H GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA <180081 I*r-1 ZAKLJUČEK POSLOVNEGA LETA 1971 Podjetje je poslovalo uspešno Analiza lanskoletnega poslovanja je pokazala, da so zelo uspešno poslovali obrat Tesarstvo, Polhov Gradec in Slomškova, manj Parmova in Žaga Rob, uspeh je dosegel tudi obrat Gradbenih elementov, ki je kljub začetnim težavam pokazal pozitiven rezultat, na meji rentabilnosti pa sta poslovala obrat Žaga Škofljica in tovarna Velox Izdelava zaključnega računa za leto 1971 je pokazala, da je podjetje poslovalo uspešno. Podatki sicer kažejo povečano realizacijo, vendar pa zmanjšanje akumulacije podjetja. Predvsem je izpad realizacije v žagarski proizvodnji povzročil zmanjšanje dobička v podjetju. Sicer pa so vsi obrati poslovali pozitivno, kar je glede na pretekla leta dokajšen uspeh, še posebno če pomislimo na to, da je bilo v poslovnem letu 1971 že občutiti padec povpraševanja po naših izdelkih. Največji uspeh pa je bil dosežen vsekakor v Podpeči, ki je po dolgem času zaključila leto brez izgube. • da smo dosegli na vseh • obratih pozitiven rezultat, • ampak bo potrebno, da te • rezultate bistveno izbolj- • samo. Zato moramo odkri- • ti in aktivirati naše notra- • nje rezerve, izboljšati pro- • litetnejša proizvodnja ob • ustreznem zahtevnejšem • angažiranju strokovnih ka- • drov in vseh članov ko- • lektiva, zahtevajo, da raz- • vijemo odgovornost, priza- • devnost in ustvarjalnost Analiza poslovanja po obratih je pokazala, da so zelo uspešno poslovali obrat Tesarstvo, Polhov Gradec in Slomškova, manj Parmova in Žaga Rob, uspeh je dosegel tudi obrat Gradbenih elementov, ki je kljub začetnim težavam pokazal pozitiven rezultat, na meji rentabilnosti pa sta poslovala obrat Žaga Škofljica in tovarna Velox. Splošna ocena je torej zadovoljiva, vendar pa moramo poudriti, da je rezultat vsekakor vrednejši, kakor to na prvi pogled izgleda. Ne smemo namreč pozabiti, da je bilo leto 1971 že leto, ki je močno zavrlo gospodarsko gibanje, saj smo imeli zamrznjene cene in osebne dohodke, zaviran uvoz in kar dve devalvaciji dinarja. Vse to je negativno vplivalo tudi na poslovanje v našem podjetju, posebno pa se kažejo težave v gradbeništvu, ki je močno zmanjšalo svojo aktivnost zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev in kreditov. Velike težave so bile tudi na področju likvidnosti sredstev, kjer smo se morali posluževati najostrejših ukrepov za izterjavo našega denarja od kupcev. To pomanjkanje denarja pa nam je povzročilo, da nismo mogli našim žagarskim obratom zagotoviti dovolj hlodovine, kar se je odrazilo na zmanjšanju realizacije in dobička. Uspeh Galanterije Podpeč je potrebno še posebej poudariti, saj je iz planirane stomilijonske izgube poslovanje zaključila pozitivno. To je gotovo izreden uspeh in rezultat prizadevanj vseh članov kolektiva. Odločna komercialna politika, sprememba proizvodnega programa in visoka delovna storilnost so v kratkem času s pomočjo zunanjih devalvacijskih faktor- do največje možne mere. Le na ta način bomo lahko z dokajšno mero zaupanja pričakovali pozitivne poslovne rezultate tudi v letu 1972. Glavni direktor: dipl. inž. JOŽE KOVAČ Naše podjetje je lani sodelovalo na mnogih sejmih doma in v tujini. Tale posnetek pa je iz našega razstavnega prostora na mednarodnem sejmu gradbeništva v Beogradu jev omogočili, da ima ta obrat s svojo proizvodnjo tudi v prihodnje ugodne perspektive. • Vsi ti podatki zaključnega • računa kažejo, da imamo • v podjetju še vrsto proble- • mov in odprtih nalog. Na- • stopa odločna zahteva, da • začnejo vsi obrati poslova- • ti tudi z ustrezno zelo po- • trebno akumulacijo. Za • naš nadaljni razvoj potre- • bujemo veliko sredstev, da • se bomo lahko uspešno 9 razvijali. Zato ni dovolj. 9 duktivnost dela in pričeti • 9 delati odgovorno in stro- 9 9 kovno na višjem nivoju. 9 9 Naloge, ki stojijo pred ko- 9 9 lektivom »Hoje« v letu • 9 1972, to je izgradnja stav- • 9 beno mizarskega obrata, 9 realizacija postavljenega 9 plana, novi izdelki in kva- Pogled na naše upravno poslopje v Langusovi ulici NADALJEVANJE S 1. STRANI OBRAČUN u s PEHA Z A LET O 1 9 7 1 DE Realizacija Ind. Stroški Ind. Dobiček POLHOV GRADEC Plan 12,686.090 11,182.138 1,503.952 Ustv. 14,973.905 103 13,704.122 123 1,269.783 STAVB. MIZAR. II Plan 15,388.750 14,191.669 1,197.081 Ustv. 16,952.224 110 16,724.967 118 227.257 ROB Plan 4,677.500 80 3,897.526 109 779.974 Ustv. 3,726.848 3,563.979 162.869 STAVB. MIZAR. I Plan 7,175.000 6,233.160 941.840 Ustv. 9,189.211 128 8,400.992 135 788.219 ŠKOFLJICA Plan 13,053.800 81 11,395.975 107 1,657.825 Ustv. 10,613.781 10,600.720 13.061 TESARSTVO Plan 12,506.800 11,797.956 708.844 Ustv. 13,384.177 107 12,382.215 105 1,001.962 GRADB. ELEMENTI Plan 1,100.000 93 1,100.000 109 — Ustv. 1,023.628 1,006.822 16.806 UPRAVA Plan 1,448.565 1,402.269 90.651 Ustv. 1.933.869 134 1,539.261 110 531.600 SKUP. HOJA Plan 68,036.505 61,337.640 6,698.865 Ustv. 71,797.643 106 67,786.086 111 4,011.557 VELOX Plan 13,975.032 50 13,675.032 197 300.000 Ustv. 6,963.317 6,957.631 5.686 SKUP. HOJA + VELOX Plan 82.011.537 96 75,012.672 100 6,998.865 Ustv. 78,760.960 74,743.717 4,017.243 PODPEČ Plan 15,267.800 16,702.322 1,334.522 Ustv. 17,342.748 114 17,322.952 104 19.796 SKUPNO HOJA + Plan 97,279.337 91,614.994 5,664.343 VELOX + PODPEČ Ustv. 96,103.708 99 92,066.669 100 4,037.039 SKLEPI NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV Nazadnje smo v 4. številu našega glasila objavili sklepe naših samoupravnih organov. Prostor nam ne dopušča, da bi objavili vse sklepe, ki so jih sprejeli samoupravni organi v drugem polletju 1971 inv januarju letos, pa poglejmo vsaj nekatere: DELAVSKI SVET 28. julij 1971 Sprejeta je bila bilanca PE SVEA Zagorje s katero je izkazano, da je ta enota v času od 1. januarja do 30. junija 1971 ustvarila 341.037,02 dinarjev ostanka dohodka, hkrati pa je bila s prejeta pogodba o ureditvi pre-moženjsko-pravnih razmerij med Hojo in SVEA. Razrešena sta bila članstva odbora za kadre Janez Gabrovšek in Jurman Benjamin ter izvoljeni novi člani odbora Alojz Cerjak, Drago Redenšek in Jože Peršin. Hkrati je sprejet sklep o prenehanju mandata članom DS iz poslovne enote SVEA ter razpuščen poslovni odbor SVEA. 29. september 1971 Sprejet je bil plan delovnega časa Hoje v letu 1972, hkrati pa je bil sprejet tudi rebalans upravno prodajne režije za leto 1971. Sprejet je bil pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delovnih razmerjih s katerim je bilo urejeno vprašanje dopusta vajencev ter statusa mater samohranilk v zvezi z dopustom. Sprejet je bil nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in določilo, da seo sebni dohodki obračunavajo po tem pravilniku in po vrednosti točke 1 stari dinar za točko. 16. december 1971 Sprejet je nov pravilnik o uporabi osebnih vozil v zasebni lasti za službene namene s katerim so odpravljena vsa pavšalna izplačila, določena enotna cena za prevoženi kilometer ter sproščena možnost uporabe vozil ne glede na kubaturo po enotni ceni 0,90 din za prevoženi kilometer. Sprejet je bil nov pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vajencih po katerem so vajeniške nagrade vskla-jene z določbami podpisanega samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Sprejet je bil sklep o prodaji nepremičnin stavbeno mizarskih obratov I in II ter o investicijah v izgradnjo nove tovarne oken v industrijski coni na Viču. Sprejet je bil sklep o rešitvi ugovorov na odločbe o določitvi osnovne obračunske postavke in individualnega delovnega uspeha in s tem za krajši čas zaključeno obdobje vsklajevanja osebnih dohodkov z določbami pravilnika in samoupravnega sporazuma. 9. februar 1972 Obravnavano je vprašanje varstva pri delu in sprejet nov pravilnik o varstvu pri delu in požarni varnosti. Obravnavano je vprašanje razdelitve IX. stanovanjskega posojila. Hkrati pa je DS sklenil za to razdelitev omiliti nekatere pogoje iz pravilnika ter z dopolnilnim razpisom razdeliti še neporabljeni znesek razpisanega posojila. SVETI DELOVNIH ENOT Svet delovne enote Žaga Škofljica je na seji 19. 9. 1971 sklenil dodeliti sindikalni podružnici 3.000 din dotacije, ki je s tem denarjem v septembru organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom obrafa Nazarje. Zelo pomemben je sklep, ki sta ga sprejela kolektiva Stavbeno mizarstvo I na sestanku 14. 12. 1971 in Stavbeno mizarstvo II na setanku 13. 12. 1971 o prodaji nepremičnin obeh stavbeno mizarskih obratov ter o investicijah v izgradnjo nove tovarne oken v industrijski coni na Viču. Ta sklep bo omogočil, da se v kratkem oba obrata združita v novih proizvodnih prostorih. Svet delovne enote pohištvo Polhov Gradec je na seji 9. 12. 1971 poleg ostalega razdelil tudi nekaj dotacij in sicer: sindikalni podružiici. obrata 5.000, pionirskemu odredu osnovne šole Polhov Gradec 1.500 din za praznovanje dedka Mraza, gasilskemu društvu pa 2.000 din prsipevka in članarine za leto 1972. Delavski svet Galanterije Podpeč je v tem obdobju imel kar 7 sej. Obravnaval in sklepal je o več zelo pomembnih vprašanjih kot so: Ocena uspešnosti poslovanja, obravnava periodičnega obračuna, razpis in razdelitev stanovanjskih posojil ter dodelitev stanovanj, sklenitev pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju, sprejemu pravilnikov oziroma vskladitev več internih samoupravnih aktov z določbami sprejetega samoupravnega sporazuma. Tudi sveti ostalih delovnih enot so v tem obdobju imeli seje, vendar žal nismo prejeli zapisnikov in nimamo ustreznega pregleda nad sprejetimi sklepi. KOLEKTIVNI IZVRŠILNI ORGANI V tem obdobju je bila zelo pestra dejavnost tudi kolektivnih izvršilnih organov zlasti odbora za interne samoupravne akte, odbora za kadre in odbora za gospodarska vprašanja. Odbor za interne samoupravne akte je obravnaval več vprašanj s področja nagrajevanja in sistemizacije delovnih mest, medtem ko je odbor za kadre obravnaval stanovanjska vprašanja, vprašanja izobraževanja, štipeidije vajeniške nagrade in tekoče kadrovske zadeve. Odbor za gospodarska vprašanja je sprejel več sklepov s področja investicijskega vzdrževanja ter investicij v zvezi z gradnjo ali nakupom strojev in strojne opreme. Direktor splošnega sektorja DANILO BAJAT IZGRADNJA OBRATA V INUSTRIJSKI CONI SE NADALJUJE Korak do sodobnih prostorov Kot druga faza investicije v industrijski coni bo izgradnja obrata za stavbeno mizarstvo — Sredstva so zagotovljena — Te dni bodo gradbena podjetja poslala ponudbe za izvajanje del Že pred letom dni smo objavili v našem glasilu načrte investicijske izgradnje skupnega obrata v industrijski coni. Takrat je morda čisto slučajno dobilo številko 2 v načrtu stavbeno mizarstvo. Zdaj pa je že znano, da se bo ta slučajnost v resnici izpolnila. Kot druga faza investicije v industrijski coni bo namreč izgradnja obrata za stavbeno mizarstvo. Gradnja novega obrata za stavbeno mizarstvo je že dolgoletna želja obeh kolektivov stavbeno mizarskih obratov. Izdelani so bili tudi projekti, opravljena celo prva dela, vendar se želje kolektivov niso izpolnile. Če se sedaj ozremo, zakaj ti projekti niso bili realizirani, bi lahko ugotovili, da je bil glavni vzrok v tem, da smo imeli preskromno materialno osnovo. V zvezi s tem pa se takoj zastavlja vprašanje, kakšna je ta materialna osnova danes? Izhodišče za pokritje stroškov investicije je bilo sedaj nekoliko drugačno, kot pri prejšnjih projektih. Celotna izdelava projekta in nakup zemljišča je bil izveden že kot priprava za to investicijo. Hkrati z izgradnjo tovarne Velox je bila izdelana trafo postaja, ki je osnova tudi za ostale obrate. Ostane pa nam izgradnja de-lavniških prostorov, sušilnice in kotlovnice. Sredstva za izgradnjo obrata so pridobljena s prodajo obeh obratov stavbenega mizarstva. Ta sredstva so zagotovilo, da bo obrat zgrajen še v tem letu. Priprava in nasi-pavanje zemljišča se je že pričelo, vse je že tako daleč, da se lahko prične z gradbenimi deli. Te dni bodo poslala gradbena podjetja ponudbe za izvajanje del in nato se bo pričela gradnja. Katere objekte bodo gradili letos? * Delavnica za okna_________ bo 130 m dolga in 30 m široka. Torej bo celotna velikost delavnice 3900 m2. Na tej površini bo celotna strojna obdelava lesa in površinska obdelava oken in ostalih izdelkov, ki jih izdelujeta sedanja obrata stavbenega mizarstva. Sama delavnica se bo po vsej dolžini držala severne strani obrata Velox. Delavnica bo iz betonske nosilne konstrukcije, strešni nosilci pa bodo leseni, in sicer bodo to lamelni lepljeni nosilci, ki jih bo izdelal naš obrat Tesarstvo. Stene bodo izdelane iz velox iplošč. V celoti so bili torej izbrani taki materiali, ki jih sami proizvajamo, pa nam omogočajo čim večjo udeležbo lastnega dela Vse instalacije (elektrika, ogrevanje, ekshaustiranje in razvod stisnjenega zraka), pa bodo izdelane normalno, kot je to običajno po vseh obdelovalnih obratih, ki imajo te osnove urejene po sodobnih načelih. • Kotlovnica in sušilnice bodo nameščene v posebnem objektu. Ta bo imel dva ločena prostora. Prostor za sušilnice bo dolg 50 m in širok 30 m. Torej bo velikost tega prostora 1500 m2.V njem bo 5 sušilnih komor, od katerih bo vsaka imela za 3 va-gončne lesa, torej bomo hkrati lahko sušili 15 vagončkov lesa ali približno 50 m3. Ko smo že pri sušilnicah se moramo nehote nekoliko ustaviti pri njih. Sušilnice in sušenje leta so v našem podjetju gotovo najbolj pereče tehnološko vprašanje. Zaradi obrtnega značaja vseh naših delavnic je bilo sušenje dokaj zanemarjeno. Z razvojem predelave pa je vprašanje sušenja lesa vse bolj pereče, vča- sih tako, da določenih del sploh ne moremo prevzeti, ker se ne moremo oskrbeti s suhim lesom. Les, ki ga moramo sušiti v drugih podjetjih, pa je precej drag, še dražje pa je čakanje nanj. Dogaja se nam namreč, da nam celi oddelki proizvodnje stojijo, ker si ne moremo pravočasno oskrbeti suhega lesa. Koliko nas to stane niti ne moremo izračunati. Ko bomo usposobili vse sušilnice, ki so predvidene v tem objektu, bomo v njih lahko sušili za vse ljubljanske obrate. V objektu kjer so sušilnice, je pred sušilnicami tudi lopa za manipulacijo lesa, za sušilnicami pa je zaprt prostor za suh les. Tako bomo lahko pripravljali les res kvalitetno. Kotlovnica je prizidek k sušilnicam, poleg nje pa bosta tudi silos za odpadke in cisterna za gorilno ol-Ije. V kotlovnici bo za sedaj montiran en sam kotel, šele pozneje, z dograditvijo dru- gih objektov, bo montiran tudi drugi. Kurili bomo z lesnimi odpadki in kurilnim oljem. Ker je objekt sušilnic in kotlovnice tako velik, da bo zadoščal za celoten obrat v industrijski coni, bo sicer sedaj investicija nekaj večja, vendar pa nam bo kasnejša izgradnja v tem olajšana. Ker poleg delavnic potrebujemo še pomožne prostore kot so pisarne, jedilnica, garderoba in drugo, bo tudi te treba še zgraditi, vendar v tolikšni meri, kot jih ta obrat potrebuje, ne pa kot je predvideno v končni obliki. • Storili smo torej prvi ko- • rak, k nadaljnji izgradnji O industrijske cone. Vendar • je ta korak gotovo tudi Dipl. ing. Franc Merzelj • eden največjih, ki so po- • trebni, da dobimo res so- • dobne in urejene prostore. Direktor tehničnega sektorja dipl. ing. FRANC MERZELJ Dopisujte v vaše glasilo »HOJA« NADALJNA GRADNJA INDUSTRIJSKE CONE 1 obstoječa proizvodna hala VEL0X-a 2 skladišče VEL0X-a in OGE 3 stavbno mizarstvo 4 pomožni prostori 5 sušilnica in kotlovnica 6 odprt skladiščni prostor 7 skladišče žamanja MNOGI KANDIDATI NE VEDO NITI ZA OSNOVNE POGOJE Stanovanjska posojila • Podjetje je v zadnjih 5 letih dodelilo svo- • jim delavcem nekaj nad 400 milijonov sta- • rih dinarjev stanovanjskih posojil._____ Meseca marca preteklega leta je delavski svet sprejel sedaj veljavni pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil in stanovanj in prodaji stanovanj. Pred sprejemom je bil pravilnik v javni obravnavi v vseh delovnih enotah. Želeli smo, da bi se člani kolektiva čim podrobneje seznanili z njegovimi določbami, pa smo o važnejših določbah iz pravilnika pisali tudi v našem listu. Pri razdeljevanju IX. stanovanjskega posojila pred kratkim pa se je pokazalo, da posamezni člani kolektiva, celo tisti, ki so zainteresirani za stanovanjsko posojilo, ne poznajo niti osnovnih pogojev za najem posojila. Zaradi tega smo se odločili, da naše bralce ponovno opozorimo na pogoje, ki jih kandidat mora izpolniti, če želi dobiti kredit za stanovanje. Po določbah 4. člena pravilnika, ki je usklajen tudi z bančnimi predpisi, se stanovanjski krediti lahko dajejo le v naslednjih treh primerih, in sicer-. — Če delavec kupuje zase ali za svojo lastno družino stanovanje, ki je grajeno za trg. Nakup starih stanovanj ne pride v poštev, ker se z nakupom takih stanovanj obstoječi stanovanjski fond ne razširja. — Če delavec gradi stanovanje zase oziroma za svojo lastno družino. — Če delavec adaptira svoje lastno stanovanje oziroma stanovanje svoje lastne družine, vendar ob pogoju, da z adaptacijo pridobiva nove stanovanjske površine in bistveno izboljšuje funkcionalnost stanovanja. Za odobritev stanovanjskega posojila za zgoraj navedene namene mora delavec dokazati, da izpolnuje pogoje, ki so določeni v 8., 9. in 10. členu pravilnika in v pravilniku banke. Ti pogoji so naslednji: Delavcu, ki gradi stanovanjsko hišo ali stanovanje, se lahko odobri stanovanjsko posojilo iz razpisanih sredstev podjetja samo pod naslednjimi pogoji: 1. Da ima najmanj 2 leti nepretrgane delovne dobe v tem podjetju, pri čemer se upošteva tudi delovna doba, prebita v podjetju, čigar je Hoja pravni naslednik. 2. Da za stanovanje varčuje svoja sredstva pri banki najmanj 13 mesecev in da v tekočem letu poteče varčevalna doba, oziroma da že koristi bančno posojilo, ali pa je v gradnjo že investiral vsaj 30 % predračunske vrednosti objekta iz lastnih sredstev. 3. Da se pismeno obveže ostati na delu v podjetju, dokler v celoti ne povrne najeto stanovanjsko posojilo, oziroma da bo v primeru predčasnega prenehanja dela v podjetju po svoji volji ali krivdi, povrnil podjetju neodplačani del posojila v roku in ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik, razen v primeru upokojitve (ta rok je določen v 23. členu pravilnika in znaša 30 dni od dneva prenehanja dela). 4. Da predloži ustrezno tehnično dokumentacijo gradbenega objekta, zlasti pa veljavno gradbeno dovoljenje, ki se mora glasiti na ime prosilca posojila, gradbeni načrt s predračunom, vinkulacijo v korist podjetja ter zemljiško-knjižni izpisek. Če gradbeno dovoljenje glasi na drugo osebo, mora delavec predložiti še ustrezni dokument o solastništvu objekta. Delavcu, ki adaptira stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, se lahko odobri stanovanjsko posojilo pod naslednjimi pogoji: 1. da ima najmanj 2 leti nepretrgane delovne dobe v tem podjetju, vštevši tudi delovno dobo, prebito v podjetju, čigar je Hoja pravni naslednik; 2. da je delavec lastnik stanovanja oziroma lastnik ali solastnik stanovanjske hiše, ki jo adaptira, kar mora dokazati z ustreznim veljavnim dokumentom; 3. da s prezidavo, prizidavo, nadzidavo, temeljito obnovo oziroma popravilom pridobiva nove stanovanjske površine in da je za tako adaptacijo izdano ustrezno gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo pristojnega organa, da gradbeno dovoljenje ni potrebno: gradbeni načrt in predračun, zemljiško-knjižni izpisek in vinkulacijo v korist podjejta. Gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo, starejše od 2 let, je neveljavno, razen če ga ponovno potrdi pristojni občinski organ; 4. da z a stanovanje varčuje svoja sredstva pri banki najmanj 13 mesecev in da v tekočem letu poteče varčevalna doba, oziroma da že koristi bančno posojilo, ali da je v adaptacijo že investiral vsaj 40 % lastnih sredstev, potrebnih za adaptacijo; 5. da se pismeno obveže ostati na delu v podjetju, dokler v celoti ne vrne najeto stanovanjsko posojilo, oziroma da bo v primeru predčasnega prenehanja dela po svoji volji ali krivdi, povrnil podjetju neodplačani del posojila v roku in ob pogojih kot iz točke 3 za delavca, ki gradi stanovanje. Delavcu, ki kupuje stanovanje, se lahko odobri stanovanjsko posojilo iz razpisanih sredstev podjetja samo pod naslednjimi pogoji: 1. Da ima najmanj 2 leti nepretrgane delovne dobe v tem podjetju, pri čemer se upošteva tudi delovna doba, prebita v podjetju, čigar je Hoja pravni naslednik. 2. Da varčuje pri banki svoja sredstva za stanovanje najmanj 13 mesecev in da bo varčevalna doba zaključena v tekočem letu, kar naj delavec dokaže s predpisom pogodbe o varčevanju. 3. Da kupuje stanovanje pri organizaciji, ki je registrirana za gradnjo oziroma prodajo stanovanj, zgrajenih za trg, kar naj delavec dokaže s predložitvijo kupoprodajne pogodbe. Če kupoprodajna pogodba glasi na družinskega člana, mora prosilec predložiti veljaven dokument o solastništvu. 4. Da se pismeno obveže ostati na delu v podjetju, dokler v celoti ne vrne najeto stanovanjsko posojilo, oziroma da bo v primeru predčasnega prenehanja dela po svoji volji ali krivdi povrnil podejtju neodplačani del posojila v roku in ob pogojih, kot je navedeno v točki 3 pri delavcu, ki gradi stanovanje. Namen teh posojil je, da delavci, M nameravajo prositi za stanovanjski kredit, pravočasno poskrbijo za_iz-poinitev zahtevanih pogojev, hkrati pa da vedo, kakšno dokumentacijo je potrebno preskrbeti in predložiti prošnji za kredit. Naj omenim le še to, da lahko delavec sam izračuna, kolikšen je največji znesek posojila, ki se mu lahko odobri. To izračuna tako, da ugotovi, koliko znaša 20 % njegovega osebnega dohodka, ki ga je v povprečju prejel za redno delo v zadnjih 3 mesecih pred odobritvijo posojila in ta znesek pomnoži z 240. Posojilo, ki bi bilo višje od zneska, izračunanega na povedani način, ni moč odobriti. ® Pri tem pa Ljubljanska banka upošteva tudi prosil- • čeve kratkoročne kredite, ki jih ima ob sklenitvi po- • godbe. Banka sešteva stanovanjski in kratkoročni • kredit ter na tej osnovi ugotavlja prosilčevo kreditno • sposobnost. Zaradi tega priporočamo vsem bodočim • prosilcem stanovanjskega posojila, da si ne obreme- • njujejo svoje kreditne sposobnosti s kratkoročnimi DANILO BAJAT ® stanovanjskimi krediti. TUDI V NAŠEM PODJETJU Skrb za rekreacijo Zdaj, sredi zimske sezone so še posebno aktivni smučarji, igralci namiznega tenisa in kegljači — Letos bomo sodelovali tudi na športnih igrah delavcev lesne industrijske stroke Športno rekreativno življenje je v Hoji končno le zaživelo. Za to dejavnost je sicer treba imeti organizatorje in pa denar. Organizatorji so, denar pa tudi, saj so odgovorni činitelji (vodstvo sindikalnega odbora in podjetja) dodelili športnemu aktivu za svoje delovanje v enem letu skoraj cel milijon starih dinarjev. V izbiri športnih panog se ravnamo po letnih časih. Tako je za sedaj organizirano smučanje, igranje namiznega tenisa in kegljanje. Vse to so pravzaprav športi za zimsko sezono. Za smučanje sicer ni velikega zanimanja. Udeležili smo se dveh občinskih sindikalnih tekmovanj v veleslalomu: — veleslalom za podjetja iz občine Bežigrad; prav dobra sta bila Oven Franc (Parmova) s sedmim mestom v I. skupini in Logar Jernej (Uprava) prav tako s sedmim mestom v II. skupini. Kern Bojan je bil deseti v II. skupini. — veleslalom za podjetja iz občine Vič; Kern je bil 5 v II. skupini, Bedenk Janez 16. in Logar Jernej 21. Ondan je bilo tudi tradicionalno tekmovanje v smučanju za gozdarje, lesarje in lovce iz cele Slovenije. Poudariti je, da je bila naša ekipa zelo oslabljena zaradi odsotnosti najboljšega našega tekmovalca Oven Franca (fant je dobro premislil in se poročil prav na dan tekmovanja). Ostali štirje Javornik Rajko (OGE), Bedenk Janez (Parmova) ter Logar Jernej in Kern Bojan (oba Uprava) so branili barve »Hoje«. Konkurenca je bila močna, zato pa tudi uvrstitev naših precej skromna: Kern 106. mesto, Javornik 164. Ostala dva sta končala tekmovanje s padcema in sta zato odstopila (to se lahko zgodi tudi najboljšim tekmovalcem). V marcu se bomo udeležili še sindikalnega prvenstva mesta Ljubljane. Vsak četrtek od 20—22. ure v dvorani TVD Partizana Trnovo igrajo »hojevci« namizni tenis (bolj po domače pravimo temu ping-pong). Za sestav ekip Hoje za sindikalno prvenstvo Ljubljane bomo v marcu organizirali izbirno tekmovanje. Največje zanimanje je za kegljanje. Na organiziranih tekmah se vsak ponedeljek od 16. do 21. ure zvrsti 10 obratnih ekip v borbi za prvaka v kegljanju. Borbe so hude, po prvi tretjini vseh odigranih tekem je najboljša ekipa Tesarstva I; za ekipo kegljajo Žitnik, Repar, Žgajnar. Ekipe dostikrat bodrijo mnogi navijači, pa to še bolj vpliva na tekmovalno vzdušje. • Hoja se bo letos prvič ude- • ležita »lesarijade« — šport- • nih iger delavcev lesne in- • dustrije Slovenije, športni ® aktiv Hoje bo skušal pri- • dobiti za to priložnost čim ® več udeležencev, tako za • moške tekmovalne panoge ® (balinanje, kegljanje, mali • nogomet, odbojka, strelja-® nje, šah) kot tudi za žen- • ske tekmovalne panoge • (kegljanje, odbojka, strelja- • nje, šah). dipl. ing. KERN BOJAN KAJ POKLONITI SLOVENSKIM ŽENSKAM ZA OSMI MAREC Milijoni, ki naj bi odpodili raka Objavljamo prispevek, ki smo ga povzeli po Tedenski tribuni in naj nam bo v razmišljanje, kako bi v prihodnje čim bolj primerno obeležili dan žena Za nami je sicer letošnje praznovanje 8. marca — Dneva žena, a se nam je vseeno zdelo potrebno, da v tej številki namenimo nekaj prostora temu dogodku. To pa še posebno zaradi tega ker smo v Tedenski tribuni zasledili daljši zapis izpod peresa Bernarde Rakovec. Pri nas smo sicer pripravili letošnji program praznovanja Dneva žena, a vseeno ne bo odveč, da ob tem prispevku razmišljamo, kako bi v prihodnje čim bolj primerno obeležili 8. marec. V nekoliko skrajšani obliki objavljamo izTedenske tribune povzeto razmišljanje o tem, KAJ POKLONITI SLOVENSKIM ŽENSKAM ZA OSMI MAREC. Takole o tem piše Bernarda Rakovec: Le še nekaj dni nas loči od vsakoletnega hrupnega praznovanja osmega marca: dneva borbenih žena, dneva delovnih žena, dneva naše mamice, materinskega dne, kot mu, čeprav narobe pravijo nekateri. O prazniku samem ne bi izgubljali besed, saj vemo za povprečne potrebe o njem čisto dovolj. Vemo predvsem, da moramo tedaj, za en samcat dan v letu, ženske čimbolj razveseliti. In o tem, kako je treba spraviti ženske v dobro voljo in veselje, smo si Slovenci precej edini: pripraviti je treba imenitno veselico, takšno, po kateri omahujejo od pošte do Evrope v Ljubljani in po Partizanski cesti in po glavni cesti v Celju in Novem mestu in drugje sami nebeško nadelani pijančki in deloma kolcajo, deloma krulijo, naj živi osmi marec »in naša stara doma«. Kolikor se da, je treba nacediti žesnke, treba jim je kupiti šopek rož in poskrbeti za sindikalno darilo. Kot smo zvedeli, se na takšno standardno praznovanje po delovnih kolektivih že pripravljajo tudi letos. Poskušali smo zvedeti, koliko denarja načrtujejo za vsakoletno proslavo dneva žena, pa nam ni šlo od rok. Deloma plačujejo račune za žensko slavje iz sindikalnega denarja, deloma iz denarja za reprezentanco. Tako lahko le ugibamo in računamo poprek. Recimo, da dobi za osmi marec vsaka od okroglo 240.000 zaposleniih žensk v Sloveniji dva stara tisočaka. Všteli smo skromen šopek, sindikalno veselico za osmi marec in, denimo, tri robčke. Če pomnožimo dva skromna tisočaka z 240.000, se nam izcimi kar lepa vsotica: 480 starih milijonov za dan žena. KAJ STORITI JZ »ŽENSKIMI MILIJONI«? Osmi marec bo kajpada tudi letos. Toda letos je posebno leto: leto ko se vsi oziramo, kako in kje bi čimveč prihranili, leto, ko smo si končno odločno zapisali za ušesa, da bomo začeli gospodariti drugače, bolj smotrno kot doslej. Zamrznili smo cene, proračunsko porabo skušamo stlačiti v čimmanjšo vrečo. Stabilizacija postaja resničnost, nič več ni samo geslo. »Predvsem pa nikakršnih nesmiselnih razmetavanj«, slišimo od vsepovsod. Zdaj najbrž čakate, da bomo predlagali: »Odpravimo osmi marec, varčujmo z denarjem, naj ostane v sindikalnih in drugih mošnjičkih!« Nikakor. Tudi mi smo za praznovanje osmega marca, tudi za praznovanje letos. Toda praznovanje ima lahko mnogo obrazov. Predlagamo, naj bi letošije praznovanje dneva žena dobilo nov, koristnejši obraz. STRAHOTA RAKA NA DOJKI Naj za nekaj časa prenehamo razmišljati o praznovanju kot takšnem in preskočimo na medicinske poljane. K bolezni s strašljivim imenom: rak na dojki. Tipična ženska bolezen, kot rak na maternici. Toda medtem ko vemo o raku na maternici razmeroma veliko, ko dan na dan prebiramo članke o njegovi zahrbtnosti, pogostnosti, ko nas poučujejo o tem, kako nujno je, da gremo vsaj enkrat na leto na temeljit ginekološki pregled, ki bo odkril bolezen še v najzgodnejši obliki, ko je še lahko odzravljiva, ne vemo o raku na dojki skoraj ničesar. Nepoučenost, ki se strašno maščuje : zadnje statistike o obole- njih za rakom v Sloveniji kažejo, da je ta oblika raka nezadržno na pohodu, da se število novih bolnic iz leta v leto veča — in da je danes že skoraj prav toliko žensk, ki zbolijo za rakom na dojki,, kot tistih, ki se jih loti rak na maternici. Še več: če upoštevamo, da je pri 350 primerih raka na maternici v enem letu vštet rak na materničnem vratu in rak na maternici samo, je potemtakem rak na dojki s 300 novimi primeri na leto pravzaprav na prvem mestu med vsemi oblikami raka, ki napadajo naše ženske (raku na dojki in rakoma na maternici sledi pri ženskah rak na želodcu in njemu kožni rak. V zadnjih letih so našteli pri slovenskih ženskah okoli 280 primerov raka na želodcu in okoli 180 primerov kožnega raka). Kako zahrbtno bolezen, ki napade dojko, še pravočasno od- kriti? Prva, čeprav ne dovolj zanesljiva možnost bi bila ta, da bi ženske naučili, kako se lahko pregledujejo same. Raka na dojki je namreč mogoče otipati kot majhno bulico. Druga možnost je ta, da bi ženske obvezno pregledovali zdravniki v ginekološki ali v splošni ambulanti. Strokovnjaki na ljubljanskem onkološkem inštitutu si močno prizadevajo, da bi vpeljali takšne preglede v drugih ambulantah, pa vse kaže, da imajo splošni zdravniki in ginekologi premalo časa, da bi se ukvarjali še s temi preiskavami. In potem je še tretja najbolj zanesljiva in najbolj praktična možnost: obvezen pregled dojke enkrat na leto, tako kot smo se vajeni fluorografirati. Kje? Kdaj? Kako? POBUDA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA Zamisel o sistematičnih pregledih žensk, na katerih bi odkrivali raka na dojki že v zgodnjem stadiju, že nekaj časa tli na Ijub- Pregledovanje pacientke Ijanskem onkološkem inštitutu. Pridružili so se jim tudi strokovnjaki kliničnih bolnišnic in še posebno na ginekološki kliniki, kjer se prav tako ogrevajo za to zamisel. Skupaj načrtujejo poseben center za zgodnje odkrivanje raka, ki bi bil v okviru onkološkega inštituta. Tja bi prihajale ženske iz vse Slo-veiije na slikanje dojk s posebnim termovizijskim in posebnim rentgenskim aparatom, ki bi ju bilo treba kupiti v tujini. Kot smo že omenili, bi bili to brezplačni redni letni pregledi, podobni fluorografiranju. O zamisli smo povprašali tudi predstojnico onkološkega inštituta prof. dr. Božo Ravnikarjevo: — Statistike kažejo, da je raka na dojki iz leta v leto več. Je mogoče bolezen vsaj razmeroma dobro pozdraviti? »Na žalost tudi to ne. Podatki kažejo, da dokončno ozdravi v povprečju manj kot polovica žensk, pri katerih ugotovimo raka na dojki, kajti ženske se pridejo prepozno zdraviti.« — Kdaj se obračajo bolnice k vam na pomoč? »Lani smo ugotovili raka na dojki v tako imenovanem zgodnjem stadiju le pri okoli 70 primerih. Pri 130 bolnicah je šlo že za metastaze, pri vseh drugih pa je bolezen brezupno pognala zasevke že po oddaljenih delih telesa.« —Je zgodnje odkrivanje raka na dojki s termovizijskim in rentgenskim aparatom povsem zanesljiva metoda? »Povsem. V tujini jo že dolgo poznajo ii imajo z njo zelo dobre uspehe.« — Koliko bi stal takšen center za zgodnje odkrivanje raka? »Poseben rentgenski aparat stane okoli 25 milijonov starih dinarjev, termovizijski aparat je mogoče kupiti za okoli 70 starih milijonov. Potem še oprema za center, poseben avtobus, v katerega bi tudi vgradili rentgenski aparat in s katerim bi obiskovali bolj oddaljena mesta in vasi . . . Vse skupaj bi stalo v prvi fazi okoli sto ali stopetdeset starih milijonov.« — Če bi imeli denar na kupu, kako dolgo bi trajalo, preden bi začeli opravljati prve sistematične preglede? »Center bi lahko odprli še letos, če bi bil denar, seve. Ker pa nimamo niti pojma, od kod bi ga dobili in ker smo žal polni le lepih načrtov ni želja, ne vemo, kdaj bomo našo zamisel lahko uresničili.« PREDLOG ZA DARILO In tako je, dragi bralci, končno pred vami naš predlog za letošnje darilo slovenskim ženskam ob dnevu žena: darimo jim nekaj, kar bo samo njihovo, kar bo dragocenejše od kranjske klobase in litra vina in treh robčkov: center za zgodnje odkrivanje raka na dojki! Rekli smo, da stane osmi marec naša podjetja najmanj štiri sto starih milijonov, če bodo podjetja le polovico denarja, namenjenega za pranzovanje, nakazala na poseben, namenski žiro račun Društva za boj proti raku, bodo konec leta slovenske ženske rešene negotovosti in strahu pred nesrečo, ki grozi vsaki od nas, nesrečo, pred katero ni varna nobena. OSEBNE NOVICE PRIŠLI V MESECU DECEMBRU 1971 IN JANUARJU 1972 Mizarstvo II: Brčan Slavko Koštomaj Stanko Tesarstvo: Slavec Franc Muha Anton Obrat OGE: Bošnjak Rasim Rob: Marolt Srečko Velox: Mičič Jovan Abssigfried Oto Tome Ivan ODŠLI V MESECU DECEMBRU 1971 IN JANUARJU 1972 Polhov Gradec Marolt Jernej — umrl Kržišnik Marko Mizarstvo I: Piteša Slavko Selman Redžo Mizarstvo II: Cehajič Alija Dijanovič Milan Gril Miran — prekinitev učne pogodbe Možina Ignac Tesarstvo: Saiti Sait Franc Alojz — umrl Obrat gradb. elem.: Penič Dimitrij Škofljica: Rašiti Hidajat Čarman Ivan Uprava: Janežič ing. Anton Velox: Saiti Ramadan Murgič Fahim Bošnjak Rasim Miklavčič Franc Pustinak Vinko Marolt Srečko Zakrajšek Janez Petelin Ladislav Kužar Pavel Podpeč: Juhant Marija — v pokoj Mavec Angela PREMESTITVE iz Roba v Velox: Gorjup Janez Gradišar Jože Petelin Ladislav Marolt Srečko Zakrajšek Janez Iz Gradbenih elementov v Velox: Bošnjak Rasim Murgič Fehim Saiti Ramadan KDO NAM POMAGA PRI USTVARJANJU NAŠE PROIZVODNJE Stroji in naprave za pripravo in brušenje žagnih listov Dobro pripravljeni in nabrušeni Žagni listi, pa naj bodo to polnojarmeniški, krožni ali tračni, praktično pomenijo polovico uspeha. Da to »DOBRO« dosežemo, pa nam predvsem uspe le s strokovnim in odgovornim delom naših brusačev ter strojev in naprav, ki k temu pripomorejo. PRIMER, KI NAJ BO KOT OPOZORILO O predpisih, ki govorijo o varstvu pri delu, posebno o odgovornosti delavcev do varnega opravljanja vsakdanjih delovnih dolžnosti smo že večkrat razpravljali in poudarjali pomembnost le-teh. Da pa ni prišlo vsakemu poedin-cu v »uho in kri«, če lahko tako rečemo, nam potrjujejo posledice velikih poškodb, ki izvirajo iz neupoštevanja predpisov, določenih z zakonom. Ce pregledamo eno poglavje iz celotnega zakona, se ta glasi takole: »Oseba na delu mora opravljati svoje delo z vso pazljivostjo, da s tem prispeva k zavarovanju svojega življenja in zdravja, zdravju drugih članov delovnih skupnosti . . .« To besedilo zajema 76. člen temeljnega zakona o varstvu pri delu, člen 77. pa navaja: »Oseba na delu mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe in skrbeti za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu. Nikakor ni prijetno pisati o nesrečah in tragičnih posledicah, ki se v vsakdanji praksi pojavljajo zaradi neupoštevanja citiranih členov zakona, vendar smo mnenja, da je to nujnost, če poskušamo v bodoče take in podobne primere preprečiti ali vsaj omiliti. Eden izmed naših delavcev bi verjetno k temu dodal pritrdilo, ker je zaradi površnega upoštevanja omenjenih predpisov postal težak invalid. Da ne bi dolgovezili s tem primerom, naj navedemo še epilog, da se je stvar končala na sodišču, kjer se prej ali slej konča vsaka taka nesreča. Sodišče je razsodilo odškodninsko tožbo našega X delavca tako, da le-ta poravna stroške tožbe, ki jo je vložil proti podjetju. Zgoščena motivacija sodišča za tako razsodbo je naslednja: Tožnik — ponesrečenec je za nesrečo kriv sam, ker je grobo kršil predpise iz varstva pri delu. Poučen je bil iz snovi, ki obsega njegovo delovno področje — konkretno pomočnika pri krožni žagi. Toda brez pristanka in vednosti vodje žage je tudi^ sam poizkusil ravnati s krožno žago in prišlo je do težke poškodbe. • Ta primer naj služi kot • opozorilo, da je nujno pri • delu upoštevati predpise in 0 navodila o varnem delu, • ker je le-to zagotovilo, • da ne boste — podobno kot • X delavec — vse življenje • invalid, ne da bi za to do- • bil povrnjeno kakršnokoli 0 odškodnino. Služba za varstvo pri delu ANTON CURK Omenjene stroje lahko razdelimo v dve skupini: 1. Stroji za pripravo in brušenje polnojarmeniških, krožnih in ozkolistnih tračnih žagnih listov. 2. Stroji za pripravo in brušenje listov širokolistnih tračnih žag. Seveda med tema skupinama ni točne razdelitve, ker lahko stroje z manjšimi spremembami ali dopolnitvami uporabljamo izmenično. V glavnem jih razlikujemo zato, ker je sam proces priprave in brušenja pri prvi skupini približno enak, za polnojarmeni-ške, krožne in normalne tračne žage, medtem ko široko-listne tračne žagne liste ^pripravljamo po drugem načinu. Pri prvi skupini v naši proizvodnji ne uporabljamo strojčkov za dajanje notranje napetosti. Ce pa do tega pride, je to le v primerih raznih popravil. Normalno delo se začne s čiščenjem že uporabljenih žagnih listov in potem z razperjanjem zob. Za razperjanje uporabljamo razperilna železa, klešče, ročne strojčke ter avtomatske stroje. Najbolj uporabna in tudi dokaj točna so razperilna železa. Pravilnost in točnost razperjanja se za vsak zob posebej kontrolira z merilnimi urami. Na naših žagarskih obrati imamo tudi ročne strojčke za razperjanje^ S ^ temi razperjamo polnojarmeniške žagne liste. Delo z njimi je enostavno, le od delavca zahteva precejšnjo mero rutine, ker istočasno dela z obema rokama in kontrolira dve merilni uri (komparatorji).^ Z omenjenimi strojčki se doseže predvsem enakomerna razperitev glede na višino in debelino žagnega roba. Za ozkolistne tračne žagne liste so enostavnejši strojčki, ker se kontrolira razperitev zob le po določenih intervalih. Le če postanejo specialne zahteve glede na izkoriščanje in gladkost reza^ se to opravi z razperilnimi kleščami in seveda z merjenjem. Po razperjanju se žagni listi brusijo in to lahko ročno na na- vadnem kolutnem stroju, polavtomatskem brusilnem stroju ali popolnoma avtomatskem ter elektronskem brusilnem stroju. V naših obratih najdemo v glavnem polavtomatske brusilne stroje. O-menjeni stroji so sestavljeni iz ohišja, mehanizma za pomikanje žagnega Isita, mehanizma za nihanje in obračanje brusne plošče, pogona za brusno ploščo ter ventilatorja za odsesavanje brusnega prahu in obruskov. Celoten pogon opravljata 2 elektromotorja, ki preko prenosov s pomočjo brezkončnega jermena pomikata mehanizem ekscentrov, ki v taktu potiskajo žagni list pod brusno ploščo, istočasno pa tudi brusno ploščo dvigajo, spuščajo in obračajo. Ko se žagni list po celi dolžini ali obodu (krožni) obrusi, se z nastavitvenimi vijaki nastavi zopet večji odvzem oziroma brušenje. Velika prednost omenjenih strojev je, da se žagni Isiti hitro nabrusijo, da so vsi zobje enako veliki in v istih medzobnih razdaljah. Domači proizvajalec teh strojev tovarna »Bratstvo« iz Zagreba je bil tudi glavni dobavitelj teh strojev za opremo naših bru-silnic. Poleg teh strojev je nam tudi svetovno znana nemška firma »Vollmer«, ki je specializirana za proizvodnjo strojev in naprav za vse žagne liste, dobavitelj naših brusnih strojev in naprav (bru-silnica na Škofljici). Tehnične karakteristike brusilnega stroja Bratstvo tip OP (oštri-lica pila) 2 elektromotorja 0,68 KS število obratov elektromotorja n = 2780 obr/min teža stroja 520 kg korak zoba o—60 mm višina zoba do 40 mm poševno brušenje v* s, 10, 15 in 20° premer brusne plošče 250 mm hitrost brušenja — obodna 23 do 32 m/sek hitrost pomika 30, 51, 72 zob/min 0 Krožni žagiii listi se lahko brusijo od premera 200—1500 mm. 0 Polnojarmeniški žagni listi od širine 75 do IsO mm in dolžine do 1700 mm. 0 Ozki tračni žagni listi od širine 60 do 240 mm ali na posebno zahtevo 40 do 350 mm. Za vse tri vrste žagnih listov je na voljo dodatni pribor za vpenjanje in vodenje na stroju. Ker je pri omenjenih strojih zelo veliko gibljivih delov ter stalna prisotnost brusnega prahu in obreskov, jih je potrebno še posebno skrbno vzdrževati. Ravnanje z njimi je glede na zamotanost pogonskega mehanizma dokaj preprosto. Delo na teh strojih ni posebno nevarno glede na poškodbe, razen če se razleti brusna plošča ali kakšen drug del stroja. Precej večja nevarnost pa je tako imenovani nevidni del, ki nastopa pri tem delu, to je prah in pa delci, ki nastanejo pri brušenju (brusni prah in obreski). Omenjeni delci predvsem kvarno vplivajo na dihalni trakt in pljuča brusača. Zaradi tega morajo biti brusilnice dobro prezračevane. Brusni prah pa se mora z ventilatorji odvajati iz prostora ali pa v posebne zaprte posode — filtre. Stroj za brušenje jarmeniških žagnih listov Vollmer Stroj za razperjanje jarmeniških žagnih listov Vollmer Ker na začetku omenjeno drugo skupino, to je stroje in naprave za širokolistne tračne žagne liste ne moremo glede na pomembnost opisati v nekaj stavkih, bomo o tem raje pisali prihodnjič in to bolj obširno. Če pa smo vam vzbudili zanimanje, da bi radi še bolj podrobno spoznali te naprave, stopite ob priložnosti k brusaču na vašem obratu, ki vam bo gotovo rad pojasnil, kar vas še zanima. ANTON TEHOVNIK Kako dolgo dopoldne, kot da ga ne bo nikoli konec. Jana je že nestrpno čakala, da bo končala delo. Misli so ji bile neprestano doma: »Kaj je z njim, je moral v bolnico?« Janin oče je zopet resno zbolel in nad vse je legla tiha skrb: »Kaj bo z očetom?« Z očetom se je Jana dobro razumela. Čeprav je bil strog, sta bila velika prijatelja. Pod njegovim strogim izrazom na obrazu, se je skrivalo dobro srce. V zadnjem času je postajal vedno bolj žalosten in potrt. Večkrat ga je skrivaj opazovala, kako se je zazrl skozi okno in oči so se mu zaro-sile. Težko je bilo tedaj Jani; rada bi ga ogovorila, mu po- Le malo je potrebno magala, toda nekaj jo je zadrževalo. Njen očka, ki se ji je zdel tako močan in velik, je skoraj jokal. Dobro je vedel, da mu zahrbtna bolezen ne prizanaša. S svojimi ostrimi kremplji mu je jemala tisto najdražje — moč in voljo do dela. Doma je Jana našla mamo vso obupano. Zopet je jokala. Njene oči so ji povedale vse; očeta so zopet odpeljali. Vsak dan ga je Jana obiskovala v bolnišnici. Veselo mu je pripovedovala o vsem kar se je med tem zdoma zgodilo. Le kdaj pa kdaj se je nasmehnil, ampak ta smehljaj ni bil tisti pravi, ki ga je Jana poznala. Vedela je, da si oče želi, da bi ga obiskali njegovi prijatelji in tovariši iz podjetja. Minili so že trije tedni, pa ni bilo še nikogar, kot da so čisto pozabili nanj. Ni jih več pričakoval. Toda tistega dne Jana ne bo nikoli pozabila. Ko sta ga z mamo obiskali, so se spreha- jali med kostanji in se pogovarjali o vsakdanjih rečeh. Nenadoma je obstal. Nasproti so prihajali njegovi prijatelji. Z obraza mu je izginila žalost in tiho je dejal: »Pa le niso pozabili name.« Vsakemu je veselo stisnil roko. Dolgo so se pogovarjali in Jana je vedela, da njen očka ni več žalosten. Oče se je vrnil iz bolnišnice, spet je bil doma, toda za koliko časa? Bolezen ni bila zatrta, lahko se zopet ponovi. Jana ve, da dolgo ne bo pozabila tistega srečnega očetovega nasmeha, ko so ga obiskali prijatelji. Kako malo je včasih potrebno, da koga osrečimo. MAJDA KUCLER Programska usmeritev sindikata V prejšnjem članku smo obravnavali tri bistvena Lahko bi rekli, da je nastalo v tem času precej sprememb v smislu pozitivnega, do sedaj zelo uspešnega gibanja. področja, ki vplivajo na nestabilnost gospodarstva. Iz programskih usmeritev v naslednjem obdobju so razvidne sledeče zahteve sindikata: • Področje gospodarjenja in delitve dohodka. — Voditi tako politiko primarne in sekundarne delitve, ki bo zagotavljala socialno varnost delavcev in naraščanja družbene akumulacije. — Vzporedno s povečanjem življenjskih stroškov naj se pre-ovrednotijo tudi kalkulativni osebni dohodki. — Razlike med osebnimi dohodki delavcev enakih kvalifikacij naj bodo posledica različne osebne storilnosti, različnih delovnih razmer in različnega poslovnega rezultata, ki ga dosega delovna organizacija. — Najnižji OD v rednem delovnem času in ob normalnem izpolnjevanju delovnih nalog naj bi zagotavljal minimum življenjskih potrebščin, dolgoročneje gledano pa tak standard, ki bo omogočal delavcu in njegovi družini ekonomsko in socialno varno življenje. Pri tem je treba pripomniti, da je izredno težko določiti življenjski minimum, ker si ga vsak tolmači po svoje, zahteve se stalno povečujejo, vprašanje pa je, če se vse te povečane zahteve lahko tudi ostvarijo. — Delavčev materialni in socialni položaj v delovni organizaciji naj bo odvisen od živega in minulega dela, pri čemer si je potrebno posebej prizadevati, da se pravilno ovrednotijo pravice delavcev iz minulega dela. — Sedanji razponi v osebnih dohodkih naj se ne povečajo, nasprotno, ob vse večjih povprečnih osebnih dohodkih bi se morali razponi v osebnih dohodkih v povprečju zmanjšati. — Tudi druga področja ustvarjanja in delitve dohodka ter OD, ki jih je možno smotrno urediti, naj bi se vsklajeno urejevala s samoupravnimi sporazumi. — Postopoma naj se ukine nočno delo žensk in mladine. — Potrebno je sprejeti sistemske ukrepe, ki bodo omogočili delovnim organizacijam normalno ustvarjanje dohodka. Istočasno pa se je treba zavzemati, da bo to delo, dokler bo še obstojalo, pravilno ovrednoteno in, da nudimo čimboljše delovne pogoje. Pri regresih za dopuste naj bi delavci z nižjimi osebnimi dohodki in večjim številom otrok prejemali višji regres. — Pri določanju števila dni dopusta naj se upoštevajo najpomembnejši kriteriji: delovni pogoji, delovna doba, socialno stanje zaposlenega in njegove družine. — Pri nadomestilih osebnih dohodkov za čas bolezni do 30 dni, za trajanje bolezni za prvih sedem dni nadomestila naj ne bodo nižja od 80 %, od 8—30 dni pa ne nižja od 90 % od osnove, to je povprečnega osebnega dohodka delavca v minulem letu. Na samem kongresu so bile postavljene zahteve, da se računa »bolniška« na podlagi povprečnega osebnega dohodka zadnjih treh mesecev, tako kot je bilo nekdaj. Na splošno se je izkristaliziralo mnenje, da naj bolovanje določa zdravnik, ocenjujoč zdravstveno stanje bolnika, da pa zaradi tega bolnika ni treba prikrajšati toliko pri osebnih dohodkih. Torej, na te stvari gledati bolj humano in najti denar za te namene iz skupnega sklada, ker se je pokazalo, da trpi zdravstveno stanje delavcev ob istočasni verjetnosti za podaljševanjem in povečevanjem bolniškega staleža, zaradi nepravočasnega odhoda k zdravniku in zdravljenja marsikatere bolezni na samem delovnem mestu. Take posledice seveda v mnogih primerih niso več plačljive z denarjem. — Realneje naj bi se določale osnove za obračun nadomestila OD tistih žensk, ki odhajajo na porodniški dopust. — V primeru smrti delavca, katere vzrok je nesreča pri delu, naj delovna organizacija pomaga družini ponesrečenega. — Delavec pri odhodu v pokoj ali njegova družina in v primeru smrti delavca naj prejme odpravnino v višini do dveh povprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega delavca v podjetju. — Nadurno delo naj bo resnično izjemno ter v smislu zakonskih določil; kjer pa je potrebno, ga je treba primerneje vrednotiti. — Delovne organizacije naj bi organizirano razvijale rekreacijo svojih delavcev, ustanavljale naj bi počitniške skupnosti in ne odprodajale svojih počitniških domov in drugih objektov za rekreacijo, zavzemale naj bi se za delavske športne igre itd. — Organizirati prehrano za vse delavce, še posebej pa za delavce, ki delajo na težkih delovnih mestih in nočnih izmenah. — Uskladijo naj pravice delavcev v zvezi s prevozom na delo in z dela. # Področje izobraževanja in kulture: — Delavcu naj bi že obvezna šola omogočala izobrazbo za prvo zaposlitev. Delavcem, ki niso dokončali obveznega osnovnega šolanja, mora delovna organizacija omogočiti, da to šolanje dokončajo. — Voditi kadrovsko politiko v delovnih organizacijah, ki bo sposobnim delavcem omogočala sistematično napredovanje. — Zavzemati se za večjo kulturno raven delavcev. $ Področje stanovanjske problematike: — Zavzemati se za graditev cenejših najemniških stanovanj s primernim stanovanjskim standardom. — Potrebno je doseči večjo ekonomsko in pravno varnost stanovanjskih varčevalcev, da bi lahko stanovanjsko varčevanje doseglo svoj namen in postalo ena od poti za pridobitev stanovanja. To bi bilo samo nekaj pomembnejših izvlečkov iz programskih usmeritev sindikata v prihodnjem obdobju. Marsikatera postavljena teza v programu lahko rečemo, da je v našem podjetju že izvedena, ali poteka po postavljenih načelih. Sigurno pa je, da vse le ni najboljše, pri čemer bodo morali sindikalni odbori v podjetju in vodstvo podjetja s samoupravnimi organi intenzivno delati na realizaciji postavljenih nalog. dipl. ing. CIRIL MRAK Sprejem za upokojence »Lani upokojene člane našega kolektiva j c ob koncu lanskega leta sprejel generalni direktor. Udeležba je bila zelo skromna, saj nas je od devetih upokojencev prišlo samo pet. Generalni direktor je v pozdravnem nagovoru omenil vrednost ljudi, ki gredo v pokoj. Govoril je o prizadevanju kolektiva za gradno novih objektov v novi industrijski coni, pa o izvozu naših izdelkov ter o devalvaciji dolaija in dinarja. Obljubil je tudi, da bodo na otvoritev nove tovarne pri Veloxu povabili vse upokojence Hoje. Ob kozarcu dobrega vina je stekla beseda o marsičem. Na koncu so si vsi iskreno zaželeli zdravje in srečo v novem letu 1972.« Tako je o tem dogodku zapisal bivši urednik glasila Hoja Janez Gabrovšek. V svojem zalogaju je imel tudi nekaj pikrih verzov, katere poznamo pod imenom Osat, vendar jih zaradi zapoznelosti našega glasila ne moremo objaviti, ker niso več toliko aktualni. Vsem upokojencem želimo v imenu celotnega kolektiva vse najlepše v življenju in prijetne spomine na nekdanje sodelavce. UREDNIŠKI ODBOR LETOVANJA V NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOVIH Iz leta v leto več gostov Težko je opisati graje in želje posameznikov, želeli bi, da bi nam udeleženci sami posredovali svoje vtise, želje in pripombe Povedati želimo kako smo letovali v minuli sezoni, vendar z željo, da bi pravilno razumeli vsi, ki so letovali in tudi tisti, ki še niso prestopili praga naših počitniških domov. S smelostjo lahko trdimo, da so bili domovi že pred glavno sezono zadovoljivo pripravljeni, da je bila razporeditev prosilcev izvršena v večini po želji interesentov. Zadovoljni smo tudi s številom udeležencev, saj je letovalo večje število delavcev podjetja in njihovih družinskih članov v primerjavi z letom 1970 in končno tudi finančni rezultati so v skladu z možnostmi. Koliko smo bili zadovoljni sami udeleženci letovanj lahko povemo, da smo se v večini primerov povoljno izrazili. Nekaj pripomb je bilo na račun hrane v Selcah, na kar pa težko vplivamo zaradi velikega števila gostov, na drugi strani pa je v tej počitniški skupnosti najcenejši dnevni penzion. Težko je opisati graje in želje posameznikov, želeli bi, da bi nam udeleženci sami posredovali svoje vtise, želje in pripombe. Pripombe pa imamo tudi mi. Marsikaj smo ugotovili naj bo to pri čistoči v času bivanja, posebno še takrat, ko posameznik ali družina zapušča dom. IS e malokrat bi bilo treba poslati v posamezni dom (posebno v Pelegrin in Krvavec) čistilko, da bi očistila hišice ker to nekateri posamezniki, ko odhajajo, niso storili. To pa nam spričo oddaljenosti in finančnih možnosti ni mogoče storiti. Naj tudi omenimo, da zmanjkuje posamezni drobni inventar (noži, žlice, kozarci, celo obešalniki itd.), da o čuvanju inventarja in ostalih dobrin sploh ne govorimo. Vsi bi se namreč morali zavedati, da počitniški dom ni samo za eno sezono in da bi vse stvari v njem morali čuvati v smislu dobrega gospodarja. Omembe vredno je tudi samovoljno podaljševanje letovanja, ker to moti novodošle. V vseh naših domovih je zamenjava na dan prihoda ob 12. uri. To je ustaljena praksa, ki pa pri nekaterih ne velja oziroma si lastijo dodatnih pravic. In ne le to, privoščijo si tudi podaljšano bivanje za kakšno noč (primer v Selcah: 3. na 4. september — soba št. 2). Naj bo kritike dovolj. Želimo le, da bi bilo v novi sezoni drugače. od tega Počitniški dom leto- valo oseb delav- cev 'U druž. članov dni upokoj. Hoje dni •s ' ^ 3’SSf dni Skupaj vseh nočitev Selce camp 113 26 175 40 319 2 18 45 289 801 Selce privat 44 11 112 22 224 — — 11 110 446 Pelegrin 297 59 416 118 829 2 16 118 704 1.965 Portorož 187 53 423 82 659 5 38 47 306 1.426 Strunjan 75 21 171 45 365 1 8 8 60 601 Fiesa 105 18 130 45 324 5 37 37 237 728 Krvavec 142 31 69 19 81 — — 92 323 473 (do 10. 12.) 1971 963 219 1496 371 2801 15 117 358 2029 6.443 1970 883 198 1365 326 2400 10 82 349 2119 5.966 Iz tabele je razvidno, da je zasedenost naših domov iz leta v leto večja, kar je vsekakor razveseljivo. Kako in pod kakšnimi pogoji bomo letovali v prihodnji sezoni, bomo še poročali. IVANKA SCHWARZMANN OHO! AHA! — Če dojenček ne zna govoriti, kako pa potem veš, da je fantek? C BREZ BESED — Ves čas sem te opozarjala, da ni vode v bazenu! NEZNANI VOZNIK — Pri rdeči luči prevozi voznik križišče in se zaleti naravnost v miličnika. — Za boga ali ste slepi, da nič ne vidite?! — Nič ne de, saj tudi jaz ne vidim najboljše. Sicer pa ni važna samo eleganca! Treba je misliti tudi na kvaliteto! INFORMACIJE — Halo, je tam 988? — Da. — Mi lahko poveste, če je moja žena že doma? — To vendar ne moremo vedeti. — Saj tudi jaz ne vem, zato vas pa sprašujem. Ik,* BREZ BESED JUHA — Gospa, od kje pa je ta juha, ki tako smrdi? — Smrdi?! Ste pa res izbirčni. Med vojno smo pobirali rezance celo na gnojišču, ne le v kantah za smeti. Pl ■ m. BREZ BESED BREZ BESED POTEGNIL GA JE Janez pripoveduje Tonetu: »Iskal sem delo pri cirkuškem ravnatelju. Vprašal me je, kaj znam delati. Rekel sem mu, da oponašam ptiče. Ravnatelj pa pravi: O, takih imamo mi dovolj in to zelo dobrih.« Tone nato Janezu: »Kaj si potem naredil?« Janez: »Skočil sem na okno in s frčal na dvorišče.« — Oče, dovoli, da ti predstavim vzrok, zaradi katerega mi daš vselej premalo denarja. GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA HOJA — Glasilo kolektiva HOJA — PREDELAVA LESA LJUBLJANA, Langusova 8 — Odgovorni urednik Drago Redenšek — Ureja uredniški odbor: Alojz Cerjak, ing. Anton Majcen, ing. Ciril Mrak, Drago Redenšek, Anton Šuštar, Anton Tehovnik in Aleš Wabra — Tiska Tiskarna PTT, Ljubljana, Tržaška cesta 42. hoja