(foto: Jože Miklavc)
Otvoritev upravnega centra v Podrožniku
DREVESNICA RADVANJE
Lackova 29. 2000 Maribor
Tel.: 02/42-00-331 GSM: 041/693-740
V JESENSKEM ČASU ZA VAS UREJAMO IN PRODAJAMO SADIKE ZA ŽIVE MEJE PO TRAJNO NIZKIH CENAH
-	LIGUSTEftmi od 100 SIT
-	THUJA OCCID	370 SIT
-THUJA SMARAGD od 990 SIT
-	ČEŠMIN đBrL od 700 SIT
Z veseljem vam bomo svetovali pri izbiri in število sadik na tekoči meter.
dr. DRAŠKO VESELINOVIČ
Predsednik uprave Deželne banke Slovenije
OSREDNJA
Muzejski
KNJIŽNICA trg 1 a
CELJE
Vsekakor bo treba v kmetijstvu nekatere zadeve, ki so »na tapeti« že leta in leta, končno doreči. Ena izmed stvari, ki jih opažam v tem sektorju, je zelo veliko interesov, kar je v veliki meri posledica dejstva, da imamo po mojem mnenju bistveno preveč zadrug. Vseh skupaj jih je več kot sto, morali pa bi jih imeti največ dvajset, da bi jih lahko uspešno koordinirali.
3000
SN00032
L.J.III I »milil
LETO XXXVIII, 6. OKTOBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR
ISSN
035
8140
40
GORENJE GOSTINSTVO D.O.O
—
v *
Zadruga mozirje
Zgomjesavtijska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0.
KMETOVALCI!
^06|2 MHz
Na zalogi umetno gnojilo KAN Kutina 50 kg po AKCIJSKIH CENAH v mesecu oktobru!
Pričela se bo dobava ormoških PESNIH REZANCEV, zato pričakujemo vaše cenjeno naročilo»
Za prodajne posoje se pozanimajte pri svojem prodajalcu!
Samopostrežna Gornji Grad bo od 1. oktobra dalje ob sobotah obratovala do 17. ure. Tel.: 839-43-20.
Vtfl---x
Ves dan, vsak dan!
Nova frekvenca - stari prijatelji
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold
Odprto:
su*» pon. - pet. od 8. do 12. , La in od 14. do 19. ure - — ‘J	sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE l| v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 50 in prodajalna JURČEK^ v Parižljah, tel. 705 09 33
Novi zimski modeli že v naših prodajalnah!
VABLJENI V PICERIJO IZOLES od pon. do sob. malice in pice _________že od 9. ure dalje 031 892 685
Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.
Za vse dodatne informacije prosimo pokličite:
03 898 07 00 ali 03 898 07 10, Metod Mulej Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: metod.mulei@hotelpaka.com
Tretja stran
Lokalne volitve 2006
Po štirih letih gre spet zares. V nedeljo, 22. oktobra, se bomo volivci v vseh slovenskih občinah odločali, komu izmed kandidatov za župane in občinske svetnike bomo izrekli podporo za nadaljnje štiriletno obdobje.
V vseh sedmih zgornjesavinjskih občinah (všteta je že nova občina Rečica ob Savinji, ki bo začela poslovati s 1. januarjem 2007) priprave na volitve potekajo relativno mirno. Najbolj aktivne so politične stranke, ki na takšne in drugačne načine predstavljajo svoje kandidate, predvolilni boj, če ga tako imenujemo, pa (vsaj za zdaj) poteka korektno in brez nespodobnih potez.
Lokalnih volitev leta 2002 se je v volilnem okraju Mozirje, ki sodi v volilno enoto Celje, udeležilo več kot 77 odstotkov volilnih upravičencev, kar je Zgornjesavinjčane (ponovno) povzdignilo med tiste državljane, ki z največjo resnostjo in odgovornostjo izpolnjujejo svojo volilno pravico.
Sedanji župani in županja zgornjesavinjskih občin so pred štirimi leti do svojih
mandatov prišli že v prvem krogu, zato bo letos zanimivo spremljati, če se bo zgodba ponovila. Edini med njimi, ki tokrat nima protikandidata, je mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki tako lahko mirneje spi kot njegovi kolegi in ljubenska kolegica ter le še čaka, koliko odstotkov volivcev zmanjšane občine Mozirje mu bo namenilo svoj glas.
Da bi Zgornjesavinjčanom v kar največji meri približali informacije o kandidatih na letošnjih volitvah, bomo prihodnjo številko Savinjskih novic natisnili v večji nakladi in jo poslali v vsa gospodinjstva. Vse organizatorje volilne kampanje in kandidate še enkrat opozarjamo na možnost učinkovite predstavitve njihovih programov, ponudba pa velja seveda tudi ostalim zainteresiranim oglaševalcem.
Čez teden dni torej ne spreglejte priloge Lokalne volitve 2006, v tokratni številki pa preberite, kako je potekala otvoritev novega upravnega centra v Mozirju, ki bo morda (bodimo optimisti in zahtevajmo nemogoče) v bližnji prihodnosti postal sedež nove regije Sa-Ša.
IZ VSEBINE:
Aktualno:
V sedmin zgornjesavinjskih
občinah 15 kandidatov za župane....4
Vrte« Mozirje:
Odslej tudi popoldansko varstvo....6
Intervju:
Dr. Draško Veselinovič, predsednik
uprave Deželne banke Slovenije......8
Lepa Njiva, Mozirje:
Otvoritve moderniziranih cest.......10
Otvoritve moderniziranih cest..........10
Elkroj Nazarje:
Nova prodajalna Outlet z izdelki
za (skoraj) vsak žep...............11
Bolna:
Stoletnica ustanovitve župnije
Okonina:
Trgatev ene izmed najstarejših trt na Slovenskem
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 40, 6. oktober 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-00005715T5. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.50Ö izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Aktualno
V-----------------------------------------------------------------------------------------y
V SEDMIH ZGORNJESAVINJSKIH OBČINAH 15 KANDIDATOV ZA ŽUPANE
Dve ženski v moški družbi
Preteklo sredo ob 19. uri je potekel rok za vložitev kandidatur za župane in občinske svetnike. V Zgornji Savinjski dolini bomo 22. oktobra volili vsedmih občinah, od tega prvič v novi občini Rečica ob Savinji. Za občino Mozirje je že pred volitvami 22. oktobra jasno, da bo župan še naprej dosedanji Ivan Suhoveršnik, saj se edini poteguje za stolček prvega človeka v občini.
zakoreninjene stranke SDS, SLS, NSi, DeSUS, SD in LDS. Ob standardnih zasledimo še AS in v Mozirju Listo za prihodnost ter Listo za Mozirje. Po zagotovilih občinskih
volilnih komisij so stranke spoštovale zakonodajo in na kandidatnih listah zagotovile predpisano žensko kvoto.
Savinjčan
V Solčavi bodo volivci lahko izbirali med sedanjim županom Vojkom Klemenškom, ki ponovno kandidira kot neodvisen kandidat s podporo Slovenske ljudske stranke, in Alojzom Lipnikom, prav tako ne-
odvisnim kandidatom. V Lučah se bo s sedanjim županom Cirilom Roscem (neodvisni s podporo SDS) pomeril Klavdij Strmčnik (neodvisni s podporo SLS), na Ljubnem pa se za podporo volivcev potegujeta županja Anka Rakun (neodvisna s podporo Slovenske ljudske stranke) in kandidat Nove Sloveni-
je Stanko Prislan. V novi občini Rečica ob Savinji županski stolček naskakujeta neodvisni kandidat Vinko Jeraj s podporo Slovenske ljudske stranke in Jože Kramer, čian Slovenske demokratske stranke.
Največje zanimanje za funkcijo župana vlada v občini Nazarje, saj se ob sedanjem županu Ivanu Pur-natu (neodvisni) za to funkcijo potegujejo še Irena Praznik iz Slovenske demokratske stranke, neodvisni kandidat Milan Peternelj in Martin Dušič iz stranke Aktivna Slovenija. V Gornjem Gradu sta kandidata dva in sicer Stanko Ogradi iz Slovenske ljudske stranke in sedanji župan Toni Rifelj član Janševe Slovenske demokratske stranke.
Hiter prelet strankarskih list kaže, da se za mesta v občinskih svetih poleg neodvisnih kandidatov potegujejo pretežno na tem območju
SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com
Ali menite, da imajo lastniki gozdov prav, ko prepovedujejo nabiranje gozdnih sadežev v svojih gozdovih?
Pri tokratni anketi je zanimivo to, da je rezultat med tistimi, ki menijo da bi bilo treba nabiranje gozdnih sadežev omejiti in tistimi, ki so proti temu, povsem izenačen.
V tokratni anketi vas sprašujemo, ali se boste udeležili lokalnih volitev? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 10. oktobra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
r
Naša anketa
Predvolilna mrzlica
Tako, pa seje pričelo predvolilno obdobje. Vedno več je ugibanj, namigovanj, kdo bo in kdo ne bo, kdo pa bi lahko? Veliko predpostavk, toda resnico, glas ljudstva, bomo spoznali šele po volitvah. Do takrat pa nas bo obkrožal ta mali predvolilni vihar, ki nosi ugibanja in informacije na vse konce. V tokratni anketi smo se pozanimali, koliko so anketiranci dovzetni za ves ta direndaj, ki se dogaja pred volitvami, kako so zadovoljni z dosedanjimi odgovornimi na občinah in kakšni so njihovi obeti in nasveti za naprej.
Francka Boršnak, Nazarje
Odkar smo v Evropski uniji, seje tudi predvolilno dogajanje nekoliko spremenilo. Vse skupaj nekoliko spremljam, vidim, da se dogajanje pred volitvami zaostri. Mnogo je lepih obljub-upajmo, da se bodo vsaj nekatere uresničile. S trenutnimi ljudmi na vodilnih položajih sem zadovoljna. Marsikaj bi se še sicer dalo postoriti, a gotovo se ne vidi ki se vlaga v delo.
Darinka Plesnik, Nazarje Včasih mi gre ves ta predvolilni hrup že na živce, toda v končni fazi si vsak sam ustvari mnenje inje treba vse to okoli volitev včasih tudi preslišati.
Preveč je stvari, ki te že lahko bremenijo in ne gre dopuščati še predvolilni propagandi, da bi imela prevelik vpliv. V naši dolini je nek napredek viden.
Je pač tako, kolikor je denarja, toliko se bo naredi-
zmerom vsega truda,
lo. Nekateri so manj zadovoljni, ker vidijo le svoje potrebe, toda denarje pač tako razdeljen, da se ne more hkrati delati povsod.
Franc Ros, Mozirje
Ves predvolilni direndaj name nima vpliva, sam sem se že odločil. Trenutno dogajanje nima velike moči, sam sem zadovoljen z dosedanjim delom občinske uprave.
Lota Kuzmin, Mozirje Vse predvolilno dogajanje me sploh ne gane. Prav je, da se trenutno povsod nekaj dela, pa čeprav z določenimi, z volitvami povezanimi razlogi.
Odločitev o tem, komu bom zaupala svoj glas, je
Drago Šaponjič, Mozirje
V politiki je vedno "rom pom pom", to je že skorajda naravno. Name osebno nima vpliva. Popolnoma zadovoljni z narejenim ne moremo biti nikoli, ne moremo pa spregledati narejenega, kajti kar nekaj seje tudi storilo.
Maks Žunter, Ljubno ob Savinji
Eni hvalijo stare kandidate, eni nove, toda na koncu se bo vsak odločil zase. Po mojem mnenju je najbolje, če se da dosedanjim kandidatom še drugo možnost. Težko je v enem mandatu storiti veliko, izpolniti vse obljube. Treba jim je dati še eno možnost.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
padla že prej.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS)
V Zgornji Savinjski dolini trije kandidati za župane
Slovenska demokratska stranka se bo v Zgornji Savinjski dolini potegovala za županske stolčke v treh občinah. V občini Nazarje se bo za prvi mandat potegovala Irena Praznik, v občini Gornji Grad bo že četrtič kandidiral dosedanji župan Toni Rifelj, na Rečici ob Savinji pa se uspeha nadeja Jože Kramer, ki je v prejšnjem mandatu že bil župan skupne občine Mozirje.
Gradu je propadel poskus oživitve obrtne cone), zato je med prioritetami izgradnja toplic in avtokampa. Rifljev glavni cilj je na podlagi strategije prostorske ureditve ustvarjati pogoje za razvoj občine. V prihod-
Irena Praznik, komercialistka v podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Glin IPP,je prepričana, da je s svežo energijo in idejami sposobna reševati probleme. Največje vidi v naraščajoči nezaposlenosti, ki se po verižnem propadanju Glinovih tovarn samo še povečuje, zato bi si kot županja prizadevala pospešiti razvoj drobnega gospodarstva v nekdanjem industrijskem središču Zgornje Savinjske doline. Praznikova v svojem programu izpostavlja tudi izobraževanje, pomoč kmetom, gradnjo stanovanj za mlade družine, v primeru izvolitve pa občanom obljublja tudi izgradnjo
Poslanec SDS Mirko Zamernik (drugi z leve) je na tiskovni konferenci predstavil kandidate stranke za zgornjesavinjske župane (foto: EMS)
letno zimskega bazena.	njih letih napoveduje obnovo
Toni Rifelj je med osnovnimi pro- lokalnih cest in izgradnjo ob-gramskimi izhodišči navedel pospe- voznice, obnoviti namerava šolo in sevanje razvoja turizma (vGornjem	zgraditi nov vrtec, že prihodnji
mesec pa naj bi se začel graditi nov trgovski center. Rifelj vidi razvoj kraja tudi v elektrarni na biomaso, prav tako je po njegovem pomembna skrb za stanovanjsko infrastrukturo.
Kandidat za župana nove občine Rečica ob Savinji Jože Kramer bi kot župan najprej poskrbel za izdelavo prostorskih dokumentov, ki so pogoj za skladen razvoj občine. Po njegovem mnenju so za Rečico bislvenega pomena turizem, drobno gospodarstvo in kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi. Kramer obljublja, da bo storil vse za lepše življenje občanov, kamor sodi tudi samostojna zdravslvena ambulanta in zgrajena osnovna cestna infrastruktura, s čimer bi se ohranila poseljenost kraja.
SDS bo po ostalih občinah nastopila z listami za občinske svete, podporo pa daje sedanjima županoma Luč in Mozirja Cirilu Roscu in Ivanu Suhoveršniku.
Savinjčan
STANKO OGRADI, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE GORNJI GRAD
Za večje sodelovanje in pregledno poslovanje
Na novinarski konferenci je svoj volilni program predstavil tudi Stanko Ogradi, ki ga kot županskega kandidata podpira Slovenska ljudska stranka (SLS). »Mnogi občani in tudi sam se zavedam težke situacije, ki prevladuje v občini. Kljub mnogim problemom se moramo postaviti na realna tla ter delati in graditi tako in toliko, kot nam dopuščajo finančna sredstva. Prihod-potrebno graditi na novih temeljih,« je dejal Ogradi.
Stanko Ogradi (desno) vidi občino kot dober in prijazen servis za občane (foto: EMS)
Njegova želja je nadaljevati zastavljene projekte, vendar samo ob polnem soglasju občanov in občinskega sveta. Reševati bo potrebno problematiko vzdrževanja lokalnih cest, oživiti dejavnost nekaterih društev in k sodelovanju pritegniti čim več mladih. Pri prostorski ureditvi Ogradi izpostavlja turistično
naravnanost občine, vendar na način, ki ne bo ogrožal lastnine in miru občanov.
»Gospodarska rast v občini ni zavidanja vredna, zato bo potrebno razmisliti o obrtni coni in vzpodbujati drobno gospodarstvo ter storitvene dejavnosti. Želje in potrebe mladih ostajajo za zaprti-
mi vrati. Znana mi je problematika rekonstrukcije šolskih objektov in objektov predšolskega varstva. Turizem in gostinstvo bo potrebno graditi z drobnimi, vendar trdnimi koraki. Podpiram idejo o kampu, glede toplic pa bo potrebno opraviti še kar nekaj analiz in razgovorov z okoliškimi kmeti, saj si težko predstavljam sožitje turizma in inten-
zivnega kmetovanja,« razmišlja Ogradi, ki seje za kandidaturo odločil, ker želi izboljšati dosedanjo prakso nad porabo javnega denarja. Zato namerava, v kolikor bo izvoljen za župana, kot prvo opraviti neodvisno revizijo in občanom naliti čistega vina o dejanskem stanju in zadolženosti Občine Gornji Grad.
Savinjčan
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiionic@mrn.si. http://eic.mra.si
EIC-avg-108: Češki proizvajalec lesenega pohištva, igrač in pripomočkov išče komercialno sodelovanje s prodajalci na debelo in uvozniki in proizvodno sodelovanje kot podizvajalec.
EIC-avg-110: Poljski proizvajalec kompaktnih strojev za obdelavo lesa išče tehnično in komercialno sodelovanje.
EIC-sept-05: Poljsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in montažo jeklenih konstrukcij ter izvozom tehničnih storitev, išče partnerje za tehnično in proizvodno sodelovanje.
EIC-sept-06: Romunsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo ogrevalnih sistemov in izdelkov, išče partnerje za tehnično in proizvodno sodelovanje.
Z NOVIM ZAKONOM 0 FINANCIRANJU OBČIN VEČ DENARJA ZA OBČINE
Večja finančna neodvisnost
Občine so doslej največji del svojih prihodkov, v povprečju kar 78 odstotkov, dobile z dohodnino. Njena neenakomerna porazdeljenost je povzročala, da je bila velika večina občin povsem odvisnih od države. Pred štirimi leti je bilo finančno samostojnih 27 občin, v letošnjem letu je svoje stroške pokrivalo samo še 17 občin, kar pomeni, da je bilo več kot 90 odstotkov lokalnih skupnosti v celoti odvisnih od državnih sredstev.
Z novim zakonom o financiranju občin naj bi se uveljavile dve pomembni spremembi. Predvsem naj bi prebivalcem vseh občin omogočil enakopravno financiranje nalog, ki sojih lokalne skupnosti dolžne zagotavljati, istočasno pa bi jim zagotovil lastna sredstva, s katerimi bodo lahko financirale lastne projekte. Predlog zakona namesto dohodnine uvaja glavarino, s katero naj bi si občine enakomerno porazdelile prihodke državnega proračuna, namenjene za naloge, ki sojih občine dolžne opravljati v skladu z zakonodajo (vrtci, šole, socialno in zdravstveno varstvo, šport in kultura itd.) Poleg tega naj bi imele občine
na voljo lastne davčne vire (predvsem davek na nepremičnine oziroma pred njegovo uvedbo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek na prometz nepremičninami, davek na dediščino in darila, davek na klasične igre na srečo ter davek na vodna plovila) ter druge vire, kot so takse in razne koncesije, s katerimi bi se lahko lotevale razvojnih in drugih projektov.
Po prvih izračunih, ki sojih opravili v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, naj bi tako imenovano finančno izravnavo potrebovala samo še polovica slovenskih občin.
Savinjčan
VRTEC MOZIRJE
Odslej tudi popoldansko varstvo
V enajstih oddelkih Vrtca Mozirje čas odsotnosti staršev trenutno varno in ustvarjalno preživlja 193 predšolskih otrok. Od letošnjega septembra je staršem na voljo tudi popoldansko varstvo, vrata vrtca pa so odprta do devete ure zvečer.
Deljeni delovni časi in dvo-ali večiz-mensko delo za mnoge starše predstavlja velik problem, saj je težko dobiti varstvo za male
nadebudneže. Vsakdo pač nima na razpolago starih staršev, ki bi večinoma popoldan popazili na male vnučke. Gospodarstvo prem-
Walker
Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne kpuhe *
alo ali nič ne gleda na potrebe zaposlenih, ampak na vsakem koraku zagovarja ekonomske interese. Ob spreminjanju delovnega časa in njegovem podaljševanju praviloma kratko potegnejo otroci, ki vse manj časa preživljajo s svojimi starši.
Ravnateljica mozirskega vrtca Nuša Rebernikje zato stopila korak naprej in pričela iskati poti k uvedbi popoldanskega oddelka. Po mnogih dogovarjanjih in zbiranju prijav zainteresiranih staršev je popoldanski oddelek odobrila tudi Občina Mozirje kot ustanoviteljica in večinska plačnica uslug vrtca.
Prvega septembra je z notranjo prerazporeditvijo delavk pričel izmenični popoldanski oddelek z de-
lom. Izmenični zato, ker vpisani otroci niso vedno v popoldanskem varstvu, ampak ga koristijo izmenično. Torej po potrebi. Vanj je trenutno vključenih devet otrok.
Rebernikova poudarja, da so lahko v mozirski vrtec vključeni tudi otroci iz ostalih občin, ne le mozirske in dodaja, daje prepričana, da bo oddelek že v tem, drugače pa zagotovo že v naslednjem šolskem letu poln. Za otroka ni pomembno, ob kateri uri pride v vrtec. Pomembno je le, da v njem ni več kot devet ur, kar narekuje zakon. Torej so mogoče različne časovne variante, vrtec pa prihaja staršem v vsakem primeru naproti.
Benjamin Kanjir
LJUBNO OB SAVINJI
območju Vrbju
S krajinsko zasnovo Vrbja in predlogom posameznih možnih izvedb na tem območju so študenti fakultete za arhitekturo pripravili izhodišča bodoče ureditve osrednjega prostora ob Savinji.
Vrbje naj bi s svojo turistično ponudbo postalo s časom zanimivo tudi za ljudi iz širše regije (foto: EMS)
Na Ljubnem želijo osrednji prireditveni prostor vpeti v sonaravno bivanje in iskanje možnosti za razvoj občinskega turizma. Rezultati študije odpirajo prostorske, prometne in strukturne dileme v območju ob Savinji ter ponujajo možne scenarije za uravnotežen razvoj območja reke ter bližnjega in širšega prostora.
Ureditveno območje obsega levi breg Savinje, ki ga na jugu omejuje levi pritok Ljubnice, na severu pa gozdni rob, ob katerem se nahaja gostinski objektz rekreacijskimi površinami. Koncept krajinske zasnove Vrbja temelji na rekreacijskih in turističnih potencialih tega območja, za katerega domačini želijo, da bi dobi-
lo večji pomen ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za prebivalce širše regije. Snovalci študije so Vrbje razdelili na štiri komplekse. Prvi, pod farno cerkvijo sv. Elizabete, naj bi bil namenjen otroškemu igrišču in prostoru za piknike in razne družabne igre. V osrednjem prireditvenem prostoru, kjer poteka vsakoletni Flosarski bal, naj bi med drugim našlo svoje mesto tudi letno gledališče. Programska zasnova tretjega območja zajema vodno žago, kamp in servisne objekte, četrto območje pa naj bi bilo rezervirano predvsem za ribištvo in športno rekreacijske dejavnosti.
Savinjčan
Minister za javno upravo dr. Gregor Virant:
»Današnji dan ni pomemben samo za Zgornjo Savinjsko dolino, ampak za celotno slovensko javno
upravo. Upravni center, ki je zrasel tukaj v Mozirju, je lahko vzorčni upravni center za vso Slovenijo. S tem smo ubili tri muhe na en mah. Prvič. Številni upravni organi so se znebili najemnin, ki sojih morali plačevati in s katerimi bi obremenjevali še naslednje rodove davkoplačevalcev. Prišli smo do lastniških prostorov. Drugič. Vsa javna uprava in lokalna skupnost sta se zbrali na enem mestu, da bodo lahko nudile še kvalitetnejše storitve. In tretjič. Prostori so skladni s standardi, kakršne si zaslužijo naši zaposleni in naši uporabniki. S tem se držimo našega slogana - prijazna in učinkovita javna uprava. Po ocenah naših uporabnikov lahko rečem, da je Upravna enota Mozirje v samem slovenskem vrhu, kar se tiče kvalitete storitev. V novih prostorih bodo te storitve gotovo še boljše, zato me zanima, kam bodo te ocene šle v prihodnje?«
OTVORITEV UPRAVNEGA CENTRA V PODROŽNIKU
Za prijazno in učinkovito upravo
Načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik:
»Upravni center poleg privatnega sektorja združuje vso državno upravo na lokalni ravni, lokalno skupnost in posamezne javne zavode. Za našega uporabnika imamo upravne storitve vse pod eno streho. Prepričan sem, da bodo odslej vrat do vrattekli predvsem podatki, manj pa naše stranke. Zavedamo se, da upravni center, čeprav nov, sam po sebi še ne zagotavlja, da bodo upravne storitve kakovostne, učinkovite in prijazne. To dodano vrednost lahko ponudimo le zaposleni, ki se zavedamo, daje današn-
ja skupna prireditev priložnost in izziv, da stopimo še korak bližje našim uporabnikom.«
nivo storitev Upravne enote Mozirje. Slogan, da naj bo javna uprava prijazna in učinkovita, se s tem v polnosti uresničuje.
V programu otvoritve, ki gaje na zabaven način vodil Franci Podbrežnik s pomočjo Nejca Slapnika, so sodelovali člani folklorne skupine KD Rečica ob Savinji, ansambel Golte in Godba Zgornje Savinjske doline. Rezanje traku je pripadlo ministru Virantu, načelniku UE Vinku Poličniku in mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku. Novo pridobitev je blagoslovil domači župnik Sandi Koren.
Besede bivšega načelnika upravne enote Darka Repenška, da je potrebno državno upravo približati državljanom, so se z otvoritvijo upravnega centra uresničile. V domeni 84 zaposlenih, ki bodo delovali na 4.124 kvadratnih metrih, kolikor jih center zmore, je sedaj, da dodajo svoj delež pri zagotavljanju prijazne in učinkovite javne uprave.
Benjamin Kanjir
V okviru praznovanja občinskega praznika je bila 29. septembra v Podrožniku uradna otvoritev nove upravne stavbe. Pod njeno streho so se združile službe upravne enote, nekateri javni zavodi, kmetijska svetovalna in inšpekcijske službe, davčni urad, geodeti in uprava Občine Mozirje. V parih mesecih se bodo na to lokacijo preselile še delavke Zavoda RS za zaposlovanje in Centra za socialno delo Mozirje.
pritličju so dobili prostor različni lokali, trgovine, zavarovalnica, tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Slovesne otvoritve centra se je udeležilo veliko uglednih gostov,
na čelu z ministrom za javno upravo dr. Gregorjem Virantom. Slednji je v svojem govoru izpostavil visok
Temelje zgradbe so pričeli postavljati pred štirimi leti, ko je prišlo do sprejetja idejnega načrta. Za arhitekturo je poskrbel arhitekt Vojko Šifer. Po pridobljenih potrebnih dovoljenjih so gradbeniki začeli z delom januarja 2005. Od takrat je potekala intenzivna gradnja, katere sadovi so postali dosegljivi vsem Zgornjesavinjčanom ob uradni otvoritvi.
Z izgradnjo upravnega centra je končno odpravljena prostorska razpršenost služb javne uprave v Zgornji Savinjski dolini. Pod eno streho so odslej združene vse državne službe na lokalni ravni, lokalna skupnost in javni zavodi. V
(Od leve:) Župan Ivan Suhoveršnik, načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik in minister dr. Gregor Virant so z rezom traku odprli nov upravni center v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir)

Zupan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik:
»Pred dvema letoma smo bili tukaj v bližini priče olvoritve velikega trgovskega centra. Danes smo priče tega velikega dogodka, ko odpiramo upravni center. Napovedujem pa še nekaj. Recimo čez dve leti bomo lahko tukaj v Podrožniku priče otvoritvi velikega turističnega centra.«
M
SINTAL'
CELJE
jrarnost Je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
DR. DRAŠKO VESELINOVIČ, PREDSEDNIK UPRAVE DEŽELNE BANKE SLOVENIJE
»Če se ne bi nihče zanimal za našo banko, bi bil žalosten«
Draško Veselinovič (Helena Kotnik)
Priložnost za krajši pogovor s predsednikom uprave Deželne banke Slovenije dr. Draškom Veselinovičem seje ponudila prejšnji torek po otvoritvi njihove prenovljene poslovalnice na Ljubnem ob Savinji, termin pa je sovpadal z medijskimi objavami namere obeh večjih lastnikov - Kapitalske zadruge in KD Holdinga, da povečata svoja deleža delnic. Zato nas je zanimalo, kateri izmed omenjenih lastnikov bi bil pri upravi bolj zaželen kot večinski lastnik?
Posebej moram poudariti, da je uprava v tem procesu nevtralna. V skladu z zakonom smo se izjasnili do obeh prevzemnikov, ki sta najavila namero, in smo na agencijo za trg vrednostnih papirjev sporočili, da banka nima razgovorov ne z enim ne z drugim in da v bistvu igra nevtralno vlogo. Dejstvoje, da gre za lastnika, ki sta v banki že dolgo časa prisotna in se pogovarjata o tesnejšem sodelovanju, očitno pa sta prišla do točke, ko trenutno dogovor ni možen. Kljub temu osebno verjamem, da bo v prihodnosti prišlo do dogovora med njima in da bosta dosegla kompromis, ki bo ustrezal obema. Po drugi strani kot uprava z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo zanimivi za dva pomembna lastnika, to pa pomeni, da dobro delamo. Če se ne bi nihče zanimal za našo banko, bi bil žalosten.
- Deželna banka Slovenije v zadnjem obdobju dosega dobre rezultate, kljub temu pa je po vašem mnenju dokapitalizacija nujna. Zakaj?
Rezultati našega poslovanja so vzadnjem času resnično boljši, tudi lansko leto je bilo boljše kot leto poprej, ob tem pa moram povedati, daje bila dokapitalizacija predvidena, še preden sem jaz pred dobrim letom dni prišel v banko. Ko sem ob prihodu pogledal finančne podatke, sem ugotovil, da je dokapitalizacija res potrebna, kajti banka ob hitri rasti, in naša banka hitro raste že nekaj časa, lahko pride navzkriž s kapitalsko ustreznostjo. Obstajajo posebni predpisi, ki določajo, koliko kapitala mora imeti banka ob ustrezni rasti svojega poslovanja. In zdaj smo v fazi, koje dokapitalizacija potrebna glede na hitro rast, ki jo imamo.
- Glavni lastniki Deželne banke Slovenije so tudi med kupci Ljubljanskih mlekarn, ki naj bi se povezale s celjsko mlekarno. Kakšna bo po vašem mnenju v tem primeru vloga mlekarne Celeia?
V dobrem letu dni, odkar sem prišel v Deželno banko Slovenije, sem dodobra spoznal naš kmetijski sektor. Konkretnemu odgovoru na zastavljeno vprašanje se bom sicer izognil, vsekakor pa bo treba v kmetijstvu nekatere zadeve, ki so »na tapeti« že leta in leta, končno doreči. Ena
izmed stvari, kijih opažam vtem sektorju, je zelo veliko interesov, kar je v veliki meri posledica dejstva, da imamo po mojem mnenju bistveno preveč zadrug. Vseh skupaj jih je več kot sto, morali pa bi jih imeti največ dvajset, da bi jih lahko uspešno koordinirali. Če želi kmetijstvo imeti svetlejšo prihodnost, bo to vprašanje treba rešiti. Banka je samo ena od naložb, kijih ima zadružni sistem, in tudi pri tem se bo moral ta sistem odločiti, kaj točno hoče s to banko in kakšne dolgoročne cilje ima z njo. Kajti banko je treba spremljati, jo praviloma vsako leto do dve dokapitalizirati in ji s tem omogočiti razvoj. Če tega ni, je banka upočasnjena v razvoju, zaostaja za konkurenco, če pa pride do tega, pomeni, da izgubljaš bitko in na dolgi rok je vprašanje, če lahko preživiš.
-	Danes ste na Ljubnem odprli prenovljeno poslovalnico, imate podobne načrte še kje v regiji?
Imamo 88 enot po celi Sloveniji, od katerih trenutno obnavljamo deset enot. Vse omenjene enote nameravamo obdržati in jih postopoma ustrezno urediti, kar pomeni, da bodo imele naše stranke, tako fizične kot pravne osebe, ustrezne pogoje za poslovanje z nami, naši delavci pa ustrezne pogoje za delo. Naslednja najbližja otvoritev bo v Vojniku v Tuš centru v mesecu oktobru.
-	Ali imate tudi že prostorsko rešitev za poslovalnico v Mozirju? Verjetno je selitev iz zadružnega objekta v Ljubiji v objekt športnega društva na mozirskem trgu le začasna?
Kar se Mozirja tiče, je v tem trenutku težko govoriti o končni rešitvi, ker je odprtih več možnih variant. Nobena skrivnostni, da smo pri reševanju tega vprašanja naleteli na določene lokalne interese, nekateri bi radi, da bi bila banka tam, spet drugi, da bi bila drugje, potem pa se vmešajo še kakšni kmetijski funkcionarji in se zadeve še bolj zapletejo. Mi se ne želimo nobenemu zameriti, kajti banka ni za to, da bi delila ljudi, mi si pre-
prosto želimo, da bi bile naše storitve dostopne in kvalitetne. Upam, da bo že v bližnji prihodnosti jasno, kje bomo v Mozirju.
- Vaš sistem poslovanja temelji na tem, da ste blizu komitentom, seveda pa fizična bližina danes ni več dovolj. Potrebna je tudi prava ponudba. Zaradi česa je po vašem mnenju Deželna banka tista, za katero naj bi se odločali komitenti na podeželju?
Veliko ljudi s podeželja je vezano na to banko že iz preteklosti, ko so obstajale še hranilno-kreditne službe, ki jih je ta banka prevzela, vendar je premalo zanašati se na to tradicijo, treba je biti konkurenčen. Vsak, ki danes najema kredit, se prepriča, kje mu nudijo najugodnejše pogoje. Čeje razlika minimalna, ostane zvest svoji banki, če pa je razlika večja, se odpravi drugam. Mi smo
»Mi smo skušali v zadnjem obdobju dati maksimalni poudarek konkurenčnosti in z zadovoljstvom lahko povem, da smo v vseh glavnih segmentih bančne ponudbe konkurenčni, v nekaterih segmentih pa celo vodilni v Sloveniji. Če na primer primerjamo stroške poslovanja občanov v banki, smo verjetno najugodnejši v Sloveniji. Provizijo za položnice imamo najcenejšo, enako vodenje računa, plačilni promet na tekočem računu...«
skušali vzadnjem obdobju dati maksimalni poudarek konkurenčnosti in z zadovoljstvom lahko povem, da smo v vseh glavnih segmentih bančne ponudbe konkurenčni, v nekaterih segmentih pa celo vodilni v Sloveniji. Če na primer primerjamo stroške poslovanja občanov v banki, smo verjetno najugodnejši v Sloveniji. Provizijo za položnice imamo najcenejšo, enako vodenje računa, plačilni promet na tekočem
računu ... Tudi če govorimo o kreditnem poslovanju, smo med najcenejšimi. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja, obrtnike, podjetnike in kmetijski sektor. To bodo naše ciljne skupine tudi v prihodnje.
- Še trije meseci so do uvedbe evra. Ste pripravljeni nanj?
Priprave na uvedbo evra pospešeno tečejo. Banka Slovenija koordinirate priprave in nas stal-
no kontrolira, pri tem mislim vse banke, in z zadovoljstvom lahko rečem, da spadamo med najbolje pripravljene banke. Imeli smo že pet vaj pod predpostavko, če bi že danes imeli evro, in vse vaje so bile uspešno opravljene. Lahko zagotovim, da bomo pravočasno pripravljeni na evro oziroma smo že, zato občanom ni treba prav nič skrbeti, kar se tega tiče.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE
Lepša in prijaznejša poslovalnica na Ljubnem ob Savinji
Deželna banka Slovenije (DBS) strankam skladno s svojo poslovno usmeritvijo ponuja celovito paleto bančnih in finančnih storitev na 90 blagajniških mestih po vsej Sloveniji. Ker želijo biti svojim komitentom vedno blizu injim omogočati kar najudobnejše opravljanje storitev, so se lotili obsežnega projekta prenavljanja poslovalnic po vsej Sloveniji, v torek, 26. septembra, pa so odprli prenovljeno poslovalnico na Ljubnem ob Savinji.
Deželna banka Slovenije je naslednica Slovenske zadružne kmetijske banke, kije l.julija 2004 prevzela sredstva in obveznosti Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije. DBS, po svoji usmeritvi univerzalna banka, seje na ta način še bolj utrdila v slovenskem prostoru, poleg bančnih storitev za fizične in pravne osebe, samostojne podjetnike in kmetijske zadruge pa opravlja tudi specializirane finančne posle, kot so poslovanje z vrednostnimi papirji, storitve na področju pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije itd.
Udeležence otvoritve prenovljene poslovaln-
__^
Predsednik uprave DBS dr. Draško Veselinovič je županji Anki Rakun izročil bančno kartico (foto: EMS)
ice v Petkovi hiši poleg turistično-informacijske-ga centra je pozdravila ljubenska županja Anka Rakun in izrazila zadovoljstvo nad novo pridobitv-
ijo v kraju. Podobnega razpoloženja je bil tudi predsednik uprave DBS dr. Draško Veselinovič, ki je povedal, da letošnji dobri poslovni rezultati banke niso slučaj in da bo Deželna banka Slovenije rasla tudi v prihodnje.
Franci Kotnik
Deželna banka Slovenije je v prvih šestih mesecih letos svojo bilančno vsoto povečala za 23,6 milijarde tolarjev, ki je tako ob polletju znašala 150 milijard tolarjev. Banka se je s tem s 13. povzpela na 12. mesto med bankami v Sloveniji, svoj tržni delež pa je povečala z 1,8 na 1,9 odstotka.
V omenjenem obdobju je DBS ustvarila 815 milijonov tolarjev dobička, s čimer je za 151 odstotkov presegla letni načrt.
ESOIECH VELENJE
ekološkim grozdom
Slovenski ekološki grozd, katerega nosilno podjetje je družba Eso-tech iz Velenja, je aktivno sodeloval
na mednarodni konferenci grozdov v regiji Srednje in Jugovzhodne Evrope, kije potekala v začetku
septembra v Celju in na Rogli. 7. septembra je v Celju potekalo plenarno zasedanje s predstavitvami poslovnih praks grozdenja v Avstriji, Srbiji, Hrvaški in BIH, predstavila pa seje tudi uspešna švedska vladna agencija za inovativne sisteme VIN NOVA.
Dan kasneje so na Rogli potekale delavnice grozdov in okrogla miza z naslovom Razvoj regionalne strategije konkurenčnosti. Slovenski ekološki grozd in Grozd daljinske energetike sta pripravila delavnico na temo Partnerstvo med slovenskim energetskim in ekološkim grozdom. Na začetku delavnice sta udeležence pozdravila direktorja
obeh grozdov, Zofija Mazej Kukovič in Miran Zager, v nadaljevanju pa je bil predstavljen študijski primer iz Velenja, in sicer uporaba daljinskega hlajenja z vročo vodo z absorpcijskimi hladilnimi napravami.
Udeleženci mednarodne konference so si bili enotni, da morajo biti tovrstna poslovna srečanja kontinuirana, saj predstavljajo zelo dobro priložnost za medsebojno spoznavanje in sodelovanje, zato so se osredotočili na vzpostavljanje povezav in dogovarjanje za konkretne projekte. Naslednje srečanje na generalni ravni bo marca prihodnje leto na Hrvaškem.
Franci Kotnik
DRUŠTVO REJCEV OVC JEZERSKO-SOLČAVSKE PASME
Licitacija ovnov
V soboto, 7. oktobra, ob 12. uri pri Kovku na Spodnjem Jezerskem 14, bo potekala 5. licitacija ovnov avtohtone jezersko-solčavske pasme iz testne postaje na Jezerskem. Mladi ovni s poreklom so bili odbrani iz matičnih tropov in vzrejeni v rejskem centru Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme v okviru posebnega projekta. Na licitaciji bo možno kupiti ovna, ki ga bo klasificirala državna komisija in bo ustrezal zahtevam in potrebam tropa, za katerega bo kupljen. Projekt, ki bo pomembno prispeval k ohranitvi reje jezersko-solčavske ovce, je bil v društvu rejcev ovc jezersko-solčavske pasme izpeljan s pomočjo finančnih sredstev programa Phare CBC, MKGP RS in lokalnih občin.
e
OTVORITVE MODERNIZIRANIH CEST V LEPI NJIVI IN MOZIRJU
Dosegli nedosegljivo, dosanjali sanje
Osem let je trajalo, da so vaščani dela Lepe Njive, ki leži ob cesti imenovani »Pod stenami«, uresničili veliko željo. V okviru občinskega praznika je bila 26. septembra otvoritev modernizirane ceste, ki je njihove domove povezala z glavno cesto.
Vaščani so ob cesto »Pod stenami« postavili informacijsko tablo zaselka (fotografije: Benjamin Kanjir)
Več tisoč prostovoljnih ur, finančna soudeležba vaščanov, pomoč krajevne skupnosti, Zavoda za goz-
na. V kratkem kulturnem programu so sodelovali muzikanti in bratranci Oblak, za blagoslov pa je poskr-
Marta Dimeč in župan Ivan Suhoveršnik sta predala namenu 300 metrov modernizirane ceste Lepa Njiva-Fužir.
dove Slovenije in Leskoma ter delež iz občinskega proračuna so omogočili pokritje stroškov modernizacije v višini več kot 80 milijonov tolarjev. Asfaltno prevleko je ob udeležbi vaščanov plačala obči-
bel stolni kanonik Jože Goličnik, ki ravno tako izvira iz tega dela Lepe Njive.
Že naslednji dan so Leponjivčani svojemu namenu slovesno predali še dva cestna odseka. Prvega pri
Župan Ivan Suhoveršnik je čestital Francu Hrastniku-Žedinu ob njihovi veliki pridobitvi
Fužirju in drugega med Johanom in Žedini. Prvi odsek, z asfaltom prevlečenih 910 kvadratnih metrov makadama, bo trem domačijam, Jurčkom, Fužirjem in Pušavnikom na tem delu Lepe Njive omogočil bistveno kakovostnejše življenje.
Par sto metrov stran od tega odseka odslej leži še ena modernizirana cesta. Odsek od Točaja do
kmetij Hrastnik in Acman je odslej varnejši. 260 z asfaltom prevlečenih metrov bo omenjenim omogočilo lažjo povezavo s krajem. Veselje ob novih pridobitvah so vaščani Lepe Njive izkazali tudi s kulturnim programom. Zaplesali so folkloristi skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki, meh frajtonarice sta
raztegnila Monika Hrastnik in Uroš Točaj. Oba modernizirana odseka je blagoslovil domači župnik Sandi Koren.
Ko so Krančiči in Kugovniki lani stopili do župana in mu zaupali svoje želje po modernizaciji cestnih odsekov, ki peljejo do njihovih kmetij, gotovo niso upali na to, da se bodo njihove želje izpolnile tako
hitro. Pa vendarle je bila na zadnji septembrski dan otvoritev tudi njihove ceste. Kar 550 metrov moderniziranega cestišča je tako krajane tega dela občine resnično približalo kraju. Morda bo k temu pripomogel tudi blagoslov Sandija Korena.
Benjamin Kanjir
Gospodarja Kugovnik (levo) in Kranjčič sta le dočakala, da sta prerezala trak ob otvoritvi modernizirane ceste v svojem kraju
Zadnji septembrski četrtek so se prebivalci ob odcepu stara Šmihel-ska cesta-Brezje razveselili nove modernizirane ceste, ki jo je svojemu namenu predal župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik ob pomoči predsednice gradbenega odbora Marije Gregorc.
Blagoslovje opravil mozirski župnik Sandi Koren, za prijeten glasbeni program pa so poskrbeli člani
ansambla Golte.
Vztrajnost in potrpežljivost in na trenutke tudi trma vaščanov so pripomogle k temu, da so ob finančni podpori donatorjev in lastnih vložkom ter seveda sredstvi občine Mozirje prišli do urejene ceste. Odcep v dolžini nekaj več kot 700 metrovje vreden okrog 14 milijonov tolarjev.
Marija Sukalo
K modernizaciji stare Smihelske ceste na Brezje sta pripomogla vztrajnost in potrpežljivost vaščanov (foto: Marija Šukalo)
ELKROJ NAZARJE
Nova prodajalna Outlet z izdelki za (skoraj) vsak žep
Predsednica uprave Elkroja Štefanija Glušič (desno) je ob odprtju prodajalne Outlet nazdravila s poslovodkinjo Bredo Fužir (v sredini) in vodjo maloprodaje Darjo Stermecki (foto: Ciril M. Sem)
Podjetje Elkrojje prejšnji četrtek poleg svoje tako imenovane tovarniške prodajalne na Prihovi odprlo še novo prodajalno Outlet. Po besedah predsednice uprave Elkroja Štefanije Glušič so se za ta korak odločili zato, da bodo lahko kupci do njihovih izdelkov odslej prišli po še ugodnejših pogojih.
»V prodajalni Outlet boste prav tako kot v naši dosedanji prodajalni lahko dobili zelo kvalitetna oblačila, vendar po ugodnejših pogojih. Na razpolago vam bodo tudi izdelki iz naših prejšnjih kolekcij, morda tudi kaj takšnega, kar v dosedanji trgovini niste
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
imeli možnosti kupiti. Želimo namreč, da bi bili zadovoljni v naših oblačilih, da bi bili v njih samozavestni, modni in v trendu, skratka - da bi se počutili še bolje, kot si to želite,« je na priložnostni otvoritveni slovesnosti dejala Štefanija Glušič.
Predsednica uprave Elkroja je ob tem poudarila, da zelo veliko truda vlagajo v razvoj, letno pripravijo najmanj štiri kolekcije, in vtem trenutku so vse Elkrojeve prodajalne zelo dobro založene s kolekcijo jesen/ zima 2006/2007, hkrati pa že pričenjajo s proizvodnjo oblačil za sezono pomlad/poletje 2007.
Dosedanja tovarniška prodajalna na Prihovi ostaja v svoji funkciji kot »imidž« trgovina, v kateri bodo ved-
no na razpolago izdelki iz najnovejših kolekcij.
Franci Kotnik
Namenu so predali novo učilnico
Sodobna učilnica na Ljudski univerzi Velenje je odraz stalnega prizadevanja kolektiva in Mestne občine Velenje k boljšim pogojem učenja in študija (foto: Jože Miklavc)
V ponedeljek so na Ljudski univerzi Velenje svečano predali namenu prenovljeno predavalnico za potrebe višješolskega in visokošolskega študija. Učilnica je sodobno opremljena s kar 60 sedeži in sodobno didaktično tehniko, prenova pa je veljala šest milijonov tolarjev.
Ob otvoritvi so bili navzoči velenjski župan Srečko Meh in podžupanja Ana Roza Hribar, direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibane, ravnatelji osnovnih šol, predstavniki nekaterih zavodov, zaposleni na
LUV in drugi gostje. Šibančeva je poudarila, da je pridobitev velikega pomena za Ljudsko univerzo Velenje in seje ob tej priložnosti zahvalila Mestni občini Velenje in županu za vložena sredstva. Srečko Meh je, zadovoljen z idejo in dobrim sodelovanjem z ljudsko univerzo, napovedal, da bo v prihodnjem letu potrebno posodobiti še eno takšno učilnico, da bo služila tako rednim študentom kot starejšim za uspešen višje in visokošolski študij.
Jože Miklavc
KWB - MOČ IN TOPLOTA IZ BIOMASE D.0.0. GORNJI GRAD
Resno podjetje z dolgoročnimi cilji
Tomaž Rifelj se zaveda, da se bo potrebno v prihodnje še bolj približati lokalnemu okolju (foto: EMS)
V avstrijski firmi KWB, ki se ukvarja z ogrevanjem na lesno biomaso, so prepričani, da je pogoj za mednarodni obstoj v regionalni prisotnosti. Pred tremi leti ustanovljeno hčerinsko firmo v Sloveniji vodi poslovodja Tomaž Rifelj, kije skupaj s petimi sodelavci zadolžen za distribucijo KWB sistemov na slovenskem tržišču. Ambiciozni podjetniki iz Gornjega Grada so na letošnjem celjskem sejmu prejeli bronasto sejemsko priznanje za estetsko dopadljiv razstavni prostor in dober prikaz tehnoloških novosti, kar priča, da se je zelena KWB barva že vtisnila v zavest stroke in širše javnosti.
Velik pozitiven znak, da so verodostojni partnerji za porabnike in
inštalaterje je tudi srebrno sejemsko priznanje, katerega so prejeli na letošnjem sejmu Energetika maja letos v Celju. »Predstavili smo celotno paleto KWB izdelkov, med drugim tudi preizkušene kotle na sekance, polena in pelete. Naš cilj ni ostati samo na slovenskem tržišču, katerega seveda želimo obvladovati, ampak želimo ponudbo širiti na države nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji je precej zanimanja za energijo iz obnovljivih virov, zavedamo pa se, da bo potrebno v prihodnje vložiti večji poudarek na lokalno okolje,« pravi Tomaž Rifelj, prepričan, da je na dolgi rok ogrevanje z njihovimi pečmi in celotnim sistemom najcenejša oblika ogrevanja.
Rifelj se zaveda, da je trg živa stvar, ki se spreminja in na katerega vplivajo številni dejavniki, zato je potrebno biti prožen. Potrošnika je preprosto potrebno prepričati, pravijo v slovenski hčerinski firmi KWB. Nji-
hovo prednost je treba iskati v kvaliteti produktov, zagotavlja Tomaž Rifelj. Navsezadnje KWB izhaja iz univerzitetnih krogov, ki trgu vsako leto ponudi pomembne novosti.
Savinjčan
STOLETNICA USTANOVITVE ŽUPNIJE BOČNA
Prispevek k skupni blaginji
Duhovniki gornjegrajske in drugih dekanij ter redovnih skupnosti, zbrani ob celjskem škofu dr. Antonu Stresu, so skupaj z župljani Bočne preteklo soboto obhajali 100. obletnico ustanovitve samostojne župnije. Do 1. septembra 1906, ko je bil za prvega župnika imenovan Gregor Potokar, je bila Bočna gornjegrajska podružnica. Bočani so veselje in ponos ob pomembni obletnici delili z vsemi duhovniki, ki so oziroma še službujejo v njihovem kraju, saj so s svojim delom pomembno prispevali k verskemu, kulturnemu in medsebojnemu dogajanju.
aljeval: »V primerih ustanovitve samostojne župnije pred 100 leti ali ustanovitve samostojne celjske škofije letos in pred 15 leti samostojne države je šlo za to, daje manjša skupnost želela biti samostojna in s tem prevzeti nase tudi vse odgovornosti.
Škofu Stresu so ob prvem uradnem obisku Bočne najprej zaželeli dobrodošlico najmlajši člani farnega občestva (foto: EMS)
Kotje v uvodnem pozdravu v cerkvi sv. Petra dejal Marko Potočnik, želijo biti živa cerkev, v ponos tistim, ki so si prizadevali za ustanovitev župnije Bočna in zgled bodočim rodovom, ki bodo gledali in občutili sadove vere in dela sedanjih Bočanov. Bočna se v listinah prvič omenja leta 1231, cerkev sv. Petra pa je prvič omenjena v urbarju gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1426. Cerkev je leta 1895 močno poškodoval potres, pri obnovi pa je z izdatnimi sredstvi sodelovala tudi takratna država.
Celjski ordinarij je v svojem nagovoru izrazil hvaležnostza vse, kar se je v desetih desetletjih v tem kraju dobrega zgodilo prav po zas-
lugi samostojne župnije. Zato je praznovanje najprej priložnost zahvale, je dejal škof Stres in nad-
Zakaj si naj Slovenci želimo svojo državo, zakaj si naj prebivalci celjske regije želimo svojo škofijo in
zakaj so pred 100 leti prebivalci tukajšnjih krajev želeli svojo župnijo. Gotovo ne zaradi ponašanja. Če je neka skupnost vključena v neko večjo, kotje bila Slovenija v Jugoslavijo ali celjska regija v mariborsko škofijo ali kotje bila ta župnija vključena v neko drugo župnijo, potem pač pride do tega, da se nekateri med nami lažje skrijemo. To pomeni, da nam ni treba prevzeti nase vse odgovornosti. Če pa nas je manj, potem to pomeni, da mora vsakdo izmed nas zavihati rokave. Vsi se moramo potruditi in se ne moremo izgovarjati na drugega.«
Škofje prisotne spomnil, da smo župnija, škofija ali država mi vsi, torej je jasna odgovornost vsakega člana skupnosti. Pri obhajanju tako častitljive obletnice, katero je spremljalo ubrano petje domačega cerkvenega pevskega zbora, po mnenju dr. Stresa ni dovolj zreti v preteklost, ampak mora ta biti samo vzpodbuda za čim bolj smeli in pogumen pogled v prihodnost.
Savinjčan
OKONINA
Trgatev ene izmed najstarejših trt na Slovenskem
Iz zgodovinskih virov je mogoče razbrati, da je bilo nekdaj v Zgornji Savinjski dolini veliko vinogradov. Večina jih je kasneje zaradi bolezni propadla, v Okonini pa se je na Apovi domačiji vse do današnjih dni ohranila trta, ki brez dvoma sodi med najstarejše in najdebelejše na Slovenskem.
O omenjeni trti je Aleksander Videčnik pred leti že pisal v Savinjskih novicah, na njen pomen poje pred nedavnim znova opozoril Ivan Zupan iz Mozirja, sicer član slovenskega reda vitezov vina. Obiskal je
Apovo domačijo, kjer zdaj gospodarita Rado in Katarina Weiss, in se z njima dogovoril za prvo »uradno« trgatev častitljive trte.
Zgodila se bo v četrtek, 12. oktobra, v prisotnosti predstavnikov

SRELAX]
i RELAX
TEČAJ CPP
Ponedeljek 1 6.oktober ob 17.00
Nudimo Vam: 100% najugodnejše plačilne pogoje ter Relaxovo posojilo do 24 obrokov
Na avtošoli Relax usposabljamo mladostnike starosti 16,5 let za nadaljno vožnjo s spremljevalcem
Vpisi vsak dan na tel: 03/ 8370-890 ali na dan tečaja !
Ivan Zupan (levo) in zakonca Weiss pri najstarejši zgornjesavinjski trti (foto: Franci Kotnik)
lokalnih oblasti in organizacij, nakar bodo letošnji pridelek prevzeli izkušeni vinarji in ga v svojih kleteh negovali vse do marfinovega, ko bo mošt postal vino. Če bo šlo vse po načrtih, bodo še pred decembrskimi prazniki na mizah prve steklenice Okoninčana.
Ivan Zupan opozarja na velike možnosti turistične promocije v
povezavi s staro trto v Okonini, seveda pa bo treba njeno starost in obseg še bolj natančno preučiti. De-jstvoje, da danes turisti vse bolj iščejo krajevne posebnosti, ki jih ni mogoče videti nikjer drugje, prav tako pa je lahko vino iz ene najstarejših slovenskih trt zelo ugledno poslovno darilo.
Franci Kotnik
Zgodovina in narodopisje
C
Piše: Aleksander Videčnik
NEKAJ IZ PRETEKLOSTI BOČNE
Vemo, da so bili Bočani od nekdaj pokončni ljudje, veliki prijatelji slovenske kulture in sploh napredni Zgornjesavinjčani. Kot narodno osveščeni so se večkrat izkazali. Spomnimo se na upor, ki so ga zakuhali napram jugoslovanskim orožnikom, potem so po malem kljubovali režimu, ki je želel zatreti narodna društva, tudi v novejši zgodovini so se vsestransko izkazali kot odločni Slovenci.
Po naključju je bočki rojak Tone Kropušek odkril knjigo zapisnikov sej Olepševalnega društva v Bočni. V njej je uvodoma zapisan pregled nekaterih dejavnosti v kraju, ki so že davno pozabljene. In če pomislimo, da je bila Bočna le mala vas, potem se lahko samo čudimo, odkod toliko pobud za gledališko, bralno, glasbeno, pevsko in ne nazadnje olepševalno dejavnost. Kot povedo omenjeni zapisi, so imeli poleg dramske skupine še tamburaški zbor, pevski zbor, čitalnico in še olepševalno društvo.
PA NAJ SPREGOVORI PRETEKLOST
»Bilo je leto 1848. Takrat se je na pobudo blagopokojnega nadučitelja gospoda Matija Dediča ustanovilo v Bočni Kmetijsko bralno društvo s sedežem v Bočni. Upoštevajoč tedanje težavno stališče, brezpravnost Slovencev in še druge ostale ovire, ustanovitev takega društva ni bila lahka. Toda bilje gospod Dedič mož jeklene volje, ki se ni strašil zaprek in zamere nemškim oblastem. Uvidel je, daje slovenski narod potreben izobrazbe. In kje se narod izobrazi bolje, kot v društvenem življenju? Ravno to ga je napotilo, da je zbral krog sebe tedanje vplivne vaščane ter jim v primernih besedah predočil pomen in delovanje takega društva, ki sije zastavilo hvalevredno nalogo pospeševati omiko in društveno življenje ter pomagati kmečkemu stanu do blagostanja.
Vsak začetekje težak, zato tukaj ni bilo obupati. Toda z resno voljo in vztrajnim delom je prišlo društvo v teku časa do velikega razmaha. Ne le da sije pridobilo društvo precejšnje število članstva, s časom sije nabavilo tudi prav lepo knjižnico ter nekaj poljedelskega orodja, ki je drušlvenikom na razpolago.
Končana svetovna vojna (pisec misli na prvo svetovno vojno, op. A.V.) ni samo prinesla osvoboditve zatiranim Slovanom, temveč, prišloje tudi
3z moje beležnice
v javnem društvenem delu do nekakega preporoda. Nastopala je mlajša generacija, ki ni našla utehe vtem, kar je bilo zasnovano pod bivšim avstro-ogrskem režimom. Zahtevala je tudi zase svoje narodne pravice! Društva, ustanovljena na starejši podlagi, niso več mogla zadovoljiti mlajši rod. Posledica tega je bila, daje prišlo čestokrat do ustanovitve novih društev, ki so se umela prilagoditi poznejšim razmeram, da so ustrezala novejši generaciji. In pri nas? Tudi tukaj moremo zabeležiti sličen dogodek.
V teku časa si je Kmetijsko bralno društvo pridobilo precejšnjo imovino. Glasom društvenih pravil je bil pristop k društvu otežkočen. Društvena pravila, sestavljena v času narodnostnega boja, niso več v popolnosti odgovarjala današnjim zahtevam. Vse toje dovedlo mlajši rod do tega, da sije ustanovil društvo, kije ustrezalo njegovi zahtevi.
PROSVETNA ČITALNICA
Na iniciativo gospoda Martina Žmavca, trgovca v Bočni, je prišlo do ustanovitve Prosvetne čitalnice v Bočni. Po ustanovnem občnem zboru dne 2. januarja 1925 je pričelo društvo s svojim delovanjem. Bila je le borna kopica društvenik-ov, kije bila zbrana v Prosvetni čitalnici. Včasu strankarskih in političnih bojev to ni bilo lahko delo. Marsikdo je tedaj z nezaupanjem zrl na novoustanovljeno društvo, meneč, čemu spet to, ko imamo starejše Kmetijsko bralno društvo. Da tudi to društvo ustreže najširšim slojem v domačem kraju, si je kmalu uredilo lepo knjižnico. Vendar pri tem ni ostalo! S časom sije nabavilo glasbila za tamburaško godbo.
Ker pa ni bilo pravega tam-buraškega voditelja, se želja za ustanovitev tamburaške godbe ni mogla uresničiti.
Med društvoma je včasih prihajalo do napetosti, poskusi, da bi prišlo med društvoma do sporazuma, so se izjalovili.
Bili sta tukaj res dve društvi, katerih namen je bil predvsem skrbeti za kulturno povzdigo domačega ljudstva, toda spričo nesporazumov društvi nista mogli izpeljati svojih začrtanih programov v splošno zadovoljstvo.
šavo kraja. Zato seje na pobudo Franca Štiglica, posestnika in trgovca v Bočni, ustanovilo nadvse potrebno Olepševalno društvo. Šolski upravitelj Alfred Žehelj je poskrbel za osnutek pravil in vse ostalo. Sklical seje sestanek, na katerem se je razmotrilo vse o potrebi Olepševalnega društva v našem kraju. Zanimanje in navdušenje nad to ustanovitvijo je bilo nad vsem pričakovanjem veliko. Prav vtem seje odkrila velika ljubezen, ki jo gojimo do Bočne. Hočemo doseči z vztrajnim delom, da storimo za olepšavo kraja in povzdigo naše mile nam Bočne še več kot dozdaj.
Konstituiral se je pripravljalni odbor, na katerem je bilo soglasno izvoljen načelnikom in glavnim ustanoviteljem gospod Franc Štiglic, posestnik in gostilničar v Bočni. Že ob tej priliki je bilo nabrano na članarini in prostovoljnimi prispevki 226 din, ki jih je prevzel začasni blagajnik gospod Martin Žmavc.
Kraljevska banska uprava je dne 24. marca 1930 pravila potrdila in dovolila ustanovitev društva.«
Vse napisano je zapisal šolski upravitelj Alfred Žehelj in opisal ustanovitev dveh društev v Bočni, pred II. svetovno vojno.
Sščemo stare fotografije
USTANOVITEV OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA
Kmalu se je pokazala potreba, da se ustanovi društvo, ki bo skrbelo za olep-
Matevž Dedič, šolski upravitelj v Bočni (1878-1910). Pod njegovim vodstvom so zgradili sedanjo šolo v Bočni. Izvirnik slike hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
NEPREMIČNINE
Služnosti ne morete kor prezreti
BISERKA POVSE TASIČ,
nepremičninska posrednica z licenco
Pri nakupu ali prodaji nepremičnine se morate prepričati, ali je z njo kakorkoli povezana pravica do služnosti. Služnost je namreč pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).
Zelo plastično nam pojem služnosti prikaže ena od nepremičninskih zgodb. Takole pravi: »Po očetu sem podedoval stanovanjsko hišo. Mama in oče sta bila ločena, oče seje poročil drugič in z novo ženo živel v tej hiši več kot petnajst let. Lastništvo
omenjene hiše je omejil v korist svoje druge ženezosebnoslužnosljo užitka s prepovedjo dajanja v najem in podnajem v korist.«
Kot sin ali hči tega očeta morate v tem primem vedeti, da bo omenjena služnost prenehala le s smrtjo očetove druge žene. Vprašanje je tudi, ali njena pravica do služnosti velja le za določene prostore ali za hišo v celoti.
bi se odločili za užitek kot obliko osebne služnosti. Ne bo šlo, davek se plača tudi v primeru, če vaš oče živi v vašem lastniškem stanovanju in mu priznavate služnost bivanja in ga ne obravnavate kot klasičnega najemojemalca.
V vsakdanjem življenju je s služnostjo najpogosteje povezana pravica do nujne poti kot pojavna
Poznamo več vrst osebnih služnosti, in sicer užitek, raba terslužnost stanovanja. Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahteva zemljiško knjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.
Predvsem na podeželju poznamo še eno obliko služnosti, kiji pravimo pravica do užitka. Nastane, ko ostareli lastnik kmetije preda posest v upravljanje svojemu sinu, ki postane tudi lastnik celotnega imetja, oče pa si izbori pravico do užitka, torej do bivanja na domačiji vse do svoje smrti.
Pravica do užitka je ta hip zelo zanimiv predmet razprav tudi zato, kerse nekateri najemodajalci sprašujejo, ali bi se morda znebili plačila davka za oddajanje nepremičnine v najem, če
«►
ŽUPflllSCVO CR6H Rečica ob Savinji
«]
Razglaša na temelju starih trških pravic, ki so nam jih milostno podelili naš zemljiški gospod Ivan Tavčar v letu Gospodovem 1585,
fcencirtoi) sejem.
Ta se bo odvijal dne 8. vinotoka 2006 od 9- ure dalje na trgu na RečicL
Kdor bo zamudil dvigovanje trške zastave in otvoritev sejma, se ob 14. uri vabi na ponovitev.
Tukajšnje županstvo bo poskrbelo za red in razvedrilo in seveda pošteno kupčijo.
Vabljeni od blizu in daleč!
Če bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden kasneje.
Turistično društvo Rečica ob Savinji prireja to narodopisno prireditev v spomin na 421-letnico [*■ prvih sejmov na Rečici in podelitev trških pravic. ■*}
»iiA	Ari*
oblika slvarne služnosti. Služnost je lahko plačna ali brezplačna. Poznamo tudi tako imenovano nepravo sivamo služnost, ko nekomu, ki sicer ima dostop pojavni cesti dovolimo, da koristi krajšo pot prek našega zemljišča.
Služnost lahko nastane na več načinov. Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (to je gospodu-
joča stvar) izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Vzpostavi se lahko s pravnim poslom (pogodba), z zakonom, z odločbo državnega organa, s pripos-estvovanjem. Poleg stvarne poznamo še osebno služnost, kije pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti, v primeru pravne osebe, pa čas trajanja osebne služnosti ne sme biti daljši od trideset let. Pomembno je vedeti, da imetnik osebne služnosti ne more prenesti na drugo osebo. Poznamo tudi več vrst osebnih služnosti, in sicer: užitek, raba ter služnost stanovanja. Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahteva zemljiško knjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.
Svet Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje, na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi JZ TKŠM
razpisuje delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE
Kandidat za imenovanje na funkcijo direktorja zavoda mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	najmanj visokošolska izobrazba družboslovne, humanistične, organizacijske ali ekonomske smeri,
-	najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih
-	poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda
-	sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu
-	aktivno znanje slovenskega in enega svetovnega jezika.
Kandidat mora predložiti :
-	program dela in razvoja zavoda za njegovo mandatno obdobje
-	življenjepis
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za mandatno obdobje 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom ter programom dela in razvoja zavoda, pošljite najkasneje v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Svet JZ TKŠM, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje z oznako: »Prijava za razpis direktorja/ice«.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonitem roku.
Svet Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI
Zgornjesavinjsko narečje se prenaša iz roda v rod
Kulturno umetniško društvo Utrip je na rečiški osnovni šoli zadnji septembrski petek pripravilo predstavitev zgornjesavinjskega narečja. O njem je govoril dr. Peter Weiss, zaposlen v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Dr. Weiss je tudi sestavljavec poskusnega zvezka Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A - H), kije izšel pred osmimi leti.
bi in za komuniciranje uporablja slovenski jezik. Tega uporabljajo tako Prekmurci kot Rezijani, seveda za medsebojno sporazumevanje. Po besedah dr. Weisa bi se namreč Rezijan in Prekmurec med seboj razumela tako dobro kot Ukraji-
Narečje, naj si bo to zgornjesavinjsko ali kakšno drugo, je tisti jezikovni sistem, ki obstaja na določenem ozemlju in pri tisti skupini ljudi, ki že dlje časa živi na tem ozemlju in katerega oblika jezika se prenaša iz roda v rod. Vendar se s časom spreminja. Besede, ki sojih uporabljali pred pol stoletja, so zamenjale nove. Te so ljudje začeli uporabljati zaradi dnevne migracije v službo ali preselitve v drugi kraj. Pri slednjem se domače narečje s časom poza-
Dr. Peter Weiss je pojasnil, da je narečje jezikovni sistem, ki se govori na določenem ozemlju (foto: Marija Šukalo)
nec in Slovenec, saj je oba, če govorita v svojem narečju, težko razumeti.
»Na zgornjesavinjsko narečje lahko gledam od znotraj, ker imam pač to srečo, da ga še vedno govorim in uporabljam v vsakdanjem pogovoru doma in na obisku pri svojih starših v Spodnjih Krašah. Ker je tudi žena doma iz Bočne, nisem nikoli zgubil stika z dolino, čeprav sem že tri desetletja v Ljubljani,« je med drugim povedal dialektolog Peter Weiss v predstavitvi, ki so ji z zanimanjem prisluhnili številni Zgornjesavinjčani in našli odgovore na marsikatero vprašanje o svojem narečju, ki ima številne posebnosti, ni enotno in se razlikuje od kraja do kraja.
Marija Šukalo
UREJEN PROSTOR ZA BOLJŠE POČUTJE
Ena soba za dva otroka
odtenku svetlega javorja, tekstil pa naj bo vtemne-jših modrih tonih ali v nežnih rumenih odtenkih. Tla morajo biti topla, ker se navadno igra otrok z mize preseli na tla, zato na tla položimo tapison
modre barve, ki je neobčutljiv na madeže.
Do naslednjič vas lepo pozdravljam in vam želim obilo navdiha pri opremljanju vaših bivalnih prostorov.
PETRA ŽIROVNIK,
absolventka Fakultete za arhitekturo
V današnjem prispevku vam predstavljam rešitev problema, ki navadno pesti velike družine z malo bivalne površine. Predstavljam vam sobo, ki v širino meri 4,90 m, v dolžino pa 5,25 m. Soba ima dvoje vrat in dvoje oken. To sobo si delita dva šoloobvezna otroka - fantka, ki obiskujeta prvi in deveti razred osnovne šole.
Ker otroci potrebujejo svoj prostor za igro in učenje, hkrati pa tudi zasebnost, sem se odločila, da sobo razdelim na dva enaka dela z montažno steno, ki jo končam 2,25 m pred koncem sobe. Ob to montažno steno na vsako stran postavim posteljo standardnih mer 90x200 cm in na konec vsake postelje postavim še visoko omaro za oblačila. Na konec stene sem postavila nizek predalnik, na katerega lahko damo televizor ali akvarij. Ta predalnikje namenjen shranjevanju igrač in učnih pripomočkov. Pod okna namestimo dve pisalni mizi, med njiju pa postavimo dvosed.
Ker sem to sobo opremila za dva fanta, priporočam da se stene prepleskajo v zelo svetlo modrem odtenku. Vso leseno pohištvo naj bo v
RAZGLAS
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volilvah (Uradni list RS, št. 22/06 in 70/06-odločba US) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,70/00 in 78/06), je Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad sestavila naslednji
SEZNAM
kandidatov za župana
Kandidata sta:
1.	STANKO OGRADI, roj. 06.05.1965 naslov: GORNJI GRAD, SPODNJI TRG 37
poklic: LESARSKI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: LESAR predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
2.	ANTON RIFEU, roj. 20.09.1950 naslov: GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 9
poklic: SAMOSTOJNI INOVATOR, delo, ki ga opravlja: ŽUPAN predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE GORNJI GRAD
Voli se en kandidat.
Volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006
Številka: 041-19/2006 Datum: 02.10.2006
Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad Attemsov trg 3, p. Gornji Grad
*****
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 in 70/06-odločba US) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95, 70/00 in 78/06), je Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad sestavila naslednji
SEZNAM
kandidatov za člane občinskega sveta v volilni enoti št. 1
Volilna enota št. 1 obsega območje naselja Gornji Grad.
Kandidati so:
1.	KARLINA MERMAL, roj. 06.02.1949 naslov: GORNJI GRAD, PODSMREČE 9
poklic: PRAVNIK, delo, ki ga opravlja:UPOKOJENKA predlagatelj.: DeSUS OBČINSKI ODBOR ZSD-KANDIDACIJSKI ZBOR
2.	JANEZ ŠTIGLIC, roj. 03.10.1979 naslov: GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 18
poklic: STROJNI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: VODJA PROIZVODNJE predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE GORNJI GRAD
3.	KLEMEN PETEK, roj. 18.10.1977 naslov: GORNJI GRAD, RORE 11
poklic: UNIV. DIPL. ING. AGRONOMIJE, delo, ki ga opravlja: PRODAJALEC predlagatelj: ROK FALE IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	KRISTJAN KRAMER, roj. 24.06.1978 naslov: GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 30
poklic: PEKOVSKI MOJSTER, delo, ki ga opravlja: PEKA KRUHA IN PECIVA predlagatelj: BOJAN UGOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ANTON BEZOVŠEK ml., roj. 20.09.1977 naslov: GORNJI GRAD, NOVO NASELJE 27
poklic: ELEKTRONIK, delo, ki ga opravlja: TEHNOLOG predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
6.	LILIJANA BELE, roj. 15.10.1963 naslov: GORNJI GRAD, PROD 33
poklic: PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA, delo, ki ga opravlja: RAVNATELJICA
predlagatelj: ANICA STAKNE IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	ZDENKO PURNAT, roj 22.01.1957 naslov: GORNJI GRAD, NOVO NASELJE 43
poklic: RTV MEHANIK, delo, ki ga opravlja : SAMOSTOJNI PODJETNIK predlagatelj.: JANEZ FALE IN SKUPINA VOLILCEV
8.	FRANC RUP, roj. 16.06.1958
naslov: GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 11 poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo, ki ga opravlja: PODJETNIK predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE GORNJI GRAD
Volijo se trije člani občinskega sveta.
Volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006
Številka: 041-19/2006 Datum: 02.10.2006
Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad Attemsov trg 3, p. Gornji Grad
*****
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 in 70/06-odločba US) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,70/00 in 78/06), je Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad sestavila naslednji
SEZNAM
kandidatov za člane občinskega sveta v volilni enoti št. 2
Volilna enota št. 2 obsega območje naselja Florjan pri Gornjem Gradu
Kandidata sta:
1.	FORTI ERMENC, roj. 07.07.1974 naslov: GORNJI GRAD, FLORJAN 2
poklic: ŽIVILSKI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: MESAR
predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE
GORNJI GRAD
2.	IVAN UGOVŠEK, roj. 20.01.1953 naslov: GORNJI GRAD, FLORJAN 26 poklic: KMETIJEC, delo, ki ga opravlja: KMET predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Voli se en član občinskega sveta.
Volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006
Številka: 041-19/2006 Datum: 02.10.2006
Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad Attemsov trg 3, p. Gornji Grad
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 in 70/06-odločba US) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,70/00 in 78/06), je Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad sestavila naslednji
SEZNAM
kandidatov za člane občinskega sveta v volilni enoti št. 3
Volilna enota št. 3 obsega območja naselij: Lenart pri Gornjem Gradu, Nova Štifta - Zg. Dol ( h. št. 1 in 2 ) in Dol.
Kandidata sta:
1.	ZDENKA TISOVNIK, roj. 05.06.1968 naslov: GORNJI GRAD, LENART 13
poklic: DELAVKA, delo, ki ga opravlja: DELAVKA predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
2.	IVAN PUSTOSLEMŠEK, roj. 29.02.1948 naslov: GORNJI GRAD, DOL 5
poklic: LESNI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: TEHNOLOG predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE GORNJI GRAD
Voli se en član občinskega sveta.
Volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006
Številka: 041-19/2006 Datum: 02.10.2006
Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad Attemsov trg 3, p. Gornji Grad
*****
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 in 70/06-odločba US) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,70/00 in 78/06), je Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad sestavila naslednji
SEZNAM
kandidatov za člane občinskega sveta v volilni enoti št. 4
Volilna enota št. 4 obsega območje naselja Bočna.
Kandidati so:
1.	JOŽE JERŠE, roj. 25.06.1960 naslov: GORNJI GRAD, BOČNA 32
poklic: KLJUČAVNIČAR, delo, ki ga opravlja: SAMOSTOJNI PODJETNIK predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE GORNJI GRAD
2.	LUDVIK MIKLAVC, roj. 27.02.1962 naslov: GORNJI GRAD, BOČNA 59
poklic: ING. TELEKOMUNIKACIJ, delo, ki ga opravlja: VODJA RAJONA predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE GORNJI GRAD
3.	NIKOLAJ PURNAT, roj. 14.091947 naslov: GORNJI GRAD, DELCE 2
poklic: STROJNI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: UPOKOJENEC predlagatelj: MARKO POTOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	JANEZ ROP, roj. 14.04.1973 naslov: GORNJI GRAD, BOČNA 5
poklic: NARAVOSL MATEMATIČNI TEHNIK delo, ki ga opravlja: SKRBNIK PROGRAMA predlagatelj: IVAN ROP IN SKUPINA VOLIVCEV
Volijo se trije člani občinskega sveta.
Volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006
Številka: 041-19/2006 Datum: 02.10.2006
Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad Attemsov trg 3, p. Gornji Grad
*****
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 in 70/06-odločba US) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,70/00 in 78/06), je Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad sestavila naslednji
SEZNAM
kandidatovza člane občinskega sveta vvolilni enoti št. 5
Volilna enota št. 5 obsega območje naselja Nova Štifta: Zg. Dol (h. št. 6 do 96), Šmiklavž in Tirosek.
Kandidati so:
1.	RAFAEL ŽEROVNIK, roj. 05.08.1952 naslov: GORNJI GRAD, ZG. DOL 90
poklic: STROJNI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: VODJA VZDRŽEVANJA predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
2.	AMALIJA FIRST, roj. 19.09.1947 naslov: GORNJI GRAD, TIROSEK 61
poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA, delo, ki ga opravlja: UPOKOJENKA predlagatelj: DeSUS OBČINSKI ODBOR ZSD-KANDIDACIJSKI ZBOR
3.	BRANKO STENŠAK, roj. 28.01.1969 naslov: GORNJI GRAD, ŠMIKLAVŽ 51
poklic: TESAR, delo, ki ga opravlja: VARNOSTNIK
predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE
GORNJI GRAD
4.	ANDREJ PRESEČNIK, roj. 25.01.1958 naslov: GORNJI GRAD, ZG. DOL 20
poklic: UNI. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA, delo, ki ga opravlja: DIREKTOR ZKZ MOZIRJE predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
5.	LIDIJA ENCI, roj. 27.06.1981 naslov: GORNJI GRAD, ŠMIKLAVŽ 65
poklic: TEKSTILNI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: ŠTUDENTKA predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
6.	DARINKA POIŠKRUH, roj. 31.07.1970 naslov: GORNJI GRAD, TIROSEK 52a
poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: NATAKARICA predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE GORNJI GRAD
7.	MARTINA TRATNIK, roj. 25.10.1957 naslov: GORNJI GRAD, ZG. DOL 38
poklic: POSLOVNO KOMERCIALNI TEHNIK, delo, ki ga opravlja: POSLOVODJA predlagatelj: KONFERENCA 00 SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE GORNJI GRAD
Volijo se trije člani občinskega sveta.
Volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006
Številka: 041-19/2006 Datum: 02.10.2006
Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad Attemsov trg 3, p. Gornji Grad
MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE
»Se k meni obrni, povej mi lepo!«
23. septembra je potekal mednarodni dan gluhih in naglušnih, ki se ga že od leta 1959spomnijo vsako leto po vsem svetu. Letos mineva 75 let, odkar so 6. septembra 1931 v Ljubljani ustanovili prvo slovensko dmštvogluhih.Vtem času pa obeležujemo tudi mednarodni dan jezikov, kamor vsekakor sodi znakovni jezik gluhih.
Gluhota je nevidna invalidnost, ki posameznika in njegove bližnje močno zaznamuje. Dogaja se, da družba gluhote ne šteje kot hudo invalidnost, čeprav je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najtežjih. Komunikacijske ovire, ki jih pogojuje, so pogosto vzrok za socialno izključenost. To dejstvo potrjuje podatek, daje kar 32 odstotkov gluhih končalo samo osnovno šolo, le 10 odstotkov jih ima srednjo strokovno šolo in samo 1 odstotek ima zaključeno višjo ali visoko izobrazbo. To se odraža v prihodkih, saj ima kar 32 odstotkov prizadetih neto osebne dohodke pod 100.000 tolarji, 60 do 150.000 in 8 odstotkov do 200.000. Še slabši je položaj pri upokojenih, saj ima pokojnine pod 100.000tolarji kar 79 odstotkov gluhih in naglušnih oseb.
Invalidi te vrste nimajo priznane stoodstotne invalidnosti, torej ne prejemajo nadomestil iz naslova invalidnosti. Imajo sicer benificirano delovno dobo in pravico do slušnih aparatov in do tolmača. Če pa znakovnega jezika kretenj gluhi ne razume in za »normalno« funkcioniranje potrebuje spremstvo, za to ne dobi povračila. Tolmačev znakovnega jezika, imenovanega tudi kretanje, je premalo, da bi zadovoljili vse potrebe.
»Pri medobčinskem društvu gluhih in naglušnih organiziramo delavnice, kjer se je mogoče naučiti osnov jezika kretenj, vendar je v današnjem času, ko se jezik v skladu z ostalim razvojem tako hitro spreminja, to premalo. Osnovno znan-
Marjana Rudolf: »Na področju slušnih aparatov vlada neizprosna tržna filozofija in agresivna propaganda.«
(foto: Marija Lebar)
je pomeni poznati znake za okoli 300 besed. Ena kretnja lahko pomeni več besed,« nam je povedala Marjana Rudolf, strokovna delavka Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje. Zato za svoje člane pripravljajo še dodatne delavnice, kjer prizadeti sami izpostavijo problematične besede in zveze in jim tolmači napišejo in razložijo njihov pomen. Po začetnem tečaju je možno izpopolnjevanje »kretanja« v Ljubljani.
»Tudi na področju slušnih aparatov vlada neizprosna tržna filozofija in agresivna propaganda zlasti dražjih aparatov, tako da nekateri gluhi doplačajo za »boljši« aparat tudi do 200.000 tolarjev, pri tem pa so težave s servisiranjem
aparatov. Mnogi gluhi tudi ne vedo, da jim mora serviser zagotoviti enkrat letno brezplačno čiščenje aparata. Slušni aparat je naprava, ki pri naglušnih kar v 95 odstotkih izboljša slišnost,«je povedala Rudolfova.
Gluhi in naglušni pa imajo težave tudi pri zaposlovanju, saj ima večina od njih omejitev dela na višini, kerje hkrati s sluhom velikokrat prizadet tudi center za ravnotežje. Ravno zato se te osebe gibljejo negotovo in ni malo primerov, kojih označijo za »pijane«. Prizadetost sluha je lahko pogojena s starostjo ali delovnim okoljem, lahko je »pridobljena« z različnimi boleznimi, lahko pa je prirojena. Ta zadnja se velikokrat tudi deduje in sicer po ženski sorodstveni liniji.
»Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih združuje člane iz desetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Srečanja imamo v Velenju dvakrat mesečno in sicer ob torkih. Te skupine za samopomoč so za naše člane izrednega pomena, da se čutijo bolj sprejete in povezane, dvigu-jejojim samozavest in izboljšujejo samopodobo. Razen tega zanje prirejamo tudi različna predavanja in delavnice, kijih seznanijozzanje pomembnimi temami. Vsak prvi torek v mesecu pa sem v prostorih Rdečega križa v Mozirju, kjer sem za člane iz Zgornje Savinjske doline z različnimi informacijami na voljo od 13. do 15. ure. Morda je premalo znano, da izdajajo gluhi in naglušni tudi svoj časopis Iz sveta tišine, kjer najdejo obilo koristnih informacij.
Vsem, ki se srečujete z gluhimi, slepogluhimi in naglušnimi, bi rada svetovala, da si zapomnite verz iz pesmi, ki jo je napisala gluha oseba: »Se k meni obrni, povej mi lepo!« Saj gluhi marsikaj lahko preberejo z vaših ustnic,« dodaja Marjana Rudolf.
Marija Lebar
Da Phenomena je novi fantovski duo,
ki ga sestavljata Anže Langus Petrovič in Mate Brodar, v glasbenih krogih dobro poznana glasbenika. Koncertirala sta z vodilnimi imeni slovenske glasbene scene, nazadnje sta sestavljala MagnificovoTurbolentzo, skupi-
no, ki je s svojo glasbeno prepričljivostjo navduševala domačo kot tudi vseevropsko publiko. Ista strast ju je združila v duet, ki je ustvaril novo ploščo s prvim singlom Nočem te nazaj.
Atomiki so na Veliki planini, na tem prelepem koščku Slovenije, snemali videospot za njihovo najnovejšo uspešnico Zavriskaj na ves glas.
Atomiki želijo poleg narodne glasbe ohraniti tudi naravna izročila. Tako so se tokrat Špeli, Tejči, Frai Toniju in Janiju v originalnih slamnatih nošah pridružili znameniti planšarji z Velike planine in pravi pravcati Podo-kničar, prikazanih pa bo tudi kar nekaj pristnih planšarskih opravil. Videospot je tudi tokrat režiral Jani Pavec.
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
»Za moje zdravje gre, darujem za CT«
Pod tem sloganom bo potekala akcija, s katero so na novinarski konferenci v torek, 26. septembra, seznanili javnost direktor Bolnišnice Topolšica prim. Janez Poles s sodelavci in predstavniki Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, ki bo akcijo nakupa prepotrebne aparature koordinirala in vodila. Novinarji so si lahko ogledali tudi sodobno opremljeno ambulanto za endoskopijo.
Sedaj je potrebno težke bolnike na te preiskave voziti v sosednje bolnišnice, pri čemer se izgublja dragoceni čas, ko bi se zdravljenje že lahko začelo. Prevoz je za take paciente neudoben in lahko celo ne-
V Bolnišnici Topolšica se trudijo posodobiti opremo
(foto: Marija Lebar)
Gre za napravo imenovano computed tomography, okrajšano CT ali računalniško tomografijo. Toje rentgensko slikanje organov po plasteh s sodobno računalniško opremo. Preiskovani del telesa slikajo z več strani in ga navidezno razrežejo na rezine, kijih nato računalnik sestavi vtridimenzionaino sliko. Naprava je uporabna za slikanje celega telesa. Omogoča vpogled v votle organe in odkriva začetne žilne obloge, zato je možno preprečiti infarkt ali kap. Zaradi velike natančnosti CT-ja odkrijejo že zelo majhne začetne rakaste novotvorbe, kar omogoča dovolj zgodnje ukrepanje in ustrezno zdravljenje, posledično pa preživetje bolnikov.
Uporaba aparata je za preisko-
vanca udobna in neboleča, hkrati pa zelo učinkovita, saj zmore več kot 60 slik v minuti, zazna pa podrobnosti velikosti 0,3 ali 0,4 mm.
varen. Dnevno je mogoče narediti 15 do 20 preiskav in tako znatno skrajšati čakalne dobe, ki sedaj tudi bolnikom iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline preprečujejo dovolj zgodnje diagnosticiranje bolezni.
Kotje povedal direktor Poles, seje akcija pričela 26. septembra, končala pa naj bi se 30. aprila 2007. Nato bo na javnem razpisu izbran dobavitelj aparata, ki naj bi v optimalnih razmerah, če se pri
POPRAVEK OBJAVE
V prejšnji številki Savinjskih novic je prišlo v članku o slavnostni seji ob prazniku občine Mozirje do neljube napake. Ravnateljica rečiške osnovne šole v vlogi povezovalke programa je bila po pomoti imenovana Andreja Hramec. Pravilno je Vlasta Poličnik. Obema se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
_____________________________________________________________/
TURISTIČNA KMETIJA SPODNJI JEROVČNIK - LUČE
Kar je staro, ni vedno dobro
V organizaciji Zavoda Savinje iz Ljubnega, Zadruge Solčava in Turistične kmetije Spodnji Jerovčnik iz Krnice v Lučah je bilo na tej kmetiji organizirano predavanje o rabi zdravilnih rastlin in pripravi le teh, ki ga je vodil Jože Majes iz zeliščarske kmetije Plavica v bližini Dolenjskih Toplic.
mešanic, tinktur, sirupov, mazil, zeliščnih vin in drugi koristni nasveti na temo zeliščarstva so bili predstavljeni na preprost in razumljiv
Slikovite predstavitve o rabi in kot je poudaril predavatelj, večkrat tudi zlorabi zdravilnih zelišč se je udeležilo preko dvajset - razen ene izjeme - žena in deklet, ki so z zanimanjem prisluhnila zanimivi vsakdanji temi - ohranjanju zdravja in zdravljenju na naraven način. Predavatelj je predstavil svoje znanje o zdravilnih zeliščih, ki je nekakšno nadaljevanje spoznanj znanega poznavalca in avtorja številnih knjig o zdravilnih rastlinah patra Simona Ašiča iz stiškega samostana.
Praktičen prikaz priprave čajnih
Praktičen prikaz uporabe zdravilnih rastlin (foto: Franjo Atelšek)
razpisu ne bo zapletlo, pričel delati v sredini prihodnjega leta, saj imajo prostore že zagotovljene, treba jih je le še gradbeno urediti. Bolnišnica Topolšica je ena redkih, ki te naprave še nima, zato so dali pobudo za nakup, nosilec akcije pa je Univerza za tretje življenjsko obdobje in Društvo upokojencev Velenje, torej civilna družba, kjer se zbira populacija, ki tako diagnosticiranje najbolj potrebuje.
Naprava stane od 250 do 300 milijonov tolarjev, manjkajoča sredstva pa bo zagotovila bolnišnica iz svojih amortizacijskih skladov. Prve tri milijone je darovala Termoelektrarna Šoštanj ob svoji petdesetletnici. Nosilci akcije se bodo povezali s sorodnimi društvi v Zgornji Savinjski dolini, saj menijo, da bo akcija zbiranja najbolj uspešna zosebnimi stiki. Po domovih pa bodo poslali tudi položnice. Ljubljanska banka se je odpovedala proviziji pri plačilu teh položnic. Sicer pa morebitni prispevek lahko nakažete na TR 01100-6030279155, sklic 00 930004 in namen nakazila: za CT. Položnice je možno dobiti v Bolnišnici Topolšica, prispevek pa zaenkrat lahko plačate tudi na blagajni Univerze za tretje življenjsko obdobje v Velenju. Vse informacije na telefonu 03 898 77 23.
Marija Lebar
način. Številna vprašanja prisotnih iz sveta vsakdanjih moški in ženskih zdravstvenih tegob so bila samo dokaz, da je znanje o zdravilnih rastlinah, s katerimi so se naši predniki zdravili skozi stoletja, vse bolj aktualno in zanimivo tudi vsodobnem času. Podkrepljeno mora biti samo z novimi spoznanji na to temo, saj po Majesovih besedah staro pravilo - vse kar je staro, je dobro - pri zdravilnih rastlinah v sedanjem času ne drži več. Sodobna znanost pač odkriva tudi v najbolj znanih in priljubljenih zdravilnih rastlinah stranske učinke, ki jih je potrebno pri pripravi in uporabi le-teh hočeš nočeš upoštevati.
Franjo Atelšek
PREDSTAVLJAMO VAM: CELOLETNE PNEVMATIKE
Ugodna alternativa za
Zima se vztrajno približuje in kmalu bo potreben resen razmislek, ali potrebujemo nove zimske pnevmatike ali ne. Vemo, da zakon nalaga voznikom uporabo zimskih pnevmatik od 15. novembra do 15. marca, o tem, kaj je zimska pnevmatika, pa obstaja več definicij. Vendar se tokrat ne bomo spuščali v te polemike, pač pa se bomo ustavili ob dejstvu, da proizvajalci v vse večjem obsegu predstavljajo tako imenovane celoletne pnevmatike, ki naj bi bile dobre tako za poletje in visoke temperature kot za sneg in temperature pod lediščem.
Stvar se sicer lepo sliši in verjamem, da se imate tudi vi pred očmi znaten prihranek pri denarju in času, ki ga vsako leto namenimo za menjavo pnevmatik, toda pri tem moramo biti zelo pazljivi, da nas prodajalec ne zavede, saj so oznake pnevmatik danes precej pomešane. Tako na primer oznaka M+S ne pomeni več zimske pnevmatike kot včasih, ampak pnevmatiko, kije dobra tudi za blato in sneg, medtem ko moramo za zimsko pnevmatiko poiskati posebno oznako v obliki snežinke, kije vstavljena v nekakšen
triglav. Omenjena oznaka je zaščitena in takšna pnevmatika je prava zimska pnevmatika.
Novinarji revije Auto Bild so izvedli test, v katerem so primerjali celoletne pnevmatike dimenzije 195/ 65-15 s klasičnimi letnimi in klasičnimi zimskimi pnevmatikami. Na suhi podlagi so se celoletne pnevmatike odrezale solidno, vendar pa so pri zaviranju zaostajale za letnimi pnevmatikami karza celo dolžino avtomobila. Razlog je seveda v mehkejši mešanici gume in lamelah, ki so namenjene snegu in
Oven: Gotovo ste se že lotili urejanja papirjev, predalov in kleti. Če je potrebno do koga skočiti in kaj urediti, bodo poslali gotovo vas. Mimogrede boste vse opravili. Menda ne boste drugim tega ves čas pojasnjevali? Olajšajte si zadevo tako, da jih povabite k sodelovanju. Lahko združite prijetno s koristnim in še vam bo ugajalo.
Bik: Pridni ste kot mravljica, povrhu vsega pa še prav ustvarjalni. S svojim izbranim okusom boste marsikoga presenetili in hvalili --------bodo vašo nadarjenost. Morda ste odkrili svoj nov konjiček ali pa
ogreli nekomu srce. Ljubezen gre tudi skozi želodec, zato se ne obotavljajte, pripravite kaj dobrega. Dobili boste nove prijatelje in morda še kaj.
Dvojčka: Nagrmadilo se vam je kup opravil. S hitrostjo nimate problema, morda seje zataknilo pri organizaciji. Vse naenkrat seveda ne gre, zato ne izgubljajte živcev. Lotite se najprej nujnih stvari, malenkosti pa bodo medtem odpadle same od sebe. V družbi mlajših se boste hitro sprostili. Igra z otroki in šport vas bodo pomladili in razvedrili.

Rak: Potešite svojo radovednost, prelistajte kakšno knjigo ali pa se vpišite na tečaj. Biti sam svoj mojster, vam bo v veliko veselje. Če pa se vam kaj res zatakne, vam bo prijatelj rad priskočil na pomoč. Pazite pa, da ne boste preveč zahtevni in se ne pozabite zahvaliti. Vztrajnosti vam ne bo zmanjkalo in tudi rezultati bodo kmalu tu.
Lev: Koliko imate pod palcem, da lahko uresničite svoje cilje?
Vse se začne in se konča pri denarju. Da to ne bi načelo vaše , samozavesti, dobro preštejte denar in preverite skrite rezerve. Videli boste, da je vaš strah neupravičen, vendar ne bo odveč, če boste svoje potrebe prikrojili dejanskim zmožnostim.
Devica: Pred vami se kažejo dobre priložnosti in vrata se vam kar sama odpirajo, zdaj je čas, da z lahkoto dosežete, kar ste se namenili. Šarmantni ste in polni optimizma, zato so ljudje radi v
manj zahtevne voznike
pri zaviranju ne nudijo dovolj togosti. So pa zato imele nekatere celoletne pnevmatike celo tišji tek in manjši upor kotaljenja kot letne. Na
mokri podlagi je bilo razmerje precej podobno kot na suhi v korist klasičnih letnih pnevmatik.
Pri testiranju v zimskih pogojih letne pnevmatike v primerjavi z zimskimi nimajo nobenih možnosti, saj
postane mešanica gume trda, poleg tega pa nimajo lamel za dober oprijem na snegu. Rezultat primerjave celoletnih pnevmatik s klasičnimi zimskimi pnevmatikami je bil podoben kot v prvem delu testa, kar pomeni, da so bile zimske pnevmatike nesporni zmagovalec, vendar pa celoletne pnevmatike niso zaostajale prav veliko, še posebej v primerjavi z letnimi pnevmatikami.
Upoštevajoč vse rezultate testiranja seje najbolje obnesla pnevmatika goodyear eagle vector EV 2 91 H, druga je bila vredestein quatrac 2, tretja pa hankook centum H720. Sklepno mnenje novinarjev Auto Bil-da je, da zahtevnim voznikom in tistim, ki so veliko na cesti, priporočajo sezonsko menjavo letnih in zimskih pnevmatik, za ostale pa bi celoletne pnevmatike lahko predstavljale cenovno ugodno alternativo.
Igor Pečnik
vaši družbi. Morda boste prijetno presenečeni. Vaše srce bo zopet zaigralo na strune ljubezni. In ker bo uslišano, vas čakajo prijetni trenutki v
Tehtnica: Želeli si boste miru in ga tudi našli. Vtišini narave, daleč od ljudi boste iskali navdih in si nabirali kondicijo. Če pa boste vzeli s seboj koga, ki vam je po duši blizu, boste z njim našli svoje ravnovesje. Tudi obisk bazena in intenzivno plavanje vas lahko popelje v deveta nebesa. Sledi malodušja bodo tako povsem izginile.
Škorpijon: Samozavest in podporo boste iskali v pripadnosti večji skupini. Nič ne bo narobe, če se umaknete in si vzamete čas samo zase in za razmislek. Lahko pridete do globokih spoznanj, ki bodo koristila vam in drugim. Nujno potrebujete notranji mir. Poskrbite še za zdravo prehrano, prevelika telesna teža vam ne bo dobro dela.
Strelec: Z delom in akcijo ste povsem zavzeti, saj nimate omejenega delovnega časa, drugi pa od vas pričakujejo, da jim boste vedno na voljo. Občutek da ste potrebni, pa je prav prijeten, vendar lahko brez slabe vesti nekaj tudi preložite na ramena drugih. Tako si boste delili tudi veselje nad dosežki in se skupaj veselili.
Kozorog: Izkoristite ugoden vpliv prijateljev, saj si boste lahko privoščili stvari, o katerih že dolgo sanjate. Čakajo vas nepozabna doživetja in prav zato boste z nekaterimi ljudmi ohranili dolgotrajno prijateljstvo. Vse, kar boste novega videli in spoznali ali se naučili, boste znali koristno uporabiti.
Vodnar: Prav kmalu se boste seznanili z novimi idejami, ki bodo pravi vir navdiha in nič vam ne bo težko. Nekaj vplivnih prijateljev bo odigralo pomembno vlogo v vašem življenju. Od nekod se bo pojavil denar in vas razveselil. Morda bo tudi novi vir dohodka v prihodnosti. Zopet si boste pridobili samozavest, saj ste mnenja, da je denar sveta vladar.
Ribi: Čeprav se radi žrtvujete za druge, na sebe nikar ne smete pozabiti. Če želite imeti poln in osrečujoč odnos, je pomembno, da sta si s partnerjem enakovredna. Nikar se ne izgovarjajte, da bo za vas napočil čas še kdaj drugič in da so zdaj pomembni drugi. Raje se spomnite, kakšno ceno ste za to že plačali.
TRETJI KONJSKI GALOP V SPODNJIH KRAŠAH
Dušan Irmančnik ponovno prijezdil do zmage
V prelepem jesenskem vremenu so konjeniki iz Zgornje Savinjske doline spet pripravili pravi konjeniški praznik. Na travnikih kmetov iz Spodnjih Kraš, ki so ljubeznivo in brezplačno odstopili velik travniški kompleks za organizacijo konjskega galopa, konjske rulete in spretnostnega jahanja, so konjeniški zanesenjaki iz Kraš in Šmartnega ob Dreti odlično organizirali in izvedli tretje konjeniške galopske dirke.
Prireditev seje pričela s konjsko ruleto, kije poskrbela za obilo smeha in negodovanja tistih, ki so stavili na »svoje« polje, konj pa se ni otrebil na nobeno od »prodanih parcel«. Modri organizatorji so nazadnje staknili glave in odločili, da triletni konj ne pripada nikomur, saj je konjič spustil svoj »odvečni tovor« daleč od prodanega, v bližino »Pustega Polja«.
Na spretnostnem jahanju je blestel Ferdo Weiss s kobilo Saro, drugo mesto sije prislužil Matija Zakra-
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Dušan Irmančnik je že tretjič zapovrstjo blestel s konjem Lucijem
(foto: Jože Miklavc)
poškodb (zaradi hitrosti v desnem ovinku), ni bilo nobenih poškodb. Omladič seje v malem finalu, kije sledilo, uvrstil z lipicanko Luno celo na prvo mesto, drugo mesto je prijezdil Uroš Rakun, tretji pa je bil Božo Remic.
Za prestižne uvrstitve v velikem finalu so se pomerili štirje jezdeci, katere je Dušan Irmančniktudi letos, že tretjič zapovrstjo, premagal v velikem slogu s preudarno taktiko in vročekrvnim Lucijem. Na drugo mesto seje uvrstila elegantna Ana Markelj, tretji je bil Boris Cajner in četrti Jurij Prislan.
Jože Miklavc
jšek, tretja pa je bila Ana Markelj. Hude borbe za uvrstitve v polfinalno in finalno dirko pa so bile nato na travnih stezah. Izborno tekmovan-jeje pokazalo, da so favoriti tisti, ki ta šport redno vadijo in so s svojim športnim konjem veliki prijatelji.
Razen padca Franca Omladiča, ki je tokrat »padel z Lune« brez resnih
Kakšen prijem!
Na rekah Savinja in Dreta se je 24. septembra v lovu rib na suho muho pomerilo kar 75 ribičev iz vse Slovenije. Tekma je bila zadnja izmed devetih, ki štejejo za državno prvenstvo.
	.. -	
		£a<
/ *		f
: /	m w	
		
Ribiči iz vse Slovenije so iz Savinje in Drete potegnili kar 340 šarenk in 46 lipanov ter postrvi (foto: Benjamin Kanjir)
Sodelujoči tekmovalci so bili po govalci tekme.
tekmi zelo zadovoljni. Kako tudi ne, saj je bilo ulovljenih kar 340 šarenk in 46 lipanov ter postrvi. Največ ribiške sreče je bii tokrat deležen Igor Ošlaj iz Ribiške družine Tržič. Med domačimi ribiči je peto mesto zasedel Bojan Lukše, deveto Dušan Žunter in enajsto Sašo Bukovec, vsi trije člani ekipe Mozirje 1. Člani te ekipe so postali tudi ekipni zrna-
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Uspela preventivna akcija
Na prodni pred trgovskim centrom Tuš so člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Moziije in Ljubljana, mozirski in policisti celjske prometne policije. Zdravstveni dom Mozirje in Rdeči križ izvedli akcijo, v kateri so občane osveščali o vami vožnji in o pomoči v primeru prometnih nesreč.
Občani so se lahko preizkusili na različnih napravah. Na voljo so bile tehtnice, ki izmerijo človekovo nalet-notežo pri različnih hitrostih. Na primer: moški z okoli 90 kilogrami ima pri hitrosti 90 kilometrov na uro nalet-no težo okoli sedem ton. Z napravo imenovano stopkoje bilo moč izmeriti reakcijski čas voznika. Ob prižiganju luči je bilo potrebno nogo s stopaike za hitrost premakniti na zavorno stopalko. Naprava je ob upoštevanju odzivnega časa izmerila zavorno pot, ki jo vozilo opravi od takrat, ko voznik pred sabo opazi oviro, do ustavitve vozila.
Veliko zanimanja so mimoidoči
pokazali za opremo policijskega motorja in vozila, v katerem je vgrajen sistem za merjenje hitrosti imenovan provida. Otroke so učili pravilnega privezovanja v otroških stolih. Tisti, ki seje znal sam privezati, je za nagrado dobil popularnega pasavčka.
Obiskovalci so se lahko pomerili v oživljanju »Ančke«. Pokazalo se je, da na tem področju ljudem manjka še veliko znanja. Preventivna akcija je dobro uspela, saj se je veliko mimoidočih ustavilo, pokramljalo s policisti, se morda zamislilo in preizkusilo naprave.
Benjamin Kanjir
Zadnjo tekmo državnega prvenstva zadnja leta tradicionalno organizirajo člani RD Mozirje, kar kaže na veliko zaupanje s strani Ribiške zveze Slovenije. Ribiči od blizu in daleč prihajajo z veseljem na lov v revirje mozirske družine, saj jih odlikuje izjemna narava in čistost voda, kar je osnovna skrb mozirskih ribičev.
Benjamin Kanjir
Darja Es je obiskovalcem pomagala obnavljati znanje prve pomoči
(foto: Benjamin Kanjir)
Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00
Naša družba je postala pomemben dobavitelj evropski avtomobilski industriji. V preteklem obdobju smo avtomatizirali večino proizvodnih postopkov. Prišli smo do prelomnice, ko lahko našo učinkovitost in kakovost bistveno povečamo le z robotizacijo proizvodnih postopkov.
V letu 2006 pričenjamo z uvajanjem robotizacije na delovna mesta« V kolikor predstavlja delo z roboti za vas primeren izziv in imate višjo ali visoko strokovno izobrazbo strojne ali elektro smeri, vas vabimo, da se oglasite pri nas ali pošljete pisno prošnjo za zaposlitev na
zgornji naslov*

V mesecu septembru je praznovala svoj 2. rojstni dan
Patricija Šemenc
Sonček naš, naj ti rojstni dan prinese mnogo smeha, sonca, sreče, takšne, ki je ne pobriše nikdar več h naše hiše!
Mamica in ati ter vsi ostali domači
òrafe/ Aljažu
za prvi rojstni dan
Leto dni jokanja, hrepenenja, začudenja hi nekaj misli kar tako prehitro je odšlo, kajti danes svečko prvo upihnil boš in z njo podal se v svet velikih boš.
Ob tem dogodku ti želimo vse najboljše!
Mami Sabina in ati Andrej

Moj dragi
bratec
praznuje rojstni dan
Želim ti, da ti sonce sreče nikoli ne zaide. Vse najboljše!
Nanika
k
H/

Čas za vse enako teče, mu nihče ne ubeži, danes eden, jutri drugi let že 50 slavi
Cvetka ti si zdaj na vrsti Abraham te že lovi! Zdravja sreče ti želimo, še veliko lepih dni
Vsi domači
FRANC LESJAK Z LJUBNEGA JE PRI 95 LETIH ŠE VEDNO AKTIVEN ČEBELAR
Marljivost in modrost čebel sta nalezljivi
Valvazor je že v 17. stoletju omenil, da so v deželi kranjski čebelarili s posebnimi hišicami. Te posebne hišice je baron Rothschutz poimenoval kranjiči,sajje hotel stem poudariti izvor čebel. Starosta ljubenskih in zgomjesavinjskih čebelarjev Franc Lesjak pravi, daje prednost kranjičev v tem, ker ima lahko na majhnem prostoru veliko čebeljih družin. Čebelariti je začel že davnega leta 1940 in ker so njegovi potomci alergični na čebelji pik, v družini ni človeka, ki bi ga nasledil. Zato, pravi Lesjak, bo svoje bogato znanje in izkušnje prenesel na papir in tako čebelarstvo simbolično predal mlajšim čebelarjem.
Franc Lesjak je 20. septembra dopolnil 95 let, vendar je njegovo pripovedovanje tekoče in preudarno. Če za koga, potem zanj gotovo velja rek, kakor boš v mladosti postlal, tako boš na starost ležal. Po poklicu mizarje vseskozi skrbel, da je bil zaposlen in zavarovan. Iz svojih bogatih izkušenj priporoča mlajšim, naj si poleg vsakodnevnih rednih obveznosti izberejo konjiček v katerem bodo uživali. Sam seje odločil za čebelarjenje.
V obdobju, ko sije nabiral izkušnje, so bili aktualni kranjiči, vendar jih je čas povozil in nadomes-
Franc Lesjak se ukvarja s čebelami že polnih
66 let (foto: EMS)
tili so jih A Ž panji. Kljub izrednemu tempu, ki v celoti obvladuje ljudi, se Lesjak ni povsem odrekel kranjičem, saj je v njih pridelan med bolj kvaliteten. Menda zato, ker dozori skupaj s čebelami in v deviškem satju. V glavnem ga uporabljajo za zdravila.
Sogovornik govori o čebelah spoštljivo. Iz njegovih besedje razbrati veliko ljubezen in v resnici so čebele zapisane v njegovem srcu z velikimi črkami. Skoraj tako velikimi kot lastna družina. V veliko oporo mu je žena Matilda, s katero že več kot pol stoletja krmarita mimo pasti življenja. Iz Franca Lesjaka govorijo bogate izkušnje, tudi ta, da se je treba pred pomembnimi odločitvami posvetovati z drugimi ljudmi. Boli ga krivica, zato sije vedno prizadeval biti pravičen. Vsiljene rešitve niso dobre, zatoje lahko uspešen samo človek, ki išče in upošteva nasvete drugih ljudi. Lesjak je trden v svojih besedah in čeprav so minila že desetletja, ni pozabil obdobja, ko so mu bili tuji ljudje bolj naklonjeni kot Ljubenci. Bilo je In minilo. Ljudje so od nekdaj verovali, da čebele človeka varujejo pred boleznijo in drugimi nesrečami. Franc Lesjak s svojo kleno čilostjo dokazuje, da je temu v resnici tako.
Savinjčan
SKUPNA KULTURNA DEDIŠČINA IN TURISTIČNE DEJAVNOSTI MED MOZIRJEM IN NOVIM VINODOLSKIM
Četrtošolce iz Hrvaške navdušil obisk naše doline
Občino Mozirje in hrvaško občino Novi Vinodolski že vrsto let druži dolgoletna karnevalska tradicija, saj sta obe občini aktivni članici evropskega združenja karnevalskih mest. V zadnjem letu ju je še dodatno povezal skupni projekt pod nazivom Pobuda skupnosti Interreg »Skupna kulturna dediščina in turistične dejavnosti med Mozirjem in Novim Vinodolskim«, ki je sredi septembra zaokrožil svoje delovanje z obiskom osnovnošolskih otrok iz Novega Vin-odolskega.
Četrtošolci iz Novega Vinodolskega so Zgornjo Savinjsko dolino obiskali 20. septembra in nabirali prijetne vtise skozi ves dan ter še pozno v naslednjega. Po udobni namestitvi v hotelu Natura v Lačji vasi in kosilu v Osnovni šoli Mozirje, so se skupaj s spremljevalci odpravili v Mozirski gaj, kjer so ves popoldan s pomočjo učiteljic mozirske osnovne šole ustvarjali na jesensko obarvano temo buč.
Različne izdelke, čudovite otroške umetnije, so nato v parku tudi razstavili. Njihove izdelke si bo mogoče ogledati še v prostorih mozirskega TIC-a in Knjižnice Mozirje, kjer bodo razstavljeni. K sreči zanimiv dan mladim obiskovalcem ni pobral vse energije, ravno nasprotno; večerni program v Hotelu Natura jih je dodobra razživel. Obiskali sojih namreč plesalci folklorne skupine
Četrtošolci iz Novega Vinodolskega so v Gaju
ustvarjali na temo buč
(foto: Tatiana Golob)
Kulturnega društva Rečica ob Savinji, ki so jim skozi pesem in ples predstavili kulturo naše doline.
V četrtek dopoldan so otroci obiskali še Alpski vrt na Golteh, kjer so s pomočjo domačega vodnika spoznavali slovensko alpsko floro in
način življenja naših pastirjev. Iz razgledne točke so si ogledali vso Zgornjo Savinjsko dolino, nato pa se polni novih vtisov podali nazaj v dolino in v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani prisluhnili še o življenju in navadah starih Mozirjanov.
Izmenjava skupin šoloobveznih otrok - tudi mozirske otroke še čaka obisk Novega Vinodolskega - in posredno večanje znanja v turizmu z organizacijo izobraževanja turističnih delavcev, je le eden izmed številnih ciljev projekta, katerega slovenski partnerji so Občina Mozirje, Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj, društvo Pust Mozirski, Osrednja knjižnica Mozirje in Turistično društvo Mozirje.
Glavni cilj projekta je oblikovanje karnevalskega turizma kot skupnega produkta. Rezultati se seveda pričakujejo na razvoju celotnega turizma, povečanja obiska turistov, povečanja zavesti o razvojnih možnostih te dejavnosti in ohranitve kulturne dediščine. Kot so v projektne dokumente zapisali snovalci projekta, je za doseganje teh ciljev potrebno razviti blagovno znamko karnevalskega turizma, jo narediti prepoznavno, za njeno trženje usposobiti turistične delavce, z izobraževanjem otrok pa poskrbeti za zavestno ohranjanje kulturne dediščine.
Tatiana Golob
26. SREČANJE DRUŠTEV MLADI GASILEC
Med dobitniki pokalov tudi Osnovna šola Nazarje
Mladi gasilci iz Nazarij so se preizkusili v znanju prve pomoči
{foto: Marija Šukalo)
Pretekli vikend je bilo Nazarje gostitelj 26. srečanja društev Mladi gasilec pod naslovom Z znanjem ohranimo naravo. Na njem je sodelovalo 32 ekip s svojimi mentorji, iz tistih osnovnih šol v Sloveniji, ki so na regijskih tekmovanjih osvojili najvišje mesto. Organizator srečanja Gasilska zveza Slovenije je ob pomoči Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, PGD in OŠ Nazarje pripravila dvodnevno druženje, ki je bilo namenjeno pridobivanju znanja s področja požarne varnosti, preventive in gasilstva.
Zadnji septembrski petek je bil po otvoritvi srečanja, ki so ga s kratkim kulturnim programom popestrili pevci in pevke šole gostiteljice pod taktirko Katje Gruber in po uvodnih pozdravih gostov, namenjen predvsem spoznavanju udeležencev. Pri tem je bil program oblikovan tako, da so pritegnili k sodelovanju vse, tako otroke kot mentorje.
Otroci, razdeljeni v skupine, so se učili plesnih korakov in pisanja novi-
narskih prispevkov, spoznavali so skrivnosti gledališča, kiparili, raziskovali okolico in njeno požarno varnost. Rezultate delavnic so predstavili ob zaključku srečanja naslednji dan. Njihovi mentorji so aranžirali cvetje v Mozirskem gaju, na Ljubnem na kmetiji Bukovje kuhali žlink-rofe, si ogledali Flosarsko zbirko in v Budnovi žagi poskušali pripraviti splav. Popoldne so si skupaj ogledali Mozirski gaj, Muzej gozdarstva in lesarstva in nekatere druge zan-
imivosti kraja gostitelja.
Sledilo je spoznavanje vrstnikov in njihovih družin, ki so eno noč gostili udeležence srečanja. Njihovi mentorji so dan zaključili s posvetom in analizo dneva ter družabnim večerom na Venišah. Analizo sta podala predsednica Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije Ivanka Hočevar Istenič in predsednik GZS Ernest Eöry ter gasilskim društvom naše doline izročila zahvalne listine za sodelovanje pri iz-
vedbi srečanja.
Sobota je bila namenjena preverjanju znanja. Ekipe, 17 mlajših in 16 starejših, so se preizkusile v pisanju testov, ki so obsegali naloge iz požarne preventive in splošnega znanja ter prve pomoči. Nato so svojo spretnost preizkušali tudi v vaji z vedrovko, vezanju vrvi in prvi pomoči ter metanju vrvi v krog. Osnovno šolo Nazarje so med mlajšimi ekipami zastopali mali gasilci iz PGD Nazarje, med starejšimi pa PGD Šmartno ob Dreti. Obe ekipi sta na tovrstnem srečanju sodelovali prvič, a kljub temu pokazali zavidljivo raven znanja tako pri testih kot pri praktičnih vajah.
Med mlajšimi ekipami so bili najboljši učenci Osnovne šole Josipa Vandota Kranjska Gora, za njimi se je uvrstila ekipa OŠ Belokranjskega odreda Semič, tretje mesto pa je pripadlo gostiteljem srečanja, OŠ Nazarje. Pri starejših so se najbolje uvrstili Domžalčani, za njimi Kran-jskogorci in Sečovljani, Nazarčani so zasedli šesto mesto.
Marija Šukalo
ODBOJKARSKI KLUB LJUBNO KLS
Uspešne tudi v drugem kolu pokalnega tekmovanja
Tokrat so ljubenske odbojkarice v polni dvorani domače telovadnice gostile ekipo Ecom Tabor iz Maribora. Mariborčanke so, glede na dejstvo, da tekmujejo v drugi državni ligi, veljale za favoritinje, vendar očitno to ni bilo dovolj za zmago. Ljubenke so s srčno in disciplinirano igro zopet navdušile številne gledalce, ki so zmago domačink bučno pozdravili. V izredno izenačeni tekmi so zmagale z rezultatom 3:2.
proti ekipi iz Braslovč so zmagale z 2:0, proti ekipi Kajuh Šoštanj pa izgubile z 1:2.
Manj uspešne so bile domače odbojkarice na kadetskem turnirju. Gostje iz Slovenj Gradca in iz Šem-
0 razburljivem srečanju, kije bilo prava poslastica za ljubitelje odbojke, vse povedo rezultati posameznih iger: 24:26, 25:19, 16:25,25:16 in v zadnji igri zmagovitih 15:10 za domačinke. Že naslednji teden v goste prihajajo odbojkarice iz Murske Sobote, s katerimi se bodo Ljubenke pomerile v tretjem krogu omenjenega pokalnega tekmovanja.
Minuli vikend je potekal na Ljubnem tudi mladinski in kadetski odbojkarski turnir. V soboto so se na mladinskem turnirju pomerile ekipe Kajuh Šoštanj, Braslovče in KLS Ljubno. Domača ekipa je nastopila s polovičnim izkupičkom. Tekmo
Zenska odbojkarska ekipa KLS Ljubno je bila uspešna tudi v drugem kolu tekmovanja za pokal Slovenije (foto: Franjo Atelšek)
petra so bile v tekmah z domačo ekipo boljše. Obe tekmi so dekleta izgubila z rezultatom 0:2.
Franjo Atelšek
( '
KNJIŽNICA MOZIRJE
Prvih pet največkrat izposojenih knjig
ODRASLI:
Roberts, Nora: V sanjah, Brown, Dan: Digitalna trdnjava, Adler, Warren: Nemirna srca, Connelly, Michael: Ožine, Pilcher, Rosamunde: Prazna hiša.
MLADI:
Roddie, Shen: Klepetavi papagaj, Sivec, Ivan: Formula smrti, Minte-König, Bianka: Ljubezenski napoj & čokoladni poljubček, Melville, Herman: Moby Dick, Schmitt, Eric-Em-manuel: Noetov otrok.
GORSKO KOLESARSTVO
Erik Rosenstein med najboljšimi »hribolazci«
Končana je sezona v gorskem kolesarstvu, ki je bila še posebej uspešna za Erika Rosensteina. Nepopustljivi Mozirjan je po številnih stopničkah na rekreativnih tekmah osvojil drugo mesto še v skupnem seštevku slovenskega pokala najmočnejše kategorije »Elite«, kar ga vsekakor uvršča med najboljše slovenske »vzponaše« oziroma »hribolazce«.
Postopno tempiranje forme skozi vso sezono se je Eriku bogato obrestovalo. Številni uspehi na rekreacijskih prireditvah od Kremžarjevega vrha, Nojevske Lipe do Strnadovega Travnika so dvigovali njegovo motivacijo, ob novem karbonskem okvirju kolesa pa seje dodatno dvignila še samozavest in uspehi niso smeli izostati. Že naslednji vzpon na Goro Oljko je bil poplačan z najvišjo stopničko, stopničke pa so se vrstile tudi v močni konkurenci vzponov slovenskega pokala, kjer naj omenimo Blegoš in mariborsko Pohorje ter njegovo drugo in tretje mesto. Rezultat skupnega seštevka in drugo mesto vslov-enskem pokalu je za Erika pika na i uspešnega zaključka sezone in uradni del slavnostne podelitve nagrad kolesarske zveze v Ljubljani bo zanj
Erik med vzponom na Goro Oljko
(foto: Tinkara Verbuč) še toliko bolj slovesen.
Po sezoni je čas za razmislek in o nadaljevanju kariere razmišlja tudi Erik. Razpet med kolesarstvom in službo poskuša najti kar najboljšo rešitev, ki bi mu prinesla uspeh tako na poslovnem področju kot pri nadaljevanju športne kariere.
Franjo Pukart
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE
Slovo od pokalo
Po treh zaporednih uvrstitvah v polfinale slovenskega pokala, so tokrat Nazarčani obstali že na medobčinski ravni. Njihov nasprotnik novi prvoligaš Živex iz Celja, kamor je med prestopom prestopilo kar pet nazorskih igralcev, je šele v končnici polfinalne tekme strl odpor peščice izredno motiviranih »graščakov«, ob večji učinkovitosti slednjih pa bi lahko rezultat šel tudi v obratno smer. To pa je bila »pirova« zmaga Celjanov, saj so jih v finalu povsem nadigrali in kar malo osmešili domačini iz Sevnice, ki bodo tako Medobčinsko nogometno zvezo Celje zastopali v nadaljevanju slovenskega pokala.
Že danes, 6. oktobra, pa se prične redni del prvenstva v vzhodnem in zahodnem delu druge slovenske lige malega nogometa oziroma 2. slovenske futsal lige. Klub malega nogometa Nazarje bo prvo tekmo v drugoligaški konkurenci igral doma, njihovi nasprotniki pa prihajajo iz Ljutomera in sicer je to ekipa Marinci Veščica. Torej nova sezona se začenja, navijači na svoja mesta in gremo naprej!
Franjo Pukart
NOGOMETNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI
Velik problem je neustrezna infrastruktura
Nogomet ima na Ljubnem že več kot sedem desetletij in pol dolgo tradicijo, zato ni čudno, da se prav v tem kraju tako otroci kot odrasli radi zbirajo v nogometnem klubu. Po besedah predsednika kluba Jožeta Grčarja so veseli vsakega novega obraza, saj si želijo, da bi čim več mladih namesto na ulici čas preživljalo ob igri z žogo.
V klubu se lahko pohvalijo s 150 registriranimi igralci, vzgojili pa so tudi nekaj dobrih nogometašev, ki svoje znanje nadgrajujejo v
drugih slovenskih klubih. Mednje sodijo Rečičan Luka Potočnik ter Lučana Grega Zamernik in Rok Ošep. Mladinsko selekcijo trenira Milan Mekiš, selekcijo starejših dečkov pa Renato Janžovnik.
Ljubenski nogometni klub tekmuje v Medobčinski nogometni zvezi Celje v drugi ligi starejših dečkov, kjer so ljubenski nogometaši, stari do štirinajst let, trenutno na drugem mestu, medtem ko so mladinci po štirih odigranih tekmah na tretjem mestu. V pokalnem tekmovanju so se uspeli uvrstiti v
tretji krog in prišli med osem najboljših.
Po besedah trenerja mladincev Milana Me-kiša nimajo ambicij pri osvajanju velikih naslovov. Za to nimajo niti pravih delovnih pogojev. Igrišče na Forštu že zdavnaj ne ustreza standardom, kar je tudi vzrok, da v klubu nimajo več članske ekipe. Imajo pa številni podmladek malih "fusbalerjev" med osmim in dvanajstim letom, iz katerih želijo vzgojiti dobre in kvalitetne nogometaše, ki bodo lahko svoje znanje nadgrajevali tudi v velikih klubih.
»Za delo imamo sredstva, nekako uspevamo pokriti vse finančne obveznosti. Naš problem je obstoječa infrastruktura,« je kritičen predsednik Grčar, ki zatrjuje, da so se skušali dogovoriti z lastniki zemljišč, ki neposredno mejijo na igrišče, vendar dogovori niso obrodili sadov. Predstavnik kluba Jure Dobovičnik, ki skrbi za organizacijo dela, je prepričan, da bi igrišče po evropskih standardih vplivalo tudi na razvoj turizma, saj bi v kraju lahko pripravljali tudi ostale športne in druge manifestacije. Igrišče pa bi lahko izkoristili za svoje priprave tudi športniki iz tujine in seveda Slovenije.
Ljubenski nogometni klub tekmuje v Medobčinski nogometni zvezi Celje v drugi ligi starejših dečkov, kjer so ti uspeli osvojiti trenutno drugo mesto (Marija Šukalo)
Marija Šukalo
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Preventivne aktivnosti za izboljšanje varnosti pešcev
v cestnem prometu
V času od začetka leta 2001 do spomladi 2006 seje na območju Zgornje Savinjske doline zgodilo 15 prometnih nesreč z udeležbo pešcev. V vseh teh nesrečah so bili pešci hudo oziroma lahko telesno poškodovani.
Da bi se izognili udeležbam pešcev v prometnih nesrečah, ki imajo pri pešcih skoraj vedno za posledico telesno poškodbo, velikokrat pa so za pešca tudi usodne, svetujemo pešcem, da v prihajajočem jesensko-zimskem času, ko je vidljivost zaradi noči, megle in pogostih padavin zmanjšana, upoštevajo naslednje nasvete:
-	nosite svetlejša oblačila z našitimi odsevnimi telesi,
-	pri hoji na neosvetljenih delih nosite odsevna telesa (kresničke) ali svetilke,
-	za hojo - tam, kjer so zgrajeni, vedno uporabljajte pločnike,
-	izven naselja hodite po pločnikih, če teh ni, hodite po bankinah oziroma tik ob robu vozišča, po levi strani vozišča v smeri hoje, da lahko pravočasno opazite vozilo, ki pelje nasproti in se mu umaknete, če vas voznik ne opazi,
-	vozišče prečkajte na za to označenih mestih (prehodih za pešce). Pred prečkanjem se kljub temu da prečkate vozišče na prehodu za pešce in imate formalno prednost pred vozili, prepričajte, če se prehodu slučajno približuje kakšno vozilo. Če se prehodu približuje eno ali več vozil, raje počakajte, da vozila odpeljejo, šele nato stopite na
prehod za pešce in prečkajte vozišče. Zavedati se morate, da je vaša hitrost gibanja bistveno počasnejša od hitrosti vozil, to hitrost pa je vizualno zelo težko natančno določiti,
-	če prečkate vozišče izven označenih prehodov za pešce oziroma tam, kjer prehodov ni, prečkajte cesto po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča,
-	prečkanje vozišča naj vedno poteka z običajno hitrostjo hoje (ne obotavljajte se med prečkanjem ali ne tecite preko vozišča),
-	zavedajte se, da so vremenske in vozne razmere takšne, da je potrebno biti še posebej pozoren in zaradi teh razmer upoštevajte daljše poti zaustavitve vozil,
-	če ste uživali alkoholne pijače in
boste udeleženi v cestnem prometu kot pešec, bodite posebej previdni pri hoji (v primeru, da je zaužita količina alkohola prekomerna, odsvetujemo vsako aktivno udeležbo v cestnem prometu).
Policija v cilju zagotavljanja večje varnosti udeležencev v cestnem prometu poziva vse občane, da jo obvestijo na številko 113, ko v cestnem prometu opazijo pešca, ki nezanesljivo hodi po cesti, je zaradi hoje ponoči vtemnih oblačilih slabo viden, ki hodi po napačni strani ali sredini ceste, vijuga po cesti zaradi vinjenosti itd. Stem bomo skupaj mogoče izboljšali varnost v cestnem prometu in preprečili, da bi takšen pešec postal žrtev prometne nesreče.
Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak
Turizem smo ljudje
Pred dobra pol leta sem se z družino preselila v Zgornjo Savinjsko dolino. Čeprav sem domačine poznala že od prej sem bil pozitivno presenečena kako lepo smo bili vsi trije sprejeti. Sin se je v Mozirskem vrtcu zelo hitro počutil domače, mož pa je tudi takoj našel novega delodajalca. Le sama čeprav rojena Zgornjesavinjčanka in z izkušnjami z delom v turizmu nikakor nisem našla delovnega mesta zase.
Po pol leta iskanja pa sem končno potrkala na prava vrata in dobila zaposlitev v marketingu enega od hotelov. Veselje da sem dobila službo v stroki ki me veseli in delu ki ga znam upravljati pa je sledil šok. Ko sem začela raziskovati turizem sem osuplo spoznala da lepote kot so Golte, Logarska dolina, Mozirski gaj, Mozirje samo ... deluje kot razstrgana veriga. To da pa je od Mozirja do Logarske več kot preveč občin pa temu samo še pripomore.
Turistični delavci se vsi med seboj trudijo da bi vsak zase naredil več in da bi si našo dolino zapolnili vsaj po Savinjskem želodcu. Vendar da naše potencijale izkoristimo potrebujemo kaj več kot samo
poln krožnik dobrot.
Ko pogledaš na različne turistične portale in ko imaš srečo da na njih najdeš Slovenijo boš tam našel le Bled in Ljubljano o kakšnih lepotah Savinjske doline ni ne duha ne sluha. Svetovni turistični sejmi pa so spet prevelik zalogaj za naše turistične delavce.
Nastopiti je potrebno skupaj kot to počne veliko manjše gorske vasice po drugih Alpskih državah. Bližajo se lokalne volitve verjetno ima vsaka stranka v programu razvoj turizma v občinah. Vsi se zavedajo da je prihodnost za nas le v turizmu toda da bi kdo kaj več v to vložil pa že nastanejo težave.
Naj že zato danes apeliram na naše bodoče izbrane župane in županje, svetnice in svetnike le združeni lahko konkuriramo večjim smučarskim centrom po Evropi in kot takšni lahko nastopimo na turističnih promocijah po svetu. Turizem smo ljudje je bil pred leti geslo naše zveze in takšnih ljudi je v naši dolini ogromno le možnost jim je potrebno dati.
Brigita Bašič Varpolje 71 Rečica ob Savinji
ČRNA KRONIKA
•	VINJENO OBČANKO UMIRILA ŠELE	POLICIJA
Ljubno ob Savinji: 27. septembra okoli 11. ure so bili policisti obveščeni, da vinjena občanka na Ljubnem v stanovanjskem bloku krši javni red in mir. Ker se omenjena ni umirila ob prihodu policistov, sojo odvedli v prostore za iztreznitev.
•	ODNESEL KOLO Z AVTOMOBILA
Gornji Grad: V noči na 30. september je občanu iz Gornjega Grada neznani storilec z osebnega avtomobila ukradel zadnje kolo s pnevmatiko. Vozilo je bilo parkirano na parkirišču ob pokopališču v Gornjem Gradu.
•	UKRADEL KOLO Z MOTORJEM
Ljubno ob Savinji: V noči na 1. oktober je neznani storilec na Ljubnem iz stanovanjske hiše ukradel kolo z motorjem. Kolo je bilo znamke apn6.
•	ZBIL MOTORISTA IN ODPEUAL DALJE
Ljubno ob Savinji: 2. oktobra nekaj po 17. uri se je na lokalni cesti Ljubno ob Savinji-Planina izven naselja Ter zgodila prometna nesreča. V nesreči seje lažje poškodoval 82-letni voznik kolesa z motorjem, ki ga je pretesno prehiteval neznani voznik osebnega avtomobila bele barve, ga zbil po vozišču in odpeljal s kraja.
Vse, ki bi kar koli vedeli o nesreči, prosimo, da to sporočite na številko 113 oziroma anonimno številko policije 080 12 00.
OPOZORILI
• Policisti obveščajo, da so se v zadnjem času zopet pojavili prodajalci vrečk. Predstavljajo se za študente, ki zbirajo denar za zaključni izlet. Če opazite katerega izmed njih, policisti prosijo, da jih o tem obvestite na telefonsko številko 113.
•Zaradi sanacije podpornih zidov in rekonstrukcije ceste so na polkil-ometrskem odseku ceste Luče-Sestre Logar delne in občasno tudi popolne zapore cestišča. Zato vozite tam še posebej previdno.
——————————————————————
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145.
Portal Savinjske doline
SMiniaTcmn
3>
V SPOMIN
Jožetu MERMALU
... Zopet je jesen, čas, ko si pred petimi leti odšel - za vedno, ravno za sinov rojstni dan...
Ob tej obletnici bi se radi zahvalili vsem v dolini, posebno pa Ljubencem, za lep spomin nanj in na njegovo delo.
Mermalovi in Zorovi
Pošteno, delovno in skromno si živel, bogastva nikoli nisi si želel.
Srce omagalo in dih je zastal, v srcih našihpa spomin nate zavedno bo ostal.
ZAHVALA
Albin NADLUČNIK
p.d. Rogački Bine iz Krnice (7.2.1931 - 20.9.2006)
Ob boleči izgubi našega dragega ata, se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani.
V prvi vrsti zahvala dr. Žunterju in patronažni sestri Veri za lajšanje bolečin in nego na domu v zadnjih dneh njegove bolezni.
Ko je ugasnilo njegovo srce, nismo ostali sami, zato hvala vsem, ki ste tisto noč bedeli z nami, nam pomagali in nam s svojo prisotnostjo lajšali bolečino.
Hvala vsem iz Krničkega Loga, za vso pomoč doma in v mrliški vežici. Hvala vsem sorodnikom, Izletniku Celje, planinskemu društvu Luče in vsem prijateljem z Rečice.
Zahvaljujemo se vsem za prijazne besede, topel stisk roke, izrečena sožalja, sveče, darovane maše in vašo molitev.
Posebna zahvala g. Gračnerju za prijazne besede in pogrebno mašo, pevcem, govornici, pogrebcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči domači
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
r *
S fill fc# taf 'M. ta 1%If 1 % # If ta
I ■■ 'Jt tMtäLSi -ik ä - - a. ^ ik i tedi ak fc..^ *ai -a - :-i
Prevara
Zaprepadenega Joca, ki kandidira za župana, napade lastna ljubica. Kar v trgovini začne vpiti nanj: "Joco! Ti prevarant, pre-šuštnik, zmikavt, lopov, kurbir! Zakaj si me nalagal, da predvolilni molk traja od avgusta do novembra?!”
Dragi, moj že brca, kaj pa tvoj?
Očitno je zanjo skrito
Spremembe
"Joj, kako si ti čeden!" vzklikne Jankova teta. "Kje so pa tebe tako lepo postrigli?"
Janko: "Teta, a ne vidiš? Po glavi!"
Žgečljive podrobnosti
Na uradnem odprtju mozirskega "pentagona" so nekateri poskušali dobrote, ki so jih pripravili za obiskovalce, nekateri pa nove prostore za upravne uslužbenke in uslužbence.
Fonza si je ogledoval razstavljeno pecivo in vprašal: "A je kje kaj mesa?"
"Je," pripomni Frido, "ampak je ravnokar zasedeno v sosednjem prostoru."
"Tole namizno vino je odlično!" je pripomnil nekdo, ko se je iz tistih prostorov ravnokar vrnila malo pomečkana mladenka.
"Sedežna tudi ni slaba," pripomni.
"Če bi v avtomobilski industriji uvajali spremembe, kot pri nas sprejemajo nove zakone, bi še danes imeli hrošče, spačke, katrce in podobne sta-rodobnike,” reče Bepo.
Šimen ga dopolni: "Imeli bi jih že, imeli. Ampak voziti pa se z njimi še vedno ne bi mogli."
Diagnostifikator
Zdravnik razlaga pacientu: "V naši ordinaciji imamo diagnostifikator, napravo, ki lahko v vašem telesu najde še tako majhne zametke kakršnekoli bolezni in nemudoma jo lahko začnemo zdraviti."
"Kaj pa če bi se ozdravila sama od sebe?”
"Ne, če boste jemali naša zdravila."
Eni eno drugi drugo
Mlad par se mečka med rjuhami. Naenkrat dekle ustavi fanta in ga začudeno vpraša: "Jaz zdaj poskušam seksati, kaj pa ti?"
Če hočeš, jo tudi pri tebi.
Pred volitvami
V gostilni seje razvnela debata o volitvah in Karel vpraša moža, kije bil najbolj glasen: "Ste vi kandidat za župana?"
"Da."
"Ste na prejšnjih volitvah mogoče volili zdajšnjega župana?"
"Pa sem ga res."
"Kaj pa na volitvah pred tistimi? Ste tudi volili zdajšnjega župana?"
"Sem."
"Ste mu tudi pri njegovem prvem kandidiranju z glasom za pomagali dobiti volitve?"
"Tudi."
"Človek božji! Kako potem lahko pričakujete, da bom volil vas kot verodostojnega kandidata, če pa ste že trikrat volili župana, za katerega zdaj pravite, daje napačen?"
&
Cvetke to koprive)
GASILSKA CVETKA
ŠOLSKA KOPRIVA
Rudi Krsnik, član društva izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca: »Stisnita se k meni, dragi ravnateljici, da pokažem jaz tem neukim novinarjem Savinjskih novic, katera je katera, če vaju sami ne znajo ločiti.«
Andreja Hramec, ravnateljica OŠ Mozirje (desno): »Da mene ne bi spoznali, ki sem še čisto »frišna«, razumem, kdor pa ne pozna Vlaste Poličnik, ki je »ta glavna« na rečiški šoli že sedmo leto, pod nujno potrebuje obisk pri okulistu!«
(UREDNIŠKA SLEPOTA PRESS)
Janko Prislan, predsednik PGD Grušovlje (desno): »Puff, pant... zdi se mi, da sem kakšno leto nazaj imel še boljše pospeške kot danes...«
Jankov brat Peter, član PGD Grušovlje: »Ja, veš bratec, to bo posledica emšoja - starejši je, slabši so pospeški...«
(GASILSKA ŠTAFETA PRESS)
NOVINARSKA KOPRIVA
Primož Škerl, novinar osrednjega slovenskega časnika: »Evo, tale slika je čisti dokaz, da sem ga imel v Mozirju bližje kotti...«
Edi Mavrič - Savinjčan, novinar osrednjega zgornjesavinjskega tednika: »Že res, toda kaj ti to pomaga, če potem v vašem časopisu berem, da bosta na Rečici za župana kandidirala dva kandidata LDS?! Mar še nisi spoznal, da biti blizu še ni dovolj?«
(POMEMBNO JE TUDI VEDETI PRESS)
Ban kV Vu sl ria Creditanstalt						SESTAVIL PEPS	LILIJI PODOBNA CVETICA, VITEZOVA ZVEZDA	RUSKI PISATEU- VIKENTIJ	NAJ VIŠJI VZOR, SMOTER	ZASTOP- NIK DRUŠTVA	KRAVICA, ICIKA, TELIČKA	TERORISTIČ. ORGANIZAC. V ALŽIRU
						REKA V ITALIJI, LEVI PRITOK ADIŽE						
						PIJAČA IZ PREVRETE- GA MEDU						
11 i			Vustria			KUBANSKI PISATELJ- REINALDO						
BanJ		k				NEK. KANADS. SMUČAR-KEN					TRMOGLA- VOST, SVOJEGLA- VOST	ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET
Creditanstalt						KRATICA ZA MISTRESS						
						►						
J'	IMETJE, KI GA PRINESE NEVESTA V ZAKON	DRAGOCEN ČRN LES EBENOVCA	PREBIVA- LEC PRLEKIJE	REČICA V SRBIJI					PODZEMNI ŽUŽKOJED			
				AMERIŠKI PEVEC- TOMMY					MESTO V DOLINI JORDANA			
ČUSTVENA POBITOST, POTRTOST										PRITRDIL- NICA		
										ČAS, KO PREHAJA DAN V NoČ		
ZUNANJI DEL KOLESA						RESEN, SUHOPAREN GOVOR						
						SIMON SEŠLAR						
SPOROČILO PO TELEPRIN- TERJU							DEVICA (LAT.)					
							NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU					
DALMATINS- KO ŽENSKO IME				KRAJ NA PRIMORSKEM				HOTELSKA VEŽA, DVORANA				
				URADNI JEZIK V IZRAELU				RIMSKI ZGODOVINAR- TACITUS				
A	OLEPŠAVA, OKRAS					NAPAD, NASKOK, NAVAL						SLOVENSKA OPERNA PEVKA- ONDINA KLASINC
	SLOVENSKI ARHITEKT- LADO					KRAJ, KJER VODA ODNAŠA ZEMLJO						
KARL VORLÄNDER			IZNOS, ZNESEK, SUMA						SLOVENSKI PEVEC (PESTNER)	VALENTIN OMAN		
			ANGLEŠKA TOVARNA MOTOCIKLOV							ZEL ZA JUHE		
DIVJA, NECEPLJE- NA TRTA							PLOSKO UDARJANJE Z NOGAMI					
							POSLOVNA ENOTA					
AMERIŠKA ORGANIZAC. INDUSTRIJ. STANDAR- DOV					STANJE OPITEGA ČLOVEKA							
EGIPČANSKA BOGINJA PRAVICE IN RESNICE					POSODA ZA KEMIČNE POIZKUSE							
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
BankVVustria
Creditanstalt
MINI SLOVARČEK:
ARENAS- Kubanski pisatelj- Reinaldo TACIT- Rimski zgodovinar- Tacitus IVRIT- uradni jezik v Izraelu VERESAJEV- Ruski pisatelj- Vikentij ARIHA- mesto v dolini Jordana
OBVESTILO REŠEVALCEM
Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do ponedeljka 16. oktobra 2006, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA.
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri praktične nagrade.
Nagrade vam tokrat podarja Bank Austrija Creditanstalt dd Ljubljana.
Napovednik
•	Petek (6. oktober), ob 16.30. Ljubno - Foršt
Nogometna tekma - Ljubno : Šoštanj (starejši dečki)________________
•	Petek (6. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma ■ KNM Nazarje Glin IPP : KNM Marinci Vescica Ljutomer
•	Petek (6. oktober), ob 20.00. OŠ Rečica ob Savinji
Koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje in vokalne skupine Majnice
•	Sobota (7. oktober), od 9.00 dalje. Rečica ob Savinji
Lenartov sejem_________________________
•	Sobota (7. oktober), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje.
Košarkarska tekma ■ Nazarje : Zlatorog (kadeti)____________________
•	Sobota (7. oktober), ob 11.00. Creta
Proslava v počastitev prve frontalne bitke_________________________
•	Sobota (7 oktober), ob 14.30. Cerkev sv. Jurija Mozirje
Slovesnost ob praznovanju 100-letnice razvitja prvega gasilskega prapora
•	Nedelja (8. oktober), ob 9.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma ■ Nazarje A : Banex Safcol (pionirji)____________
•	Nedelja (8. oktober), ob 11.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma ■ Nazarje B : Dravograd (pionirji)_______________
•	Nedelja (8. oktober), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Rogla Zreče (mladinci)
•	Sreda (11. oktober), ob 19.00. Telovadnica OŠ Ljubno ob Savinji. Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno : Murska Sobota
MORDA STE ISKALI PRAV TO
REDNO ZAPOSLIM
traktorista za delo v gozdu. Informacije na gsm 041/606-376.
GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/83945-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15.
Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti.
GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46.
Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije. Gsm 041/793-633.
Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje.
POPRAVILO VOZIL, PREVOZI IN SKY SERVIS
Popravilo tovornih in osebnih vozil ter traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Priprava in ureditev tehničnega pregleda. Prevozi stvari in oseb s kombijem. SKY BOARD servis, tel. 041/529-063.
Tevč Vinko s.p., Praprotnikova 6,3330 Mozirje.
PRODAMO VEČ STANOVANJ V GORNJEM GRADU IN SICER:
-5X2 - sobno (47m2- 61 m2)
-1X2,5-sobno (79 m2)
-3X3-sobno (65 m2-85 m2)
Novogradnja, atraktivno urejena, vseljiva do konca leta 2006. Cena 1.000 eur/m2.
Info: 041-635-319 / www.eurostan.si V račun vzamemo nepremičnino in uredimo financiranje!
EURO STAN nepremičnine d.o.o., Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398.
Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. NUDIMO DELO
za strežbo v pizzeiiji in pomoč v kuhinji. Kontakt na telefon 041/ 724-522.
Panateam trgovina d.o.o., Šmartno ob Dreti, 3341 Šmartno ob Dreti. IŠČEM SOVLAGATELJA v utečeno peko peciva. Imam prostor in vso opremo. Tel. št. 040/ 166-499.
Kepic Janez s.p. Saška-Slo, Novo naselje 10, Gornji Grad
ŽIVALI - PRODAM
Prodamo kravo sivko, brejo, tretje tele; tel. št. 584-11-36.
Prodam kobilo, brejo 6 mesecev, in dve žre-bici; gsm 041/783-963.
ŽIVALI - ODDAM
Oddam zelo družabne, sive, dolgodlake muce, stare en teden; gsm 031/519-744 Špela. Oddam dva psička mešančka - zlati prinašalec; gsm 031/494-196.
Če kdo pogreša mladega, črnega psa, velikosti nemškega ovčarja, naj pokliče na 1eF efon 041/650-997. _
ŽIVALI - KUPIM
Kupim bikce in teličke od 40 do 200 kg; gsm 041/857-908.
VOZILA - PRODAM
Prodam kia pride 1.3, letnik '99, reg. do 3/ 07, ostalo po dogovoru; gsm 040/796-313. Prodam hyundai acent letnik 1994, cena po dogovoru; gsm 041/276-372.
Prodamo dobro ohranjen twingo; gsm 041/ 748-346.
Prodam škodo felicijo 1,2, letnik '95, lepo ohranjen; gsm 031/281-905.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor od 60 - 90 km, na vse štiri pogon; tel. št. 041/357-683.
DRUGO - PRODAM
Prodam nokio 6101, ima foto., kamero, ir, 2 ekrana, polnilec,... 30.000 sit; gsm 041/840-
771.	______
Prostoročni set za gsm, gsm nokia, sony ericson, avtoradio in zvočnike prodam; gsm 031/772-486.
Prodam neškropljena jabolka, jabolčni sok, krhlje, sadjevec in naravni jabolčni kis; gsm: 041/796-781.
Prodam črpalko (ovna); tel. št. 58-41-561. Prodam jabolka za prešanje; gsm 041/944-159.
Prodam malo rabljen 500 I hrastov čeber za 5.000 SIT; gsm 031/295-331.
Prodam domača jabolka za ozimnico; gsm 031/525-269.
Prodam suha cepljena bukova in gabrova drva, klaftre; gsm 031/585-735.
Prodam jabolka gala, jonagold, gloster, motsu, breaburen, idared, carjevič, kosmač;
tel. št. 57-09-039,041/762-775. ž ____
Prodam peso in buče za pitanje prašičev po ugodni ceni; gsm 031/331-416.
Po ugodni ceni prodam 2 otroška vozička in trocikl; gsm 031/331-418 ali 031/331-416.
Silažne bale prodam ali menjam za okrogla bukova drva; gsm 041/801-059.
NEPREMIČNINE
Prodam hišo v Solčavi, 1. gradbena faza; gsm 041/768-970.
Modni koktejl
i* 1' v Ì&«Hl	Najboljše modne kolekcije za jesen in zimo tega leta si oglejte na veliki modni reviji 10. oktobra 2006 ob 17.30.
	clty/ceriter
	nakupovalno vse središče celja najboljše
Interpark d. o. o.. Letališka 26,1000 Ljubljana	MEDIAMIX
>CO »O	o) ^
O _£5 O O Q_ Q_ Q_ Q_ >CO
<g
(A
N
tn
LO
.JQ
PUP Velenje d.d., K<
a'40'aT3320 Velenje

Vabimo vas, da nas obiščete v na novo odprti cvetličarni.
m i

i
simcr
okna In vrata
PVC, ALU-PVC in ALU okna, vhodna, notranja in protivlomna vrata, zimski vrtovi, senčila, fasade
Celje - skladišče D-Per
7/2006
5000018337,40
COBISS o
Suner d.o.o., Ipavčeva 22. Celje tel.: 03/42 55 800; info@simer.sj
P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, Ljubljana tel.; 01/563 34 38; simer.lj^vsimer.si
P.E. Köper. Ferrarska 17, Koper tel.: 05/630 10 23; simer.kp@simer.si
r:vetlicafno«sM6"odnrJi;yìnQVM Občine In Upravne enoteiMozirje, dne 4. 10. 2006.
Pridite in se prepričajte o kakovosti in pestrosti ponudbe ter
trendovskih izdelkih naših vrhunskih Aoristov.
r* " ;
Pokličete nas lahko ha 03/583-28-40. Veselimo?se snidenja z vami!
IfULKANIZERSTVO IN AVT00PTIKA NOVAK
Jože Novak s.p.. Okonlna 9,3333 gubno ob Savln]l
Tel., Fax.: 03/5841-169,03/838-10-70, GSM: 041/783-661
Uredimo vam tudi Bankredit!
Od 40.000 SIT do 300.000 SIT do 24 obrokov.
Pokažite zimi zobe preden jih ona pokaže vam.
GOOD',* YEAR
Kormoran
O
■KfULDA o DVIM 1.0P VftlCA
SOOCL*
ROTAL in BANDAG
Na zalogi tudi jeklena in alu platišča. Nudimo tudi hitri servis.
Prodaja, prevoz imV§radnja betonskih mešanic
GRADITE IN POTREBUJETE BEIQRIfi POKLIČITE 041-153- ‘