S konopian induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXVI. ST. 4, APRIL 1977 CENA 0,20 DIN Delovnim ljudem naše delovne organizacije iskrene čestitke ob 1. maju samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodstvo DO in uredništvo Konoplana Gojmir Anton Kos: Ustanovni kongres KPS, olje, 1947 Kongres je bil organiziran v največji tajnosti Slika je razstavljena v trboveljskem revirskem muzeju Spet je leto naokrog in že spet stojimo pred pomembnimi prazniki, ki jih bomo letos še posebno slovesno proslavili, saj poleg 27. aprila, v maja in 9. maja praznujemo še 40-letnico prihoda tovariša TITA na čelo Komunistične partije Jugoslavije in njegov 85. rojstni dan. V aprilu 1937 se je na Čebinah nad Trbovljami vršil ustanovni kongres KP Slovenije, ki je do tedaj delovala v ilegali. Na kongresu je bilo sprejetih vrsta ukrepov. Najvažnejši dokument pa je bil Manifest KP Slovenije, naslovljen delovnemu ljudstvu in je vseboval temeljni program ljudsko-frontnega gibanja, ki je v letu 1941 preraslo v osvobodilno fronto, kasneje pa v našo najmnožičnejšo organizacijo Kongres je opozoril na povezanost boja proti fašistični nevarnosti in ugotovil, da je naš delavski razred sposoben prevzeti zgodovinsko odgovornost za usodo slovenskega naroda. Pokazal je jasno pot iz zmede tistih predvojnih let, zaupal je v moč ljudskih množic. Leta 1937 je prevzel vodstvo KP Jugoslavije tov. TITO, ki je kot prekaljen revolucionar, marksist in delavec, takoj začel oblikovati novo, enotno vodstvo. Poudaril je, da je moč Komunistične partije v enotnosti ter, da mora Komunistična partija postati politična gibalna sila vseh akcij delovnih množic na vseh področjih družbenega življenja. Za vse naše narode in narodnosti ima ta jubilej globok smisel in pomen. Tovariš TITO se še danes raz- daja nesebičnemu boju delavskega razreda v boju za socializem. Ze zdavnaj sta ime in delo tovariša TITA presegla okvire zveze komunistov in postala neposredni interes vsakega delovnega človeka Jugoslavije in tudi drugje po svetu. 27. aprila praznujemo že 36-let-nico ustanovitve O F. 1. maj — praznik delovnega ljudstva pa praznujemo že dvaindvajsetič. Po sklepu II. internacionale v Parizu, ga je delovni človek praznoval prvič leta 1890. Na kongresu internacionale, kjer so bili navzoči zastopniki dvajset dežel, so bile postavljene zahteve po osem urnem delavniku, tedenskem počitku, prepovedi dela mlajšim od 14 let; sklenili so tudi, da (Nadaljevanje na 2. str.) iz samoupravnih organov Novi vodje samoupravnih centrov Na kandidacijskih konferencah za predlaganje in določanje kandidatov za volitve v samoupravne organe oz. zborih delavcev v dneh od 23. do 25. 3. 1977 so bili z javnim glasovanjem izvoljeni tudi novi vodje samoupravnih centrov. Za mandatno dobo 1 leta so bili izvoljeni: OE Predilnica: SC 01 — Lojzka Škofič, namestnik Ljuba Gergar SC 02 — Tilka Urankar, namestnik Ana Bevk OE Oplcmcnitilnica: SC 31 — Franc Lužar, namestnik Ivanka Lederer SC 32 — Štefka Ulčar, namestnik Marija Kos OE Konfekcija Jarše: SC 41 — Marija Grošelj, namestnika: Marjan Vidergar, Vesna Juhant SC 42 — Marinka Hribar, namestnika: Marija Klemenc, Marija Koderman SC 43 — Joži Berdajs, namestnika: Franc Tavčar, Joži Križman SC 44 — Vida Marinšek, namestnika: Jelka Kos, Olga Sušnik SC 45 — Ivan Ovca, namestnik: Pavle Hafner OE Kovinske konstrukcije: Zbor — Franc Petaci, namestnik Ana Sršen (Nadaljevanje s 1. strani) bo vsak 1. maj posvečen manifestacijam, ki bo še bolj povezoval boj proletariata po svetu. Nihče več ni mogel ustaviti delavcev na njihovi revolucionarni poti. Hoteli so svoje pravice in jih po težkih bojih tudi dobili. Zato vsak prvi maj pomeni nov uspeh delavskega razreda vsega sveta, saj se iz leta v leto pridružujejo nove dežele praznovanju 1. maja, potem, ko so se otresle kapitalističnih spon. Vendar to še ni povsod, zato ne smemo ob praznovanju pozabiti, da marsikje v času, ko se mi veselimo in praznujemo, še vedno poka orožje, da se še vedno sliši jok mater in otrok. Kako lepo bo takrat, ko bo tudi njim zasijala svoboda! Ob koncu se spomnimo še naših uspehov, saj smo s prehodom na samoupravne odnose pred 27 leti stopili na pot uresničenja vsega tistega, kar je bilo ves čas vodilo naših borcev in revolucionarjev. Lahko smo ponosni, saj smo med prvimi v svetu izbojevali svoje, delavske pravice! Marica Jerman OE Uprava: SC 61 — Metka Cerar, namestnik Majda Šoštarič SC 62 — Breda Kurzweil OE Tehnični sektor: Zbor — Ivica Česnik, namestnik Marija Radkovič OE Vzdrževanje: SC 71 — Anton Kotnik, namestnik Jernej Ručigaj SC 72 — Marjan Zupan, namestnik Brane Lamberšek SC 73 — Ivo Soltič, namestnik Ivan Pirc ml. Zbor del. restavracija: Stane Kramberger Zbor del. industrijska prodajalna: Vida Koželj TOZD Konfekcija Mengeš OE Mengeš: SC 90 — Kristina Pungerčar SC 91 — Terezija Podboršek, namestnik Vera Andrejka SC 92 — Helena Učakar, namestnik Marija Brojan OE Peče: Zbor — Olga Sušnik, namestnik Marija Barlič V OE Tkalnica niso volili novih vodij, v OE Konfekcija Jarše in TOZD Konfekcija Mengeš; OE Mengeš so volili nove vodje samoupravnih centrov že ob izvedeni reorganizaciji, iz OE Mokronog pa podatkov še ni. Matjaž Pavlin V dveh dnevih, 8. in 9. marca letos smo dosegli rekord v razkladanju in nakladanju tovora. Osmega marca je stala na jarških tirih kompozicija devetih vagonov. Dva sta bila polna premoga (104 tone), dva malona (18 ton), pet vagonov pa je bilo treba naložiti z našimi izdelki (okoli 140 ton). Ker je bil to prevelik zalogaj za našo transportno partijo, jim je kljub temu, da so delali prvi dan do noči, ostalo za naslednji dan še 53 ton premoga za razložiti in 60 ton naših izdelkov za naložiti. Stanc Marolt JARŠKI REKORD Namesto njih smo volili Na zadnjih volitvah dne 7. 4. 1977 smo volili nove člane samoupravnih organov, namesto članov, ki jim Je potekla dvoletna mandatna doba: v delavskem svetu delovne organizacije je potekla dvoletna mandatna doba naslednjim članom: Jeretlna Mariji Cerar Mariji Cerar Ivanki Močnik Jelki Cigula Jeri Bartelj Slavki Prenar Jožetu Andromako Danielu Kurzwell Bredi Knep Jožetu Kodela Nadi Štrukelj Martini V svetu za medsebojna razmerja delovne organizacije je potekla dvoletna mandatna doba: Kepec Vinku Hafner Janezu Ferlič Konradu Novosel Marinki Jereb Mariji Bij ec Olgi — v svetu samoupravne delavske kontrole delovne organizacije je potekla dvoletna mandatna doba: Sasso Viktorju Vršnik Minki Dvoletna mandatna doba je potekla tudi naslednjim članom delavskega sveta TOZD Proizvodnja: Ručigaj Antonu Koncilji Janezu Bergant Zofiji Stebal Pavli žučko Francki Petrovič Ljubici Jašovec Faniki Kos Jelki Baloh Mati Stegnar Anici Mikec Mariji Mušič Marjanu Petaci Lidiji Vsled organizacijskih sprememb pre-beha mandatna doba v delavskem svetu TOZD Proizvodnja naslednjim članom: Bevk Zinki Smerkolj Majdi Mikec Karolini Namesto njih nismo volili novih članov. v svetu samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja je potekla dvo-letna mandatna doba naslenjim članom: Narat Tončki Božič Valči Kralj Janku (upokojen) Kuhar Tatjani Stegnar Anici (izvoljena za 1 leto) žagar Milki Kavčič Rajku Ciglar Ljubi Vsled organizacijskih sprememb preneha mandat v SSDK TOZD Proizvodnja naslednjim članom: Sušnik Olgi Mikec Karolini Majdič Janji — v svetu delovne skupnosti skupnih služb preneha oz. preteče dvoletna mandatna doba naslednjim članom: Kosec Ladu Krajšek Marici Limoni Dragu Vrhovnik Marjanu Pavlin Dani Blatnik Mariji — v svetih organizacijskih enot poteče mandatna doba: v SOE Konfekcija Jarše: Juras Mileni Kotnik Zinki Nahtigal Ani Oražem Mileni Marinšek Vidi Soklič Majdi Pust Anici Dolinšek Mariji Orehek Mariji Vavpetič Katarini v SOE Mokronog: Hribar Zori Miklavčič Marti Repše Magdi Vrbovšek Zdenki v SOE Predilnica: Škofič Lojzki Obreza Angeli Vidmar Slavki Vodlan Poloni v SOE Tkalnica: Opara Pavli Kiselak Mariji Na seji sveta za medsebojna razmerja delove organizacije, ki je bila dne 11. 3. 1977 so bili sprejeti naslednji sklepi: —• Ugotovi se krivda odgovornega delavca tov. Majetič Sefika, ki je dolžan v enkratnem znesku v roku 15 dni od vročitve pismenega obvestila o sklepu, povrniti škodo v višini 800,00 din, ki jo je v vinjenem stanju povzročil dne 10. 10. 1976 v stanovanju v Opekarski 4, Radomlje. — Ugotovi se krivda odgovornega delavca tov. Hajdarevič Izeta, ki je dolžan v enkratnem znesku v roku 15 dni od vročitve pismenega obvestila o sklepu, povrniti škodo v višini 232,10 din, ki jo je povzročil po lastni krivdi vsled velike malomarnosti, dne 12. 9. 1976 v kopalnici zgradbe Opekarniška 4, Radomlje. — Uvede se disciplinski postopek zoper odgovrnega delavca tov. Repnik Janeza zaradi kršitve obveznosti iz združenega dela (kajenje v metaliziranem oddelku, nedostojno vedenje). — Odobri se študijski dopust tov. A. Videnšku in I. Pavloviču kot ga predvideva samoupravni sporazum. — Odobri se študijski dopust tov. Minki Šimenc, za opravljanje praktičnih vaj oz. izpitov III. letnika tekstilne fakultete kot ga predvideva samoupravni sporazum. — Prošnji 4. c in 4. b razreda TTS Stražar Antonu Sankovič Ani Zalokar Dragi Lužar Mariji v SOE Oplcmcnitilnica: Rogelj Antonu Sitar Mariji Kos Mariji Cerar Ivanu v SOE Uprava: Zupan Francu Plahutnik Janezu Zezdir Janezu Novak Mariji v SOE Vzdrževanje: Hribar Albinu Grilj Filipu Pipan Marjanu Plaznik Tonetu Sare Zdravku (odhod v JLA) — v svetu za medsebojna razmerja TOZD Restavracija je potekla dvoletna mandatna doba naslednjim članom: Urbaniji Viktorju Pavlič Antonu Hafner Slavi Poljanec Mariji — v svet samoupravne delavske kontrole TOZD Restavracija je potekla mandatna doba: Stare Majdi Grčar Slavici Kranj za dodelitev denarnih prispevkov za organiziranje maturantskega plesa oz. zaključnega izleta se zavrneta. — Odobri se zavarovanje članov IGD Induplati za primer smrti oz. invalidnosti pri Zavarovalnici Sava. Letna premija znaša 12,00 za posameznega člana. — Tov. Meti Mišič se povrnejo stroški intenzivnega tečaja nemškega jezika v višini 1.850,00 din. — Prošnja tov. Rajka Birka za dodelitev štipendije na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru se zavrne. — Tov. Srša Zofi se odobri delo samo v dopoldanski izmeni in študijski dopust v višini kot ga predvideva samoupravni sporazum. — Tov. Maksu Krambergarju se dodeli v najem stanovanje v prostorih restavracije, stroški preureditve naj se knjižijo v breme TOZD Restavracija. — Odobri se vselitev tov. Anki Vuk v sobo v bloku Zg. Jarše 21. Glede na to, da soba pripada tov. Ivki Marinček naj se preselitev opravi po poprejšnjem medsebojnem dogovoru. — Tov. Mojstrovič Jožici se odobri enomesečni brezplačni dopust s tem, da prispevke za socialno zavarovanje krije sama. Prav tako se ji odobri skrajšani delovni čas po štiri ure dnevno za čas 1 meseca. Matjaž Pavlin Matjaž Pavlin Sklepi, sprejeti na zasedanju sveta za medsebojna razmerja Letne skupščine osnovnih organizacij sindikatov Induplati V februarju in predvsem v marcu so se zvrstile letne skupščine vseh osnovnih organizacij sindikata v naši delovni organizaciji. Resda so bile nekoliko v zamudi, toda letos smo tudi letni plan naše delovne organizacije sprejeli kasneje kot prejšnja leta. V zagovor moramo upoštevati dejstvo, da je naša delovna organizacija številčna, da ima 3 dislocirane obrate, da je v sestavu sindikata kar 11 osnovnih organizacij in da je zaradi tega razumljivo, če je koordiniranje in organiziranje dela nekoliko težje. Iz poročil o delu v letu 1976 je razbrati, da so bile nekatere osnovne organizacije bolj delavne, druge manj, vendar smo z njihovim delom lahko zadovoljni. V nekaterih je zašepala ravno organiziranost, saj je zaradi sprememb, ki so nastale v lanskem letu (priključitev radomeljske Opekarne in Slamnika v Mengšu, selitev dela jarške konfekcije v Mengeš), bilo treba reorganizirati tudi nekatere osnovne organizacije sindikata, izvršiti dopolnilne volitve itd., kar vse je oviralo normalno delo. Ugotovili smo tudi, da smo premalo povezano sodelovali s sindikati naših dislociranih obratov, zlasti je to čutiti v Pečah. Veliko si bo še treba prizadevati pri izobraževanju sindikatov za aktivno delovanje, predvsem pa da bo še bolj zaživel naš delegatski sistem. V letnem poročilu dela DOS TOZD Restavracije in počitniški domovi v letu 1976 je zapisano: »Ko na tej letni konferenci kritično ocenjujemo lastno delo je nujno ugotoviti, da bo aktivnost članov OOS za krepitev samouprave in lastnega položaja v združenem delu v bodoče še treba okrepiti. Predvsem pa bomo morali več storiti za večjo produktivnost, disciplino in spoštovanje samoupravno dogovorjenih obvez. Iz tega pa tudi za zaščito pravic delavca, ki izhajajo iz dela, sindikalne liste in samoupravnega sporazuma.« Ugotovitev in sklep, ki velja za nas vse, saj smo vsi člani istega kolektiva, čeprav v več sindikalnih organizacijah. Zato bi moral tudi vsak sam kritično presoditi in oceniti svoje delo. Predsednik KOOS: Venčeslav Perko Delavci osnovne organizacije sindikata konfekcije Jarše so potrdili lanskoletno finančno in delovno poročilo ter sprejeli predlog delovnega in finančnega načrta sindikata za letošnje leto SPREMEMBE SINDIKALNE LISTE ZA LETO 1977 Na zborih delavcev oz. samoupravnih centrih je bil v dneh od 23. do 25. 3. 1977 v obravnavi predlog sprememb samoupravnega sporazuma o osnovah dn merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v okviru panoge in sprememb samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke v okviru delovne organizacije. Predlog sprememb, ki se nanašajo na sindikalno listo za leto 1977 je sledeč: Zajamčeni osebni dohodek, ki delavcu zagotavlja materialno in socialno varnost je določen v višini najmanj 55 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS za preteklo leto. Spremeni se stopnja dodatka za nočno delo od sedanje najmanj 30 % in največ 50 % na najmanj 35 % in največ 50 %. Dnevnice za službena potovanja v državi znašajo za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 110,00 din, za čas odsotnosti nad 12 ur pa največ 170,00. Znižana dnevnica znaša 55,00 din za čas odsotnosti od 6 do 8 ur, s tem, da upravičeni delavec nastopi službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga konča vsaj 2 uri po preteku svojega rednega delovnega časa. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 195.00 din, brez predložitve računa pa največ 85,00 din za noč. Terenski dodatek znaša največ 80,00 din na dan. Nadomestilo za ločeno življenje pa znaša največ 1.425,00 din mesečno. Prehrana med delovnim časom se regresira največ v višini 285.00 din mesečno na delavca. Nagrade učencem z učno pogodbo znašajo najmanj 820,00 din za I. letnik, 960,00 din za II. letnik in 1.140,00 din za III. letnik. Nagrade učencem in študentom na praksi znašajo najmanj 820,00 din in ne višje kot 60 % povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Regres za letni dopust se oblikuje v višini najmanj 1.100,00 din in največ 1.400,00 din. Glede na to, da regresa ni mogoče deliti vsem delavcem enako, naj bi se na predlog sindikalne organizacije regres za letni dopust delil po naslednjem kriteriju: — za delavce zaposlene na delovnem mestu z oceno vključno 750 točk v višini 1.300,00 din — za delavce zaposlene na delovnem mestu z oceno nad 750 točk v višini 1.100,00 din. Regresiranje v počitniškem domu na Mali planini za vse delavce in regresiranje dopustov v vseh domovih za samohranilke in upokojence ostane še vedno v veljavi. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma so bile sprejete na vseh zborih delavcev oz. samoupravnih centrih. Največ pripomb je bilo podanih v OE tkalnica in sicer na predlog delitve regresa za letni dopust. Odprta pa so ostala tudi vprašanja glede obračunavanja kilometrine in spremembe glede izplačevanja nagrad ob delovnih jubilejih. Matjaž Pavlin Ekskurzija sindikalistov predilnice V soboto 19. marca letos je sindikat predilnice organiziral ogled Gorenjske predilnice Škofja Loka ter Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču. Ob uri, ko se zaprejo vrata tovarne in začne delo, to je ob 6. uri, smo se z avtobusom odpeljali Proti Škofji Loki. Izbrali smo si daljšo pot preko Vodic in Ljubljane in kljub vsemu prišli ob dogovorjenem času na cilj. V Škofji Loki smo si ogledali obrate predilnice bombaža in sintetike, proizvodnjo elastomerov ter ople-menitilnico jerssy pletenin. Bolj podrobno smo si ogledali obrata predilnice. Zvedeli smo, da dela v tovarni nekaj preko 900 delavcev, da je povprečni OD 4250 din, da TOZD šele formirajo in bodo te ustanovili skladno s proizvodnjo. Delavke delaj0^ v 3 ali v 4 izmenah. Surovine uvažajo, kar velja tudi za acrilno vlakno. Malona ne kupujejo zaradi težav pri barvanju. Strojni park so zelo posodobili, kar še manjka, bodo obnovili v naslednji fazi. Ravno sedaj so se odločili za nakup novih raztezalk za sintetična vlakna, ker so sedanji (italijanski) stroji po triletnem delu že tako izrabljeni, da postajajo »zastoji predragi«. Iz Škofje Loke smo se odpeljali v Dražgoše, kjer smo za kratek hip postali pred lepim spomenikom padlim za našo svobodo. Poslušali smo grozljive spomine na tiste dni, ko so pobijali in sežigali domačine. Nato smo se odpeljali proti Tržiču. Po velikih obratnih dvoranah Bombažne predilnice in tkalnice smo hodili vse do 14. ure, ko je bilo konec dela tudi za naše vodiče. Vse je šlo hitro, vendar smo videli marsikaj, kar je bilo za nas novo. Tovarna ni delala s polno zmogljivostjo, ker je bila za večino prosta sobota, kar pa je bilo nam po godu, saj smo zato lahko bolj nemoteno hodili med stroji in lažje spraševali o vsem, kar nas je zanimalo. Na kosilu smo bili v restavraciji v Bistri. Vse, kar smo prinesli na mizo smo s slastjo pojedli, ker smo bili — lačni. Vožnja proti Ljubelju pa spada že v drugi del našega potepanja, kateremu smo dali v naslovu ime »izlet«. Zal je začelo močno deževati, zato smo spomenik francoskim internirancem ogledovali le iz avtobusa. Preostali del popoldneva in večer smo v prijetnem razpoloženju preživeli v restavricijii Zajc v Lahovčah. Ko je prišel čas za povratek domov smo bili zadovoljni, da nam je bilo mogoče videti dve tovarni in preostali del dneva preživeti v prijetni družbi. Tudi o besedah smo razmišljali, ki jih je povedala ena od delavk v Škofji Loki, da pri njih podobnega izleta še niso pripravili in ne izvedli. Proslava V soboto, 2. 4. 1977 je bila v sejni dvorani Induplati v Jaršah osrednja proslava v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPS in prihoda tovariša TITA na čelo KPJ ter v počastitev Titovega 85. rojstnega dneva, ki so jo organizirale družbenopolitične organizacije naše DO. V uvodnem govoru je tov. Gizela Rihtar, sekretar aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, dejala: »Naša proslava navezuje politično življenje v tej delovni organizaciji na niz drugih dogodkov in proslav, ki se bodo spletale ob spominih na 85. rojstni dan tovariša TITA in na junaško pot, ki so jo začeli med obema vojnama komunisti zato, da bi izbojevali delavskemu razredu, kmetom dn napredni inteligenci svobodo in prosto opredeljevanje. Misel in cilj je bil jasen in velikokrat potrjen. Boj proti vsem, ki so na strani nazadnjaške klike, ki sodelujejo z okupatorjem in zavojevalcem. Boj so milijoni bili proti fašistom. Kljub jasni poti in neomahlji-vim načelom je moralo darovati svoja življenja tisoče najboljših, naprednih Jugoslovanov v boju s sovražnikom svobode. Na tej dolgi poti so padali najboljši sinovi in hčere domovine. Prvi je bil sekretar CK KPJ D uro Bakovič. Smrt Bakoviča je napovedovala začetek težkih časov za naprednjake. Kratkotrajni zastoj delovanja komunistov je prekinil tovariš TITO, ki je prevzel vodstvo CK ter v sodelovanju z Borisom Kidričem, Edvardom Kardeljem, Mihom Marinkom in drugimi zvestimi sodelavci nadaljeval delo. Preganjanje in zapiranje komunistov je pomenilo samo kaljenje duha in še trdnejšo odločitev, da nadaljujejo boj z okorelim sovražnikom.« V nadaljevanju govora se je dotaknila dogodkov pred 40. leti na Čebinah, poudarila je odločilno vlogo, ki jo je imela ves čas boja za svobodo mladina iin vlogo Komunistične partije pod vodstvom tovariša Tita. Zaključila pa je z naslednjimi besedami: »V tem velikem letu nam je jasno, da je naš voditelj in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije tovariš TITO s svojim herojskim delom že postal državljan Sveta. To nas dela srečne, zato se pridružujemo vsem, ki so že pred nami predlagali, da bi slavljencu, maršalu TITU podelili za 85. rojstni dan in za 40-letno vodstvo Komunistične partije Jugoslavije že tretjič red narodnega heroja Jugoslavije.« Po uvodnem govoru je sledil pester kulturni program, ki so ga izvajali harmonikaški zbor pod vodstvom tov. Kosca in folklorna skupina, ki jo vodi tov. Mlakarjeva iz kulturnega društva Svoboda-Mengeš in pa naši recitatorji. Urednica Dipl. ing. Daliborka Podboj »RAZŠIRJENI« CERADNI ODDELEK Kadar je cerada prevelika za dodelavo in pregled v zaprtem prostoru, ne gre drugače, kot da si delavci ceradnega oddelka pomagajo tako, kot kaže zgornji posnetek — cerado odnesejo na dvorišče, ki je dovolj prostorno, jo tam raztegnejo, premerijo in opravijo vsa tista dela, ki jih v oddelku ne morejo Srečanje na Čebinah V četrtek, 24. marca 1977 smo se novinarji v združenem delu sestali pred Delavskim domom v Trbovljah, od koder smo se najprej odpravili na ogled trboveljskega revirskega muzeja, kasneje pa na Čebine, kjer je bilo srečanje s članom sveta federacije Miha Marinkom. Ob tej priložnosti je tov. Marinko orisal tedanje razmere in prikazal, kako je sploh do kongresa prišlo, kako so potekale priprave in še nekaj zanimivih podrobnosti. Svojo pripoved je začel takole: »Sem pravzaprav nekakšna žrtev obletnice prvega kongresa KPS, pa sem bil zaradi tega v zadnjem času že večkrat na Čebinah. V raznih okoljih, tako kot sedaj z vami, sem pojasnjeval te zgodovinske trenutke. Za- Revirslci muzej v Trbovljah s spomenikom, delom kiparja Stojana Batiča v ospredju Srečanje urednikov glasil v združenem delu s tov. Miho Marinkom na Čebinah. V ozadju Barličeva hiša kaj sem žrtev? Čeprav so še sedaj živi nekateri udeleženci kongresa kot Edvard Kardelj, Luka Leskovšek, Pepca Maček-Kardelj in Vencelj Perko, se ljudje obračajo name zaradi tega, ker sem domačin in ker sem takrat moral organizirati vse priprave na kongres! V tistem času sem bil sekretar pokrajinskega komiteja, nekaj let pred tem sem bil v Goričanah aretiran in nato prisilno konfiriran v Trbovljah ter tu živel v obdobju petih let pred kongresom. Ko se je Edvard Kardelj tisto zimo vrnil iz Moskve, me je poklical na sestanek v Ljubljano in mi tedaj poveril tehnično organizacijo sestanka za ustanovitev KPS. Poiskati sem moral kar najbolj varen kraj za sestanek in organizirati vse za sprejem delegatov. To pa ni bilo lahko, saj smo bili komunisti vedno v nevarnosti ped žandarji, v nevarnost pa bi spravili tudi katerega koli prebivalcev, kjer bi se namenili imeti kongres. Po posvetovanju z okrožnim komitejem KPS v Trbovljah smo se odločili naj bi bil kongres v majhni cerkvici na Čebinah, kjer je bil tedaj ključar Anton Barlič, komunist. Kasneje po sklepu delegatov je bil kongres neposredno v Barličevi hiši. Za sprejem delegatov smo bili določeni Salomon, Hohkraut in Farčnik, sam kraj kongresa pa je moral ostati v popolni tajnosti. Sicer pa smo komunisti že tedaj imeli zelo velik vpliv na okolje zlasti v kulturnih društvih Svoboda in smo leta 1935 v Celju priredili veliko kulturno manifestacijo, na kateri se je zbralo kar 12.000 ljudi. Tam nekje so bile tudi volitve v novo vlado, ki jo je prevzel prosluli Stojadinovič, policijski minister pa je bil Korošec. Le-ta je zaslutil, da se komunisti uveljavljamo in začel se je direkten napad na vse nas. Zaradi tega smo se morali boriti na razne načine in smo ustvarjali trdnejšo povezavo med nami ter člani sindikatov in že tedaj se je začela počasi oblikovati enotna delavska stranka, s katero naj bi KPS zagotovila trdnejšo povezanost in enotnost delavskega razreda. Boj pa se je začel tudi s kulturbundovci, ki so takrat v Sloveniji močno začeli dvigati glave. Nasploh je tekel boj o tem seveda še z umešavanjem Kominterne, ali naj zmaga proletarska ali buržoazno demokratska revolucija. V Jugoslaviji smo se opredelili za utrditev protifašistične fronte, za kar pa ni bila navdušena Kominterna. Iz tega razloga je tudi Kominterna predlagala naj bi prevzel politično vodstvo KPJ Gorkič, medtem ko je predlagala naj bi bil Tito le organizacijski sekretar. Kasneje so se te zadeve seveda povsem spre- POZDRAVNA BRZOJAVKA Dragi tovariš Tito! Novinarji tovarniških časnikov, združeni v aktivu novinarjev glasil v združenem delu pri društvu Novinarjev Slovenije smo v organizaciji aktiva in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter sodelovanjem revirskega odbora za pripravo proslave ob 40. letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije, obiskali Čebine, kjer smo se srečali z enim ustanoviteljev slovenske komunistične partije, članom sveta federacije, Mihom Marinkom. V prisrčnem pomenku nam je tov. Marinko približal delo slovenskih in drugih jugoslovanskih predvojnih revolucionarjev, ki so v najtežjih pogojih boja proti reakcionarni vladavini izkoriščevalcev delavskega razreda uspeli povezati najnaprednejše in razredno osveščene delavce v avantgardo delavskega razreda, komunistično partijo. Ob tej priložnosti — ob 40. letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40. letnici tvojega prihoda na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije in tvojem osebnem prazniku, 85. letnici rojstva, ti novinarji v združenem delu izražamo svoje občudovanje, toplo hvaležnost in iskrene čestitke. Novinarji glasil v združenem delu, zbrani na srečanju na Čebinah menile, sploh, ko se je Tito vrnil v Jugoslavijo. KPJ se ni hotela podrejati ukazom od zunaj, niti od Kominterne in niti od Sovjetske zveze, ki je takorekoč stala za Kominterno. Naš slovenski kongres je bil uspešen, kar se je zlasti pokazalo kot pozitivno v poznejšem narodnoosvobodilnem boju narodov Jugoslavije ob čemer je dejansko zmagala ljudska revolucija, ki je zajela v boj široke ljudske množice.« Potem, ko je tov. Marinko končal s pripovedovanjem, smo številni zbrani novinarji poslali tovarišu Tiitu brzojavko s čestitkami. Osrednja proslava obletnice kongresa 16. aprila bo ob 15. uri na Čebinah, kjer bo slavnostno zborovanje in sprejem štafete mladosti. Isti dan zvečer bodo v Delavskem domu v Trbovljah priredili kulturni program, na katerem bodo izvajali slavnostno kantato Radovana Gobca, sodelovali pa bodo tudi pionirji in mladina. Urednica Tov. Miha Marinko, član sveta federacije, na Čebinah obuja spomine na ustanovni kongres KPS Tov. Barličeva s tov. Miho Marinkom pred svojo hišo, kjer je bil v noči od 17. na 18. april ustanovni kongres KP Slovenije Občni zbor IGO Induplati Jarše Industrijsko gasilsko društvo »Induplati« Jarše je imelo dne 2. 3. 1977 svoj redni letni občni zbor. Od 50 članov društva je bilo prisotnih 20 članov in članic IGD. Po izvolitvi delovnega predsedstva so podali poročila o delu društva v preteklem obdobju predsednik, blagajnik, poveljnik in tajnik. Razprava, ki je sledila poročilom, je bila zelo živahna in konstruktivna. Podan je bil predlog, naj imajo člani društva redne mesečne vaje z motorno črpalko in ne samo, kadar se pripravljajo za kakšno tekmovanje. Dalje je bila izrečena potreba po izdelavi operativnega načrta gašenja za vsak objekt v delovni organizaciji. Drugi spet je trdil, da ženska desetina ni usposobljena za delo z ročnimi gasilnimi aparati, ravno tako pa tudi večina zaposlenih v DO ne zna rokovati z njimi. Potrebna je stalna akcija v izobraževanju in poučevanju za delo z ročnimi gasilnimi aparati, seveda pa te ugotovitve veljajo tudi za naše dislocirane obrate. Tudi z gasilskimi društvi v Krajevnih skupnostih, kjer so naši obrati, se moramo povezati in z njimi sodelovati na področju požarne varnosti. Potrebno je tudi izobraževanje vseh članov društva, ki še nimajo naziv gasilec, da si to v tem letu pridobijo. Podan je bil tudi predlog, da moramo biti aktivni na pridobivanju novih članov društva, zato vabimo vse, ki so pripravljeni sodelovati v IGD na čuvanju in preprečevanju materialnih dobrin, ki so nam zaupane v upravljanj e,_ naj postanejo člani društva. To željo lahko sporoče kateremukoli članu IGD. Sprejet je bil tudi sklep, da se v tekočem letu nabavi še nekaj gasilske opreme in opreme za gasilce ter, da se vse člane IGD zavaruje pri zavarovalnici za primer invalidnosti, ki bi nastala pri gašenju požarov ali reševanju imovine. Na koncu občnega zbora je predsednik IGD inž. Janko Ukmar dejal: »Veseli me, da ste kritični do izobraževanja in do dogodkov v zvezi s požarno varnostjo DO, zato je prav, da se dogovorimo za konkretne akcije in jih tudi dosledno izvedemo.« S sklepom, da se vse na občnem zboru navedene in podane naloge izvedejo, je bil zaključen letošnji občni zbor IGD »Induplati« Jarše. Tajnik IGD: Brane Zupan nas razgovor Odmaknjenost nehote rahlja večjo povezanost Tokrat smo obiskali naše delavke iz dislociranega obrata konfekcije v Pečah, kjer je zaposlenih 48 žensk in 1 moški. V organizacijski enoti, ki spada v TOZD konfekcije Mengeš, kon-felccionirajo bombažno platno. Vse delavke so domačinke in okolišankc. Nekoliko odročna pot dn odmaknjenost od Jarš in Mengša nehote rahljata večjo povezanost, spoznavanje in sodelovanje. Čeprav je res, da informiranje v obeh smereh dobro poteka, za kar najbolj skrbijo tov. Franc Dolinar, hišnik O E v Pečah, tov. Janez Rainer, vodja TOZD konfekcije v Mengšu, tov. Franc Majdič, mojster konfekcije v Mengšu in tov. Janez Bergant, predsednik OOS konfekcija Mengeš, je čutiti željo iin potrebo po še bolj aktivnem sodelovanju in dogovarjanju. Predvsem bi jih morali usposobiti za bolj aktivno delovanje v sindikatu. Oba prostora v pritličju, od koder se je slišalo pridno drdranje šivalnih strojev, sta bila prijetno svetla in sončna. Ko smo prišli, so ženske nekoliko radovedno pogledale, toda stroji so še kar drdrali. Tov. Marija Dolinar, ki je mojster izmene, me je prijazno sprejela. Kmalu se nama je pridružil še tov. Dolinar. Vprašala sem ju, kako deluje njihova osnovna organizacija sindikata inče so imeli letno skupščino. Tov. Dolinar je povedal, da se kot sindikalisti počutijo še premalo povezani z ostalimi osnovnimi organizacijami sindikata v naši DO. Da pa izpolnjujejo vse naloge, ki jih dobe od IO konference, da tudi sodelujejo pri samoupravnih organih, da pridno delajo itd. Res pa bi želeli še več pomoči in sodelovanja — bolj osebnih stikov — s strani konference in ostalih osnovnih organizacij sindikata. Povprašala sem tudi, kakšni so njihovi medsebojni odnosi. »Niso najboljši,« pravi. Tudi delavke pri šivalnih strojih so tako rekle, ko sem se kasneje pogovarjala z njimi. »Največkrat se skregamo zaradi čisto osebnih stvari. Ampak v naši izmeni se kar dobro razumemo, tudi s tov. Dolinarjem. Včasih je dovolj samo eden, ali pa dva človeka, da naredita v celem kolektivu slabo vzdušje in celo razdor. Mislimo, da bi tu moral posredovati tudi IO konference osnovnih organizacij sindikata.« Ko sem povedala, da jih je tovariš direktor pohvalil, da so pridne delavke, saj so plan dela celo presegle, so jtim lica kar zažarela. Povedale so, da morajo kar dobro pljuniti v roke, da normo dosežejo »Medsebojni odnosi niso najboljši,« pravijo. »V začetku je težko, ko se navadiš pa ni tako hudo ...« in presežejo! »V začetku je težko, ko se navadiš pa ni tako hudo!« Spraševala sem tudi, kako so zadovoljne z malico. Pa so rekle, da bi bile veliko bolj zadovoljne s toplo malico, če bi jo bilo možno organizirati. So pa prizadete, da ne smejo več v času malice po osvežilne napitke v sosednjo trgovino. Povedale so še to in ono, spraševale, če jim bo kdo pomagal organizirati izlet, če jih bomo še kaj obiskali itd. Na žalost pa nas je čas preganjal in morali smo se posloviti. Urednica — Halo natakar! dar človeku! Postrezite ven- Prostori so prijetno svetli in zračni. TOTRA — TOVARNA TRAKOV IN CEVI Ekskurzija DITTIS Jarše »Moramo kar dobro pljuniti v roko ...« šestintrideset članov jarškega društva inženirjev in tehnikov si je v torek 22. marca ogledalo TOTRO, tovarno trakov. Nekaterih nadrobnosti kot tiste, da je bil torek topel sončni dan, da smo se posamično zbrali pred tovarno v Ljubljani in, da smo bili pri gostiteljih ljubeznivo sprejeti, ne bom opisoval. Morda edino, da so nam na koncu ogleda in razgovora podarili reklamno darilce in značko podjetja. Tega menda v domžalskih delovnih organizacijah ne delajo. Škoda, zares škoda zato, ker dosežejo s to neznatno »podkupnino« velik učinek. Vredno bi jih bilo posnemati kjer se to da. Začetek Totre sega v leto 1927 ali, letos bo podjetje praznovalo 50-let-nico obstoja. Na strojih, ki so jih sami izdelali, so proizvajali vezalke. K Totri je spadalo več zgradb, ki so se nizale ob Ljubljanici. V eni je bil mlin in ravno na tem mestu je danes nova zgradba pozamenterdje. Zadnje dni vojne so tujci zmetali stroje v Ljubljanico in tako za nekaj tednov popolnoma prekinili delo. Obnavljanje domovine je pomenilo za delavce Totre usposobitev tovarne. Poprijeli so vsi in šlo je. Nekaj stavb je še ohranjenih, toda večina proizvodnje teče v dveh novih zgradbah. Pred enajstimi leti so začeli kot prvi v državi predelo- vati plastično maso v vodovodne cevi, plastične metle in krtače in podobne izdelke. Kakor tolikokrat se je tudi v njihovem primeru takoj za njimi pojavila vrsta zasebnih in družbenih proizvajalcev plastičnih izdelkov. Ne prej ne slej jih to ni motilo, zato so za oddelek plastike postavili leta 1972 novo zgradbo in vanjo preselili proizvodnjo vodovodnih cevi in spojev ter kanalizacijskih cevi, med njimi posebne cevi za odvodnjavanje. Slednje delajo po nekem švicarskem patentu. Z izdelki so se zelo uveljavili. Za gradnjo avtoceste od Ljubljane do Vrhnike, ta bo tekla kar lep del po barjanskem svetu, izdelujejo drenažne cevi in drenažne stebre s pomočjo katerih bodo vodo kanalizirali v zbirne kanale in jo vodili v kanalizacijo. Za tiste, ki jih to zanima omenjam, da izdelujejo vodovodne cevi s premerom pol cole pa vse do naj debelejših, ki imajo v premreru 270 mm. Kaj to pomeni, je mogoče videti na obsežnem dvorišču, kjer je skladiščena njihova proizvodnja. Prav imajo, ko trdijo, da skladiščijo zrak. Lansko leto so preselili v nove prostore tudi tekstilno proizvodnjo. V novi, 4.500 m2 veliki zgradbi je prostora še za nove stroje. Za tiste, ki jih bodo kupili, ko bodo sedanjo zadolžitev poravnali. Zanimivo je, da je nova zgradba zgrajena po novih predpisih, ki velevajo, da je treba zgraditi tudi zaklonišče za primer vojne. V njem nismo bili, po pripovedi pa je sodobno opremljeno z vsem, kar zahtevamo od prostora, v katerem bi hoteli varno preživeti nenadni napad. Nova zgradba je To-tro veljala 45 milijonov dinarjev. V sedanjem investicijskem elaboratu je še toplarna, ki naj daje toplotno energijo za vse objekte. Sedanja kotlarna tej nalogi res ni več kos. Plastičarji uporabljajo za proizvodnjo kanalizacijskih cevi PVC v prahu za vodovodne cevi in za spoje pa uporabljajo polietilen. Surovine dobivajo od domače kemične industrije, trdi polietilen pa iz uvoza. Med sedmimi podjetji v družbenem upravljanju je Tetra najmočnejša. Za prodajo svojih kvalitetnih izdelkov danes nimajo večjih težav (izvoz največ v ZSSR), predno pa so se uveljavili, so se predstavili v vseh večjih mestih Jugoslavije in obiskovalcem prikazali prednosti izdelkov iz plastike. Šele čez čas se je pokazalo, da je bil takšen način prodaje pravilen. Zal se na trgu soočajo tudi z nelojalno konkurenco. V naši družbi bi zanjo res ne bilo treba biti prostora. Pa, kje je drugače? TOZD Tekstil in TOZD Plastika štejeta skupaj 320 članov delovne organizacije. Totra kot celota pa sodi v SOZD SAVA KRANJ. Ekskurzisti smo bili z razkazanim in s povedanim zadovoljni, za kar gre nemalo zaslug tudi direktorju TOZD Tekstil tovarišu inženirju Grumu. Otmar Lipovšek DITTIS JAKŠE URESNIČUJE SVOJ IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Kaj so vlaknovine V četrtek, 10. marca je DITTIS Jarše pripravilo predavanje o nekaterih tektilijah. Predavatelj je bil redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — tekstilni oddelek ing. dr. Alojz Gregorič. Za uvod je predavatelj predlagal, da bi pomen netkane tekstilije zamenjali z besedo VLAKNOVINE. Lastnosti vlaknovin so odvisne od lastnosti vlaken oziroma od niti, ki jih sestavljajo ter od količine in vrste uporabljenega vezivnega sredstva. Za surovino uporabljajo v glavnem sintetična vlakna poliamid, v zadnjem času pa je za te izdelke porasla uporaba poliestra. Današnja proizvodnja vlaknovin zajema vsa področja klasičnih tekstilij predvsem v tistih primerih, ko lahko konkurirajo s ceno in z enostavno proizvodnjo. Glede na uporabnost delimo vlaknovine na tiste za enkratno uporabo in na druge, katere lahko operemo in ponovno nekajkrat uporabimo. Tehnoloških postopkov za izdelovanje vlaknovin je več. Predavatelj se je najdalj zadržal pri vlaknovinah koprenskega izvora, ki zajemajo področje artiklov za enkratno uporabo in za talne obloge. Gibanje proizvodnje vlaknovin v primerjavi s tkaninami in pleteninami je razvidno iz sledečih podatkov: Tekstilije Rast proizvodnje 1962 v letih 1975 Tkanine 75 % 53 % Pletenine 24 % 48% Vlaknovine 1,5 % 5% Podatki se nanašajo na proizvodnjo v Zahodni Evropi in v ZDA. Iz tega tehnološkega področja izdelujemo pri nas pretežno le talne obloge. Investicijska vlaganja v proizvodnjo vlakninov so pomembna, temu primerna je tudi velika proizvodnja oziroma kapacitete strojnega parka. Iz tega razloga so se pri nas mnogi odločili za proizvodnjo talnih oblog. Posledica zasičen j a tržišča so zaloge, kar se kaže tudi pri proizvajalcih talnih oblog, katerih je vsekakor preveč glede na potrebe tržišča. Proizvodnja posameznih izdelkov iz vlaknovin je prikazana v naslednjem: Namen uporabe TOZD Industrijska prodajalna 115%, TOZD konfekcija Mengeš 114,5%. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD proizv. DSSS TOZD Industr. prod. TOZD Rest. in poč. d. TOZD konf. Mengeš 3.492,— din 5.144,— din 4.365,— din 3.873,— din 3.387,— din Vera Habjan TOZD proizvodnja Razred pred. prip. tkal. opl. konf. cer. M teh. s. DSSS TOZD konf. TOZD Trg. TOZD Rest. do 2100 2 _ 1 _ _ _ _ 2 _ _ 2100 do 2500 3 1 5 2500 do 3000 30 21 13 13 27 1 2 6 41 3 3000 do 3500 26 53 103 25 42 6 3 30 97 6 3500 do 4000 12 24 50 26 12 8 8 38 44 5 3 4000 do 4500 7 ti 17 17 2 10 46 17 3 6 4500 do 5000 3 2 9 6 3 1 3 37 5 2 4 5000 do 5500 2 3 4 2 2 1 2 18 1 550U do 6000 6 2 9 1 6000 do 6500 1 3 1 10 6500 do 7000 1 13 1 1 1 7000 do 7500 1 1 1 1 10 7500 do 8000 1 1 1 5 8000 in več 1 21 1 — — Skupaj 84 112 207 92 94 19 29 1 243 214 21 14 najnižji OD 1923 2615 2699 2586 2049 2262 2768 11034 2646 2012 2722 3574 naj višji OD 7349 7600 7685 7492 7232 7349 7525 11034 15431 9087 6701 6657 povprečni OD 3365 3442 3693 3741 3315 3798 4140 11034 5144 3387 3873 4365 ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dobrega očeta ANTUNA BOLARIČA sc vsem, posebno sodelavcem iz skladišč gotovih izdelkov in komerciale, iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in denarno pomoč Štefka Ivanjko ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje dobre mame, TEREZIJE ZUPAN sc najiskreneje zahvaljujem za izrečena sožalja, za venec in denarno pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem iz obeli tkalnic. Zahvaljujem se tudi sodelavki in njeni družini, ker so pokojno spremili na zadnji poti. Hčerka Nada Andrejka z družino ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega moža PETRA ZUPANA se sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije toplo zahvaljujem za iskreno sožalje in denarno pomoč Ivanka Zupan ZAHVALA Srčna hvala vsem, ki ste mi stali ob strani ob izgubi mojega očeta. Lepo je, da v naj-bridkejših trenutkih nisi sam. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem konfekcije Mengeš in oplcmcnitilnicc Jarše Hilda Jerman Stane Jerman Zci razvedrilo Italijanska križanka KAJ VSE JE LAHKO POKVARJENO A B C Č D E F G H I J K L M N O P d 2 3 4 5 6 7 8 9 dO ld d£ VODORAVNO: 1 Ljubljanska knjižna založba (0) 2 vladavina emira — hrvaški skladatelj in dirigent (Jakov) — oranje (2) 3 nekdanji pravniški poklic — cvrtnjak — kem. znak za Tantal (4) 4 ukana, zvijača — sila — eksplozivna snov — skandinavski drobiž — (4) 5 oznaka za polmer — ulj — oddelek vojnega ladjevja — (5) 6 naslov turških dostojanstvenikov — poldivji konj — ime igralke Gardner — (4) 7 varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih —• star Slovan — ljubljanski časopis — (4) 8 oznaka za jakost toka — franc, pesnik latinskega izraza (1135—1201) — vas blizu Kranja — kem. znak. za Selen - (3) 9 živalski vrt — stroj za teptanje snega — avion — (2) 10 pripovedna pesnitev — nekdanji naslov franc, kraljev — graščina — Perzija — (3) 11 žensko ime — ulica po italijansko — slov. pesnik (Simon) — (4) 12 tretji ton v lestvici — zadnja črka abecede — žensko ime — velik ptič tekač — (5) NAVPIČNO: A politični sistem (1) B rimski bog ljubezni — kem. znak za Galin — predstojnik samostana — (2) C sukanec (množina) — ime Delamari-sovih juh — kem. znak za Renij — (2) C žabja okončina — kratica za »anno« — kratica za stran (4) D germanski mitološki orel — franc, pisatelj in kritik (Claude, roj. 1914) — (2) E konec polotoka — prevratnik — pro-tivni veznik — (3) F omaščenost (2) G Beethovnova uvertura — kem. znak za Erbij — jadranski otok (2) H kraj na Primorskem (1) I grška boginja nesreče — neznanec — avtom, oznaka Kranja (5) J mesto v Belgiji — vzdevek Goethejeve matere — (1) K naplačilo — kraj ob Vrbskem jezeru (1) L italijanski spolnik — izdelovanje tkanin — kem. znak za Natrij (2) M kratica za »opus citatum« — pilot — (3) N hrvaški skladatelj (Krsto) — Mojzesov brat — (3) O kum — poželenje — kem. znak za kisik (3) P dolgorepa papiga — veliko časovno razdobje — kem. znak za Jod (3) Sestavil: Juš Lesjak Razen pokvarjenih zob, sira, konzerv, so lahko pokvarjene ure, računski stroji, glasbeni avtomati. Pokvarjeni so lahko tudi ljudje, le da je to pri njih teže opaziti. Kadar je ura pokvarjena, stoji. Pokvarjen človek gre dalje, kakšen celo bolje. Pokvarjen radio molči. Pokvarjen človek govori še več. Ni ga mogoče odkriti niti z vonjem, diši celo, kadar je najbolj pokvarjen. Pokvarjenim ljudem navadno ničesar ne manjka, imajo vse, razen poštenosti. Take ljudi lahko spoznamo po tem, ker vse kvarijo. Kvarijo ure, ključavnice, igračke... vse, česar se dotaknejo. Pokvarjeni ljudje kvarijo druge, kakor pokvarjena jabolka kvarijo zdrava. Toda mojstri pokvarjenci ne pokvarijo samo ure, ki kaže čas, pokvarijo lahko celo čas. Leto, desetletja ali ves vek. V pokvarjenem času se kvari kultura, politika, gospodarstvo, vse stoji ali nazaduje. V pokvarjenem času napreduje samo pokvarjenec. Včasih pokvarjenci počno to tako spretno, da je težko opaziti. Kvarijo vse okrog sebe z rokami v žepih. Z namigom, s kakšno besedo, pogledom. Neki tak tip mi je pravkar na lepem pokvaril ne ure, ampak štiriindvajset ur — vso soboto. Prosim mojstre, ki znajo popravljati sobote, da mi jo popravijo. Popravljalci sobot, oglasite se! Z. Halog al»R m m * šfS * m I 1 REŠITEV IZPOLNJEVANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Prva: 1. PETLETKA, 2. DELA-UNAY, 3. NASMEŠEK, 4. KAMELEON, 5. ELEKTRON, 6. ISKRNI-CE, 7. MARKSIST, 8. EMULZIJA, 9. AVTOMATI, 10. PESKOKOP, 11. OBDELAVA, 12. GOSPODAR, 13. TIKOVINA, (Pet let dela na našem elektronskem sistemu za avtomatsko obdelavo podatkov). Druga: 1. PROSINEC, 2. PROIZVOD, 3. BENJAMIN, 4. KNJIGOVEZ, 5. SODARSTVO, 6. POSEBNEŽ, 7. PRIDNOST, 8. IZHODIŠČE, 9. KISFALUDV, 10. ZAKONITI (Proizvodnja in knjigovodstvo, osebni dohodki, salda-konti). Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRBENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)