Letnik 1914. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XX. Izdan in razposlan 1. dne marca 1914. Vsebina: Št. 47. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski carifl % dne 13. februarja 1906.1. ter z ukazom z dne 27. maja 1911. 1. izdanega seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in produktov, zavezanih ocarinjevanju po vrednosti po št. 622. 47. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 27. februarja 1014. 1., s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. ter z ukazom z dne 27. maja 1911. I. (drž. zak. št. 100) izdanega seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in produktov, zavezanih ocarinjevanju po vrednosti po št. 622. I. K pojasnilom. Naslednja določila po členu V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1900. 1. (drž. zak. St. 20) z razglasom z dne 13. junija 1900. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako: V četrtem odstavku od zadaj prip. 1 k št. 19 (obsegajočem seznamek dežel, ki dajejo premije za cuker) je po besedi: „Costa Rica“ vriniti ,,Italija“. Odstavku 3 prip. k št. 101 je pristaviti naslednje določilo: Destilirana volnena mast spada samo tedaj k št. Kil, ako pri tališču pod 10° C nima več nego 50°/0 proste mastene kisline (glej prip. 2, odst. 2 k št. 97) ali ako ima tališče nad 40° G. V prip. 4, odst. 3 k št. 134 je po besedi „hergestellt“ vriniti: „odermitFumierschneidemaschine gemessert.“. V IV. oddelku obe. prip. k razr. XXII—XXV je v točki 6, I d, v 4. vrsti po besedi „Kreuzspulen“ črtati vejico iu vriniti naslednje: in sicer pri lanenih in konopnih prejaii v teži nad 600 g, pri drugih prejaii.... V prip. 1, odst. 2 k št. 347 v 5. vrsti po besedi „welche“ vriniti „entweder“; nadaljejev8. vrsti istega odstavka po besedi „geglättet“ vriniti „oder mit der Furnierschneideruaschine gemessert“. V prip. 2, odst. 2 k št. 439 je v 7. do 9. vrsti črtati besede: „Schlangenrohre.. ..Destillierapparaten“ in za to postaviti: kačaste cevi in spiralne cevi ter njihovi zistemipo št. 526, druge zisteme cevi kakor sestavine destilacijskih, hladilnih in kubalnih aparatov tudi.... V 12. vrsti lega odstavka je po besedi „verzollen“ vstaviti: „(gl. obč. prip. 6 in 7 k razr. XL)“. V prip. 5, odst. 1 k št. 500 je v 8. vrsti do zadnje vrste črtati besede „Schlangenrohre.. . .zu ver zollen“ in na njihovo mesto vstaviti: (iSloV«Di»cb.) 44 kačaste cevi in spiralne cevi ter njihove zisteme po št. 526, druge zisteme cevi kakor sestavine destilacijskih, hladilnih in kuhalnik aparatov tudi po št. 526, kakor sestavine drugih strojev in aparatov po določilih obp. prip. 6 in 7 k razr.-XL. Na koncu obč. prip. 12 k razr. XL je kakor 3. odstavek ckostaviti naslednje določilo: (3) Teže, ki so zavezane višjemu carinskemu postavku nego hkratu uvažani stroji, h katerim spadajo, je odpravljati po carinskem postavku teh strojev, toda ne privzemši jih v težo kosa, oziroma v tarifsko relevantno razmerje materijala. V prip. 1, odst. 4 k št. 552 je v predpredzadnji vrsti po besedi „gebohrte“ vriniti „nadalje lesena platišča z obroči iz aluminija“. Obč. prip. 1 k ladjam št. 558 in 559 naj se glasi: 1. V inozemstvu zgrajene, za rabo na morju, ne po notranjih jezerih določene pomorske ladje tudi tedaj niso zavezane carini, ako se vpišejo v avstrijskem ali ogrskem ladijskem vpisniku. Prav tako so carine prosta druga za izključno porabljanje na morju določena plovila, n. pr. veslenice, jadrenice in motorne ladjice, parne barkase in dr., dolge nad 10 m, manjša taka pomorska plovila pa samo tedaj, ako potrdč pristan-, ska oblastva, da se porabljajo za druge nego za športne namene in luksus, kakor n. pr. za obrtniško prevažanje oseb in tovorov, ribarstvo, kakor rešilne in pridane ladjice. Potemtakem carini zavezane veslenice, nadalje jahte na jadra s kovinskim podladijem ali brezkovinskegapodladija, težke do 1500 kg (vštevši pripadajoče navadne ladijske opremne predmete), in motorne ladjice dolge do 6'5 m je ocarinjevati po kakovosti materijala; pri motornih ladjicah je tarifovati motorje posebej po št. 528, 539 ali 554. Teža teh motorjev se lahko dokaže, kolikor se ne morejo odmontirati brez večjih težav, z verojet-nimi fakturami ali se lahko na zahtevanje stranke poizvedo s cenitvijo, privzemši izvedenca na njene stroške. II. K seznamku vrednosti. V seznamek o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših, ocarinjevanju po vrednosti po št. 622 zavezanih kemijskih pomožnih snovi in produktov, ki je bil izdan z ukazom z dne 27. maja 1911. 1. (drž. zak. št. 100), je vzprejeti predmet „polnila za gasila ognja (iz ogljenčevokislih soli in v steklena telesa vtopljenih kislin prirejena v kartonih)“ s poprečno trgovinsko vrednostjo 200 K za 100 kg čiste teže in s carinskim zneskom 30 K za 100 kg čiste teže v avtonomnem, ozir. pogodbenem prometu, potem predmet „polnila za gasila ognja (v kartonih prirejena zatopljena steklena telesa s kislinami) “ s poprečno trgovinsko vrednostjo 460 K na 100 leg čiste teže in s carinskim zneskom 69 K za 100&