsko po-mci;
6.	Pogodba traja 30 let.
Ta pogodba ima to novost, da je v peti točki natančno določen odnos med obema državama, ki bo slonel, kot je poudarjeno, na enakopravnosti. Ker druge pogodbe, ki jih je sklenila ZSSR z državami ljudske demokracije ne vsebujejo te točke, nastane zanimivo vpn-aša-nje, kdo je za to točko zahteval, da se vnese v pogodbo in komu se je to zdelo potrebno. Na vsak način lahko v tem 'rdimo potrdilo
resničnega obs' nosov med mi. Sovjetske la, da so dru kot je bilo Z. de na njih san demokratično Tudi to, da spoštovali meda-.
*e zelo zanimivo no v glavnem za da pogodba ne bi točke, če bi bila L: pričana, da ne obs bi ZSSR ne sposti sti Kitajske in se njene notranje za a Prvi sporazum dr SR izročila po pi pogodbe 2 Japonski do leta 1952,	1
prašanja od-timi država-vedno hote-delale tako, ist, ne gle-a svetovno
'■ držam ivisnost, i mišlje-nenimo, vala te ko pre-■nost, da rodvisno-šavala v
da bo ZS u mirovne | jkasneje pa nandžursko-
Sančunško) železnico Kitajski o popolno last. Sovjetske čete se bodo poleg tega umaknile iz Fort Arthurja in trgovske luke Pajren. Solastnik transmandžurske železnice je postala ZSSR z Jaltskim sporazumom (11.11. 45). Isto velja tudi Za Fort Arthur in Pajren. Sporazum tudi določa, da bo v. primeru vojne ZSSR zopet zasedla Port Arthur.
Prugi sporazum govori o 300 milijonih ameriških dolarjev, ki jih bo ZSSR posodila LR Kitajski za dobo 5 let. Obrestna mera znaša samo 1%. Posojilo je namenjeno za nakup strojev in železniških naprav v ZSSR.
Ce pomislimo, da je Kitajska ogromna država (8,5 mi lij. km, 500 kvadratnih milijonov prebivalcev), ki je veliko trpela med’ vojno, tedaj kaj zlahka ugotovimo, da s tem denarjem železnic ravno ne bodo mogli delati.
Od podpisu pogodbe sta si Višinski in Cuenlai izmenjala doe noti. Po prvi izgubi veljavo stara pogodba med ZSSR in kuomintan-govo Kitajsko. Obe vladi sta v njej pxttrdili, da se ohrani status quo V LR Mongoliji. To bi bilo z drugimi besedami pxrvedano, da
daje LR Kitajska ZSSR proste roke, da nadaljuje s svojim načinom «odnosov» z LR Mongolijo. Oba ministra sta si Uidi izmenjala noti, v kateri je rečeno, da bo sovjetslca vlada izročita novi Kitajski odškodnino za tisto imetje, ki si ga je sovjetska vlada prisvojila v. Mandžuriji.
Ce torej dobro pregledamo te točke pogodbe, tedaj moremo zlahka ugotoviti, da so v njej uveljavili principe, za katere se danes bori Titova Jugoslavija. S tem je dal Maocetung velik udarec ko-minformu, ko je po dvomesečnih" pogajanjih skupno s svojim zunanjim ministrom Cuenlajem, uspel natančno določiti odnose med obema državama.
Jasno je, da objavljena pogodba in spxrazumi niso vse, kar je bilo obljubljenega v Moskvi. Ce namreč pogledamo te točke z druge strani, vidimo, da bo ZSSR več dala, kot pa prejela. Ker dobro poznamo ZSSR in njene težnje po hegemoniji, se nam ta zadeva zdi tako nenavadna, da vanjo skoraj ne moremo verjeti. Sovjeti so sc v yadnjil» letih pokazali za predobre trgovce!
Na vsak način pa predstavlja ta pogodba močan udarec ameriškemu - imperializmu fci bi želel za dosego svojih namenov na Daljnem Vzhodu nesoglasje med ZSSR in LR Kitajsko. Sporazum bo brez dvoma doprinesel k miru ne same v Aziji, temveč po osem svetu.
BIDAULTOVA BARKA
!W ùstMiu a iMg .m
V soboto 4. februarja je Jules Moch predal Bidaultu pismo, v katerem so mu «socialisti» javili, da stopajo iz vlade. Tako je bila Francija zopet brez 5 ministrov in štirih državnih pocRajn&ov.
Kakšen vzrok je nagnal tc «socialiste», k, so bili v vseh dosedanjih francoskih povojnih vladah, da so se naenkrat požvižgali na svoje stolčke? Kriza je v krogih Blumovih socialistov trajala že dolgo (Sas». Njen vzrok je izhajal iz težavnega gospodarskega položaja povojne Francije, ki se je še povečal po devalvaciji franka. To smo videli že pri razpravah za državni proračun. Za takšno situacijo je mora] hiti nekdo odgovoren in jasno je, da je kila zato v prvi vrsti odgovorna vlada. Francoski delovni ljudje so zaradi padanja kupne moči franka ostreje postavili vprašanje cen in mezd. Blumo-vš socialisti, ki »e izdajajo za tolmače želja delovnega razreda in se skušajo prikazati kot zagovorniki njegovih koristi, so pri tem zahtevali v svoji vladi, naj »e odobri enkratna nagrada za delavce, da se «■izboljša» njihov gmotni položaj. Bidault je pristal že na Izplačilo treh četrtin nagrade. Eri tem je nastalo vprašanje, ali naj se s tem Blumovi socialisti zadovoljijo, ali ne. O tem je odločate' «komisija šestinštiridesetih», ki je najvišji or. gun te stranke. V njej so pai lamentarci v manjšini (desno krilo). Na glasovanju so odločili (25 proti 23 glasovom), da izstopijo iz koalicijske vtedc. Zanimivo je, da se je to že dalj časa pripravljalo, «socialisti» so samo čakali, da bi bàio vprašanje proračuna pod streho. Blum »e je za to svojo gesto opravičil v «Populairu», ko je dejal, da je p:q-vitno, da ostane Bidault na krmilu,
. .lahk« v parlamentu štel socialistične glasove.
Bideu It ni izgubil živcev. Potrudil se je, da bi vladno Jadjó čimprej popravil, da bi bil« sposobna za plovbo in nadomestil del moštva.
7.	februarja je kilo že imenovanih 5 novih ministrov. Bidault je izbrsi dva radikalca, dva ljudska republikanca (MRP) in enega neodvisnega. Na «Place Beauvau» je nadomestil notranjega ministra Mocha Henri Queuille. PTT ministrstvo je prevzel dosedanji član «Comseil d« la Republique», radikal Brune. Minister za delo Pa je postai Paul Bacon (MRP), ki je bil doslej državni tajnik pri predsedstvu vlade. Louvel (MRP) je sodeloval doslej v partementnl komisiji za industrializacijo in bo odslej minister za industrijo in trgovino. Neodvisni Jacques Čhas-
tellain je bil dosedaj podtajnik za trg-, mornarico, sedaj Pe bo minister za promet.
Od petih «novih» ministrov sta torej samo dva, tl nista imela večjega ali manjšega položaja v vtedi
Vlado so v parlamentu odobrili z 225 glasovi proti 185. Točno 200 poslancev pa sc je glasovanja vzdržalo.
Tako je ostala dejansko «Troi-aième Force» n e vladi, kjub temu, da ima manjšino v parlamentu. Pri glasovanju pade vedno zanjo kakšen glas, drugi se pa vzdrže. Bi-daultova zakrpana barka doslej še ni naletela na kakšne posebne tež-koče na svoji kratki plovbi. Pojavil se je sicer oblaček na nebu, ki naznanja bližnj,; vihar. Zato je dal Bidault povelje za polno hitrost, da se morebitnemu viharju umakne.
Ta oblaček predstavlja generalsko afero, za katero zatrjujejo, da je «škandal stoletja». Do škandala je prišlo, ko so v Parizu aretirali dva Vietnamca, k; sta imela Pri sebi razmnožene izvode poročila načelnika generalnega štaba generala Reversa. Pozneje so našli še druge izvode. Prišlo je tudi na dan, da so hoteli nekateri poste viti generala Mašta, bivšega francoskega generalnega rezidenta v Tunisu, za francoskege visokega komisarja v Indokini. Policija je našla tudi čekovno knjižico. Iz katere je razvidno, da so nekatere osebe dobile vsote za svoja poročila o namerah francoske vlade V Vietnamu. Tako
Uirtauitova nova vlada
je dobil n«*i Roger Peyrct 11,200.000 frankov; neki bivši radikalni minister 15 milijonov; en ček je b»i za administracijo nekega degolističinega časopisa, ki je en dan po prejemu denarja pričel objavljati članke, s katerimi je podprl kandidaturo generala Masta namesto visokega komisarja v Indokini; 5 milijonov so dobili voditelji parlamentarne skupine SFIO; neki minister MRP, ki ima dobre zveze v ministrstvu za pravosodje, je dobil 8,200.000 frankov, 5,300.000 frankov je dobij neki degolistični poslanec; neki sedanji minister pa je dobij 2 mHijona frankov.
Visoke vsote torej, velike obtožbe in še večji škandal. Toda vse je hotel Bidault potlačiti. Moch je kot član prejšnje vlade interveniral, prav tako tudi Rainadier In vsi «osumljenci» so bili izpuščeni. Novega olja Je aferi pri IH ameriški časo-
pis Time, ki ima dobre zveze z Achesonovim ministrstvom. «Time» je javno obsodil franco«*«» vlado (prejšnjo), da je «na kriva za izda. jo generalov Reversa in Masta ter da je potlačila škandal. Tako je z ameriškim blagoslovom prišle zadeva še jasneje in Z večjim žzorom na dan>
Bidault je stvar pre«Ial parlamentarni komisiji, ki je izdala že prva poročila o zadevi.
Pravijo, da je v škandal Revers-Mast vpletenih 6 ministrov, tri kompletne parlamentarne skupine, dva generala, vrhovno poveljstvo, en sindikat, en časopis z veliko naklado, 5 ali G poslsncev in senatorjev in približno milijarda frankov.
Bidault je dal o tej aferi izjavo, da njegova vlada ne bo ničesar scrivale pred parlamentarno preiskovalno komisijo in da bo «pravica neizprosna».
ITILUt SE JE IZKRČILA VIFRIKI
Se preden Je De Gasperi predstavil svojo šesto vlado parlamentu se je v njem pričela debata o zakonu o prevzetju zaupne uprave v Somaliji. Ker vlade še ni imel popolnoma izpopolnjene in zato ni mogel zahtevati od parlamenta, naj jo odobri, se je vnela debata, če more v tem stanju njegova vlada sploh kakšen zakon predlagati, Kljub temu da je ta zakon zelo važen, je De Gasperi izsilil od parlamenta, da je o tej stvari manj časa razpravljal, kot bi, če bi imel zato čas De Gasperija so namreč skrbeli monsuni, ki bi — če bi se debata zavlekla — lahko preprečili izkrcanje za lep čas. Glasovanje je bilo 8. februarja In se je izteklo s 164 proti 93 glasovom za zakonski predlog. Takoj nato Sta dobili ladji «Auriga» In «Assirla» povelje na odhod. Z njima se je odpeljalo 850 vojakov, 45 civilnih funkcionarjev in potrebni material. Nadaljnji transporti so odpluli pozneje. Skupno je odplulo z njimi 5.000 vojakov in civilistov.
Poveljnik sedanje ekspedicije Je postal general Ferrara, ki bo prevzel posle dosedanje angleške vojaške u-prave. Precej prahu Je vzdignila «zadeva Nasija». Nastja, ki Je kriv številnih umorov v Abeslniji, je hotel De Gasperi imenovati na položaj, ki ga Je sedaj zasedel general Ferrara. Zaradi abesinskega protesta In dokazov, 81 jih je levica dala De Gasperiju v parlamentu na mizo, je ministrski predsednik odnehal. Na vsak način je zelo zanimivo, da se ni mogel De Gasperi ob zelo dobri policiji pozanimati za Nasino preteklost.
C« pogledamo, kako je Italijanski tisk zadovoljen z vrnitvijo v Afriko, opazimo, da se za novo potezo preveč ne navdušuje. Komentatorji pravijo, da je čas idealnega kolonialnega sistema že davno minil, da v Somaliji ni bogastev, Italija pa nima sredstev, da bi to podjetje brez jamstev finansirala. De Gasperi se je opravičil, češ da je Italija dobila s tem vozni listek za
Laki Success m da upa, da mu bodo dale finančna sredstva ZDA...
14. februarja je De Gasperi predstavil svojo vlado pžrlanventu. Pri tem Je v svojem otvoritvenem govoru izrekel težke besede proti žrtvam v Modenl. V njem je skušal naprtiti vso krivdo za dogodke v Moden! levičarjem in je opravičeval Scelbo. V zbornici je prišlo zaradi tega do velikega vznemirjenja In kočno prvič v »rodovini italijanskega parlament», tudi do pretepa.
Medtem ko se italijansko delavstvo bori proti tako imenovani agrarni reformi, ki Jo le predlagala vlada, za pravo in učinkovito reformo, ko se tudi industrijski delavci bijejo proti odpustom z dela in se nadaljuje akcija pristaniškega delavstva, da ne bo izkrcavalo ameriškega orožja, se je v teh dneh bila v Rimu gospodarska konferenca CGIL-a (Splošne zveze dela). Na njej so izdelali gospodarski izvedenci načrt za gospodarsko m socialno sanacijo države. Za uresničenje njenih sklepov se je pričela po vsej Italiji sindikalna borba,
wwfwwnnni^i ». *
3
Konec januarja je francoska narodna skupščina z veliko večino ratificirala sporazum med bivšim a-namskim cesarjem Bao Dajem in francosko vlado. Med debato je prišlo v parlamentu celo do pretepa Na podlagi tega sporazuma naj bi bila ukinjena kolonialna uprava francoske posesti v jugovzhodni Aziji, bivša francoska kolonija pa naj bi postala enakopravni član «U-nion Francaise».
Položaj v tej bivši francoski koloniji je bil y zadnjih 10 letih nasle_ «len:
Ko je Japonska zasedla Vietnam, se je tam razvilo veliko narodnoosvobodilno gibanje. Po kapitulaciji Japonske se je to gibanje še razširilo in obrnilo proti francoskim o-kupatorjem. Francoska vlada je naj_ prvo spremenila sistem svoje uprave v Indokini in priznala združitev Tonkin, Anama in Kočinčine V republiko Vietnam. Leta 1946 je prišel voditelj vietnamskega osvobodilnega gibanja Hočiminh v Pariz, kjer pa se ni s francosko vlado sporazumel o neodvisnosti Vietnama.
Počasi so se pričeli v zadevo vmešavati tudi Američani, ki sq predlagali Francozom, naj bi izbrali bivšega cesarja Bao Daja, da bi on poizkusil s pomočjo francoskih bajonetov ustaviti tamkajšnje osvobodilno gibanje. 7, Bao Dajem, ki se je med tem zabaval na francoski Rivieri, je nato francoska vlada sklenila sporazum. Bao Daja je podpirala domača buržoazija in in-dokitajsko plemstvo.
Danes uživa Hočiminh dejansko popolno podporo vietnamskega ljudstva, ki se z njim bori, da doseže svojo svobodo. Bao Daj, slamnata lutka imperialistov ima na «svojem» ozemlju le malo privržencev. Francoske čete, ki varujejo njegovo vlado, kontrolirajo le tretjino celotnega ozemlja. Narodnoosvobodilno gibanje ima
pojiulaoma v svojih rokah tri četrtine Tonkinga. Kljub temu da imajo Francozi na tem ozemlju najmanj 2.500 mož, so v popolni defenzivi. Posadke imajo v mestih, s katerimi imajo zvezo po celinskih «konvojih». Te «konvoje» spremljajo tanki in letala, V Anamu drže Francozi samo nekaj mest. Hočiminh kontrolira v Anamu najmanj 400 km obale. V Kočlnčtni so Francozi malo na boljšem.
Ker predstavlja Hočiminhova vlada voljo vietnamskega ljudstva, so jo zato pred kratkim priznale države ljudske demokracije in med njimi tudi Jugoslavija. Američani in Angleži pa so z druge strani priznali vlado Bao Daja. Ti so obljubili, da bodo njegovo vlado tudi podpirali.
V Bangkoku je bila sredi prejšnjega tedna kouterenca ameriških diplomatskih predstavnikov na Daljnjem Vzhodu, prisostvoval ji je tudi neuradni Achesonov naslednik Jessup, Na njej so določili mere, ki naj bi zavrle narodnoosvobodilno gibanje v Indokini, na Malaji in drugod, in sicer z ekonomsko in materialno pomočjo na osnovi «četrte točke» Trumanovega pro «rama. Kot znano, je Truman razvil svoj program 20. januarja v slavnostnem govoru pred kongresom, kjer ie pojasnil svoj program «ekonomske stabilizacije» ameriškega kapitalizma, ali «drzni novi program na liniji nacionalne politike New Deala», kakor so ga komentirali v svetovnem tisku. Četrta točka Trumanovega programa je postala platforma ZDA za povečano ekspanzijo ameriških monopolov v pogojih sedanje, posebno ostre faze borbe za svetovno tržišče, za izrivanje konkurenco, za nadvlado nad kapitalističnim svetom.
Jasno pa je, da je ta «ekonomska stabilizacija» zahtevala tudi drugih oblik podpore» Bao Daju. Tako po-ločajo iz Pariza, da bodo tam do onca tedna Izdelali seznam topov, ankov in drugega vojaškega mate-’ k* bi bil potreben za zatrtje
narodnoosvobodilnega gibanja v
‘ , ,amu* 1* Pariza bodo ta seznam ŠT* V WashinSton, kjer so že *> edna pogajanja med francoski-n ameriškimi strokovnjaki o.
Čudovita počasnost ZSSR
pri sklepanju avstrijske mirovne pogodbe
Kakor smo že napisali v naši zadnji številki, so namestniki zunanjih ministrov Anglije, Francije ZDA in ZSSR sklenili, da bodo svoje že triletno razpravljanje o avstrijski mirovni pogodbi prenesli na IS, tebruar. To Je bila letos nja prva daljša odložitev po-gajani. Vendar pa je danes že dovolj jpasnih znakov, ki kažejo, da ta odložitev ni bilo zadnja.
Na zadnji seji so razpravljali o sovjetskem predlogu, da bi razpravljali o treh še nerešenih vprašanjih avstrijske državne pogodbe («akor se mirovna pogodba uradno imenuje, ker Avstrije ne tretirajo kot sovražne
Laburisti ali konservativci?
To je vprašanje...
34.5 milijonov angleških volivcev Je v četrtek izbiralo svoj novi parlament. izbrali so 625 poslancev med 1866 kandidati. Parlament so volili za pet let. Kandidiral je lahko tisti, ka-terèga kandidaturo je podprlo 7 oseb in je položil 150 funtov kot kavcijo, da bo dobil v svojem okraju najmanj osmino glasov. Drugače kavcija zapade. Prav tako je moral izpričati, da ni norec, duhovnik anglikanske cerkve ali plemič.
Angleški parlament je star približno 700 let. V teku stoletij je precej omejil moč dinastije. Otvoritveni govor v novem parlamentu bo imel angleški kralj, za katerega sicer pravijo, da ni’ preveč vnet ljubitelj govorov zaradi svoje govorne napake. (Angleški kralj ima že od svojega 30 leta dalje posebnega specialista, ki mu odpravlja njegovo napako v govoru. Govore sestavlja skupaj s soprogo. Pred govorom kliče specialista, da mu pokaže besede, pri katerih bi se mu utegnilo zatekniti. To velja zlasti za besede, ki se prlčno z g, k in n).
Sedanji ministrski predsednik Attlee je parlament razpustil nepričakovano 11. Januarja, ne da bi se prej posvetoval o tem s parlamentom ali vlado
Angleške volitve imajo še to zanimivost, da posamezni kandidat ne sme porabiti več kot 5 penijev v mestu in 6 penijev na deželi na poedinega volivca. Vse svoje izdatke mora skrbno beležiti. Večkrat mu jih med volivno propagando tudi nepričakovano pregledajo.
Zadnje angleške volitve so bile leta 1945. Na njih je bil Churchill, kot zastopnik konservativcev nepričakovano poražen. Presenetili so ga laburisti s programom, ki je bolj ustrezal angleškim volivcem in ki je obljubljal:	nacionalizacijo	angleške
banke, industrija jekla, električne energije, črne metalurgije in notranjega transporta ter dosego višjega življenjskega standarda. , Laburisti pravijo, da so svoj program izpolnili, čeprav so bili njihovi ukrepi za planiranje gospodarstva in kontrolo^ precej blagi. Kar se pa življenjskega standarda Uče, je pa Stafford Cripps «dosegel» znižanje. To je pač usoda marshalliziranih držav in Stafford Cripps se je moral resno truditi, da je uravnovesil državno bilanco ob znižanju funta.
Laburisti, ki so bili poraženi v Avstraliji in Novi Zelandiji, so stopili pred Angleže s programom, ki obljublja likvidacijo brezposelnosti, Izpolnitev nacionalizacije (sporazumno z lastniki...).
Churchill, ki vodi konservativce, pa Je pričel svojo volivno propagando s programom, ki pravi, da bo prišel «socializem» drugače na površje. Je proti vmešavanju države v gospo-
tem «vprašanju». Kot vse kaže, bo do Američani žrtvovali najmanj 50 milijonov dolarjev, da utrde položaj Bao-Daja.	.
Ko niso mogli Americani ustaviti zmagoslavnega pohoda kitajske revolucije, so se sedaj lotil» Vietnama, ki je postal središče njihovih spletk. Jasno je, da bo znalo vietnamsko ljudstvo prav tako preprečiti njihovo vmešavanje v notranje zadeve Vietnama, kot je to storilo kitajsko ljudstvo. Potek In moč njihove revolucije dokazuje to dovolj prepričljivo,
darsko življenje.
Liberalci, ki bodo pri volitvah nekako na tretjem mestu, pa so se zavzemali za solastništvo delavcev in delodajalcev v industriji in zagovarjajo svetovno vlado.
Glavna borba se je razvila med laburisti in konservativci. Razni statistični uradi so v prejšnjem tednu dajali prednost laburistični zmagi. Vendar pa vse kaže, da so njihove akcije na volivni borzi v zadnjem trenutku rahlo padle, tako da bo vladala negotovost, dokler se ne bo izvedelo za uradne voiivne rezultate.
Churchill je Sel zelo premeteno v volivni boj. Najprvo se je zaletèl v liberalce in odkril njihova notranja nasprotja. Liberalci so izbirali nekakšno srednjo pot med obema glavnima udeležencema volivnega dvoboja, vodstvo samo pa je razdeljeno, tako da se en del nagiba k Churchillu, drugi del pa k Attleeju. V koliko je Churchill pravilno kalkulira!, bomo še videli. Njegova druga poteza je bila «poslanica na britansko ljudstvo», ki je obsegala 7 točk s programom, k( bi dal izmučenemu britanskemu levu pomlajevalno injekcijo.
Zanimiva je tudi vest, ki so jo vrgli konservativci v javnost, češ da je Churchill umrl, kar je on seveda takoj demantiral.
Četrti udar Churchilla pred volitvami pa je bil njegov govor v Edin-burghu, ki se je znatno razlikoval od njegovega slavnega govora v Fultonu (1946) in Bostomu (1949). Stari vojščak, ki naj bi danes predstavljal mit kraljice Viktorije in kralja Edwarda Vil. - mit veličine in nesmrtnosti imperija, je to pot nastopil v novi oble-
ki, kot angel miru. Dejal je, da bo kot novi ministrski predsednik po volitvah poskrbel za to, da se bo sestal s Trumanom in Stalinom in «poizkusil premostiti prepad med obema svetovoma, tako da bosta, če ne v prijateljstvu, mogla živeti vsaj brez sovraštva In nevarnosti mrzle vojne».
Ta izjava je vse presenetila. Liberalci so pričeli svariti pred nevarnostjo, da bi se zunanja politika preveč uporabljala za taktične votivne manevre. V vladni četrti v Londonu so dolgo časa molčali. Prvi Je Churchillu odgovoril ministrski predsednik Attlee, ki je dejal: «Churchill je prav tak kot petelin, ki misli, da je s svojim kikirikanjem pregnal jutranjo zarjo». Acheson pa je tudi v Churchillovem primeru pokazal svojo ekspeditivnost, ko je dejal, da se ta teden ne bo dosti zanimal za angleško politiko.
Na svetu se pač marsikaj dogodi; tudi to, da predstavnik boga Marsa obleče za pust belo angelsko obleko. Churchillova poteza je na vsak način zanimiva, ker v njej vidimo, da si angleška javnost želi miru:	kajti
Churchill, ki nanjo računa, Je obljuba novo pot angleške zunanje politike.
V trenutku, ko gre naš list v tisk, še nimamo podrobnejših izidov o volitvah. Delni rezultati bodo znani šele v petek zvečer. Zadnje izjave laburistov kažejo, da jih je Churchill s svojo modro vodeno propagando postavil pred zid. Vlada je hotela, da bi te volitve izvenele kot plebiscit za ali proti laburizmu, Churchill pa Je dosegel, da se bodo Angleži izrekli za ali proti njemu samemu.
države), in sicer o razseljenih osebah, o inozemskih strokovnjakih v Avstriji ■n železniškem voznem parku,
Uspeh namestnikov, ki morajo izd«, lati osnutek za pogodbo z Avstrijo, je odvisen od direktnega sporazuma med sovjetsko in avstrijsko vlado o odškodnini za sovjetsko pomoč po vojni, «Stalinovo pomoč», kakor tedaj avstrijski listi. To pomoč zahteva sedaj Sovjetska zveza nažaj do zadnje pare.
Na dnevnem redu je sedaj le še pet vprašanj, ki jib morajo namestniki rešiti. Agencija «United Press» poroča, da bi se po mnenju zapadnih okupacijskih sil sporazum o teh vprašanjih lahko dosegel, ako bi sovjetska delegacija opustila politiko stalne obstruk. cije. Vendar se iz vsega dosedanjega poteka pogajanj ne da sklepati, da bi bila sovjetska vlada pripravljena pospešiti pogajanja. Motive sovjetske vlade za stalno zavlačevanje moramo namreč Iskati izven okvira pogodbe. Sovjetska zveza želi namreč ohraniti čim dlje dominanten položaj v Avstriji, da bi labko nadaljevala svojo polt. tiko pritiska — ne samo na Jugoslavijo, marveč tudi na ostale dežele Vzhod-ne Evrope, Da bi sporazum o avstrijski pogodbi čim bolj zavlekla in tako odložila evakuacijo svojib čet ne samo iz Avstrije, marveč tudi iz Madžarske in Romunije, je sovjetska /lada zad-njem času načela vprašanje odškodnine, ki jo je nudila Avstriji v prvih povojnih letih v obliki hrane in materiala za popravilo mostov Itd., na prvo mesto, kot ccnditio sine qua non.
Sporazum, ki je bil dosežen na pa-riškem sestanku Sveta ministrov v maju iu juniju lanskega leta in na sestankih pomočnikov, obsega naslednja vprašanja: |. Avstrija bo obdržala meje, kot jib je imela do «anšlusa», obvezuje pa se, da bo garantirala pravice slovenske in hrvatske nacionalne manjšine. 2. Jugoslavija bo obdržala bivše avstrijsko imetje na svojem ozemlja. 3. Sovjetska zveza bo dobila od Avstrije 3« milijonov dolarjev v svobodni konvertibilni valuti, in sicer v toku šestih let — za bivše nemško imetje, ki pripada Sovjetski xvexl, ki pa jo bo ta odstopila Avstriji. 4. Sovjetska zve-za bo dobila 60 odst.petrolejskib kon-cesij v Avstriji z« 30 let, lastninsko pravico nad Podonavsko paroplovno dražbo v satelitskih deželah, skupno z imetjem te družbe v Vzhodni Avstriji.
Marsikatere prednosti, predvsem pa 5# milijonov dolarjev ter petrolejske koncesije v Vzhodni Avstriji, je sovjetska vlada iztisnila od zapadnih držav na račun koroških Slovencev, ki jih je zabarantala za dolarje in natto.
Otok Makronis
taborišče smrti grških rodoljubov
Od časa do časa se obsojencem z Makronisa posreči, da sporoče, v kakšni bedi žive. Iz zadnjega sporočila, ki je datirano z dne 19. novembra 1949, povzemam naslednji odlomek:
«Od 1. novembra dalje je taborišče za civilne izgrance na Makro-nisu v rokah U. pehotnega bataljona, ki ga vodi Tzanelatos. 12. novembra so bili civilni izgnanci poslani II. pohotnemu polku v prevzgojo'... T-iste, ki podpišejo izjavo, da se podrede vladi, razdele v različne oddelke, tiste pa, ki nočejo podpisati izjave, pošljejo v C. oddelek, da se tam prevzgoje'... Preden je prispela zadnja skupina izgnancev, je poveljnik Tzanetatos zbral svoje vojake in jim dejal: ,Doslej ste bili učenci, odslej boste učitelji'. Z Izgnanci bomo postopali na dva načina: po krščansko in po grško, po krščansko pomeni prepričevati, po grško pa tako, kakor bomo postopali sedaj, oziroma, kakor moramo postopati... Poveljnik Tzanetatos ni bolj natančno označil tega načina, ki so ga je upal imenovati ,grški' in ki ga uporabljajo V fašističnih deželah. Na Makronisu pomeni ta način namreč prav posebno mučenje z žejo, kajti na otoku ni pitne vode. Namenoma zavla-
čujejo dovoz vode in jetnike hranijo predvsem s polenovkami in slaniki. Jetnike tudi mučijo z dolgimi pohodi, hoditi morajo bosi po trnju, potem jih tudi zvežejo v vreče, vržejo v morje in zopet izvlečejo tei- pretepajo. Posebni vojaški oddelek pa izbere včasih kar slučajno kakih sto jetnikov in jih irretepa tako dolgo, da obnemorejo, nakar jih pusti ležati kar zunaj, da se po njih ranah pasejo muhe».
Poročilo pravi dalje:
«Po 12. novembru so izkrcali na otoku okrog 600 kmetov. Vsakega posebej so vprašali, če podpiše izja, vo. Tiste, ki niso hoteli podpisati, so odpeljali v bližnjo jamo in jih temeljito pretepli».
«V drugi skupini so bili intelektualci, ki so jih pretepali še huje. V peti skupini sta bila dva težko ranjena in odpeljali so ju v Lau-nnn; ne ve se pa, če so ju odpeljali v bolnišnico ali pa pokopali. Nek jetnik druge skupine si je odprl vratno žilo z vilicami in našli so ga mrtvega, nekdo jc pogoltnil zlomljeno žlico, nekdo si jc odprl žilo in kaj se je z njimi pozneje dogodilo, ne vemo».
«Junaštvo kaznjencev je močno presenetilo vojake. Ko so nekemu kaznjencu ukazali, naj se sleče in
uleže na tla, so sc slekli in ulegli vsi. Ko so nekega med njimi vprašali čc je komunist, je pritrdil in pričeli so ga pretepati. Nato so ga ponovno vprašali, če jc komunist in ko jim je zopet pritrdil, so ga pretepali dalje. To sc je ponovilo pet do šestkrat.
«Zabeleženih je 20 poizkusov samomora. Eden izmed kaznjencev je oslepel zaradi udarcev po očeh. Vsak vojak — rekrute iz leta 194S imenujejo janičarje — stiaži 40 do 45 jetnikov. Tudi poslanca liberalne stranke, baje Prainakisa, so deportirali. Sesta skupina, v kateri so vsi Usti, ki se niso hoteli podrediti, je popolnoma osamljena. Tudi vojaki se ji ne smejo približati».
Nekateri časopisi javljajo, da bodo nekaj političnih kaznjencev z Makronissa osvobodili in Tsalduris, ki je pripravljal za februar volitve, je obvestil OZN o tem usmiljenem odloku. V resnici pa so se od novembra dalje mučenja in umori podvojili. Na vsak način hočejo zlomiti odpor. Ali bodo zapadne države čakale, da bodo tisti, ki se niso hoteli «prevzgojiti», do zadnjega uničeni in da bo potem grški Dachau res popolnoma prazen?
J. BOUISSOUNOUSK
L ■ u d5 ki TEDNIH
KRONIKA
Policija Je te dni aretirala 15 ljudi, ker so januarja 1947. razpečavali ponarejene tobačne nakaznice.
Motociklist je na miljski cesti v torek popoldne povozil 15-let-nega kolesarja Marchia Alfreda iz Milj, ki je dobil težje poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnici 40 dni.
Na sejah tržaškega občinskega sveta so v zadnjem času razpravljali o STO-ju, pri čemer so razne skupine vložile svoje resolucije, od katerih pa se je večina izrekla za četrto resolucijo občinskega odbora, ki zaradi svoje šovinistične vsebine zadovoljuje večino. Ob diskusiji se je še enkrat pokazala vsa mizerija informbirojevskih svetnikov, ki niso znali drugega, kot da so blatili cono B in ljudsko oblast. V tej svoji vnemi so šli tako daleč, da so se osmešili celo pred demokristjani, ki so jim zato lahke očitali, da so bili pred resolucijo Informbiroja drugega mnenja. V svojih filipikab proti coni B so se odlikovali Juraga, Gcmbacci, Ferlan in Pogassi.
Na Kolonkovcu je vsem tržaškim sladokuscem znana gostilna «Pina dei porchi», kjer redijo prašiče in delajo dobre klobase. Zato je tam vedno polno ljudi. To pa ni prijalo «konkurenci» in skupina ljudi z nekim Marijem K. na čelu je začela širiti vest, da je policija zaple*-nila v gostilni pokvarjeno svinjino, češ da je moralo več ljudi v bolnice zaradi zastrupitve in da so zato tudi aretirali lastnico in sina. Vse to seveda ni bilo res. Sin lastnice je odkril obre-kcvalce, ki so prosili oproščenja. Tržačani pa lahko hodijo mirne duše k Pini naprej na klobase.
Na osem let in dva meseca ječe je sodišče obsodilo 47-letnega Jožefa Miccheluzzlja, običajnega pijanca. Mož je pretepal svojo ženo in zlorabil obe svoji mladoletni hčerki.
Letošnji pust je bil v Trstu mnogo bolj živahen kakor prejšnja leta. Po cestah je bilo zadnji dan pusta podnevi mnogo našemljenih otrok, zvečer pa se je okorajžilo še mnogo odraslih, ki so se na razne načine našemili. Pustno rajanje je trajalo pozno v noč.
Z motorjem se je smrtno ponesrečil na cesti Trst-Tržič 45-Iet-ni Redivo Antonio iz ul. Piccolo-mini, ko je hotel prehiteti avtobus podjetja Rossi. Policaja Žigona Franca iz Zgonika pa je v mestu povozil s svojo «Lambret-to» Pauli Egon iz ul. Istria 28, pri čemer Je bil policaj teže ranjen.
Na tiskovni konferenci predsedstva cone so med drugim tudi povedali, da bodo velesejmsko palačo, to je tako imenovano «palačo narodov», gradili postopoma, in sicer vsako leto po eno nadstropje. Vse pa bo odvisno od tega, če da VU posojilo.
Pri «Cotovih» v Gropadi je te dni izbruhnil požar Zgorelo je gospodarsko poslopje s senom, krompirjem in drugimi poljskimi, pridelki. Skoda znaša nad milijon lir. Stanovanjsko poslopje pa so gasilci rešili.
Kmečka zveza je začela kmalu po svoji ustanovitvi zelo živahno delovati. Imela je tudi več gospodarskih posvetovanj po vaseh, in sicer v Velikem Repnu, Bazovici, Padričah, Skednju, Lonjer. ju in Katinari.
Miljski občinski svet je sklenil, da se zgradi nova ladja za prevoz potnikov na progi Trst-Milje. Medtem.' pa so drugi predlagali, da bi bilo bolje, če bi zvezali Trst in Milje s filovijo, kar bi bilo tudi v korist Zavijam in tamošnji rafineriji.
Po dolgi stavki industrijskih delavcev se nam obeta stavka nameščencev in vsega osebja 1NAM (bolniške blagajne), ker odklanjajo uslužbencem sklenitev pedne delovne in mezdne pogodbe. Ce ne bodo njihovih zahtev sprejeli, bodo uslužbenci proglasili stavko, kar bo seveda zelo prizadelo vse prebivalstvo.
Več tablet kalijevega perman-ganata je v samomorilne namene zaužila 24-letna Calzio Gabriella.
Angloameriško področje STO-ja
v v
PODLO IZKORIŠČANJE BEDE TRŽAŠKIH DELAVCEV
za irdentislicin cil|8 Mke liiimaiiia in iakrmbinjavcei
Dvajsetdnevna stavka industrijskih delavcev in dvodnevna splošna stavka naan nudita obilo izkustev, kam vodj oportunistična politika vidalijevskega vodstva Enotnih sindikatov in iredentistična politika vi-dalijevcev sploh. Zato je ta stavka pravo zrcalo politike, ki jo zadnjih 20 mesecev vodijo tržaški inform-birojevci, je njen dosledni rezultat. Ko ocenjujemo to stavko, moramo upoštevati dvoje činiteljev: na eni strani težke življenjske pogoje delavcev in njih zahtevo po izboljšanju teh pogojev, na drugi strani pa iredentistične cilje tržaških inform_ birojevcev, ki so nezadovoljstvo delavcev in stavko izkoristili za svoje špekulacije.
nutne cilje. Ravno one dni so namreč sklicali svoj kongres, na katerega so povabili tudi delegate inozemskih sindikatov ter predstavnika Svetovne sindikalne zveze. Tem delegatom je bilo treba pokazati borbenost Enotnih sindikatov in njih vpliv na delavstvo. Za to pa je kot nalašč služila ravno stavka industrijskega delavstva. Hoteli so obenem prikriti svojo šibkost, saj je delegate za ta kongres dejansko volilo le 5 odstotkov članov Enotnih sindikatov, katerih število se je zaradi informbirojevske politike že itak skrčilo.
Kakšne cilje so zasledovali s tem kongresom in s stavko, so v onih dneh jasno povedali tudi y svojem
Policija angloameriškega področja STO-ja natančno preizkuje kamione, ki so peljali pomoč stavkajočim iz cone B
dich na kongresu tudi zahteval v svojem imenu izključitev jugoslovanskih sindikatov iz Svetovne sindikalne zveze, zastopnik partizanov miru Sereni Pa je javil, da bo prišla y Trst posebna komisija, ki bo preučila položaj in predlagala svojo rešitev tržaškega vprašanja. Da nima to nikakega opravka s sindikalnim kongresom, je pač .vsakemu jasno.
Enotna fronta od Vidalija do Santina
Stavkovno vodstvo, ki so mu torej bile zahteve delavcev postranskega pomena, je seveda zahtevalo samo 60 lir poviška draginjske doklade V prepričanju, da bodo delodajalci kmalu popustili. Ker je hotelo doseči ravno s pomočjo stavke enotnost vseh italijanskih buržoaznih in iredentističnih skupin, ter informbirojevcev je pač moralo po_ staviti tako nizke zahteve. Tudi potek stavke same potrjuje naše ugotovitve o ciljih informbirojevcev in italijanske buržoazije. 2e takoj v začetku se je sam škof Santin zavzel za nizke zahteve sindikatov. Pridružili so se škofu občinski svet, predsedstvo cone, vse stranke Giunte, mladinske organizacije teh strank, Lega Nazionale itd. Stvorila se je torej fronta, ki jo besede «cd Vidalija do Santina» točno označujejo. Zato se ni pokazal ves oportunizem Je v nizkih zahtevah temveč tudi v načinu, kako so vodili stavko. Ves potek stavke je bil medel in neodločen. Namesto da bi splošno stavko proglasili takoj, so to storili šele 14. dan stavke. Do tedaj ni bilo nobenih pouličnih manifestacij, svoja sindikalna zborovanja so prirejali na dvorišču Delavske
Referendum - znak oportunizma
Po tej stavki je vsej tržaški javnosti znano, kako nizke mezde prejemajo tržaški industrijski delavci, zlasti oni v ladjedelnicah. Njih prejemki se sučejo okoli 24.000 lir na mesec, medtem ko bi bilo potrebnih za preživljanje štiričlanske družine 60.000' lir na mesec. Zaradi tega je nezadovoljstvo delavcev vedno bolj naraščalo in so zahtevali odločnih ukrepov, da se napravi temu neznosnemu stanju konec. S te strani je postala stavka nujnost, nujno pa je tudi bilo zahtevati občutno zvišanje mezd, da bi se vsaj nekoliko približale življenjskemu minimumu. Toda že tu se je pokazal veg gnili oportunizem vodstva Enotnih sindikatov. Čeprav so bili vzroki za proglasitev stavke na dlani, čeprav so bile zahteve delavcev po povišanju mezd popolnoma utemeljene, so Enotni sindikati proti vsej dotedanji sindikalni praksi sprejeli predlog Delavske zbornice, da se pred napovedjo stavke opravi referendum. Vse to je celo v nasprotju s taktiko Italijanske splošne zveze dela, ki je nasprotna vsakemu referendumu ,in s katero so tudi Enotni sindikati vezani s sporazumom o prijateljstvu in sodelovanju.
Ko so razpisali referendum, pa niso sindikalni voditelji povedali delavcem, koliko poviška mezdq bodo zahtevali. Ravno tu pa se začenjajo razkrivati podle politične špekulacije vidalijevcev in njihovih loltih zaveznikov iz Delavske zbornice. Njim so bile zahteve delavcev deveta briga. V kolikor so postavljali neke zahteve, so to delal; le zato, da Sq lahko mobilizirali delavce za svoje cilje. Ravno zato pa niso zahtevali znatnega poviška osnovnih mezd, temveč le borih 60 lir poviška draginjske doklade.
Glavna naloga : borba proli „tilovstvu"
Glavni cilj stavke je bil za vodstvi obeh sindikalnih organizacij združitev vseh tako imenovanih «italijanskih» skupin na osnovi iredentistične politike Delavske zbornice in torej tržaške buržoazije. Enotni sindikati so pri tem imeli še tre-
glasilu «L’Unità». Tam so zapisali, da pomeni stavka popolni poraz «titovstva» v Trstu, hkrati pa so si zadali na kongresu kot glavno nalogo borbo proti temu «titovstvu», ki je bilo zanje že tolikokrat mrtvo in pokopano. Kot drugo najbolj yazno nalogo pa si je kongres zadal združitev obeh sindikalnih organizacij. V ta namen je bila zanje stavka kaj prikladna.
V skladu s svojo politiko je Ra-
Stavkovni odbor je odklonil živila, ki jih je zbralo delovno ljudstvo v coni B. Angloameriška vojaška uprava je najprej dovolila uvoz teh živil v cono A, nato pa zahtevala milijonske vsote za trošarino. Tako sta se znašla stavkovni odbor in vojaška uprava na isti liniji. Zato je moral odbor za podporo stavkajočim odpeljati del živil nazaj v cono B, koruzno in pšenično moko pa so odpeljali na stadion 1. maj.
Informbirojevski tisk je že prej zlival ves svoj bes in strup proti solidarnostni akciji istrskega ljudstva, "ker jim to ni šlo v račun. Ko so se živila vrnila v cono B, so to proglasih kot svojo zmago, češ, delavci so rekli: «Ne, teh živil nočemo!» Ti «delavci» pa so bili le informbirojevski in žolti voditelji.
Kljub vsemu temu hujskanju pa hodijo delavci in njihove žene na stadion po moko, v cono B v Škofije, Kolombi-ne in Koper po mast, sladkor, marmelado, ribe, krompir in cigarete. V Škofijah dobi tudi vsakdo še kosilo, policaji na bloku jim delajo zapreke, toda to ljudi ne ustavlja. Hvaležni so za pomoč in se vesele solidarnosti istrskega ljudstva.
Da bi preprečili dviganje živil, so informbirojevci trosili razne lažne vesti. Dejali so, da bo vsakdo, ki pojde po živila, odpuščen z dela, zbrali so se na bloku in prepričevali ljudi, naj ne hodijo po podporo, v Plavjah je neki kominformist dejal, da je šel po živila in da so ga vprašali, kakšne narodnosti je, nato pa mu živila odklonili, ker je Italijan. Na stadionu 1. maj so razni stavkajoči povedali, da so jim dejali, da morajo imeti izkaznice naših orga-
zbomice, stalno so poudarjali discipliniranost in mirnost delavcev. Vodstvo stavke jg imela seveda dejansko i! rokah Delavska zbornica, bilteni obeh sindikalnih organizacij so bili enaki. Tudi svoj odbor za pomoč stavkajočim sq ustanovili šele 12 dan stavke, medtem ko so demokratične organizacije ustanovile na pobudo akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov svoj odbor za podporo stavkajočim že pred proglasitvijo stavke same.
nizacij, drugače ne dobe nič. Neka ženska je vsa prestrašena prosila, naj ji ne žigosajo živilske nakaznice, češ potem ji pri stavkovnem odboru ne bodo več dajali bonov za kosilo. S tem so izvajali na stavkajoče delavce pritisk. Več delavcev je dobivalo bone za kosila: ko pa so šli po živila v cono B, jim niso več dali bonov in so jim rekli: «Vi pojdite jest k Titu».
To najbolj jasno potrjuje, na čigavi strani je bila politična špekulacija z bedo stavkajočih, katero so očitali nam.Vsetopa že boljrazkrinkujeviđali jevce in njih šovinistične prijatelje in vzbuja v delavcih odpor proti njim.
Mnogi delavci niso niti vedeli, zakaj stavkajo. Ko je neki naš tovariš dejal ob začetku stavke gradbenemu delavcu, da stavkajo za 60 lir poviška dra-ginjske doklade, mu je ta ogorčeno odvrnil: «To je samo propaganda babi-čevcev.» Ko sta se oba ob koncu stavke srečala, je gradbeni delavec dejal: «Imel si prav, opeharili so nas!»
Mnog! delavci odkrito govore, da so bili izdani. Obljubljali so Jim, da bo povišek draginjske doklade potekal od avgusta 1949. dalje, da dobe tako vsaj nekaj tisoč lir, ki bi delno krile denar, izgubljen, zaradi stavke.
Ker jé stavka 'dosegla tako klavrne rezultate, pravijo kominformovci delavcem: «Ce ne bi bili sedaj stavkali, bi nam odvzeli božično nagrado!» Drugim sò zopet dejali, da bodo vsi delavci v Italiji delali za stavkajoče delavce v Trstu pofdvè url ter jim poslali pomoč 300 milijonov lir. To je le nekaj primerov, kako so varali delavstvo In kako nizko so padli v svoji propagandi,
M Mi! Iz cone 1
k IM gali MUKKn h n*ie
Vpliv akcijskega odbora na stavko
Rayno za časa stavke pa se j® pokazal Vpliv, ki ga je imel akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov nanjo. Gesla tega odbora so postala gesla vseh delavcev, ki so kritizirali nizke zahteve njihovega sindikalnega vodstva, zahtevali znatno zvišanje osnovne mezde; poostritev borbe itd. Akcijski odbor je s svojo kritiko in s pravilnim usmerjanjem delavcev izražal resnično delavske interese in delavstvo je imelo v stavki vedno več iniciative, kar je prekriževalo načrte stavkovnega vodstva.
To vodstvo se je zato vedno bolj razkrinkovalo. Tudi ustvarjena e-notnost med informbirojevci in buržoaznimi strankami, ki so jo oboji voditelji stavke imenovali enotnost delavstva, se je začela krhati, ker ni bila zgrajena na trdnih osnovah. Predsednik cone Palutan je namreč pozval delavce občinskih podjetij, naj gredo delat. Delavstvo je vse to videlo, videlo je mlahavo vodenje stavke in spoznavalo, kam ga vodi sindikalno vodstvo. Toda voditelji obeh sindikatov so šli preko tega. Glavno je bilo zanje pač borba proti Uti zrnu. Zato so tudi odklonili velikodušno pomoč istrskega ljudstva stavkajočim, to je nad 500 stotov živil. Enako so odklonili denar, nabran v coni A. Tudi ob tej priliki se je pokazala novo skovana «enotnost». V nesramnem pismu, kjer so odklonili nudeno pomoč, smo brali iste besede in opazili iste argumente, ki se jih je reakcija posluževala še vse od 1945. leta dalje Proti vsem ljudskim demokracijam in proti ljudski oblasti V coni B še posebej.
Slavka naj bi zabrisala „nesrečno preteklost"
Stavka je torej morala doživeti neuspeh in ga je doživela. Se pred proglasitvijo splošne stavke so sindikalne organizacije sklenile sporazum z zvezo malih industrijcev ter sprejele bednih 56 Ur poviška draginjske doklade na dan. Po splošni stavki so se pogodil; posebej tudi uslužbenci ACEGAT-a in tiskarji, medtem ko so industrijski delavci nadaljevali stavko ter dosegli pičli povišek draginjske doklade za 48 lir. Takšni so torej rezultati nove «enotnosti» med Delavsko zbornico in Enotnimi sindikati, tako plačuje buržoazija svoje hlapce. Delavci se zato sprašujejo, čemu je bilo sploh treba lepiti po mestu plačilne kuverte, če pa bodo dobili sedaj komaj kakih 1200 lir na mesec. Ta revna vsota ne bo prav nič pomagala izboljšanju njihove življenjske ravni.
Radicha in njegovo druščino seveda tp ne briga. Zanje je bila stavka uspeh, cepljenje delavskih sil v stavki je zanje pomenilo krhanje fronte industrijcev. Zato so demokristjani in informbirojevci \r svojih glasilih skoraj z istimi besedami komentirali konec splošne stavke. «Giornale di Trieste» je zapisal: «Stavka je lep dokaz državljanskega čuta strpnosti, razumevanja in potrpljenja delavcev in vsega prebivalstva». «L’Unità» se tudi raduje nad tem čutom, poleg tega še pristavlja: «Dneva splošne stavke basta ostala znamenita za Trst, ki je v enem samem zagonu preskočil žalostno preteklost in porušil kriminalno ustvarjene pregraje».
Ta žalostna preteklost je seveda slavna razredna in revolucionarna borba tržaškega proletariata. S jo eno samo potezo to preteklost izbri sati ter si tako vsi spokorjeni zar služiti vstop v krog italianissime buržoazije za ceno izdajstva resničnih delavskih interesov.
Zato je bila stavka za vse delavstvo velika šola. S to stavko se je razčistil položaj: razgalila je oportunizem in šovinistične težnje voditeljev ES, razkrinkala ves njihov oportunizem in s tem nakazala delavstvu pravo pot borbe. V tem so aktivne postavke te borbe, ki se je na ekonomskem področju tako neuspešno končala.
LiUDSKi TEDNIK
5
OD MUSE BORBE
je odvisna naša usoda
Misli s sestanka aktivistov OF iz cone A
Ze nekaj časa je preteklo, kar se je okrog «tržaškega vprašanja» obnovila polemika v taboru domače reakcije in kominformistov, polemika, lei je sprva bolj plaho, pozneje pa vedno bolj jasno in odkrito kazala na prava težnje tako slovenske reakcije kakor kominformistov (težnje italijanske reakcije so že stare).
Glede na dejstvo, da je Sovjetska zveza v svoji zaslepljeni sovražnosti do socialistične Jugoslavije, v stroji nenačelni politiki pii-pravljena povsod in ob vsaki prili-ki izdati interese Jugoslavije, (ki jih ie sicer vse do pred resolucije zagovarjala), kakor je to že storila s Slovensko Koroško, so se v ko-minformisiih zbudile iredentistične težnje po priključitvi tega ozemlji k Italiji. Vsa njihova politika okrog «tržaškega vprašanja» se sedaj suče okrog te možnosti, čeprav ju sami še farizejsko ovijajo v «spoštovanje mirovne pogodbe», zato da bi z njeno pomočjo in s prihodom guvernerja bile združene obe coni STO-ja in odstranjena s tega področja pi-isotnost jugosla. vije. za katero dobr0 vedo, da je edina resna ovira za priključitev tega ozemlja k Italiji. Za pojasnitev «boljše rešitve», ki naj bi prišla z guevernerjem, pa so najeli «in. Aipcndentista» Paulina, ki je kar odkrito pozval Sovjetsko zvezo, naj se pridruži tristranski izjavi zapad, nih sil o priključitvi TO k Italiji.
V praktičnem izvajanju te politike so se tržaški kominformisti znašli v bratskem objemu z iialijan. sko buržoazijo, posredno ali neposredno z njo pa tudi z angloame-riško vojaško upravo, ki je z vrsto ukrepov dejansko že priključila svoje področje STO-ja k Italiji.
Kako pa je z «zaskrbljenostjo» tabora slovenske reakcije v zvezi s «tržaškim vprašanjem?»
■Ko se je vodila pravična, poštena in tudi krvava borba za pravično rešitev pripadnosti tega ozemlja v. Jugoslaviji, so se slovenski reakcionarji bratili tudi s hudičem, samo da bi preprečili priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji. V občutku varnega zavetja pod tujimi imperialističnimi bajoneti, v občutku, da kljub svojemu porazu lahko ponovno hlapčevsko služijo tujim imperialističnim in svojim osebnim protijugoslovanskim interesom, so postali malikovalci take kompromisne rešitve tržaškega vprašanja, ki je rodila STO, ki jo je Jugoslavija zaradi miru v svetu sicer morala sprejeti, Pri čemer pa je poudarila, da se nikoli ni in ne bo odrekla svojim pravicam do ozemlja.
Ko so se tako zagrizeni borili ves čas proti Jugoslaviji in njenim pravicam in proti težnjam našega življa, da se priključi matičnemu narodu v domovini, pa niso reakcionarji niti črhnili proti svojim gospodarjem, ko so v zadnjih letih dejansko priključevali STO Italiji in ustvarjali iz njega navad, no italijansko provinco, pač pa je celo del slovenskih reakcionarjev v okviru Slovenske socialne krščanske zveze, ki je direktno navezana na vatikansko politično linijo, bil propagator nenakšne katoliške srednjeevropske države, V katero bi biu vključeni Slovenci, ki bi potem takem bil, iztrgani iz skupnosti jugoslovanskih narodov in pahnjenj v ponovno odvisnost tujih gospodarjev.
Ta diskreditirana reakcionarna gospoda okrog Slovenske demokratske zveze, okrog «Slovenske krščanske socialne zveze» danes demagoška kriči na vse grlo, dg je za obrambo STO-ja, da je taka obramba zvezana z življenjskimi interesi slovenskega naroda. Jasno 1e> da zasledujejo s svojo demago Ožjo spričo dejstva, da so se takrat p .-te. S!o resnično za življenjske *orlsti slovenskega naroda, borili - 10ti njegovim življenjskim kori-samo svoje politične, stran-'fl’sJce k Orivi da se operejo pred in ^<?ns,c’,n ljudstvom tega ozemlja j e 7,1,1 s politično prevaro use-
namento>Vrat V okvir teh niihovih 077 spada pojav nekakega
«Akcijslcega odbora» za obrambo STO-ja, ki ni nič drugega kot združen nastop tabora slovenske reakcije, ki se je doslej iz taktičnih razlogov še omejeval na SDz in SKSZ, iz istih taktičnih razlogov pa se prav v tem času pojačal z neko novo skupino «neodvisnih», konkretno z dr. Tončičem in dr. F er folio, eno izmed zadnjih rezerv reakcije, ki je bila pripravljena, da nastopi takrat, kadar bi se pokazalo, da njuna zamaskirana vloga ni več nujna.
Taka so dejstva. Konkretno so vsi politični faktorji, ki delujejo na Tržaškem ozemlju, danes proti realizaciji takšnega STO-ja, kot ga določa mirovna pogodba, so dejansleb proti realizaciji STO-ja in za tako rešitev tržaškega vprašanja, ki bi bila nasprotna interesom Jugoslavije kot najbolj direktno prizadete države in nasprotna interesom slovenskega življa na tem ozemlju, nasprotna interesom slovenskega naroda, ki ne more in ne sme pristati, da se bo z delom njegovega telesa trgovalo in da se bodo plačevali računi, ki jih imajo med seboj velike sile.
Kakšno more biti spričo takega stanja stališče Osvobodilne fronte za STO, edine predstavniške organizacije Slovanov tega ozemlja in edine borke za interese slovenskega življa?
Samo takšno, krakršno je stališče socialistične Jugoslavije do tega vprašanja.
Jugoslavija je postavila vprašanje Tržaškega ozemlja na osnovo sporazuma med prizadetimi narodi, med prizadetima državama. Boriti
se danes za STO, medtem ko si po» litika vseh ostalih političnih faktorjev prizadeva vrniti STO Italiji, ko je na tem, da se taka politika realizira, pomeni dezertirati iz borbe za koristi slovenskega ljudstva tega ozemlja, pomeni dezertirati iz borbe za pravice in ken-isti slovenskega naroda kot skupnosti in Jugoslavije. Mi, OF, pa nismo bili nikoli dezerterji, kadar je šlo za ko risii našega naroda in naše socialistične domovine. Zato hočemo in bomo tudi sedaj aktivni v borbi, ki naj podpre Jugoslavijo v njenih prizadevanjih, da spričo nevarnosti, da izgubimo vse, kar smo si s krvjo priborili, s spoi-azumom med zainteresiranimi narodi in državami izbojujemo zase čim več, čim več za slovenski narod, ki ima do tega ozemlja in onega za Sočo, kjer žive Slovenci, vse pravice. Rezultati takega sporazuma, ki bo vsekakor predmet dolge in trde borbe, pa bodo Za nas tem bolj pozitivni, čim bolj borne v tej borbi ak-tivni, čimbolj bomo v tej borbi složni ob boku naše socialistične domovine Jugoslavije, ki je najčvrstejši zaščitnik interesov našega demokratičnega življa in našega naroda.
Mi in nihče danes ne more vedeti, kakšen bo ta sporazum, ko bo do njega prišlo. Vemo in poudarjamo pa to: Ce bi bila Jugoslavija pi tem sppazuniu prisiljena na koncesijo na škodo edine pravične rešitve, se ne bomo s tem nikoli odrekli našemu edino pravilnemu in pravičnemu stališču, da spada ne samo STO, temveč tudi Goriška in Benečija k Jugoslaviji.
(Me iz tržaških listo?
«Delo» piše: «Trst še ni videl se med seboj kavsajo samo razjar-v svoji zgodovini take stavke kot jeni petelini (Pleteršnik), mora-je ta, ki se je začela 1. februar- mo ugotoviti, da so pri «Delu» ve-
ja... V tej veličastni borbi, ki nima primere v zgodovini tržaškega delavskega gibanja in ki bo zapisana z zlatimi črkami in za vzgled vsem bodočim akcijam, se
liki umetniki in mojstri, če so škof Santin, župan ing. Bartoli, «prefekt» dr. Palutan in nešteviini trgovci postali delavci, ki se seveda ne smejo kavsati med seboj. Kar
je ustvarila enotna fronta delav- se pa rasizma in nacionalizma tl-cev-	če, je zanje rasizem, če se Slo-
—«»—	venci ne pokorijo italijanski šovi-
Tako zaspane in mlahave stav- »‘stični buržoaziji in zahtevajo
svoje pravice. Ravno v imenu takega novega «internacionalizma» so tiskali svoje biltene samo v italijanščini, kajne uredniki «Dela»?
ke res Trst ni videl in tudi tako enotne fronte še ni bilo na svetu: med delavci, trgovci, prefekti, župani, fratri in škofi. Taka enotnost je mogoča le v Trstu, kjer so informbirojevci ustvarili čudež in v nasprotju z marksistično teorijo odpravili kar čez noč vsa razredna nasprotja. Kar se pa zlatih črk tiče, bodo spomnile vse delavce na onih par nikljastih kovancev, ki so si jih po 20 dneh stavke in po izgubi mnogih tiso-čev lir pridobili.
. —«»—
Isti list piše še o stavki na drugem mestu in pravi: «Oni želijo (misli «titofašiste»), da bi se delavstvo medsebojno kavsalo na podlagi rasizma, nacionalizma, ali kaj sličnega in da bi pozabilo na svojo razredno borbo»..
—«»—
Ne glede nato, da glagol kavsati ni v tem primeru prikladen, ker
—«»—
V «Unità» piše Radich na drugi strani v članku «Zmaga enotnosti»:	«Njihov glavni zaveznik,
(misli industrijce) titovska skupina v Trstu, je bila naravnost poplavljena s splošnim prezirom delavstva in meščanstva. Zato je popolnoma onemogočena in njene sedanje in bodoče možnosti so v popolni likvidaciji.
—«u—
Na isti strani lista pa je objavljena kronika zadnjega zborovanja stavkajočih industrijskih delavcev, kjer je isti Radich dejal: «Delavce čakajo nove borbe zlasti proti sovražnikom, ki jih vodi beograjska centrala».
Tu pa bi bil res vsak komentar odveč.
Mladinci
mladinke!
Mfolite na /. maj
RAZPIS
nagradnega tekmovama za lepak „1. maj 1950“
Odbor za proslave 1. maja 1950 v Trstu razpisuje nagradno tekmovanje za lepak «1. maja 1950» v Trstu.
Pogoji:
1.	Velikost lepaka 1 m x 0.70 m.
2.	Lepak naj bo izdelan v treh ali štirih barvah.
3.	Lepak naj izraža:
a)	praznik dela;
b)	bratstvo med narodi, živečimi na Tržaškem ozemlju;
c)	borbo proti imperializmu;
d)	borbo proti revizionizmu;
e)	iz lepaka naj bo razvidno, da se nanaša na Tržaško ozemlje.
4.	Napis na lepaku: 1.V.Ì950.
•S. Nagrade:
a)	I	nagrada	L.	80.000;
II	»	»	50.000;
III	»	»	30.000.
6.	Nagrajeni lepaki postanejo last Odbora za proslavo 1. maja 1950 v Trstu. Nenagrajeni lepaki se bodo tekmovalcem vrnili v 15 dneh po objavi ocene žirije, ako bodo želeli, na sedežu odbora na stadionu «1. maja» Strada Guar-diella 7.
7.	Zadnji rok za oddajo osnutkov je 20. marec 1950. Oddajo naj se na sedežu na stadionu «1. maja», Strada Guardiella 1,
8.	Vsak osnutek mora imeti geslo; v zaprti kuverti naj bo poleg gesla tudi točen naslov tekmovalca.
9.	Žirijo sestavljajo:
Predsednik odbora za proslave
I. maja 1950 Bortolo Petronio in člani: Dr. Bartol Vladimir, de Tuo-ni Darlo, prof. Jelinčič Zorko, arh. «“ove Franjo, Eugenio Laurenti, Race Boris in prof. Ravber Miroslav.
10.	Žirija bo objavila izid tekmovanja 31. marca 1950.
1. maja 1950 v Trstu Trst, februarja 1950
PRED R. KONGRESOM antifašističnih žena
ČITAJTE
LJUDSKI
TfcDNItt
Tržaške antifašistične žene se pi-Pavljajo na svoj drugi kongres, ki bo pokazal njihovo plodno delo v eni najtežjih period revolucionar, nega delavskega gibanja na našem ozemlju.	,
Demokratične žene, ki se dobro zavedajo Leninovih besed, da je žensko demokratično gibanje bistveni. včasih celo odločujoči del množičnega gibanja, so s svojo pgani-zaci jo podple celotni delavski pokret na Tržaškem ozemlju ti Času udarca Informbiroja, ki je hotel uničiti1 revolucionarnost tržaškega delavskega : razreda, pav tako kot so v času narodnoosvobodilne vojne v celoti podple borce in se same borile za svobodo, zavedajoč se, da ni osvobojenja žene brez osvoboditve delovnega človeka.
Prav zaradi velikega doprinosa tržaških žena v bpbi proti imperializmu in fašizmu, kjer so žene pokazale svojo politično in organizacijsko zrelost, je bila Antifašistična slovensko - italijanska ženska zveza leta 1946 sprejeta v Mednarodno žensko pganizacijo kot članica in nadaljevala svojo borbo poti šovinistom in imperialistom. Organizirala je svoj ustanovni kongres pod geslom «Za enotno fronto žena, za mir'in neodvisnost».
Toda po resoluciji Infpmacijske-ga urada je del vodstva ASIZZ skrenil z revolucionarne linije in zatajil sklepe ustanovnega kongresa, toda ostali del vodstva, ki mu je uspelo strniti okrog sebe resnic, no demokratične žene Tržaškega ozemlja, je še bolj okrepil bPbo za resnico, za ohranitev pidobitev narodnoosvobodilne vojne v korist vsega delovnega ljudstva ila našem ozemlju, v kpist vsega človeštva.
In u znamenju brezkompomisne in revolucionarne borbe biò (uidi drugi kongres ASIZZ za Tržaško ozemlje. Kot pripave Za kongres, ki naj pokaže borbo in delo demokratičnih tržaških iena, se Pše po vsem Tržaškem ozemlju plenumi. Na plenumih, kjer obravnavajo žene poleg splošnega političnega položaja, svoje organizacijske probleme, izvolijo delegatke Za kongres.
III. rajon, Trst: Za stavkajoče so žene nabrale preko 30.000 Lir. 18 žen je pomagalo pri razdeljevanju živeža stavkajočim. Rajonska organizacija se je okrepila v času predkongresnega tekmovanja za 30 novih članic.
Plavje: Žene pripravljajo kulturno prireditev za 8. marec. Nastopil bo pevski zbor, žene z recitacijami. Sodelovali bodo tudi pionirji.
Okraj Nabrežina-Devin: Po več vaseh tega okraja pripravljajo prav tako kulturne prireditve. Sv. Križ priprav-
prireditvi sodelovali pionirji.
Žene v Sv. Križu so nabrale za stav. kajoče 9.840 Lir.
Nabrežina bo imela tudi svojo proslavo praznika demokratičnih žena, prav tako Sempolaj in Prosek-Konto-vel.
Dolina: Žene v Dolini so okrepile svoj odbor in se obvezale, da bodo dopisovale v naše liste.
II. rajon - Sv. Ivan, Trst: v predkongresnem tekmovanju so vključile v svoje vrste 10 novih tovarišic. Skrbe za pionirje, da redno obiskujejo vaje za osrednjo prireditev ob zaključku kongresa.
Plenumi so bili tudi v Ricmanjih, Borštu, Trebčah, Bazovici, Opčinah, Sempolaju, Saležu, Devinu, Medji vasi, Cerovljah itd. Vršili so se tudi po vseh mestnih rajonih. Pokazali so, da organizacija demokratičnih žena deluje, kajti žene sodelujejo pri tečajih za ročna dela za deklice in dečke, da se število naročnic «Naše žene» od meseca do meseca dviga, da prihajajo na sestanke tudi tiste žene, ki so stale do sedaj ob strani, ali pa ’so bile pod vplivom kominformistov izven pravega demokratičnega gibanja. Posebno pa skrbe žene za politične pripornike, ki jim, rasvrščene po rajonih, nosijo hrano.
Živahno predkongresno delovanje In tekmovanje demokratičnih žena se bo do drugega kongresa, ki bo 4. in 5. marca še stopnjevalo. S tem bodo lahko delegatke na kongresu potrdile, da je ASIZZ borbena organizacija, ki ne-
ija večer, na katerem bodo nastopile , _	_________________________
žene s prizorom «Ječa se odpira» in 2 i nehno krepi napredno gibanje"trža-recitacijami. Seveda bodo tudi na tej Iškega delovnega človeka.
PUONCm AHTIVIUDST
unniut rinit n sin
26. marca bo kongres Osvobodilne. bratstva in utrditvi SIAU. Neizprosno fronte za Tržaško ozemlje. Vsi o- '
krajni in krajevni odbori se pridno pripravljajo na kongres, se organizacijsko krepijo, širijo vrste pripadnikov OF, tej’ uresničujejo druge obveznosti, ki sq jih sprejeli.
V	znamenju teh predkongresnih priprav je bila tudi v Dolini okrajna skupščina Osvobodilne fronte za okraj Milje-Dolina. Na skupščino je prišlo mnogo delegatov iz vseh vasi okraja. Informbirojevci se tudi to pot niso mogli vzdržati in so nalepili dan pred skupščino lepake, v katerih so obrekovali in grozili, toda vsa ta njih robota je doživela polom. Politično-organi-zacijskemu poročilu in gospodarske>-mu pregledu je sledila živahna diskusija. Tov. Vojo je pozdravil skupščino v imenu glavnega odbora OF. Končno so izvolili okrajni odbor in sprejeli resolucijo.
V	njej izjavljajo, da se bodo še nadalje vztrajno borili za enakopravnost slovenskega ljudstva, za narodnostne, kulturne gospodarske in socialne pravice. Obsojajo razdiralno delo kominformistov, ki rušijo slovensko-italijan-sko bratstvo. Izjavljajo, da bodo posvečati vso ■ skrb poglabljanju tega
se bodo borili tudi proti imperializmu.
Poleg tega se v resoluciji obvezujejo, da bodo povzdignili kulturno «telo v okraju, posvetili vso skrb mladini in branili šole. Reševali bodo kmečke probleme in se trudili za izboljšanje gospodarskega položaja. Zato bodo tudi nudili vso pomoč Kmečki zvezi. Podprli bodo tudi vse napredne organizacije kot SIAU, ASIZZ in ZAM.
telavi) slovenske gialike v Mieli
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza - Odsek za znanost in umetnost priredi v nedeljo dne 26. t. m. razstavo slovenske grafike v Nabrežini, hšt. 89 (OF). Odprta bo ob 11. uri dopoldne in bo trajala ves dan do 20 zvečer.
Je to prva razstava izvirnih umetniških slik v Nabrežini in v vsem nabrežinskem okraju, zato naj vsi člani prosvetnih društev in vsa slovenska kulturna javnost ne zamudi te visoko kulturne prireditve.
a ^ i»j »>1.1
22333
Iz republik Jugoslavije
KRONIKA
Lani je proizvodnja natte v primeri z letom IMS narasla za 72%. V letošnjem letu Pa bo Jugoslavija izpolnila 91.3 odst. celotnega plana proizvodnje natte.
Hidrocentrala v Zrnovcih pri Kočanih bo začela te dni obratovati. To bo prva hidrocentrala v Makedoniji, ki so jo zgradili po osvoboditvi. Turbine, generatorje in druge naprave so zgradila domača podjetja.
Pri Zagrebu gradijo kombinat keramične industrije, vrsto velikih industrijskih obratov, ki bodo opremljeni z najnovejžimi strojnimi napravami. To bo ena največjih tovarn kemičnih izdelkov v Evropi.
Sava Kaluža je prva žena v Jugoslaviji, ki je kot oficir trgovinske mornarice nastopila službo n» parniku «Titograd». Sava je končala pomorski tehnikum v Piranu.
Skladatelji Jugoslavije so imeli svoj ustanovni kongres v Beogradu, Člane odbora je sprejel maršal Tito in se zanimal za prizadevanje Jugoslovanskih skladateljev, da s glasbenimi deli prikažejo življenje in stremljenje narodov nove Jugoslavije.
Za pomoč otrokom Je organiziral mednarodni tond Združenih narodov tehnično konferenco o zdravljenju tuberkuloze s strepto-micinom. Med medicinskimi strokovnjaki številnih držav so tudi jugoslovanski predstavniki prof. dr. Todorovič, dr. Neubauer in dr. Borčič.
Bombaž bodo spomladi sejali v pančevskem okraju pri Beogradu. Poskusne setve so bile uspešne.
Tudi mladina Slovenske Koz«, tke protestira proti sklepu Izvršnega odbora Svetovne federacije mladine, da se Ljudska mladina Jugoslavije izključi iz Svetovne federacije demokratične mladine.
Nad lOM članov mladinske organizacije Bosne in Hercegovine se Je v lanskem letu za stalno zaposlilo v raznih industrijskih podjetjih.
Italijani retke oblasti se pripravljajo na volitve. V okraju Rovinj-Poreč kandidira zidar Giusto Masoratto, ki je podpredsednik Italijanske unije za Istro.
Na Bei ju, zveznem kmetijskem posestvu grade 84 modernih poslopij za kokoši. Ta kokošja farma bo največja in najmodernejša v Evropi.
Novo luko Ploče gradi Jugoslavija ob Izlivu Neretve v morje.
Po zgraditvi normalnotirnc železnice Sarajevo-Mostar-Floče bo to najvažnejša pomorska luka poteg Reke in Splita. Luka Ploče bo najbižja za ves srednji, severovzhodni in vzhodni del države.
V	veliki železarni Zenici so zgradili druga globinska peč. Zeniški kolektiv Je končal postavitev pred rokom. Od tej priliki je bilo odlikovanih z redom dela in medalje dela 74 delavcev in tehnikov.
LR Hrvatska Je svečano proslavila 377 letnico velikega kmetskega punta Matije Gubca.
Bivti poslanik FLRJ v Romuniji Radct Jovanovič se Je iz Bokare-ite vrnil v Beograd in nastopil svoje novo mesto pomočnika ministrstva zunanjih poslov. Romunske oblasti so Jugoslovanskemu poslaniku delale zapreke pri izdanju vizuma za povratek v Jugoslavijo, kar je proti vsakim med narodnim predpisom.
Anton Griparič Je prvi rudar Istrskega premogovnega bazena, Raše, ki je v začetku februarja končal svoj petletni plan.
Izjava ameriškega poslanika G. Allena ameriškemu • novinarju: Politika ZDA sloni na načelih, da se ne vmešala v notranje zadeve Jugoslavije. Noben politični pogoj ni bil postavljen Jugoslaviji za že določene kredite niti ne bo po, stavljen ta pogoj za kredite, katere sedaj preučujejo.
V	Beogradu je bil plenum AFZ Jugoslavije. Predsednica Vida Tomšič je v svojem referatu prikazala naloge AFZ predvsem pri vzgoji otrok predšolske dobe. Resolucija poudarja važnost politične In kulturne izobrazbe žena.
REORGANIZACIJA VLADE FLRJ
pomeni poglabljanje resnične ljudske demokracije
Jugoslovansko gospodarstvo se naglo razvija, zato je bila potrebna reorganizacija državnega upravljanja. Ze v pre,teklem letu je zvezna vlada FLRJ izročila več gospodarskih panog kot tekstilije, usnje in gumi popolnoma v republiško kompetenco. Republike pa so izročile več prejšnjih republiških podjetij lokalnim ljudskim odborom.
Ob začetku leta 1950 pa so republike sprejele v svoje upravljanje proizvodnjo premoga In elektrogospodarstvo, v najkrajšem času pa bodo upravljale tudi proizvodnjo cementa, stekla, živilsko industrijo itd.
Ta reorganizacija državne uprave pomeni poglabljanje resnične ljudske demokracije ter utrjevanje in razširjanje njenih materialnih temeljev.
Po teh novih načrtih je Prezidij ljudske skupščine FLRJ ukinit ministrstvo zfi elektrogospodarstvo in rudarstvo pri zvezni vladi. Upravljanje podjetij za proizvodnjo elektro-energlje se prenese na organe vlad ljudskih regublik, prt centralni vladi pa se ustanovi komite za elektrogospodarstvo kot njen organ za vodstvo poslov splošnega državnega pomena na področju elektrogospodarstva in za koordinacijo dela republiških organov, pristojnih za zadeve elektrogospodarstva.
Prav tako se ukine pri zvezni vladi ministrstvo za rudarstvo, ustanovi pa se komite za premog vlade FLRJ, dalje se ustanovi komite za nekovine vlade FLRJ; za vodstvo poslov metalurgije in za vodstvo poslov proizvodnje in predelovanja nafte pa se ustanovita generalni redakciji.
Posamezne komiteje sestavljajo predsednik komiteja, ki je minister vlade FLRJ, dalje ministri vseh ljudskih republik, ki so pristojni za za-
deve, ki spadajo v območje» komiteja ter osebe, ki jih na predlog predsednika vlade FLRJ imenuje Prezidij Ljudske skupščine FLRJ.
Za energetiko in ekstraktivno industrijo se ustanovi svet, ki mu stoji na čelu predsednik sveta, ki je minister zvezne vlade, svet pa sestavljajo predsednik komiteja za elektrogospodarstvo, predsednik komiteja za premog, predsednik komiteja za nekovine, generalni direktor za metalurgijo in generalni direktor za proizvodnjo in predelavo nafte, vsi ministri zvezne vlade FLRJ.
Za ministra za energetiko in ek-strativno industrijo je imenovan Svetozar Vukmanovič, za predsednika komiteja za elektrogospodarstvo vlade FLRJ ing. Nikola Petrovič, za predsednika komiteja za premog vlade FLRJ Strahil Gigov, za generalnega direktorja metalurgije Veljko Mičunovič, za generalnega direktorja za proizvodnjo in predelovanje nafte Milka Minič.
V	zvezi z. reorganizacijo zvezne vlade so bile v republiških vladah ustanovljena nova ministrstva ter imenovani novi ministri.
V	Ljudski republiki Sloveniji Je Prezidij LRS imenoval za podpredsednika vlade LR Slovenije Sergeja Krajgherja, dosedanjega predsednika Planske komisije LRS. Za predsednika Planske komisije je imenovan Janko Smole, ,do sedaj načelnik v zvezni planski komisiji, za ministra za industrijo LRS Stane Kavčič, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS, za ministra za rudarstvo LRS Popit Franc, do sedaj generalni sekretar vlade LRS, za ministra za elektrogospodarstvo LRS ing. Miloš Brelih, do sedaj direktor Uprave za pospeševanje proizvodnje v Zvezni planski komisiji.
Kongres Ljudske prosvete Slovenije je bil pred nekaj tedni v Ljubljani v dvorani kina Union. Nad S90 delegatov in številni gosti so tri dni pazljivo sledili reteratom in diskusijam ter tudi sami pridno diskutirali Iznašajoč
svoje lokalne probleme. Kongres se
Nekaj številk
o ljudsko prosvetni delavnosti v LRS
Zadnje dni januarja je bil v. Ljubljani 11. kongres Ljudske prosvete Slovenije. Ker naš tednik po kongresu zaradi stavke ni izšel, se nam zdi potrebno, da kljub velikemu časovnemu presledku vendarle prikažemo delovanje Ljudske prosvete d Sloveniji.
Iz referata tajnika Ljudske pro-si-ete Slovenije, tov. Liške posnemamo, da je bilo leta 1948 le il Ijudskopnosvetnih društev, med njimi niti enega vaškega izobraževalno — umetniškega društva. Pane» pa je v vsej Sloveniji 511 društev in 269 izobraževalno — umetniških društev, ki so bila večinoma ustanovljena v. čas« predkongresnega tek-
le zaključil s petjem Internacionale,
movanja. Knjižnic je u Sloveniji 1846, najboljša je celjska mestna knjižnica, ki je preteklo leto izposodila 38.733 obiskovalcem 57.867 knjig, pri čemer je že zdavnaj izločila dvomljiva in tako imenovana, privlačna dela.
Ljudskih univerz je 89, vendar so razen v glavnih mestih, šele v začetkih in nimajo stalnega značaja. Filmskih krožkov je 30, Hfcoomfi pa 13. Preteklo leto je Ljudska prosile. fa začela sistematično razvijati lutkarstvo.
Slovenija ima 403 pevske zbore. Za vzgojo pevovodij je priredila 19 pevovodskih tečajev, ki se jih je udeležilo 377 tečajnikov. Kvalitetne godbe delujejo na Jesenicah, v Gu-stanju, Trbovljah, Celju in Mariboru. Mladinskih harmonikarskih zborov pa deluje 13. Orkestrov je 61, med mladinskimi pa je najuspešnejša pionirska godbo iz Šiške pri Ljubljani.
HRASTNISKI RUDARJI IN STEKLARJI
nsumoroi graditelji socialistične domovine
Tretja železniška postaja v trboveljskem premogovnem bazenu je Hrastnik. Po ozki dolini med Zasavskimi hribi teče v Savo črn potok ter odnaša iz rudnika in hrastniških tovarn umazano žlindro in druge odpadke. Ob njem se vrste stare stanovanjske hiše rudarjev in tovarniških delavcev; le redko posije na sive in žalostne stavbe sonce, kakor da ne bi hotelo motiti monotonega in žalostnega Življenja mož in žena, kakor bi ne hotelo V otrocih vzbuditi željo po lepšem, sončnem življenju.
Tako je bilo pred teti- Nekaj starega je ostalo: črn potok, ki odnaša V. Savo umazane tovarniške irt rudniške odpadke, stara steklarna in kemijska tovarna. Toda poleg njih se že dvigajo nove zgradbe, modema tovarniška poslopja, v katerih se bo ob novih strojih dvignila proizvodnja.
Kjer se dolina odpre pa rastejo na sončni planoti nove stanovanjske hiše. Tu bodo našli svoj prijetni dom delavci in rudarji, saj bodo imeli lepa, dvosobna stanovanja s kopalnicami, kakršna gradi za svoje delavce socialistična Jugoslavija.
Posebno poslopje za neoženjene rudarje bo imelo svojo centralno kurjavo, kopalnice, čitalnico. Samski ne bodo imeli več občutka zapuščenosti, kajti nova stavba bo polna prijetne domačnosti in urejenosti. Od konca vojne pa do danes je v Hrastniku že dvakrat toliko novih stanovanj, kakor jih je bilo pred vojno. Standard steklarjev in rudarjev ter delavcev v kemični tovarni se dviga. To delavec močno občuti in se zato upre z vsemi svojimi silami v izgradnjo petletnega načrta. Zaveda se, da je izpolnitev plana jamstvo novega življenja.
Hrastniški rudniki niso še mehanizirani, kot n. pr. že trboveljski. Metoda pridobivanja je še zastarela, toda kljub temu so rudarji izpolnili pian za leto 1949. Borba je bUa težka, posebno u zadnjih mesecih, toda popustiti niso hoteli. Obvezali so
se, da bo vsak rudar poleg svojega rednega dela delal nekaj «šihtov» več. Pri 43 stopinj C so vztrajali v rudnikih po S ur. Brigade so tekmovale med seboj — vse za večjo proizvodnjo irremoga. Najboljša je bila brigada Kamenika Antona, ki je skozi tri mesece presegala normo dnevno za 25 do 32 odst. Tekmam-nje je dalo čudovite uspehe. Rudarji, večkratni udarniki Kmet Anton Kmet Martin, Golouh Matevž, Pust Peter delajo že za drugo polovico druge petletke. Na zadnji sindikalni konferenci so proglasili nove udarnike — 16 jih ima hrastniški rudnik, med njimi sta Knez Matija in Kmet Martin, ki sta si že petnajstič pribo, rila ta častni naslov.
Toda rudarji se niso santi borili za izpolnitev petletke. Partija je
It zabojev znanstvenih knjig
so poslali zavedni omeriski Slovenci na pobudo odbora progresivnih Slovenk Univerzitetni knjlž. niči v Ljubljani. To je Sete prva pošiljka znanstvene literature. Klub progresivnih Slovenk je tudi slovenskim znanstvenim In strokovnim ustanovam za leto 1950 naročil 67 raznih znanstvenih revij.
mobilizirala vse svoje sile in delavci, nameščenci, frontne brigade, vsi so se tesno povezali med seboj v borbi za plan in zma{/ali.
Mnogo rudarjev stanuje izven Hrastnika in iz vasi so tudi po tri ure daleč hodili prej s prižganimi rudarskimi svetilkami na delo. Danes vozijo 4 kamioni rudarje iz Radeč, Rimskih toplic, Dola in drugih vasi v Hrastnik.
Tako kot rudarji izpolnjujejo si'o. je delo hrastniški steklarji Njihov kolektiv je najboljši v steklarski industriji cele Jugoslavije. Posebno se odlikujeta brata Anton in Jože Velej, večkratna novatorja in racinna-lizatorja. Poseben uspeh pa je dose, gla hrastniška steklarna z izdelavo termos steklenice, ki obdrži toploto 52 ur, medtem ko jo najboljše ter-
mos steklenice nemške steklarske, industrije ohranijo le 36 ur.
Hrastniški steklarji in rudarji pa ne žive le med žarečim steklom in v črnih rovih. Po končanem napornem delu sc zbirajo v svojem kultur no-umetniškem društvu «Aleš Kapla», ki ima svoj pevski zbor, dramsko, fizkultumo in fotosekcijo ter šah. Najbolj množično pa je Planinsko društvo. Z udarniškim delom so postavili člani planinsko kočo na Kalu pod Mrlico. Tja so mladinci, ki so člani Ljudske tehnike, prenesli za poskusne lete jadralno letalo «Vrabec», ki so ga sami sestavili iz starih delov. Mladina je posebno agilna tudi v motosekciji, kjer dekleta nič ne zaostajajo za mladinci.
Toda ne le v športu, tudi umetniško se hrastniška mladina izživlja. Mladinec Jančar Jože je pravi umetnik na harmoniki. Na republiškem tekmovanju Slovenije je dosegel 2. mesto. Mladi rudarski delavec bo zamenjal rovačo za godalo ■— drugo leto pojde V Ljubljano na konservatorij. Tudi mladinec Mestnik Oto, ki je vzgojitelj v rudarski šoli, si šola svoj lepi tenor in pot naprej mu je odprta. V socialistični Jugoslaviji za to ni treba denarja, treba je le sposobnosti in dobre volje.
Uprava rudnika materialno 'podpira vse kulturne iti športne sekcije.
Ker so hrastniška žene zaposlene v produkciji — v steklarni je 52 odst. ženske delovne sile, pa. tudi v rudnikih delajo žene — Imajo v Hrastniku lepo urejen Did za 42 otrok. V vili bivšega rudniškega direktorja, Nemca, pa pripravljajo dom za najmlajše, tako da se bodo lahko žene brez skrbi za svoj naraščaj posvetile družbenemu delu
Nov internat pa grade sa rudarsko šolo. V njej je mnogo bosanskih sirot, ki so v Sloveniji našle svoj novi dom. S slovensko mladino se v bratski ljubezni pripravljajo za graditev skupne domovine, ki bo po požrtvovalnem delu posameznika za skupnost postala kmalu lahko vzor domovine svobodnega delovnega človeka. (Naš posebni dopisnik).
Ljudska prosveta je priredila tudi dva tečaja Za folklorne plese.
Igralskih družin je, brez primorskih okrajev, 867. Tekmovanj za razvrstitev amaterskih igralskih skupin se jc udeležilo 122 družin. Na tekmovanju je bil najbolje zastopan radgonski okraj, kjer je nastopilo 15 skupin ter Ljubljana — okolica z 19 skupinami. Največje število obiskovalcev je imelo Prešernovo gledališče v Kranju, to je 127.000. Igrali so 32 različnih del na 317 predstavah.
Festivale so priredili že skoraj Vsi okraji. Glavna značilnost teh festivalov jn podobnih medkrajevnih prireditev je v tem, da so prirejeni V proslavo delovnih množic.
Za uspešno delo je Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije nagradil najboljše ljudskoprosvetne aktive z denarnimi nagradami.
komlÉrBliMh siniattu
Posamezni voditelji Svetovne sindikalne federacije napadajo Jugoslavijo, njen delavski razred in njeno sindikalno gibanje. Na II. nacionalnem kongresu CSR jc predsednik Svetovne sindikalne federacije De Vittorio dejal, da voditelji Jugoslavije ponavljajo pro. .ti SSF iste klevete, ki so jih prej uporabljali fašisti in največji reakcionarji vseh držav.
Na ustanovni konferenci Mednarodne zveze sindicatov kmetijskih In gozdnih delavcev, ki je bila v decembru 1949 v Varšavi, jc bilo rečeno, da so «v fašističnih državah tipa Jugoslavije, Španije in Grčije odpravili vse demo-kratične in sindikalne pravice delavcev in kmetov».
Na liniji protijugoslovanske gonje je potekal tudi kongres Enotnih sindikatov Trsta, ki je poslal Svetovni sindikalni federaciji resolucijo, v kateri zahtevajo izključitev jugoslovanskih Sindikatov iz SSF.
Predsedstvo centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije ugotavlja, da je poslalo nešteto pisem in resolucij SSF o pomenu, aktivnosti !n vlogi svobodnega In razrednega sindikalnega gibanja v Jugoslaviji, kar ni nihče poskušal s stvarnimi argumenti pobiti. Zahteva od tajništva SSF, da zavrne irt obsodi nizkotno resolucijo, ki temelji na obrekovanjih in fatzifikatlh in more koristiti samo sovražnikom mednarodnega naprednega sindikalnega gi-banla,
LMJDSKi TEDNIK
Maršal TITO volivcem v Titovem Uzicu
TRGUJEMO Z BLAGOM
ne pa z našo vesfjo in našimi načeli
Letošnje volitve so velikega pomena za nadaljnji razvoj naše države in za zgraditev socializma v njej, prav tako, kot so imele pretekle volitve velik pomen za zgraditev naše nove socialistične države. Fri teta volitvah ne more sodelovati nobena stranka izven stranke Ljudske fronte, kajti v Ljudski fronti so zbrani vsi, ki žele, da se uresniči ljudski program, katerega smoter je ustvaritev socializma. V ljudski fronti je »S odst. državljanov, ki Imajo volivno
pravico, zato bodo tudi te volitve najdemokratičnejše.
Ce pogledamo nazaj na kratko razdobje d let od prvih volitev v Ljudsko skupščino do danes, vidimo orjaški napredek, iu smo ga napravili pri graditvi naše države. Začeli smo iz nič, imeli pa smo nad-člo-veške napore. Torej nima nihče pravice reči, da bi lahko več napravili, in da bi kateri koli na sveta lahko več napravil kot mi.
Vse tisto, kar daje naše ljudstvo,
Narodi Jugoslavije
se pripravljajo na volitve
26. marca 1950 bodo v FLRJ drugič po osvoboditvi splošne volitve v Zvezno skupščino. Po vsej državi se vrše priprave za volitve, volivne komisije so v vseh republikah sestavile liste, ki ;» jih osnovne frontne organizacije z nekaterimi izpreminjevalniml predlogi sprejele.
Osvobodilna fronta Slovenije je dala volivni proglas, v katerem poziva VSe državljane in državljanke, da se volitev udeleže, in da dajo svoj glas za njene kandidate. Volitve 26. marca 1950 morajo biti vsemu svetu neo-dvomen dokaz, da je neomajna volja našega delovnega ljudstva hoditi po dosedanji poti naprej, in da jc ni sile, ki bi jugoslovanske narode mogla odtrgati od trdnega sklepa, da si bodo na osnovi dosedanjih uspehov pod vodstvom Partije in tovariša Tita do konca zgradili tako socialistično domovino, kakor si jo sami žele.
V LR Sloveniji bo 897.114 volivcev izvolilo 65 svojih zastopnikov in to 30 ljudskih poslancev v Svet narodov in 35 v Zvezni svet. Nosilec liste Osvobodilne fronte za Slovenijo za Svet narodov je Edvard Kardelj. Poleg njega so na listi med drugimi: Josip Vi<L mar, predsednik Prezldlja Ljudske skupščine LRS, France Bévk, dr. Aleš Bebler, akademski slikar Božidar Jakac, Lidija Sentjurc, organizacijski sekretar CKPS, dr. Jože Vilfan, pomočnik ministrstva za zunanje zadeve.
Nosilec liste za Svet narodov za LH Srbijo je Moša Pijade, za Hrvatsko Ivan Gošnjak, član Politbiroja CK KPJ, za LR Bosno In Hercegovino, Djuro Pucar, predsednik vlade Basne in Hercegovine, za Crno goro Milovan Djilas, član politbiroja CK KPJ, za LR Makedonijo Drr.-itar Vlahov, član CK KP Makedonije in podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Za avtonomno pokrajino Vojvodino je nosilec liste za Svet narodov Nikola Petrovič, minister vlade FLRJ. Po narodnosti je med kandidati avtonomne oblasti Vojvodine 8 Srbov, 6 Madžarov, 3 Hrvatje, 1 Slovak, 1 Rusin in 1 Romun. Nosilec liste za avtonomno oblast Kosova in Metohije je Hadil Hodža, predsednik oblastnega odbora Ljudske fronte avtonomne oblasti Kosova in Metohije.
Za Zvezni svet so med kandidati v LR Sloveniji maršal Tito za črnomelj-skj okraj, Boris Kidrič za prvi volivni
okraj Ljubljane, Miha Marinko za tretji volivni okraj Ljubljane, Ivan Regent za volivni okrej Sežana-IIir-ska Bistrica, Sergej Krajgher v okraju Celje - okolica, Boris Krajgher za Goriški okiaj, Vida Tomšič jc kandidat za novomeški okraj, dr. Marjan Brecelj za Ljubljana - okolica, dr. Metod Mikuš za Kočevski okraj itd.
Maršal Tito kandidira v različnih krajili vseh šestih republik. Poleg kandidature v Crnomeljskem okraju, kandidira še v Titogradu, Splitu, Titovem Užtcu, Skoplju, Drvarskem in Bosansko Petrovaškem okraju itd.
gre za ustvarjanje vedno novih in novih dobrin. Ves presežek, ki Je šel nekdaj v tujino in s katerim so bogateli različni milijonarji v tujini in tudi naši kapitalisti v državi, vse to gre danes v kapitalno izgradnjo naše države. Vse to je naše, je vaše in od nikogar drugega. S tistim, kar imamo, se boste okoristili vi, to je sedanji rod In bodoči rodovi našega ljudstva.
Na vzhodu ne moremo ničesar več kupiti, ker so nas blokirali. Da bi tržili na zapadu? Hočemo in tržimo, ker tržijo vsi. Trgujemo z blagom, s stvarmi, ne pa z našo vestjo in našimi načeli. Z načeli ne bomo tržili. Ne delajte si nikakib iluzij, da nam bodo zapadni kapitalisti pomagali graditi socializem, torej tisto, kar sovražijo. Dali nam bodo samo toliko, kolikor je v njihovem interesu. V našem interesu je, da nam le nekaj dajo. Ne moremo preprečiti, da bi to hkrati njim ne koristilo, toda gradimo socializem na ia način, da dajemo za blago, ki ga dobivamo, blago, ne dajemo pa nikakib političnih ali kakršnih koli koncesij. Tako delati ne pomeni nič drugega, kot ravnati komunistično, socialistično, kar se tiče ekonomskega sodelovanja tudi z zapadnim! državami. Ce nismo dobili tukaj, bomo vzeli tam. Informbi-rojevski tisk vodi žc več kot leto dni kampanjo, kako prodajamo našo državo Za dolarje, jte od vsega za-
četka vodimo dosledno in samostojno zunanjo politiko in se bomo svojih načel vedno držali. To morajo vedeti vsi tisti, ki bi morda mislili, da bomo nekega dne podlegli težavam in prešli v njihov tabor. Mi ne mislimo iti v noben drug tabor. Ml nismo v nobenem taboru, ml nismo v nobenem bloku.
Z obrekovanji in žalitvami, ki jih Informbiro enako kot reakcionarni listi širijo v svet, mislijo, da nas bodo omajali, da bodo omajali naše ljudstvo. Za nas voditelje vedo, da nas ne bod« omajali, toda mislijo, da bodo lahko omajali ljudstvo. Toda oni ne poznajo našega ljudstva in reči jim moramo, da se motijo, če mislijo, da bodo omajali naše vrste.
Vemo, da nas reakcija na zapadu ne mara, da nas sovraži. Toda mi moramo sodelovati na gospodarskem področju z vsakim, k| hoče na temelju enakopravnosti sodelovati z nami. Na nenačelni politični bazi ne moremo sodelovati in to jim mora biti Jazuo. Temu načelu se ne bomo odpovedali tn bomo rekli, da ne potrebujemo ničesar, kajti sicer bi na ta način bilo konec naše neodvisno sti.
Ml se nismo hoteli odpovedati načelom marksizma in leninizma niti tedaj, ko je na nas pritisnila Sovjetska zveza. Nismo hoteli pred njimi poklekniti in kako bi pokleknili pred temi z zapada.
V svoji državi smo že postavili močan temelj — ljudsko, socialistično oblast. Se naprej se moramo boriti za dovršitev osnovne, kapitalne Izgradnje. Ce pa bi zapad ne betel tržiti z nami, ali pa da bi odpovedal že sklenjene pogodbe, da bi izvajal pritisk na uas, se bomo raje odrekli petletnega plana, kot da ne bi ostali dosledni v svojih načelih. Vedo naj vsi ljudje v naši državi, da se lahko naslonimo samo na svoje lastne sile.
številčno iiMična industrija
rasle i/ nekdaj zapuščeni Bnsni
Prvič v zgodovini služi jugoslovansko narodno bogastvo napredku in blagodati lastnega ljudstva
Na celem področju Tuzlanskoga industrijskega bazena, ' od reke Krivaje ter doline reke Spreče đo njenega izliva v Bosno rastejo številni objekti za izkoriščanje lignita, rjavega in črnega premoga, soli, nafte, azbesta, raznih surovin za metalurgijo in industrijo stekla, svinca, srebra, velikih bukovih in jelovih gozdov na planinah Ko-njuh in Majevica ter drugih surovin, katerih ima Bosna v velikih količinah. Posedanja raziskovanja so pokazala, da je samo lignita in rjavega premoga v Tuzlanskem bazenvjyrekod/rsctmìlijard ton.Ne~ mzis/cani m še predeli v dolini Spi-eče ter obronki Konjuh planine in Majevice. V Tuzli izkoriščajo sol že preko 400 let, o so do sedaj izčrpali manj kot pol odstotka preračunane količine. Ves ta predel Bosne dobiva od leta do leta močnejši industrijski značaj. Do konca petletke in še v teku drugih petletk se bo razvil v mogočnega giganta. Za razvoj Tuz-
lanskega bazena jc mnogo ;>ripo-iiugla gradnja proge Brčko-Bano-vict, ki je speljana preko slojev lignita in premoga do podnožja Konjuh planine. V gozdnih predelih Konjuh planine je zraslo novo rudarsko naselje Litva, ki se pretvarja v moderno rudarsko mesto. Na železniški postaji raste drugo mesto, ki bo postalo središčno rudarsko naselje inlikega Tuzlanskoga industrijskega bazena s C tisoč stanovanji za družine delavcev in tisoč stanovanji za samce.
V Tuzlanskem. bazenu bodo zgradili veliko koksarno, kjer bodo iz lignita iz rudnika Kreče proizvajali koks za metalurgijo. Proizvodnja v tem rudniku narašča. Pred vojno je dosegla največ okrog 306 tisoč ton letno, a danes preko milijon ton. V preteklem letu so začeli na tern področju kopati na šestih novih mestih, ki se bodo razvili v samostojne rudnike, kar bo še povečalo proiz-
Pceko Neretve pri zgodovinskem mestu Jablanica. Tu kjer so partizani l»4J prebili sovražna obroč, grade
danes velike hidrocentrale.
vodnjo. Za izkoriščanje odličneg črnega premega pa Udu začel nove rove na Majevici planini h okrog Jascnovice.
Prirodna bogastva teh krajci omogočajo tudi razvoj kemijske in dustrije. Največja kemijska tovai na v državi, tovarna sode v Lu kavču se stalno širi. Vanjo prih c 'ja dnevno preko 1000 ton surovi tn gonim. Letošnja proizvodnji soli mora po planu biti za 4 odst. večja od predvojne. Poleg U varne se gradi moderna terma' lekirarna, ki bo letošnje leto ž pod streho, a drugo leto mor oskrbovati' Z električno energij cel Tuzlanski industrijski bazen l bodoči metalurgijski kombinat Dobaju.
Poleg velike koksarne v Lukai cm bo v petletki zrasla vrsta to:v, m, ki bodo med seboj povezani Vzporedno s predelovanjem koks bodo v njih proizvajali benzol i druge derivate. Ze to leto bod poteg koksarne graditi tovarni benzola, amoniaka in žvepla, ostale tvornice prihodnja iek Glavna dvorana koksarne bo Vi soka preko 40 m in bo najvišj. tovarniška dvorana v državi. Ce lotni proces pretvarjanja ligniti v koks bo trajal IS ur, a letni bo dosegla proiztx>dnja preko din milijona ton.
Na vznožju Konjic planine ra ste tudi močna lesna industrija Gozdni pi-edeli dobivajo moderni prevozna sredstva, nove žičnice ki bodo nadomestovale veliko ste vilo delavcev in vpreg.
Pod Majevico pa nadaljujejo : raziskovanjem naflinih polj. V sta rem rudniku Sasi v tem bazeni pa raziskujejo ležišča srebra, s vin ca in zlata.
Prirodno bogastvo, ki je bili prej tako slabo izkoriščeno bo i socialistični Jugoslaviji popolnem preobrazilo Bosno. Kraje in indù sirijske objekte bodo povezoval industrijske železnice, avtocesti tramvajske in trolejbusne prog ki bodo tudi drugače pomagale i razvitliu tega predela Jugoslavij in prebivalstva.
KRONIKA
Plenum CK romunske delavske partije (komunistov) navaja, da so si kulaki prisvojili zemljo revnih kmetov in da grdo izkoriščajo kmetijske delavce. Do sedaj so v Romuniji ustanovili le 65 kmetijskih zadrug.
Državno posojilo, ki ga je razpisala albanska vlada julija 1949, je bilo že v nekaj dneh v celoti podpisano. Vendar pa podpisniki še do danes niso izplačali posojila. Zato izvaja policija pritisk na partijce in nepartijce, naj Izplačajo podpisane vsote, V skadr-skem okrožju ni bilo izplačanega niti 45%.
Na procesu v Budimpešti je bil
obsojen ameriški polkovnik Voge-ler na 15 let ječe angleški državljan Sanders na 10 let zaradi špijonaže. Dva madžarska državljana sta bila obsojena na smrt.
Bolgarska vlada je hotela s silo «vesti kolektivizacijo zemlje, pri tem pa n! dala nobene pomoči novoustanovljenim zadrugam. Stanje poljedelstva Je zato zelo težko. Samo v Kazanliškem okrožju so poslali vladi 1619 protestov, ker niso zadružniki dobili pomoči.
Glasilo CK VKP <b) «Pravda» graja člana Politbiroja Andreja Andrejeva, podpredsednika ministrskega sveta ZSSR zaradi uvajanja skupinskega sistema dela v kmetijstvu namesto brigadnega, kar bi dalo. boljše uspehe v kmetijstvu.
Romunska vlada Je priznala Združene države Indonezije in
sklenila vzpostaviti z njimi diplomatske stike.
Iz Msskve sta odpotovala v Peking predsednik vlade LR Kitajske Mao Ce Tung ter podpredsednik vlade in zunanji minister ter drugi člani kitajske delegacije, ki so prišli v Moskvo zaradi sklenitve kitajsko-sovjetske pogodbe.
Češkoslovaška polletja je aretirala več pripadn kov Ilegalnih terorističnih skupin, med njimi so tudi člani Komunistične partije. Glasilo CK KP CSR «Funkcionar» piše, da so partijske organizacije odgovorne, ker vstopajo v njene vrste saboterji.
V Sčečinu na Poljskem so obsodili francoskega konzularnega uradnika Ilobinota na 12 let ječe
zaradi vohunstva. Drugi francoski obtoženec je bil obsojen na 10 let. Od 4 poljskih obtožencev je bil eden obsojen na smrt, eden na dosmrtno ječo.
Sto ton lesa Je pripeljala motorna jadralca tz Albanije v Italijo. «Tempo» piše, da bodo kma. Iu prispele nadaljnje ladje z albanskim lesom In železno rudo.
Tudi na Češkem Je bil proces proti vohunom In saboterjem. Trije obtoženci so bili obsojeni na smrt.
Albanska vlada je priznala vietnamsko vlado Hočtminba.
■Rabolotčesko delo» piše, da za-temn,\ije|o uspehe, dosežene po
osvoboditvi na bolgarskih železnicah pogoste nesreče in katastrofe. Da so posledica oslabljene delovne discipline in neodgovornega odnosa uslužbencev do svojih nalog.
Romunija jc v svojem delu Donave vzpostavila kontrolo plovbe. Brez posebnega dovoljenja se nihče ne more vkrcati na ladje, tudi radiooddaj se ladje ne smejo posluževati, razen če so v nevarnosti.
Madžarska vlada Je uvedla smrtno kazen za vse prestopke, ki
bi škodovali uresničitvi petletnega načrta.
Tudi poljska- vlada Je priznala Združene države Indonezije In
javila da Želi vzpostaviti z njimi diplomatske stike. O tem sklepu je obvestila tudi nizozemsko vlado.
Napadi v Informbirojevsklh državah na jugoslovanske državljane so na dnevnem redu. V Sofiji so bolgarski agentje državne varnosti psovali in z revolverjem grozili tajniku poslaništva Rado-mlru Simiču in Milanu Rudežu Tako ravnanje ni slučajno, je Izl raz sovražne politike in informtil-rojevske gonje, ki jo bolgarska
vlada izvaja proti socialistični Jugoslaviji.
Madžarska agencija je objavila naslednjo vest: Predstavniki urada za sovjetsko imovino na Madžarskem so na svečan način predali Madžarski 9005 nemških patentov -registriranih na Madžarskem, ki so bill do sedaj v sovjetskih rokah. Res velikodušna poteza pomoči Sovjetske zveze Madžarski, ko ji na svečan način izroča «nemške patente registrirane na Madžarskem».
NEKAJ MISLI O
Homunističneni manifestu
oli oiedovi 102. obletnici
Komunistieni manifest sta napisala Marks in Engels, utemeljitelja znanstvenega socializma ter genialna voditelja revolucionarnega delavskega gibanja. Ko sta dajala revolucionarni delavski partiji prvi znanstveno utemeljeni in pisani politični program v obliki Komunističnega manifesta, tedaj Je imel angleški proletariat za seboj ie pol stoleija črne bede in prav toliko trde borbe proti kapitalističnim izkoriščevalcem in si Je nabral že bogatih izkustev ter Jih uspešno prenašal na francoski proletariat, ki se je prav tisti čas pripravljal na mnogo odločnejši nastop proti svojim razrednim sbvražnlkom. Mojstrov sin Je prekosil očeta-mojstra samega. Vsako revolucionarno gibanje temelji na stažih ter novih revolucionarnih izkustvih. Ta dialektični zakon velja v polni meri tudi za današnjo dobo. V Komunističnem manifestu sta Marks in Engels napisala to, kar si je želel najnaprednejši del proletariata in te svoje želje v korist celotnega delavskega razreda tudi jasno izražal. Njuna zasluga pa vendarle ni le v tem, marveč v obilnem znanstvenem delu. Marks in Engels sta proučila izkustva delavskega razreda vseh dežel, zbrala vse potrebne elemente, da bi pokazala, kam mora nujno voditi borba med kapitalisti ter delavskim razredom in ugotovila, kakšnih organizacijskih oblik se mora proletariat posluževati v borbi za oblast in socializem, ki bo odpravil vsako izkoriščanje človeka po človeku. «Buržoazija pa je skovala ne le orožje, ki ji prinaša smrt, rodila Je tudi ljudi, ki bodo to orožje uporabljali - moderne delavce, PROLETARCE» (KM, LJ., 1949., str. 34.). «Najbližji cilj komunistov je isti kakor vseh drugih proletarskih strank: formiranje proletariata v razred, strmoglavljenje buržoaznega gospodstva, osvojitev politične oblasti po proletariatu». (KM, Lj„ 1949., str. 41.).
TRDNE ZNANSTVENE UGOTOVITVE
Komunistični manifest spada v vrsto klasičnih marksističnih del. Z nastopom Lenina je napravila proletarska znanost še nov korak naprej. Lenin je razčlenil gospodarska in politična vprašanja imperialistične dobe z isto metodo, ki sta jo uporabljala Marks in Engels, prišel je do točnih in dragocenih znanstvenih zaključkov, ki so za dobo socialističnih revolucij odločilnega pomena. Lenin je zopet pokazal, da postane proletarska znanost trdna, če Je metoda raziskovanja pravilna. In prav zaradi tega imamo vtis, da je bil Komunistični manifest napisan šele nedavno, pa čeprav je od tega že celi 102 leti. V komunističnem manifestu čitamo to, kar sami doživljamo. Obstoj cele vrste socialističnih držav danes najlepše potrjuje pravilnost naukov Marksa in Engelsa. Se več, trdnost Marksove ter Engelsove znanstvene metode se kaže tudi v tem, da cela vrsta «znanstvenih» in «marksističnih» del ni vzdržala kritike ravno zaradi odmikanja ter opuščanja metode, ki sta jo uporabljala Marks in Engels in jo je tudi Lenin tako žilavo branil proti iažiznan-stvenim metodam. Globoko smo prepričani, da imajo tudi marksistična dela predstavnikov FLRJ prav tako na sebi pečat trdnih znanstvenih ugotovitev! Proletarska (socialistična) znanost bo dala tudi v tem primeru nekaj trajnega, marksistična metoda bo rodila še nove bogate sadove, ki so ogromnega pomena za razvoj revolucionarnega delavskega gibanja v svetu.
NUJNOST SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE
Kapitalistični družbeni red temelji na izkoriščanju proletariata s strani kapitalistov. Žrtev kapitalističnega izkoriščanja postanejo tudi drobM proizvajalci ter srednji sloji« pa splošno. Cilj, za katerim se kapitalist poganja, je' vedno in edinole profit. Kapitalista ne zanimajo potrebe delovnega ljudstva, on se podreja stihiji konkurenčne borbe. Zategadelj ima pred očmi le eno: proizvajati čim več in prodajati po cenah, ki mu omogočajo, da si utrdi pozicije na tržišču. Ta linija ni mogoča brez povečanega izkoriščanja proletariata. Kdor nima denarja, ta ne kupuje kapitalističnih proizvodov, ta Je na svojevrsten način izobčen iz družbe. Kapitalistični konkurenti se med seboj vedno bolj gloje-jo, močnejši požirajo šibkejše, kapital se vedno bolj koncentrira v rokah peščice kapitalističnih magnatov, na drugi strani pa se delavski razred vedno bolj množi in raste hkrati tudi njegova beda. Razvoj v navedeni smeri pospešujejo zlasti gospodarske krize.
«Sprva se borijo posamezni delavci ene tovarne, nato delavci ene delovne panoge v enem okraju proti posameznemu buržuju, ki jih neprenehoma izkorišča» (KM, str. 35.). Delavski razred vedno bolj izpopolnjuje svojo organizacijo. To doseže le z borbo. «Ta organizacija izsili priznanje posameznih delavskih interesov v obliki zakonov s tem, da izkorišča razkol med buržoazijo samo» (KM, str. 37.). Razvoj kapitalizma se vedno bolj približuje točki, ko Je proletariat prisiljen, da obračuna s svojimi razrednimi sovražniki in si zgradi svojo oblast. «Z razvojem velike industrije se torej buržoaziji izpodmika sam temelj, na katerem proizvaja in si prisvaja proizvode. Buržoazija proizvaja predvsem svojega lastnega grobarja. Njen propad in zmaga proletariata sta enako neogibna» (KM, str. 40.).
«Buržoazija ni sposobna vladati, ker ni sposobna zagotoviti svojemu sužnju obstoja niti v mejah njegovega suženjstva, ker je primorana dopustiti, da zdrkne v tak položaj, da ga mora buržoazija preživljati, namesto da bi jo on preživljal» (KM, str. 39.). Marks in Engels sta na mojstrski način pokazala, kako postane buržoazija s svojimi proizvajalnimi odnosi ovira za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil (napredka). Danes imamo na svetu milijone in milijone delovnih ljudi, ki jih je kapitalizem pritisnil ob tla in jim onemogoča, da bi sploh sodelovali pri gospodarski ter kulturni graditvi družbe. Tako nastopa doba socialističnih revolucij oziroma doba narodno - osvobodilnih vojn.
KDO SO KOMUNISTI
Komunisti postanejo tisti, ki se najdosledneje in najuporneje borijo za pravice delavskega razreda in delovnega ljudstva obenem. «Komunisti so torej praktično najodločnejši del delavskih strank v vseh deželah, tisti del, ki žene gibanje vedno dalje in dalje; v teoretičnem pogledu imajo pred ostalo proletarsko množico to prednost, da poznajo pogoje, potek in splošne rezultate proletarskega gibanja» (KM, str. 4L). Toda, kaj je z današnjimi krivimi preroki-kominformisti? Ali ti poznajo «pogoje, potek in splošne rezultate pro letarskega gibanja? Njihova praksa pokazuje, da tega ne poznajo. -V svojem delu uporabljajo metode, ki so bile tuje i Marksu i Engelsu. Oni ju potvarjajo in hitijo, da bi se čim bolj oddoljili od revolucionarne borbe. Trst nam najlepše kaže, kam vodi kominformistično likvidatorstvo. Naš delovni človek se seveda ne bo pustil prevarati, pa čeprav IL LAVORATORE «na vso moč popularizira» tako Marksa in Engelsa kakor tudi Lenina. Ko je nemški buržoaziji konveniralo, je rada izjavljala, da je bil Marks Nemec in ga Je proglaševala za svojega. Znano je, da je bila Hitlerjeva stranka «nacionalna» in «socialistična». Vsi lažirevolucionarji so se vedno pokrivali z zastavo revolucije.
PROLETARIAT IMA SVOJE ZAVEZNIKE
Marks in Engels sta posvečali temu vprašanju tudi v KM največjo pozornost. «Skratka, komunisti podpirajo povsod vsako revolucionarno gibanje proti obstoječim družbenim političnim razmeram» (KM, str. fi3.). ■Komunisti delajo končno povsod za združitev in sporazum demokratičnih strank vseh dežel» (KM, str. 63.). «Vladajoči razredi naj le trepetajo pred komunistično revolucijo. Proletarci nimajo v njej hič izgubiti razen svojih verig. Pridobe pa si lahko ves svet». (KM, str. 63). Komin-formisti v svoji najivnosti pa morda in vendarle mislijo, da sl bodo pridobili simpatije delovnega ljudstva na temelju laži, klevet in likvidiranja revolucionarne borbe!
POT V BREZRAZREDNO DRUŽBO
Brezrazredna družba ne nastane preko noči. Ta je najprej posledica zmagovite socialistične revolucije, utrjevanja nove ljudske (proletarske) oblasti, graditve in vzgajanja, rezultat naporne borbe, ki vodi preko socializma v komunizem. Ko bodo v procesu razvoja izginile razredne razlike in se bo vsa proizvodnja koncentrirala v rokah združenih posameznikov, bo izgubila javna oblast politični značaj». (KM, str. 49.).
Kljub 102. letu svoje starosti, bo KM obdržal pečat trdnih znan-stvenih ugotovitev, doprinašal v borbi proti ostankom razredov, dokler se ne bo zgradil komunizem. Njegove osnove so tako trdne kakor znanstvene ugotovitve predstavnikov KPJ, ki se poslužujejo tistih metod, katerih so Jo učili Marks, Engels ter Lenin in še drugi voditelji revolucionarnega delavskega gibanja.	VILHAR SREČKO
Ko hodiš po gorenjem Krasu koder je vojna vihra vasem prizanesla, naletiš tu in tam na dom, ki te že s svojo častitljivo zunanjščino pritegne k sebi, tako da ne moreš mimo, ne da bi si ga pobliže ogledal. Na borjaču slutiš vodnjak, latnik, gank, domačnost, ki je tako vabljivo, da sam ne veš kdaj si prišel skozi kalono in se znašel pred hišo. Tako nekako je bilo z mano zadnjič v Pliskovici pri Sirčnih, Gledam in strmim: na oboku hišnih vrat letnica — 1569; pri «hramu» (vinski kleti) druga letnica — 1594; na «šapu» vodnjaka tretja letnica — 1633, Iz razmišljanja me je vzdramila glasna beseda gospodarja, ki je prišel od nekod z vasi. Karlo Sirca — v priloženi podobi 9ioji na pragu svoje bUe — se je ponorčeval: «Kaj bi nam rad odnesel štirno? Ne bo nič — je ne damo!» Ker mu nisem ostal dolžan. sé ie vnel živahen razgovor in kmalu je prišlo na dsn, da pri hiši hranijo še nekaj zanimivega; cel kup starih papirjev. S prijaznim gospodarjem,ki jih jerad« volje prinesel iz «šentiža», sva začela potrpežljivo obračati list za listom. Poglejmo, kaj se skriva za temi orumenelimi listi.
Nad tristo let so spravljali pri Sirčnih vsako pisanje, ki se je kakor koli nanašalo na njiliov dom, na gospodarstvo, na družinske člane, ki so odhajali ali pristopali k hiši. Ni čuda, če se je v tristo letih nabralo več svežnjev kupnih pogodb, terjatev, tožb. ženitovanj-skih pisem, davčnih obveznic, potrdil vseh vrst, potnih listov, prošenj, uradnih odlokov zasebnih pisem itd. itd. Prezani-miva je že zunanja podoba vseli teh listin. Jezik je najprej italijanski, nato se mu pridružuje nemščina, sledijo poizkusi slovenskega pisanja, vmes je zašlo nekaj francoskih tiskovin, ugled slovenščine rase, nemščina se umika na vseh področjih, potem se nasilno ugnezdi italijanščina. končno pa — v naših dneh — zmaga slovenščina. Listine so nastale v najrazličnejših svetnih in cerkvenih pisarnah: v Devinu, v vipavskem Svetem Križu, v Štanjelu, v Postojni, _v. Trstuitd;opremljeie so z žigi in podpisi grofov notarjev, županov, uradnikov vseh mogočih činov in narodnosti, ki pa so si bili edini v tem, da je treba slovenskega kmeta izkoriščati in mu ne dati možnosti, da bi se zavedel svoje podrejene vloge in se osamosvojil.
Ce bi se kdo hotel resno poglobiti v to, kar nam Sirčne listine pripovedujejo naravnost ali med vrstami, bi nam mogel dati lep« knjigo o slovenskem kmetu na Krasu v zadnjih tristo letih. Najstarejši akt — če nisem kaj prezrl — je iz leto 1630: napisal ga je v KazljafS Bartolomio Rainer; v italijanskem tekstu nastopa Prvi Po imenu znani Sirca — Tonek (Tonig.) Drugi akt oménìa Ton. kovo hčer Anico in zeta Jožefa Pregla iz Rihemberga, ki potrjuj« prejem dote v znesku sto forintov. Seveda ne mo-
r

« h/«.*
dC AL JjL-...
Z Zt&J&r -



Anton Sirca «decano» (vaški župan) potrjuje, da je neki dolg plačan.
ŠIRČ1N HIŠNI ARHIV
Hišni arhivi, ki jih je precej po kraških.vaseh, nam veliko povedo o življenju naših dedov.
Te velikokrat raznesejo otroci ali pogubijo ljudje. Zato naj velja: kdor Bi po kakršnem’ koli naključju imel pod svojo streho stare listine, r naj se zaveda, da je odgovoren pred skupnostjo
.'f*.
V PLISKOVICI
umljive ali nerazumljive, v domačem ali v tujem jeziku, ikor varuh dediščine, ki ni več izključno zasebna last.
remo slediti vsem aktom zapovrstjo, zato poglejmo izmed tujejezičnih le še enega. ki je nastal v Zabijah lete 1690; Pliskovljani in Kosovelci se obvezujejo, da bodo grofu Lantieriju vsako leto plačevali pašnino (arbadigo) ‘od drobnice, grof pa se obvezuje, da ne bo terjal od njih desetine od žita in drobnice, obenem pa jim dovoljuje, da sanejo po stari navadi prosto pasti vsak« vrste živino. V pričujočnosti štirih prič iz Zabelj je bil sklenjen t& sporazum med zastopniki omenjenih dveh vasi — za Pliskovico Gašpar in prane Sirca, za Kosovelj« Jori Žerjav in Marko Vrabec — in med grofom Gašparjem La^tie-rijem, ki se je lastnoročno podpisal in pritisnil svoj pečat.
Posebej pa bi se tu pomudili p« listinah v slovenskem jeziku. Danes, ko šovinistični oblastniki v Trstu in okolici še zmeraj zapostavljajo slovenščino in ji ne priznavajo enakovrednosti z italijanščino, menda ne t>o odveč, če z neovrgljivimi dokumenti pokat. Žano. da bo slovensko uradova. nie v vaseh blizu Trsta kmalu 150 let staro. V ta namen podajam pregled slovenskih listin v Sirčnem arhivu od konca 18. stoletja do leta- 1850.
1. Brez datuma: Na hrbtno stran italijanskega «pisma» iz 1 1783. ki pravi, da je Andrej Polšak iz Smarjan posodil Stefanu Sivci 50 dukatov, j« upnik pripisal: «Leta suma od letega Daugg kar je u letem Pismi sam jest por nunama plače» zase jenu za svoje virbe od Andrea Sirca siz Pliskauc. Andrea Polšaki).
2.1803: Andrej Vrabec odobrava, da so mu bili varuhi «predali za 24 zlatih enp dolino per kauči imenuvano«. Ko pa je «peršu 24 leitam» in s tem postal polnoleten, ie sam sklenil novo pogodbo. Pisal Anton Sue.
3.1806: «Martin Kupic je predali edno oranie katero se kliče nad bregam Andreu Sircu od Stefana... eden krat za ni-mar». Podpisan je rihtar Anton Sirca».
4.1816: Stefan Sirca je dobil od vaškega župana (dect^o) Antona Sirce 90 dukatov posojila, kakor priča italijanski akt, napisan pri gosposki v Zabijah, Sledi slovenski pripis
'	•*	::	v * '£'< >
7*“'A- ~ ■*'	«S	*'4,
'd—..............’mj


A----	.
--S
_____________
Slovenska
1140 na
pobotnica
kolkovanem
F
■—

"•V
A*!*	•>/ C"»-
, tu, '*... I ftyia ■	Jjjliyty-.	~
■	.{*/' >tn	. Mm
r,	j*
•n	'4*trn*.* jjrrMf*	m/twrc /»*,*»/> *,/&**»£
.M- '
Sa* t
* -
;	v.
i _v

■m
rrT,:'
,/Jn:

Antona Suca. Na 4. strani je ro. ka, ki je pisala št. 3, dostavila: «Douh j e plačou ma od Pisma ne».
5.1821: Pobotnica:«Antoji Gec sia Koppiga (iz Skopega) si je dinasm dan rihtig spovedou, da je primu od And. Sirca sis Pliscavice 16 f 2 kr inu lete zatu, ki je biu porok Andrea Sirca za blaža Cvekoviča iz Zgonika...» Pisal Anton Sue.
6.1823: Pismo Andreja Sirce bratu Francu, učitelju v Umagu v Istri. Pisava je ista kakor pri št. 2,4 in 5. K temu pismu se vrnemo ob drugi priložnosti.
7.1827: «Bala od Merjang hči Andrea Sirca oženeng iz Valentinam od Anton Sue oba iz Pliskavice šacana (ocenjena) sKuzi Mojstre Žnidarje zdolaj pod pisane... Skuzi mene Anton Sue župan». (Tukajšnji A. Sue pa ni istoveten s poprejšnjim).
8.1833: «Na, Andr. od Andr. Sirca... Vam s« položi Execu-zion Saudaiki... za pollo Cest inu boste plačan 6 kr. vsaki dan tukaj. Komcss’i'i u Staj-nelli na 23 10 1833». Uradnikov podpis nečitljiv.
9.1835; za 310 f laj podpisa Sirca... pen
tinga, (pobotnica) ie sva midva zao-rihtig od Andrea _ela, na. rajtingo Dota od njcgtve hčere Merjane..., Skuzi meni Anton Sue župan».
10.1835; Ilarjana Sirca potrjuje, da j« Prejeia za svoj «part po oteti inu materi» 750 fl «tu je 100 f Dote inu Bale 150 1 kokerpisn10 ženituvansko narjeno v' Staneli... Sirn popol. nama odmjtana.u k’ veiimu-vervanju «e pred prosenimi pričami poikrižam zatu ki nez-nam pisat». Pisal Anton Sue župan.
11.1837: fOacinga bale Tare-zie Sirca katira se je omožila iz Francetam. Rebula iz Vovči-gradu... Skuzi mene Franc Sue».
12.1840: Pobotnica «čez šest nu devedeset goldinarjev... katere sva mi đva (M. Rodež iz KobileglavC in njegov sin A. R. iz Semarjen)... rihtig perieli, od Andrea Serca jz Pliscavice, za en star dovh čez kateri je bila glihinga pisana per Pravici v' Stanel’... Skuzi me^i An. ton Sue žUPun». Na uradnem papirju, koiekovanem za 15 krajcarjev.
13. Brez datuma, najkasneje o pustu 1842: «Bala Marjane Kobencel iz Mavhin». Podpisana sta Vaientin Sue in Anton Sirca. K popisom bale Igi. še št. 7 in 11) se vrnemo v posebnem članku.
14.1844: «Rajtinga met An-dr.eam in Sinam Antan Serca iz Pliscovce k oker dolžniki, inu Anna Arih iz Tersta posojav-ka». Ta je že 1.1826, ko je bila še samska in se je pisala Sirca, posodila svojim sorodnikom v domači vasi 40 f. Toda dolg od takrat ne samo da ni ugasnil, ampak je celo narasel na 50 goldinarjev.«Skuzi meni Anton Sue pisau inu priča».
15.1849: «Vervanje. Jest zdo-lej podpisan dam vervanje Antonu Sirca iz Pliskovice, de leto kravo katiro on u Omago žene, ki je rusa inu brez nobe-niga roga, je lasno njegova. Pliskovica na 2. Julia 849. Anton Sue. župan».
Izražanje v teh listinah je večkrat okorno, polno tujk neknjiževnih oblik in besednih zvez. Pomisliti pa moramo, da gre za puste denarne zadeve in podobno. Pisci so domačini, a pišejo službeno in svojemu
imenu pristavljajo po navadi svoj uradni naziv: «rihtar, «dekan». župan. Kjer nj šlo drugače, je pisanje celo na kolKo-vanem papirju. Na vsak način so ti papirji imeli pravno moč in veljavo, sicer bi jih naš kmet ne naročal in ne hranil. Iz tega sledi: naj bo skromno kolikor hočete, vendar je to že pravo pravcato slovensko uradovanje.
Podobni hišni arhivi — branijo jih še mnogokje — bi nam v medsebojni povezavi povedali veliko več kot redki osamljeni primeri. Pri Koimanovih v Mavhinjah je n. pr. že dr. Lino Legiša svoj čas našel «v starih predalih» prav take orumenele liste, ki pa so bili med zadnjo vojno uničeni (glej Jadranski Kalendar «Istra», 1935, 148 in «Ljudski tednik» II št. 61,3.4,1947:	«Kos .zgodovine
kraške vasi»). Tudi France Bevk V povesti «Srebrniki» govori q skrinji z dvema predaloma: «v manjšem sq bili plesnivi papirji, ki jih je bila kdaj poslala gosposka in jih je raztolmačil župnik, a jih zdaj nihče več ni pogledal ne bral». Take hišne arhive žal premnogo-
krat raznesejo otroci ali pa po-guoijo Jjuuje, Ki nimajo pravega ounosa cio spominov na preteklost. V Socerou ' št. 7 «pri Lovrini» smo elani ekipe ISt-nograiSKega muzeja iz Ljubljane lansko jesen videli .v kuhinji na tleh grmado papirjev, pripravljenih, da jih gospodinja porabi za na ogenj. In vendar je bila na kupu tudi listina, ki ni zaslužila takega konca (čeprav le prepis prepisa). Govori o starem sporu med soseskama Draga in Beka zaradi pašnikov «Žavod» in «Botač». Gosposka je leta 1771 prisodila vaščanom iz Drage isto pravico do proste paše, kakor sta ju uživali vasi Ocizla ir) Socerb, sklicujoč se pri tem na še starejšo razsodbo iz 1.1663. Za krajevno gospodarsko zgodovino taki dokumenti nikakor niso brez pomena. In če k temu dodamo, da so izvirne listine, ki so jih hranili po gradovih in drugod, šle največkrat po zlu, potem razni papirji v kmečkih hišah dobe čisto drugačno veljavo. Pokojni Virgil Sček mi je pravil, da so v trgovini Jogan v Sežani nad dvajset let zavijali sir v stare listine, kupljene na javni dražbi arhiva Završniške gospoščine, kjer so bili podatki neprecenljiv« vrednosti za zgodovino gorenjega Krasa in severne Istre. Tu ne bomo zvonili po toči, samo nekaj je treba pribiti: kdor bi po kakršnem koli naključju imel pod svojo streho stare listine, razumljive ali nerazumljive, v domačejn alivtujem jeziku, naj bj se zavedal, da j« odgovoren pred skupnostjo kakor varuh dediščine, ki ni več izključno zasebna last. Ce bi pa iz naših znanstvenih in kulturnih centrov odšle na deželo vsaj majhne skupine arhivarjev nalašč z nalogo, da poiščejo in pregledajo vse še ohranjene hišne arhive, bi rem odkrili preneka-tero zanimivost.
Karlo Sirca pred domačim pragom
KORUZA IN ŽIVLJENJE
O vsestranski koristnosti koruze in o njeni zmagoviti poti v svet
iz leta papirju
■Glihinga» iz leta 1103
Kaj bi dejal Knajp £e bi vedel vse o koruzi, kar mi vemo
Stari dobričina Knajp pravi nekje v svojih knjigah, da bi moral človek vedno, kadar gre mimo bezgovega grma, sneti klobuk, kajti ta grm ima v sebi mnogo dobrih in koristnih snovi. Kaj bi šele dejal dobri Knajp za koruzo, če bi živel dandanes? Kaj vse vsebuje in kako koristi človeku! Ne vem, če je vsem znano, kakšen pomen ima naša ljuba koruza. Ko rečeš koruza, kaj vidiš drugega kot njivo visokih stebel s cveti na vrhu, dolgimi listi in storži, iz katerih lezejo dolge mustače, ki si jih otroci pritiskajo pod nos; mogoče se še spomniš sladkih pečenih sočnih koruznih storžev, potem vidiš toplo kadečo se polento, malo lepih cvrtih ribic in pol litra črnine. Smo že tam. smo že pri vinu. Nehajmo raje.
Tudi koruza drži svet pokonci. Četrti steber je
Koruza je ena izmed onih rastlin, ki drže svet pokonci. Pred njo so samo še pšenica, krompir in riž, nato je takoj koruza. Svetovne statistike, ki lažejo, se pa lahko zmotijo za nekaj tisoč stotov, pravijo, da so leta 1948 na vsem svetu pridelali 1434 milijonov stotov pšenice, riža 1407, krompirja 1310, koruze pa 1115 milijonov stotov, to bi se rekjo 111.500 milijonov kg koruze. Niso od muh te številke. Prebivalcev pa je leta 1948 bilo na svetu baje 2.848.000.000. Ce bi torej porazdelili po vsem svetu na vsako glavo enak del koru že, bi padlo na vsakega 47 kg. Seveda pojedo v nekaterih pokrajinah več, drugod manj koruze. Koruza sicer marsikje raste, toda Izplača se jo gojiti le v določenih toplih krajih. Ljudje pravijo, da se koruza najbolje počuti ih najbolje rodi tam, kjer dobro uspeva tudi vinska trta. Prav vse dele koruze lahko izkoristimo
Od koruze izkoristijo ljudje prav vse; zrnje, steblo, storže, stržen, liste in ličje. Vsa koruza gre k korist človeku, toda
človek použije od nje le manjši del, z večino koruz« pa krmi svoje domače živali. Seveda tudi domače živali ali pa izdelke iz njih končno človek poje in tako torej vso koruzo v predelani obliki. Se največ koruze pa pojedo prašiči; razmerje med človeškim želodcem irj prašičjim je P3 znano‘
Kaj vse vsebuje koruzno zrno in kal vse delajo iz škroba
Oglejmo sl n.pr. samo koruzno seme. Saj 8a Poznate, koliko raznih oblik, koliko barv, toda vsa so enako zgrajena. Okoli kožica. P°d kožlco zunaj trdi znotraj mehki <?el sin SP°* daj kalček. Kožica je iz celuloze, trdi del je iz trdega škroba, mehki iz mehkega, kalček, iz katerega bo zrasla nova rastlina, pa vsebuje mnogo maščobe. Mehki in trd* skrob°v del dasta moko zdrob m kosmiče. Koliko raznih jedi iahko pripravimo iz tega- Toda tudi moderna kemija,nl P^snesia koruzi Škrob Je mogoče izkoristiti za prehrano i« industrijo. Pudingi so i* samega škroba; malo sladkorja, malo dišave,
sče škroba v slaščičarnah kreme! P« jajo p0 20 lir. tonam jih po tjgta krema vmes
da a kv ViVlilii listl kot napiti, Sdk/riTnadišavljeni škrob. Pa čokolada! Vseh cen je je; v eni je več Kaka-a. v drugi več škroba Tovamarji ie vedo, kako se taki reži streže. In v raznem kandiranem sadju in želejih! Koliko je tam napitega škroba, da napolni prostor in poveča težo-
Poglejmo Se škrob v industriji. Škrob uporabljajo perice v tekstilDih tovarnah škro-bijo platno, da ie bolj trdo. Tudi v kozmetikl ima važno vlo-go; vse mo#001 Pudrl vsebu-jejo škrob. ,jC?ruza. kako sl draga, ko prldcš.v le»e škatlice s francoskimi napisi, malo obarvana in mal° odišavljena in si lepe dame potresajp s te-
se kuha, lepa vre-
boj svoja ličeca. Tudi za papir in razstrelivo je mogoče dobro izrabiti škrob. Škrob lahko spremenimo tudi v dekstrin. Dekstrin je nekaj takega kot kruhova skorja ali pa sladko lepilo na znamkah ali lepilo, s katerim lepijo plakate. Dekstrin je v raznih sluzih, v kleju, v lepilu za tekstilije in pride prav tudi kot vezilo za u-metne ognje. Tudi sirupi so iz škroba, in sicer sirup, kj ga pijemo v zdravilih, sirup, ki ga uživamo v raznih pijačah in jedeh, sirupi v sladoledu v slaščicah in sirupi, ki jih rabijo za izdelovanje čistil za čevlje. In za vsem tem stoji ponosna lepa koruza. Ali mislite nanjo, ko ližete sladoled, ko drobite stožec za sladoled. Se je spomnite, ko lepite pismo in znamko, vam pride na misel, ko pišete po gladkem papirju? Klobuk dol pred njo, bi dejal stari. Knajp, če bi vedel samo to, toda to še ni nič. Pa sladkor, iz koruze; prav poseben, lahko prebavljiv sladkor je to, ki ga dodajajo hrani Za otroke, za bolnike, sladkor za karamele. Pa tudi pivo je iz koruze. Saj ne veš, kakšno pivo piješ, ali iz koruze ali ječmena, vež le, da mastno plačaš. In iz tega sladkorja je tudi mlečna kislina, ki jo predvsem uporabljajo za strojila in umetno svilo.
Koruzni kalček ‘n njegova olja Iz kalčka dobivamo predvsem olje. Vsi vemo. da se koruza rada kvari in postan« žaltava; kaj ne bi, ko pa ima kalček toliko masti v sebi. Modema kemija in tehnika znata delati iz kalčka olje za solate, za cvrtje in za razna zdravila Seveda tudi margarino. Poleg teh užitnih olj izdelujejo tudi olje, ki ga predelajo v lepilo in barvo za tkanine. Toda deli kalčka dajo tudi snov, ki dobro nadomešča gumij, iz katerega delajo radirke, podpet-nike in gobe za umivanje. Pa milo, glicerin delajo iz tega olja. In iz glicerina nitroglicerin, i* tega pa dinamit,
Listi, stebla, storži
Iz stebel delajo papir, da ne omenimo, da jih dajejo tudi živini kot krmo, da ponekod v svetu krijejo z njimi strehe svojih kolib. Storže uporabljajo kot pluto, iz njih delajo mako za čiščenje kožuhov, prah za poliranje kovin, za odstranjevanje olj s kovin, dobra gnojila, pipe in seveda so tudi odlična krma. Z listi, predvsem z ličjem polnijo slamnjače, vlagajo jih med razne predmete, da se ne razbijejo. Pa tudi odličen papir, celuloza in nitroceluloza so iz koruznih listov.
In še bi lahko pravili in pravili. Kje so še alkohol in vsa njegova velika vrednost v zdravilstvu in tehniki. Pa aceton. Spomnite se samo lepih bleščečih damskih nohtov, da ne mislimo na vs« drugo. In tam koruza in uboga delavka s črnimi nohti, ki jo pleve in okopava. Pa furfurol in z njlim v zvezi umetne smole, fotografske plošče, razni deli pri električnih napravah. Zašli smo daleč in vendar smo napravili šele prve korake. Ne bi dejal pokojni Knajp, da se odkrij, poljubiti bi jo moral, ko greš mimo nje, ko raste na polju.
Mogoče bo kdo dejal: «To so pa res zanimive stvari; kdo bi si mislil. Vedno sem menil, da je koruza dobra le za polento, pa Za prašiče in kokoši». Vidiš, kako se lahko zmotiš o nekom, ki ga ne poznaš!
Jugoslavija in koruza
Polovica vse koruze na s ve Ul zraste y ZDA. Tudi Jugoslavija je močna v koruzi, saj je na svetu na petem mestu; pred njo so le ZDA, Argentina, Brazilija in Romunija. Italija ne pridela niti pol toliko koruze kakor Jugoslavija, kljub temu, da ima trikrat toliko ust.
Koruza je prišla k nam preko morja
Umljivo, da imajo ZDA toliko koruze, kajti dokler ni prišel Kolumb v Ameriko, v Evropi koruze niti poznali niso. A-merika nam je dala koruzo, krompir, tobak, papriko, para-
dižnike in še marsikaj. Tam so ljudje živeli in še žive na koruzi. V starih grobovih davnih ljudstev, ki jih več ni, najdejo koruzo. Pa na starih slikah bogov, na starih spomenikih, je v mnogih krajih koruza. In stare indijanske pravljice, govore, da je zrasla koruza tam, kjer so se božje noge dotaknile zemlje. Stara pravljica Indijancev iz Južne Amerike pripoveduje o dveh bratih, ki sta na visokem hribu ostala po groznem potopu. Papiga pa jima je prinašala hrano iz koruze, končno pa se je spremenila v lepo deklico, s katero sta namnožila človeški rod in še ju je ta deklica naučila obdelovati koruzo. In neka legenda pripoveduje o puri, ki je v kljunčku prinesla koruzo ljudem in od tedaj izvira koruza.
V prav starih časih so Indijanci tako čislali koruzo, da so jo sadili le okoli svetišč in smeli obdelovati zemljo za koruzo 1« z zlatim orodjem. Ze stare knjige rodu Maja govore, kako gojimo koruzo.
Življenje Indijancev je bilo v rokah koruze
Indijancem je bila koruza vse. Narava jih je naučila, kako naj z njo ravnajo. Ko je ozelenelo hrastovo listje in se potegnilo za velikost mišjega uSesa, so vedeli, da je čas saditi koruzo. S preprosto motiko iz kosti ali rogov so zrah- . ijsli zemljo in vanj« posadili koruzo. Ponekod so v vsako jamico še priložili ribo, da bi pognojila zemljo. Cela plemena so obdelovala skupne njive. Oboroženi delavci so čuvali delavce okoli njiv, da ne bi prišli sovražniki in uničili setve. Po setvi so noč In dan odganjali ptiče, da ne bi pokradli zrnja ali pa kvarili mladih in zorečih rastlin. Ko so bila semena v zemlji, so moški odšli na lov in se vrnili šele, ko so videli, da kukajo iz zemlje vijoličasti podleski in da je čas, da se vrnejo domov obirat koruzo. Ob žetvi in setvi so napravili velike veselice s pefiem in plesi, da se priporočijo in
zahvalijo bogu sonca in dežja, kajti življenje teh ljudi je bilo v rokah koruze, koruza pa v rokah sonca in dežja. Ko so odhajali na lov, so nesli s seboj koruzo, jemali so jo : seboj tudi v boj. Njih ženske so zrna drobile na preprost način z žrmlji ali pa s kamni. Od lovskih plemen so kupovali kože, konje, živino in kožuhe ter jih plačevali s koruzo. Koruza je bila začetek in konec življenja v Ameriki.
Slaba je predla belcem v novem svetu, dokler se niso sprijaznili s koruzo
Ko so prišli belci v Ameriko, so prvo leto otepali glad in jo hoteli pobrisEti nazaj v Evropo. Njih vodja John Smith jih je bodril obupujoče: «Bomo preživeli; saj tudi rdeči Ijudj« žive. Zvedeti moramo, od česa oni žive». Končno se je našel rdečekožec Squints, ki je naučil bele priseljence gojiti koruzo in lakote ni bilo več. Potem pa so beli ljudje uničili rdeče; požgali so gozdove, sadili koruzo in zrasla je Amerika, severna in južna. Danes so ameriške čete v Trstu in tudi s tem je koruza v zvezi.
Pot koruze okoli sveta
Ko so prinesli koruzo v Evropo, so jo najprej gojili le po vrtovih, k0 so pa uvideli kaj koruza pomeni, se je pričel nje zmagoviti pohod okoli sveta. Ob prihodu na Kitajsko so Evropejci našlj tam koruzo, ker si je prej že utrla pot preko gora, rek, doline in puščave ter čez kitajski zid. Njena pot je vse hitrejša in veličastne j ša kakor pot krompirja. Pomislimo, da je leta 1492 prišel Kolumb v Ameriko, da pa imamo v Evropi že leta 1542 prvo sliko in točen opis koruze y knjigi Leonarda Tuksa. Leta 1573 je kitajski pisatelj Li Shilv Chen v knjigi «Pen ts’ao kang trnu» točno opisal in narisal koruzo. Zmagoslavna pot koruze je šla tako dalje in ko so prišli belci do neznanih afriških plemen, so tudi pri njih že našli koruzo.	T. P.
TO m ONO Ml TU in TAM
VARJENJE V HLADU
Poročajo, da so izumili neko pastozno mešanico, s katero lahko v .hladu varimo kovinske dele Osnovna sestavina te paste Je aluminijev prah. S ščetko nanesemo to snov na kovino, ki jo varimo. Kakor hitro izpari topilo, ki je v tej pasti, se kovini sprimeta, kakor da bi bili varjeni v vročini. Zaenkrat prihaja v poštev ta postopek predvsem pri popravilu avtomobilskih blatnikov.
SLADKOVODNE RIBE IZGINEVAJO
Evropski ribiči sladkovodnih rib so izredno vznemirjeni zaradi pojava, da se vedno bolj zmanjšuje zarod sladkovodnih rib. Predvsem v Italiji najbolj občutno izginevajo ribe. Pa tudi iz ZDA prihajajo vesti o manjšanju števila ondotnih sladkovodnih rib. Navajamo podatke, ki Jih priobčuje neka znanstvena revija o zarodu postrvi. V ameriškem jezeru Huron so v letih 1695 do 1935 nalovili letno po 800.000 kg postrvi. V dobi med 1936 in 1939 letom so letno nalovili v istem Jezeru le 620.000 kg postrvi. Leta 1940 je znašal plen postrvi
4800.00	kg. Najslabši ribolov pa je bil leta 1948. V vsem letu so nalovili v omenjenem Jezeru samo 2400 kg postrvi! Podobno je v jezeru Michigan; pa tudi v Kanadi vedno bolj izginevajo ribe sladkih vod.
Strokovnjaki si belijo glave s tem, da bi preprečili ta neugodni pojav. Vendar dosedaj še niso imeli vidnega uspeha.
KOLIKO BOLNIKOV JE NA SVETU?
Na vsej Zemlji je okoli 2.254 milijonov ljudi. Marsikateri črnogled bo rekel, da so vse te osebe bolne. Mi pa poslušajmo besede strokovnjakov. Lansko leto Je bil nek zdravniški kongres, na katerem je znani zdravnik rekel, da je na vsem svetu okoli
1.000	milijonov oseb, k! jih lahko imamo za bolnike. Saj je na vsem svetu 300 milijonov oseb, ki so bolne na malariji!
NAPRAVA
ZA STENOGRAF1RANJE
«Palantype» se imenuje svojevrstni aparat, ki so ga zgradili v Angliji. S to napravo lahko beležimo tudi najhitrejšo govorico v kakršnem koli jeziku. Na prvi po. gled je videti aparat tak kakor pisalni stroj. Saj je opremljen tudi s tipkami, vendar je njih ustroj drugačen kakor pri običajnem pl salnem stroju. Določene znake udarja stroj na papirni trak In iz te pisave lahko razberemo ono, kar smo s tem strojem zabeležili.
QQQQQ332323
Za gospodinjo in dom
AUREOMICIN I
novo uspešno zdravilo
Neutrudljivi raziskovalci so v boju za ohranitev življenja obogatili zdravilstvo z novim čudovitim zdravilom. Iz zlatorumene plesni so pričeli izdelovati aureomycin, s katerim lahko ozdravimo mnogo bolezni, ki so do zdaj kljubovale vsakemu zdravljenju. 2e dolgo so sku-iali ustvariti takšno antibiotično sredstvo, ki bi preko prebavil uničevalo v krvi in tkivih razne povzročitelje bolezni ter bi bilo za organizem neškodljivo. Indijskemu učenjaku Yellapragada Subba-Ro-wu se je s pomočjo sodelavcev to posrečilo.
Poskusi na živalih so pokazali, da aureomycin prav tako učinkovito in hitro zdravi okužitve s pnevmokoki, streptokoki in stafilokoki kot penicilin. Toda ne samo to, temveč še več. Aureomycin uničuje tudi razne bakterije, ki povzročajo obolenja sečnih izvodil, proti katerim je penicilin popolnoma brez uspeha. Poleg tega je aureomycin uspešno zdravilo proti raznim ame-rikanskim pegavcem.
Aureomycin se je izkazal tudi kot izvrstno zdravilo, proti virusnim obolenjem. Virusi so ona najmanjša živa bitja, ki podobno kot bakterije pozvročajo razne bolezni, toda so tako majhna, da jih z današnjimi mikroskopi ne moremo videti. 2e najmanjše količine aureo-mycina lahko na primer imunizirajo miši proti virusu psitakoze (nevarne bolezni, ki se prenaša od papige na človeka) pa čeprav virus vbrizgamo neposredno v možgane. Do zdaj 5e nismo poznali tako posrečenega zdravila, ki bi tako uspešno uničevalo najnevarnejše mi-kroke in biki tako neškodljivo za Človeški organizem, kot aureomycin.
Ves medicinski svet je bij presenečen, ko se je z aureomycinom posrečilo ozdraviti težko infekcij, sko bolezen, proti kateri smo bili brez orožja. Pri tem mislimo na virusno pljučnico, ki je ena izmed pre-cej pogostih in nevarnih pljučnic. Bolezen je značilna po tem, da bolnik vedno bolj propada in po dolgotrajnem, brezuspešnem zdravljenju navadno umre. Z aureomycinom pa lahko takšno pljučnico zdravnik že v nekaj dneh ozdravi doma, ne da bi bolnika pošiljal v bolnico. Značilno pa da aureo-
Oi la presneli nahod
Prav danes se te je lotil, ko Je nedelja, tvoj edini prosti dan. No, pa ni treba ravno preveč obupavati, poskusi z nasvetom, ki ti ga bomo napisale, morda nahod Se ni tako trmoglav. Tote! pogum, zgodnje jutro je še in ves dan je še pred teboj.
Najprej se okoplji v zelo vroči vodi. Ako pa tega ne moreč storiti, ker nimaš potrebnega prostora, napravi le zelo vročo, nožno kopel. V vodo vrzi pest kopelne soli. Nato lezi v postelo, se dobro pokrlj, vzemi dve tableti aspirina, popij več skodelic vročega žajbljevega ali kamiličnega čaja, da sè boš čim bolj spotila. Pokosi le nekaj lahkega in nobenih alkoholnih pijač. Vstani okoli pete ali Seste ure popoldne, si krepko odrgni vse telo s fro-tirnato umivalko, ki si jo omočila s kolonjsko vodo (samo po sebi je umljivo, da mora biti prostor segreti), na otekle in rdeče oči daj kamilične obkladke in jih za pol ure preveži z rutico, prav tako masiraj previdno nabrekli nos s kolonjsko vodo, ki si ji dodala nekaj kafre (en g kafre, 15 g kolonjske vode); če so ti ustnice zaradi prehlada vse razpokane in suhe, jih namaži s kakaovim maslom, ki ga dobiš v vsaki lekarni, ako pa je tvoj glas hripav, vzemi tablete sladkih koreninic.
Ker bi pa le rada oosia v družbo, kamor so te povabili prav danes tvoji znanci, ti damo še nekaj praktičnih nasvetov, kako se opraviš. Zaradi prehlada je koža na obrazu suha in hrapava, namaži si jo s pol mastno dnevno kremo, pudru se to pot odreci. Letos so moderne volnene majice, gotovo imaš tudi ti eno temnejše barve. Oblici Jo in jo osveži z belim ovratnim nakitom, izberi si obleko, ki ne bo Imela globokega izreza in ne kratkih rokavov.
mycin ni tako učinkovit proti tuberkulozi kot streptomjcin, kar velja tudi za tifus, pri katerem je danes najbolj uspešen kloromice-tin.
Kot že omenjeno, je aureomycin neškodljiv in način njegove upora be tako enostaven, da predstavlja res čudežno zdravilo. Se pred nekaj leti je bilo na primer treba tru-dapolnih laboratorijskih in kliničnih preiskav, da smo ugotovili, ali povzroča pljučnico pnevmokok ali Friedlanderjev bacil ali eden izmed virusov. Danes zdravnik ne potrebuje vseh teh preiskav, kajti čim ugotovi pljučnico lahko seže takoj po aureomycinu in gotovo ne brez uspeha. Aureomycin je res pravo darilo za praktičnega zdravnika in njegove bolnike. Dr. S. S.
Prve vesti o pomladanski
Kmalu mm bodo prišli v roke modni časopisi, polni pomladne svežine in novosti. Zakaj pa jih ne bi mi prehiteli ter pomislili že sedaj, na topie dneve, na svetlo sonce na tople dneve, na svetlo sonce in — na nova oblačila? Tako nam bo že ob sami misli topleje.
Kakor kaže, bo letos nastopila kot vsemogočna vladarica — enostavnost. Prav res! Nič več ne bo širokih kril, tudi ne predolgih, nič posebnih delov, ki više oh bokih in dajejo vtis dvojnega krila, temveč zmerne, preproste, gladke obleke. Ze čujem glasove: «Oh to pa ni potem nič novega!» — In vendar bo mnogo novega. Na teh enostavnih oblekah moramo omeniti nekaj važnih, zelo važnih ugotovitev. Povsem novi so beli okrasi, ki so letos iz organdija, in sicer v obliki velilcih pentelj, velikih dvojnih ovratnikov, dvojnih manšet in podobnega. Lahkota in prosojnost tega materiala bo dala vsaki osebi nekaj mladega in svežega. Edina težava nastane v prepotrebnem pouostem pranju takih ovratnikov; vendar so si bistre
glave izmislile pripomoček v obliki plastičnega mazila, s katerim bomo lahko prevlekle naše leite snežno bele ovratnike z namenom, da ostanejo čim dalje časa takšni. Upajmo, da ga bo mogoče dobiti.
Druga novost je ta: Klobuk postane sestavni del obleke To pomeni, da ne bomo lieč videli žensk z odkrito glavo po cesti. Hm, hm! Mi bo to mogoče? Toliko let je bil klobuk zadnja skrb, zdaj pa zopet stopa v ospredje. Večinoma vidijo žene in tudi njihovi možje v klobuku nepotrebno skrb in strošek. Da ni povsem tako, se je lahko prepričati. Dobro izbran klobuk dopolnjuje obleko in daje osebi, ki ga nosi, mnogo elegance. Kaj pa vaj izberemo v tej zmedi različnih oblik, peres, trakov? Velik črn ali svetel rumenkastorjav klobuk se podaja k vsemu. Prav tako majhna, glavi se prilegajoča kapica, ki se v barvi lahko popolnoma ujema z obleko. Navedli smo le dva primera, ker se bomo ie ob drugi priliki povrnili na to važno vprašanje ^enske garderobe. Trud in strošek za klobuk je vedno bogato poplačan: Obleka in vsa pojava pridobita stoodstotno.
Kakor v opravičilo za tako preprost kroj letošnja moda izbrala precej živahne in, -ecimo, odločne, samostojne barve. Nič vel medlih, nedoločenih tonov in medtonov, temveč sveže Izrazite barve, katerih pa ne bomo naštevali. Vsaka žena naj si izbere barvo, ki se prilega k njenim lasem, očem in koži. Po tem se ravnajte in ne morete zgrešiti.
Končno naj še omenimo material: Z zgodnjo pxmdad je potrebna ie volna; čim px>stane topleje, pa platno. Na tem področja je v P>nvavi mnogo novosti najrazličnejše vrste: V barvi, debelini in vzorcih blaga.
SONJA I
Topla pižama iz rosa flanele z istubarvnimi našivki. Spalna srejca pa je iz svetlomodre lahke svile s čipkastimi vložki zlatorumene barve.
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
R. P. iz Repentabora: Moj triletni
sinček ima okoli ust hraste, ki mu jih nikakor ne morem odpraviti, posebno sedaj ne, ko je mraz in se otrok slini. Ga zelo srbe in je zaradi tega siten in jokav. Prosila bi za nasvet.
Odgovor: Ce hočete, da bo vaš otrok ozdravel, mu morate najprej odstraniti hraste, ki jih omehčate z vazelino ali navadnim oljem. Večkrat na dan ga namažite z zdravilno mastjo iz penicilina in sulfamidov. Koža naj bo stalno namazana. Ne umivajte ga z milom, ampak samo s prekuhano vodo in to enkrat dnevno. Ce so hrastiće na bradi, napravite iz platna obvezo, ki jo zavežete otroku vrh glave in na tilniku.
V. Z. iz Trsta: Moja hčerka hodi sedaj v prvi razred. Kljub temu da jo stalno opozarjam, piše «z nosom» po zvezku. Bojim se, da si ne bi pokvarila oči in ukrivila hrbtenice, ker je nekoliko slabotna. Kako naj jo odvadim?
Odgovor: Napravite naramnice, s katerimi pritrdite otroka na naslonjalo stola, kadar piše ali čita. Mesec dni ravnajte vztrajno tako in otrok ne bo več pisal «z nosom».
V. Z. iz Trsta: Ali žalost lahko postane bolezen? Mene namreč vsaka najmanjša nezgoda močno pretrese in ker je bilo moje sicer mlado življenje že polno globokih pretresljajev, sem postala nadvse občutljiva. Kar ne morem se otresti potrtosti in včasih se zalotim, da v žalosti najdem nekak užitek, ki pa je boleč. Bojim se, da mi tako stanje ni že prešlo v navado, ker vidim že vsepovsod črno. imam trdno voljo, da se izognem žalostnim
V omari naj dehti po svežem lavendlu
Kako prijetno je, če odpreš omaro, kjer imaš spravljeno perilo, in tl zaveje nasproti vonj po svežem lavendlu. Ta preprosti parfum so uporabljale za snežno belo balo v bogatih skrinjah že naše prababice. Morda bo katera mislila, da se vonj kolonjske vode, ki jo redno uporablja, ne sklada z vonjem la-vendla. Toda temu ni tako. Nežni vonj odišavljenega perila ne prodre skozi obleko; sicer pa ima to lastnost, da ne skvari vonja kolonjske vode, ampak se* z njim celo prijetno druži.
Ko pa smo že pri omari in svežem lavendlu, se ustavimo pri tistih nežnih oblačilih, ki so ženskemu svetu tako pri srcu in če so lep; in v predalih lepo zložene, pridni gospodinji y pravi ponos!
Kakšna je letos moda telesnega perila? Ker se krajšajo in ožijo obleke, se krajšajo in ožijo tudi kombineže. Le spodnje krilo, ki ga nosimp k večernim oblekam, je široko in bogato okrašeno s čipkami in volani. Prav tako bogata je linija spalnih srajc.
Tisti, ki sledi modi tudi v intimnih delih svoje garderobe, povemo, da je letos najbolj moderna barva rumena: mehak odtenek med zlatorjavo, oranžno ter slamnato rumeno _ barvo. One pa, ki
T»ktle klobučki s« letos v modi
ljubijo spremembe, si lahko izberejo od rožnato vijoličaste do ciklamne barve. Najlepši in najbolj priljubljeni pa sta še vedno klasični barvi sinja in roza. Tiskano blago ni več moderno; ostale fx> samo šc fantazije v dveh odtenkih, n. pr. veliki vzorci temnejše sive barve na svetlo sivi podlagi in podobno. Vrsta blaga je še vedno ista, zelo veliko je nežnh čipk in volanov. Spodnje krilo pri večernih oblekah je lahko iz tafta, ki spominja s svojim šele- : stenjem na naše babice. Najlepše je, kadar že kupujete blago za perilo, da si napravite iz istega blaga kembinežo, hlačice, modrček in hlačno kombinežo.
• * •
Vonj. z obleke, ki si jo očistila z bencinom, odpraviš, če obleko izpostaviš nekaj minut vodni sopari.
• * •
Zelo dobro vodo za namakanje občutljivega perila dobiš, še skuhaš v njej krompirjeve olupke in jih v vodi zmečkaš. Namakaj perilo en dan in ga naslednjega dne v Isti vodi operi.
Kuhana govedina od kosila Seseklaj 4 kg čebule in jo zarumeni v maslu ali olju, potem dodaj žlico moke in ko zarumeni, dolij kozarec vina in kozarec juhe. Naj vre približno 20 minut, nato daj v to omako kuhano goveje meso, ki st ga razrezala na rezine; preden odstaviš, dodaj 3-4 žlice kisa. Ponudi zelo vroče.
Rižota na indijanski način Spraži na maslu nekaj čebule In dodaj zatem ledvice, ki jih hitro skuhaj na zelo vročem ognju. Medtem skuhaj v vodi riž in ga zabeli z maslom. Obloži z njim enakomerno krožnik, ga polij z raztopljenim maslom, v sredi napravi jamico, v katero vliješ omako. Okrasi rižoto okoli z rezinami trdo kuhanega jajca.
Čokoladne karamele .Vmešaj 10 dkg čokolade, 10 dkg me-
mislim; pa pride kaka nevšečnost, ki me spet vrže iz tira. Blagrujem one, ki z vedrim licem prenašajo vse tegobe .življenja, jaz pa sem vedno žalostna in potrta. Rada bi ublažila to težko stran svojega značaja sebi in svoji okolici v korist, saj imam družino, moža, ki me ljubi in mi pomeni vse. Pomagajte mi!
Odgovor: Vi boste ozdraveli; človek, ki tako objektivno opisuje svojo bolezen, dokazuje, da svoj značaj dobro pozna in to je prvi pogoj, da ozdravi. Vzrok vašega pesimizma je prav v tem, da iščete naslado v svojem moralnem trpljenju. Odpravite to napako in boste že na pol ozdraveli. Naslajati se nad svojimi bolečinami je luksuz, ki si ga pa žena, ki ima družino, res ne more privoščiti; to je egoizem, ki se mu mora odpovedati. Vpliva pa tudi kvarno na vse člane družine. Mati, ki v vsakem dogodku išče samo slabo stran, ki Iz najmanjše nezgode napravi veliko družinsko nesrečo, ki vidi samo črno prihodnost, nehote vtisne nekaj neodločnosti in pesimizma v značaj svojih doraščajočih otrok. Se tako potrpežljiv in zaljubljen mož se naveliča črnoglede žene in išče razvedrila drugod. Vi ste mladi, zdravi in inteligentni; lahko ozdravite od te bolezni, ki najbrže ni drugega kot podaljšanje normalne melanholije pubertetne dobe. Gledajte stvarno na življenje in videli boste, da vam nudi toliko lepega, kar niste niti opazili, ker ste bili tako zaposleni z iskanjem slabega.
za TNW1
tržaško
kuhinjo
du, 10 dkg sladkorja in 10 dkg masla ter kuhaj na šibkem ognju. Naj vre 5 minut in ko se testo loči od posode, odstrani z ognja in vlij na namazano marmornato ploščo. Se mlačno razreži na pravilne kvadrate, naslednjega dne pa vsakega posebej ovij v oljnat papir in itti spravi v pločevin nasto škatlo.
NASVETI
<n>
Stran naših kmetovalcev .......11
SNEGA KRONE SADNEGA DREVJA
V. predzadnij številki smo govo-! |i'ili, kako negujemo korenine in i deblo pri sadnem drevju, oglejmo ^ si še nekoliko, kcko moramo ne-||govatl krono.
1 Jasno je, đa Km skrbne j e je bi-j la vzgojena v prvih letih po ] saditvi, toliko manj dela zahteva ; pri starejšem sadnem drevju. Prav j inepravilno oblikovane krone, na •kakršne naletimo pri sadnem drevju y večini naših sadovnjakov,
; nam dokazujejo, da vse premalo pazimo na vzgojo in nego krone . od saditve dalje. Ker nismo sadnega drevja pravilno obrezovali v , prvih petih do šestih letih po sa-| elit vi, v nadaljnjih pa opuščali iz-; j-edčevanje, so krone pri večini starejšega pa tudi mlajšega sadnega drevja pregoste. Nujna posle-'■< dica te napake je, da je sadje kakovostno manj vredno in da takšna drevesa škodljivci in bolezni veliko bolj napadajo. Priznati pa jo si-« cer treba, da se je stanje naših j sadovnjakov v zadnjih letih precej | izboljšalo.
, Toda žal jih je še mnogo zane-! mar jenih, ki bi se lahko z malo do-bre volje bolje negovali. Sadjarji ' se izgovarjajo, da jim primanjkuje i potrebnega časa za čiščenje drevja, drugi da nimajo pripravnega (orodja za to, nekateri pa celo JI rde, da delo nj potrebno, ker ga f- tudi njihovi predniki niso opravljali in so vseeno imeli dovolj sadja. Izgovor, da primanjkuje časa,
^ je neutemeljen.. Sadno drevje lahko negujemo od jeseni do spomladi. Suhe in polsuhe veje lahko odstranjujemo tudi poleti, ko so bolj vidne. Na ta način je delo razdeljeno na dovolj dolgo ploho. Navadno sadjarji delo odlašajo z dneva v dan, vmes nastopi sneg in mraz, ki se lahko zavle-1 čc v pozno pomlad, ko pridejo na vrsto druga neodložljiva dela. Ci-ličenje sadnega drevja se lahko iz leta v leto zanemarja in tako je v sadovnjakih včasih sadno drevje, ki se ga roka od saditve dalje že ni dotaknila. Primerov zanemarjenih sadovnjakov je na •žalost še preveč!
Kako prav za prav negujemo krone? Eri čiščenju krone bomo odstranili (odrezali) vse suhe in polsuhe, močno rakove ali po beli ! omeli napadene veje. Prav tako 1 je treba odrezati veje, ki jih je ^ polomil sneg alj so se jeseni pre-; lomile zaradi teže plodov. Odstraniti je treba vse veje, ki vise pre-več navzdol ali pa rastejo preveč navzgor in veje, ki rastejo navpično v krono. Odstraniti je da-’ lije veje, ki se med seboj križajo, rastejo preblizu, vzporedno ali se med seboj celo drgnejo. Skratka: i potrebno je iz krone izredčiti in odrezati vso nepotrebno navlako, da bo sadno drevje imelo razredčeno, zračno, zdravo in lepo obli-j kovano krono, da bodo zrak in i sončni žarki imeli dostop tudi v nje notranjost. V takšni razredčeni kroni ima vsaka veja svoj prostor, kjer se lahko razvija zdravo listje. Zračne, in svetle krone prinašajo kakovosten pridelek. Szd-no drevje s takšnimi kronami | lahko temeljito škropimo, kajti možn0 je poškropiti vsako naj-i manjšo vejico.
Ce hočemo vsako zanemarjeno j drevo očistiti in mu razredčiti 1 krono, je potrebno brez pomisle-; kov odrezati ali odžagati vse suhe, posluhe, raskave veje, ki so jih napadli škodljivci živalskega izvors Odstraniti moramo tudi veje, ki »o pregoste in vise navzdol.
Pri razredčevanju krone mora sadjar biti previđen. Ko odstranjuje zdrave veje, se mora ozira-Ì iti na starost in življenjsko SP°-- sobnoat sadnega drevja. Drevesa, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov hromijo, je treba previdno redčiti. Imeti moramo vedno pred očmi, da se z odstranjevanjem zmanjšuje prehrambena moč korenin, kar lahko še bolj slabi že itak slabo življenjsko sposobnost. Pri slabotnem drevju ne smemo delati velikih ran, zlasti ne z žaganjem debelih vej. Redčiti ne smemo tako, da bi to drevesu škodovalo; za celjenje ran porabi sadno drevo mnogo hranilnih snovi. Ce pa je drevo že pri slabi življenjski moči, »0 cepljenje ran zavleče.
Tudi pri zdravem sadnem drevju
s pregosto krono, moramo biti preudarni in obzirni. Ce naenkrat odrežeš preveč vej, bodo nastale motnje v prehrani; pojavili se bodo vođeni poganjki ali roparji. Zaradi tega bo umen sadjar odstranjeval pregoste veje postopoma in bo delo razdelil na dve ali tri leta. Prvo leto bo v kroni enakomerno odstranil veje, ki so najbolj vidne, y naslednjem ali naslednjih letih pa še ostale veje, po dve do, triletnem razredčevanju pa bo krona pravilna in dovolj zračna.
Pri čiščenju in obrezovanju krone postepamo takole:
1.	Drobnejše, suhe, polsuhe in pregosto stoječe drobne veje in poganjke porežemo s škarjami in rane zasladimo z ostrim sadjarskim nožem.
2.	Vse ostale debelejše veje odžagamo z drevesno žagico. Naj-pripravnejše so žagice z gibljivim listom, ker z njim lahko delamo tudi med gostim vejevjem. Zagica mora biti vedno ostra. Pri čiščenju odžagamo najrej suhe in polsuhe veje, katerih je največ v spodnjem delu krone, nato veje, ki so bolne (rakave, po omeli močno napadene itd.) ali so jih napadli ostali škodljivci (gosenična gnezda). Potem začnemo obrezavati pregoste zdrave veje v kreni. Kakor že omenjeno, je potrebno, zlasti pri debelejših, zdravili vejah preudariti, ali ne bo drevo trpelo na posledicah.
Seveda moramo tudi pravilno obrezavati, predvsem moramo paziti, da se nam težje veje ne od-Besnejo in ne napravijo s tem velikih ran po glavnih vejah na deblu. Vse debelejše suhe ali zdrave veje najprej odžagamo na štrcelj, t. j. okrog pol metra vstran od detla ali glavne veje. Da se nam veja kljub temu ne začesne, jo nažagamo najprej s spodnje strani in šele nato z zgornje. Potem odžagamo štrcelj brez nevarnosti, da se bo veja začesmila. Štrcelj odrežemo z zgornje strani tik debla, na zgornji strani pa pustimo 1 do 2 cm širok prstan. Tako odrezana rana se bo najhitreje zacelila.
Ce pa po nepotrebnem odčesne-nv> veje, 'povzroče stari strel ji, ki nimajo več življenjske moči, prevelike rane, da drevo trohni in da nastanejo votline po vejah in deblu.
Važno je tudi, da pazimo, kako se rane zacelijo. Obrežemo jih takoj z ostrim sadjarskim nožem. Nii pa dovolj, da rane samo obrežemo; skrbeti moramo, da se bodo zacelile, večje rane pa da bodo ostale zdrave, kajti sicer sc v ranah naselijo glivice, ki povzročajo, da les gnije in trohni. Manjših ran ni treba mazati s cepilno smolo, ker se hitro zacelijo. Srednje velike rane premažemo s cepilno smolo, dočim večje rane z gorkim katranom ali drevesnim karboli-nejem. Pri mazanju z gorkim ka-
tranom pustimo ob zunanjem robu okrog 1 do 2 cm širok pas, da s katranom ne uničimo tvornega sta-ničja. Sadjarji se navadno — v kolikor sploh celijo rane — zadovoljijo tudi pri večjih ranah s tem, da jih enkrat premažejo s katranom. To Pa ni dovolj, zlasti ne pri večjih ranah, pri katerih je celjenje nemogoče. Rane je treba stalno nadzorovati, da ne prične trohneti les. Trohnenje, oziroma naselitev glivic preprečimo, če rane ponovno namažemo. Kjer sadno drevje pozimi redno škropijo, se rane razkužijo s škropivi.
Istočasno ko obrezujemo krone, odstranimo z vej tudi mah, lišaje, staro odmrlo skorjo itd. S tem da odstranimo zavetišča za razne škodljivce, kot na primer cvetode-ra, katerega drugače praktično ne moremo zatirati, napravimo zelo koristno delo. Vse odpadke, ki jih ostrugamo z vej in debla, prestre-žemo in zažgemo. Kdor odpadkov ne prestreže in sežge, je napravil samo polovičarsko delo.
K negi krone spada tudi obrezovanje starih štrcljev, zapiranje votlin v vejah ha deblu, odstranitev raznih škodljivcev, goseničnih gnezd, zalubnikov, posušenih in zgubanih plodov, ki so zaradi glivične bolezni ostali na vejah.
Sadno drevje čistimo jn obrezujemo pri milem vremenu lahko vso zimo. Izrabimo vsak toplejši dan in se ne zanašajmo na pomlad. Preko zime je vedno dovolj toplih dni, ki jih je treba brezpogojno izrabiti, da bo do pomladi sadno drevje res temeljito očiščeno in obrezano!
Kmetovalec v februarju
Poljedelstvo: Kmalu bomo lahko pričeli z oranjem za spomladansko setev. Z oranjem spravimo obenem v zemljo tudi hlevski gnoj, kolikor nameravamo z njim gnojiti razne okopavine. Ponekod bo konec tega meseca že čas, da dodamo ozimnemu žitu nekoliko — solitra — Kdor koli je še doslej uporabljal lo gnojilo za vrhno gnojenje, je bil zadovoljen. Na 1000 kvadratnih metrov površine ga potrebujemo od 15 do 20 kg. Nadaljujmo s pripravljanjem in čiščenjem žitnega in drugega semena. Upoštevajmo pregovor, ki pravi: «kakršna setev, takšna žetev». Le iz zdravega, polnega in težkega zrna more zrasti krepka rastlina in dati dober pridelek. Ako nam primanjkuje dobrega semena, nabavimo si le zajamčeno pristna, čista in kaijiva semena. Ce krompir gnije, ga takoj preberimo in gnilega odstranimo. Sedaj je tudi čas, da primerno odberemo semenski krompir, kateremu odločilno v kleti poseben prostor. Vlažne in potne stene v sicei suhi kleti največkrat pomenijo, da krompir ali druge okopavine gnijejo. Ob toplih dneh klet odpirajmo in zračimo.
TravniHvo:	Na travnikih opra-
krtine in gnojenje. Sedaj je čas, da razvozimo in polivamo gnojnico po travnikih. Očiščene travnik*; moramo tudi obsejati. Za to pa ne smemo uporabljati semena drobirja, ki ga dobimo pod senom ali pod ja-slimi, ker sestavljajo la drobir večinoma plevel in malovredne trave. Dobra semena za Iravnike moramo kupiti. Pripravljenih mešanic pa ne smemo kupovati, ker so y njih smeti in stara semena.
Vse senožeti moramo prevleči z ostro branej (najboljša ie travniška brana) ali pa vsaj z železnimi grab. ljami, da odstranimo mah. Senožeti z mahom pa moramo tudi pognojiti, ker mah raste tam, kjer je premalo hrane in trave. Detelj išča moramo tudi prebranati in pognojiti.
Živinoreja: Cas je, da pregleda-mo in precenimo že zdaj svoje zaloge krmil, posebno zalogo sena in slame, da ne pridemo v zadrego, kako bomo krmili živino. Ob slabem senu privoščimo živini tudi močnih krmil. Ne pozabimo pridati klajnega apna in soli. V hlevu ne zanemarjajmo mlade živine. Zavedajmo se, da je pravilno odstavljanje za rejo namenjenih telet ali drugih mladih živali zelo važno. Kar pogrešimo iu zamudimo pri teletu
izhajajo od krav in bikov, ki imajo čim več dobrih lastnosti. Zlasti upoštevajmo pri odbiranju telet zdravje in mlečnost. Posebno pažnjo posvečajmo brejim živalim.
Vsaka gospodinja naj skrbi, da si vzgoji zgodnja piščeta, da bo imela jarčice, ki bodo začele nesti že jeseni. Zato naj podloži ob prvi priliki primerno število jajc od najboljših kokošjih jajčarič. Jaica za valitev
OBVESTILA
s
Najprikladnejši čas
za nabiranje trtnih in sadnih cepičev
Februar je najprimernejši čas zal beležem. V sadovnjaku navadno nabiranje sadnih in trtnih cepičev, tega ni treba, kgr pri majhnem šte-Da bi s tem delom odlašali do ce- ‘	- .....—
pijenja, je zelo napačno... Cepiči, ki jih naberemo tik Pred cepljenjem, so močno sočni, zaradi tega poženejo taki cepiči zelo naglo, še prej, kakor se primejo in se nato posuše. Cepiči, ki jih naberemo nekaj tednov LJred cepljenjem, še ni. so sočni in poženejo šele tedaj, ko so se prijeli.
Cepiče nabirajmo le od plemenitih in dobrih vrst; toda ni dovolj, da upoštevamo samo vrsto sadnega drevesa ali trte, od katerega vzamemo cepiče, ampak vedeti moramo tudi, kako dotična trta ali drevo rodi. Tega pa ne vidimo v tej dobi. Zato si moramo še pred trgatvijo take trte vidno zaznamovati. Najbolje je, ^ a pobelimo kole yùuh trt z apnenim
vilu dreves navadno vemo, katero drevo je rodovitno in katero ne. Pregovor: «kakršna mati, takšna hči»!, velja tudi za drevo in trto. Trtirejci, upoštevajte to dejstvo in režite samo cepiče rodovitnih trt in dreves. Nekateri režejo cepiče tudi od mladih dreves, ki niso nikdar še rodila. To je napačno, ker od dreves, ki niso še rodila, ne moremo vedeti, kako rodovitna bo do. Isto velja tudi za trto.
Nprezane cepiče zvežemo v snopiče in jih opremimo z leseno trščico, na katero zabeležimo vrsto. Xako zvezane cepiče hranimo hladni kleti, zakopane dq polovice v vlažnem pesku. Na ’ i način ohranimo lahko cepiče zgodnje pomladi, ne da bi se posušili ali pognali.
UVOZ PLEMENSKE GOVEJE ŽIVINE
Področno kmetijsko nadzorništvo bo spomladi, z vsoto, ki jo je stavila na razpolago Zavezniška vojaška uprava, uvozilo določeno število bikcev, brejih krav, junic in telic si-vorjave pasme.
Višino prispevka bo določila nakupovalna komisija na podlagi vrednosti živine, in sicer v najvišjem iznosu do 40%.
Tudi tokrat bo plemenska živina dodeljena samo tistim živinorejcem, ki se obvežejo, da bodo redili kupljeno plemensko živino čim daljšo dobo ter gojili vsa teleta (samice), ki se bodo rodile in morebiti tudi bikca, ki ga bo nadzorništvo imelo sposobnega za pleme.
Srednja cena franco Trst, nevštevši podporo Zavezniške vojaške uprave, (vsota, ki jo bo moral vsak kupec plačati), bo znašala okoli:
Lir 170.000 za breje krave na III do VI teletu;
Lir 150.000 za breje junice;
Lir 70.000 za telice od 14 do 16 mesecev starosti.
Tisti, ki si žele nabaviti eno izmed omenjenih glav goveje živine, se morajo prijaviti čim prej pri Tehničnem oddelku Področnega kmetijskega nad-zornišlva, ulica Ghega štev. 6-1, tel. 8673. Ob prijavi mora vplačati gori navedeno ceno. Morebitna razlika v ceni (več ali manj) za kupljeno govedo bo poračunana takoj, čim bo imelo nadzorništvo dokončni račun.
Nakup živine se bo izvršil takoj, ko bo število naročnikov doseglo dvajset.
Ker pa je vsota, ki jo je stavila na razpolago Zavezniška vojaška uprava, omejena, bodo prijave, to se pravi naročila, upoštevali samo po vrstnem redu in datumu prijav, dokler vsota ne bo izčrpana.
Ako žele kmetovalci prisostvovati nakupu, se lahko udeleže skupnega izleta z nakupovalno komisijo. V ta namen se morajo tudi vpisati in položiti 3000 lir za vožnjo. Vsi bodo pravočasno obveščeni, Kdaj bodo odpo-itovali nakupovat.
naj ne bodo nad dvajset dni stara ter naj bodo od dye do triletnih kokoši. Ako je le mogoče, pustimo valiti več kokelj istočasno. Vallino gnezdo naj bo v nekoliko temnem in mirnem prostoru.
Vinogradništvo:	Nadaljujmo Z
okopavanjem, gnojenjem in obrezovanjem trt. Gnojenje ne smemo opustiti, ker bodo sicer trte slabo rodile. Od umetnih gnojil je za vinograde zelo važna kalijeva sol, katere potrosimo po 1 kg na 100 kv. m. Pri obrezovanju ne smemo gledati samo na to, da nam trte mnogo dajo, ker s tem preveč oslabijo. Sedaj je najprimernejši čas, da uničimo škodljivi mrčes, ki prezimuje v razpokah starega lesa. To napravimo najlaže tako, da z žičnato ščetk > estržemo lubad in potem namažemo deblo s kakšnim razkužilom. Zadnji čas je tudi, da si preskrbimo potrebne kole, ki jih potrebujemo za zamenjavo. Te kole impregnirajmo z modro galico, da boči., dali časa trajali. Kdor namerava cepiti trte, naj si sedaj nabere cepiče od trt, ki dajajo dobro in močno vino pa četudi manj rodijo.
Kletarstvo: V kleti moramo paziti na čistočo prostora in posode. Kdor je vino prodal, naj pazi, da se sod ne navzame škodljivih duhov. Prazne sode operemo s sodo in zažveplajmo ter jih pustimo ležati na suhem. Kdor ima še vino v kleti, naj večkrat poskuša stanovitnost vina.
Sadjarstvo: 3 sadovnjaku nadaljuj-mo z zimskimi deli. V tem in prihodnjem mesecu sadimo mlada drevesca, pri tem pa pazimo, da bodo imela okrog sebe dovolj zrahljane zemlje. Zemljšče( ki ga nameravamo zasaditi a sadnim drevjem, moramo giobogo prekopati. Ce tega ne napravimo, pa moramo izkopati drevescem obširne in dovolj globoke jame. Jama bodi kvadratna s stranico 1.50 m in vsaj 80 cm globoka.
Pri prekopavanju moramo zemljo tudi močno pognojiti, in sicer a hlevskim gnojem m z umetnimi gnojili. Cc pa kopljemo jame. uporabljajmo gnoj kompost. Tudi ko zasajamo prekopano in že pognojeno zemljišče, je zelo priporočljivo, da potresemo x bližini korenik nekoliko komposta. Dreves ne smemo saditi preblizu. Sklenjene nasade zasadimo z nizko-debelnitn drevjem, ker tako ludi laže škropimo proti škodljivcem.
Napredni sadjarji poškropijo v zimskem času vsa drevesa s karbo-
in
drugimi podobnimi sredstvi.
Vrtnarstvo: Nadaljujmo a kopanj-jem in gnojenjem. V razne zimske gredice posejmo seme zgodnje zelenjave. Ob toplem vremenu zrači-
mo, proti poldnevu pa zimske gredice tudi zalivajmo. Na prostem pa sejmo korenje, peteršilj, beli in črnj koren, grah in špinačo. Proti koncu februarja pa bomo sejali solato, ra-dič, redkvico in zgodnji krompir Kdor ni pognoj in okojal špargljev-že pred zimo, jih mora sedaj čim-prej. Prav tako moramo pognojiti in okopati artičoke, hren in dvoletno rabarbaro. Pravočasno izvršeno delo je že uspeh!
Čebelarstvo: Čebelar mora X tenu mesecu še pustiti čebele popolnoma pri miru in le v skrajni sili n^j odpre panje!
NasVeti
IMPREGNIRANJE KOLJA Z MODRO GALICO
Najprej raztopimo v 100 litrih vode 5 kg modre galice, nato postavimo kolje pokonča v t>ečji čeber in zlijemo vanj toliko omenjene raztopine, da l>o tekočina segala 30 cm visoko. Tekočina sc bo začela dvigati po svežem kolju in se bo ob lepem vremenu, navadno v 3 do C dneh, vzpela do polovice kolja. Ob oblačnem in mrzlem vremenu se pa tekočina zelo počasi ali nič ne dviga. Zato impregniramo z modro galico le ob lepem in sončnem vremenu. Kako visoko se je tekočina dvignila v lesu, doženemo tako, da kolje narežemo. Tekočina seže, do koder les poplavi. Ce }e tekočina segla do polovice kolja, je impregni, ranje končano. Kolje sicer posečemo ie pozimi lahko in ga tudi lahko olupimo, vendar bolje vleče tekočino kolje, ki smo M posekali tik ptea 1 impregniranjem.
12
LiuDSKi TEDNIK
Prežihov Voranc
(Lovro Kuhar) je umrl_
Prežihov Voranc je v svojem literarnem delu označil svojo dobo. Njegova povest je povedala Slovencem nekaj novega, prinesla je sodobno življenjsko realistično gledanje na svet, na življenje, na trpljenje revnega in bednega slovenskega človeka in človeka sploh, na borbo našega človeka z zemljo, s potuj-čevalcem, z zemljiškimi mogotci,' na socialne krivice. Predvsem zanima Voranca kmečki človek in prav posebno še njegov ožji rojak Korošec, kjer so bile razmere še prav posebno slabe. Tam se je marsikdo boril za svoj goli obstanek. Ljudje v Kot-Iji so bili najemniki grofovskih la-tifundistov in so imeli pred seboj le trdo življenje na tej zemlji, ki ni bila njihova in ki so jo imeli le v najemu, ali pa borno življenje v mežiškin rudnikih ali v ravenski jeklarni. Nemštvo je s severa z vso silo pritiskalo proti jugu, da si zgradi most do Jadranskega morja. Slovenstvo na Koroškem se je upiralo temu pritisku kljub bedi in trpljenju in v našem koroškem človeku je bila zavest lastnega bistva in volja do lastnega življenja. Vse to se mu je utisnilo v dušo že v njegovih otroških letih. V neki svoji zgodnji povesti pripoveduje o svojem očetu takole: «Ze rano sem videl očetovo veliko trpljenje... Včasih je snel klobuk sredi dela in začel na glas moliti... Posebno sem si zapomnil najino pot v mlin. On je nosil naloženo vrečo moke na svojih orjaških plečih, jaz pa sem korakal za njim. Bil je čisto kriv in njegovo dihanje je bilo podobno hropenju. Počasi se je pomikal v klanec, čul sem, kako škripljejo njegove kosti, in videl, kako kiu drgetajo noge. Bal sem se, da mu bodo skočile v bokih iz sklepov in da se bo razsul pod živinskim tovorom. Debele žile na njegovih močnih rokah so bile zabrekle in skozi se je natanko videla valujoča kri... Se danes vidim natančno pred seboj očeta s klobukom v tresočih se rokah, sklonjenega v bojazni pred grofom, še bednejšega kot sicer, njegovo bolestno spremenjeno lice, s katerega je odseval strah utripajočega srca — prizor, ki me ob spominu pekoče zaduši v grlu... Kmalu sem začel pojmiti, da Je moj oče prav za prav suženj na grofovi zemlji, orodje v rokah brezvestnega grajskega oskrbnika, v pravem pomenu besede brezpravna stvar; zavest, da sem sin sužnja, se me je polaščala vedno bolj in se slednjič kot bridek občutek naselila v srce». Ta zavest je odločilno vplivala nanj: «Kar sem si jaz pod besedo gospoda predstavljal, je bilo ono, kar sem sovražil s prvim «nvraitvom svoje mlade duše...»
Prežihov Voranc je prinesel med nas to, kar danes imenujemo socialni realizem. Ne opisuje temnih plati življenja samo zaradi literarne tendence, temveč tudi kot kritiko obstoječega življenjskega reda. Borba mora biti vsestranska, borba za svobodo malega človeka in človeka sploh, borba za slovenstvo, ki bo lahko imela uspeh le v novih življenjskih prilikah.
Njegovo pripovedovanje ne riše pristransko samo lepe značilne poteze trpečih bitij, v svojem pripove-
Opozarjamo nd umetnostno publikacijo akademskega slikarja prof. Bogdana Groma. «Slovenski ornamenti», izdana ^ samozaložbi kot prvi zvezek «Folklorne zbirke» cena v knjigarni lir 100, pri avtorju lir 800. prim. pogoje, v naročilnici.
Kakor ste lahko sledili v ocenah raznih periodičnih publikacij, gre za pomembno slovensko xnjigo. važno ne le za ljubitelje umetno, sti, znanstvenika, vzgojitelja in praktika, ki jr uporablia v umetni obrti, pač pa tudi za čisto kulturni ooiav našega javneea življenja
Naslov avtorja:	prof. Bogdap
Grom, Trst. via Aleardi J.
dovanju je nepristranski, kljub temu da ga vodi ljubezen do tlačenih ir trpečih. Prizori so monumentalno prikazani, vsaka malenkost dobi svoj pomen v njegovi povesti, ne da bi se pa pri tem zgubljat v nebistvene malenkosti, njegov cilj je celotna izrazita slika. Človeka ne riše psihološko, kljub temu pa začutimo v človeku njegovo čustveno nastrojenje-
Ko je potoval po Franciji, Norveškem, Romuniji — bil je pozneje tudi v Rusiji — je videl mnogo
ljudi, mnogo brezdomcev, ki so bili brezdomci, ne zato, ker bi jih njihova nrav gnala v skitalstvo, nego zato, ker so morali kot on iz domovine v borbi za lepše in boljše življenje ali ker so jih življenjske prilike izkoreninile. To svoje življenje in opazovanje popisuje v potopisnih črticah «Borba na tujih tleh». V zborniku potopisov «Od Kotelj do Belih vod» nam popisuje Dolenjsko in nam v njih razgrinja socialno bedo dolenjskega človeka, ki nas kar iznenadi in prevzame. Ne mo-
re biti v njem, pri njegovem gledanju, romantičnega nastrojenja, kot ga najdemo pri Jurčiču, ko opisuje Dolenjsko in Dolenjce. Cas je šel naprej. Na eni. strani vidimo lepoto pokrajine in lagodno vedro življenje le nekaterih, na drugi strani pa veliko socialno revščino brez izhoda velike množice. Monumentalno nam prikaže tudi ljudsko množično življenje pri češčenju matere božje s plesom. Tu ni več folklornega romanticizma, temveč prava folklora iz resničnega življenja.
Leta 1911 je prišel Prežihov Voranc v Trst, ko pa ni dobil tu zaposlitve, je zopet odšel domov. Sodeloval pa je še pozneje v tržaški socialno demokratski «Zarji». Pred drugo svetovno vojno je objavila njegov «Boj na požiravniku» tržaška «Biblioteka za pouk in zabavo». Tudi z njim se je povezala Primorska in Trst s Koroško, kar je za nas tržaške Slovence velikega pomena in česar se moramo zavedati.
Odpor koroških Slovencev prott nasilnemu ponemčevanju nam na nekaterih mestih popisuje v zbirki «Solzice», kjer nam pripoveduje iz svojih otroških let. Oče noče, da bi pismo bratu nosilo v naslovu nemško ime Klagenfurt, pač pa zahteva, da naj bo napisano tisto ime, ki so mu ga dali Slovenci, t.j. Celovec.
Njegov slog je Jasen, krepak, sočen in izrazit. Tak je postal pri njem sam po sebi zaradi klenosti njegove umetnosti. On ne išče olepševalnih besedic, nič ni odveč, vsaka beseda stoji na svojem mestu kot pribita. Njegova umetniška nrav je poglobila, predelala gmoto življenjske resničnosti v umetniško izdelano tvorbo, v pravo občuteno umetniško obliko. Življenjsko resničnost je oblikoval resnični umetnik. Zato sta njegova umetnost in njegovo mišljenje o življenju pregnetena v nerazdeljivo celoto, v kateri se druga drugemu ne vsiljujeta. Kar je privrelo iz njega. Je privrelo povsem prirodno. Prežihov Voranc nam je povedal novo iskreno, pristno, nepokvarjeno, prirodno besedo. Postavil je s svojo umetnostjo nov mejnik v naše literarno snovanje. Mnogo je t.rpel, mnogo se je boril, mnogo si je prizadeval, mnogo je videl in mnogo nam je povedal. Ne bo zaman vse to, kar nam je povedal.
J. K.
iluh’icivfdjv
v tujih logih
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) V tem časopisu je 1904 in 1907 napisal dva članka Fr. Stary. Rudolf Linhart-Ahasver, ki je prevajal tudi Ivana Cankarja, je v moravskem «Obzoru» (1909) podal šest pr.av posrečenih prevodov iz IV. zvezka «Poezij»: Narave svatba, Nebo zrcalo, Stražniki, Lama sabakta-ni, Ohrani Bog te v cveti in Stoj, sončece, stoj... Hkrati je obširno ocenil IV. zvezek , ki je izšel 1908, in objavil kritično poročilo o mohorje-vi izdaji «Poezij» v redakciji Antona Medveda. Gregorčičeve pesmi imenuje «prave bisere umetnosti, ki bodo preživeli vekove». Naš pesnik 2 bil na splošno zelo priljubljen med Cehi; o njem so pisali najobsežnejše in najtemeljitejše študije, kakršnih niti sami nimamo, kakor je n. pr. študija dr. Dominika Stribrnega, ki je izšla 1922 tudi v slovenskem prevodu dr. Glonarja v Ljubljani. Cehi so vrh tega preved-i Meškov spis o Simonu Gregorči-
■ iz Ljubljanskega Zvona 1907 (revija «Vlast» 1908, št. 25) Zadnji nam znani češki prevodi iz Gregorčiča so izšli v redakciji dr. B. Vy-birala pod skupnim naslovom «Od traže nad Sočo»; «Stražniki» v prevodu Rudolfa Linharta in «Soči» v prevodu Vojtecha Pakoste. (Selske listy, 4. marca 1916).
Tudi Slovaki so dovolj zgodaj prevajali iz poezije našega pesnika. Tako je n. pr. Andrej Bella po po-kli'-’i v'^iaski kurat objavit v neki slovaški reviji vsaj pesem «Tri lipe», ki jo .e ponatisni] lz ne^’vodenega vira «Slovan» I (1884) 397-99.
V ruski svet je Gregorčiča prav posrečeno uvedel pesnik V. V. Uma-nòv-Kaplunovskij v svoji antologiji iz slovanskih pesnikov «Slavjanska» ja Muza» (S. Peterburg 1892). Tam ’ dal mesto šestim Gregoi-čičevim pesmim: Moč ljubezni, Človeka nikar, Na bregu, Njega ni, O nevihti in Tri lipe. 1904 je knjiga izšla že v 3. izdaji. Prevodom so dodani po datki o pesnikovem življenju in delu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PREŠERNOV SVET - SLOVENSKI SVET
Ljudske strune v Prešernovi pesmi
Prešernov teden — Prešernovi dnevi! Prijeten teden — prijazni dnevi! Lani smo slavili stoto obletnico Prešernove smrti. Slavnosti so bile izredno sijajne. Letos je to običajna obletnica — in vendar ni tako običajna. Stopamo v drugo stoletje po Prešernovi smrti. Prešernovo delo je postalo duševna 'ost vseh Slovencev. Zdaj gre za to, da ta zaklad ohranimo bodočim pokolenjem in da bo tudi najširšim množicam ves dostopen. Treba je odpirati Prešernov svet vsemu narodu, ker je to slovenski svet in kaže pot v najširši svet v znamenju bratstva med narodi.
V Prešernovih dneh je listanje po Prešernovih Poezijah prav poseben užitek. Človek odkriva nove lepote, ki se jih prej ni vselej dovolj zavedel ali se vanje ni dovolj poglobil. Ce primerjamo Prešernovo delo z delom drugih slovenskih pesnikov in z današnjimi slovstvenimi tokovi, ga bolj in bolj občudujemo tudi zaradi tega, ker tako krepko brnijo v njem ljudske strune.
Prešeren je izšel iz ljudstva. Gorenjsko ljudstvo mu je dalo kot izmzno sredstvo suoj krepki, 'zvočni jezik, ki mu je M na.hiho v Vrbi, njegovi 'rojstni vaši.'V jLjublJani mu 1 ga je srednja šola za sito omikata.' Ne vemo, ali se ie v srednji šoli že poskusil v pesmih. Vemo pa, da sc mu je 'na dunajski visoki šoli nabralo večje število pesimi, ki jih je izročil 1825 Kopitarju v presojo. Kopitar je ie tedaj to in ono obsodil in popravil, obenem je svetoml mlademu pesniku pilo. Pozneje v letih Cbelice. sta trčila ta dva moža mnogo huje drug ob drugega. Kopitar se je ozkosrčno zavzemal za golo posnemanje narodne pesmi, kakor bi ta bila višek pesniške umetnosti. Prešeren se je posluževal lindske govorica kot izhodišča
in podlage za prosto in genialno
ustvarjanje v duhu časa in v skladu z evropskim slovstvenim razvojem.
Matija Cop, Prešernov rojak in slovstveni svetovalec, je usmeril Prešernovo rast k vrhuncem tedanjih evropskih slovstvenih smotrov in k tekmovanju z najbolj bogatimi in najbolj razvitimi slovstvi velikih narodov; nemškim, italijanskim, francoskim, španskim, angleškim, ruskim. Preprosta slovenska beseda se je v Prešernovih pesnitvah naglo razvijala in je dokazala, da je mogoče izražati z njo najrahlejša in najnežnejša človeška čustva v najbolj umetnih in dognanih pesniških oblikah:	v sonetu, gazeli, tercini,
stanci, glosi, nibelunški kitici in v distihu.
Ce bi bila usoda naklonila Prešernu Kopitarja za estetskega vodnika namesto Čopa in bi ga bil Prešeren poslušal, bi danes imeli Slovenci Prešernove pesmi v mnogo preprostejši, siromašnejši, enolične jši obliki, ki bi komaj presegala obliko pesmi. Ljubezenskih pesmi bi bilo prav malo. Prevladovalo bi pripovedno in didaktično pesništvo. Največje uboštvo bi se Šopirilo v motivih in misej-norti. ki bi se oklepala pritličnega avstrijskega patriotizma. Kakšna sreča za Slovence, da se to ni zgodilo!
In vendar je ubiral tudi Prešeren najpristnejše ljudske strune. G "šlo «S'-m dolco upal in se bal». Strunam in Dekletom zvenijo čisto
Andrej Budal
narodno, n. pr.: «Fante, zbiraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala; vari, vari, da priletna samka se ne boš jokala!». Kot na višjo stopnjo dvignjena narodna pesem se
glasi Pod oknom: «Ako spava, naj bo zdrava, ak me skuša, nič ne de».
V pesmi Kam riše obup tako kratko, jedrnato in preprosto, kakor ga iii še nihče ne pred njim ne za njim: «Samo to znam, samo to vem,/ da pred obličje nje ne smem». Popdemenitena narodna se zdi Mornar: «Po morju barka plava,,/ nezvesta, bodi zdrava,/ sto tebi sreč želim». Domače fantovsko govorjenje se oglaša iz Solda-ške: «Kdor ni za bolji rabo,/ naj varje dom in babo». Prisrčno napiva Slovenkam v Zdravljici: «Bog živi vse Slovenke,/ prelepe, žlahtne rožice!»
Vodnik je ubiral najrajši poskočne narodne štirivrstičnice. Prav take 'mu Prešeren posveti s pesmijo V spomin Valentina Vodnika:	«Tak pevec se
trudi,/ samoten živi,/ se v slavi, ko zgrudi/ ga smrt, prebudi». To je mojstrski posnetek Vodnikove: «Ne hčere ne sina/ po meni ne bo,/ dovolj je spomina,/ me pesmi pojo». Prav tako lepo zapoje Smoletu: «Ena se tebi je želja spolnila,/ v zemlji domači da truplo leži». Vsa pesem Od železne ceste se iskri v biseru pristno narodnega izražanja, n. pr.: «pet /mam boljših na vsak prst/ buza-kljunski kos/ pricaplial nazaj boš / penezov na mernike/ imel bo
ko peska dnarcev/ jaz pa hlače bom nosila/ privoščila skoporita korn$»j tj bo sok neslan/ ljubček, ti si tiček zrel» i. dr. Kakoj- narodna vpliva vsa Nezakonska mati s svojim ganljivim, prepričevalnim izrazom. Pesem Hčere svet posnema narodno pripovedovanje z značilnim ponavljanjem: «To je zvedel oča stari,/ stari oča, sivi mož» in dalje: «Stari oča. oča ljubi,/ ljubi oča. modri mož!» V Učencu beremo: «Sem obesil dokaj časa uk na kljuko». V Turjaški Rozamundi vidimo zopet trikratno ponavljanje; «Troje Iz dežele laške,/ troje iz dežele nemške,/ troje ’z štajerske in kranj. ke». V narodnem duhu je zloženo Judovsko dekle, n. pr.: «Tam lepe rožice cveto,/ vesele tičice pojo». Kakor iz Rošlina in Verjanka so stihi; «Jaz dobro vem, tl dobro veš,/ da v zakon vzeti me ne smeš». V Zdravilu ljubezni so podobni motivi:
«Se mijo je jokal,/ je milo zdiihval. Ga mati tolaži, tako govori:/ «Jaz imam tri brate, ti ujce tri». Po Zgrgdbi in snovi je Povodnji mož umetno prepesnjena narodna balada.
Satirična Nova Pisarija Se le ^ videzno norčuje iz rovtarske govorice, odklanja surovo in neotesano izražanje, posmehuje se omejenosti in ubornosti motivov. Več ljudskih prvin je tudi v njej n w; «Ak kos si temu, koj na prste stopi — Debelo po gorjansko jo za-
Kultura • umetnost
liudski TEDNIK
GALLERIA *SC0RP10NE>
FR AN CO ROGNONE
V razstavni galeriji «Scorpione» že nekaj dni razstavlja milanski slikar Franco Rognone svoje risbe in grafike. Da, risbe in grafike, v teh je njegova moč, njegova prav fantastična spretnost, ki ga loči od premnogih modernistov, ki ne znajo — risati, a se zato izgubljajo v barvnih fantazijah.
Z zapredki črt, zdaj trdih in ostrih, v njihovi skromnosti mojstrsko izrazitih, zdaj lahkih in mehkih, prikazuje svet, trdo. življenjsko resničnost, z njegovimi protislovji in %yrekipevajočo buj-nostjo. Ne prav gotovo v tem pogledu Rognone ni zapadni modernist: njegove risbe so polne vsebine, človeške problematike v njenih prvinskih globinah in nagibih. In ta umetnost je toliko bolj človečanska, ker je podana z iskreno neposrednostjo, daleč od vsake in-telektualistične izum etničenosti.
To njegovo slikanje življenjske resničnosti je pa seveda tudi daleč od kakega fotografskega realizma ali bolje ploskega verizma. Zaradi večje izrazitosti nateguje, pretirava in poenostavlja umetnikova fantastična narava oblike ali v rahlem posmehu ali z žolčno zafrkljivostjo ali s človečanskim obžalovanjem, ki krije v sebi obup in ironijo nad žalostno podobo junaškega viteza don Kihata ali v groteskni karikaturi zablod človeške družbe ali v lahkotnih fantazijah, kjer se odpočije od te človeške komedije.
Rognone je ilustrator socialističnega dnevnika «Avanti» v Milanu ter raznih revij in neštetih knjig. V risbi je njegova moč, v harmonije in ritme linije izliva six>je slikarske darove. Enolične barvne ploskve so, kjer so, te drugotni, pomožni element v njegovi risbi.
V ilustracijskem ciklu o don Ki-hotu umetnik dobrohotno ekspresivno karikira z mojstrskimi potezami slepi idealizem viteza žalostne postave iz Da Manče. V najnujnejših bistvenih potezah, ki jih je prav malo, je vidna razbi-čana podoba v junaških podvigih proti namišljenim nasprotnikom. Vse, kar je anekdotnega, ilustrativnega, je tu že odpadlo v zgoščeni, tipizirani figuri, ki je po-
stala že brezčasen simbol le ene plati človeške narave, ki brezplodno hlasta za svojimi namišljenimi cilji.
V	drugem ciklu karikatur s sarkastičnim naslovom: «Mi — ljudje» (morda je za naslov najbolj značilna sličica dveh zadnjih zastopnikov človeškega rodu, sredi brezkončnega polja človeških lobanj, ki se obdelujeta z noži do zadnje kaplje krvi ob blagoslavljajoči roki z napisom pax — mir, ali pa slika človeka — človečanstva pribitega na križ, kjer se zamenjuje pokolenje za pokolenjem z novim mučeniškim obrazom) umetnik izraža z žgočo ironijo ostro družbeno kritiko v groteskno ekspresivnih risbah, s fantastičnimi pretiravanji.
V	risbah, polnih plesalk, cirkusov, kloi/nov, zaljubljencev, najde nebrzdana umetnikova domišljija, njegov zafrkljivi duh morda svoje najljubše polje. V svobodnem risarskem zaletu in v delu z grafi-čarskim dletom, kjer pokaže vse svojo mojstrstvo v bežnem nasmešku, v živih domislicah, v bistrih opazovanjih, v drobnih spominčkih, najde umetnik zavetišče, odpočitek od zelo obsežnega ilustracijskega dela po številnih revijah, knjigah in časopisih.
En del razstave obsega številne Ex — libris — jedkanice, kjer ga zopet najdemo z vsemi gori omenjenimi značilnostmi njegovega pestrega umetniškega duha, od strupenega sarkazma do razneženega sentimentalizma, v spretno izdelanih grafikah.
Rognone je v polnem pomenu besede risar in grafik, ki mojstrsko obvlada to sprretnost in svoj material. A to mu ni le pusta in suhoparna obrt, šablonska virtuoznost, marveč poslušno in zveneče sredstvo za izražanje prekipevajoče borbene in polemične vsebine. Celo stilne, umetnostne programne usmerjenosti in njihova izrazna sredstva, od ekspresionističnih do rahlo kubističnih, so mu od primero do primera le primernejša ubogljiva orodja za izražanje te človečanske vsebine.
JELINČIČ
\\ 2^2
!ze tvojo knjižnico |
séh
-v-a žUEHSA&Kfcloei ^ <£ LA frOKTfò!
Grafika Fra oca Rognone
«PREŠERNOVA KNJIŽNICA«
ZA LETO 1930
Tudi letos so dospele med nas knji. ge «Prešernove knjižnice» za leto 1950. Izšlo je pet lepih in zanimivih knjig, ki jih bo vsakdo z zanimanjem in užitkom bral:
Koledar za leto 1950 je v pravem pomenu besede ljudsko berilo in ga je uredil Ignac Koprivec.
Četrto knjigo «Spominov na partizanska leta» je uredil pisatelj France Bevk
Miško Kranjec je napisal pripovedno delo «Pisarna. Kronika oblasti, ki Je od boga». To delo je prvi del trilogije «Povesti o oblasti».
«Makedonija» Dimttra Vlakova seznanja slovensko ljudstvo z najmanj znano republiko Jugoslavije. Uvod je napisal rektor ljubljanske univerze dr. Anton Melik.
Spis M. Iljina in Segala «Kako je ilovek postal velikan» obravnava življenje pračloveka in prve začetke človeške kulture.
PAVLENKO: Sreča, ppl, I. 350. CVETKO: Risto Savjn, pl. L. 680. CVETKO:	Geografski Vestnik,
br. L. 700.
HUDALES: Nejček, br. L. 135.
PIJADE: Ob 30 letnici KPJ, br. I. 30.
SPUROVA: Plugi orjejo, br. L. 90.
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Ih o,) vol a med Ijiulùlvviii
ŠENTJAKOBSKI «IVAN CANKAR» IN «KOMORNI ZBOR» NA DRUGEM KONGRESU LJUDSKE PROSVETE V LJUBLJANI
loženje.
ke.
Pokazala sta vse svoje odli-
V okviru kulturnih prireditev o priliki kongresa prosvete v Ljubljani sta 29. januarja priredila «Ivan Cankar» in «Komorni zbor» skupen koncert v tovarni v Vevčah. V ponedeljek 30. januarja sta oba zbora sodelovala na kulturni prireditvi zamejskih Slovencev. Zbora sta se prav lepo uveljavila in znala ustvariti prisrčno razpo-
robi — vezati znaš otrobi» i. dr. Ljudsko šegavost posnema zabav-Ijivi napis Novi Pegazus: «Višnja-ni, kam ste svojga polža djali?».
Po sonetih je razsejanih mnogo vrstic, ki spominjajo na narodno pesem in ljudsko izražanje, n. pr.: «Na jasnem nebu mila luna sveti
—	Bil je tvoj god. glasno so strune
pele — Zvestó srce in delavno ročico/ bi bil dobil z izvoljeno devico — Odprta noč in dan so groba vrata». Enajsterec je tudi stih Krsta pri Savici, a tudi v njem naletimo pogosto na preprosto ljudsko govorico, n. pr.:	«Srce
mladó nj za nobenga vneto — Kak težka, bridka ura je slovesa! — Se trese od veselja vsaka žila — Kako bi mogel tebi kaj odreči? — Ne smem postati jaz nevesta tvoja
—	Izmed oblakov sonce zdaj zasije — Molče poda desnico ji k slovesu — Nič več se nista videla na svetu» i. dr.
V Dodatku je še bogatejša bera za tistega, ki prisluškuje ljudskim Strunam v Prešernu. Mera in izraz sta čisto ljudska v Zarjaveli dvi-čici: «Čakala sem goršega,/ čakala sem boljšega,/ dokler me pozabil je,/ z drugo se pohabil je». Ljudska poskočnost in zafrkljivost pocingljavata iz pesmi On dan si začela: «Je lepa b' la včeraj, ® danes več ni-/ Predolgo ne zbiraj: /čas, Pep’ca, hiti. — «Prav malo Popravljena narodna je Svarjenje: «Stoji, stoji tam Lipica,/ pod liP° hladna senčica» itd. V Ponočnjaku je obdelan narodni motiv o fantu, Pride zlodju v pest; v njem so vrstice leakor ta: «Stoji, stoji sa-moten kraj». Romanca od Strme-grada je zložena po ritmu in besedi čisto v narodnem duhu. Ljudska hudomušnost se iskri iz Svetega Senana, ki izhaja iz trdit-ve- da «menih sta in ženska nasprotne stvari» in pride do zabav-neSW Zaključka, da «se menihi
ženstva ne boje,/ za dušo in truplo njih radi skrbé». Podobna ljudska razposajenost veje iz Nebeške procesije in iz Smarne gore.
Zaslužne in nezaslužne vrstnike je Prešeren rad prijateljsko in včasih manj prijateljsko ščipal in dražil z zabavljivimi napisi v živem narodnem duhu in jeziku, n. pr. Čopa, Repiča, Slomška, Smuka, Šmida i. dr.
Kako blizu je ostal Prešeren narodnemu slovstvu in ljudski besedi, kaže njegovo zanimanje za delo Emila Korytka in Andreja Smoleta, ki sta nabirala narodne pesmi. Pesnik jih je zapisoval tudi sam in jih po tedanji šegi brusil in pilil, ne da bi se preveč oddaljil od prvotnega izraza. Tako so se nam ohranile v Prešernovi izglaje-ni obliki:	Pesem od Lepe Vide,
Od k-alja Matjaža, Od Rošlina in Verjankota.
Ko v Prešernovem tednu znova pregledujemo po slovstvenih zgodovinah ter po člankih in govorih, kaj so o Prešernu zapisali ali povedali naši najboljši kulturni delavci, vidimo, da vsi poudarjajo Ljudske strune v njegovih pesmih kot temelj njegove umetnosti, na katerem se je dvignil hram njegovih Poezij tako visoko, da mu večina njegovih sodobnikov ni mogla slediti in ni znala ceniti njegovih darov.
Prešeren je prekosil vse svoje vrstnike. Taka čustva kakor v Prešernu se niso porajala v nobenem drugem slovenskem srcu, take misli kakor v njem se ntso kre saie v nobeni drugi slovenski glavi Pred njim so poznali izobražen» Slovenci višje duhovno življenje slovstev, največ iz
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN VOJKO» PRED KOPRSKIM MIKROFONOM
le iz tujih nemškega.
V »■'VW w ---J
Prešeren jim je prvi
'pokazal ~da je
ga avstrijski tlačitelji kot jezik kmetov in hlapcev hladen za ustvarjanje
pri-najlepših
umetniških pesnitev in da se te umetnine lahko merijo s pesnitvaj mi največjih pesnikov.
Prešeren je postai slovenski klasik. Pesnik se je svoje cene .dobro zavedal, čeprav so cenzorji in reakcionarni kritiki njegove pesmi obsojali in dajali prednost votlim in napetoličnim stihom Koseskega.
Po mišljenju in čustvovanju je bil Prešeren najpopolnejši demokrat in najčistejši svobodomislec. Prav zaradi tega so mu do šestinštiridesetega leta odrekali pravico do samostojnega odvetniškega mesta. Le zadnja tri leta življenja je bil samostojen odvetnik, a tudi tedaj ni znal kakor drugi iz 'pravd kovati rumenjake. Zagovarjal je naše ljudi pred tujimi oblastmi. Rad je pomagal ubogim. Umrl je kot siromak. Za mater svojih otrok si je izbral pi-eprosto dekle iz ljudstva, -Ano Jelovškovo. Živel in delal je med ljudstvom. Ustvarjal je za ves narod.
Prešeren izhaja v svoji kritiki družbe — kakor ugotavlja Boris Ziherl — iz ljudske celokupnosti, ki naj zaživi življenje izoblikovanega, kulturnega naroda. Temu ljudstvu kliče, da bi ga iztrgal tujim vplivom:	Domu, Kranjc
moj, zvest postan’!».
Prešeren je odločno odklanjal vsako nadvlado enega naroda nad drugim, tudi med slovanskimi narodi. Zahteval je pravico do kulturnega ustvarjanja za vse slovanske narode, ne samo za štiri največje. Slovencem je to pravico izbojeval s svojim delom. Iz njegovega zabavljivega napisa Bahači četvero bolj množnih Slave rodov zveni razločno v naše dni obsodba takih hegemanskih teženj, kakršne se zdaj pojavljajo zoper Jugoslavijo. Za vse obrobne Slovence so njegove pesmi njegovi nauki najkrepkejša opora.
ANDREJ BUDAL
V nedeljo 29. januarja je pel moški zbor «Ivan Vojko» pod vodstvom tov. Viktorja Čermelja, pred mikrofonom v Kopru. Petje je bilo zares dobro. Zapel je tudi Hajdrihovo pesem «Buči, buči, morje Adrijansko», ki jo je skladatelju navdihnilo morje, ko ga je gledal z roba kraške planote in ki bo zaradi iskrenega doživetja in zaradi pristnosti izraževanja občutkov prav gotovo ostala v nedogled na sporedu.
MED
NASO ŠTUDIRAJOČO MLADINO
Slovenski kulturni krožek Tržaške visokošolske zveze je priredil v soboto 28. januarja v Ulici R. Manna 29 leip in kvalitativno dober glasbeno-recitacijski večer, na katerem so sodelovati Neva Lipovčeva, Angela Vremčeva in Julij Guštin z recitacijami ter pianist in violinist Ermin Am-brozet in Oskar Kjuder. Spored je bil dobro sestavljen in dobro podan.
STIHI NASE PROSVETNE DRUŽINE | NA OBISKU V SLOVENIJI
4. februarja so bili gostje SKUD a «Dušan Jereb» v Novem mestu člani «Slavca» iz Riemanj. Videli so mnogo, videli so Lamutovo razstavo j slik, bogato študijsko knjižnico, gledali so predstavo «Kralj na Betajnovi» gledališke skupine, ki Je odnesla pri tekmovanju v Sloveniji prvo me-
V	nedeljo 29. januarja ob 16. uri je gostovalo SNG z Nuštčevo «Sumljivo osebo» v Nabrežini.
V	soboto 4. februarja ob 20. uri je
bila v Kopru predstava «Sumljive ove- __ ______________
be». Uprizoritve iste komedije so bile I vih Slmon jgnko še v petek 10. februarja ob 20. url v Šmarjah in v soboto 11. februarja v Marezigah.
V	petek 17. februarja je gledališče uprizorilo Goldonijevo «Mirandolino» v Marezigah.
V	nedeljo 19. februarja j« bila v
Skednju matineja Golieve «otroške I vih Igre «Sneguljčica».	jžič,
sto in pri zveznem državnem tekmovanju drugo mesto, poslušali so or. kester, ki je na prvem mestu v državi med sorodnimi zbori, videli so, kar se gradi in kar Je že dograjenega.
V	istem času so bili zelo gostoljubno sprejeti pevci iz Flavij v Trbov-lijah, kjer so peli izmenoma z rudarskim pevskim zborom «Zarja» iz Trbovelj.
V	soboto 4. februarja In naslednjega dne so peli Nabrežincl in Sem-polajci v Martuljku in na Jesenicah. Navdušenje občinstva se je stopnjevalo od pesmi do pesmi in nekdo izmed poslušalcev, ki se je v imenu vseh zahvalil za prijeten večer, je poudaril, da priča dejstvo, da so Nabrežina in Sempolajci zapeli tudi dalmatinsko in makedonsko pesem, o povezanosti vsega našega ljudstva od Djevdjelije do Trsta.
«Ivan Vojko» s Proseka — Konto-vela je izvajal v soboto 4. februarja svoj koncertni program v Hrastniku kot gost SKUD-a «Aleš Kapla». Obenem so si ogledali premnoge naprave v tem kraju in prisostvovali programu domače umetniške grupe. Poslušalci so navdušeno ploskali zboru «Ivan Vojko» in nekatere točke je moral tudi ponavljati. Posebno so navdušile pesmi «Bolen mi leži», «Piovi, piovi» ter «Venček narodnih».
PREŠERNOVE PROSLAVE
Na dan obletnice Prešernove smrti je bila na štadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu osrednja Prešernova proslava, na kateri so razdelili Prešernove nagrade pevskima zboroma «Ivan Cankar» in «Slavko Škamperle», Dijaški folklorni skupini, Mladinskemu tamburaškemu zboru «Ivan Cankar» in Pionirski skupini iz Flavij. Predaval je tov. prof. Rudolf Benulič. Sodelovali so člani SNG Stelfa Drolčeva, Jožko Lukeš In Stane Raztresen ter zbori «Ivan Cankar», «Slavko Škamperle», «Tržaški zvon» in barkovljanskl pevski zbor.
Doslej so se vršile še naslednje Prešernove proslave.
8. februarja v Lonjerju;
14. februarja pri prosvetnih društ-in Vojka Smuč;
pri društvih Oton
18.	februarja Zupančič — Ivan Marušič;
19.	februarja na Proseku;
20.	februarja pri prosvetnih društ-Sretko Kosovel In Finko
Cankar — Franjo
Toma-
14 Mimma Film • šah • radio
nad močno ameriško reprezentanco
Od U. do 14. februarja je bil med Jugoslavijo in ZDA dvokrožni radijski Šahovski dvoboj, ki je prinesel jugoslovanski šahistom novo velitastno zmago in s tem še enkrat potrdil visoko vrednost jugoslovanskega šaha. Jugoslovanski šahisti so premagali svoje ameriške kolege s prepričljivim rezultatom 11 in pol proti 8 in pol, s celimi tremi točkami razlike. Pri tem Je treba vedeti, da je ameriška šahovska reprezentanca izredno močna, <ia šteje v svojih vrstah 2 kandidata za naslov svetovnega prvaka in vrsto internacionalnih mojstrov ter da je doslej zmagala na vseh šahovskih olim-piadah. Priznanje, ki ga zato zaslužijo jugoslovanski šahisti. Je tem večje in prvi, ki so ga jim dali, so bili prav ameriški šahisti, ki so Jugoslovanom takoj po zmagi čestitali.
Individualni uspehi obeh moštev so Sledeči:
Jugoslavija. I. Gligorič 1/2, 1/2; 2. Pirc 1/2, 1/2; 3. Trifunovič 1/2, 1/2; 4. Rabar 1/2, 0; 5. Vidmar ml. 1, 1; 6. Puc 1/2, 1; 7. Milič 1/2, 1/2; 8. Kosti« 1/2, 1/2; 9. Matanovič 1, l; 10. Ivkov 0, 1/2. 5 1/2. 6.
Amerika. 1. Rcshewsku 1/2, 1/2, 2. Fine 1/2, 1/2; 3. Horowitz 1/2, 1/2; Dcnker 1/2, 1; 5. Ulvestade 0, 0; 6. Dake 1/2; 7. Kewitz 1/2, 1/2; 8. Byrne 1/2, 1/2; 9. pinkus 0, 0; 10. Bisguier 1, 1/2.'4 1/2, 4.
Iz rezultatov je razvidno, da so vodilni mojstri igrali dokaj previdno. Najboliše rezultate za Jugoslavijo sta dosegla dr. Vidmar In mladinec Matanovič, ki je presenetil z udarno igro.
Za turnir je vladalo veliko zanimanje tako v ZDA kakor v Jugoslaviji, kjer so v vseh večjih mestih strokovnjaki sproti tolmačili številnim poslušalcem potek turnirja, tisoči drugih pa so ga spremljali preko radijskih oddajnikov.
Po končanem turnirju so bile razglašene tudi štiri nagrade, ki so jih pripravili Američani. Za najlepšo igro sta bila nagrajena ameriška mojstra Denkcr in Bisguier, za najboljšo pozicijsko igro pa jugoslovanska mojstra Vidmar in Matanovič.
Takoj po končanem turnirju so vodilni Jugoslovanski mojstri Gligorič, Pirc in Trifunovič odpotovali na veliki mednarodni turnir v Argentino.
NAJZANIMIVEJŠA PARTIJA I. kola med Pucem in Dake-jem
Sf6-d5
Najzanimivejša partija v prvem ko- 18.-----------
lu je bila na VI. deski med Pucem ; Crni v težki poziciji žrtvuje kmeta in Dake-jem, V Ljubljani so gledalci ‘ ua f7 Težko je tu najti dobro obrambo.
pri predvajanju te partije često z aplavzom prekinjali komentatorja pri uspelih potezah slovenskega mojstra. Partija je burna in zanimiva.
Sprejeti damski gambit.
Beli: Puc	Crni: Dake (ZDA)
1.	d2-d4	Sg8-f6
2.	c2-c4	e7.e6
3.	Sgl-f3	d7-d5
4.	Sbl-c3	dS-c4
Sprejeti damski gambit izgublja v
zadnjem času na veljavi. Beli dobi premočno igro.
5.	e2-e3	a7-a6
6.	a2-a4	c7-c5
Bočni vdar v središče. V moderni
teoriji otvoritev je borba za središče odločilnega pomena. Kdor zasede več polj v središču, ta tudi dobi več možnosti za napad. Zato je razumljivo, da črni skrbi za ravnotežje v središču.
7.	Lfl-c4	Sb8-c6
8.	0-0	c5-d4
Dvorezna poteza nevarna za oba
nasprotnika. S to potezo napravi črni belemu osamljenega kmeta na d4. skušal bo partijo zavleči v končnico, ki bo za njega ugodna, ker je kmet na d4 slab. Po drugi pa si beli odpre pot za lovca na el, ki bo igral odločilno vlogo v bodočem napadu. Po tej potezi moremo soditi, da bo partija napeta.
9.	e3-d4:	Sc6-b4
Bell je že pretil razbiti z d4-d3 črno
središče. Ker črni še ni rohiral bi prišel črni v velike težave. S to potezo pa črni blokira kmeta d4.
10.	SfJ-eS	Lf8-e7
11.	f2-f4	--------
Puc že grozi. Prodor kmeta f4-f5
je nevaren. To Je začetek napada na Črnega kralja. Točka na n je v nevarnosti. Zato je rohada nujna.
11.--------- 0-0
12.	Ddl-e2	--------
Mojster Puc je žc v svojem.' ele-
mentu. Žrtvuje kmeta na d4. Razvoj figur odtehta izgubljenega kmeta v primeru, da črni z damo vzame kmeta. Sledilo bi Lcl.e3 Dd4-d& Tat-di in beli ima izvrstno pozicijo. Vse figu- Prve kategorijo, re bi imel razvite.
19. Tf5-f7:	Tf8-f7:
20. Se5-f7	TC7-C4.
21. L.g5-e7:	-------
Grozi Sf7-d6
21.	----------------------- Tc4-c7
n. Le7-B4:7	-------
Prenagljeno igrana poteza.
Beli bi mora} igrati Ld8. Pretil bi DdS mat. Edino možna obramba je DdT. Sledilo bi 23. Lc7: Sc7: 24. Dc4 z iahko dobljeno pozicijo.
22.	--------------------- Tc7-f7.1
To je mojster Puc prezrl.
23.	Tfl-f7:	Kg8-f7:
24.	ScS-e4	--------
Grozi šah-5eh
24.	------- Dc8-cl f.
25.	Lb4.el	Dcl-cSl
Na vse druge poteze bi beli partijo lahko dobil. Se vedno ima beli iniciativo alt zmaga ni lahka.
26.	De2-h5-f-	K(7-g«
27.	Se4-g5	Dc6-g6
28.	Dh3-g6:	h7-g6;
Tu je bila partija prekinjena. Puc
je.še vedno v boljši poziciji. Realizirat to pomoč je pa zelo težko. Končnica je zelo zanimiva, konec partije priobčimo v naslednji številki.
Inž. Sikošek Boris
Šahovske prireditve v FLRJ v letu 1950
V Za grobu je pred kratkim bil posvet šahovske zveze Jugoslavije, kjer so izdelali podroben program šahovskih prireditev za to leto. Program je zelo pester in bogat. Prvi nastopijo najboljši mladinci Jugoslavije na Individualnem turnirju v Crni gori. To bi bil prvi pomembni šahovski turnir v Crni gori. Namen lega turnirja je predvsem poživitev šahovske igre v tem predelu FLRJ, kjer se šah razmeroma malo goji. Zenski šam-pionat bo letos v Hrvatski v mesecu avgustu. Aprila meseca bodo v Cačku, Vinkovcih, v Hrvatski ter Sloveniji zvezni turnirji igralcev
Olivier v filmu Henrik V.
Po Kaši ieoifii
HENRIK V.
Bilo je v letu 1944, ko je Laur enee Olivier, eden najpopularnejših angleških igralcev in režiserjev pri-Cel snemati film «Henrik V.» po istoimenski Shakespearovi drami. Shakespeare, največji dramatik, icar jih je dal svet, ni imel sreče s filmom. Njegovo čudovito ljubezensko dramo «Romeo in Julija» so a-meriški filmski režiserji spremenili v osladen kič. Prav tako ni uspel film po drami «Kar hočete» in tudi Reinhardtov poskus prikazati .v filmu «S?n kresne noči se je ponesrečil».
Na nešteto ovir naleti filmski režiser, ki hoče prenesti dramo na platno, toda Laurencu Olivieru, ki je bogat z gledališkimi izkušnjami, je v veliki meri uspelo prikazati «Henrika V.» v filmu. Zavedal se je, da je Shakespearova umetnost tesno povezana z gledališkim odrom, zato je film razdelil v dva dela. Prvi del se odigrava na gledališkem odru pred resničnimi gledalci v duhu gledaliških predstav, kj so značilne za Anglijo na prelomu 16 in 17 stoletja, drugi del pa predstavlja jedro filma in tu preide Olivier neopazno na filmsko področje. Tako sta prišla na svoj račun dramatik in filmski režiser. Zanimivo je n.pr., da je O-livier z bogato filmsko tehniko izpopolnil dramatičnost dejanja tam, kjer se je avtor zaradi primitivne odrske tehnike znašel v slepi ulici.
Nekatere scene, ki predstavljajo vojno, se odigravajo na prostem v resničnem okolju, večini scen pa pomaga do izrednega učinka dekorativno izdelana scenerija. Pri barvni tehniki se je Olivier poslu-žil vseh bogatih izkušenj slavnih slikarjev in dosegal močan učinek, tako da se vsaka scena zdj kot neka stara umetniška slika.
Kljub vsem tehničnim vrlinam
Pa film marsikoga ne zadovolji, ker je vsebinsko za mnoge precej odmak_ njen; Shakespeare je s Henrikom V. hotel namreč ustvariti angleško nacionalno epopejo.
Marsikdo bo morda filmu tudi očital, da se je preveč podreda gledališkemu geniju, vendar pa je treba priznati, da je film pomemben predvsem zato, ker izredno popularizira poznavanje Shakespearove veličine. S tem svojim filmsko-gledališkim poskusom je Olivier močno razširil obzorje kinematograf ske umetnosti.
Jlidtnica. uiedmdfajLa
Po tritedenskem presledku zaradi stavke tržaških tipografskih delavcev, prihaja naš Tednik zopet med svoje čitatelje. Uredništvo se bo potrudilo, da bo zamujeno nadoknadilo z izbranim gradivom v prihodnjih številkah Tednika.
V zadnjem času prejemamo iz Jugoslavije Številna pisma, ki pa so običajno premalo frankirana. Opozarjamo vse one, ki nam pišejo, da bomo premalo frankirana pisma vračali.
LJUDSKI TEDNIK STANE:
V coni A in v Italiji: posamezna številka lir 20 mesečno Ur 10
v coni B
posamezna številka Din 12 mesečno Din 40 v Jugoslaviji
posamezna številka Din 15
mesečno Din 00
Vsaka posamezna stara številka stane dvojno.
ZIDOVJE MALAPAGE
Film «Zidovje Malapage» je na lanskem filmskem festivalu p Cannesu prinesel prvo nagrado režiserju Renéju elementu za najboljšo režijo, glavni igralki Isi Mirandi pa nagrado za najboljšo žensko vlogo. V tem filmu, u katerem nastopajo italijanski in francoski igralci, se križajo elementi starega francoskega realizma z italijanskim neorcaliz. mom. Film hoče biti psihološka drama in nam prikazuje tragično ljubezensko zgodbo,- natakarica Marta, ločena žena, se zaljubi v nekega Francoza Pierra, ki je zbežal iz svoje domovine, ker je umoril svojo ljubimko. Toda kmalu policija Pierra ujame. Vse dejanje se razvija umirjeno, počasi, skoraj brez razburljivih prizorov. Motivi, ki odločajo o junakovi usodi, so precej' banalni, tako ». pr. visoka železna ograja, ki obdaja Genovsko pristanišče in gnili zob, ki prisili Pierra, da izstopi v Genovi, Do tu bi lahko rekli, da se film ne oddaljuje preveč od predvojnega francoskega filma. Toda dočim so ti bili iz večine izmišljene zgodbe in so okolje spretno ustvarjali scenografi v ateljejih, je ta zgodba verjetno resničnega izvora in tudi dejanje se razpleta sredi naravne sce-neri je: porušeni samostan, genovske
ulice, gostilna in pristanišče.
Film je precej pesimističen. Pierre n. pr., ki gg. igra slavni francoski igralec Jean Gabin, je raztresen, indiferenten, ne pozna duševnih bolečin, noče ljubiti, nima upanja v bodočnost in ko ga ujamejo, se takoj sprijazni s svojo usodo, češ da kot morilec itak drugega pričakovati ne more. Režiser je, s tem filmom hotel poudariti, da mora vsak plačati za svojo krivdo.
Odlična soigralka Jeanu Gabinu je Isa Miranda, ki je v postavo natakarice Ane znala vložiti vse svoje visoke igralske sposobnosti.
Kot spreten režiser se je izkazal René Clemenl, ki mu gre predvsem za to, da vsak prizor zase kar najbolj podrobno izdela. Vsako malenkost izrabi, da podčrta dejanje; tako n. pr. prevladujejo navpične črte (drogi železne ograje) p tragičnih prizorih, vodoravne črte pa tedaj, ko izraža dejanje upanje in srečo,
Tudi mala Vera Talchi v vlogi Cecchine je pokazala izreden igral-ski talent.
Kljub nekaterim pomislekom kritikov, ali je film opravičeno bil nagrajen spada «Zidovje Malapage» nedvomno med filme, ki si jih je vredno ogledati.
Ne upa si vzeti kmeta in pripravlja razvoj lovca na c8.
13.	Lcl-c3
14.	f4-f5 15. Tfl-f5;
| Polfinalni turnirji bodo po kon-b7-b6	! čani olimpiadi v Sloveniji, Hrvat-
Lc8-b7
e6-f5
Beli stremi podvojiti stolpa, ki bosta napadala oslabljeno točko f7 15.-----------
16.	Tal-fi
17.	Kgl-hl
18.	Le3-g5
Ta8-c8 Tc8.c7 Od 8-c 3
ski in Beogradu. Imeli bodo mednarodni karakter. Finale bo decembra v Ljubljani. Predfinale moštvenega prvenstva bo v Vojvodini, finale pa novembra v Opatiji. Letos bodo ludi mladinke imele svoj prvi šahovski turnir. Kot najvažnejši prireditvi bosta 11.-14 februarja dvokrožni redni dvoboj I med ZDA in Jugoslavija na desetih deskah in pa šahovska ol impiada v
Italijanski režiser Castellani, avtor filma «Pod rimskim soncem» je izdelal nov film «Pomlad je». O svoji režiji pravi, da je sledil svoji dosedanji metodi. I .lemal je po rimskih ulicah in poslušal razgovore mimoidočih. Za film «Pomlad je», je n. pr. našel glavnega igralca na trgu, kjer je vsako jutro kupoval jajca. Poslušal ga je, kako sc je pogovarjal z branjevkami, se zanimal za njegovo življenje in ta. ko ustvaril film.
—O—
George Sanders je izdelal dva filma po romanih Oskarja Wìlda, in sicer «Slika Doriama Cray a» ter «Pahljača».
—O—
Charlič Chaplin se sedaj predvsem posveča režiji. Glavno vlogo v njegovem prihodnjem filmu bo igral njegov sin Sidney Chaplin.
■—O—
Odlikovanja «Oskar", ki jih vsako leto dele najboljšim igralcem in filmom v Hbllywoodu. bodo letos delili meseca marca. Oskar je deset palcev visok pozlačen bronast kip, ka.erega izvor sega v leto 1927, ko. so v Hollywoodu ustanovili akademijo za umetnost in kinematografske vede. Ob prvi seji akademije je nek arhitekt filmskega podjetja Metro napravil načrt za kip in sicer viteza z dvoreznim mečem. To-
fSkoLbinS' le Ski' StlT! if'r T“ v Z"«-«»'- ' B!«1»- i a» kip i» nstai bri', im,»..
"«sr o‘“uii
vitez podoben Oskarju.
Med filmi, ki jih bodo verjetno upoštevali prt tekmovanju, so,; «Dedič» Williama Wylerja, «Tretji mož» Carola Reeda ter «To noč bo vzšlo soee» Johna Hustona. Med temi tremi filmi ima največ izglcdov za zmago «Dedič», ker ni verjetno, da bi ameriška komisija priznala prednost angleškemu režiserju Reedu. Film «To noč bo vzšlo sonce» pa tudi najbrže ne bo zmagal, ker je njegovemu režiserju Akademija *e lansko leto podelila'nagra-uo, pač pa lahko upa na odlikovanje režiser Julles Dassin, ki je režiral «Golo mesto».
Na čelu hoolywoodskih igralk, ki jih utegne doleteti odlikovanje «Oskar» slopa OHivija de Havilland, ki ji je Akademija dala priznanje že za film «Vsak ima svojo usodo» in ki jo je lansko leto prehitela pri «Oskarju» Jane Wymsn.
Nevarna tekmica Olivijc de Havilland je Jennyffer Jonnes, ki je v letu 1949. nastopila v filmih «Jennyn portret», «Madame Bovary» in «To noč bo vzšlo sonce». Po daljšem presledku ji sledi June AJ-lyson v filmu «Mc-jhne žene» Zad-
nja, pa ne po kvaliteti, bi prišla na vrsto Jeanne Crain, ki je pokazala svoje zmožnosti y filmih; «pismo trem» ženam», «Pahljača» in «Pinky».
Med moškimi igralci imajo upanje na zmago naslednji; Montgomery Clift, ki se je proslavil s filmom «Dedič», že prej pa v filmih «Tragična odiseja» fn «Rdeča reka», da-
IjL.J°Seph. Cotten’ ki ««P«! Posebno v filmih: Jennyn portret in Tretji mož ter Edvard Robinson, ki Je bil odlikovan v Cannesu za vloge v filmih «Koralski otoki» in «Hiša tuicev».
Serijo kandidatov za hollywood-sko odlikovanje zaključuje Larry Parks. ki se je populariziral v vlogi Al Jolsona v dveh biografskih filmih.
Ce bodo Italijanski film Vittoria de Slca pravočasno predložili komisiji, je upanje, da doseže kako priznanje Akademije tn ni morda izključeno, da prejme najvišje —O—
Maiorana, nosilec glavne vloge italijanskega realističnega filma «Tatovi koles», je bil navaden tovarniški delavec, ki ga je De Sica «ookril» na cesti, ko je iskal glavnega igralca za svoj film. Po snemanju se je Maiorana vrnil na delo v tovarno. Sedaj pa se je raznesla vest, da je odšel v A-meriko, kjer pa ne bo nastopal kot filmski Igralec, pač pa kot pevec po radiu.
Fizkultura • uganke
LIUDSKI TEPNItt;
15
Svetovno prvenstvo v smučanju končano
Preteklo soboto je bilo zaključeno tekmovanje v Aspehu (ZDAJ Za svetovno prvenstvo v smučanju, ki je trajalo od 1. februarja. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: v skokih, tekih na 18 in 50 km, v smuku, slalomu in veleslalomu ter klasični kombinaciji in štafeti.
Začetek tekem je oviralo pomanjkanje snega in so morali skakalci za svoje poskusne skoke nasuti na skakalnico umetnega, kar je povzročijo precej padcev %rri treningih. Odbor za tekme in zastopniki posameznih smuiarsltih reprezentanc so se odločili, da preneso tekme iz hake Placida v Rumford v državi Maine. Končno je zapadel sneg in tekme so se razvijale po programu.
Prve tekme so bile v skokih posameznikov.
Vsa prva mesta razen drugega, so zavzeli Norvežani. Zmagal je Sven Bjoemstad z 220,4 lo-'ke, (08 in 69,5) drugo mesto je zasedel Tuhre kindgreen, tretje zopet Norvežan Christian Moohn. Jugoslovan Janez Polda pa se je plasiral na 23. mesto s 193,2 točki, Karel Klančnik pa 29. mesto.
Tekme na 50 km so morale biti prenesene v tiumford zaradi sla-
bega snega v Lake Piacici«. V tej najtežji smučarski disciplini je tekmovalo 32 tekmovalcev, med tekom jih je odstopilo 8. Jugoslovan Tone Razinger se je kot najboljši Sred-njeevropejec plasiral na 18. mesto. Vsa prva mesta so zasedli severnjaki. 1. Gunnar Eriksson (Švedska) 2:59,0, drugi Ander Toernkvist (Švedska) 3:000,10, Tone Razinger je pretekel progo v čas« 3:24,53. Zadnjeplasirani Američan Johnson je rabil za progo 90 minut več kot zmagovalec.
Tekmovanj z.a klasično kombinacijo se jugoslooanski-tekmovalci niso udeležili. V skokih je zmagal Norvežan Simone Slattvik z 231 točkami, v teku na 18 km pa je dosegel prvo mesto Finec Hejikki Hasu.
V	teku na 18 km je sodelovalo 08 tekmovalcev.
Tekem štafet so se udeležile le štiri ekipe, zmagala je Švedska pred Finsko, Norveško in Francijo. Borbo za prvo mesto je odločil šele zadnji Svod Lundstroen.
V	Aspenu je bilo tekmovanje v alpskih disciplinah: slalomu, smuku in veleslalomu. Sodelovalo je 115 smučarjev iz 14 držav.
ARRIGONI SE JE UČVRSTIL NA KVALIFIKACIJSKI LESTVICI
V nedeljo so se na nogometnih igri-Sfclh odigravale tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Vse igre razen Opčine - Ponzianina (3:3) so se končale z zmago. Največje zanimanje je bilo za tekmo med Arrigonijem in Novo Gorico v Izoli. Iz te tekme je odnesel zmago Arrigoni, za kar se ima zahvaliti svojemu moštvu, nekoliko pa tudj nezgodi Kraneka, igralca Nove Gorice, ki je moral zaradi poškodbe odstopiti.
Na stadionu «Prvi maj» sc je pričela prva nogometna tekma ob 10. uri in sicer med Montebellom |n Sv. Ivanom. Ekipa Montroella je s pridobitvijo nekaterih bivših škedenjskth igralcev zelo izboljšala svoje vrste. Dokaz temu le tudi njihova nedeljska zmaga nad Sv. Ivanom, v prvem polčasu nj prišlo do nobene odločitve, ker sta se obe moštvi vrglj bolj v obrambo, v drugem polčasu pa je že po 10 minuti Morsselli odločil zmago svojega moštva.
Popoldne ob 13. je bila na istem igrišču tekma med Sv. Ano in Gorico. Go. ričani sc kljub dobri voljj niso mogli ubraniti premoči svojih nasprotnikov, med katerimi so bili ta dan igralci Glcria, Godnič in Paoli v izredni for-mi. Častni gol za Gorico je postavil Ciani n.
Kakor smo že omenili so dosegli edini neodločeni rezultat pri nogometnih tekmah igralci Opčin in Ponzianine Za Opence, ki so predzadnji na lestvici, je to lep uspeh, ki jih bo vsekakor opogum.il
V Kopru se je enajsterica Iz Novega grada kaj slabo branila premoči Aurore, ki se je s to zmago postavila na tretje mesto lestvice. AU ji bo uspelo preriniti se na čelo moštev?
Tekma med Piranom in Umagom številnega občinstva ni zadovoljila. Sodeč po rezultatih tu ni šlo za lepo Igro, ampak samo za točke. Cim je Piran dosegel uspeh, se je v nadaljnji igrj vrgel le v obrambo in tako obdržal svoje mesto na lestvici.
Igrala je tudi Brtonigla, ki je to nedeljo Imela spet nesrečen dan. Njeni igralci so se branili, vmes tudi napadali, vendar Pa so ob koncu poraženi zapustili igrišče. Igralca Valneti in Depangher sta tako Meduzi priborila zmago.
Rezultati tekem so bili: Montebcllo -Sv. Ivan 1:0 (0-0), Sv. Ana - Gorka 9:1 (3:0), Opčine - Ponzianina 3:3: (3:1) Arrigoni - Nova Gorica 2:1 (1:1), Aurora - Novi grad 5:1 (4:1), Piran - U-mag 1:0 (1:0), Meduza - Brtonigla 2:0 (1:0).
Proga za veleslalom je bila dolga 2500 m s 480 višinske razlike in 33 vraticami. Prvo mesto je zasedel Zeno Colò (Italija) 1:54,2, drugi je bil Ferdinand Grosian (Švica), tretji Janez Couttet (Francija. Jugoslovan Tine Mulej se je plasiral na 29. mesto z rezultatom 2:03,. Matevž Lukane pa na 54. mesto z rezultatom 2:12,5. Mulej je vozil izvrstno, štiri sekunde je zgubil pri padcu na koncu proge.
Kot predzadnja disciplina je bilo tekmovanje v slalomu. Zmagal je Švicar Schneider s časom 2:06,4. Tine Mulej je dosegel 26. mesto in je bil 9.4 sok. slabši od zmagovalca. Matevž Lukane pa je zasedel 40 mesto'
V smuku je zmagal Italijan Zeno Colò s časom 2:34,2, drugi je bil Francos James Couttet. Tine Mulej se je plasirat s časom 2:49 na 23. mesto pred vsemi Norvežani in mnogimi drugimi tekmovalci. Matevž Lukane pa je zasedel 43. mesto.
Med ženskami so bile v slalomu najboljše Avstrijke. Proga je bila dolga 400 m in precej strma. Prvo mesto je'dosegla Dagmar Rom (Avstrija) s časom 1:47,8, Italijanka Celina Seghi se je plasirala na 11. mesto.
Vrstni red najboljših udeležencev prvenstva v vseh smučarskih disciplinah je naslednji: 1. Avstrija 67 točk, 2. Švedska 57, 3. Norveška 46.50, 4. Italija 31. 5. Francija 29, Finska 23,7. Švica 21, 8. Amerika 9,50 m.
Kljub hudi konkurenci so jugoslovanski tekmovalci častno zastopali svojo državo. Sigmund Ruud je izjavil o jugoslovanskih skakalcih, da je naravnost navdušen nad dolžino njihovih skokov, da so se m tudi v slogu veliko izpopolnili. Njihov plasman prepričljivo govori o visoki ravni smučurstm v današnji Jugoslaviji.
esv
Konec leta 1950 bo v Londonu meddržavna reprezentanca med: nogometnima moštvoma Jugoslavije in Anglije. Jugoslovanski nogometaš: so igrali le enkrat z reprezentanco Anglije leta 1938 in zmagali z rezultatom 2: 1. Na olimpiadi v Londonu pa je reprezentanca Jugoslavije premagala amatersko reprezentanco Anglije s 3:1:
Indijski reprezentanti namiznega tenisa so igrali v Beogradu z beograjsko «Crveno zvezdo». Tekma je končala z zmago Indije z rezultatom 4:5,
Na telovadni tekmi ženskih reprezentanc CSR in Poljske je zmagala CSR s 554.3 točkami proti 538.35. Med poedinkami je bila prva Poljakinja Rakoezi.
Jugoslovanska repr ezentanca v Trbižu
LEP USPEH JUGOSLOVANOV
na skakalnih tekmah v Trbižu
Jugoslovani so zasedli I., Ul., IV., in V. mesto na mednarodnem tekmovanju v Trbižu.
Mednarodnega tekmovanja v smuških skokih, ki je bilo prejšajo nedeljo v Trbižu, so se poleg italijanskih in avstrijskih tekmovalcev udeležili tudi jugoslovanski skakalci. Mladi ljudje, ki razen Finžgarja in Pribovška nimajo mnogo več kakor dvajset let, so že pred pričetkom tekmovanja s svojim nastopom vzbudili simpatije številnega občinstva, ki je od blizu in daleč prihitelo na •zanimivo smučarsko tekmovanje.
Olimpijska skakalnica v Trbižu, na kateri s« lahko dosežejo skoki do 70 metrov, ni bila ravno po volji jugoslovanskim skakalcem, ki so izjavili, da se počutijo veliko bolj varne na veliki «mamutski» skakalnici v Planici. Poudarili so, da se mojstrovine Bloudkovih rok nikakor ne morejo primerjati z drugimi skakalnicami
Zastave nastopajočih držav
Z A. BISTRE G E A V E
Ji'gìàfistleu
				i	l	1	t					
					S			_				
			O	T~								
												
		10		•H				•		41		
	n						M				t?	
4fe			1	4*	48			4«i			TP		24
U			23	gg	It			M				
L _		8	K~						-4		S	TP 		
□		V)			30			B	31 —	3t		
		ŠP		Ih	Ul		■	j is				
		34» I			3Ì		23					
												
				ti			fl					
												
Vodoravno: 1. ptič; 5. žuželka; 6. vrsta rib; 9. strahovanje, nasilje; 11. pozitivni pol; 13. prislov; 14. hosta; 16. pod, dno; 17. otoki v Atlantskem oceanu; 20. instrument; 22. znanost, znanstvo; 14. naziv, naslov; 25. posušena trava; 26. del kolesa; 27. oblika glagola pomivati; 28. predlog; 29. •kazalni zaimek; 30. vzklik; 31. medmet; 33. veznik; 35. mrčes; 36. daje delom teles (živih) oporo; 38. oblika glogola iti 39. italijanski pesnik; 40. množinska oblika samostalnika rana; 41. predlog; 42. osebni zaimek.
Navpično: 2. od rose; 3. zvezdo-znanstvo; 4. nacija; 7. trava druge košnje; 8. hudiči; 10. utrjena stavba; 12. sobe; 13. plesanje; 15. podano; 16. i svojilni zaimek; 18. letni čas; 19. si-rornakinja; 21. oblika samostalnika i sod; 32. bog umetnosti; 25. komičen; | 29. kazalni zaimek; 32. poslopje; 34.
kazalni zaimek; 35. element; 37. trditev, stavek; 38. kraj kamor polože mrliča.
til&àitciv
Vodoravno: i. SKP; 4. mezinec; 10. persone; 16. koc; 19. Trogir; 21. solastnik; 23. osnova; 25. oster; 26. moto; 27. Omar; 29. laler; 30. ton. 31. Nela; 32. ale; 34. elan; 36. kan; 38. pogača; 40. Slavi; 41. Adamič; 45. OM; 47. Ansa; 48. Ilimani; 50. osat; 51. p. T.; 52. dan; 54. ol; 55. vso; 56. srd; 58. er; 59. kor; 60. predsedstvo; 61. Jugoslavija; 62. oko; 63. TD; 64. ara; 66. luk; 67. It. 68. paž; 69, ro; 70. ring;
72. Antonin; 75. atom; 77. va; 78. Peking; 80. Umen; 81. pleniv; 83. sev; 84. Kerč; 86. Aut; 87. krov; 88. tir; 90. Karel; 92. vali; 94. Zala; 95. Mihec; 97. krožek; 99. pevovodje; 102. nečaki; 103. kan; 104. ostanek; 105, bankrot; 106. rak.
Navpično: 1, STO; 2. krst; 3. potop; 4. mir; 5. er; 6. Isola; 7. nota; 8. clo; 9. ca; 10. PT; 11. eno; 12. rime; 13. skala; 14. no; 15. EST; 16. kolač;. 17. oven; 18. car; 20. Genova; 22. salama; 24. nakit; 26. meča; 28. Rado; 31. naslednik; 32. ali; 33. Eva; 35. naselitev; 37. podpora; 39. gnostik; 40. Slovani; 41. insulin; 43. Maraton; 44. stražar; 46. Marko; 48. Istra; 49. Irgun; 51. pojav; 53. neo; 55. vsa; 57. dok; 59. kip; 65. domnev; 70. ravež; 71. gnev; 73. tla; 74. net; 75. aloa; 76. Mitič; 78. Peron; 79. grapa; 81. Prlek; 82. vihar; 83. Sara; 85. člen; 87. Kajn; 89. Reka; 90. KKK; 91. moško ime; 93. moško ime; 94. ZDA; 95. met; 96. cik; 98. ks; 100. 0k; 101. Ob; 102. no.
: LSUšlSKa 1
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska t dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl 6
na svetu, ki so neprimerno slabše grajene kakor katera koli planiških skakalnic. Na sobotnem treningu je jugoslovanski skakalec Jože Langus padel in je zaradi poškodb moral odstopiti od tekmovanja.
Po poskusnih skokih je sodniški zbor najavil pričetek tekmovanj v smučarskih skokih. Vsak tekmovalec je moral skočiti dvakrat. Ocenjevali so dolžino in stil posameznih skokov. Italijan Trivella je imel precej dolg skok (57 1/2 m), vendar Je bil stilno slab. Kljub temu so bili vsi prepričani, da bo zasedel prvo mesto v končni klasifikaciji. Morda je ravno zaradi tega presunil gledalce skok Jugoslovana Zalokarja ki je v krasnem stilu i dobrim doskokom zabeležil 57 m. Skok je bil ocenjen s 17 točkami od 18 možnih in je bil najlejši skok dneva. Avstrijec Sepp Bradi je postavil najdaljši skok dneva: 62m. Stilno ni bil na višini in skakal je izven konkurence. Vsi jugoslovanski skakalci so zelo dobro skakali ter so postavljali precej slične rezultate. Poznala se jim je enotna šola, kar je predpogoj za dober plasman celotne ekipe. Občinstvo je s ploskanjem nagrajevalo posamezne uspehe jugoslovanskih skakalcev.
Po končanih teKmah so v hotelu «Italija» objavili končne rezultate In razdelili nagrade. Prvo mesto in pokaj «Stock» je dobil Jugoslovan Zoran Zalokar, drugo je zasedel Italijan •Trivella (198,9 točk), tretje Rogelj Albin (J), četrto Gašperšič Marijan (J), peto Pribovšek Franc (J’), šesto Pennachlo Pietro (I) itd.
Jugoslovanski tekmovalci so zasedli šest mest med prvimi desetimi. To je zelo lep uspeh, posebno če pomislimo, da je Zalokar imej le za 3 točke slabši rezultat od svetovno znanega Bradla, ki je dosegel 201,9 točk izven konkurence.
Po objavi rezultatov smo vprašali tehničnega vodjo jugoslovanske ekipe dr. Dečmana, kaj misli o plasmanu jugoslovanskih skakalcev Polde in Klančnika, ki sta se udeležila svetovnega prvenstva v Ameriki. Odgovoril je, da bi lahko zasedla boljše mesto, kar se je pokazalo na poznejših tekmovanjih, kjer sta oba skakalca pa tudi tekač Razinger zasedla v hudi konkurenci zelo dobra mesta.
Dr. Dečman Je nadalje omenil, da se bo jugoslovanska ekipa udeležila svetovnoznanih tekmovanj v Hol-menkollnu, kamor bodo jugoslovanski tekmovalci odpotovali s posebnim letalom. Polda in Klančnik se bosta na tekmovanja, ki se dobo pričela 23. februarja, pripeljala naravnost U Amerike. Na vprašanje, ali jugoslovanska ekipa lahko računa na prva mesta, je dr. Dečman dejal, da so severni narodi prehudi konkurenti, vendar misli, da bo plasman jugoslovanske ekipe marsikoga presenetil.
Ne dvomimo v sposobnosti jugoslovanskih tekmovalcev ter jim želimo čim več uspeha na prihodnjih tekmovanjih!
Rokopisi se ne vračajo
Zaklj
ucm
kros
Ve nedeljo je bil tek moštev čez drn in strn.Najboljše Je bilomoštvoBazovi-ce, drugo mesto je zasedlo moštvo Koper. Posamezni rezultati so bili: t. A-bram (Nabrežina), 2. Gregorič I. (Bazovica), 3. Meneghetti (Sv. Ana), 4, Gregorič E; (Bazovica) itd,
16
liudshi TEDNIK
piSe
PEPI
Draga Pepa!
Radičevi sindikati stavko z «zmago» so končali, zmago vodstvo le praznuje, delavci so gor plačali.
Za povišek minimalen tisočak so izgubili, upajmo, da vero v vodstvo zdaj dokotno bodo opustili, Slišala sem. na Škofije trume delavcev hitijo, kjer pomoč jim nesebično bratje iz cone B delijo.
Tako bratsko pomaganje pa oblasti tu ne ugaja, proti vsi so: od Santina, Radiča in policaja.
&IKAMIJÉV
SAMD8PKW
Glavnokomandujoči pri «Delu», Sikami, je šel obiskat svojega kamera-tà Ulisseja v Milan. V njegovem spremstvu je govoril delavcem v Legnami približno takole:
Jaz, veliki in stari borec za komunizem, vam zagotavljam, da ml je bila borba vašega velikega Ulisseja v preteklosti in danes za vzgled in vzpodbudo . . .
O stavki
Ko so vprašali Kadida, čq bi Želel Izgubiti tisoč lir, zato da- bi jih dobil šestdeset, je dejal, da o tem 'ne more dati točnega odgovora, dokler se ne posvetuje z Delavsko zbornico.
Vsi nasprotniki delavstva so se trudili dokazati, da je sladkor iz cone B grenak. Delavci, ki so ga pokusili. pa so ugotovili, da to ni res. Ugotovili pa so istočasno tudi to, da so grenke izkušnje, ki so jih v času stavke dobili ° svojem vodstvu.
Mihec in Jakec
MIHEC: Poglej, slavni «Lunedi» je prenehal izhajati. Kaj pa je vzrok njegovi žalostni smrti?
JAKEC: Patriotizma je zmanjkalo.
MIHEC: Čudno! «Lunedì» je bil vendar tudi «patriotičen» list.
JAKEC: Da, ampak njegov tiskar-nar 'e bil skraino nep»triotičen. Hoče imeti namreč plačilo za tisk lista.
Delavstvo pa le drugače vzelo je to stvar na znanje, razen nekaj zapeljancev vsi gredo po obdarovanje. Kadar Radičevo vodstvo kako stavko spet najavi, delavec naj budno pazi, če so vzroki zanjo zdravi; če bo taka stvar speljana le za šefovske koristi, naj voditeljem pošteno se potipajo obisti!
Zmaga, zmaga, Radič vpije, se kot žaba napihuje, delavec pa, praznih žepov, na to zmago se huduje. «Unità» je polna hvale, dviga sindikat v oblake, a tovarnar se nasmiha, ker je uštedil tisočake.
Kdor vse pameti ni zgubil, temu je zdaj dobro znano, da je delavstvo tržaško od voditeljev izdano.
Takšna proletarska borba, kakršna je zadnja bila, kaže, da vidalijevstvo je zadeva čisto gnila.
V nenačelnostih se izgublja in Z nasprotnikom paktira, potlej dere se o zmagi, zraven pa kapitulira.
Vsem, ki trdo in pošteno se vsak dan za kruh potijo, rekla bi: da s krepko brco naj vse vodstvo zapodijo; potlej vso stvar v svoje roke delavstvo naj samo vzame in za zvišanje osnovrie plače stavkati naj jame. Takrat bomo vsi z veseljem, stavke se udeležili,
V. taki, res pravični borbi,. bomo res kaj pridobili.
Dokler pa za tuje dobro delavec se bo zavzemal, slabo in vse vedno slabše plačo bo zato sprejemal. ■Neodvisna dva Slovenca stranko sta ustanovila, zdaj pa čakata, kdaj bosta tretjega v svoj blok dobila. Ker pa v Trstu so Slovenci že precej opredeljeni, za neodvisna advokata niti cucek se ne zmeni.
Za obstoj neodvisne stranke torej treba je prav malo, z dvema stoloma bo najbrž Že izhajati se dalo.
Neodvisna sta Slovenca hudo borbo pokrenila,
Trst na vsak način bi rada neodvisen ohranila.
Dokler nista advokata svoje stranke še imela, za usodo tega mesta sem zelo, zelo skrbela.
Zdaj pa, ko ta dva junaka na branik sta se podala, bom lahko spet čisto mirno in brez vsake brige spala.
Naj vsakdo, ki hotel Trst bi, ve, da tu sta dva kolosa, takšna, da atomska bomba komaj se še 'z njima kosa. Neodvisna sta Slovenca čisto blizu Agneletta in zato iz te zadeve nam še mnogo se obeta. Videla boš, danes, jutri, nastopila bo fuzija, a o tem tako pisala takrat bo Demokracija.
Te pozdravlja Tvoja Juca.
MORALA ZADNJE STAVKE
I. KAPITALIST: Vzemi, ljubi mož, kar Je moje je tvoje! II. KAPITALIST: Vrni mi, ljubi mož, kar je tvoje Je moje! VIĐALI et	in vsaka stezica pelje nas v Rim . . .
DELAVEC: ... é noi šemo restai in braghe de tela . . .
BOŽANSKA
DOBROTLJIVOST
Pred napovedjo stavke, ki so jo potem tako klavrno peljali žoltj in in-formbirojevski voditelji, je tržaški škof Santin pri maši za žurnaliste (za neizobčene seveda) dejal: « ... 'Z žalostjo mislim na dej onih mojih ctrek, ki so dobili včeraj plačo ... S tega oltarja so mi vsi moji otroci, oni ki vodijo in oni, ki izvršujejo njih ukaze, enaki , , .; Vem, da ie majhna žrtev mogoča . . .
Kje pa je logika?
PRVI DELAVEC: Ne vidim logike V tem, da je odbor odklanjal pomoč iz cone B, hvaležen pa je sprejel 1.500 kosil, ki jih je ponudil' škof Santin. DRUGI DELAVEC: Tu imaš prav. Najbrže so si odborniki mislili: Ce smo se že skregali z zdravo pametjo, glejmo vsaj, da se ne zamerimo škofu in pojdimo lepo do dna.
SANTIN (na kosilu z onimi, ki vodijo): Dovolite, da Perpetua vrže nekaj malega tudi onim mojim sinovom, kajti pred Bogom smo vsi enaki . . ,
SODOBNA NEODVISNOST


na
Davek
nevednost
V rimskem senatu je bila nedavno na dnevnem redu razprava o loteriji. Ni pa šlo za to, kako bi odpravili ta sramotni «davek na ignoranco», temveč so gospodje senatorji prišli do zaključka, da so dohodki loterije v letu 1949 prepičli. Borih 5 milijard in 300 milijonov! Sklenili so, da podvzamejo primerne: ukrepe, da se loterija bolj popularizira in ta dohodek dvigne.
Prvi senator: Ne bi si bil mislil, da vrže loterija toliko lepih milijard-Koliko šol bomo s tem denarjem lahko zidali!
Drugi senator: Ali sl znorel? Ce bomo zidali šole, kdo bo pa potem še igral loterijo?
Parlamentarni odmevi
Dne 14. t. m. je rimski parlament doživel velik športni podvig težke In najtežje kategorije. Razpravna dvorana se Je spremenila v vseobči boksarski miting. Nekaj premagancev je obležalo, druge so odpremili v bolnico. Mitinga so se udeležili tudi ministri. Časopisje je poročalo, da Je bil to največji pretep, kar jih pomni italijanska parlamentarna zgodovina.
Vlada bo na prihodnji seji razpravljala o tem, če ne bi kazalo, da se ime službenega lista iz «Gazzetta Ufficiale» spremeni v «Gazzetta dello Sport Parlarhontare». Mi smo mnenja, dra bi bolj primeren naslov: «Aiur biks».
Rimsko prosvetno ministrstvo se je začelo baviti z obsežnim načrtom, kako bi uvedlo v vse šole jouk v boksanju. Casi zahtevajo, da mladina stopi v življenje - politično zrela.
Boksar, (ki je doživel strahovit poraz s «knock-autom»): «Gorje mehi! moje boksarske kariere je konec».
Prijatelj: «Le potolaži se! Saj bodo kmalu volitve. Boš pa kandidiral za poslanca v parlament».
Na volivnem zborovanju. Kandidat bliskovito sleče suknjo, telovnik in srajco ter se postavi pred volivce:
«Poglejte moje mišice! Te vam jamčijo, da vas bom dostojno zastopal v parlamentu».
De Gasperi (tajniku); «Zabeležit® si v koledar: Ko bo prihodnja kriza vlade, bo treba brzojaviti Carneri, naj se vrne v domovino».
TONI: Zakaj pa je ta konj sam spredaj PEPI: Zato, ker hoče bitt neodvisen
id