SPIKE HAWKINS Spike Hawkins je eden od legendarne trojice (druga dva sta Adrian Mitchell in Michael Horo-witz), ki so v šestdesetih letih recitirali svoje pesmi pred tisočglavo množico na Trafalgar Squaru v Londonu. Od takrat se je spremenilo marsikaj, ne pa tudi Spike Hawkins (razen da se je za spoznanje postaral). Po mnenju Adriana Mitchella je Havvkins »neuvrstljiva, od meseca porjavela zverina, ki ji je bil prepovedan dostop na Noetovo barko in je zato sklenila, da bo sprožila svoj lastni Potop«. »PESNIKPESNIKPESNIKPESNIKPESNIKPESNIK,« skuša Mitchell definirati Hawkinsa - in dodaja: »Po mačje in fanatično plava proti Plimi, skozi gigantske madeže razlite nafte. Videl sem ga, kako je z roko naredil dve veliki luknji v osrednjem dnevniku. Moder Hawkins, norčast Havvkins, ki med letenjem ujame veselje, se ga oprime in je skupaj z njim sestreljen tristo metrov nad mrtvo zemljo.« O njegovi zbirki Izgubljena gasilska enota, iz katere so prevedene pesmi, je Brigid Brophv v časopisu The Times zapisala: »Pesmi, za katere ni dobil državne subvencije, frčijo po zraku kot nadarjeni ogorki velikega kresa. Njegovi ostri, surrealistični fragmenti podob iz vsakdanjika ali otroškega vrtca (prašiči, cedila za čaj, želodi) pustijo na domišljiji majhne, vendar trajne brazgotine.« Sodobnost 1999 / 391 Predstavljamo Spike Hawkins za moje otroke Moji otroci se igrajo okrog mojih oči in kradejo delčke mene da bi jih poskrili po sobi in v njihovih nujnih zadevah sem predsednik vlade njihovih manjših držav rokavičja papiga Bil sem nepreviden klobuk sem pustil v ognju Oblika je tam a ko se ga dotaknem se opečem Japonski lokostrelec strmi vame s hriba Odpeljem se brez klobuka na okenski polici Prah odpre svoja mala usta in Zazeha Srebro Svetlobi Sodobnost 1999 I 392 Spike Hawkins varčnost Življenje ima črpalko njegovo sovraštvo ima igle da z njimi odšije čarobni sedež na varnem vlaku žarometi Mavrica seje skrila v avtu Dokler se ni avto ustavil in je iz njega izstopil moški in odvrgel vso svojo družino proč Sneg je prekril naše korake Jutri ne bomo videli svojega prihoda napor ljubezni Prej je soba nežno objemala dekle In zdaj dekle krčevito objema sobo Jutri se bo vrnila in slabo prepleskala vrata Sodobnost 1999 / 393 Spike Hawkins psi na melonah Sedeč tukaj sam in nikogar doma Ugotavljam da tema zunaj postaja večja in rože tam v posodi tako so majhne kar zadeva njihovo barvo nekaj kar vojaki mečejo ob žamet Tako temno je da ne čutim svojih nog vzburjenje Nasmehe nič manj kot cigarete lahko uživaš v postelji odvisno od tega kako so ti všeč nocojšnji okraski z vozovnicami za vse polete ležem da bi spal majhen z nočjo oči se lomijo v krhke živali evropska vojna zima Z naše zime so to leto viseli plašči in meglice Meglice s pičlih vej kot cenena vrvica in plašči s pičlih fantov kot premočeni paketi prevezani s ceneno vrvico megle in oboji so kašljali Sodobnost 1999 / 394 Spike Hawkins trobentač za maggie hawkins V sedmem letu starosti je rekla da so dnevi ko sliši trobento v oblakih in smejal sem se okrog nje in potem v desetem letu že malo večja je videla pijanega pilota na nebu In noč in dan seje s svojim jadralnim letalom spuščal vse niže do tam kjer je zaigral na trobento nekateri pravijo da ptičem drugi da brejim kravam ali tovarniškim delavkam mešal je mleko in izgubljal ovce in rahljal nogavice okoli gležnjev toda stara štirinajst let je rekla Ljubezen ki jo čutim do Normana raste in nebo postaja njegovo srce in njegove roke lasje pa gozd iz katerega so narejene trobente on pa je ob nedeljah hodil klečat med valujoče drevje katerega plime so mu dvigovale srce iz prsi daje les lahko jokal nadenj svoj sok in mu je glava krilila vjadralih skorje kije letela po nebu da bi ga porjavila z dežjem Prevedel Evald Flisar Sodobnost 1999 / 395