f* poili prejeman:
ia
telo leto naprej 26 K — h
pol leta ietrt , mesec
13, .
6,50, 2.20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt , mesec
10, . 1 .70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in ineerate »prejema upravništvo r
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraftajo, nefrankovaua pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
LiSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 212.
V Ljubljani, v ponedeljek 17. septembra 1900.
Letnik XXVIII.
Krščansko življenje.
Govor škofa lavantinskega, Njegove p'evzviženosti dr. Mihaela Napotnika na prvem slovesnem zborovanju drugega slovenskega katoliškega shoda.
Hvaljen bodi Jezus Krietus, ki živi, kraljuje, gospoduje!
Amen na veke 1
Prevzvišeni gospod pokrovitelj! Presvitli in preblagorodni gospod škof! Vaša eksce-lenca, preblagorodni gospod deželni predsednik ! Veleblagorodni gospod deželni glavar ! Blagorodni gospod predsednik! Mnogočislani velecenjeni zborovalci! Vse hvale in pohvale vredni pripravljalni odbor za drugi slovenski katoliški shod me je s svojim cenjenim pismom z dne 21. sušca tega leta prijazno povabil, da naj se udeležim drugega slovenskega katoliškega shoda, kakor sem se udeležil prvega, ki se je vršil pred osmimi leti in ki je rodil toliko zlatega sadu. Prevzvišeni gospod pokrovitelj sedanjega druzega slovenskega katoliškega shoda pa so me s svojim preljubeznjivim pismom z dne 7. tega meseca povabili, naj spregovorim kratko besedo o krščanskem življenju. Močno sem se bal, mnogočislani zborovalci, da mi ne bode mogoče se odzvati temu prijaznemu povabilu, da ne bodem mogel priti k drugemu slovenskemu katoliškemu shodu, to pa zato, ker mi je obha-janje tretje sinode lavantinske prizadelo mnogo posla in pa truda in napora, sinode, ki je bila tudi posvečena in pa priporočena Jezusu Kristusu, ki živi, kraljuje, gospoduje. Vendar pohitel sem vkljub vsemu trudu, vpehan sicer prihitel sem sem na drugi slovenski katoliški shod, ki se tudi hoče pokloniti našemu Gospodu Jezusu Kristusu, kateri zbor bode tudi obrodil zlatega sadu, kateri zbor hoče vzbuditi in oživiti krščanski pogum, kateri shod hoče oživiti in vzbuditi katoliško zavest, in kateri shod hoče odkazati smer za prihodnje nadaljno blagoslovljeno delovanje.
Mnogočislani zborovalci! Govoriti mi je o krščanskem življenju. Pa bodi in govorim v čast in pa glorijo Jezusu Kristusu in pa v vseh tukaj pričujočih, kakor nepričujočih Slovencev.
Krščansko življenje!
Kaj pomenita te dve besedi? Naglavni povdarek je na prvi besedi. Krščansko, ta beseda prihaja od samostavnega imena kristjan in to ime pomeni toliko, kakor učenec in nasledovatelj Jezusa Kristusa. Učenec Kristusov pa je tisti, kateri veruje v nauke Jezusa Kristusa, kateri uravna svoje življenje po teh naukih, kateri uravna svoje življenje po življenji Jezusa Kristusa.
Mnogočislani zborovalci! Katoliški kristjan vsem kaže, da je učenec Kristusov, da veruje vse nauke brez razločka. Katoliški kristjan ceni in pa čisla vero, ki vodi k njegovemu cilju: Kristusu, kateri je tista svitla luč, katera kaže pot do tega cilja in ponuja tudi sredstva, da ostane na poti, katera pelje naravnost k cilju Kristusu. Katoliški kristjan bolj ceni vero, kakor vse stvari, kajti on dobro ve, da so vse stvari le en del stvarstva, stvarjene od Boga, in da kdor hoče priti k Bogu, mora verovati.
Mnogočislani zborovalci, to je sreča za slovenski narod, da je dosedaj bil veren, da se je ravnal po tei veri; v tem tiči delo vere, to je lepota in pa krasota slovenskega naroda. Ali mislite, da je ta lepota v slovenskih goricah, po vrtih, po travnikih in senožetih ? Ta lepota in pa krasota je vrlo pobožno slovensko ljudstvo. (Živio!) Ona moč in pa sila slovenskega naroda, ali obstoji ta moč v hribih in pa gorah' Ne, ta moč, ta sila je vernost slovenskega ljudstva! (Tako je! Res je !)
Zato pa, dokler se bode ravnal narod po tem, po verskih načelih, tako dolgo bode stal močno, kakor stoji močno sveta katoliška cerkev, ki je zidana na skalo. Mnogočislani zborovalci! Vero pa ohrani čisto in pa neoskrunjeno sveta katoliška cerkev. Za-
torej pa katoliški kristjan ljubi, spoštuje in pa rad ima sveto katoliško cerkev, kakor svojo drago, za svoje tako vneto in za vse skrbečo mater. To je drugi znak, drugo znamenje krščanskega življenja. Sveta cerkev, ki je božja naredba, božja naprava, najznamenitejši naprava vseh naprav, naj-krasnejša, najsvetejša naprava, nje peklenska vrata ne bodo razdejala. In verni kristjan se tesno oklene svete katoliške cerkve in v tem je blagor slovenskega naroda, da stoji ob tej skali, na kateri stoji sveta katoliška cerkev!
In kako naj bode v prihodnje? Takole : Ko se je glasoviti apostelj narodov, sveti Pavel, vozil prvič po morju v Italijo, da se tam nekako zagovarja pred krvnikom Nero-nom cesarjem, takrat je nastala huda nevihta pri otoku Malti. Ko je huda nevihta besnela, hoteli so popotniki, bilo jih je 276 oseb, poskakati v morje, da si rešijo s plavanjem življenje na suho. Tedaj pa je stopil sveti Pavel v sredo rekoč: »Možje, ne hodite z ladije, vsi bodete rešeni!« Ko je pa nevihta vedno hujše prihajala, so zopet odklepali nekateri rešilne ladjice, da bi jih spustili v morje, da bi tako vendar-le rešili življenje na kopno in zopet je stopil sveti Pavel med nje rekoč: »Možje, ne hodite z la'lije, VBi bodete rešeni!« In res. ladija je obtičala na skali in vsi so rešili svoje življenje.
Mnogočislani zborovalci! Enako Vam kličem jaz v imenu apostola narodov svetega Pavla: »Ne hodite z ladije, vsi bodete rešeni !« (Navdušeno odobravanje.)
Ta rešilna ladija je pa sveta katoliška cerkev, katero krmari, katero vodi sam sveti Duh, na tej ladiji ostanite in rešili bodete vsi, vsi svoje življenje, srečni bodete časno in srečni bodete večno!
Katoliški kristjan živi krščansko življenje ; on pa nadalje, kakor ljubi sveto cerkev, tako spoštuje cerkvene vladarje. Pred vsem pa ljubi namestnika Kristusovega, vid-
nega poglavarja svete katoliške in apostolske cerkve, on ljubi rimskega papeža, ljubi torej sedaj slavno vladajočega svetega očeta Leona XIII. (dolgotrajno ovacije), sijajno luč na obzorju svete katoliške cerkve! Ta mož, kateri razsvitljuje s svojimi prekrasnimi okrožnicami zmote in pa temote sedanjega viharnega časa ! Dovolj je, če vas spomnim samo le na nekatere okrožnice, in saj poznate ono prekrasno okrožnico G r a n d e m u n u s in pozneje ono morebiti najmlajšo okrožnico Manifestaticnes praecla-r a e iz leta 1899, v kateri okrožnici se sv. oče obrača do vseh vladarjev, pa tudi do vseh narodov, ne samo do jednega, ampak d" vsakega naroda in torej tudi do slovenskega naroda in med drugim poudarja: »tudi Vas kliče sv. katoliška cerkev, da pridite v njeno naročje in okusite njeno milost in da bodete srečni«. Vsakdo izmed nas je poln spoštovanja in pokornosti do tega velikana na prestolu apostolskem, vsakdo ljubi svetega očeta, ljubi katoliške škofe, ljubi svojega, od Boga postavljenega nadpastirja, ki je v tesni zvezi z rimskim papežem, ki je v milosti in edinosti b sv. stolico. Katoliški kristjan ljubi in podpira svojega nadpastirja, on moli zanj, ga zagovarja vseskozi, javno in očitno. Tak kristjan tudi enako spoštuje katoliške duhovnike, ki so dehtelji sv. zakramentov, daeiravno so podvrženi nepopolnosti in pa grešnosti.
Katoliški kristjan dobro ve, da je cerkev Božja naprava, naprava za grešne ljudi, da je ta naprava vodena od grešnih ljudij, od duhovnikov, ki so tudi podvrženi slabostim.
Nedavno mi je rekel navaden kmetič: »Ako bi jaz živel tako, kakor uči najzadnji kaplan, bi bil izveličan«. (Tako je')
Ta kmetič ima dobre nazore o katoliških duhovnih. Katoliški kristjan spoštuje tudi posvetno oblast, on pozna nauk Kristusov: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega«.
On pozna besede sv. Petra, prvega rimskega papeža: »Bojte se Boga in pa spo-
LISTEK,
Prva slov. umetniška razstava.
Prva slovenska umetniška razstava, katero so otvorili predvčeranjim v »Mestnem domu«, obseza prav zanimive zbirke in podaja mnogo slik različne vrednosti. Izmed 156 umotvorov 27. umetnikov nam je možno se\eda le poglavitne omeniti.
Izvrstno delo je poslal slikar Rudolf Oton »Meč prebode Tvoje srce«. Podoba se odlikuje po svoji genialni ideji, katera je krasno izražena v harmonično sestavljenih barvah. Prehodi so lepi, poteze nežne, tako da je podoba tehnično popolnoma dovršena in se sme imenovati velezaslužno delo. Lep je tudi njegov pastelni portret dveh otrok, poln nežnosti in miline. Znani slikar G v a i z je poslal na razstavo 11 slik, katere pričajo o veliki nadarjenosti umetnikovi. Posebno se odlikuje radi tehnične dovršenosti in lepe kompozicije antika »Njega ni«. Jako na ravna in dovršena je slika »Po zimi«. Portret »Stara mati« je lep in resničen je tudi pastelni portret prof. V. B. Groharjeve slike so jako žive, celo pretirane, vendar moramo priznati, da je njegova oltarna slika »Srco Jezusa« jako lepo enotno delo. Barve v podobi »V nedeljo zjutraj« so dobro izbrane, portret »Moja mati« pokaže preveč kričeče barve. Skica »Maske na svatbi" je dobra in toni sem ter tje srečno izbrani.
Sploh želimo, da bi njegove slike imele bolj temperirane barve in nežnejše prehode. Tako skrbno izdelana je slika .Poleti" od znane domačinke Kobilca. Se boljši utis bi pač napravila slika, ko bi bila umetnica uporabljala svetlobno perspektivo v osredju. Znani portret „Biskupa Strossmayerja" je lepo in dovršeno delo. Njo tihožitja in slike cvetlic so lepe podobe, vendar se odlikujejo bolj Gvaizove po spretnejši sestavi m vsled krepke in vendar naravne plastike. Jako hvalevredno je delo „Slepe miši" F. Vesela, katero je dosti živo in tudi tehnično dovršeno, kakor tudi zanimiva slika »Usmiljenost". Priznavati moramo, daje umetnik jako plodo-vitin obvladuje tehniko popolnoma in spretno, vendar bi bilo želeti, da bi uporabljal bolj skrbno svoj čepič ; pogrešamo namreč natančnost in dovršenost v njegovih drugih dvajseterih slikah. Dobro zadeti so trije obče znani portreti prof. F r a n k e t a , mislimo pa, tla bi smel biti kolorit nekoliko živejši.
Elegantno je delo Germovo „V dobi cvetja", barve so krasne in žive, skoro se nam zde malo pretirane. Hvalevredna je tudi njegova slika »Nagajivka", ker se odlikuje po lepi in prozorni perspektivi. Izraziti obrazi treh dečkov „Pri obedu", delo slikarja Jame, pričajo o veliki spretnosti umetnikovi, vendar bi želeli v podobi „Na trgu", da bi bile poteze finejše izražene; posebno spredne osebe kvarijo utis zaradi pomanjkljive plastike.
Pohvalno so moramo izreči o podobah Henrike Šantel »V kuhinji pred prazniki" in „Pri gorki peči", ker so barve jako ukusno izbrane, naravne in posebno refleksi dobro študirani. G. J a k o p i č je poslal več slik v ,,plein air'', ki se blešče v vseh mavričnih barvah in so proračunjene za večjo daljavo.
Občno pozornost vzbujajo krajevne slike Matej S t r n e n a. Kolorit je jako prozoren, barve krepke in vendar resnične.
Popolnoma nerazumljiva pa je Jakopičeva slika : ,,Breze v zgodnjem jutru".
je naravna
Žmitekova slika „Trud' in dobro izražena.
Že iz teh kratkih črtic se vidi, da je razstava jako zanimiva in raznolična. Tudi nekaj rezbarskih in kiparskih del krasi razstavo.
Posebno lepo okrašen je Cesarjev „Kristus na križu". Občno pozornost vzbujata kipa našega domačina R e p i č a „Sle-pec siromak" in „Borilca". Škoda, da ni razstavljenih več del kiparja Zajca, nego le mala kipca „Madone" in „Cesarice" ter model nameravanega Prešernovega spomenika. če omenimo še F r a n k o t o v e ki tajske in japonske risbe, J a g r o v e platnice, Trinkotove perorise, M i s o v e umetniško načrte, Groharja, Grošlja, Vavpotiča, Zalarja, Žniderja, omenili smo pač glavne umetnike in glavna dela na tej razstavi.
Iz to kratke črtice je pač jasno, da je ta prva slov. umetniška razstava uspela, kolikor je mogoče v naših razmerah. Saj je to prvi poskus. A celotne slike naših umetnikov iz nje ne moremo dobiti, ker so tu zastopani večinoma le mlajši slikarji, večinoma šele razvijajoči se talenti. Koliko starih mojstrov je delalo v naši domovini, o katerih niti imena niti spominka ne najdemo na razstavi! Koliko krasnih umotvorov je po raznih cerkvah, ki stoje na vrhuncu naše umetnosti! Da bi bila razstava celotnejša, bi bilo pač dobro, da bi se ji pridejali vsaj fotografični posnetki boljših umotvorov.
Priznati moramo prirediteljem razstave, da so dvorano ,,Mestnega doma" s finim ukusom priredili za razstavo. »Slovensko umetniško društvo" je izdalo tudi „Seznam in imenik razstave", ki ga je uredil Fr. Go-vekar (to ime kazi razstavo, ker je preozko združeno z raznimi neumetniškimi podlostmi „Slov. Naroda") in v katerem je priobčil pesnik prologov, gosp. Engelbert G a n g 1, tudi poBvečenje k otvoritvi.
Razsojevalci (jury) te razstave so gg. Iv. Franke, Iv. Dufle, Cel. Mis, Ferd. Vesel, Mat. Strnen, namestnika Iv. Grobar, Rih. Jakopič. Vstopnina je 40 h za osebo. Želimo, da bi si našo občinstvo ogledalo to razstavo natančneje. Opazovati bo moglo umetniško delovanje v raznih strujah od mirne klasično umerjenosti do nestalne ma-nire nove secesije.	R. E.
štujte kralja« ; on pozna besede sv. Jakoba, ki pravi: »Vsaka oblast je od Boga, če se kdo oblasti ustavlja, ustavlja se Bogu«.
Kdo izmed nas ne bi spoštoval, ljubil iz globine svojega srca svojega cesarja, preljubega cesarja Frana Josipa I, kateri obhaja ravno letos sedemdesetletnico svojega rojstva, moža, kateri je v svojem življenju tolikanj grenko kupo okušal, ki je sijajen po svoji učenosti, modrosti, umnosti in očetovski ljubezni do svojih narodov! (Ovacije in živio-klici vladarju!)
Jaz moram govoriti o krščanskem življenju.
Pravi katoliški kristijan je poln tistega upanja, ki izhaja iz vere.
Jaz pa ne mislim tistega upanja, katero stavi in zida vedno nove gradove v zrak, kadar se stari porušijo. Jaz mislim krščansko upanje, katero človeka tolaži v trudu, težavah in križih ; tisto upanje, katero povzdiguje človeka v revščini, katero človeka tolaži ob grobu, da še ven črez grob, še tja črez nam kaže to upanje zoro, oznanja in obeta večno veseli, večno jasni dan.
Mnogočislani zborovalci! Pravi katoliški kristijan ima pa poleg žive, delavne vere in trdnega stalnega upanja ima še tretjo čednost zasejano v svojem srcu : krščansko Iju-ben. Tisto ljubezen, katera srca ogreva, med tem ko jih svet oblaja, tisto ljubezen, katera srca povzdiguje, med tem ko jih svet opu-stošuje, katera združuje srca, med tem ko jih svet razdružuje. I tista ljubezen, katero mislim, tista ljubezen, o kateri je zapel sla ven spev slavni apostelj narodov v 13. poglavju svojega prekrasnega 1. lista do Ko-rinčanov. Saj poznate to klasično poglavje, ki ima trinajst verzov, in v vseh verzih je opisana krščanska ljubezen. Ne morem si kaj, da Vam ne povem vsaj nekaj njegovih besed :
Ko bi jaz človeške in angelske jezike govoril, bi bil ko bučeč bron in zveneč kro-botec, ko bi imel dar prorošt-a, ko bi imel vso znanost in ko bi jaz imel vero, da bi gore prestavljal, da bi ne imel ljubezni, nič nisem. In ko bi dal vse, kar imam, ubogim, in ko bi dal svoje telo, da se sežge, ko bi ne imel ljubezni, mi nič ne pomaga. Ljubezen je dobrotljiva, je potrpežljiva: ljubezen ni nevoščljiva, ne išče svojega, se ne da raz-dražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice. Ljubezen vse trpi, vse prenaša, vse veruje, vse upa, ona ostane na tem svetu. Vera, upanje in ljubezen, to troje ostane, največja med njimi pa je ljubezen.
To so nekatere besede sv. Pavla. To je krščanska ljubezen in tiko ljubezen ima pravi kristijan!
Tako sem sedaj opisal nekatere znake katoliškega kristijana, ljubi zborovalci! A še neke znake ima katoliški kristjan, ki živi krščansko življenje. Katoliški kristjan, on ljubi križ, sveti križ in ga spoštuje in ga čisla, in križ mu je največja čast, kakor je bil sveti križ čast in slava apostolu narodov, ki piše: „Mene Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega, po katerem je svet križan meni, jaz pa svetu." Katoliški kristjan, on čisla sveti križ, kakor ga je častil sveti Peter, ki je na križu umrl za svojega božjega mojstra. On ljubi križ, kakor je ljubil križ Petrov brat, sv. Andrej, ki je dva dni in noči na križu viseč molil in učil in je še mnogo nevernikov pridobil sv. križu in krščanski veri. Katoliški kristjan časti sv. križ, kakor ga je častil veliki cesar Konstantin, kateri je v tem znamenji premagal svojega sovražnika, upornika Maksen-cija. In hvaležni Rimljani postavili so temu cesarju spomenik, kip v človeški velikosti, in ta podoba je držala v desnici križ z napisom: „S tem sem nazaj pridobil senatu in pa rimskemu ljudstvu staro slavo." Katoliški kristjan nosi križ, kakor ga je nosil cesar Heraklij, kateri je potem, ko je premagal sovražnika in otel sv. križ, slekel svojo obleko in odložil svojo krono in se oblekel v slabo obleko in ga nesel v cerkev na njegovo mesto. Katoliški kristjan ljubi sv. križ, kakor ga je častil in ljubil Rudolf Habsburški, praded naše slavne habsburške dinastije. Pri kronanji dne 24. oktobra 1273, takrat je zmanjkalo žezla, Rudolf pa je snel s stene sv. križ in je rekel: „Vtem znamenju sem bil jaz in vi rešeni, naj mi bo torej na-namesto žezla."
Od tistega časa se nahaja križ v kroni Habsburški, in do tega znamenja so se vedno obračali vladarji iz te slavne vladarske hiše v nadlogah za pomoč.
Križ je na primer pomagal cesarju Ferdinandu II., ko je bil 1. 1619 kakor oble-govan v svojem gradu. Ferdinand II. se je zatekel k podobi Križanega, in molil in v tem trenotku je slišal besede:
„Ferdinande, ego non te deseram!" in res je bil rešen Ferdinand II. in tudi njegovi slavni nasledniki na preslavnem habsburškem prestolu so vedno častili sv. križ in se zatekali k njemu za pomoč.
Jaz sem hotel nekoliko povedati o slavi sv. križa, o njegovem češčenju, o časti Kristusovi, kateri tudi še danes živi, kraljuje, gospoduje, in danes Vam hočem dati s sv. križem, s katerim so združeni popolni odpustki, blagoslov! (Dobro!)
K sklepu še nekaj mislij!
Te pa so te-le:
Ko se je Mojzes mudil na gori Sinaj in ko je prišel zopet nazaj, vidi, da je ljudstvo odpadlo in da si je napravilo malika in sicer zlato tele. In Mojzes je žalosten postal, zgrabila ga je sveta jeza in zagrabil je dve plošči s postavami in jih treščil ob vznožje gore Sinaj. Nato pa je vzel malika, ga zdrobil v prah in pepel in stresel pepel v vodo in dal ljudstvu piti. Potem se je vstopil med duri svojega šotora in rekel: „Kdor drži z Gospodom, naj se meni pridruži!" In sedaj, kakor beremo v drugi Mojzesovi knjigi, pridružili so se vsi sinovi rodu Le-vijevega in stemi so potegnilivsi blagi in trezno misleči Izraelci. Začeli so se pripravljati, kako bodo ušli in kako potovali v obljubljeno deželo. »Kdor drži z Gospodom, naj se pridruži!" rekel je Mojzes. Ravno tako pa kličemo tudi mi narodu: „Kdordrži z Gospodom, naj se pridruži!" (Viharno, silovito odobravanje, veliko navdušenje). In hvala Bogu, velika čast in hvala Gospodu, velika množica se je že pridružila (tako je!), velika množica se druži z Gospodom, za one pa, ki se še ne družijo z Gospodom, za te bodemo prosili, kakor je prosil Mojzes: „Go-spod, prosim te, prizanesi ljudstvu, zbriši raje moje ime iz knjige življenja!" Za te hočemo prositi, da se nam tudi pridružijo, da se pripravijo za pot v obljubljeno deželo, v večno lepi raj! (Tako je! Dobro-klici.)
Še jedno željo imam. Vi veste, da je v letih 160 do 170 pred Kristusovim rojstvom strašna nesreča zadela izraelske narode. Prišli so poganski kralji in so hoteli popolnoma uničiti vero v pravega Boga in upeljati vero v malike. Poznate tiste nesrečne kralje! Veliko je bilo pokončanih, veliko jih je res odpadlo od pravega Boga! Sedaj pa nastopi junaška družina, junaška familija. To so bili Makabejci. Matatija, veliki duhoven, sc svojimi petimi sinovi je vstal in dejal: „Jaz in moji sinovi, jaz in moji znanci in prijatelji, mi ne odstopimo od postave, mi se hočemo bojevati do zadnjega zdihleja, do smrti." In sedaj je nastal boj, bili so premagani sovražniki! Saj poznate Juda Makabejca, kako je bojeval boj božji in tudi zmagal! In tako je nastala doba bojev, najsijajnejših bojev. Saj poznate starčka Eleazarja mučenca, poznate Makabejsko mater in njenih sedmero sinov — mučencev — to je bila doba sijaja, bleska, in zopet se je povzdignil narod! Ravno tako tudi mi rečemo: Vsi tukaj zbrani, prijatelji, znanci, vsi Slovenci se hočemo bojevati za pravo postavo, za Kristusovo vero in gotovo bodemo zmagali, in bodemo srečni v svojem časnem in večnem življenju!
(Zivio-klici, viharno ploskanje.)
Brzojavke II. slov. kat. shodu v Ljubljani.
(Dalje.)
KalternnaTirolskem. Srčno pozdravljam. Bog blagoslovi Vaše delo. Ti dnevi naj požive pri Vas duhove s pravim krščanskim prepričanjem. To srčno želi baron Dipauli.
Kamnik. Odbor slovenskega katol. društva za kamniški okraj kliče vsem udeležencem : Čast Vašemu pogumu ! Rešitev Slovencev je le v programu vseslovenskega kat. shoda.
Kamnik. Hranilnica in posojilnica, kmetijsko društvo, kmetijska podružnica v Zgor. Tuhinju Vas pozdravljajo, krščanski
možje. Slava Vam ? Vi ste prijatelji kmeta, upanje njegovo. Liberalna misel, liberalna svoboda pa ga zatira in se smeja, ko umira. Proč s tako svobodo 1 Živela krščanska svoboda, živela krščanska misel. — Smolnikar, Hribar, Zabukovec, načelniki.
Kamnik. Občina Zgor. Tuhinj je z Vami. Z Vami hoče iti v boj za vero in domovino I Bog bo z nami, zmaga naša, vragu smrt! — Smolnikar, župan.
Kamnik. Proseč shodu blagoslova od Vsemogočnega kliče krepki živio pokrovitelju istega, presvetlemu knezu in škofu. — Mladeniška Marijina družba.
Kamnik. Drugi slov. katol. shod pozdravlja in mu prosi obilo blagoslova. — Katoliško društvo v Kamniku.
K a r 1 o v e o. Brači slovenskima želimo najbolji uspjeh u vjerskom i narodnom nastopanju. Pratio Vas božji blagoslov! — Paulin, Kete, Ravnikar, Lah, Zagoda, Ko-raic, Badovinac, Drugo vid, Barič, Bakšič, Giorgis Medur, Radočaj.
Klobenstein. Vaše obravnave naj bi pospeševale spoznanje, da so trdna kat. načela edino zagotovilo za izvršitev pravičnih narodnih teženj. — Bivši drž. poslanec Zallinger.
Kobarid. Oduševljeni kličemo : Živelo praktično krščanstvo ! Živela katoliška ideja! Naprej! — Jurij Peternel, dekan, Janez Lapanja, Janez Vidmar, Ivan Leben, Simon Gregorčič, Andrej Mesar, Aloj. Čubej, Anton Manzini, Ivan Sedej, Ciril Vuga, Fr. Guzelj, Otilij Medved.
Kobarid. Bog blagoslovi Vaše delo ! Naj se širi in utrjuje krščansko življenje med Slovenci. — Simon Medved v imenu mnogih na Breznici.
Komen. Za križem naprej! Le v tem znamenju je zmaga. — Duhovščina deka-nije Komen.
Konjice. Prisrčno pozdravljamo vse zborovalce želeč njihovemu plodovitemu delu obilo blagoslova za cerkev in domovino. — Občina Laborje.
Konjice. Srčno pozdravlja zbrane katoliške Slovence. — Občina Bezina.
Kon j ice. Blagoslovi in vodi naj Vsega-mogočni delovanje shoda! — Delavsko podporno društvo.
Konjice. Brez vere ni resnice, brez krščanskih voditeljev ni pravice. — Občina Grušovje-Prihova.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. septembra.
Volitveni razpisi. V soboto so bili objavljeni volitveni razpisi za Dalmacijo in ostalo Primorje. V Dalmaciji se vrše volitve za splošno skupino 17. dec. in za kmečko 20. decembra, za mesta in trge 3. januv., za trgovinske zbornice 4. in za skupino najvišjih obdavčencev 10. januv. — Za Istro je izšel naslednji razpis: splošna skupina B., kmečka 9., mestna 11., zborniška 12. in veleposestniška skupina 14. januv. — Na Goriškem in v Gradiški se vrše volitve v peti skupini 3., četrti kmečki 9., v mestni 11., za trgovinske zbornice 12. in za veleposestvo 14. januvarija. — V Trstu so splošne volitve 3. januv., trije volilni razredi mesta 9., 11. in 13. januv., za trgov, zbornico 15. januv. — Dosedaj so torej razpisane volitve v 14 kronovinah in preosta-jajo le še Kranjsko, Galicija in Bukovina.
Volilni oklic mladočeške stranke. Vodstvo mladočeške stranke je mej vsemi prvo stopilo pred volivce z dobro utemeljenim oklicem. Češki narod, glasi se v tem oklicu, je zopet pozvan na volišče, da tam dokaže na nedvomen in določen način, da ne mara kloniti tilnika pred krivico, ki se mu je prisodila tako lahkomišljeno, in ali odobrava defenzivno taktiko, s katero so pričeli dosedanji zastopniki ljudstva proti vladajočemu zistemu. Vlada sicer opozarja volivce na gospodarske in socijalne interese, toda na tak poziv morejo češki volivci odgovoriti le to-le: Češki narod ne bo nikdar opustil misli na posebno državno pravno stališče dežela češke krone, ki jedino more dovesti do kulturnega razvoja in ekonomi-škega blagostanja prebivalstva; češki narod ne bo nikdar odstopil od svojih zahtev na premembo burokraškcga centralizma v pravo samoupravo. Zahtevati moramo jednako pravico za češki jezik na vseh poljih in pri-
znanja popolne državljanske pravice. Češki narod bo s svojimi glasovi odobril postopanje svojih poslancev. V tem smislu pričnite, češki volivci, z volivnimi pripravami. — Nemške liberalce je ta volivni oklic grozno vznemiril in pravijo, da je njega smisel naravnost naperjena proti vladarjevi želji, ki jo je izrazil napram poljski deputaciji.
Bivši socljalno-demokraški po-slanec Resel ne bo v prihodnje več kandidiral, ker mu poslanstvo, kakoršno je bilo dosedaj in bo bržkone tudi v bodoče, vse premalo nese. Vodja Resel bo mesto tega s 1. oktobrom raje prevzel uredništvo »Ar-beiter\ville«, ki postane sedaj dnevnik in bo imel vsaj za dalj časa gotovo mastno plačo. Za mandat v peti skupini v Gradcu in okolici se bo pobrinil bivši poslanec Perners-torfer, ki pa ne more imeti ravno prevelike nade na konečno zmago. Sicer so se pa že tudi Reslu jela majati tla in poskrbel je pravočasno za primerno službo.
O razmerah v Italiji, posebno o onih pred nastopom kralja Viktorja Ema-nuela III., je izrekel sedanji kralj sam zelo pikro sodbo. List »Corriere della Sera«, ki ima neki največ dotik z dvornimi krogi, ve poročati o nekem kraljevem govoru. Kralj namreč govori o svoji in njegove vlade nalogi ter o razmerah, ki vladajo v Italiji, ter pravi: »Vse zlo izhaja iz jednega samega razloga: v Italiji nihče ne stori svoje dolžnosti, od prve do zadnje glave vlada splošna ravnodušnost in indolenca. Treba je torej, da brez izjeme vsi vršimo svojo dolžnost . . . Tudi ministri mi morajo pomagati, da v bodoče ne bodo več dovoljevali stvarij, katerih potem ne bodo mogli spolniti«. — Ta lekcija velja vsem vladnim činovnikom, pjsebe so pa še vsi ministri že dobili gotove migleje, ki kažejo, kako razdejane razmere so bile v »blaženi« Italiji. Seveda se sedaj nihče ne bo čudil, da je Saracco hotel dati ostavko. Ali bo sedaj bolje? Dvomimo.
Protest juzno-afriških republik. Poslanstvo južno-afriških republik, Fischer, Wessela in Wolmarans, ki je zaman trkalo na vrata evropskih velesil in Amerike, pošilja sedaj potom Amsterdama daljSi protest proti postopanju angleških oholežev. V tem spisu odposlanstvo odločno ugovarja raznim liobertsovim proklamacijam, s katerimi se proglašati republiki za angleško posest, predno je vojska končana. S temi pro-klamacijami hočejo doseči Angleži samo to, da se Buri popolno udajo. To se pa še ne zgodi, ker boj bo trajal, dokler bodo imeli Buri še iskrico moči. Konečno prosi poslanstvo človekoljube raznih narodnostij, naj delujejo na posredovanje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. septembra.
Osebne vesti. Nj. eksc. deželni predsednik baron IIein se je z visokorodno gospo soprogo danes zjutraj vrnil z Dunaja. — Veleč, gospod dr. J. S o m m e r, stolni kanonik v Gelovcu, je imenovan udom deželnega šolskega sveta koroškega. — Inže-ner K. Griinhut je iz Ljubljane odpoklican v hidrografski urad notranjega ministerstva. — Premeščeni so: Davčni kontrolorje J. J e r e b iz Novega mesta v Žužemberk, Al. M u š i č iz Trebnjega v Novo mesto, Al. S ter mole iz Žužemberka v Trebnje, davčna pristava A. Rooss iz Novega mesta v Kostanjevico in J. Perhavec iz Kostanjevice v Novo mesto. — Odvetniški kandidat dr. Albin Kapus je napravil v Trstu odvetniški izpit. — Profesor g. Borštner je, kakor čujemo, vložil prošnjo za vpoko-jenje.
Umrl je v soboto 15. t. m. po kratki bolezni ekspozit v Harijah pri Ilirski Bistrici, č. g. L o v r o T i č, star še le 29 let. Pokojnik je bil blag in jako priljubljen, vzgle-den duhovnik, značajen mož, ljubeznjiv prijatelj, izvrsten pevec in izurjen organist. Žalost je splošna v Harijah in po trnovski župniji. Bodi nepozabni Lovro priporočen vsem prijateljem in znancem, vsem duhovnikom v blagi spomin in molitev. N. v m. p.!
Suplenti na kranjski gimnaziji so imenovani gg. Vadnal, dr. Bevk, Jeršinovec, Pirnat.
Časniški glasovi o katol. shodu. Razni listi jako obširno pišejo o kat. shodu.
Izmed čeških listov imata posebno obširna in natančna poročila ,,K a t o 1 i c k č L i s t y" v Pragi in „Hlas" v Brnu. Kak utis je naredila protidemonstracija liberalnih po-balinov na tuje goste, se spozna iz sledečih vrstic „Katolickych Listu": „Dne 11. sept. se je vršil slavnostni obhod na proslavo cesarjevega jubileja, pri katerem so liberalci uprizorili protidemonstracijo, katera se pa ni posrečila. Posamezni klici. „Živio Hribar, živio Tavčar« so bili preglašeni od mogočnih živio-klicev na škofa. Liberalni ljubljanski župan Hribar je odpotoval v Djakovo, kjer je farizejsko razodeval svoje simpatije škofu Strossmayerju, med tem ko si je najel v Ljubljani neke ljudi, da so klicali slavo njemu in njegovemu tovarišu dr. Tavčarju, kateri je užival semeniško vzgojo in vžival imetje svojega duhovnega strička, za kar sedaj sovražno in sramotno piše o cerkvi in duhovstvu." Obširneje poročajo o kat. shodu „ Vaterland", „Politik", »Hrvatska Domovina", „Grazer Volksblatt", „Sudsteierische Post".
zadrska „Croatia", „Siiden", „Slovenski List", „Mir", „Slov. Gospodar" itd. Ob tolikih odličnih in objektivnih poročilih poštenih listov nam je pač vse jedno, kaj mažeta 1tNarod" in za njim „Soča".
»Vaterland" o Hribarju. Dunajski »Vaterland«, o katerem je znano, da je jako upoštevan list v višjih krogih, je ponatisnil Hribarjevo netaktno pismo na pripravljalni odbor za katoliški shod in dostojni, mirni odgovor »Slovenčev«, ter dostavlja besede, ki si jih naj dobro zapomni gosp. Hribar. »Vaterland« piše: »Jako lepo in nežno dela »Slovenec« s Hribarjem. Prišel je kardinal, prišla sta še dva škofa in mnogo odličnih gostov, zastopano je bilo visoko plemstvo, zastopana deželna vlada po predsedniku in dežela po deželnem glavarju, samo župan Hribar v svoji visoki domišljavosti je zakrivil toliko netaktnost, Hribar, katoličan, ki ga ob takih priložnostih osrarnočujejo celo protestanti; tako predrzno in oholo (fr e c h und vervvegen) še noben župan ni žalil gostoljubnosti. Kaj bo pač rekel Hribarjev prijatelj, sivo-glavi biskup Strossmayer, k tej nesramnosti? Tako ravna Hribar s tako sijajnim zborom, isti mož, ki vedno, kadar na njegovo povabilo pride kaj tujih gostov v Ljubljano, stopi pred meščanstvo z mogočno besedo »Pričakujem« in zahteva od njih, da izobe-šajo zastave in razsvetljujejo okna«. — Radovedni smo, ali bodo živioklici najetih pobalinov izbrisali ta utis, ki ga je naredila Hribarjeva netaktnost pri omikanih ljudeh?
Maloruski glas o ljubljanskih liberalcih. Kako so osramotili ljubljanski liberalci Ljubljano o priliki katoliškega shoda pred svetom, naj spoznajo iz maloruskega lista »Ruslana« v Lvovu, ki piše dne 16. septembra, da sta Hribar in Tavčar nabrala »ulična z o 1 o t u « in da je bilo slava-vpitje njunih pobalinov »kotjačja muzi k a «.
K otvoritvi slov. umetniške razstave se nam še poroča, da je dvorni svetnik grof Schaffgots ch pozdravil razstavo imenom vlade v lepi, gladki slovenščini, kar je naredilo na vse navzoče globok vtis.
Prešernova slavnost v Kranju se
je včeraj izvršila v lepem radu. sv. mašo je daroval monsignor Tomo Zupan. Iz Ljubljane so došli: »Zidarsko in tesarsko društvo«, »Ljubljana« in osem »Sokolov«. Društvenih zastav je bilo osem. Udeležniki so obiskali Prešernov grob Po banketu je bila ljudska veselica v kranjski »Zvezdi«. Odkrila se je tudi spominska plošča Prešernu na hiši, v kateri je Prešern umrl. Plošča izklesana iz krasnega črnega granita, je 100 centimetrov dolga in 65 centimetrov visoka ter ima naslednji napis: »V tej hiši je bival in umrl prvak slovenskih pesnikov dr. France Prešeren. V proslavo stoletnice rojstva postavila »Narodna čitalnica« v Kranju 16. sept. 1900«. O tej priliki je govoril župan Šavnik. Pohvaliti moramo še kranjsko domačo godbo, ki je svirala na splošno zadovoljnost
Ljubljanski občinski svet ima jutri v torek 18. sept. izredno sejo ob petih popoldne v mestni dvorani. Razpravljalo se bo mej drugim: o razpisu c. kr. fin. ravnateljstva za Kranjsko št. 878 pr. z dne 4. sept. 1900 v zadevi nadaljnega pobiranja državnih
davkov in priklad; o dopisu c. kr. dež. vlade z dne 2. avg. t. 1. št. 11.028 v zadevi na jemne pogodbe glede prostorov, ki so v Za-tiškem dvoru najeti za c. kr. obrtno strok, šolo; o oddaji službe klavničnega oskrbnika in o uredbi prejemkov mestnima živinozdravni koma; o imenovanji okrajnega predstojnika za Barje; o imenovanji dveh zastopnikov v odbor meščanske godbe; o dopisu c. kr. dež. šolskega sveta v zadevi napisov pri mestnih nemških ljudskih šolah; o dopisu c. kr. dež. vlade v zadevi ureditve najemščine za nekatere objekte pri mestni topničarski vojašnici; o dopisu županovem v zadevi tlakovanja Prešernovih ulic; o uredbi električne železnice v Prešernovih ulicah; o oddaji del za napravo obrežnih zidov ob obeh straneh gradečega se cesar Franc- Jožefovega mostu, o prošnji delniške družbe Siemens & Halske za podaljšanje obroka, do katerega se ima otvoriti električna železnica; o oddaji službe mestne blagajnice kontrolorja; o nagradi za stavbno vodstvo pri mestnej kopelji.
Graške novice. Štajerski soc.-dem. so imeli včeraj, 16. t. m. v Gradcu deželno konferenco. Predmet zborovanju je bilo posvetovanje o bodočih volitvah. Rdečkarje zelo bode, da je zastopal gornji in vzhodni del Štajerske v V. kuriji M. Schoiswohl, poslanec odločno katol. mišljenja, ki je tudi med delavstvom zelo priljubljen radi svojega požrtovalnega delovanja za izboljšanje delavskih razmer. Bržkone bodo poskušali v tem okraju svojo srečo, toda sami nimajo dosti upanja na vspeh. Celo v Gradcu in okolici jim ne pojde lahko, ker mnogo volivcev, ki so zadnjič glasovali za Reselna, ne bo več volilo soc. dem. Ljudstvo je razočarano in ne zaupa več toliko rdečkarjem, videč, kako prazne so bile njih obljube. — Vojaška godba spet vznemirja nemške naci-jonalce v Gradcu. Koncerti, ki jih prireja ta godba v graški okolici, so nenavadno mno goštevilno obiskani. Zato je sklenilo društvo .Jnduetriehalle", da bo prirejalo v prihodnji sezoni običajne promenadne koncerte z vo jaško godbo. Ta sklep je razburil nemške hujskače okoli „Grazer Tagblatta". Graški meščani so se naveličali že njih terorizma, zato ne bodo njih grožnje mnogo izdale. Vera v modro in nesebično gospodarjenje nemško-nacijonalnega občinskega sveta čedalje bolj peša. Vodovod, električna železnica, plinarna in druge take naprave so v zasebnih rokah, mestno gledališče požira tolike svote, da se že skoraj ne upajo več o njem javno govoriti — Zadruga graških mizarjev je sklenila postati prava zadruga. Malone vsi mizarji pristopijo že obstoječi zadrugi „Mobelhalle", kjer mizarji skupno prodajajo svoje izdelke, zakaj uvideli so, da morejo le po ti poti vspeti in znebiti se odiranja velikih založnikov pohištva. — Mestni svet je sklenil prirediti to jesen dva velika semnja za sadje in vino. V prostornih lopah imajo sadjerejci in vinogradniki pravico brezplačno razstaviti svoje pridelke na ogled.
Iz Maribora nam pišejo: Katoliško delavsko društvo je naredilo v nedeljo dne 16. septembra izlet v Ruše, ki je bil precej dobro obiskan. Točke vsporeda so se izvrševale točno. Na vsporedu je bilo petje, ci-tranje s spremljevanjem kvitare, srečolov in zvečer umetalni ogenj. Razgovarjalo se je tudi o bodočih državnih in mestnih volit vali. Krščanski socijalci bodo stopili v oba boja; če tudi takrat ni upati posebnega vspeha, vendar se stranka hoče lotiti agitacije in si za prihodnjost izuriti svoje agita-cijske moči. — V Mariboru je priredilo isti dan delavsko bralno in pevsko društvo »Maribor« v Narodnem domu Slomšekovo slavnost. Vrt Narodnega doma je bil natlačeno poln. Gostov od vseh krajev je prišlo obilo. Gospod dr. Medved je imel govor o Slomšeku. Slavil ga je kot narodnega buditelja in narodnega pisatelja. Govor je bil navdu šeno sprejet in govorniku so med govorom in sosebno na koncu navdušeno pritrjevali. Za zabavo je skrbel izvrstno izurjeni pevski in tamburaški zbor. Narodno navdušenje je vladalo celi večer.
»Slov. planinsko društvo« je priobčilo z ozirom na skrajno nedostojni napad »SI. N.« na »Daničarje« v sobotni številki »Slov. Naroda« sledeče »Poslano«: »Slovensko planinsko društvo nima vzroka
pritoževati se glede izletnikov na Kredarico in na Triglavu dne 23. avgusta t. 1. in iz javlja, da so plačali vee takoj in da so v najlepšem redu isti dan zapustili kočo na Kredarici«.
Odvetniška zbornica za Kranjsko
je imela v soboto občni zbor. Po preteku poslovne dobe so bili izvoljeni letos v odbor, g. dr. Fran Munda in g. dr. Tavčar kot odbornika; g. dr. Dragotin Treo kot namestnik.
V	disciplinarni svet g. dr. Valentin Stem-pihar in g. dr. Kari Triller kot člana, g. dr. Janko Jamšek in g. dr. Jakob Schegula kot namestnika.
Dopolnilna volitev na Koroškem.
Iz B e 1 j a k a, dnč 16. sept. Včeraj, 15. t. m. je bila tukaj dopolnilna deželnozborska volitev. Z 72 glasovi je poslancem izvoljen posestnik Jožef H u b e r, iz Rut blizu Polja. Nasprotni listi ga hvalijo kot »nemškega" moža. Izvoljeni je protestant. V koroškem dež. zboru so sedaj trije poslanci z imenom „Huber", namreč: fanez, Franc in Jožef. Strašen požar. Iz Beljaka 14. t. m.
V	četrtek 13. t. m. zadel je vas sv. Magdalene v župniji sv. Nikolaja pri Beljaku hud udarec. Ob dveh popoludne je začelo goreti v poslopju, ki je stalo ob vshodni strani vasi. Bliskovito se je širil ogenj. Predno je bilo gasilno osobje na mestu, je bilo v ognju že okoli 15 poslopij. Čudovito je to, da se ogenj ni polotil cerkve, stoječe v sredi vasi; gorelo je skoro vse okoli nje. Stoji res nekaj košatih dreves okoli nje, a stolp, ki je krit z deščicami, moli izmed vseli dreves in le Bogu se je zahvaliti, da ni na njem ostal kak goreč utrinek. Prizor je bil grozen : skoro vse v ognju, a vode ne. Iz bližnjega jezera so jo napeljali s časom tako, da so ognju ubranili upepeliti se ostala poslopja. Dve tretjini vasi je v pepelu, a to je sreča, da so bili vsi posestniki zavarovani. Kdo je požar povzročil, ni znano.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon sklenjen v dež. zboru koroškem, da se razdeli občina Mu ta v zilski dolini v dve samostojni občini.
Radikalno. Iz t! e 1 o v c a , dne 16. t. m. Tukajšnje „Fr. St.1' postajajo vedno bolj ,radikalne', pa tudi — smešne. V včerajšnji številki poživljajo svoje privržence, da morajo odložiti — ,cilinder' in ,frak', ker ta obleka ni dosti — nemška. Hudujejo se, da so pri zadnjem sprevodu ob ,siingerbund-festu1 hodili nekaterniki s cilindrom, ne pa z ,nemškim klobukom'. Istina je, da sta celo urednik in izdajatelj onega lista, Lakner in Dobernik, hodila z .nenemškim cilindrom! — To je torej najnovejše ,vprašanje' naših Nemcev! Da hočejo biti še bolj ,radikalni', naj se zavijajo kar v kože divjih zverin, kakor so delali stari Germani!
Slavnostna akademija. Slovensko umetniško društvo je priredilo v »Narodnem domu" povodom otvoritve I. slovenske umetniške razstave slavnostno akademijo. Udeležba ni bila kaj obila, dokaj sedežev je bilo praznih. Po krasni Zajčevi overturi „Grani-čari" je deklamoval neznosnim patosom novi režišer R. Deyl prolog, kojega je zložil za to priliko E. Gangl, ki je mnenja, da „umct-nost naj služi sama sebi." Krasna pa je bila Foersterjeva „Kitica " Gospica M. Dev je s svojim divnim sopranom kar očarala občinstvo. Tudi gospica W. Radkievvicz je pokazala s svojim nastopom, da je vredna zaupanja, katero stavi na njo intendanca našega gledališča. Jako je ugajala arija iz opere „Strašni dvor", kojo je pel prav mojstersko g. S. Oželski, kateremu je občinstvo navdušeno ploskalo. Istotako so poslušalci na-pravljali prisrčne ovacijc že iz prejšnjega leta dobro znani gospici E. Noemi, ki jc dovršeno pela odlomek Smetanove ,.Hubička" in pa pesen „Milovani" in si je namah pridobila srca poslušalcev. Krasna in nad vse ljubka jc bila „Dvofšakova „Rasi, rasi, tra-vica", v kateri sta se zopet odlikovali gospici M. Dev in W. Radkievvicz, ter želi zato obilo pohvale. Sploh moramo reči, da je cela akademija prav lepo uspela, in ker sc je vse osobje potrudilo, da je izvršilo svojo nalogo, bil je ta zabavni večer prav mikaven in zanimiv.
Slovenskega Učitelja« 18. štev. izide dne 1. oktobra ob jednem z 19. številko. Kavarna v Vodmatu. Dne 10. t. m.
smo objavili doposlano nam poročilo o nemirih v Vodmatu. Že v sredo smo vsled
izražene nam želje pojasnili, da se pretep ni vršil v tamošnji kavarni, ampak na ulici. O. Jos. H u t e r, kavarnar v Vodmatu, pa s tem pojasnilom še ni zadovoljen in nam je poslal še drugi popravek. Dasi ta ni sestavljen v smislu §. 19 tisk. zakona, vendar ga objavimo, ker nikomur nočemo delati krivice. Popravek se glasi: „Ni res, da bi se že večkrat čule pritožbe zaradi kavarne v Vodmatu in ni res, da se tam popiva in gode po cele noči. Ni res, da se dogajajo pretepi po noči v tem lokalu, ni res, da bi to sililo, prositi okr. glavarstvo, da napravi vendar enkrat red in zagotovi mir po noči vodmatskim prebivalcem. Res je, da sem imel v nedeljo dne 9. t. m. godbo, ni pa res, da so se fantje tepli v moji hiši, marveč stepli so se na ulici pred hišo, kjer ima slovensko delavsko stavbno društvo svoj lokal, to je precej daleč od kavarne. Ni res, da je kavarna cele noči odprta in zato tudi ni povoda vzdrževati v moji kavarni nočni mir. Jos. Hutter, kavarnar „pri malem slonu" v Vodmatu."
Ljubljanske novice. T epe ž i. V gostilni na Krakovskem nasipu vprizorili so včeraj tepež brata Franc in Feliks Gorenc ter Tomaž Selan. Mlade se na magistratu. Isto pot sta romala dva vročekrvneža z Dolenjske ceste. Ondi je nek I. Somer, poleg katerega je bila njegova znanka Jul. Fux, hotel vdariti ženo nekega Korošca. Korošec je vrgel Somra na tla in ga valjal po cesti, dokler nista prišla mirit stražnika. — Poročilo o nezgodi pri gradnji novega cesar Fran Josipovega mostu se, kakor smo izvedeli iz gotovega vira, ne potrjuje. — Lj u b-1 j a n o gledat sta zopet prišla Lovro Ma-lenšek in Maks Potočnik, ki sta izgnana iz mesta. Policija je hitro opazila njujin poset vjela ju je in poslala ju ogledat si sodišče. — Našel je Franc Bregar srebrno uro z verižico vredno 24 K. — Z g u b i 1 je Gabrijel Frolich brilanten kamen iz prstana vreden 200 K, Karol Pirker pa je zgubil 5 pe-takov. — Žganje premagalo je včeraj Ivana Erjavca. Mož si je privoščil deset frakeljev »grenkega«, a to ga je tako omamilo, da je v Gosposki ulici legel na tla in zasmrčal. Ko ga je stražnik budil, jezil se je nad ženo, da mu je pripravila tako trdo posteljo. — Iz B i z a v i k a je prišla danes v Ljubljano vest, da so se stepli včeraj v gostilni pri Čerinu fantje. Pleskar Bricelj jo nekega Lampiča in Pavšica hudo obdelal z nožem. Pavšiča so morali prepeljati v bolnico. — Na Bar j u je pri zgradbi železni-čarskega mostu padla na nogo traverza delavcu Iv. Paichelnu. — P o v o z i je na Tržaški cesti nek kovaški pomočnik Andreja Kapusa. Pomočniku so vzeli bicikelj in ga peljali na rotovž, pomočnik je pa ušel. — Prešernove ulice so danes pričeli nivelirati. V počitnicah za to niso imeli časa, čakali so največjega prometa.
Gorenjske novice. Metelkovo ustanovo sta dobila na Gorenjskem gg. Ulrik Konjar, učitelj v Motniku, in Karol Za-vršnik, učitelj v Dupljah. — Pogreša se Katarina Beilič iz Suhe pri Škofji Loki. Bila je že večkrat kaznovana. — Iz Vogljan se poroča, da ondi 30. t. m. blagoslove gasilni dom. — Po glavi udaril je posestnikov sin Fr. Habe Janeza Kregarja iz Mal. Šentvida s tako silo, da je Kregar prišel ob zavest. — Graščino Sinkov turn pri Mengišu je kupila gospa Beti Peharek de Poka od gosp. Hammerschmidta iz Ljubljane.
Kandidati za državni zbor na Koroškem. Kakor se doslej čuje, bode Celovec v državni zbor zopet volil Dober-nigga, v peti kuriji bode zopet kandido-val dr. Lemisch. Za spodnjekor. kmečke občine bode kandidoval od nemške strani Tscher n i gg , za gorenjekoroške Wer-niseh. Slovenec Einspieler dobi nemškega protikandidata, naslednik Ghonov bo kmet Jurij J a niš.
»Siidsteierische Post« pred porotniki. V soboto je bil pred mariborskim porotnim sodiščem obsojen odgovorni urednik imenovanega lista v jednomesečni, s tedenskim postom poostreni zapor, ker je povodom volitev v Slov. Bistrici »žalil« župana Stigerja.
Ušel je v soboto prisilni delavec, 19-letni cigan Jakob Brajdič.
Szell — obsojen. Graško sodišče je v soboto obsodilo ogerskega ministerskega
predsednika Szella in oontumaciam, da mora plačati za neke naročene poljedelske stroje 481 kron.
Popravek. V poročilu g. dr. J. Grudna o ljudskih šolah v petkovi številki naj se bere v četrtem stolpcu 2. vrsta od zgoraj nevednosti mesto »narodnosti«.
Ogenj. Poroča se nam : V soboto ob '/,2. uri je začelo goreti v Kamniku pri Preserju v kozolcu Jos. Telbana. Ogenj se je hitro razširil in upepelil devet gospodarskih posiopij. Iz Preserja so pripeljali briz-galno. Domači lantje in možje so jako pridno gasili in zabranili še večjo nesrečo. Posebno marljivo so delali gg. nadučitelj Likozar, župan Petelin, J. Svete in Fr. Grča.
Od raznih strani. Kadi razža-ljenja cesarja je bil obsojen v Gorici 241etni Josip P e r š i č na 10 mesecev ječe. Peržič je natakar brez posla in doma iz Po-stojine. — Ponesrečeni beg morilcev. V Kremsu je hotelo iz zapora uiti pet morilcev, ki so bili skupno zaprti v jedni celici. Morilci so pobili paznika, ko je prišel v celico,;ter hoteli uiti. K sreči jim je prišel na pot drug paznik, ki je morilcem z orožjem v roki pokvaril načrt. — M a -s c a g n i postane ravnatelj glasbene akademije sv. Cecilije v Rimu. — V francosko akademijo bodeta v kratkem sprejeta dva nova „brezsmrtnika:" Fraguet in Berthelot. — Grof Lev Tolstoj je zopet nevarno obolel. — Potresni sunek so čutili 14. t. m. v Celovcu. — Nevaren požar na Reki. V petek je nastal v reški rafineriji za petrolej velik požar. K sreči so ogenj omejili in preprečili eksplozijo. Plamen je bil 20 metrov visok. Škode je blizu 100.000 K. — Jugoslovanska socijalna demokracija je prenesla svoj sedež iz Ljubljane v Trst. — Na rogaško Slatino je do 12. t. m. prišlo 1848 strank z 2784 osebami.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 17. sept. (C. B.) Cesar se je danes zjutraj povrnil od manevrov v Galiciji ter se podal v Schonbrunn.
Dunaj, 17. sept. Nemška ljudska in napredna stranka sta za volitve sklenili kompromis.
Dunaj, 17. sept. Volitve v Bukovini se vrše 12. dec. za splošno, 18. za kmečko, 3. jan. za mestno skupino, 10. jan. za trg. zbornico in 11. jan. za veleposestvo.
Celovec, 17. sept. Slomšek-Seraj-nikova slavnost pri Krajcarja se je izvršila včeraj ob ogromni udeležbi pre-sijajno. Navdušenje veliko. Zlasti tam-buraši s Štajerskega so naredili velik vtis.
Gorica, 17. septembra. Tumov shod v Dutovljah je bil včeraj razgnan. Zmešnjava občna. Naših je bilo na shodu dve tretjini.
Trst, 17. sept. V vinogradih ške-denjskih so aretovali Maksa Dietricha iz Draždan. Dietrich je osemkraten morilec.
Praga, 17. sept. Češki dež. zbor se snide koncem oktobra h kratkemu zasedanju, da reši budget.
Praga, 17. septembra. Eksekutivni odbor mladočeške stranke je včeraj imel sejo zaradi volitev. Kolikor sedaj znano, dr. Fort in Spindler ne bodeta kandidirala.
Brno, 17. sept. Češko narodno delavstvo na Moravskem je izdalo oster
volilni oklic proti socijalni demokraciji. Velik boj se bode bil za brnski in ostravski mandat pete kurije. Proti dosedanjemu soc. dem. poslancu Hybešu bo v Brnu kandidoval litograf Adami r a , proti B e r n e r j u v Ostravi topilec S e k n a 1.
Brno, 17. septembra. Stališče dr. Stranskega in dr. Začeka je vsled agitacije češke katoliške stranke na Mo-ravi jako omajano, češka katoliška stranka na Moravi stopi v boj z velikim številom novih kandidatov in ima v mnogih okrajih upanje na zmago.
Belgrad, 17. sept. „Male Novine", glasilo prejšnje vlade, so nehale izhajati.
Braždane, 17. septembra. (0. B.) Saški princ Albert je sinoči padel z voza in se ubil. Splašili so se mu konji.
Pariz, 17. sept. V sirotišnici Dou-raine pri Lvonu se je izvršil anarhiški napad na sivolasega P. Jožefa. 331etni Chatenoud je prišel k duhovniku z zahtevo, da se hoče izpovedati. Ko se je duhovnik oblačil, zabodel ga je Chatenoud v hrbet. Poleg Chatenouda je are-tovan še neki drug anarhist.
Pariz, 17. sept. Posestniki 7o00 koncesij na pariški razstavi zahtevajo, da jim da vlada odškodnino za velike izgube, sicer svoja podjetja v sredo zapro.
Novi Orlean, 17. sept. Vlak, ki vozi iz Novega Orleana v Galveston, se je ponesrečil. 85 oseb je mrtvih.
Bloemfontein, 17. sept. Beuter. urad poroča: Macdonald je zajel 13. t. m. mej Winburgom in reko Vet 700 do 800 mož broječi burski oddelek s 3 topovi; zasegel je pri tej priliki 33 voz, 270 volov, 65.000 patron in veliko zilogo živil. Buri so zažgali tri vozove.
Lizbona, 17. septembra. Portugalska vlada je naznanila guvernerju, da dovoli Kruger ju odpotovati v Evropo, ter naročila, da mora poskrbeti za njegovo varnost. Kruger dojde baje na ladiji „Styriaa v Trst.
London, 17. sept. Iz Laurenco Marqueza poročajo, da so prijeli pet oseb, ki so hotele razstreliti hišo konzula Potta. Tri so pozneje oprostili.
Tojaka na Kitajskem.
London, 17. septembra. Rusi že umičejo svojo armado iz Pekina, kjer ostane le 8000 vojakov.
Pekin, 17. septembra. Poslaniki izjavljajo, da niso pooblaščeni obravnavati s princem čingom.
Bruselj, 17. septembra. Države so sklenile, da deset let ne puste orožja v Kino.
London, 17. sept. Princ čing je došel v Pekin in izjavil, da imata z Li-Hung-Cangom od cesarja in cesarice najobsežneje pooblastilo in moreta vse dovoliti. Princ je pa prepričan, da bodo velesile postopale velikodušno. Pri razdejanju Pekina so mejnarodne čete kazale preveč grozovitosti.
Umrli so:
14.	septembra. Valentina Skagiante, metlarja hči, 5 mesecev, Rimska cesta 15, dušljivi kašelj. — Katarina Jurkovič, gostija, 61 let, Kolodvorske ulice 33, srčna hiba.
15.	septembra. Pavla Gril, šolskega sluge hči, 8 mesecev, Vodnikov trg 1, elabost. — Angela Židan, črevljarja hči, 61/,, meseca, Zalokarjeve ulice 6, ente-ritis.
16.	septembra. Ivan Vidmar, črkostavca sin, 2 meseca, Marije Terezije cesta 11, črevesni katar.
MeteorologiSno porodilo.
ViSina nad morjem 306*2m, srednji zračni tlak 736-0mm.
1	C« opazovanju	Stanje barometra T mra.	Temperatura po Cflzija	Vetreri	Nebo	. M ■iti P' A. ►
15| 9 zve«.		742ti	13-9 | sl. szah.		JH8D0	0-0
16	i. zjutr. 2. popol.	743 0 74 'i -0	9 6 21-5	brezvetr. sl. jzah	megla del oblač.	
16| 9. zveč.		7425	14 4	st. szah.	jasno	o-o
j7i7. zjutr. |2. popol.		743-6 742-2 |	10 7 20-3	sl. jug sl. svzh.	megla del. oblat-.	
Srednja temperatura nedelje 161°, noruiate: 14-8°
cffilad cerfiveniG,
samec, z dobrimi spričali, išče službe. — Ponudbe prosi pod naslovom: Jak. Siherl, Sv. Jakob, Soteska. P. Dol (Lusttnal). 817 3-2
mw
■ __—--—" naravna
alka lična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 10 37
ID
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani
sa skrivnost m m
X K K K K K
napraviti si vsakdo doma sam brez it vsake priprave in težave najfineje li- W kerje po francoskem zistemu s po- O močjo ekstraktov, ki stanejo za napravo Q po 5litrov likerjev: tropinovec, absinc, Q vermut, ruski pelinovec, češki liker M kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ- i£ njevt/c. alaš, alpski liker po 85 kr. Vf in kenjak, benediktinec, chartreuse, O plzp»ki liker po 95 kr Razpošiljam Q proti predplačilu v znamkah ali poštni fi nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. K več. Vsaki pošiljatvi pridenem navo- IT dilo, kako se napravi liker. Prepro- jr dajalcem, če naročijo več blaga, mnogo O ceneje.	Q
Anton Rnkavina, S
Vrut,	O
612 bo—31 Via Belvedere št. 23. O
Lak za šolske table, Xa,o£o-
goči tako lahko pisanje, kakor na Skrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 21 11—4 Vnanja naročila proti povzetju.
Kdor ima naprodaj
deželnih pridelkov
kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-kor.šnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
v Trstu 792 (20-6)
Ulica Torrente št. 30, 32, pooblaščena javna tehtnica in trgovina a prašiči ln domačimi pridelki.
f ♦
Javna zahvala.
V noči od 30. na 31. julija t. 1. treščilo je v moj kozolec in mi je to poslopje popolnoma pogorelo. Zavarovalnica
pri kateri sem bil zavarovan, je škodo po svojem glavnem zastopniku v Ljubljani, gosp. Ign. Valentinčiču že dne 4. avgusta t. 1. cenila in mi celo zavarovano avoto pri-poznala in tudi že izplačala.
Za to točno in kulantno postopanje se zavarovalnici „Coneordiji" naj-topleje zahvaljujem in jo vsakemu, kdor se zavarovati želi, naj topleje priporočam.
Graben pri sv. Gregorju, dne 19. avgusta 1900.	829 1—1
Potrjuje: županstvo sv. Gregor: Fran Oblak s. r.
Matej Oblak s. r.
*****

Knjigarna
Kleinmayr ja & Bamberg a
v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo
^ popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
;
;
8l4 6-3
šolskih knjig5
;
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po zni- >
žanih cenah.
J5S" Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
» 'il<*"' ^ v"i ' 1 i-rw*»<* < *iii * <**i ** 'm* i Vi * t"r*ii* i
i

*******



I > u n a j s k a borza.
Dni 14. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....97-65
Skupni driavni dolg v srebru......97-25
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 40
Avstrijska kronska renta 4200 kron . .	97*90
Ogerska zlata renta 4°/0........115 05
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........90-85
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1709-—
Kreditne delnice, 160 gld. .......£63-60
London vista ....................24212
Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj	118-25
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
One 15. septembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6"/0 . . .
23-66 19-30 90-30 11-41
172 — 16150 195"— 94-20 141-50 25150
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-— Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 . 94-20 Frijoritetne obveznice državne železnice . .
>	» južne železnice 3.	316 —
>	» južne železnice 5°/0 .	II9 25 » . dolenjskih železnic4°/0 . 99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............392--
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	360 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 50 Ogerskega » „ » 5 » . 21-—
BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld.....12-80
Rudolfove srečke, 10 gld..... 63" -
Salmove srečke, 40 gld........1?0-—
St. Gen6is srečke, 40 gld........195 —
WaIdsteinove srečke, 20 gld.......—
Ljubljanske srečke.......; • •	47 50
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld.. . .	275-50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. .	6065-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gid..........800 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....114-
SploSna avstrijska stavbinska družba . . .	151.—
Montanska družba avstr. plan............477 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	485 —
Papirnih rubljev 100 ..................265-37
Nakup ln prodaja Tfctt vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako irebanje. K u 1 a n I n a i i v r » i t e v naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 EBCUB
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgassa 2.
t*
jjf pojasnila "£tt v vseh gospodarskih in finančnih atvarak,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljakih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegs obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,