ZE1. Številka. I LJabljm. i in*. U. intnta 1912. XIV. lelo. .Slovenski Narod* velja: v LJubljani at dom dostavljen: v upcavnlitvu prejcman celo leto.......K 24— celo leto.....• . K 22-— pol leta .•»••• • . 12*— pol leta .. # ... . . 11-— četrt leta *~\ š # . « t 6'— četrt leta.......5*50 na mesec •••••« . 2*— na mesec » . . • . . 1*90 Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, Ureflalstro: KnaflOT* ulica it i (v pritličju) levo, telefon št 34. Uhata vaak aaa m*c* isvxaa*ai a«««lf« la aramaika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ----------------- Paaaastiaa številk« »al|« 10 vinarje-*. ----------------- Na pismena naročila brez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. „Naročam tlakama" talalon it 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— celo leto ......K 3f>-3 pol leta . . * • i . • , 13*— četrt leta ♦..♦.., 6*50 ** Amenko in vse druge dežele: na mesec . . . • • . 2*30 celo leto . . • . K 35p— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnistvo spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon it 85 Državni zbor. Dunaj, 12. nov. Naši klerikalci ubijajo v proračunskem odseku parlament ter izzivajo paragraf 14. — v plenumu zbornice pa branijo ministra Hochenbur-gerja. Prenesli so svojo obstrukcijo namreč tudi v debato, ki je izključno določena kritiki Hochenhurgerjeve-ga sistema. Poslanec Verstovšek je prevzel to lepo in simpatično nalogo — ubijal je čas in razpoloženje, pregnal iz zbornice poslance in skoraj bi se mu bilo posrečilo celo debato spremenili v farso. Skoraj pet ur je govoril ta obstrukcijonist in če bi bil povedal še tako tehtne stvari, pred-iiašal še tako stvarne argumente, bi bilo njegovo početje obsojanja vredno, ker je izzivalno nosilo značaj ob-s:rukcije in ne kritike, in proti komu je bila ta obstrukcija naperjena? Proti vladi, kateri je vse na tem ležeče, da izgubi debata na resnosti, da po dolgočasna in da utrudi in ozlovolji parlament? Mar proti Ho-chenburgerju, ki si zadovoljno mane "oke. videč, kako mu prihaja nenadna pomoč od klerikalnega bojevnika, w brska po svojih spisih, mrmra pro-:; njemu nerazločne besede, katerih nikdo ne sliši in katerih nikdo ne bo :ital izven par klerikalnih abonen-rov, ter krade dragocen čas govornikom, ki so pripravljeni zasukati proti ministru najostrejše orožje argumentov? Pri tem pa ima ta profesor Verstovšek korajžo, trditi, da hoče skupno s Čehi vojskovati se proti ju-stičnema ministru-. To provokativno zasrr.hovanje cele debate je baš Če- ubolj ozlovoljilo. skoraj bi bil parlament podlegel rerorizmu tega obstrukcijonističnega sistema, da se niso stranke odločile mestiti izgubljeni čas z novo sejo, ki se naj jutri vrši. Žalostno, da se privilegirani zastopniki našega naroda ne morejo morafično vsaj toliko dvigniti, da bi enkrat in vsaj pri najvažnejših prilikah opustili svoje posebne skrite namene ter sodelovali pošteno pri akcijah slovanskih strank. Pa njim ni -veto in vsak njihov princip velja le do preklica. Poslanec Verstovšek, član one stranke, ki je tolikokrat in tolikokrat poudarjala svoj demokratični program, ki ga krona živa ljubezen do ljudske zbornice, te zaščite demokratičnega razvoja, je izjavil, da parlament za Slovence nima nikake veljave. To je dragoceno priznanje in hvalevredno pojasnilo. Gospodom Šusteršiču in tovarišem parlament ni nič več vreden.ter smatrajo vsako akcijo za dopustno, četudi je naperjena proti samim temeljem parlamentarizma. In zakaj nima parlament za nje nikake veljave več? Ker so oči-vidno pristali na ponudbe gotovih krogov ter se udinjali onim, ki hočejo na vsak način, da se zbornica kolikor mogoče naglo raziđe, njeno delovanje, njena kontrola baš sedal onemogoči. Kdo bi po današnjih pojasnilih grofa Stiirgkha, ki je odkrito priznal, da na proračun ne reflektira, da bo že pravočasno vložil predlogo o provizoriju, oziroma preskrbel državno gospodarstvo s pomočjo §14.. še dvomil, da zadene taktika naših klerikalcev le z eno svojo ostjo kabinet in vlado? Pokazali bodemo svoječasno, kako predrzna in skrajno škodljiva je ta igra slovenskih klerikalcev, ne le s stališča demokratične in narodne politike, temveč tudi z ozirom na one specijalne interese, kot katerih zastopniki se baš naši klerikalci slovenskemu ljudstvu tako radi predstavljajo ... Na srečo si par!ament ni dal pokvariti dostojnosti in uspešnosti današnje de!*ate. In navzlic posl. Ver-stovšku smemo imenovati današnjo sejo pravi sodni dan za ministra Hochenburgerja. Ne le z narodnega, temveč tudi z državnega stališča, s stališča osnovnih državljanskih pravic in socijalne pravičnosti je bil njegov sistem obsojen. In nadvse značilno je. da so takrat Nemci na najostrejše besede molčali, da se nikdo izmed njih ni upal braniti metode in delovanje tega moža, ki je nekdaj radi nepravilne uporabe § 14. kričal: »ministre na svetilnike!- in ki je kot minister, tako kot nikdo prej, njim gazil osnovne zakone, in iustico ponižal za deklo svojih strankarskih strasti, kakor se je ostro izra/il poslanec Stranskv. ter uvedel v avstrijsko pravosodstvo reakcij' aarne-ga duha predmarčne dobe. Bled je poslušal Hocherburger obtožbe. Zdi se, da je prene i\ biti Nemcem samim ona »nedo- ikljiva narodna svetinja-, za katero se je vršilo toliko bojev in bitk. Ko je danes poslanec Renner sijajno dokazal občo nevarnost tega Človeka za vse narode, ter pozival desnico in levico zbornice, da složno zapodi škodljivca — je zagromelo silno odobravanje in na nemških klopeh se ni odzval niti en glas odpora ... Naš klerikalni klub se cel dan posvetuje in prepira o taktiki. Eden drugemu očitajo nerodnost. V svojem rovanju proti parlamentu so si vsi edini^gre se le več ali manj za način. Dr. ^usteršič, vedno previden in oprezen, bi rad to, kar imenuje Nemec: »eine stihe Arbeit«, dr. Dulibič pa hoče na vsak način reparirati reputacijo svoje stranke v Dalmaciji ter zahteva silno energično sijajni nastop: razbijanje, kričanje, skratka, »eno lepo obstrukcijo«. Rad bi tele-grafiral domov, da se je pričel odločilen boj proti Čuvaju. Dr. Šusteršič tega ne more, prvič je označil to vprašanje samo za postransko in sekundarno, drugič je rekel danes profesor Verstovšek, da tokrat ne gre le za Čuvaja, temveč »sploh« tudi za vilajete Koroški in Štajerski. En vilajet je prot Verstovšek pozabil — preveč dobro se pozna z njega valiji, mutesarifi in kaimakani, ki sede okoli njega. Kje so take razmere kakor v vilajetu kranjskem, izročenem tiraniji, nasilnosti in izmoz-gavanju Šusteršič-paše? Slovensko-hrvaSki klub obljubu-je o rezultatih svojih posvetovanj komunike. Do ure ga še niso izdali. Bomo videli, kako nam pretolmačijo svoj boj za pravice hrvaško-sloven-skega naroda ... Vojne no Balkonu. V odločilnih urah. Zunanjepolitični položaj je v najbolj kritičnem stadiju. Vsak tre-notek je pričakovati odgovor Srbije na zahtevo Avstrije. Znano je v splošnem, kaj zahteva Avstrija od Srbije. Avstrijski poslanik Ugron je v nedeljo naznanil srbskemu ministrskemu predsedniku Pasiću, da zahteva Avstrija: 1. Srbija mora dati zanesljive garancije za posebne prednosti avstrijski trgovini; 2. Srbija se mora odpovedati vsem svojim zahtevam jjlede Albanije; 3. Srbija se mora odpovedati pristanu ob Jadranskem moriu. Tem zahtevam nasproti stoji doslej Srbija na stališču, da je pon 1-noma neodvisna država, ki ni nikomur dolžna dovoljevati gospodarske privilegije iz katerih mora naravnim pofom nastati politična odvisnost; Srbija je z orožjem premagala Turčijo in se ima ž njo domeniti, katere pokrajine ji prepusti; Albanija je turška pokrajina, ki jo ima Srbija pravico zavojevati; pristan ob Jadranskem morju je za Srbijo življenjska potreba. Med stališčem Srbije in med zahtevami Avstrije zija največji prepad in skoro ob sebi je umljivo, da bo Srbija avstrijske zahteve odklonila. Ves svet je pričakoval, da pride do odločitve glede tega nasDrotja med Srbiio in med Avstrijo tedaj, ko bo vojna končana, in bo treba, da posamezne države priznajo na Balkanu zgodivše se premembe. Zato so -bile vse velesile za to. naj se po končani vojni skliče konferenca, ki bo o teh nremembah odločevala. Avstrija pa neče nič sHšati o taki konferenci, kakor bi vedela, da bo tam propadla s svojimi zahtevami, nego hoče že zdai. ko ima Srbija vojno s Turčijo, da se ji Srbija ukloni. Avstrija grozi očitno z vojno. Slovesno naznanja, da je pripravljena za vse slučaje in njeni oficijozi že groze, naj srbski kralj Peter skrbi »ftir seine eigene Stellung und die Sicherheit seiner Dvnastie.« Kako stališče bo zavzela Rysi?a? N. Fr. Pr.« nravi, da se ruska diplomacija odločno zavzema za Srbijo in za srbski pristan ob Jadranskem morju. »Matin« je poročal, da mobilizira Rusija, poljski listi poročajo iz Kijeva, da so ruske armade v tistem okraju pomnožene in da se delajo priprave za mobiliziranje dveh korov v ruski Poljski. Nasprotno pa javlja oficijozna »Information-, da bo Rusija pustila Sr!~:jo na cedilu. Od stališča Rusije je seveda vse odvisno. Zdaj pokriva diplomatična posredovanja še gosta me^ia. Predsednik bolgarskega sohrania Danev ie zopet zapustil Bn^imne^o in se ie vrnil v Srbijo. Kake »spehe ie n\*se-•^el, ie povsem negotovo. Izrazil srt je sam. da je posredoval zaradi srbsko-avstrijskega nasnroMa in da hoče pMnrorci^ delati na noravnavo tega nasnrotia, sicer na da ostaneio bal- kanske države v vsakem slučaju trdno zvezane. Ob uri ni še nobene jasnosti kako se razvije nasprotje med Srbijo in Avstrijo. Naj navedemo nekaj na to nasprotje se nanašajočih vesti: »Petit Parisien« javlja, da je srbski noslanik Vesnić v Parizu rekel: Srbija ne odneha od svojih zahtev niti za las; pristan ob Jadranskem morju je življenjsko vprašanje za Srbijo in ne grožnja, ne sila je ne bo zadrževala, da si ga pridobi. Ministrski predsednik Pasić Je imel s kraljem Petrom v Skoplju dolga posvetovanja in takisto z ministri. Danes bo dal avstrijskemu poslaniku Ugronu odgovor na avstrijske zahteve. Avstrijski listi trde, da je tudi italiianski poslanik v Belgradu interveniral pri Pasiću in se izrekel proti temu, da bi Srbija anektirala kak del Albanije ter mu naznanil, da je Italija glede srbskega pristana ob Jadranskem morju solidarna z Avstrijo. Iz Berolina na javljajo, da ta vest ni resnična, takisto da ni resnično, da nameravata Avstrija in Italija uprizoriti ob albanski meji pomorsko de-monstraciio proti Srbiji, nego da Italija neče ničesar storiti proti Srbiji, dokler traja vojna, tudi če bi Srbi zasedli Drač. Vesti iz Črne gore. (Od našega posebnega poročevalca.) C e t i n j e, 9. novembra. Boji pred Saraj-Dajčitom. Včeraj dne 7. t. m. smo noro* čali, da je general Martinovič odredil, da zapusti oni del vojske, to je desnokrilna kolona, ki je držala po-ziciie na Barbalušu in okolici in je prekinila komunikacijo med Ska-drom, Lešem in Meduo, svoje* položaje in se radi nastalih poplavljeni umakne proti višje ležečemu in od Barbaluša ne mnogo oddaljenemu Saraj-Dajčitu. Dodatno se danes k temu poroča iz Muričanov, da se je to premaknjenje vojske izvršilo v najlepšem redu, da pa so Turki z vso svojo silo nanadli oni manjši oddelek, ki je ščitil črnogorsko desno-krilno kolono na poti proti Saraj-Dajčitu. Črnogorci so odbili turški napad in so mnosroštevilnejšega in v LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič. (Dalje.) »Ostani pri večerji...« mu je zašepetala Čisto tiho, proseče... »Tvoj vlak je že odšel... Ob devetih se lahko odpelješ.« Stopil je z njima. Česa se mu je bati. Takega nastopa vendar ne mo-re ponoviti, in vsaj to malenkost, to brezpomembno zadoščenje ji vendar lahko da. Obednica je gorka, prijazno sveti luč, šum njihovih korakov na stezi opozori strežnico, ki prinese juho na mizo. »Torej ste vendar prišli!.../ vzklikne Olimpija, ki sedi že za mizo, servijeto prevešeno preko kratkih rok. Odkrije juho in se naenkrat ustavi z vzklikom; »Moj bog, draga moja !...« Upadla, za deset let starejša, veke nabrekle in krvave, vso obleko vse do las obrizgano z blatom, v divjem neredu pocestnice, ki je ušla zasledovanju policije, taka je FanL Za hip si oddahne, njene uboge, vnete oči mežikajo pri luči. in počasi ji zbu-de toplota v mali hišici in prijazno pogrnjeena miza spomin na lepe dni, in zopet se ji vdero solze, izmed katerih ie slišati besede: »Pustil me bo ... ženi se ...« Hettema, njegova žena, kmetica, ki jim streže, se spogledajo. pogledajo Gaussina. »No da, začnimo vendar jesti,- spregovori debeluh, ki mu sije jeza z obraza; in ropot z vilicami se meša s pljuskanjem vode iz so-sodnje sobe, kjer si umiva Fani obraz. In ko se vrne, vsa bela od pudra, v svojem jutranjem plašču, jo pogledujeta Hettčmova plaho od strani, pričakuje novega izbruha, in se ne moreta prenačuditi, ko vidita, kako se vrže brez vsake besede na jedi, hlastno kakor človek, ki se je otel s potapljajoče se ladje, in kako meče v prepad svoje bolečine vse, kar ji pride pod roke, kruh, zelje, kurjo perotnico, krompir. Kar jć in jč... Izprva je razgovor nekam prisiljen, pozneje se razživi, in ker je s Hettemovimi mogoče govoriti samo o vsakdanjih materijalnih stvareh, postavim, kako se nadevajo krapi, ali pa, kako se bolje spi, na žimnici ali na pernici, prejadrajo vendarle srečno in brez neprilik do kave, ki si jo posladkata debeluha s karamelom, in jo polagoma in z vžitkom s komolci na mizi srebata. Pravo veselje, videti dobrodušne, zaupne in mirne oči, s katerimi se gledata tadva nerodna človeka. Tadva pa res še od daleč ne mislita, da bi se ločila. Jean vjame te pogle- de in v prijazni domačnosti obedni-ce, polne spominov, ljubih navad, ki se skrivajo po vseh kotih, ga prevzame lena utrujenost. Fani ga je bila opazovala in je prav potihoma pri-meknila svoj stol, pritisnila svojo nogo k njegovi in mu segla z roko pod pazduho. »Slišiš,« je rekel nenadoma . . . »devet ura . . . hitro, zbogom ... ti bom že pisal.« Planil je kvišku, ven, že je čez cesto, in tipa v mraku, da bi odprl zaporo pri tiru. Dvoje rok se mu trdno oklene života; »Vsaj poljub mi daj . . .« Ujet je pod njen plašč, ki ga je razgrnila čezenj, in pod katerim je gola. prepojena z onim vonjem, z ono vročino ženske polti; vsega ga je omamil ta poljub za slovo, ki mu je zapustil v ustih okus po vročici in po solzah; in tedaj, ko je začutila, da omahuje, mu je zašepetala prav potihem: »Še eno noč, samo Še eno . . .« Signal na tiru . . . Vlak! Odkod mu je prišla moč, da se je oprostil, zdirjal do kolodvora, katerega svetilke so sijale skozi brez-Iistnato vejevje? Sam se je čudil, še ko je sedel ves zasopel v kupeju v kotu, ter zagledal skozi okno razsvetljena okna male hišice, in belo postavo, naslonjeno na pregrajo . . . »Zbogom, zbogom! . . .« In ta krik je potolažil njegovo nemo grozo, ki ga je stresla, ko je zagledal tam na ovinku svojo metreso na istem mestu, kjer se mu je bila pokazala v njegovih slutnjah. Glavo je držal skozi okno in je videl, kako beži in se gubi v mešajoči se pokrajini njiju mala hišica, katere luč je bila samo še kakor da'jna, samotna zvezda. Hipoma ga je prevzelo veselje, začutil se je silno olajšanega. Kako je zadihal, kako lepa je bila vsa ta mendonska dolina in ti raztegnieni črni griči,, izza katerih se je 1 ■ ščal lesketajoč trikotnik ne-številnih luči, vrstečih se v pravilnih nizih ob Scnif Tam ga pričakuje Irena, in on hiti k nii z vso brzino vlaka, z vsem svojim zaliubljenim hrepenenjem, z vsem svojim pogonom proti novemu, poštenemu življenju . . . Pariz . . . Vzel si je voz do Ven-domovega trga. Toda, ob plinovi razsvetljavi je zapazil, kako mu je obleka, kako so mu čevlji vsi blatni; težko, gosto blato — vsa njegova preteklost, ki se ga je še vedno držala, težka in nečedna. »O ne, ne nocoj! . . .« In šel je v svoje prejšnje stanovanje v rue Jacob, kjer mu je bil prihranil Cezar sobo poleg svoje. XIII. Naslednjega dne je prevzel Cezar kočljivo nalogo, da gre v Cha-ville in prinese v Pariz vse stvari in knjige svojega nečaka, in izvrši s selitvijo prelom čisto do konca; zelo dolgo ga ni bilo nazaj, in Gaussina so se lotevale vsakovrstne bedaste in mračne slutnje. Nazadnje se je le prikazala na oglu me Jacob kočija s prtljago, neokreten, kakor pogrebni voz, otovorjen s povezanimi zaboji in velikanskim kovčegom, ki je spoznal, da je njegov, in stric je stopil skrivnostno in ves pobit k njemu: »Dolgo sem ostal, ker sem hotel vse naenkrat pobrati, da ne bi moral Še enkrat hoditi . . .« Potem je pokazal proti prtljagi, ki sta jo zrašala dva postrežčka v sobo: »Tukaj-le je perilo, obleka, tam tvoji papirji, knjige . . . Samo tvojih pisem ni; prosila me je za božjo voljo, naj ji jih Še pustim, da jih bo še enkrat prečitala, da bo imela še nekaj tvojega pri sebi .. . Mislil sem si. da to pač ne bo nič nevarnega . . . Tako dobro dekle je . . .« Na kovčegu sedeč ie globoko vzdihnil ter si otrl čelo s svojim rudečim svilnatim robcem, širokim kakor namizni prtič. Jean si ga ni upal izpraševati podrobneje, kakšno jo je bil našel; Cezar pa mu ni povedal ničesar, ker se je bal, ga ga ne bi užalostil. In izpolnila sta ta mučni molk, poln neizgovorjenih stvari, z opazkami o vremenu, ki se je od včeraj tako nanagloma izpremenilo, in se prevrglo v mraz, o klavernem pogledu na zapuščeno, golo pariško okolico s štrlečimi tvorniškimi dimniki in velikanskimi cilindrastimi stolpi, kjer imajo branjevci svoja skladišča. In potem, po kratkem premolku: »Ali vam ni dala ničesar zame, stric?« (Dalje prihodnjič.) Stran 2« SLOVENSKI NAROD. 201. SICV. premoči se nahajajočega sovražnika zadržavali toliko časa dokler ni bilo izvršeno povelje generala Martino-vića, t. j. dokler Je trajal pohod črnogorske vojske do Saraj-Dajčit. Pri tem spopadu so imeli Turki, ki so bili v ofenzivi, težke izgube, Crnogorci pa 20 ranjenih in mrtvih. Katoliški duhovnik — žrtev vojske. Kot poroča neka privatna brzojavka, je med žrtvami boja, ki se je bil med Barbalušem in Saraj-Dajči-tom, tudi katoliški duhovnik, Zeto-vić po imenu. Pokojnik je umrl kot pravi junak na čelu oddelka, ki ga je kot duhovnik spremljal. Star še le 34 let, je preminul dvigaje križ in navdušujoč z njim vojake-sovernike. General Vukotić v Djakovera. — Sestanek s srbsko vojsko. Kot smo poročali dne 6. t. m. }e general Vukotić poslal nekoliko bataljonov v Djakovo. Danes se javlja \z Peči, da je Janko Vukotić sam dospel z glavnim delom svoje vojske v Djakovo. Iz monastiria Visoki De-čani je odšel 6. t. m. V Djakovici ni imel posla, ker ga je prehitel brigadir VešoviĆ. Pri prihodu ga je Črnogorska vojska navdušeno pozdravljala. Po zavzetju Djakovice, ki se je z malenkostnimi izgubami na črnogorski in z ogromnimi na turški strani izvršilo na juriš, je prišel v mesto odred srbske vojske, ki jo je tudi Vešović prehitel. Nastavljenje administrativnih uradnikov se je izvršilo složno od Črnogorcev in od Srbov. Crnogori so imenovali upravitelja, Srbi pa predsednika občine. Obe vojski sta uvedli popolen red. V Djakovo je dospel 7. t. m. tudi general 2ivkovič, srbski komandant, ki je obiskal generala Vukotića v Peči in sklepal z niim načrte o nadalini akciji. — Razpoloženje črnogorske vojske Je izborno in istotako tudi zdravstveno stanje. Isto javlja druga brzojavka iz Peči: Dne 7. t. m. je ob pol dvanajstih dospel general Janko Vukotić s svojim štabom v Djakovico in izdal takoj vse potrebne naredbe, da se čim preje in bolje napravi in vzdrži red. Po preteku kratkega časa je dobilo mesto popolnoma normalno lice: povsod se opaža po zaslugi Vukotića črnogorski vpliv. Stanje črnogorske vojske je izborno, akoravno je bila njena bojna linija zelo dolga. Visoki Dečani in tamošnja patriaršija so ji dali novih sil, nove moči in novega navdušenja, kajti — kot poje pesem — »molitev v njih prisvaja raj«. Branilca Djakova, kot smo že poročali. Baiam-Cura in Rizam-beg, sta pobegnila v smeri Malesije. a Dža-vid-paša je pokazal pete še preje v smeri Bitolja. da leči rane, ki jih je dobil v znanem mgovskem boju. Prihoda čet generala Zivkovića v Djakovo se danes pričakuje ali jutri, med tem ko je nekaj čet generala Jankovića, ki so zavzele Prizren, že dospelo. Te tabore v Diakovem. Mesec dni! Uradni *Glas Crnogorca« konstatira po mesecu dni bojevanja re-sumirajoč dosežene uspehe zavezniške vojske, da se še drže oblegani Jedren in trdi Skader. ki ga ni mogla osvojiti niti turška sila preje, nego je došel osebno osvajač Carigrada, silni sultan Mehmed 11. A danes zbira Mehmed V. ostanke razbite vojske, da mu brani prestolnico in poživlja na pomoč krščansko Evropo: toda tudi tej mora bolj imponirati sveža sila mladih civiliziranih držav nego poslednji trepeti azijatskega barbarizma. Svetejšega podvzetj-kot je to bojno podvzetje, ni svetovna zgodovina zabelježila. Grki. Bolgari in Srbi, ki le morejo nositi orožje, hite s konca sveta preko oceana na bojno polje: ne da osvajajo tuje dežele, nego da osvobode svoje. Da ne spominjamo stare Grške, zibelke vse današnje evropske kulture, so oni narodi v srednjem veku na polju prosvete cveteli, preje nego oni v srednji in zapadni Evropi. Kaj bi bil dandanes Balkan, Ja ga ni tlačila turška sila! A potem, ko je na Balkanu zavladala grobna tišina in črna noč, je poslednji zetski gospodar, ki se je umaknil v nepri-stopne gore pod Lovčenom, osnoval prosvetno ognjišče, ki se na njem kuje novo orožje proti islamu. Pro-sveta srbskega naroda one dobe se najboljše vidi v cerkvenih knjigah, ki so izšle v cetinjski tiskarni, ene od prvih v Evropi. Temu or cvetnemu delu se ima mnogo zahvaliti, da ni islam popolnoma zatrl krščanstva na Balkanu. — Oni narodi, z^nižcni v zavezi, novi heteriji, se pojavljaj * kot sila, ki hoče zameniti turško silo na Balkanu. Z lastno močjo zmagujejo, sami hočejo uživati plodove svojih zmag. Francoski Rdeči križ. Jutri dospe v Črno goro francosko društvo Rdečega križa s svojo bolnišnico. Pil »M!« km prt Ska*w. f Iz Belgrada poročajo, da se vrši pri Bitolju hud bo] med Srbi in Turki. Na srbski strani stoji 110.000 mož s 120 topovi, na turški strani pa 70 tisoč mož s 50 topovi. V Belgradu pričakujejo, da bo bol trajal dolga Kakor poročalo z Rjeke, je general Vukotić Arnavte v okolici Dja-kove popolnoma podjarmil. Sedaj koraka s svojimi četami in skupaj z oddelkom srbske vojske generala Zivkovića proti Skadru, da pospeši njega padec. Iz Rjeke poročajo nadalje, da so Crnogorci zopet začeli predvčerajšnjem zvečer obstreljevati Skader. Turki so se vsled pomanjkanja živil umaknili na najvišje pozicije. Zaradi pomanjkanja živil in zaradi snežnih žametov so poskusili zapustiti svoje pozicije, Crnogorci pa so jih po hudem boju pognali nazaj. Iz Rjeke poročajo nadalje, da je Skader pod bombardiranjem črnogorskih topov močno trpel in da je bilo tudi veliko število civilnih oseb ranjenih. Poznavalci pravijo, da se turška posadka v Skadru ne bo mogla dolgo držati. Z vso gotovostjo se vzdržuje vest. da je del turških čet na Tarabošu zapustil svoje pozicije, ker se ni mogel več držati. Turki so pobegnili v Skader. Iz Kotora poroča neki vojaški strokovnjak, da so pozicije Črnogorcev pri Skadru za nje zelo neugodne. Obramba Skadra po Essad paši daje dokaz o izborni kvaliteti turških čet. če stoje pod pravim vodstvom. Crnogorska kolona na levem bregu reke Bojane se je morala baje po tridnevnem ljutem boju umakniti do Belaja. Vsled hudih snežnih žametov so prišli Crnogorci celo v prekarno situacijo, ker je zalaganje z živili zelo težavno. Železniška proga je namreč popolnoma zamedena in žene ne morejo nositi živil na globoko zasneženih stezah. Težkoče zimske vojne se kažejo z vso intenzivnostjo. Čete nimajo one moči kakor v poletni vojni, sploh so vse operacije silno otežkočene. Glede obleganja Skadra je pričakovati preokreta šele, če pridejo Srbi pod generalom Jankovičem, ki prihaja iz Prizrena, pred Skader. Govori se celo v Kotoru, da Crnogorci niso zasedli Lesa in Sv. Ivan Meduo. kar pa je seveda samo govorica. * Solun. V soboto je prišla v Solun tudi bolgarska divizija pod generalom Todorovom. V Atene je dospela včeraj prva brzojavka iz Soluna, ki jo je oddal telegrafist, dodeljen armadi grškega prestolonaslednika. Brzojavka prosi, da pošljejo 25 telegrafistov in razne brzojav, aparate in baterije. Turki so na več krajih zažgali tudi drogove za brzojavne žice. V Carigradu. Doslej je dospelo v Carigrad 73 tisoč beguncev, ki jih pošljejo, ker je Brusa že prenapolnjena, v notranjo Anatolijo. V Carigradu sta se pripetila dva nova slučaja kolere. Tri osebe so zopet za kolero umrle. »Matin« poroča iz Carigrada: Odpotovanje nemškega vojaškega atašeja na črto pri Čataldži, ki Je edini vojni ataše, ki je smel odpotovati k tem pozicijam. Je izzvalo inter-mezzo, ki bo dobil največje dimenzije, večje, kakor se ie prvotno mislilo. Dejstvo, da se Je odpeljal major Strempel, nemški vojni ataše, v soboto zjutraj v spremstvu več turških častnikov s posebnim vlakom proti Čataldži, ne da bi bil o tem obvestil druge vojne atašeje, je izzvalo med njegovimi tovariši protest. Ruski general flolmsen, najstarejši izmed v Carigradu Mvaiočih tujih vojnih atašejev. Je sklical zato za predvčerajšnjem zvečer v Carigradu bivajoče vojne atašeje na posvetovanje. Temu povabilu so se odzvali angleški, francoski, a v s t ro -o g r s k i, romunski in španski ataše. General Holmsen je govoril zelo energične besede proti temu postopanju, ki je je imenoval diplomatično nekorektnost in kršenje tradicije tovarištva, ki vlada v vseh stolnih mestih med vojaškimi zastopniki raznih držav. Zbrani vojni atašeji so sklenili, izročiti diplomatičnim zastopnikom protestno noto, da veleposlaniki store pri porti primerne korake, ki gredo na to, da smejo tudi oni izpolniti svojo misijo z vsemi pravicami. Ogorčenje pa se je še povečalo, ko se je raznesla vest, da k tudi nemški veleposlanik v Carigradu W angenheim bil že v črti pri Čataldži. Naravno je, da je ta verzija izzvala živahen komentar v Carigradu. Kolera v turški vojski zahteva mnogo žrtev. Umrljivost je zelo velika. Derkos, vodovodna stacija evropskih kvartirjev Carigrada, je poln ubežnikov. Boje se, da se razširi kolera tudi na glavno mesto. Neki zdravnik zatrjuje, da prihajajo v Carigrad celi vagoni za kolero zbolelih in umirijočih vojakov. Mnogo jil umre med potjo. Tudi v turškem delu Carigrada se je že pojavila kolera. Kako velika ie nervoinost v Carigradu, kaže dejstvo, da ie izbruhnila v Carigradu strahovita panika, ko so pred Carigradom stoječe vojne ladje v proslavo rojstnega dne italijanskega kralja Viktorja Emanuela izpalile običajni salut Prebivalstvo je mislilo, da Bolgari že streljajo na Carigrad. • . • Bitka pri Čataldži. O bojih pred Carigradom prihajajo razna nasprotujoča si poročila. Edino zanesljivo poročilo pravi, da se je boj na celi črti pri čataldži začel. Bolgari so zavzeli čataldžo ter turške pozicije pri Ćekmedži, trdnjavi ob morskem zalivu, komaj 30 km od Carigrada. Zakasnele brzojavke iz Carigrada pa vedo, da se turški vojski godi nepopisno dobro. S tem zatrdilom turških brzojavk pa stoji v direktnem nasprotju brzojavka »Matina«, ki jo prinašamo na drugem mestu in ki pravi, da je odpotoval nemški vojni ataše v Carigradu na črto pri Čataldži. Očividno je, da se je našel v Carigradu v notranjem ministrstvu zopet uradnik, ki dela brzojavke z bojišča. Te brzojavke pravijo, da Bolgari še niso prišli do turške obrambne črte pri Čataldži in da se vrše tudi boji pri Čerkeskeju. Celo Čorlu so Turki zopet zavzeli. Nasproti tem optimističnim brzojavkam iz Carigrada pa stoje druge carigradske brzojavke, ki so tudi zakasnele in pravijo, da se bo začela odločilna bitka ob črti pri Čataldži v noči od torka na sredo, tedaj snoči. Dne 11. t. m. ob pol 10. zvečer se je Mahmud Muktar paša. ki je poveljeval najprej levemu turškemu krilu pri Lozen-gradu, in pozneje pri Vizi, odpeljal proti čataldži. Govori se, da je zahteval ojačenja. Isti večer se je odpeljal iz Carigrada Še en vojaški vlak v Čataldžo s častniki. Govori se tudi, da bo prevzel vrhovni poveljnik turških Čet v Jemenu, ki je dospel v Carigrad, vrhovno poveiiništvo nad turško vojsko v obrambni Črti pri Čataldži. Istotako zakasnele brzojavke iz Sofiie pravijo, da se zbira pred Ča-tadlžo bolgarska vojska za prihodnjo veliko bitko. Tudi turške vojne ladje so že zavzele svoje pozicije, da podpirajo operacije turške vojske na suhem. Pričakovati je tedaj najkasneje za jutri važnih poročil. * Odrin. V Sofiji pričakujejo vsak hip padca Odrina. Turki v Odrinu poskušajo neprenehoma izpade. Zlasti hudi so bil boji za utrdbo Maraš. Opetovano so jo zavzeli Bolgari in jo zopet izgubili, končno se je Bolgarom posrečilo definitivno zasesti utrdbo. Turške izgube so velikanske. Med nekim izpadom turških čet iz Odrina se je posrečilo nekaterim krščanskim vojakom pobegniti v bolgarski tabor. Ti so sporočili Bolgarom, da so prebivata okoliških vasi pobegnili v Odrin. vsled česar je prebivalstvo močno naraslo. V mestu vlada lakota. Vojaki dobivajo samo po pol kilograma kruha na dan. Vsled lakote se bo morala trdnjava udati. Prodiranje Grkov. General Saputhakis poroča, da so Grki zasedli trdnjavo Pantepiga-dljo in njeno okolico. Grki so Turke zasledovali v gore okrog Pantenigadije. Khanija in Karvasare. Turška baterija je zasedla vrhove in streljala cel dan Grke, toda brez uspeha. V večdnevni bitki pri Anogiju v Epiru je bilo 124 grških in 15 kret-skik vojakov ranjenih. Turki so imeli mnogo izgub. Grška vojna ladja »Albeos«, ki ima nalog, da nadzoruje blokado na epirski obali, je dospela pred Valono. Naenkrat so jo začeli iz Valone obstreljevati turški topovi. Vojna ladja se je ustavila in oddala 10 strelov ter razrušila carinski urad in pomol, pri čemer sta bila tudi dva Turka ubita. V Prevezi so našli Grki za-klopne dele topov, ki so lih bili Turki pred svojo predajo vrgli v morje. V skladiščih v mestu so zaplenili 25.000 pušk in mnogo municije. Neka grška torpedovka je zasegla nemški parnik »Tenedos«, ki je imel na krovu 81 potnikov. Prepeljala ga je v Pirej. • . • Vojne ladje v Orijentu. Kakor poročajo z Malte, je dospela tja tudi že druga nemška vojna ladja »Coeben«.Francoska vojna ladja »Jurien de 1a Oraviere« je včeraj dopoldne odplula iz Toulona v Svro, križarka »Montealm« pa v Levanto. V Carigrad so dospele včeraj po ena ruska, francoska, italijanska In avstro - ogrska oklopna križarka. Tudi angleška križarka »Hampshirec stoji pred Carigradom. Balkaaska vojna In Srbita od dr, J. C v i j i ć a. Priredil Anton Trstenjak. (Dalje.) HL Srbija bi, kakor tudi ostale balkanske države, še trpela opisana nasilstva in zločinstva. Protestovali bi, ali ničesar ne bi mogli storiti niti po pokolju Bolgarov v Košanah in Srbov v Sjenici in Beranah. Osamele balkanske državice sprejele bi morda brez boja i način, na kateri je Turčija odbila predlog o avtonomijah. Tako bi bilo, ako ne bi bila med njimi sklenjena trdna zveza. Ta zveza je sintenza dela mnogih poedincev, celih generacij in posebno kulturnega razvoja balkanskih narodov. V poslednjih desetletjih, se je znatno premenilo stanje duha pri narodih Balkanskega polotoka. Pridobili so si vedno večjo kulturo, humani zapadnoevropski nazori vedno so bolj prešinjali balkansko inteligencijo, iz katere so se izgubljali ozki šovinisti, in medsebojni sporazum je napredoval. Vedno so bolj spoznavali, da le z vzajemno akcijo morejo uničiti ta gnili status quo, stanje stalnih zločinov in nasilja rad krščanskim prebivalstvo. Posebno smo se bali, da se na Balkanskem polotoku zopet ne upleto takozvane »največ zainteresovane velike sile«, posebno Avstrija, in da ne pride do sporazuma, kakršen je bil v Rajh-štatu 1876. in v Budimpešti 1877. 1 Vedno bolj je prodiralo v občno zavednost geslo: Balkan balkanskim narodom. Sporazum in zvezo nam je svetovala tudi večina evropskih sil, in ruska in zapadna evropska žurnalistika. Prvi poskus zveze med Bolgarsko in Srbijo se je napravil 1904. 1. Takrat se je sprejela carinska unija in se je izdelal temelj poli-tiške zveze, katera pa ni mogla biti podpisana radi nesložnosti v nekaterih poedinostih. Iznova so se prijeli dela z vso vnemo 1909. L, ko je bolgarski kralj Ferdinand prišel na planino Kopdonik v Srbijo. Balkanska zveza je bila gotova v februarju letošnjega leta, kakor se je prej omenilo; določilne stipulacije in rešitve so bile sklenjene početkom septembra. S skupnim delom balkanskih držav in po svetu nekaterih od velesil, sestavljen je torej stroj, kateri je imel vse pogoje za delo in gibanje. Kdor je razumno mislil, ni mogel upati, da se ta stroj, kadar ga le po-ženeš, ne bode gonil. Ali balkanska zveza ni sklenjena samo ad hoc, za to vojno. Uvaževali so se tudi dogodki, ki morejo nastopiti po balkanski vojni. Dalje, ona je sklenjena za daljšo dobo in ima večjo vrednost, vsekakor veliki zgodovinski značaj za razvoj Balkanskega polotoka. Z zajedniško krvjo balkanskih narodov, katera se zdaj preliva, balkanska zveza se bo še boli utrdila. Stremi se po tem, da vedno bolj izgine ograja med Srbi in Bolgari, kateri so v stvari eden narod. Videli smo, da so do te vojne Zvezne balkanske države z zadnjo svojo noto zahtevale samo osnovne človečanske pravice za svoje sona-rodnike v Turčiji. Ali ako balkanske države v boju bodo imele uspeha, ne more se povrniti status quo ante bellum. Kar se dobi z vojno in krvjo, to je stalno dobljeno. Tako so se tudi dozda j men jali politiškogeograf ski zemljevidi. More se mednarodno skleniti samo dejanjski status quo, tisti po vojni. Zvezne balkanske države imajo za to tudi neko vrst antici-piranega plebiscita, ker je veČina prebivalstva Turčije izjavljala zelo živo, da si želi priti v sestavo balkanskih držav. To so ti mučeniki tudi s svojo krvjo zasvedočili. Toda vsi trepečemo od dogodkov, ki morejo nastati po vojni. Kajti balkanska vojna bo se končala 7 ogromnimi človeškimi žrtvami. Kakor se je pričakovalo, Turki se junaško bore. 2e po nekoliko manjših bojih je toliko ranjencev v Belgradu, da se bojimo, da ne bode prostorov za nje. 2e smo v boju izgubili na ti-sočine najkrepkejših ljudi, mnogo tudi iz najizobraženejših krogov in najboljših družin. Balkanske države bodo se torej s to vojno zelo izčrpale in oslabele. Ali pa bodo imele *r toliko sile, da morejo dati odpor oni od velesil, katera bi do balkanski vojni hotela zavzeti balkanska zemljišča — ali bi pod katerokoli pretvezo hotela izpodriniti vojske balkanskih zaveznikov iz zavzetih pokrajin? Ali bode kaj humanih ljudi v Evropi in humanega čustva pri evropskih državnikih, da to preprečijo? Tudi ostale zvezne balkanske države vedo, da bode Srbija po vojni v najtežjem položaju. (Konec prihodnjič.) Ljubljanski občinski svet. LJubljana, 12. novembra. Seja občinsekga sveta ljubljanskega se Je vršila v znamenju absti- nence klerikalnih občinskih svetnikov. Namesto klerikalnega kluba pa smo opazili na galeriji celo vrsto vladnih detektivov z g. kanclistom Finkom na čelu. Zupan dr. Tavčar je otvoril sejo, konstatiral njeno sklepčnost ter imenoval za verifikatorja gg. občinska svetnika dr, P i p e n b a -c h e r J a in prol. R e i s n e r j a. Med tem je izstopil kot občinski svetnik g. Karel C e r n e, ki se je preselil v Šiško, kar je notorično. Zupan je poklical na njegovo mesto za občinskega svetnika g. Beliča, ki ga obenem pozdravlja. Obenem se zahvaljuje g. Černetu za sodelovanje in predlaga, da naj se mu izreče pismena zahvala, kar se soglasno sprejme. Opravičila sta svojo odsotnost gg. občinska svetnika A m b r o ž i č in Kristan. Nato preide župan na dnevni red. Slavni mestni sveti Pri dostavitvi dnevnega reda te seje se je pripetila neljuba okolšcina, katero so porabili zastopniki S. L. S. v občinskem svetu, da so izostali od seje. Dnevni red je bil že v soboto gotov, toda ker je dnevni Ted dostavljal en sam sluga, se je pripetilo, da je bil dostavljen nekaterim občinskim svetnikom šele v ponedeljek. Mislil sem sicer, da ne bo ugovora, ker so na dnevnem redu samo priproste stvari. Tudi v deželnem zboru velja pravilo, da se mora dnevni red dostaviti 24 ur pred sejo, največkrat pa se zgodi, da dobimo dnevni red v roke šele pred otvoritvijo seje, toda nikomur ne pride na misel, da bi iz tega izvajal konsekvence. Konstatiram pa tudi, da so časniki vseh strank prinesli notico, ki pravi, da je seja občinskega sveta dne 12, t. m. Jaz sicer ne morem drugega, kot konstatirati, da je S. L. S. formalno v pravici zahtevati dnevni red 48 ur pred sejo, vendar pa imam pravico po našem sicer zastarelem poslovniku, skrčiti ta rok v slučaju nujnosti. Zato odstavljam vse druge točke z dnevnega reda, samo dve točki pa, ki sta zelo nujni, hočemo obravnavati danes: Ti dve točki sta: 1. Volitev po enega člana v obrtni odsek, v odsek za uboge In v klavnično ravnateljstvo in 2. finančnega odseka poročilo o dopisu županovem glede prispevka mestne občine za ranjence v vojni* na Balkanu. Poslovnik mi daje namreč pravico sklicati sejo tudi takrat, kadar je kaka stvar nujna in takrat se mi ni treba držati na rok 48 rok. Vršile so se nato volitve. Skruti-natorja s^. občinska svetnika Mallv in Dimnik. V vse tri odseke je bil izvoljen g. občinski svetnik Belič. Nato poda g. občinski svetnik M i 1 o h n o j a poročilo finančnega odseka na županov dopis, ki priporoča podporo mestne občine ljubljanske za ranjence v vojni na Balkana. Ljuti boj bojujejo na Balkanu Srbi in Bolgari za osvoboditev izpod turškega jarma. Krvavi so ti boji kakor malokateri. Na tisoče in tisoče ranjencev čaka na pomoč od zunaj, ker te male države ne morejo skrbeti za izdatno pomoč. Zato so darovale javne korporacije vsaka kolikor je le oremogla, da po možnosti ublaži trpljenje težko ranjenih. Zlastf naše glavno mesto, ki je imelo vedno odprte roke, kadar je šlo lajšati, kjerkoli bedo, ne sme sedaj zaostati. Zato priporoča žunan 3000 K za ranjence v vojni na Balkanu. Finančni odsek se pridružuje temu sklepu ter predlaga: Občinski svet ljubljanski dovoli 3000 K za ranjence v vojni na Balkanu, s katerimi naj župan razpolaga po svoji previdnosti za te ranjence. K besedi se oglasi g. občinski svetnik P a m m e r, ki govori glede dnevnega reda, da naj se ne ustvari kak prejudic nato pa predlaga, da naj se da vsota 3000 K na razpolago Avstrijskemu Rdečemu križu, da on razpolaga s to vsoto. Občinski svetnik g. S t a u d a -c h e r zahteva poimensko glasovanje o tem predlogu. Poročevalec se odpove besedi. Zupan: Po našem zastarelem poslovniku je dopustno poimensko glasovanje, če to zahteva nadpolo-vična večina. Predlog ne dobi nadpo-lovične večine vsled česar odredi župan glasovanje o predlogu g. občinskega svetnika P a m m e r j a , ki ga smatra za širšega. Predlog je ostal v manjšini, sprejme se pa odsekov predlog, s katerim se da županu na razpolago 3000 K za ranjence v vojni na Balkanu, da s tem denarjem razpolaga po svoji previdnosti. Nato zaključi Župan sejo ter naznani, da bo prihodnja seja dne 19. t, m. z istim dnevnim redom, ki pa se bo še enkrat razposlal 261. štev. SLOVENSKI NAROD. stran o. Španski ministrski predsednik ustreljen. Josć Canalejas, španski ministrski predsednik in najznamenitejši liberalni politik na Španskem, je bil včeraj žrtev atentata. Ob enajstih dopoldne je odšel iz kraljeve palače, kjer je bi! v avdijenci pri kralju. Od tam se je peljal v restavracijo Lazdi k zajtrku in potem je šel peš v ministrstvo. Na potu v ministrstvo je stopil neki moški k njemu, ga pozdravil ter trikrat ustrelil proti njemu. Ministrski predsednik se je zgrudil mrtev na tla. Mrtvega so odnesli v notranje ministrstvo. Morilec se imenuje Manuel Pardinos Serrato, ki se je rakoj po atentatu ustrelil. Pravijo, da je anarhist. Kdor pa pozna zgodovino Canalejasovega ministrstva, mora biti pač drugega mnenja. Jose Canalejas je bil pravzaprav ustanovitelj moderne Španije. V tenkih razburjenih časih je prevzel Canalejas vodstvo ministrstva. Španija je bila v znamenju revolucije. Ljudstvo ni hotelo in ni mojdo več prenašati klerikalizma, ki ga je že skoro d< polnoma izmozgal. In ko je kralj Alfonz februarja meseca leta 1910 poklical Canalejasa, naj sestavi ministrstvo, se je ta radevolie odzval ter sklenil voditi politiko, da oprosti Slonijo ?n njeno ljudstvo klerikalnega jarma. Preprečil je. da t: Itevfto samostanov vsak dan bolj naraščalo in da bi se v teh brez vseh davščin iz\ rševale najraznovrstnejše obrti in industrije. Uvedel je resnične versko svobodo, ki je bila dotlej le na papirju, uvedel posvetni šolski pouk, ki ga je vzdrževala drža\a. končno se mu je tudi posrečilo s pomočjo društvenega zakona omejiti velikansko število meniških in drugih redov, ki so naraščali r ::kor gobe po dežiu. Vatikan se je sicer uoiral ter preklinjal Canalejasa, toda ra se ri na to oziral, temveč šel svojo pot dalje. Vatikan je nato poskjšil s svojimi kreaturami nahujskati ljudstvo proti vladi, toda ljudstvo je ostalo mirno in se ni zmenilo za to, ker je bilo prepričano, da je politika Canaleiasova pravi hlae^s'nv a deželo. In ta politika, ki jo je odobraval v strogo katoliškem duhu vzgojeni kralj Alfonz, je povzročila in potešila kulturni in gospodarski razvoj prej tako zanemarjene in od raz-cerkvenili redov izmozgane Španije. In če je včeraj padel Cnnaleia^. zadet od atentatorjeve kroglie. tedaj smemo popolnoma mirno trditi, da te hi! ta atentat — sad klerikalnega hujskanja. Padel te Ferrer. padel je Caralejas, toda napredna in svobo-^elna ideia v Šnanskem ljudstvu n ni padla, temveč bo iz krvi :rtev še boli burno r Štajersko. Iz Celja, (Zveza narodnih društev) priredi v nedeljo, dne 17. L m. javna predavanja v Ormožu, Slo-i enski Bistrici, na Vranskem in v Trbovljah, v nedeljo dne 24. t m. na Bizeljskem in v Št. Petru pod Sv. morami, v soboto dne 23. t. m. zvečer pa v Sevnici in Brežicah. Povsod se bo predavalo o temi ,Balkanska vojna*. Iz Maribora. V Kamnici so se le te dni znova občinske volitve iz 3. razreda, ker je namestnija volitve za ta razred vsled pritožbe slovenskih klerikalcev razveljavila. Tokrat so bili zopet izvoljeni nemškutarji; slovenski klerikalci so spravili komaj — 18 glasov skupaj! Očividno ni nikdo za te volitve ničesar storil. Čemu potem gredo gospodje proti volitvam ugovarjat? Turistika v Celju. Letošnje leto smemo šteti med najživahnejše. Celjski odsek S. P. D. priredil je 8 izletov ter eno planinsko veselico na Mrzlici. Vseh obiskovalcev teh izletov je bilo 137; povprečno torej na en izlet 17 oseb. Razven skupnih izletov priredili so celjski člani S. P. D. celo vrsto izletov in tur po vseh slovenskih gorah. — Najbolj priljubljen in obiskan kraj je se vedno Mrzlica. Hausenbihlerjeva koča štela je letos do konca oktobra 216 obiskovalcev; po narodnosti 197 Slovencev, 14 Nemcev in 5 Hrvatov. Članov S. P. D. je bilo 38. Učiteljsko društvo za celjski okraj naznanja: Zborovanje dne 19. t. m. se ne vrši ob 10., ampak vsled ^stransko izražene želje ob 11. Pridite zanesljivo, pa vsi! Fr. Brinar, t. č. predsednik. Iz Celja. (Za »Rdeči križ balkanskih drža v«) je nabra-Ilana Diehlova na shodu političnega društva »Naprej« dne 9. novem-a v celjskem Narodnem domu 108 kron. Iz Braslovč. (Občinske volitve) so se vršile v našem trgu zadnji četrtek. Bili so večinoma izvoljeni klerikalci. Naprednjaki so se posebno intenzivno udeležili volitev v 2. in 3. razredu. — (Občnizbor našegaSokola)se vrši v nede- ljo, dne 17. novembra ob 3. popoldne pri Vrankoviču. Iz Maribora. Rodbinski večer moške podružnice C. M. D. se je zelo povoljno obnesel. Mala dvorana je bila nabito polna slovenskega občinstva vseh slojev. Spored je obsegal nekatere odlične točke, tako na pr. muzikalna predavanja gospodičen Brandlovih na klavirju in vijolini. Mnogo pohvale je žel tudi solo na cellu. Hvala prirediteljem in na svidenje na sličnem večeru! Iz Maribora. (Dva »nemška« županska kandidata.) Komaj je dosedanji župan dr. Schmiederer izjavil, da odstopi in že se je med našimi nemškimi nacii nialci vnel ljut boj za dedščino. Najprej je veljal za edinega dediča dr. Orose!. Sedaj pa je dobil kar naenkrat tekmeca v osebi finančnega komisarja dr. Res-nerja. Oba kandidata bi bila za »nemški« Maribor primerna župana, kajti njuno nemštvo je ravno tako pristno, kakor nemštvo mesta Maribora. Dr. Orosel je sicer letos že javno svaril Nemce pred renegati in se postavlja povsodi za trdno nemško korenino. Mož pa je pozabil povedati, da je sin tistega Orosla, ki ie bil kot rodoljuben Slovenec do smrti predsednik »Slovanske čitalnice« v Mariboru. Dr. Orosel ve gotovo najbolje sam, kako se imenujejo taki liudje. ki zaničujejo jezik in rod svojih očetov? Ali bi ne rdeli pravi Nemci v Mariboru sramote, da jim župani — dr. Orosel? In drugi županski kandidati, dr. Resner. je sin Savinske doline. Hudobni jeziki vedo povedati, da je nekdaj kot dijak ie-del v slovenski dijaški kuhinji v Cehu; stvar bi bilo zanimivo oreiskati. Žive pa tudi ljudje, ki so njegovega očeta kot Slovenca poznali. Kdo bi se zaničljivo ne smehljal, če bere r ročilo o ustanovnem sestanku »velikega nemškega volilnega odbora«? S kakim patosom je pozval dr. Orosel vse one. ik niso nemški nacijonal-ci, naj zapuste dvorano! A dr. Orosel vse one. ki niso nemški nacijonal-dolga vrsta enakih pristnih Germanov je ostala v dvorani. Za vse te reči pa mariborska iavnost večinoma ne zna. Škoda, da nimamo tu več no-beneea nemško pisanega lista! Iz Maribora. Že začasa lanskih usposobljenostnih izpitov na našem nemškem učiteljišču so se slišale pritožbe proti enemu izmed komisijskih predsednikov, ravnatelju deželnega ženskega učiteljišča, Frischu. Ta gospod je postal v zadnjih letih narodno silno nestrpen. Že lani je bilo videti, da si mož prizadeva škodovati z raznimi šikanami slovenskemu učiteljskemu naraščaju in koristiti nemškemu. Že lansko leto se ie z največjim naporom pregovorilo kandidate, da so odstopili od nameravanega štrajka, z obljubami, da bode prihodnjič boljše. Kaj 90 trpeli lani naši učitelji pri tem izpitu, bodo pač oni najlažje sami povedali. A glejte si vraga! Letos je bil začetek ravno isti kot lani. Že prvi dan si je dovolil g. Frisch protežirati neko nemško kandidatinjo, ki mu *e odgovarjala v primeri z obema Slovencema vse preje kot povoljno. Slo je to tako daleč, da je bila Nemki i/rečena sposobnost brez pomiselka. dr jim se je dovolila enemu Slovencu s pripombo »komaj in komaj«, rruirecra se je pa kratkomalo zavrnilo na pol leta! S tem je bila vendar tudi mera polna in sestavila se je spo.Menica, ki je že v rokah merodajnih faktorjev, dočim ie Šla posebna deputacija iskat pomoči pri drž. poslancu dr. Verstovšku. Ta je že v tej zadevi interveniral. Čuditi se moramo postopanju merodajnih faktorjev dež. šolskega sveta kakor tudi našega učiteljišča, ki dopuščajo, da predseduje komisijam trd in vrhu tega še zagrizen Nemec kakor je Frisch, ki ne zna niti trohice slovenski. Slovensko gledališče v Ptuju. Dne 17. novembra t. 1. priredi se igrokaz v treh dejanjih; »Svetinova hči*. Igra ima jako lepo vsebino in je do sedaj še po vseh odrih prav dobro uspela. Čisti dobiček predstave namenjen je za pogorelce pri Sv. Kungoti v ptujskem okraju. Kakor znano, je beda teh pogorelcev zelo velika, vsled česar je dolžnost vsakega človekoljuba, da jim priskoči na pomoč. Združite koristno s prijetnim in udeležite se v velikem številu prihodnjo nedeljo dobrodelne predstave. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Drobne novice. Sneg je padel po celem Spodnjem Štajerskem. V ponedeljek ponoči je začelo snežiti, v torek zjutraj je bila dežela popolnoma v zimski obleki. — Iz Gradca. V konkurz je prišel najemnik hotela „Goldene Birn", Oton Wagner. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. M. Osenjak. — Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Utonila je 5. t m. dveletna hčerka posestnice Jere Pelko v Prelogah. Mati je odšla na njivo in prepustila otroka nadzorstvu 9letne sestre Terezike. Otrok je utonil v domači mlaki. — IzPristove poročajo, da so neznani tatovi ukradli trgovca in zalagatelju piva Supanzu 30 sodčkov piva. Najbrže so to storili kaki nepoklicani gostje s Hrvaškega. -Iz Celja. Predsednik graškega nadsodišča vitez Pitreich je te dni inspiciral tukajšnje okrožno sodišče. Koroško. Ukradene dragocenosti v železniškem skladišču. V železniškem skladišču v Šentvidu ob Glini je ukradel neznan tat iz zaklenjenega kovčka zlato žensko verižico z obeskom v katerem je bil vdelan velik rubin in 6 biserov, zlato verižico s trakom, en zlat prstan in eno zlato zapestnico. Tat je odprl in zaprl kovček s ponarejenim ključem. Železnica in žandarmerija sta uvedli strogo preiskavo, ki pa do sedaj ni imela še nobenega uspeha. Požar. Pri Paternjanu je izbruhnil v soboto ogenj v velikem dvojnem kozolcu posestnika Mullerja. Kozolec je popolnema zgorel. Vnel se je tudi hlev, v katerem je zgorelo več prašičev in en dragocen konj, katerega so privlekli med požarom že do vrat, kjer pa se jim je iztrgal iz rok in bežal nazaj v hlev, kjer je poginil. Škoda je velika in bila je nevarnost, ker je bril hud veter, da se razširi ogenj po celi soseščini. Kako je nastal ogenjj še ni znano, govore pa, da je bil podtaknjeni. Razkrinkan zavratni morilec svoje matere. Svoječasno smo poročali, da so našli 13. sept. t. 1. v nekem 8 m. globokem jarku pod cesto ne daleč od Vajre blizo Trga mrtvo 64 letno kajžarico Nežo Stendlerjevo. Takrat je prevladalo mnenje, da se je žena ponesrečila. Kljub temu pa so nastale govorice, ki so sumile, da je bila žena umorjena. In res se je končno posrečilo orožnikom, ki so stvar tajno zasledovali, da so odkrili zavra-ten umor. Ženo je umoril njen sin Lorenc Stendler, ki je umor že priznal. Izpovedal je, da ga je mati vedno sovražila in silno preganjala. Da napravi neznosnemu življenju konec, je počakal mater oni večer ob cesti, zagrabil jo za vrat in vrgel čez pečine. Lorenc Stendler je znan kot nekoliko slaboumen, vendar pa je, kot ga sodijo domačini, odgovoren za svoje dejanje. Primorska. Čudna prijatelja. Ivan Grželj iz Vrtovina in Ivan Devetak iz Vrha pri Rubijah sta delala oba v Solkanu pri enem gospodarju in sta bila znana kot najboljša prijatelja. Minulo nedeljo popoldne sta kot običajno napravila izlet v Rožno dolino. Dobro sta se imela in prepevaje sta se vračala pod noč domov. Za razhodnico sta se oglasila še pri „Bajti" v Solkanu. Tam pa sta se pri vrnu nenadoma sprla, Grželj je potegnil nož in zabodel trikrat svojega prijatelja v prsi. Devetaka so odpeljali težko ranjenega v bolnico, Grželj pa je pobegnil, včeraj pa se je zglasil sam pri žendarmeriji. Iz sodne službe. Prvi državni pravdnik v Trstu dr. Josip Zanzovich pl. Stellamare je imenovan za dvornega svetnika. Za srbske ranjence. Hotelska družba Grgljan-Miramar je dala v svojem hotelu v Grgljanu na razpolago 15 sob z 1 eno ali dvema posteljama za ranjene in okrevajoče srbske častnike. Roparski napad. Na cesti via Poz-zo bianco sta napadla 28 letni Hektor Giraldi in 27 letni Anton Negode 32 letnega zasebnika Petra Vaskeca, ravno ko je ta govoril z neko žensko pred veznimi vrati. Eden napadalcev je pograbil Vaskeca za vrat in ga vrgel ob tia, drugi pa mu je začel stikati po žepih. Ženska je poklicala pomoč in po kratkem boju je policija aretirala predrzna napadalca. Splovljen e tretjega dreadno-ughta v ladjedel. pri Sv. Marku v Trstu, dne 30. t. m. ob pol 12 dopoludne. Dreadnought nosi ime: „Princ Evgen" i Cesar je imenoval za botro novega \ dreadnoughta nadvojvodinjo Marijo I Kristino. Slavnosti se bodo udeležili j poleg drugih oficijelnih vojaških in civilnih krogov tudi nadvojvoda Franc Ferdinand, vojvodinja Sofija Hohen-bergova in nadvojvoda Peter Ferdinand. Samomor. Včeraj ob pol 12 dopoldne se je zaprl v svoje stanovanje v Trstu 28 letni zidar Anton Favret in je pil phenilovo kislino. Ko so domaČi, katerim se je zdelo njegovo početje sumljivo, vdrli s silo v sobo, je bil Favret že mrtev. Vzrok samomora ni znan.« — V starem mestu se je zastrupila 18 letna prostitutka Rina Sainova. Vzrok, nesreča v ljubezni. Ženske sostanovalke so jo zasačile ravno ko je izpila steklenico strupa in so dvignile strašen krik. Sainovo so odpeljali v bolnico, kjer bo okrevala. Dnevne vesti. + Zmešnjava nad zmešnjava vla ■ sedaj v klerikalnem taboru. Čiru so nemški listi začeli prijemati dr. Šusteršiča zaradi njegovega govora v delegaciji, je ta hrabri mož hitro zlezel pod mizo. Grajo »N. Fr. Pr.« bi bil naposled še prenesel, dasi ima kolosalen respekt pred to politično rufijanko, ali posvarilo klerikalne »Reichspost« ga je zadelo v živo. Zatajil je »irredento«, za katero se je prej vnemal in pohodil »ilirsko cesarstvo«, za katero se je prej navduševal, ter oblekel zopet uniformo patrijota. Klerikalce je strahopetnost njihovega voditelja seveda hudo raz-dražila in zdaj zabavljajo na dr. Šusteršiča, kar se da. Jezi jih njegov preklic, jezi jih, da je pri vseh židovskih listih beračil, naj njegov preklic priobčijo in najbolj renitent-ni celo groze, da bodo nadaljevali tisto politiko, ki jo je bil Susteršič začel, pa jo sam zavrgel. Zmešnjava mora biti popolna, zakaj »Slovenec« je včeraj priobčil članek o Albaniji, ki se nikakor ne vjerna s tem, kar je razglasil dr. Susteršič v svojem preklicu. Vsega skupaj pa seveda ni preveč resno jemati. Mar je klerikalcem slovansko vprašanje — njini gre le za to, da morejo po turško vladati na Kranjskem in kjer imajo oblast. Fa bodo že učakali svoje Kumanovo, svoj Lozengrad in svnj Lile Burgas. + Spomin na septembrske dogodke. Dunajski namški listi hajska-jo na vojno zoper Srbijo. Ker se pa noben človek neče zanjo ogreti, skušajo razdražiti občinstvo s tem, da izmišljajo grozotne storije, kako Srbi koljejo najnovejše ljubljence avstrijske vlade, albanske roparje in morilce. To početje se vrši v listih, ki jih minister Berchtold plačuje iz Javnega denarja. Edino »Arbeiter Zeitung« je tako poštena, da prizna-* va, da je vse to pisarjenje grda smrdljiva laž. Mi se doslej za to početje koruptnega in ničvrednega dunajskega časopisja nismo zmenili. Balkanski narodi bodo že avstrijskim trgovcem in fa^rlkantom vse to pošteno plačali. Naj ti trgovci le gredo po vojni na Balkan, pa bodo občutili, kako smrtno sovraštvo je tamkaj zbudilo avstrijsko početje in zlasti pisarjenfe dunajskega časonisja. Med najostudnejše nemške liste spada »Deutsches Volksblatt«. Tudi ta list huiska na vojsko in hujska z izmišljevanjem vsakovrstnih laži, kako Srbi koljejo Albance. A to temu listu še ne zadostuje. Kanalia piše v isti sapi tudi o septembrskih dogodkih 1. 1908. v Ljubljani. Takrat so bile pobite nemške šipe, tekla je pa slovenska kri. Dunajski lopov pa pisari, kakor da se je takrat Nemcem v Ljubljani godilo tako, kakor zdaj laže, da se godi Albancem; piše tako. kakor da so takrat Nemce v Ljubljani klali in morili. Verjamemo, da ljubljanski Nemci niso v nobeni zvezi s tem pisarienjem in ne zadene jih nobena odgovornost za to falotstvo, pribiti pa je bilo treba ta spomin na septembrske dogodke, da spozna naša iavnost, kako in s kakimi sredstvi neti nemško časopisje sovraštvo zoper Slovane in Slovence. Plačalo pa se bo vse, prav vse! . . . + Gospoda, kje ?e namet? Včeraj ves dan so prihajali orožniki v Ljubljano. Ljudje so začudeno stikali glave in spraševali, kaj se je zgodilo, kaj se pripravlja. A nihče ni vedel dati odgovora. Zato so se širile naj-fantastičnejše vesti. Tako se je na primer govorilo, da je nastalo nevarno vrvenje v vojašnici štajerskega 27. pehotnega polka. Seveda ni bilo na tem niti trohice resnice, toda govorilo se je o tem in to je dokaz, da si ljudje absolutno niso mogli tolmačiti čudne koncentracije orožništva v Ljubljani. Šele proti večeru je bila rešena uganka, ko je občinstvo videlo, da so orožniki in redarii zastraži-li mestno hišo. detektivi na zavzeli galerijo mestne zbornice. Šele sedaj je bilo vsakomur jasno, da je eksce-lenca Schwarz dal v Ljubljano pozvati oboroženo orožniško moč zato, ker je bila na dnevnem redu seje občinskega sveta točka o prispevku mestne občine za balkanske ranjence. Stvar bi bila smešna, če bi ne bila tako neznansko neumna! Sam bog vedi kaj si je oblast mislila, da je ukrenila take obsežne varnostne odredbe, kakor da bi se v Ljubljani pripravljala pravcata revolucija! Pa vendar menda še ni upor in vstaja, ako kakšna javna korporacija žtrvu-je kakšno vsotico v človekoljubne namene! Pa kakor se zdi, bo v Ljubljani že tako. Če bi v Ljubljani darovali za Culukafre magari milijone, bi bilo vse prav in v redu, še kakšno pohvalo bi dobili, a za balkanske ranjence, za katere žrtvuje ves civilizirani svet, bognezadeni. Pravijo, da se je morda oblast bala demonstracij. V vsej državljanski ponižnosti bi vprašali, kakih* neki? Sicer pa morda smatra visoka oblast že za demonstracijo, ako kdo izreče pohlevno in ponižno, kakor se raji spodobi, svoje simpatije junaškim boriteljem »za krst častni i slobovu zlatnu«? Zdi se, da je tako. Tn če je tako, potem je čisto v redu, ako občinski svet ni hotel manifestirati svojih simpatij v senci bajonetov in pod nadzorstvom biričev. Pravijo, da je na 1 Hrvaškem zlo, toda če uvažujemo, da v Zagrebu komisar Čuvaj ni zaviral manifestacije ondotnega občinskega sveta za balkanske junake, potem moramo v svojo žalost priznati, da so razmere na Kranjskem malo-dane bolj poniževalne, kakor na Hrvaškem. Če pa je to koristno in dobro, o tem naj razmišljajo — drugi. + Znamenita misel. Nemškim klerikalcem moramo izreči svoje posebno priznanje. Sprožili so znamenito, občudovanja vredno misel, in če se uresniči, bo Avstrija lahko še zadobila prvenstvo na svetu. Vse države imajo kolonije, samo Avstrija jih nima. Turčija je zdaj razbita, še toliko moči nima, da bi vzdržala svoje gospodstvo v Mali Aziji — čas je torej, da se Avstrija polasti enega dela teh dežela. Klerikalci so za to, da si Avstrija pridobi — Palestino. Kar besed ne najdemo, da bi dostojno izrazili svoje soglasje s to izvrstno mislijo. Avstrija je danes najbolj klerikalna država na svetu in torej gotovo poklicana, da vzame v oskrbo sveto deželo. Palestina je sicer malo rodovitna in tudi trgovinsko nima posebne vrednosti, ali vendar bi bila najprimernejša za avstrijsko kolonijo. Sicer jo skušajo kolonizirati Židje, no, pa s temi bo Avstrija kmalu na čistem, saj znajo ravnati samo s starimi hlačami, ne pa s puškami in kanoni. Klerikalcem ugaja ta načrt toliko bolj, ker ima avstrijski cesar že sedaj naslov »kralj jeruzalemski«, ker bi se dala Palestina lahko kolonizirati in ker mislijo, da pojdejo tisti, ki se zdaj selijo v Ameriko, z veliko večjo vnemo v Palestino, kjer sicer ni prilike za zaslužek, pa toliko več za molitev. Z oduševljenjem pritrjamo torej temu predlogu in upamo, da grški, ruski, armenski in drugi popje. ki čepe okrog svetega* groba, vendar ne bodo Avstriji delali težav. + Dr Susteršič, hrvaški pravaši in politika. Iz Zagreba se nam piše iz pravaških krogov: »Vodja vaše klerikalne stranke dr. Susteršič je hrvaške oravaše privezal nase s striktno obljubo, da bo zastavil vse svoje sile na merodajnem mestu, da se odpravi komisarijat na Hrvaškem. In res je interveniral na najmerodajnej-šem mestu glede Čuvaja. Toda tu je naletel ne samo na odpor, marveč tudi na tako neprijazen sprejem, da je bil v dno duše užaljen. Posledica tega nastopa na merodajnem mestu proti Šusteršiču, je sedaj obstrukcija slovenskih klerikalcev in hrvaških pravašev na Dunaju.« Po dolžnosti kroničarjev beležimo to vest, poslano nam iz Zagreba, ne da bi zanjo prevzemali kake odgovornosti. -f- Volitev župana v Prečini. V slučaju, da se ne vloži od napredne strani ugovor proti občinskim volitvam — in kakor se čuje, se ugovor ne vloži — se bode volitev novega župana vršila že v soboto. Zdaj se bije hud boj med dvema kandidatoma, ki pa sicer pripadata oba klerikalni stranki. Župan bi bil rad dosedanji podžupan Turk v Bršljinu, s čemer soglašate tudi podobčini Dol. Kamnica in Bršljin, a še raje bi bil župan znani France Vintar, ki je moral vsled zadnjih volilnih sleparij odložiti županstvo. Čudno vlogo pri tem boju pa igra prečinski župnik Šmidovnik. ki napram javnosti soglaša s Turkovo kandidaturo, sicer pa na vse kriplje dela za izvolitev Vintarja. Vintar je baje obljubil župniku dati 1000 K za pokritje dolga na novi cerkvi, ako bo on izvoljen ?a župana. + Promocija. Odvetniški kandi-dat gosp. Mark Natlačen bo v sredo, dne 13. novembra na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava. — Čestitamo! — Nekateri hišni posestniki še do danes niso predložili popisnih pol za letošnjo šolsko matriko, dasi je tozadevni rok že potekel pred več tedni. Vsi ti se bodo zaradi svoje netočnosti morali zagovarati pred oblastvom. — Ljubljanski defravdant Kus prijet. Iz Ženeve poročajo, da je on dotna policija aretirala v hotelu blizu kolodvora 21 letnega avstrijskega podanika Evgena Kusa, ki je bil blagajnik pri kemični tovarni v T jublja-ni in poneverii šek za 18.006 K tat nato zbežal. Od tega denarja je Ku! izdal tekom devetih dni 6000 frankov. Kusa dolže tudi, da je ukradel \ Italiji 130.000 lir. V znamenju noža. V Praprečat pri Višnji gori je pilo dne 20. oktobra t. 1. v neki gostilni več fantov, ki jiir pa žilica ni dala iti domov, dokler ne poizkusijo svoje moči in svoje koraj-že. Res je začel prepir 27 let star kmečki fant Tone Štrekelj. Beseda je dala besedo, dokazovalo se je ; pestmi in noži. Posebno trmoglav jf bil čevljar, 251etni France Košir, k kar ni mogel razumeti, da bi vsele in povsodi imel prav le Štrekelj. Kc mu Štrekelj z roko ni mogel dokazati svoje pravice, je segel po nož ir sunil Koširja v desno roko, kater', mu je popolnoma prdrl. Košk pa še ni verjel, da ima Štrekelj prav in j« Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 261 Štev. šel orožnike vprašat. Razsodila bo sodni j a. Napad na cesti. Alojzi] Rugelj z Mirne je znan in slovit pretepač, ki jo je sicer že večkrat pošteno tzku-pil, vendar ga to Še nikakor ni izučilo. Pri najmanjšem povodu začr.e pretep in ima takoj v rokah nož ali kamen. Ce pa dolgo ne dobi nobenega povoda, začne pa pretep kar na celem, sicer ni zdrav. Dne 6. oktobra t. L je Šel Rugelj po cesti proti Mirni ter je ravno razmišljal, koliko časa se že ni z nikomur poizkusil. Kakor nalašč mu prideta nasproti Alojzij Bevc, posestnik iz Stare *o-re in njegov sin France Bevc, ki sta se vračala z Mirne domov v Staro goro. Ko ju sreča Rugelj, je začel groziti jima in vihteti nad njima kol. Udariti si pa vendar ni upal prav. Sli so vsak svojo pot, toda Rugelj je še vedno zabavljal in grozil. Ko se Alojzij Bevc enkrat obrne proti njemu, mu vrže Rugelj velik kamen v desno lice s tako silo, da se je Bevc nezavesten sesedel. Sin je pobral očeta, ko je le-ta prišel zopet k sebi, in ga je vodil pod pazduho domov Rugelj je vrgel proti njima še en kamen in je zopet zadel Alojzija Bevca na levo roko. Rugelja. ki je pravi pravcati neotesani kmečki »nikelj*. so orožniki ovadili pristojni sodniji. Spuščanje kasona v Krko. Iz Novega mesta: Spuščanje kasona v Krko je projektirano za danes, sredo dopoldne. Kason so že toliko dvignili, da so mu podložili z močnimi železniškimi tračnicami opremljene poševno v Krko obrnjene tire, po katerih bode kason drčal iz sedanje pozicije ob bregu doli v vodo. Včeraj hi izgotavljali zadnje priprave ter pri tej priliki povabili tudi vašega poročevalca, da si je ogledal notranjščino te^a oPTomneea železnega orjaka. Kason je 12 m dolg, 7 m š*rok, 5 m visok, a k tej visočini pridejo veliki vhodni obroči, skozi katere bodo Šli delavci po stopnicah, ki so posamezne na obroče pričvrščene, v notranjščino, v kojo se potom posebnega stroia dovaja zrak. Orjak tehta ok sfi 40.000 kg. Spodaj je podoben velikanskemu zvonu, manjka le pri zvonu običajna okrogla oblika. Kaka 2 m od zdolej navzgor je kason z močnimi ploščami in hermetečno za-zaprt. Do tja bo segala voda dokler bo plaval do odločenega mu mesta. Potem seveda, ko ga s Domočjo čolnov spravijo na mesto kjer bo ostal, se izžene voda potom od zgorei proti dnu pognanega zračnega pritiska, tako. da bodo delavci mogli pod kasom delati sredi Krke — na suhem. Kason je delo češko - moravske tvrdke, delo nadzoruje inženir Turna. Pri sestavi so bili zaposleni večinoma češki monterji, ki so s svojim vztrajno marljivim trudom tudi ob vremenskih neprilikah našim delavcem pokazali kaj premore žilavost češkega delavstva. Za danes bod- le še omenjeno, da kason razun vhodnih obročev ostane za vedno v Krki in ne kakor nekateri mislijo, da se ga bo po zgradbi podstavka zopet potegnilo vun. Vlomi in tatvine. Dne 31. oktobra t. 1. je prišlo v Postenovas več hrvaških ciganov, ki so po ciganski navadi beračili, prerokovali in kovali po vasi. Ljudje jih niso bili nic kat veseli, ker cigan ni kmalo zadovoljen s kako stvarjo, odreči si pa nihče ne upa, če ga cigan poprosi daru Zvečer so se spravili cigani navidez k počitku. Po noči med eno in drugo uro so pa slišali ljudje Jožeta Kvar-tuha v Postenivasi sumljiv ropot. Vendar pa ni šel nihče gledat, ker so mislili, da povzroča t? ropot veter. Zjutraj so pa videli, da je bilo v pritličju vlomljeno in vdrto eno okno in da so prišli neznani uzmoviči v sobo. kjer so vzeli 150 K papirnatega denarja, eno srajco, klobuk, suknjič, spodnje žensko krilo in dva para čevljev. Škode je čez 200 K. Stanovalci so takoj imeli na sumu cigansko tolpo in tudi orožništvo je bilo mnenja, da so cigani storilci. Zato so zvezali Izo Gomana, Abrama in Josipa Gomana in tri cigane z imenom Janko Goman. Odvedli so jih v sodne zapore. Zima ga je vzela. Tvrdka Bernardo Maoni je imela v Pleterskih gozdih žago in je tudi kuhala oglje. Nabavila si je lokomotivo za cestni promet in izvažala iz Št. Jernejsklh gozdov v Novo mesto oglje in lesne pridelke na veliki strah voznikov, katerim so se plašili konji pred spa-ko in v veliko nejevoljo cesto vzdr-žujočih činiteljev, ker je ta kolosalni voz pokvaril vso cesto. Dne 10. novembra t. L pa je Bernardo Maoni vse poprodal in pobegnil, menda v Italijo, pustivši tu ogromne dolgove. Njegov ravnatelj Basi je pobegnil že davno popreje. Oba je vzela zima. Strela — pozna obiskovalka. V noči od 11. do 12. t. m. razsajala je v Logatcu huda nevihta s sneženim metežem. Grmelo in treskalo je tako, da bi človek mislil, da se nahaja na balkanskem bojišču, kjer grme sedaj tooovi. Okoli 4 ure zjutraj treščilo )t v kozolec posestnice Marije Tršar iz Broda št 1, ki Je bil v trenotku v ognju. Po transmisijski žici zdrčala je strela v hlev in ubila dve kravi. Iz hleva odskočila je strela v vežo, kjer je razmetala razne posode in se na to zgubila v zemljo. Na srečo strela ni udrla v sobo, ki se drži veže in kjer je spala družina. Kozolec je kljub takojšnji pomoči Dol. Logaškega gasilnega društva tekom ene ure pogorel do tal in ž nJim cel letošnji pridelek sena in drugih poljskih pridelkov, Škoda znaša nad 3000 K. —i. Iz Rakulika pri Postotni se nam piše: Od naše vasi, ki je 100 m. nad Hruševjem ležeča, in z državno cesto le po slabi občinski poti zvezana z Orehkom, nas veže samo gozdna pot, gotovo še niste dobili dopisa. Žal da tudi naš prvi dopis ne more ničesar dobrega poročati. Leto za letom imamo požare. Pred nekaj leti je pogorela cela vas, in je, preje tako trdna, omagala. Ljudje se selijo v Brazilijo. In zadnja leta, vsako leto požar, slabe letine. In sedaj! Bilo je 10 t. m. Zasvetilo se je zopet v vasi, ob 4. zjutraj. Prestrašeni so se zbudili ljudje. Gorela je novozidana t. j. „županova" hiša, na kateri je bilo zgoraj obilo sena spravljenega. Vse je bilo v strahu. Tedaj v najhujši sili, prilete kaznjenci, ki so uslužbeni pri g. graščaku Dolencu v Orehku, 20 mož pod povelj-ništvom g, nadpaznika Avgusta Poto-karja in g. paznika Ivana Lenčeta nam v skrajni sili na pomoč. Delali so z nadčloveško močjo, ter si zaslužili našo srčno zahvalo. Slavna c. kr. žandarmerija iz Razdrtega ter ondotna požarna bramba, ki radi odaljenosti niste mogli tako hitro priti na pogorišče ste z vzgledno požrtvovalnostjo sodelolovali, da se ogenj, ki je upepelil novozidano hišo in hlev, ni razširil na vso vas. Gospodje poveljniki kaznjencev in seveda kaznjenci z njimi, so ustrajali kakor tudi drugi, do 10. ure dopoldne za kar bodi vsem izročena presrčna zahvala. Zavarovalna društva pa naj se tudi spomnijo srčnih gasilcev, ki so tudi nje obvarovali slučajnih občutnih stroškov. Kinematograf »Ideal«. Samo danes in jutri še se predvaja krasna detektivska učinkovitost »Železna roka proti beli rokavici,« Ta slika je jako zanimiva in vzbuja napeto po^crnost od začetka do konca. — Tudi legenda »Mali palček« je iz vr str a in igra mali Mirko naravnost iz! o no malega palčka. — Za smeh s' rbi znani komik Moric (Prince) v igri »Moric v zadregi«. »Ako m* 9*~ tina dan zašije solnce. ?e v fr°h d^eh s^e^, orav; stara prislovic*?. In res. V ponedelfHr je bilo vreme sicer kislo, a solnce se je Mo le nrikaralot. * 'resničp~;i ir ni bilo treba čakati tri dni, marveč se je že isto noč jelo bliskati ter močno grmeti in deževati; zjutraj smo pa vstali na belo. Istotako je tudi včeraj cel dan pomalem snežilo. Danes ponoči je nekoliko pomrznllo in bilo je pričakovati da se zjasni. Pi deveti uri zjutraj je pa zopet začel nadati sneg, kakor bi se »cigani trgali«. Ceste so vsled južnega vrtat na zelo mokre in ako nimaš prav dobrega obuvala, imaš iakoi »nrah v čevljih*. Vozni promet vsled tega že nrecej trpi in tudi telefonsko oir-rež-ie je že ponekod zmešano. P' s< bnc. neprijetno je to hišnikom in pr vijo da so si prezgodaj morali jeti s užiti stanovanja. Znamenje časa. Včeraj in -ed-včerajšnjem se je pri tukajšnji policiji zglasilo 8 oseb, ki so bile bre^ dela in jela in so prosile, da se jih prenoči v zaporih. Rodom so bili: eden iz Pieschena, eden iz Brunšvi-ga, en Dunajčan, trije Hrvatje in d\a Štajerca. Po poklicu so bili: eden delavec, eden trgovski pomočnik, eden strugar, eden podobar, ed^u kljj;av-ničar, dva pa livarja. Vsi sk.ioai P > imeli 4 K 12 v denarja. Policija je siromakov prošnji ugodila. Sama sodnik. Včeraj se je neka gospodinja s svojo služkinjo zaradi neke malenkosti sporekla. Ker pa Ivanka ni hotela molčati in je lejezik-Ijala bodisi že opravičeno ali neopravičeno, je gospodinja pograbila šibo in jo začela z njo tako krišpati. da jo je na obrazu telesno poškodovala, nakar je šla ta k zdravniku ter zadevo prijavila pristojni oblasti. Delavsko gibanje. Včeraj so je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 56 Slovencev in Hrvatov, nazaj je prišlo pa 10 Hrvatov in okoii 100 Črnogorcev in Macedoncev.V Buchs je šlo 35, v Heb 19, v Line 16. na Dolenjsko 27, v Kočevje pa 17 Hrvatov, 25 Macedoncev in 40 Hrvatov se je povrnilo iz Nemčije. Izgubljeno in najdeno. Vdova Julija Bizjakova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in zastavnim listkom. — Zasebnica g. Roža Fickova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Hlapec Jožef Sršnik je izgubil denarnico, v kateri je imel 21 K denarja. — Čevljar-jeva žena Marija Mihačeva ie izgubila nov ženski čevelj. — Ga. Minka Modecova je izgubila temnozelen svilnat dežnik. — Uradnik k. Ivan Lapajne je našel zlato zapestnico, katero dobi izgubiteljica v odpravni-štvu c. kr. finančnega ravnateljstva od 8. zjutraj do 2. popoldne. Semen) za kože in kožuhovlno bo v ponedeljek, dne 18. novembra, in sicer kakor običajno v skladiščnih prostorih špedicijske in komisijske družbe »Balkan«, Dunajska cesta 33. Nove žrtve Hafnerjevega no-tarijata v Kostanjevici. Kakor smo že v sobotnem poročilu zadevno obnove Hafnerjeve afere javili, je dr. Slane pred svojim zagovorom stavil še predlog na zaslišanje priče Marije Tršelič, oosestnice iz Pristave, v to svrho, da se vzklic-no sodišče še bolj prepriča o Hafnerjevem značaju ter obenem verjetnosti Hafnerjevih prič, osobito njegovega prijatelja oficijanta Petrov-čiča. Dr. Slane je pri obravnavi iz sodnega akta, v kojem Urbančič prosi sodišče na zaslišanje priče Marije Tršelič, navedel sledeče: »Obto-žitelj Mate Hafner polaga posebno važnost na to, da naj bi bil Urban Zupančič Francetu Petrovčiču rekel, da hoče Hafnerja uničiti, pa če ga tako ali tako. Petrovčič in njegova žena sta pri obravnavi pri okrožni sod-niji v Celju to tudi potrdila. To pa nI res! Petrovčiču ali njegovi ženi Urban sploh nič rekel ni. Petrovčič je bil leta 1907. ofici-jant pri okrajni sodniji v Kostanjevici. Petrovčič in Hafner sta bila takrat močna prijatelja. Petrovčič je bil med uradnimi urami in po istih večkrat v Hafnerjevi pisarni zaposlen — pomagal je Hafnerju, kjer je le mogel. Dokaz: Oficijal Karel Koro-schetz, sedaj v Kočevju. S PetrovČičem Urban o Hafnerjevi aferi nikdar govoril ni. Iz naslednjega se razvidi, kaj je vse zamAgel Petrovčič za svojega prijatelia Hafnerja storiti in sodni dvor bo razvi-del. koliko je na pričevanje Petrov-čiča dati: Leta 1906. je Marija Radkovič, posestnica v Glohočicah, Jakobu Ko-privniku v Dol. Prekopah vinograd prodala. V dotični pogodbi ni bilo natančno povedano, kako daleč ta vinograd sega. Zraven ?e imela Marija Radkovič še drug vinograd. Med RadkoviČevko in Koprivnikom se je vnel po sklenitvi kupne pogodbe prepir, kako dalej Koprivnikov prodani vinograd sega. Koprivnik je na dolenjem, s travo cbrašenem delu, travo no- osi! in Pn 'ko' P ga |p rad; tega tožila pri sodniji v Kostanjevici radi motenja posesti. Pri obravnavi je bil narok preložen. (Predsednik vzklicnega sodišča tu govornika prekine, češ, kaj pa ima ta civilna stvar s to Hafnerjevo kazensko afero opraviti. Dr. Slane: Zelo veliko. Prosim potrplienja. da slišite konce, kako se je Hafner obnašal in njegov prijatelj Petrovčič. Predsednik: Torej prosim kratko. Dr. Slane nadaljuje): Ko sta Koprivnik in Radkovič iz sodne sobe šla in Radkovič napre] po stopnicah, je Kidrič, Koprivnikov zet, prosil Marijo Teršelič, posestni-co v ?utni (sedaj v Pristavi), da na) Radkovičko pokliče nazaj in se bo Koprivnik glede spornega sveta z njo poravnal. Marija Teršelič je šla za Marijo Radkovič in jo nazaj pripeljala. — Dr. Slane opisuje, da in kako ste se ti stranki tamkaj med seboj poravnali in da je Radkovič ponuđeno ji spravo sprejela. Nato nadaljuje: »Čez nekaj časa potem v letu 1907. je Koprivnik RadkoviČevko na priznanje lastnine tega koščka zemlje pri c. kr. okr. sodišču v Kostanjevici tožil. Marija Radkovič ie pooblastila notarja Hafnerja, da jo v tej pravdi zastopa, in ga informirala, da se je radi v tožbi omenjenega sveta s tožnikom Koprivnikom že poravnala, tako, da je Koprivnik dotični svet izrecno za njeno last priznal in mu povedala, da sta bili takrat tudi dve priči navzoči ter ga prosila, da to poravnavo v sedanji pravdi ugovarja. Hafner je zastopstvo prevzel, v pravdi obravnavah gorenjega ugovora pa ni navedel, ni trdil, kar bi moral glede te poravnave trditi. Pri obravnavi se je s Koprivnikovim zastopnikom (dr. Slancem) spri ter prezrl ta ugovor navesti. Vsled tega je Radkovič to pravdo izgubila. Morala pa bi jo dobiti, če bi bil Hafner gorenji ugovor navedel. Tozadevni priziv je bil brezuspešen. Istotako brezuspešno je ostalo tozadevno obnov-no postopanje. Radkovič je imela ogromne stroške, njeno posestvo je prišlo na boben. Zdaj se stvar zasuče proti Hafnerju. Radkovič ga je namreč tožila na ugotovitev da mu je pred obravnavo v Koprivnikovi pravdi kot informacijo tudi povedala o takratni medsebojni poravnavi s Koprivnikom, ki ji je takrat izrecno priznal, da ie omenjeni svet njena last. Ker Hafner kot njen zastopnik tega pri razpravi ni navedel, |e pravdo izgubila in si nakopala nepotrebnih stroškov. Kaj je zdai storil Hafner? V bojazni pravdo izgubiti, nakar bi moral svoii klijentinji vse stroške povrniti, kar bi bilo zanj težko, ker je bil med tem že vsled svoje afere obsojen in suspendiran, je sklenil se tako zagovarjati, da se poprime dokaza, da se Radkovič in Koprivnik nista tako poravnala kot Radkovič trdi, ampak da se je poravnala le pravda radi motenja posesti, da sta se le glede poko-šenja poravnala. To je Hafner skušal po pričah dokazati. Mislil si Je, če se mi ta dokaz posreči, potem v tej pravdi o kaki malomarnosti od moje strani ne more biti govora, potem mi Radkovič take informacije tudi dati ni mogla. In že je imel eno pričo v mislih, ki bi mu pomagala. Marija Teršelič je bila takrat Hafnerju okoli 1400 K dolžna. V njeni dedni stvari po svoji materi je Hafner delal kot komisar in jo je tudi pozneje zastopal. Hafner vloži pripravljalni spis, v kojem prosi, da Marijo Teršelič in nekega Pavtoviča iz Izvir k obravnavi povabi, čemur je sodišče ugodilo. Ko je Teršelič prejela povabilo kot priča, se Hafner napoti k nji na dom, da z njo o tej stvari govori. Ker je ni dobil doma, je njenemu možu naroČil, naj takoj svojo ženo pošlje k njemu na dom. Priča je res prišla. Hafner jo pozove v svojo sobo, vrata zaklene, nakar ji celo stvar obrazloži. Rekel ji je, da je njo za to za pričo ponudil, da ona izpove, da se je takrat, ko sta se Radkovič in Koprivnik med seboj poravnala, ie o tem govorilo, da se tožba radi posesti poravna, da se je šlo le za nekaj pokošene trave, ne pa, da je Koprivnik priznal, da je sporni svet last Marije Radkovič in da je obljubil mejnike postaviti. Hafner je silil v njo In jo prosil, da naj kot priča reče, da se je takrat le za travo šlo, o lastnini ali o priznanju lastnine pa se ni ničesar govorilo. Teršelič je nato Hafnerju rekla, da tega ne more pričati, ker ve, da je Koprivnik takrat nasproti Radkovič lastnino priznal ter obljubil mejnike postaviti. Nato je Hafner Marijo Teršelič štirikrat nagovarjal in jo prosil, naj mu ona s svojim pričevanjem pomaga, da naj tako priča, kakor on želi. Teršelič (najbrže v bojazni pred Hafnerjem) se je nazadnje res tako naredila, kot da hoče Hafnerja ubogati. Pri eni tej priliki je Hafner Ter-^eličevki tudi obljubil, da ji bo neka; od svoje terjatve odpustil. Če bo tako kričala, kot ji je on povedal. Nasprotno pa ji je tudi zagrozil, da bo zaprta, ako bi rekla, da je bilo dogovorjeno o priznanju lastnine. In sedaj pridemo k Petrovčiču. Ko je Teršelič že imela vabilo za to pričevanje, se je nekoč na hodniku Vostanjeviške sodnije sešla s PetrovČičem. Ta jo je prosil, da naj Hafner-iu v tej pravdi pomaga s tem, da naj kot priča pri sodišču izpove, da se je pri omenjeni poravnavi govorilo le od pokošene trave in od motenja posesti, da se pa ni prav nič govorilo tudi o priznanju lastnine ter o stavit-vi mejnikov. Tudi ob drugi priliki, ko je bila Teršelič nekoč s Petrovčičem sama v sodnijski sobi, jo Je Petrovčič zopet prosil, da naj tako govori, da bo Hafner pravdo dobil, kar se bo na le tedaj zgodilo, če bo pričala, da Koprivnik in Radkovič takrat glede lastnine spornega dela zemlje nista nobene poravnave sklenila, ampak sta jo le glede motenja posesti, radi pokošenja trave. To torej je oni Petrovčič, ki je v Celju kot Hafnerjeva oprostilna priča rekel, da hoče Urban Hafnerja uničiti tako ali tako. To pa je tudi oni Mate Hafner, kateri ni zmožen priče h krivemu pričevanju zapeljavati. Teršelič je bila potem v pravdi Radkovič s Hafnerjem kot priča zaslišana. Po takih prigovarjanjih, kaj je ta priča izpovedala? Vprašana o večkrat omenjeni poravnavi med RadkoviČevko ter Koprivnikom je izpovedala resnico; ravno tako tudi druga priča Juri Paviovič Oba sta izpovedala, da se je dotična poravnava sklenila tako, da je Koprivnik Radkovičevki priznal latnino do spornega prostora, da ji je odstopil dotični del posesti ter obljubil postaviti mejnike. Kaj pa se je zdaj zgodilo? Zdaj je Mate Hafner sodniku predložil neko od njega pisano dozdevno protokola-cijo pogovora z Marijo Teršellčevo. Ta spis slovi: M. Teršelič izpove: Pred obravnavo smo se menili na ganku. Kodrič me pozna in mi je pred obravnavo pravil, da se bodo tožili, po obravnavi je pa rekel, da se ne kaže pravdati, ker bo izguba in je škoda komisiiona. Prosil me ie Kodrič, da naj pripeljem RadkoviČevko, ki je že odšla po štengah nazaj. Šla sem za njo in jo pripeljala nazaj. Potem smo ji prigovarjali, da naj se poravna, jaz in Kodrič in neki sodni sluga. Kodrič je rekel, da se ne bo pravdaU da ne mara, da bi bil komi- sijon in raj stroške plača. Pogovarjali so se tudi radi neke trave, katere, ravno ne vem. Stari, namreč Koprivnik, ni nič govoril. Kodrič je rekel, zdaj se ne bomo tožili, bodemo prijatelji in so si v roke segli. Radkovič je tudi pravila, da takrat, ko so pismo delali, je ona mislila, da naj gredo mapo pogledat. Pa niso šli, ker je bila tema. Koliko je za travo zahtevala, ne vem, tudi ne vem, koliko ji je dal. Ko sodnik ta spis preči predoči in prebere, ona izjavi: Ne vem, če sem res tako govorila, vem le to, da je notar rekel, da bom zaprta, če bom tako govorila, kakor sem mu povedala, da sem slišala. Tudi ne vem, če sem pred kakimi tremi tedni potrdila to izjavo kot resnično. (Torej je Hafner priznal, da je Marijo Teršelič tudi drugikrat zasliševal o tej stvari.) Razpravni sodnik zdaj Mariji Teršelič ni verjel, in tudi Pavloviču ne, in posledica tega je bila, da je tožbo Marije Radkovič proti Hafnerju zavrnil. Uboga Radkovič je na ta način prišla ob svoje malo premoženje. V pravdah s Koprivnikom so bili narasli ogromni stroški; te bi bil moral Hafner plačati, če bi bil sodnik v pravdi Radkovič proti Hafnerju verjel pričama Teršelič in Paviovič. Tako je Mate Hafner v svoji pravdi z Marijo Radkovič delal. Z zapisnikom, ki ga je predložil sodniku, je imel namen, sodnika pripraviti do tega, da ne verjame priči Teršelič, če bi ista resnico govorila, mu ne hotela pomagati iz zagate s krivim pričevanjem. Dokaz vsemu temu: Marija Teršelič, posestnica sedaj v Pristavi, ki je prišla k tej (Urban-Hafnerjevi ob-novni obravnavi), da se, če treba kot priča zasliši. Predsednik: Odstopite to državnemu pravdništvu! Dr. Slane: Vem, ali po mojem mnenju spada stvar tudi semkaj, da se slavni senat prepriča o verojetno-sti Hafnerja ter Petrovčiča, ki je v tej razpravi znatna priča v prilog Hafnerju. Nato dr. Salnc zaključuje: »Hafnerju se je njegova zvijača, da je svoj spis.kojega vsebina se Je z izpovedbo Marije Teršelič križala, v pravdi C I 113/9 civilnemu sodniku predložil, dobro obnesla.. Hafner Je bil na Marijo Teršelič jezen, ker ni tako govorila, kot je on hotel. Ko je - Teršilič šla iz sodne sobe, je prišel Hafner zanjo in ji na hodniku rekel: pa bi vsaj prej povedala, da boste tako govorila, pa bi vas ne dal za pričo. Poznala me boš še. baba I To tudi dokazuje, kaka priča je Petrovčič za Hafnerja, in dokazuje, kako je Hafner tudi v diugem slučaju delal, ko se je šlo za njegov blagor. Torej mora vendar gotovo biti, da je Hafner tudi Urbana h krivemu pričevanju zapeljal, da se kazenske pravde pred porotniki zaradi žaljenja časti obvaruje, ki bi mu bila veliko škodo povzročila. Prosim torej, da se Marija Teršelič, ki je tukaj, o rečenem kot priča zasliši in pa da se rekviraio tozadevni akti kostanjeviške sodnije.« Kakor smo že v sobotnem poročilu povedali, je vzklicni senat ta predlog odklonil iz razlogov, ker je zadeva med Urbanom Zupančičem in Hafnerjem toliko pojasnjena, da tega nadaljnega posrednega pojasnila ni potreba. Ker se za predležečo zadevo, kakor čujemo, že zanima državno Ioravdništvo, se vzdržujemo za enkrat vsakega komentarja. Narodna obramba. Slovenci in Slovenke, izprašaj-mo si vest! Komur je mar ohranitev Slovenstva, naj se vpraša: 1. Ali ie član katere Ciril - Metodove podružnice? 2. Ali bi ne mogel vsaj v mesečnih obrokih plačevati obrambni kamen 200 K? 3. Ali rabi zase in v rodbini družbeno blago? (Seznam blaga je v vsaki številki »Slov. Branika« in v družbenem koledarju.) 4. Ali je naročen na edino obrambno glasilo, mesečnik »Slov. Branik«? (Celoletna naročnina je le 3 K.) 5. AH si naroči in tudi plača vsako leto družbeni koledar? (Cena 1 K 20 v, izide te dni.) 6. Ali se spomni v gostilni družbenega nabiralnika? 7. Ali zahteva vselej v gostilni računski listek Ciril - Metodove družbe? 8. Ali pridobi vsako leto vsaj enega člana družbi? 9. Ali kolekuje vsako pismo in dopisnico z narodnim kolkom? 10. Ali se spomni pri vsaki veseli in žalostni priliki naše narodne hraniteljice, Ciril - Metodove družbe? Društvena naznanila. Narodna čitalnica v Krškem priredi v prid »Rdečemu križu balkanskih držav« v soboto, dne 16. novembra v prostorih hotela Gregorič koncert, pri katerem sodeluje slav. novomeški salonski orkester. Začetek ob 8. zvečer. 261. Štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Izpred sodišča. bazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Telesne bolečine in hude duševne muke moščanske Marijine device. Danes se je izvršilla pred tukajšnjim deželnim civilnim sodiščem karakteristična tragikomična drama, katere snov je zajeta iz življenja starejše Marijine device, drama ki ie značilna za karakteristikon naših Marijinih devic. V Zeleni jami na št. 111 živi posestnik, precej dobro situiran mož, Ivan P e k 1 a j. ki ima dobro urejeno posestvo, je 40 let star, in — samec. — V sosedni hiši pa stanuje tobačna delavka Marija Šmonpva. ki ima že pravico do penzije, nekaj <'cr -in in že 33 let — nedotaknjena navdušena Marijina devica. Človeku ni dobro samemu biti, in tudi punci je začelo presedati staro devištvo. Začela je obračati mile poglede na razne partije, kalkulirala je sem in tja, in metala oči, dokler ji niso te obvisele na sicer že malo postarnem, a še vendar čvrstem in pri tem dobro situiranem Ivanu. Pri njej Je bila stvar sklenjena, rada ga imam je rekla, rajši ko milijon drugih. Toda kako stvar razplesti, kako 5e ljubljenemu ženinu približati. Nekaj dni pred katastrofalnim zbližanjem, ki ga je iznajdljiva in ljubezni žejna devica le dosegla je slišal Ivan Peklaj od nekaterih prijateljev dober nasvet, češ, fant oženi se, star si že dosti, imaš dovot; in iiajbolj bi pristojala zate ta-le soseda smonova. Punca je sicer že malo bolj stara, toda pridna in varčna gospodinja bo in ima tudi okrog 5000 kron dote. — Da je bilo to zanalašč in namenoma podtaknjeno Ivanu, je jasno, kar kaže že laž, kajti Smono-va do sedaj še ni imela dote. Bilo je pomladi. Peklaj je slonel na oknu, k vodniaku pa je prišla po :evica Smonova. Kakor vse, tako je oživela bujna comlad tudi ljubezen Marijine device in ITnbfeo je začela brbljati Peklaju. Pela ie r.fiči-ea toliko časa, da jo je Peklai povabil, da naj pa stopi pogledat v hišo, kako lepo ima preslikane sobe. Sedaj pa se je oglasila v njej zopet Marijina devica. Ne, po dnevi ne grem v hišo, kaiti ljudje bi me vlaeU in bog zna kaj govorili o meni. Prišla pa bom zvečer. — In odnrla so se zvečer Pe-klajeva vrata, mož je menda na po-^et že pozabil, bil je namreč že v pr-stdji in v sobo je stopila Marija Smonova s svojo mlajšo sestro. Šmmtovi se je vsedia na noste^jo, sestro ie pa nostala domov. Prvi večer nič, — drugi večer nič — šele 'CČct rima ie zaoela ptičica ljubezni sladko himno in jih zazibala v ljubezenski sen. Seveda so zvedeli to tudi sosedje in završalo je po Mostah in Zeleni jami tajno šepeta-nie o vroči ljubezni Marijine device Smonove in o tajnostnih večernih posetih. — Mož se je končno spametoval in se umaknil iz svoje spalnice v podstrešno sobo. Toda grlica je bila huda in našla je pot tudi v pod-Mrešno sobo. Kratko, mož je bil uiet — devica je čutila posledice in prišlo ?j do resnega pomenka. Ljubezni sva zanetila žar. nesiva ga zdaj pred . sta zapela, in de*'*"" *+ postala nevesta. Toda mož je vedno bolj uvideval, kako hitro se spreminja ka golobica v grenko Ksantipo m se je fcačH obotavljati. Smonova r-uda je Peklaia tožila, češ, da jo je —»lal pod zviiačno obljubo poroke k snolnemu občevanju in jo onečastil. Devica je noseča. Okrajno če je obsodilo Peklaia na 14 dni "a glede odškodninskega zahtevka za >krancelj« pa jo ie zavrni-lo na civilno pravno pot. Minoli te-~>a sta se začela Smonova in Pekljaj zopet nogajati in bila sta malo edina. Šla sta k fajmoštru Pe-*riču pri Sentpetru. v nedeljo sta bila enkrat za trikrat oklicana in v onedeljek bi bila morala biti poroka. Pred poroko pa je zahteval Peklaj, da Smonova umakne tožbo. Ker a Smonova pred poroko ni hotela moriti, se je poroka razdrla In danes sta stala pred sodiščem. Po svojem 'zastopniku zahteva Smonova za telesno trpljenje in bolečine pri deflo-riranju 500 K. za prestane duševne n'uke 2000 K in za zmanjšano pridobitno zmožnost in za zmajšano zmožnost omožiti se 7500 K. Skupaj 10.000 K. Po dolgem prerekanju ^rnjntja po trudapolnem prizadevanju senata, pri čemer so se dogajali smešni in žalostni prizori in pri čemer se je izkazalo, da hoče Smonova Prodati svoje devištvo kolikor mo-Koče drago, se je posrečilo skleniti sporazum, tako, da dobi 33Ietna de-vica Marija Smonova do majnika drugega leta 1500 krone za svoje Prodano devištvo. Tako si Je pridobijo zvita Marijina devica lepo doto, ■n Marijini devičarji imajo priliko, da khko napravijo dobro partijo. Telefonska ii knojma poročila. VOJNA NA BALKANU. Srbi in Grki pred Bitoliem. Skoplje, 13. novembra. (Izvirno poročilo.) Srbski voji stoje pred samim Bitoljem, vendar pa mesto samo še ni v njih rokah. Grška armada, ki se hoče združiti s Srbi, je naletela pri Lerini na odpor Turkov. V borbo so bili zapleteni samo sprednji oddelki. Do večje bitke ni prišlo. Pred Odrinom. Belgrad, 13. novembra. (Izvi r-n o poročilo.) Kakor je znano, je bil znaten del srbske armade poslan Bolgarom na pomoč pred Odrin. Po semkaj došlih poročilih, niso Turki v zadnjih dneh napravili nobenega večjega izpada iz trdnjave. Srbske čete pred Odrinom še torej niso imele prilike, da bi se udeležile večje akcije. Poneverjenja turških uradnikov. Skoplje, 13. novembra, (izvirno poročilo.) Prebivalci po mestih obtožujejo administrativne in vojaške turške uradnike, da so pred prihodom srbske vojske vzeli iz blagajn državni in privatni denar ter ga zase porabili. Srbske oblasti so uvedle v tem oziru energično preiskavo. Samo blagajnik, ki je oskrboval sirotinjski denar, je poneveril 20.000 dinarjev. Grški general Suzo pri kralju Petru. Skoplje, 13. novembra. (Izvirno poročilo.) Grški general Aleksander Suzo, grški izredni odposlanec, je bil sprejet od kralja Petra v izredni avdijenci. Izjavil je, da se bo grška armada iz Soluna nemudoma napotila na pomoč bolgarski armadi pri Čataldži in srbsko - grški vojski, ki je obkolila Bitolj. Ranjenci v makedonskih bitkah. Skoplje, 13. novembra. (Izvirno p o r o č i 1 o.) V Veles so včeraj pripeljali 1700 mož, ki so bili ranjeni v bitki pri Prilepu. Semkaj so pripeljali iz Velesa 800 težko ranjenih iz bitk pri Prilepu in Kičevu. Pri Pri-lepu in Kičevu je v celem padlo 3000 Turkov ranjenih pa je bilo S000. Osvojitev Kičeva. SkopHe, 13. novembra. (Izvirno p o r i : i I o.) Spopad pri Kičevu je organi; al znani tetovski paša Mehmed, eden najuglednejših in najbogatejših arnavtskih voditeljev. Paša je mnogim kmetom preje odvzel njihova posestva, pa se je bal. da bi Srbi vrnili kmetom njihova zemljišča. Boj se je vršil na višinah Osolj, Mahmudvoze. Gaćani in Drenkovo, in je trajal od 8. zjutraj do 2. popoldne. Borbe se je udeležila tudi artile-rija. Srbi so končno sijajno zmagali. \ hod srbske vojske v mesto ie bil veličasten. Celokupno prebivalstvo, krščansko in mohamedansko, ki je pretrpelo zadnje dni veliko strahu, je z navdušenjem sprejelo srbsko armado, ter ji ponudilo vse, kar je bilo potrebno. Srbi so zaplenili 8000 pušk, veliko količino streliva. Na Kičevu je padlo 1200 Turkov in 300 Srbov. Srbska civilna uprava. Belgrad, 13. novembra. (Izvi r-no poročilo.) V Prizrenu in Dja-kovici je uvedena srbska civilna uprava. Za načelnika prizrenskega okrožja je imenovan Todor Stanko-vič, dosedanji načelnik prištinski, za okrožnega načelnika v Djakovici pa Voja Kovačevič. Vsi sloji, brez razlike vere in narodnosti, se z velikim zaupanjem obračajo na srbske oblasti. Bolgarska za dostop Srbije do Jadranskega morja. Sofija, 13. novembra. Bolgarski oficijozni list »Mir« priobčuje članek, v katerem piše med drugim: Med čustvi simpatije v Evropi za zmago balkanskih zaveznikov, je opažati, kako se tuintam prelivajo solze za Arnavte. Formula »Balkan balkanskim narodom«, ki je postala tako popularna, sicer ne med diplomati, marveč med žurnalisti, pomenja svobodo za vse narodnosti, neizvzemši Arnavtov, dasi arnavtski narod ni čisto nič doprinesel k zmagi tega načela, marveč se je vedno postavljal na stran reakcije, ter je z vsemi svojimi silami in svojo hrabrostjo vzdrževal Abdul Hamidov režim. Toda naj se ne pozablja, da je istočasno z odpravo turškega režima, želja zaveznikov, da osvobode Balkan od kakršnegakoli nebaikanskega zaščitnika. S tega stališča vzeto, ne moremo uvaževati solza, ki jih prelivajo nekateri avstrijski, madžarski in italijanski listi. Razlogi, radi katerih omenjeni listi prelivajo gorke solze za one, ki so bili do včeraj vzdrževa-cefjl reakcije, ukrotnosti in tiranstva, so docela prozorni in jih pojasnjujejo dogodki sami: zmage zaveznikov in želja Srbije, da si odpre pot na Jadransko morje. Naši zavezniki Srbi, ki imajo toliko sorojakov v avstro-ogrski monarhiji, imajo prav od te države pravico, pričakovati največjo pomoć, da pridejo M morje. Res je, da te med prebivalstvom Stare Srbila nahaja tudi gotovo število Arnavtov; toda, kakor se nahajajo v Avstro - Ogrski razni narodi, ne da bi bila s tem onemogočena dobra državna uprava, prav tako tudi v Stari Srbiji lahko mimo živi in dobi prostora neznatno število Arnavtov. — Avstro - Ogrska je sprva že povzročala največje dvome v balkanskih narodih. Priznavamo, da često brez povoda. Danes ima Avstrija največji interes, da se okoristi z novim stanjem stvari na Balkanu, ako dela na to, da izgine vsak element, ki bi dajal povod takim dvomom. Avstro-Ogrska je edina neposredna velika soseda Balkana. Zato je njen največji interes, da se pokaže kot prijateljica balkanskih narodov. Vsak njen poskus, da bi onemogočila redno, naravno In zakonito rešitev balkanskega vprašanja, v katero rešitev tudi spada kot pogoj sine qua mm, dostop Srbije na Jadransko morje, postane lahko motiv, da ho vrženo v zemljo prvo seme za veliko vojno, ki jo pa topot ne bo mogoče lokalizirati. Pred Skadrom. Rjeka, 13. novembra. V Skadru vlada silna lakota. Lividevši, da turško vojaštvo ne bo moglo zadržati padca mesta, je skadrsko prebivalstvo sklenilo, poslati posebno deputacijo k turškemu poveljniku Hasan Rizza begu, da posreduje glede predaje mesta. Civilno prebivalstvo je obupano. V mestu so se začele širiti bolezni. Poveljnik Hasan Rizza reg je zahtevo prebivalstva odkloni!. Do-čim ie v preteklem tednu močno snežilo, piha sedaj sfrnhovita burja ter neprestano dežuje. Neugodno vreme in naraslo vodovje otežkoča-jo Črnogorcem prodiranje. Črnogorci se hrabro drže v svojih cozlcijah, dasiravno poskušajo turške čete vedno iz nova izpade iz mesta. Kotor, 13. novembra. Doslej ni še nobenega potrdila, da bi bili Turki pod poveljstvom risad - paše potisnili Črnogorce nazaj do Belaja. Kotor, 13. novembra. Na celi Črni gori sneži tako silno, da je na železnici Bar - Virpazar ustavljen ves promet in je dovažanie živil za armado skoro nemogoče. Pri Čataldži. Carigrad. 13. novembra. Na drugem mestu poročamo o začeti^ odločilne bitke na zadnji turški obrambni črti pri Čataldži. Tcrši o armadno poveiiništvo je zaprosilo v Carigradu za ojnčenja in za živila. Med Turki pri Čataldži vlada stra-ovita lakota. Preskrbovanje turške armade z živili je bilo ze prej zelo pomanjkljivo, sedaj pa, ko so izčrpana vsa skladišča v Carigradu, grozi turški armadi najhujši sovražnik — lakota —. V okopih pri Čataldži je zavladala popolna resignacija. Za obrambno Črto se gode strahoviti prizori, da napadajo turški vo'aki transporte z živili in j?h ropajo. Mnogo turški;! vojakov beži iz sprednjih vrst proč« Carigradu. Turška vojna uprava je poslala k vojski nazaj tud; take častnike, ki so bili prej ^obesnili. Konflikt med velesilami. Petrograd, 13. novembra. Ofici-jozna »Rossija« plšs, da so vse vcoti Hede konflikta med velesilami žara ■ di dogodkov na Balkanu izmišljene. V Petrorradu trde. da se Ri^"" radi razmer na Balkanu ne bo spustila v kak konflikt s sosednimi državami. Petrograd, 13. novembra. Tu se govori v gotovih krogih, da le ^azo-nov izjavil srbskemu poslanika1, da prepušča Rusija ureditev konflikta med Avstrijo in Srbijo zaradi balkanskih zadev pogajanjem med Avstrijo in Srbsko. Rusija je pripravljena Srbijo podpirati, hoče pa to storiti, na tak način, da se ne poostri razmerje med Avstro - Ogrsko in P1 -°i-jo, ker oče ohraniti Rusija z Avstro-Ogrsko najboljše odnošaje. Belgrad, 13. novembra. Srbska vlada oče doseči mirno poravnavo spora med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Ministrski predsednik Pasič se je odpeljal, kakor smo že poročali v Skader. ter pričakujejo belgradski vladni krogi od njegove avdijence pri kralju Petru odločitev. Petrograd, 13. novembra. Sazo-nov je izdelal baje posredovalni predlog. Ker Avstro - Ogrska ne mara odnehati od svoje zahteve, da Srbija ne dobi pristanišča ob Jadranskem morju jeizdelal sledeči predlog: Črna gora naj dobi južno od Bara pristanišče, ki naj bi bilo odprto in na razpolago tudi Srbiji. Italija je temu predlogu Sazonova baje že pritrdila. Vsied tega dobi Srbija vendar svoje okno na morje. Turčija prosi premirja. London, 13. novembra. »Reuter-jev biro« poroča iz Carigrada, da je Turčija zaprosila direktno Bolgarsko za premirje. Če je in kaj je Bolgarska odgovorila ni znano. Iz Carigrada pa poročajo obenem, da se Je bitka pri Cotaftdil začeta. Kompromis med Avstrijo In Srbijo se je posrečil. Budimpešta, 13. novembra. Predsednik bolgarskega sobranja Danev je danes odpotoval, ter se je pred svojim odhodom izrazil, da je z uspe-kom svojega posredovanja zelo zadovoljen. Splošno se smatra, da se je posrečilo Danevu, doseči kompromis med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Srbi zasedli Drač. Belgrad, 13. novembra. Privatne vesti poročajo, da je general Živ-kovič z ~Tr?vnim delom svoje armade zasedel mesto Drač, ob Jadranskem morju. Uradna izjava bolgarske solidarnosti s Srbijo. Sofija, 13. nov. Uradna bolgarska brzojavna agencija izjavlja oficijalno, da se samoobsebi razume, da bo Bolgarska pod pirala Srbi j o pri osvojitvi albanskih pristani šč na Jadran skem morju in da je za vsak slučaj zunanjih zapletlajev dogovorjenaskup-na obramba. Rus ja in Srbija. Belgrad, 13. novembra. Listi prijavljajo poročila iz Petrograda, da je Rusija dala zanesljiva zagotovila, podpirati z vsemi sredstvi zahtevo Srbije po pristanu ob Jadranskem morju. Provizorna vlada za Albanijo. Dunaj, 13. novembra. Nekateri albanski voditelji sklicujejo sestanek v Valono, kjer se hočejo dogovoriti o ustanovitvi provizorne albanske vlade. V Elbassanu hočejo potem imeti večji shod in postaviti na čelo provizorne vlade znanega albanskega pustolovca Ismail Kemala, ki se je kot poslanec turškega parlamenta hudo kompromitiral, zdaj pa išče na Dunaju in v Budimpešti podporo za svoje načrte. V Carigradu. Carigrad, 13. novembra. V ulicah prenočuje kakih 70.000 beguncev. V mestu se širijo kužne bolezni. Zlasti močno razsaja med vojaštvom kolera. V turškem delu mesta je vse polno sumljivih elementov, ki jim pa branijo vstop v evropsko kolonijo. Dasiravno je notorično, da je kolera zahtevala že več 100 žrtev, se uradno potrjuje, da je zbolelo samo 15 oseb za kolero. Neprenehoma se vrše nasil-stva nad kristjani. Poveljniki stacijskih iadij so imeli konferenco, ter so sklenili izkrcati pri prvi priliki, ko bi zavzeli nemiri v Carigradu za tujce nevarne dimenzije, moštvo. Masarvk v Belgradu. Dunaj, 13. nov. Češki poslanec profesor Masaryk se je odpeljal včeraj v Belgrad v svrho informacij. Mirovno vprašanje. Rjeka, 13. nov. V črnogorskih političnih krogih so prepričani, da se začno konkretna pogajanja Balkanske zvezo s Turčijo zaradi miru že v prihodnjih dneh. Nov srbski red. Belgrad, 13. nov. Kakor poroča „Štampa* se ustanovi nov red „Dušan silni" kot odlika za častnike in vojake, ki so se izkazali pred sovražnikom. Za Rdeči križ. Belgrad, 13. nov. Francoska firma Schneider v Crenzobu, ki je dobavljala za srbsko armado topove, je darovala za Srbski Rdeči križ 20.000 frankov. Bolgarsko posojilo. Pariz, 13. nov. Kakor se je tu izvedlo se pogaja Bolgarska zaradi velikega posojila z „Banque des Pariš et des Pays bas". O uspehu pogajanj še ni nič znanega. * Državni zbor. Dunaj, 13. novembra. Med današnjo sejo poslanske zbornice se je justični minister Hochenburger onesvestil. Prenesli so ga iz dvorane v sanitetno sobo, kjer se je kmalu zopet zavedel. Situacija. Dunaj, 13. novembra. Listi poročajo, da je opažati izboljšanje mednarodne situacije. Današnja »Neue Fr. Presse« poroča, da se je dosegel kompromis med Srbijo in Avstrijo, glasom katerega dobi Srbija na albanskih tleh prosto pristanišče, ne da bi dobila obenem tudi politično last. Nemški dijaki in kultura. Dunaj, 13. novembra. Na tukajšnjem vseučilišču je prišlo med nemško - nacijonalnimi dijaki in klerikalci do pretepa. Nemški nacijonalci so klerikalce s silo vrgli iz vseučilišča. Darmstadt, 13, novembra. Med nemškimi in ruskimi dijaki je prišlo do hude rabuke, med katero je ustre-Jil Rus Weiser iz revolverja. Nemci so se vrgli na njega in so ga pobili s palicami na tla in ležečega zbadali z noži tako dolgo, da je umrl. Hrvaško-slovenaki klub. Dunaj, 13. nov. Hrvaško-slovenski klub je imel danes sejo, v kateri so bili izvoljeni v razne klubove odseke poland Dulibič, Jarp, Gostinčar, Stre* kelj, SpinčiČ in Grafenauer. Sprejeta je bila resolucija, ki poživlja mero-dajne faktorje, da naj se ohrani mir. Potovanje avstrijskega prestolonaslednika v Berolin. Berolin, 13. nov. Avstrijski prestolonaslednik je naznanil svoj prihod v Berolin že v soboto. Poset se izvrši prej, kakor je bil prvotno določen, kar se spravlja v zvezo s hitro rešitvijo sedanje situacije. Prestolonaslednik dospe v Berolin že v četrtek ali petek. Rezultat posvetovanj bo baje imel velik vpliv na sklepe naše monarhije ter je pričakovati istočasnega skupnega nastopa Avstro-Ogrske in Nemčije. Predvčerajšnjem je sprejel prestolonaslednik v Budimpešti tudi nadvojvodo Jožefa. Zagrebški zdravniki in Jukićev proces. Zagreb, 13. nov. Oni člani zagrebškega zdravniškega društva, ki so dobili zaradi svoje uradniške pozicije napram vladi zaradi znane resolucije proti sodnim psihiatrom v Jukičevem procesu ukor, so pisali skupno na deželno vlado sledečo vlogo: „Kraljeva deželna vlada, oddelek za notranje zadeve, je izrazila nekaterim uradnim zdravnikom dne 6. t. m., kot rezultat od 12. do 15. oktobra izvršenih poizvedb, ukor. Istočasno je uvedla proti primariju, komitatnemu fiziku dr. M. pl. Cačkoviču disciplinarno preiskavo, ker je redigiral resolucijo zdravniškega društva z dne 27. septembra z nami in mnogo drugimi člani skupaj in jo glasom dogovora prebral na mesečnem sestanku društva. Podpis anim zapoveduje dolžnost kolegijalnosti, pravičnosti in morale, da izjavijo, da dr. M. pl. Cačkovič ni storil niti več niti manj kakor podpisani, ki so bili in ostanejo tudi z dr. M. pl. Cačkovičem solidarični. Podpisani tedaj prosijo, da naj se ali ustavi disciplinarna preiskava proti dr. M. pl. Cačkoviču ali pa da se uvede isto postopanje proti nam vsem." Podpisani so med drugimi tudi najslavitejši hrvaški zdravniki dr, Ču-lumovič, dr. Kosirnik, dr. Mašek, dr] Dragotin Schwarz, dr. vitez VVicker-hauser in prof. dr. Durst. Demisija belgijskega vojnega ministra. Bruselj, 13. novembra. Kakor smo že snoči poročali, namerava vlada preosnovati rekrutni zakon ter ojačiti svojo armado. O tozadevnih reformah so očividno nastale v kabinetu difi-rence, vsied česar je podal včeraj vojni minister general Michel svojo demisijo, ki jo je kralj tudi sprejel. Bruselj, 13. novembra. Glasom vojaške reforme, ki jo sedaj izdelujejo, bo imela Belgija v mirovnem času 60.000 vojakov, v vojnem času pa 300.000 mož aktivne armade in dvesto tisoč mož rezerve. Bruselj, 13. novembra. Nenadne vojaške reforme v Belgiji ne stoje toliko v zvezi z mo-mentanim položajem v Evropi kakor z dejstvom, da se velesile ne ozirajo nič na garancije in pogodbe, kar so d*oka-zale baje sedaj napr am T u r či j i. Tu so mnenja, da je belgijska nevtralnostna in neodvisno-stna pogodba popolnoma brezpomembna, dasiravno nosi podpise vseh velesil. Bruselj, 13. novembra. Belgijska vlada je sklenila za poskušnjo mobilizirati dva rezervna razreda. Bruselj, 13. novembra. Ministrski predsednik Broqueville je bil imenovan za vojnega ministra. Prometno ministrstvo, ki je je imel do sedaj v rokah, se razdeli v železniško ministrstvo, ki je je opravljal bivši poljedelski minister in v poštno in brzojavno ministrstvo. Bivši minister Helleputte vstopi zor3et v kabinet in bo zopet, kakor prej, poljedelski minister in minister za javna dela. Atentat na španskega ministrskega predsednika. Madrid, 13. novembra. Danes ponoči so prepeljali truplo umorjenega ministrskega predsednika v parlament, kjer ga polože na mrtvaški oder. V Madridu govore, da je bil morilec poslal ministrskemu predsedniku že prej grozilno pismo, v katerem mu je naznanil, za 8. t. m. izvršitev obsodbe na smrt. Policija se trudi najti kom-plice morilca. Do sedaj pa brezuspešno. Madrid, 13. novembra. Kralj je obiskal danes vdovo bivšega ministrskega predsednika Canalejasa, ter ji izrekel svoje sožalje. Vsa javna poslopja so zaprta. Se pred par dnevi se je izrazil Canalejas, da so ga anarhisti obsodili na smrt. Vendar pa temu ni pripisoval velike važnosti. Atentator Bajados je prišel iz Pariza v Madrid z namenom, da umori neko še višje stoječo osebo. Šele ko je uvidel, da mu ne bo mogoče izvršiti atentata na to osebo je napadel Canalejasa. Madrid, 13. nov. V seji ministrskega sveta je sporočil zunanji minister Prieto, da je ministrski predsednik Canalejas od zlobne roke umorjen. Govoril je potem daljšo posmrtnico umorjenemu ministrskemu predsedniku. Priete prevzame vodstvo kabineta« Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 261. štev. Prosveta. Iz gledališke pisarne. V četrtek, 14. t m. (za obonente nepar) se prvič na slovenskem odru uprizori Dregelv-jeva štiridejanska burka „Če frak dobro pri s to j a* (Der gutsitzende Frack). Intendanca je preverjena, da z uprizoritvijo te na vseh odrih zmagovite burke, docela ustreže tolikrat izraženi želji po zabavi. Gger Dregely, sodeželan duhovitega „Vragovega" avtorja, Molnarja, orisuje v tej svoji velezabavni, dvotipov polni burki, kako se je prebrisanemu krojaškemu pomočniku posrečilo, da se je zaradi tega, ker je imel namazan jeziček in neoporečno lep frak, dokopal do mesta državnega ministra, in persillira na duhovit način ves tisti skrivnostni aparat, ki je človeka najskromnejših zmožnosti preko zares sposobnih glav povzdignil na prvo mesto v državi. „Če frak dobro pristoja* ni veseloigra, ampak burka, skoz in skoz kratko-časna, zabavna in dovtipna in je še povsodi, kjerkoli so jo uprizorili, žela najljepše uspehe; zato se je nadejati, da bo tudi pri nas parkrat docela napolnila hišo. — „Slovenska filharmonija* pri tej predstavi ne bo sodelovala med odmori, kakor je napovedano na plakatih, ker je zaposlena z vajami za „Matičin* koncert. V koncertu »Glasbene Matice«, dne 19. t. m. se bodo izvajale štiri znamenite skladbe iz novejše, izvirne slovenske glasbene literature: Stanko Premrlo v a simfonična skladba „Scherzo* za veliki orkester; Karel Jerajeva „Lepa Vida*, melo-dramska skladba za orkester k slovenski narodni pesmi o lepi Vidi. Deklamoval bo g. prof. dr. Pavel Grošelj, spremljal pa orkerster „Slov, Filharmonije44; Anton Lajovičeva skladba za mešan zbor s spremljevanjem orkestra „Gozdna samota* in dr. Anton Schwa-bova „Zlata k a ngl i ca*, skladba za mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Za „Rdeči križ balkanskih držav". Uredništvu našega lista so poslali : G. Ivan Ogrin, gostilničar in posestnik na Laverci. 20 K in prof. dr. P e s t o t n i k v Ljubiiani, 10 K, nabranih na svatbi Rudolfa in Angele v Ljubljani. L kranjska tovarna mineralnih voda je darovala za Rdeči križ 1 sodček (26 litrov) malinovega soka; g. Srečko Potnik pa 1 zaboj sadnega groga z rumovo aromo. Iskrena hvala vsem darovateljem! Slovenski zdravniki se v Nišu prav dobro počutijo. Vsi so zaposleni v »okružni bolnici«, ki je oddaljena iz Niša kake 3 kilometre. — Dr. Edo Šlajmer ima svojo sobo, dr. Oražen, dr. Krajec in dr. Premrov stanujejo skupaj v eni sobi. Kakor pišejo, je hrana izborna in izdatna, dobro pa-pricirana. Ranjencev imajo v bolnišnici sedaj 600. V soboto so pripeljali v Niš 1000 ujetih Turkov in Arnav-to\\ Od teh je mnogo ranjenih, zato jih bodo razmestili po bolnišnicah. Zdravniki imajo izredno mnogo dela in so zato požrtvovalno neprestano na poslu. Vsi naši zdravniki so zdravi kakor ribe v vodi. Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav. Gosp. Anton Trstenjak po »Ne-fmenovancu< prejeto vsoto 10 K: ga. Franja Bilina nabrala 7 K; uslužbenci na Gradu »Sonneck« 5 K; Matej Seršen, gostilničar, Skaručna, 25 K; Ivan Lokar 2 K; Franc Pančur, Zg. Tuhinj, 5 K 40 vin.; Fr. Jelene, Lukovica, 3 K; Lea Novak, Mozirje, 5 K; SokoL Gradac, 9 K; Franc Sturm, Vel. Čolnarska ulica 14, 2 K 60 vin.; Karel Savšek, založnik piva, Trojane, 8 K; dr. Josip Kolšek. Laški trg, 6 K 60 vin.; skupaj 88 K 60 vin.; zadnjič izkazano 24.243 K 83 vin.; skupaj 24.332 K 43 vin. Gospodarstvo. — Tvrdke, ki imajo na Balkanu kupeijske zveze, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani obsežna in važna poročila o kupčijskem položaju v Srbiji, Bolgariji, na Romunskem in na Turškem. — Koncesijonirana obrt zrakoplovstva. Trgovinsko ministrstvo je izdalo odredbo, vsled katere je treba za izvrševanje zrakoplovstva kot obrt posebne koncesije. Ustnica uredništvo. G. Lavoslavu BučarjuvKo-stanjevici. Potrjujemo Vam, da niste pisali in tudi niste v zvezi z dopisi, nanašajočimi se na župana KrŽišnika, ki so nam bili doposlani iz Kostanjevice. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za „Ciril in Metovo družbo" notar Anton Carli v Žuženberku 5 K, nabral v družbi pri g. Jos. Pehaniju in g. L Skremu v Žuženberkn in Janko Premrov rač. nadsvetnik v Sarajevu 36 K, nabral med Sarajevskim Slovenci. Skupaj 41 kron. Za „Rdeči križ balkanskih držav" inžener Jan Marek v Ljubljani 5 K, Rezika Karolnikova v Kamniku 5 K, dr. V. Kukovec, Celje 12 K, (i. s. Fa-nika Saveršnikova 2 K in F. Goričan, potov, učitelj 10 K), Serko, Cerknica 50 K, Janko Golob, naduč. na Raki 5 K, (i. s. J. Selak 2 K, Fr. Selak 2 K in M. Jaklič 1 K — vsi iz Bučke), HorvatiČ Andrej, uč. v Jelšanah 5570 K., nabral v restavraciji Maglica v Opatiji (nabiralna pola je na vpogled pri odboru „Rdečega križa44). Drago Urbič, učitelj Sv. Jakob v Slov. Goricah 50 K, nabral med Št. Jakobčani, notar Anton Carli v Žuženberku 20 K, nabral v družbi pri cr. Jos. Pehaniju in gosp. I. Skremu v Žuženberku, Jos. Stritar naduč. v St. Vidu pri Grobelnem 6 K, darovano od tumošnjega učit. zbora, gdč.: Berta Est, Pipina Kussel in Mici Kos v Radečah pri Zidanem mostu 100 K, kot I. zbirka nabrana od teh vrlih, neutrudljivih in narodnih gospic iz Radeč v Loškem potoku so nabrali : gdč. Ljudmila Kovač in Marija Ein-spieler ter gg. Ferdo Wigele in Ciril Vrizjak 172 K, Marija Nadrah iz Trnja pri Št. Petru na Krasu 10 K, nabrala v veseli družbi pivških lovcev v Avči-novi gostilni v Trnju, Korbar Ivan v Radovljici 20 K, nabral med člani in prijatelji lovskega kluba v Radovljici, D. Repe na Bledu 20 K, občinska pisarna Senožeška 325 K 70 v., (nabiralna pola je na vpogled pri odboru „Rdečega križa44), Stanislav Strgulec v Cerknici 41 K 35 v., Alojzij Škof, dež. okr. živinozdravnik v Ivnici 3 K 50 v., L. Zaje v Ljubljani 10 K, Mar. Bevc, nabrala v domači gostilni na Dunajski cesti št. 4. 10 K 55 v., vesela družba v gostilni gg. Jane & Pengov v Šmarjah-Sap 7 K, Josip Peteline, poslovodja tvrdke „Singer44 v Ljubljani 10 K in gosp. ravnatelj Peter vitez pl. Grasselii v Ljubljani 25 K. Skupaj 963 K 80 v. — Živeli nabiralci in darovalci! Današnji list obsega 8 strani. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 9. novembra: Jakob Lan-gus, bivši delavec, 84 let, Radeckega cesta 11. Dne 10 .novembra: Rudolf Kopriva, delavec, 77 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 10. novembra: Tomaž Mi-klavčič, ogljar, 48 let. Dne 11. novembra: Adoli Petrin, mizarski mojster in posestnik, 35 let. Mnogosiranska poraba. Goto > nfdo*- mačeha zdravila, katero ce da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo hr. :osko žganje in sol", ki je takisto bolesti u t šujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trr , kako to zdravilo vpliva na mišice in živce repilno in je zatorej dobro, da se priliva pclim. Steklenica K2*-i Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dnnaf, Tuchlanben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 19 Forman proti nahodu Učinek presenetljiv! Pušica^Ovin. Pozor: Nahajajo se ponaredbe popolnoma brez vrednosti prevarljivo podobno zavite. Zahtevajte izrecno Lmm Forman I 3907 jf Stala svatfal« >" V^rolin, Piriz, Rim YiA./ L------------7—x J? fajMjtekm. /*^ I ^r ornim s^SrA fc ir f Rntirjifi aiu l I ^r KraUk ar. ing. Hirsch, Oloatnc. Ke- micno-tehnična preiskava je izpričala, da je MSeydUnM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. „Nuisol" od Bergmanna & Co. Dečin o L. je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri A. Kane, drogerija in fris. O. Fettich, Frankheim. 695 Borzna poročila« LJublfansha „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradil kini laaajske borze 13. novembra 1912 ■alatka«! p««lv»|i. Dc"r" B"*°" 4»', majeva renta .... 84*301 84^0 4-2»■„ srebrna renta . . . . 8750; 8770 4"", avstr. kronska renta , . 84 35 84 55 4% ort.......! 8405 84 25 4*', kranjsko deželno posojilo —"— 94 50 4»„ k.o. čeSke dež. banke . 8885 89 85 Sraftka. Srečke li 1.1*60 '/. . . 443'— I 455 — „ „ „1864..... 614- 676— ■ tiske...... 287—1 299- „ lemeljske I. Izdal« . 272- 284— l „ H. „ . 245— 257- M ot?rske hipotečne , , 236— 248— H dan. komunalne . 480 — 492 — „ avstr. kreditne . . . 479-, 491 — „ ljubljanske .... 65 501 7150 „ avstr.rdee. križa . . 50 50! .'65 0 Z o*r. „ „ . . 30 25 56 25 T. bazilika ..... 2650 3050 i, turške ...... 204— 205— oalailea. Ljubljanske kreditne banke . 427—, ^33 — Avstr. kreditnega zavoda . . 602 50 603 50 Dunajske bančne družb« . . 499— j 500— Južne železnice..... 102— 103 — Državne železnice .... 674 75 675/5 AIplne-Mcntan..... 949 75 950 75 Ceike sladkorne družbe . . 356— 3^8— Zivnottenske benke. . . . 265*— 266— Valut«. Cekini.....: . . H-43, H-47 Marke........117-90; 118 20 Franki........ 9«r>-Q5 P6 10 tir«........ 94 90 95 20 RublJI........; I 253-75 | 254-50 Meteorologije »oročile, VHin« n«d morjem 3%> Srednji grafu! tlak 738 mu čas Sta"i€ Sb t *Pazo- n,e£ IS Vetrovi Neb0 c vanja « š * f mm i— ■*- 12. \ pop. 7142 0*5 sl.vzjvzh. sneg .. 9. zv. '718-6 05 si. svzh. oblačno 13. 7. zj. 7255 —1*1 si. jvzh. megla I l Srednja včerajšnja temperatura 0-5p, norm. 44" Padavina v 24 urah 188 mm Zahvala. Povodom smrti našega ljubljenega brata in stric*, gospoda 3DSIP9 POTOMK c. kr. vis. da?čnega upravitelja v pok. večletnega predsednika „IHeščanske korporacije" in „Hestne hranilnice v Kamniku" se vsem prijateljem in znancem kakor tudi preč. duhoščmi in poeeb ■ no gg. pevcem društva „Lira'; za spremstvo rsjnika k zadnjemu počitku, iskreno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 13. novem. 1912. 4099 talufoti ustali. Hnonijt las s Pinnin na znanstveni podlagi. Resnično najbeljii natii za jatenje kole na glavi ti krepitev las. Steklenica stane 2 kroni 50 vin. Zadostuje za več maaacev. X« >■■■■!•■ • —tonili obratom ae i»če 4098 karanolomni moister (Bruchmeister) ev. z 20—30 delavci. Ponudbe pod „W. G. 882011 odpošilja Rudolf Mosse, Dunaj I, Seilerstatte 2. Biiiit 1 ',2 leta star, dresiran, izvrsten čuvaj, oz. sobni varuh, zvest spremljevalec, vodni, reporter ki tudi otroški voziček z veseljem in dobro vozi, se proda. Več pove upravni£tvo »Slov. Naroda«. 4091 •Tako lc*aa>*» 4101 posestvo v Grabštanju prva postaja od Celovca, ki meri 28 hektarov njiv, travnikov in gozda in lepo posloje (slovenski kraj), proda takoj pod »godnimi pogoji ilnton Renho trgovec Cslsvec. Stara trgovina v večjem trgu na Štajerskem 3857 se takoj proda. Proda se tndi, na zahtevo takoj, mesarija in gostilna. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. barva1 za lase in M je dr. Drallea „NE HI L", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne ■ potrebščine itd« — Priporočam svojo veliko zalogo zajamčeno pristnega malinovega soka kakor tudi razpošiljalec v velikem iz prve roke jamttveno pristne malinove odceje (Rabi Idae). 4079 Lovro Rogelj tiflrniiar sodavire in nokalic na Vrhniki Dražba. Dne 21. novembra ob 10. url dop. bo pri c kr. okrajnem sodišču v Voloski (Istra) dražba hotelske vile in pena Friedrichshof v Opatiji. Sodna cenilna vrednost 243.409 K 58 h. (Realna cenitev 202,020 K), stavbišče (ličen vrt) 1820 m2 cenjeno na 27 000 K. Bremen za 90000 K, hranilnica na II. mestu 40000 K, III. mesto 80.000 K. (Mobilije, oprava za 10 sob se lahko izdrazijo posebej). Podrobnejša pojasnila zaradi eventualne Se nadaljne pustitve lil stavka na hiši daje 4097 dr. Monrik Herbatsekek, odvetnik m 1—I* »t litri ff sshstrasss C Štiri mesece star bernhardinec se proda 4052 na Rimski cesti štev. 10. IM M " ' ' ■ ■■ ■! III ■- -. I Wll I l« - 111» I 1^ V b?ižini sodnijske palače je oddati za pisamO ali kot zdravniške Ordlna- Gljske prostore lepo pritlično 397jj Kje pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 16—18 H P Puch, Princ Heinrich Cares-sori, malo rabljen ter osobito dobro ohranjen, se proda. Vprašanja na : „S. V. 136" poste restante Zagreb. 3929 V najem se odda takof a ^w jcl • P 4022 v večjem mestu na Notranjskem. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. privatnega kapitala se Odda skupno ali v manjših vsotah proti pupilarno varni zastavi. — Pojasnila daje: Prometna pisarna J. Rozman, Kranj. 4036 wa m m za delavnico ________________________4087^______ Kdo je pripravljen vzeti za nekaj časa 4102 v svrho dresure v oskrbo? Ponudbe na upravništvo »Si. Naroda« Dva mlada 4103 mornariška častnika želita stopiti v korespodenco z dvema mladima gospicama Ponudbe pod „Albatros" in „Nau* tilus15, poštno ležeče, PulJ I. Lepo meblovana 4105 mesečna sotaa se takoj odda. Več se izve v kavarni „PreSeren". Sprejme se tako] in pod ugodnimi pogoji 4100 via prodajalka v c kr. glavno zalogo tobaka v prijaznem mestu va Gorenjskem. — Takojšne ponudbe opravi „Slov, Naroda44. ____.__ •______________. ____— KLOBUKI moderno nakiteni, 3375 oblike, kakor vse potrclioe za modistke prodaja najceneje M. Barvat; Wm u n 21 Popravila to5na in cena, 261 Štev. SLOVENSKI NAROD, Stran /. B. GStzl, LJubljana""" ■rJ'jssfiSKfr--" — # ■ # a* ?n »i i a 11 o ** aapeatta po meri največja MM tu- in Inozemskega blaga. MeStm trg St. 19. ---- Stari trfl St. 8. Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba. Inteligenten mladenič resen, vztrajen in marljiv, veSČ tlov. in nem. iifce pisarniške službe ali kal tema podobnega aa takof. -*05^ Cenjene ponudbe pod Šifro „Inteljgent" : na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. :: Baczewski-liker|§I IveiL^lsii kooveriBciiski nim \a 2 krat na teden — K 4 mesečno otvori ob udeležbi vsaj 8 učencev Marijana Chiossino, učiteljica laščine, rodom iz Turina, 4061 Knalljeva nlioe 4, pritličje! levo. P. n. občinstvu se priporoča 3616 velika zaloga pohištva lastnega Izdelka. ii finega suhega lesa, najmodernejši izdelek aa kotele is? vile, posebno se priporoča novoporočencem v nabaro popolne hišne oprave. Za vse iidelke jamči matej uogala, miZar na eiedu Proračuni um »ahtevo brezplačno. Proračuni en tahtevo brezplačno. Čistokrvni bela W iaHtm«iiiiuiiiiiutii: !i.i:*:s *^ a»ar«aiaa (ruski hrt) se ceno proda, j Kp «ove upravništvo »Slov Naroda«. Stavbnipareele na Dunajski cesti v LfuMfani pred j delavskimi hišami in na Alineah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za ■m ■ 1 = primerne cene ===== na prodaj. Več se pozve r>r lastniku JOS. Trlbnt, na Slincah 37. 2416 X«2srifnrullo« Stem si usojam obveščati p. n. občinstvo da sem Hukn gostilno na Marije Terezije t. S. s tem mesecem na svoj račun prevzel, ter se priporočam za obilen obisk. Z velespoštovanjem I v*=*ra Kmet. Cisti samo s čistilnim ekstraktom Grlot>l;lS Najboljše kovinsko čistilo na svetu. ■11 ■ dobre sveže jetrne in krvave ll ifl n JI t II se dobe vsak petek, soboto in nedeljo lllUlJUijU v gostilni pri Kreutzerju. X«ziianito. Podpisani naznanja s! občinstva, da je otvoril zalogo peti in štedilnikov v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 8 (v hiši gostilne pri Kreutzerju) ter se priporoča za obilna naročila. Anton Kovačič tovarna peči in štedilnikov na Viču pri Ljubljani. P. n. gg. sodavicarjem priporoča svoje prvovrstne sadne aromate in izvlečke (brez dodatka kemičnih ali sintetičnih primesi) za izdelovanje izbornih šumečih limonad kakor peneča iagodavka, iabolčni biser, kristalna cifronada. malinovka iti. Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet-. Z odličnim spoštovanjem i'689 D a •!, CfAX]/A deatilacija rasti, in sadnih arom ter eks-rOtlllK 3 TČ C K O traktov itd., L|nbltaaa, Slomškova ul. 27. Razglas. V soboto, dne 16. novembra 191Z. bode živinski in kramarski »ni v Manah v tU Ta semenj bode posebno ugoden trgovcem in kramarjem, ker se vrši precej ponedeljek, dne 18. novembra 1912., tudi v Ilirski Bistrici semenj, — katera oddaljenost znaša od Jelšan do II Bistrice le eno uro hoda. Semenj živine ostane na starih mestih, kramarji in drugi se pa postavijo za ta semenj ob ulici »Kaplanija« proti Iskrovi gostilni. Trgovci, kramarji, živinorejci porabite ugodnost! Županstvo občine Jelšane dne 7. novembra 1912. 4101 Zupan: I. V.len&ie •• r. "KJJ35f|| UpJUBjMds KUq3S0(l Posebna špecialiteta likerja. Vsakovrstno 3741 kurivo. Mehka in trda drva cela in razžapana. Retortno oglje. :: Trboveljski kosovnik K 2 80—3 40 za 100 k£ Trboveljski kockovnik K 2 66—320 za 100 kg Velenjski briketi. 1/lnfA edina štedilna kurjava za peč. IVIdla k 140—160 za 100 kom prosto na dom postavljeno. St. & C. Tavzher, Dunajska eesta itev. 47. — Telefon štev. 192. Mojih 8 otrok ki izgledajo zdravi in čvrsti, je moja žena po mojem navodilu vzgojila s listata ca j ena. To naznanjam jaz Ub. pl. Trnkoczv, lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker so sledile mojemu zgledu, ki sloni as stirtsafstletBl tekasafl. Medtem ko vsa druga otrogka hranila stanejo 1 — 2 K in se že v nekaj dneh porabijo, stane sladni čaj, zavitek s ' « kg saaio 60 vlBarfev in se z njim dojenec lahko hrani 20 do 30 dni. Kri, moč, zdravje, mirne živce, mJrno spanje, 50°o prihranka na denarju, najboljši zajtrk, dosežejo, dobe tudi odrasli, ki namesto neredilne, razburljive kave, čaja, pijo sladni čaj, znamka »Sladin«. Posebno priporočljivo za kotalka in slabotne. 3721 Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnega čaja, znamka Sladin, pripravljenega po dr. pl. Trn-koezvju, ni zamenjavati s sladno kavo, TvorniSka zaloga pri lekarnarji pl. TrnkdczTja ? Ljabljaai. Kranjsko. Po pošti najmani 5 zavitkov franko 4 krone, poštni zavoj za 5 kg s 15 zavitki vsebine 10 kron franko z obratno poŠto. Na Dunaju v lekarnah; Traidctv. V„ ScMalmierstratsc 101; HI., Ra.etzky.latz 4; VIIL, Jvsefstadterstrasze »: v Orale.: Sackjtrasse 4. Modni salon Stuchly-jYtaschke Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Popravila točno. Cene znano nizke. aaaaaaaeajaj Žalni klobuki vedno v zalogi. saBananananO 20°io do 30°I o znižane cene radi preogromne zaloge 3979 oblek, raglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev. paletotov, bluz in kril. „JLnglešfco skladišče oblek," O. Berruztovič, J\£estni trg št. S. , Št 36984. 4086 Razpis iiinu za liianstG isi revi. Mestni magistrat ljubljanski ima za tekoče leto podeliti „Cesarja Frača Jožefa jubilejske ustanove za reveže*1, in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K. Do teh ustanov imajo pravico oni mestni (v Ljubljano pristojni) reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. Prošnje za podelitev jedne teh je oddajati na vložnem zapisniku me« stnega magistrata do vštetega 30. novembra t L Prosilci imajo v prošnji natanko navesti, o čem da žive, ali imajo kak reden dohodek in kakšne so rodbinske razmere (Število nepreskrbljenih otrok, zdrastveno stanje.) Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnć 9. novembra 1912. župan: dr. Ivan Tavčar I. r. Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri A. KUNC :::::::.:: Ljubljana :::::::::: priporoča svoj« is borno Isdolke vsakovrstnih zimskih oblačil. Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. vxsm llustravanl oanlkl na raaaolaa*. aaoR Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 261 štev. Priporočamo našim :: gospodinjam z ■ KOLINSKO CIKORIJO, iz edine slovenske g tovarne y Ljubljani ^" mmatillN odlikovane u Ka^lnC ITVCJOHICC Karla planinca pruci ljubljansko »elepražarna za Vjavc. Dobivajo se v pražarni na vogalu Dunajske ceste — Sodne A ilice in v moii traovini s susceriiskim blaaom Bunaiska c. a >#m Najbolj pripravne trpežne in gibljive brzo par ilnike za krmo vseh sestav, slamoreznlce, mlina in stiskalnice za sade in gro/.Je. reblfate, reporeznice, motorje, DESEINO kosil-cice, obračalnike in grab!Je za seno, ^^^ftffeu t-troje in pritikitne ^^^I^sabai za sadje- in perut- m^^«BP rele ine b lan a, ne, m sB nagrobne križe, f^^i \ peći, štedilnike, VlS^i aw :—; črpalke :-=s f ^ Mt in vodo! stavbne fe"**"*! potrebščine in vso W^.^Wmm drugo železnino se aL" '''is*8fcj dobiva najcereje in S '-HE, najboljše pri znani JSeretiBik veletrgovini z želez- * ^feg_ -^-"ffo nino in poljedel- ^ššS*"*- *.?■^ :: skimi stroji :: FR. STUPICA V LJUBLJANI Marije Terezije cesta šl. 1. Zabtevaite cenike in ponudbe! Cene nizke! Zahtevajte cenike in ponudbe! Anton Baiec umetni in trgovski vrtnar ■mejt si. p. i*. ?&: Bstva. da se rrahaja ojeftrt cvetlični salon Pod Trančo. 4S : Velika ife sni ran. zdelo¥ani2 lapkov, ¥sn cev. tnkai iti' Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno. IUhIH y Iraiki issli l H. w mm nt 1912 ~ zastonj in poštnine prosto. = Največja izbira damskih ur v modernih zapestnicah. FR. ČUDEN Ijnbljana, Prešernova ulica 1 delničar prvin švicarskih tovarn nr v Bleln, eiashntte in tenevi, 3390 ____________.___ —-------------------—^——^-^ I a<;tna tovarna ur v Švici. Lokal na vogali Kongresnega trga in Vegove olite (sedaj uradniško konsumno društvo) se oNa i Dajem s 1. letali 1513. Natančneje se izve 2095 ▼ pisarni stavbenika g. Roberta Smiclow5kega, Rimska cesta 2. J. Za ml je** čevljarski mojster v Lfublgani, Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 245 Radi pomanjkanja delavskih moči bo spodaj podpirani prostovoljno na dražbi prodajal 18. t. m. ob 10. uri dop. ^l«-d#*«n*-3 4.43 2 težki brati, 1 bika, 18 mesecev starega, sive barve, za pleme, 5 Juncev po 14 mesecev starih, 1 konja, 1 kobilo, 3 dobro ohranjeno vozove, nekaj konjske vprege. Alojzij Slajpah pos. na Veliki Loki pri Trebnjem, Dolenjske. iitaii taii wm 1 0 kg K 2 80—K 3-36. Hi Umi vm 10) kg K 2 64-K 3 16. Iiaovallsk! orshovnl wm 100 kg K 2 48-K 3—. fes atol zvezi MKeii znamka P. B., iz.vrstno Jjorivo, 100 komadov K 1-60 -K 180. 3882 Tm in mehka iikm drva v polenih in nacepljena dobavlja točno L. Schiffer, LJubljana, Dovozna cesta, tir Jntn. železn. J% —■ ■■■■■« v^ojodud ——- |# u,iqzi {3j;pA a u; ijtmosbj nisteAoufeu a iJ*L. ao^iiuuijs ifislau.iapotufcru eno|cx rif{|9/\ .JfcfF Enpnjte in zahtevajte edino le (II in MH dl je najboljSi. 47 Slana zaloga pri Prvi slo?, zalogi taja in rama na debelo v Ijupljanl, Rožna oiica Bn. 41. POZO!! i! M i rt jj prodaja Ifpri! galanterijsko blago in pletenine ^_hil >z konkurzne e^ase Ludovika DoEenca v ^sgaapr ^m^ Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami, «**S2 SKo&ni salon Stl. SeSej-Strnad 3320 pzipotoča cctifcnitn catnatn jzioSufic {e najfinejše t&vzSSe. Rafali nSoSafti vceno v &aloau SzeSeznovct ulice*. — cJalaoci mestne ftzctntifptcc* Splošna priljubljenost presk^šenega ' Tranckovega: kavinega pridat%a* pripisati je njega nedo-Sežni isaatnosti v jedru, efasu in barvi * j kavinim mlinčkom, -i Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Kotnp. Franca Jožefa cesta 3. ■ ■■ Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. žel. in Solidna postrežba« Najnižje cene. .; TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: Resi jeva cesta št. 20 (poleg plinarne) IZDELVJE: Jiesljeva cesta št. 26 {poleg plinarne) Beton * železobeton Stroko trna izvršitev Vodovodi * elek- moderne apnenice. * mostove * strope * vseh vrst načrtov * trične centrale * tur- * * * dvorane * zazidke prevzet je zgradb * bine * mlini * žage * Obisk strokovnih ..... turbin. ::::: : tehnična mnenja. :::; opekarne in :::: inženirjev na željo.