ZZ. Številko.
V Uuldlonl, v soboto. 26. januarju 1901.
XL leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pottl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za'pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano sfpošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.;— Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon št. 34.
JKesefaa priloga: „Slovenski Tehnik"
Posamezna številko po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Shod zaupnikov
narodno napredne stranke na Goriškem.
n,
Poročilo R. Konjedica.
Krepka in svobodna trgovina je predpogoj nadaljnemu razvitku. Mi goriški Slovenci imamo pa še posebne razloge posvečati vso pozornost naši komaj razvijajoči se trgovini, ker le na njo oprti se zaroo-remo otresti jarma, ki nas žuli že stoletja. V rokah naših nasprotnikov nam je onemogočila zastop v deželi in državi, ki nam pritiče.
Že leta 1900.,Jpo ustanovitvi na-rodno-napredne stranke na Goriškem, smo pričeli iz Gorice boj proti hegemoniji tujerodcev — trgovcev v naši deželi, ki je imel nekaj uspehov, koji nam pa še davno ne smejo zadostovati.
V svrho"Jorganizacije se moramo okleniti Jnašegaa trgovsko - obrtnega društva,^ dokler ne poderemo trdnjave, ki nam brani gospodarstvo v naši zemlji. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da z vsemi silami dela na to, da se naša trgovina osvobodi in okrepi, ker le v njej vidim velik del našega gospodarskega in narodnega napredka.
Še večjo važnost pa polagam na našo obrt in industrijo. Razvijajoča se tuja obrt je izpodrinila našo domačo, kar pomenja velik deficit v naši narodno-gospodarski bilanci.
Načrt programa nam določno kaže pot, ki naj nas privede do lastne industrije: Združevanje domaČega kapitala in izkoriščanje vodnih sil, ki se nahajajo v deželi tako, da se v deželi tudi porabijo, — vse to pa naj bi pospeševala tudi skrb za dobavo cenejega kredita. Skrbeti bo treba potom deželnega zakonodajstva za ceneja ali celo brezobrestna posojila ter dobavo prvotnega materijala po dostojnih cenah 17 ogromnih državnih gozdov, iz kojih se sedaj ves materijal izvaža v inozemstvo.
Načrt programa zahteva izpopol-
nitev našega zadružništva. Vzor so nam take obrtne zadruge, ki družijo obrtoike iste stroke v veliko celoto, katera more dvigniti obrt do višine moderne industrije. Vzgled naj bo „ Mizarska zadruga" v Solkanu" ki je že lepo in veliko industrijsko podjetje in se še vedno razvija.
Za dosego one višine obrti in industrije nam je potrebna splošna in strokovna s časom napredujoča izobrazba, izurjenost in zaupanje v samega sebe; zato je delovati na to, da dobimo dovolj dobrih trgovskih in strokovnih šol ter seveda tudi vse ostalo šolstvo, ki bo skrbelo tudi za splošno izobrazbo.
Razvoj trgovine in obrtnije na Goriškem v slovenskih rokah je velike važnosti tudi radi vpliva na trgovsko - obrtno zbornico in deželni zbor, da pridemo Slovenci do odločujoče veljave v deželi. Po trgovsko-obrtni zbornici imata trgovina in industrija v deželnem zboru in odboru odločujoč vpliv: zbornica voli dva poslanca v deželni zbor ter daje tako i talijansko-furlanski tretjini prebivalstva enega poslanca več, nego jih imamo Slovenci.
Nočemo čakati razširitve volilne pravice tudi za deželni zbor, marveč hočemo tu doseči veČino že sedaj po dosedanjem volilnem redu. To se zgodi pa le po trgovcih in obrtnikih.
Točka 8. načrtu programa se sprejme brez izpremembe.
Poročilo Frana Kocijančiča.
V naši deželi je kmetijski stan najmočnejši in to radi rodovitne zemlje, toda kmetijstvo vkljub temu še ni razvito, kmetije so zadolžene in mnogi prej dobri kmetje si morajo po svetu iskati kruha. Temu so krive v prvi vrsti razmere, ki tarejo kmetijstvo cele države, proti katerim, treba nastopiti in ki spadajo k vprašanjem agrarne politike kot: razdol-ževanje kmetskih posestev, revizija krivičnega davčnega sistema itd. V drugi vrsti je pa krivo to, da se od merodajnih strani za posestnika nič ali bore malo stori. — Treba nam
je organizacije, kojo sicer že imamo v „ Goriškem kmetijskem društvu", katero naj vsak podpira. Odločno pa treba postaviti se po robu zadružništvu, ki ima služiti le strankarskim svrham. Narodno napredna stranka se je dosedaj upirala ustanovitvam konsumov po kranjskem vzorcu in to z uspehom. Želeti je, da se vsi posestniki oklenejo narodno-napredne stranke, ker jim ta jamči, da jih bo v njihovih težnjah podpirala. On priporoča to ne le kot član pripravljalnega odbora narodno - napredne stranke, ampak tudi kot posestnik. Dostavlja, da je nujna potreba povzdigniti šolstvo, kar se tiče kmetijstva.
Poročilo dr. Levpnščka o 9. točki programa.
Narodno-napredna stranka je vzela v svoj program tudi delavsko vprašanje. Ker je napredna, ljudska, je tudi za slovensko delavstvo, ker pa je narodna, zahteva, da si ohrani slovensko delavstvo narodno podlago.
Socialno - demokratično gibanje nam je sicer simpatično, ker je napredno, ne strinjamo se pa ž njim, ker pobija narodnost. Druge narodnosti, ki so se nacionalno izživile, se lahko vdajo socialnemu demokratizmu, mi pa se moramo boriti za vsako drobtinico, ki se tiče narodnosti in zaradi tega ne smemo zabresti v socialno-demokratično strujo. Ali hočemo priti do istega cilja, katerega si žele socialni demokratjena narodni podlagi.
Strinjati pa se ne moremo tudi s krščanskim socializmom, ker on pod krinko socializma zavaja v klerikali-zem. Radi tega za slovensko delavstvo ni mesta niti v krščanskem socializmu niti v socialnem demokratizmu. Da ne zaide naše delavstvo v breznarodni socialni demokratizem, moremo priti v okom s tem, da poživljamo delavstvo v naše vrste.
Delavcem se ni bati delodajalca, ker navzkrižje med obema slojema je le navidezno. Delodajalcu ne sme biti vseeno, ali so njegovi delavci zadovoljni ali ne, ter mora delodajalec v lastnem interesu skrbeti za to, da se
ne bodo pritoževali. Nasprotno pa morajo tudi delavci priznati, da more delavstvu bolje ustreči le gmotno dobro prospevajoč delodajalec ; ne smejo pa staviti neizvršljivih zahtev do delodajalca, ker s tem škodujejo lastnemu interesu j s takimi zahtevami prisilijo delodajalca, da vidi v delavcu le sovražnika, ko si morata biti vendar oba naravna zaveznika.
Ker ima naša stranka pred očmi blagor vsega prebivalstva v deželi, je prevzela v svoj program tudi pravično ureditev razmerja med delavcem in delodajalcem, in narodno ter stanovsko zavedno delavstvo bo vedelo to upoštevati.
Poročilo dr. Puca.
Priznati moramo načeloma, daje zahteva po splošni in enaki volilni pravici utemeljena in pravična. Ker se mora vsak žrtvovati državi, imeti mora tudi vsak pravice. Načelo splošne in enake volilne pravice so napredni elementi vedno propagirali, za to se je zavzemala narodno-napredna stranka od nekdaj.  Ker je načelo napredno, ne more torej biti v škodo naprednim strankam, kajti vedno večje je število onih, ki znajo samostojno misliti in soditi. Da se razne krivice odpravijo, treba proporcionalnega volilnega sistema. Volilna reforma, ki nam jo je dala vlada, je krivična, ker sloni res na splošni, ne pa na enaki volilni pravici.  Koroški Slovenci, katerih je 120.000, nimajo niti enega gotovega mandata,  Štajerci - jih  imajo sedem namesto devet, na Kranjskem je narodno-napredna stranka uničena, ker so združena mesta z deželo, kar se pa tam ni zgodilo, kjer bi utegnilo biti  nam v korist.   Na Goriškem je bil kompromis z Italijani navadna laž ali pa dotični slovenski zastopniki niso imeli dovolj moči, varovati naše interese. Pri nas ima en Furlan toliko pravice kot dva Slovenca in 14.000 Kočevarjev  na  Kranjskem,  več kot 120.000 koroških Slovencev. Volilna pravica pa mora biti enaka ne samo socialno, ampak tudi narodno.
Mi zahtevamo tudi za deželni zbor in občine splošno in enako vo-
lilno pravico. V deželnem zboru imajo Italijani veČino, katerih je komaj tretjina. To večino izkoriščajo na naravnost brutalen način. Zato moramo priti mi do večine, ako hočemo ljudstvu pomagati.
Tudi za trgovsko in obrtno zbornico zahtevamo razširitev volilne pravice. Drugod se je znižal cenzus, pri nas ne, na Goriškem imamo cenzus 8 K, na Kranjskem samo 5 K, dasi bi bilo prej nasprotno pričakovati. Mi pa ne zahtevamo le znižanje cenzusa, ampak volilno pravico za vse trgovce in obrtnike, ki plačujejo pridobnino. Pri nas ima trgovska in obrtna zbornica velik političen vpliv, katerega se izkorišča nam v škodo.
Poročilo dr. Podgornika k 11. in 12. točki programa.
V prejšnjih točkah programa navedena je cela vr3ta zahtev, izraža-joČih glavna načela strankina, dalje vrsta zahtev v prilog posameznim stanovom in ž njimi združenim napravam.
Ni mogoče pa našteti vsega, za Čimer naj stranka stremi, ker življenje je premnogo vrstno in se urno spreminja ter stavi vsak hip nove zahteve na nas, ki hočejo, da se stranka in posameznik na novo odloČi, kako se naj ravna njim nasproti. Vodilo mora biti pri tej odločitvi vrhovni smoter našega političnega delovanja t. j. Čim večja sreča in za-dovoljnost skupnosti in posameznika.
To vodilo je izrečeno kot splošno načelo ob sklepu programa v 11. točki, kjer zahtevamo od države in deželne uprave „v obče moralno in materijalno povzdigo prebivalstva". Grajati je treba navedeni upravi, da ne vršita v polni meri svoje naloge; denar, ki ga daje naša dežela državi, obrača se zelo malo v našo korist. Narobe! Ta denar se izrablja v veliki meri proti nam v utrjevanje pozicij naših narodnih nasprotnikov v deželi, zlasti Nemcev, kakor za nemško šolstvo na Primorskem v germanizatoriČne svrhe. Sicer je država z gradbo vipavske in bohinske železnice mali del svojega   dolga po*
LISTEK.
Domača nalogo.
Gospod urednik ! Dobile smo čudno nalogo in zaupam jo Vaši tajnosti in sodbi, kajti Če jo boste odobrili in objavili Vi, potem jo profesor gotovo zavrže. Vsekakor pa mi je ljubši Še najmanjši sotrudniški honorar kakor pa protesorjev „anathema".
Opisati moram neprilike prvega šolskega polletja. Storila sem to tako :
Pravijo, da je dobro in koristno, ako se Človek večkrat spominja svoje preteklosti. Mogoče je na tem resnice vsaj toliko, da ne napravi zopet ene in tiste neumnosti, saj „gre celo osel samo enkrat na led". Najbrž je imel tudi gospod profesor z menoj ta dober namen pri nalogi, hotel nas je opozoriti na oslovsko modrost, zato bom molila po tem uvodu svojo izpoved o neprilikah prav odkrito.
Veselo so prepevali Črički po naših vinskih goricah, raz jablan so se rumenila in rdečila zrela jabolka, bil je pač najlepši Čas na kmetih, saj se
polnijo domaČi hramovi s pridelki, in kmet vidi sadove svojega truda in božjega blagoslova. Ravno ta čas pa sem se morala odpraviti v mesto na šolske klopi. Bila je to prva moja neprilika in blažil jo je le pogled na skrbno mojo mater, ki je izvrševala in uresničevala s prirojeno svojo žensko prakso našo narodno pesem o Študentu:
„Mati so mi nabasali Sira in klobas."
Kaj se hoče, morala sem zapustiti s kislim obrazom rodni dom in sladko grozdje pred njim ob tolažbi očetovi, ki mi je prigovarjal: „Vidiš Idica, vsi ne morete biti doma; sedaj je na svetu tudi tako, da Človek več velja, ako več zna.a In me ženske hočemo v svetu vsaj več veljati, ako že ne več znati. Ta pripomba sicer ne spada v mojo izpoved o neprilikah, a spadala bi lahko, ako bi mi namreč kdo to povedal, razjezilo bi to vsaj mene kot skromno Članico „lepšega spola", ki daje svetu baje same „boljše polovice". Torej bi bila to zame neprilika.
Druga neprilika pa se mi je zgo-
dila takoj po prihodu vlaka na mitnici v Ljubljani. Zamolčala sem pazniku prevelike sadove materine skrbi in radodarnosti in bila sem pri tem za-sačena, plačala sem majhno kazen. Pri sedanji „ draginji mesa" seveda pazniki vkljub svojim ^izboljšanim plačam" ne vidijo dostikrat mesa pri obedu pred seboj na krožniku, zato ga pa tembolj iščejo pri strankah in se ga nagledajo tembolj zunaj, da imajo vsaj ta užitek.
„V tretje gre rado," pravi že pregovor, in to^mi je v tolažbo, ker se je uresjS^uT precej hitro tudi pri meni. Iskala sem namreč stanovanja in pri tem pustila zavoj zunaj pred vratmi. V mojo tretjo nepriliko pride pes, polasti se ga vsled preprijetnega vonja neukrotljivo poželjenje mesa in nesrečnež razmesari moj zavoj taČas, ko sem jaz barantala za stanovanje. Imel je menda precej časa, kajti me ženske se v dialogu navadno ne prenaglimo. Zastonj je bil velik kos materine skrbi, zastonj plačana kazen, ostali so mi le spomini na neprilike:
Pes je imel s klobasami veselje, jaz pa sem tolkla kislo zelje. Pa ne
mislite, da je bil ta pes kak „deus ex machina", kakor se dogaja to v igrah, saj v Ljubljani bi imeli potem preveč takih „bogov".
Preteklo je več Časa brez ne-prilik. Veselila sem se tega, toda kmalu sem se prepričala, da
„Dež za solncem mora biti, Za veseljem žalost priti "
V sedanjem letnem času sicer ne prihaja dež, ampak lep, prav snažen bel sneg, ki pa je v nepriliko mestni občinski blagajni, ne meni, zato prehajam preko njega na dnevni red in sicer lažje, kakor „Slovenčevi" uredniki preko dr. Novakovega predavanja.
Razrednik me je vsled bolj pičle moje postave premestil v šoli tako nesrečno, da sem zgubila velik del svojih upov, da bom lahko semtertja igrala v šoli vlogo Eve ter jedla prepovedani sad: prepisovala namreč pri Šolskih nalogah in se med eno uro pripravljala za drugo. To je nedvomno za vsakega, ki je kdaj posedal po dolgočasnih šolskih klopeh, gotovo velika neprilika. S težkim sroem jo zaupam tudi jaz javnosti.
Pozneje se je med šolskim letom seveda vrstila ena neprilika za drugo, toda vse so že skrbno zabilježene po raznih pristopnih in nepristopnih katalogih in nočem jih tukaj pregrevati, ker želim ostati izvirna in bi mi mogoče Še nazadnje [Murnik očital, da sem plonkala „dnevnik njegovega nadebudnega dvojkogoja". Moram pa vsekakor povedati, odkod te neprilike po katalogih izvirajo.
„Glej po svetu, uči se in posnemaj", sem*|slišala že večkrat, zato pa sem se vestno po tem ravnala. V Ameriki kličejo: „Amerika Amerikancem", Japonci pa grmijo: „Azija Azijatom", jaz pa sem po ana-logiji mislila: „Sola šoli" in pustila sem doma šolske knjige če le mogoče pri miru, naloge pa sem dajala delat svoji „petošolski ljubezni". Toda to ni edini vzrok mojim šolskim neprilikam. Rakrana temu „šolskemu vprašanju" leži veliko bolj globoko. Na svetu je baje toliko nazorov o raznih rečeh, kolikor je ljudi. Posebno se kaže to v „politiki" naših „mladih", toda jaz vkljub temu ne verjamem.   V   Šoli   na   primer   vsaj v
plačala, a so jo do tega privedli „višji oziri". Stem pa nam še davno ni zadoščeno niti glede prometnih zvez v deželi; treba je Še marsikaterega zboljšanja prometnih zvez n. pr. železnica Sv. Lucija-Idrija in Sv. Lucija-Kobarid in dalje, da ne naštevamo še vse prepotrebne cestne zveze.
Enako so zanemarjali goriške Slovence pri uravnavanju rek in hudournikov, ki napravljajo mnogo škode po deželi. Vse drugače pa se skrbi za italijanski del dežele: Furlani so preskrbljeni z izbornimi cestami, v Gradišču je hidravličen urad, ki skrbi za uravnavo Soče po furlanski ravnini, doČim nimamo v hribih, kjer izvira SoČa in kjer bi se moralo najprej pričeti z uravnavanjem, nic, samo da bi Slovenci ne imeli od tega kake koristi.
Bridko občutimo v slovenskem delu dežele pomanjkanje zdravnikov; tozadevni načrt leži v spisih dež. odbora že desetletja, a se ni o njem še nič sklepalo.
Deloma v zvezi z zdravstvenim zakonom bi bil tudi moderen stavbni red ali sploh Kak stavbni red, ker dejstvo je, da ga sedaj sploh nimamo.
To bi bile nekatere zahteve; kakor pa rečeno, ne dajo se našteti vse potrebe za vse čase, zato konča 11. točka s splošno zahtevo po „moralni in materijalni povzdigi prebivalstva".
12. točka programa izraža načelo, da hoče stranka biti v vedni zvezi z narodnimi strankami cele Slovenije; dalje moramo imeti pred očmi tudi vseslovanske koristi, in naj bi prihajala inicijativa tudi od strani, s katero smo sicer v nasprotju. Da je to načelo pravo, pričajo nam izkušnje preteklosti, ko so ob najmanjšem pojavu vseslovanske vzajemnosti vzkipeli naši narodni nasprotniki ter vzropotali nad nami z vsemi mogočimi sredstvi, da bi te pojave uničili ati vsaj spravili ob veljavo. Isti narodni nasprotniki nam dajejo v tem pogledu dobre zglede. Primerjamo le vsenemško gibanje, ki stremi odkrito za odpravo državnih mej med Nemčijo in Avstrijo.
Če je tako načelo pravo in koristno našim nasprotnikom, ne more tudi nam škodovati, tembolj ker nam pri tem ni treba škiliti čez meje avstrijske države, temuč smo zadovoljni, če se združimo vsaj vsi avstrijski Slovani za enotno postopanje v pra-šanjih zadevajočih naše skupne koristi.
Točki se sprejmeta  brez izpre-membe.
Dr. Ignacij Jane
pojasnuje sledeči:
Organizacijski statut narodno napredne stranke na Goriške m:
1. Organi stranke so :
a) zbor zaupnih mož;
b) izvrševalni odbor;
c) o k r a j n i i n k r a j n i odbori.
2. Zbor zaupnih mož mož določa program stranke,  način in smer nje-
nega delovanja. Sklicuje se redno vsaka tri leta, in sicer po potrebi.
Za vsako zborovanje si določa predsednika posebej.
3. Zbor zaupnih mož voli izvrševalni odbor stranke za dobo 3 let. Ta šteje 33 članov. Izvrševalnemu odboru pripadajo tudi vsi državni in deželni poslanci, ki so izvoljeni na podlagi strankinega programa.
Vsi ti volijo iz svoje [srede načelnika, I. in II. podnaČelnika, tajnika in blagajnika.
V njegovo področje spada:
a) delovanje v smislu programa in organizacija stranke:
b) zastopstvo stranke;
c) sklicevanje zbora zaupnih mož ;
d) proglašanje kandidatov po sklepih zaupnih mož -7 javne sastope volilnih okrajev;
e) imenovanje zaupnikov.
Izvrševalni odbor čuva nad disciplino in more izključiti iz stranke vsakogar, ki deluje proti stranki in njenemu programu. V lažje izvrševanje te naloge voli izvrševalni odbor tri stalne odseke:
a) organizacijski in agitacij ski odsek;
b) finančni odsek, katerega dolžnost je skrbeti za gmotna sredstva in likvidovanje računov;
c) gospodarski svet, kate-torega naloga je izdajati mnenja v gospodarskih zadevah, nadzirati gospodarsko gibanje ter sploh delovati v povzdigo narodnega gospodarstva.
Ti odseki delujejo samostojno, poročajo pa o svojem delovanju izvrševalnemu odboru.
Seje izvrševalnega odbora sklicuje načelnik oz. podnačelnik po potrebi in pa če to zahteva vsaj 5 članov odbora.
Izvrševalni odbor se popolnuje s kooptacijo. Odsekom je moči pritegniti tudi zaupnike, ki niso Člani izvrševalnega odbora.
4. Okrajni in krajni odbori. — Krajne odbore tvorijo zaupniki vsake občine, ki si izvolijo načelnika. Popolnujejo se potom koop-tacije s potrdilom izvrševalnega jod-bora. Odbori v središču sodnega okraja so zajedno okrajni odbori, katerih naloga je, da so vedno v neposredni svezi s krajnimi odbori. Delokrog okrajnih in krajnih odborov določa poseben pravilnik.
5. Gmotna sredstva. V kritje denarnih potrebščin osnuje se poseben sklad, v katerega se stekajo prostovoljni doneski, darovi in drugi prispevki : upravlja ga finančni odsek. Tudi krajni odbori imajo dolžnost zbirati prispevke, ter jih vpoši-ljati izvrševalnemu odboru.
V debato je posegel g. Andrej Gabršček ter poudarjal važnost krajnih odborov, ker možje v krajnih odborih poznajo bolje potrebe do-tičnega kraja.
Sprejele so se vse točke programa brez spremembe, kakor so jih poročevalci predlagali.
Pred volitvijo je Še povedal g. A. Gabršček, da so predsedniki okraj.
odborov obenem tudi Slani izvrševalnega odbora, na kar so bili izvoljeni sledeči možje v izvrševalni odbor: 1. dr. Ernest   Dereani,   2. Andrej Gabršček, 8. dr. Ignacij Jano,  4. Fran Kocijančič, 5. Rudolf Konjedio, 6. dr. Srečko KovačiČ,  7. dr. Josip Levpu-šček, 8. dr. Karol Podgornik,   9. dr. Dinko Puc, 10. Josip Bo van, 11. dr. Dragotin Treo, vsi v Gorici. 12. Ar-tur Lokar, c. kr. notar, Ajdovščina. 13. Josip Kosovel, župan, ČrniČe. 14. Furlani Franc, župan, Prvačina. 1B. Anton  Možina,  učitelj  in posestnik, Brje Rihemberk.   16. Anton Bratuž, posestnik, Čepovan.  17. Fran Oblju-bek, župan in veleposestnik, Kojsko. 18. Josip PavletiČ, tovarnar in veleposestnik, Gabrije.   19. Fran Gomi-šček,   delovodja, Solkan.   20. Leban Vincenc, župan, Šempas.   21. Križnic Anton, župan, Kanal.  22. dr. Alojzij Kraigher, zdravnik, Bovec.   23. Vincenc Rojic,  posestnik, Cerkno. 24. Fran  Miklavič,  posestnik, Kobarid. 25. Oskar GabršČek, državni poslanec in   veleposestnik, Tolmin.   26. Josip Švara,   posestnik,   Komen.   27. Ivan Caharija, župan in posestnik kamnolomov, Nabrežina. 28 Albin Štrekelj, učitelj, Skocijan.   19. Ant. Muha ml., veleposestnik, Lokev pri Divači. 30. Josip   Šfiligoj,   župan  in posestnik, Biljana. 31. Miroslav Ples, posestnik, Devin.    32. UrbanČič Alojzij, Miren.
33. Frletič Miha, ključavničar v Mirnu.
34. Kutin Anton, vodja pripravnice v Tolminu. 35. Josip Živic iz Skopega. 3t>. Predsednik okrajnega odbora v Sežani.
Končno se je predsednik gospod Oskar Gabršček toplo zahvalil za udeležbo, vspodbujal k vztrajnosti, češ, če tudi vsega ne dosežemo, se tega ne smemo ustrašiti.
Nato je predsednik zaključil zborovanje ob poludveh popoldne.
Pred odhodom zaupnikov je g. A. Gabršček še ožigosal postopanje vlade pri novi državni železnici, kjer se protežira edinole Nemce, vsled Česar se bode tudi vršil protestni shod goriških Slovencev. Občinstvo je bilo zelo ogorčeno nad takim postopanjem ministra Derschatte.
Shod je pokazal, da se ljudstvo na Goriškem nikakor ne misli vdati brez domovinskemu klerikalizmu, ampak da hoče napredovati in delati. Občinstvo je bilo navdušeno in to navdušenje je tudi odneslo domov. Upati smemo, da bodo zaupniki in krajni odbori dobra proti teža agitacijam in hrulacijam od strani naše duhovščine. _
Pismo iz Hrvatske.
(Kombinacije o novi konstelaciji strank. — Obstrukcija v hrvatskem saboru.)
V Zagrebu, 24. januarja.
Vsled dveh naknadnih volitev, v GarČinu in Cerni, kjer sta se ostro spopadli dve koalicijski stranki: napredna in stranka prava, nastale so že razne kombinacije o novi strankarski konstelaciji. Klerikalci so se itak že približali stranki prava, a ti od nekdaj zametujejo vsakršno koa-
lepoti oblik posameznih številk [od ene do šest vladata le dva umetniška okusa, enega imajo profesorji, drugega pa mi rcvet in up naroda". „Učeči se" stan veruje in dokazuje, da je ena najpriprostejša in vendar najlepša oblika, zato bi jo videl najraje povsod vsak pravi mladi ljubitelj umetnosti. Pa vam pride tak filistr-ski profesor in modruje: rBrez žita ni moke, brez truda ni kruha", in o lepoti številk ima ravno nasprotni okus. Le s težavo je privesti profesorje do one stopinje popolnosti, kjer se nehajo pri slikanju številk za naš stan neprilike. Treba je poseči vČasi tudi po solzah, saj te so pri našem spolu po ceni, izdajo pa pri profesorjih le nekaj, posebno ako se jim pridene porcija nervoznosti. Moje umetniško naziranje o lepoti oblik pri prvih šestih številkah se mi zdi le radi tega na „rahli" podlagi, ker se mu vsakdo izneveri, ko zapuiti Šolske klopi. Za mene je še ta doba daleč, zato je moje naziranje samoumevno Še neomajano.
Razne neprilike se godijo tudi zaradi čudnega dejstva, da so profesorji sicer navadno ljubeznivi, ven-
dar pa ne več tako kakor takrat, ko so še pisali vijoličasta pisma in jim je cvetela pomlad. Pojejo pač večinoma ^ujetega ptiča tožbo" in prosijo le vsake kvatre prav ponižno za hišni ključ. Mogoče se to sedaj izpre-meni, ker bodo imeli ,mastnejše plače4. Ko jih tako opazujem in vidim njihove neprilike, se spominjam, da je imel že pesnik Orožen take otožne misli, ko je verno preplonkal pesmico „Vse mine".
Hude neprilike sem imela v Šoli posebno pri računstvu, ker sem morala puliti same korene in računati z iksi. Manj neprilik je pri nemščini, najmanj pa pri slovenščini, posebno takrat, ko Čitamo, kako je junaČil in popival vino kraljevič Marko. Seveda je bilo to „svoje dniu; dandanes bi mu bilo vino najbrž predrago in zadovoljil bi se s požirkom slivovke. To bi dobil pristno in Še večkrat nepristno po celem našem slovanskem jugu. Ob slovesnih prilikah, kakor so za Cankarja na primer takrat, ko obhaja svojo desetletnico s „Krpanovo kobilo", pa bi naš kraljevič menda segel tudi po Kavčičevem rFlorijanuu, ker j e ljubil menda tudi on stoj želodec.
Tako sem opisala vestno svoje neprilike, le zadnjo naj še obširneje podam! Bila je namreč ta naloga. Človeku je včasi neprilično, če mora govoriti resnico brez okraskov, fantazija pa nas učence kaj rada zapusti ravno tedaj, ko bi jo rabili. Tako vsaj trdimo mi, ki drgnemo šolske klopi. Vkljub vsem označenim nepri-likam pa imam vedro lice in veselo srce, ker se držim strogo nauka našega gospoda župnika, ki je nekoč govoril: Potrpimo, potrpimo in nosimo pezo življenja prav vdani v voljo božjo. Seveda on ni imel najbrž drugih pez kakor svojo lastno telesno, toda sam si jo je naložil, sam jo naj nosi, če mu je tudi neprilična.
Končam z vrsticami našega pesnika Jenka:
„Kadar bom pred božjim stolom stal, Upam, da me Bog ne bo pogubil."
Jaz si mislim seveda namesto Boga v tem slučaju profesorja, ki bo popravljal mojo nalogo in s katerim sva si glede številk v takem nasprotju, akoravno sicer še precej dobro drug s dragim shajava. Hftptra.
licijo c naprednjak! Kakor povsod imajo klerikalci tudi pri nas „ naj radikalnejši" politični program iz leta 1894, ki zahteva takozvano Veliko Hrvatsko v okvira habsburške monarhije. Hrvatska stranka prava ima ta ednaki program kakor stranka dr. Franka, le da jo od teh dveh frakcij deli reška resolucija ki ji je dala obliko „regierungsfahig" stranke. Reško resolucijo proglaša stranka prava le za taktiko, da doseže končni ideal, ki je v programu iz leta 1894. Napredna stranka pa odkrito priznava, da stoji na stališču nagodbe iz leta 1868, koje popolno izvršitev smatra za prvi korak za dosego popolne državne samostalnosti. Naprednjaki zametujejo program iz leta 1894 kot kup romantičnih gesel, ki ne priznava Srbov in ki odreja — okvire za hrvatski narod.
Popolnoma naravno je tedaj, da se je vsled spopada med naprednj aki in stranko prava, približala zadnja — vsaj po svojih izjavah — frankovcem in klerikalcem, ki so ji sorodnejši po političnem in kulturnem naziranju. Ta spopad se je najbolj razvnel v polemičnem dvoboju dr. Heimerl — dr. Potočnjak. Ta dvojica si je bila nekdaj zelo blizu ter se je mislilo, da preide dr. Potočnjak v napredno stranko. Toda dr. Potočnjak je na veliko iznenađenje vseh končal svojo evolucijo, vrnivši se v stranko prava, iz katere je že nekolikrati izstopil. Tako je prišlo nedavno do polemike med to dvojico. Pri tej priliki je dr. Potočnjak napisal, da sta v saboru dve frakciji, ki Štejete 40 poslancev, a deli jih medsebojno samo taktika. Mislil je frankovce in stranko prava. To je napisal tisti Potočnjak, ki je najskrajnejši zagovornik narodnega edinstva s Srbi ter je vsled tega s svojo ostrino bil — menda ne le iz taktičnih ozirov — po dr. Franku.
Na podlagi teh raznih pojavov so nastale kombinacije, da najbrže hrv. stranka prava izstopi iz koalicije ter se pridruži stranki dr. Franka. S tem bi takoj nastala nova državnopravna, močna skupina, ki bi mogla priti tudi do večine v saboru.
No, ne le da je že v naprej za vse čase popolnoma izključeno, da bi vsi člani stranke prava prešli na levico, vendar je že pri vseh prevladalo mnenje, daje treba predvsem oživotvoriti program koalicije, ki stremi po ustavnem preporodu Hrvatske. Kadar se i« program skupno izvrši pri vseh koa-licioniranih strankah, potem mprejo nastati nove strankarske afrupacije poljubno. Zaradi tega je ustavljena polemika med naprednj aki in stranko prava.
To naziranje se je še utrdilo in ojaČilo takoj v prvih sejah sabora.
Splošno se je pričakovalo, da bodo to pot saborske razprave mirneje potekale, ker se je tudi v stranki dr. Franka pojavila odločna opozicija proti kričačem, ki so s svojimi neČu-venimi prostoŠčinami preprečevali de-
Strahovalci dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
— Ne, gospodična, to je nemogoče, je izjavil Kržan. Pokoril sem se vaši želji snoči in vas s tem spravil v smrtno nevarnost. Zdaj mi morate dovoliti, da ravnam po svoji glavi. Pojdiva na varen kraj, kjer bodete lahko počivali, med tem mi pa povejte, kaj se je zgodilo. *
Leonora je opiraje se na Krža-novo roko šla počasi s svojim rešiteljem nazaj proti vasi.
— Panigaj je še snoČi izvedel — kako, mi ni znano — da sem bila v v vaši sobi. Umljivo je, da se je tega prestrašil. Komaj sem se od vas vrnila v svojo sobo in zaklenila vrata za seboj, je že prišel in me poživljal, naj mu odprem. Nisem mu odgovorila na vprašanje, kaj sem pri vas iskala, niti mu odprla. Slutila sem pa, da moram biti oprezna in da mi preti nevarnost. Tsled tega [sem legla vsa oblečena na postelj in nisem ugasnila luči. Spanec me je proti moji volji vendar prevzel, a
lovanje sabora; toda zgodilo se je ravno narobe.
Koalicija je učinila velik taktičen pogrešek, ker ni že pred božičnimi prazniki završila debate o adresi. VobČe se s Frankovci postopa do skrajnosti popustljivo — zopet drugi ekstrem. Ako so oni hoteli baš vsi govoriti o adresi, morale bi biti dolge seje, samo da bi vseh 19 imelo svoje govore v stenograflčnem zapisniku. Toda to se ni zgodilo, zmerom se je upalo na boljše intencije Frankovce v. Zdaj se je pa naposled pokazala vsa nevarnost te popustljivosti: Frankovci faktično obstruirajo proti adre si.
Dosedaj še markirajo to svoje postopanje, ker se ga vendar sramujejo, v resnici pa v saboru vse poskušajo, da na vsak način zavirajo saborsko delo. Razen običajnih Škandalov, da se mora seja neprestano prekinjati, stavljajo vsak dan po en nujni predlog, o adresi pa spuščajo dolge prazne govorance.
Koalicija je sklenila, da ne bo več sodelovala pri adresni debati, samo da se čimpreje izvrši ter da se preide na drugi važeD posel. Še nikoli ni imel hrvatski sabor pred seboj toliko prevažnih poslov, a tudi še nikoli ni bilo toliko pogojev, da se v okvirju naše avtonomije deluje na političnem in gospodarskem preporodu Hrvatske, a ravno tačas patentirani „ naj večji" patrijotje ne puste, da bi sabor normalno deloval! In to so ravno oni, ki so za Khuenovega vladanja mirno prenašali največja nasilja — bili so takrat rlojalna opozicija" . . .
No zdaj je polna mera potrpežljivosti in Čujem, da si bo koalicija prizadevala, da zlomi v saboru to sramotno ebstrukcijo, ker v tem ima ves narod za seboj. Ako bi se pa to ne moglo izvesti in da se ne seže po nasilnih sredstvih, bo razpuščen sabor.
Koaliciji se vsled takega postopanja Frankovcev ni treba bati novih volitev.
Državni zbor.
D u n a j , 25. januarj a. V današnji, t. j. zadnji seji je parlament rešil in sprejel v tretjem branju nenavadno mnogo gradiva, tako rekrutni zakon, pogodbo z Lioydom,»zakon o pospeševanju trgovinskega mornarstva. Razprava o subvencioniranju dalmatinskega paro-brbdarstva je tudi dospela do glasovanja. — V rekrutni debati so govorili le mali govorniki, ki so navajali vsakoletne pritožbe. Posl. dr. Glock-ner je predlagal, naj se vojaška „plača" zviša od 12 na 16 — vinarjev. — Brambovski minister Latscher je odgovarjal vsem govornikom. Rekel je, da bo mogoče ustreči navedenim željam, posebno glede olajšanja službe, le potem, ako se izvede brambna reforma z zvišanjem rekrutnega kontingenta. Napovedal je nadalje, da se dvoboj omeji. — V de-
W Dalje v priloflL '^H
spala sem nemirno. Naenkrat sem začula ropot pri oknu in zagledala Panigaj a, ki je, stoječ najbrž na lestvi, odpiral od zunaj okno. Pobegnila sem iz sobe na dvorišče in ker je bilo to odprto, sem neprestano kriČaje tekla na polje in od tod kakor brez uma begala, dokler m o niste vi našli.
— Le eno mi je žal, plemenita gospodična, je dejal Kržan, da ne bom mogel Panigaj a pred smrtjo prisiliti, da bi se z Vami poročil.
— Tega tudi ne bi hotela.
— Mislim, da bi potem bili vsaj pred svetom rehabilitirani. Vdova pa bodete pravzaprav tudi tako, Če tudi brez cerkvenega blagoslova. A zdaj ni več Časa izgubiti. Spremim vas v krčmo in potem obračunam s Pani-gajem.
Prišedši v bližino vaške gostilne je Kržan naletel na svojega slugo Tomo, ki je držeč v vsaki roki en samokres prežal na vse strani, da bi zopet zaslišal klic ^pomagajte".
— Ah, milostivi gospod, kako sem vesel, da vas zopet vidim! S temi besedami je Tomo pozdravil svojega gospodarja in pri tem mahal
i. Priloga „SloTcnakezm ■»roda" at. 22, flie 26. lasnfarla 1807.
bati o pogodbi z Lloydom je imel daljši govor tudi trgovinski minister dr. Foft.
Jutri je zadnja seja.
Volilna reforma.
Dunaj, 26. januarja. Sakoioni-ranje volilne reforme in zakona za varstvo volilne svobode se izvrši v nedeljo, 27. t. m.
Italija varuhinja kristjanov.
Rim, 25. januarja. Turški sultan je sprejel noto francoske in italijanske vlade, s katero se izroče dominikanski in frauČiškanski redovi pod varstvo Italije. To je pač ironija za vatikansko doslednost.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 25. januarja. Govori se o krizi v vojnem ministrstvu. Za kandidata vojnega ministra se imenujeta načelnik generalnega štaba Polizvn in generalni adjutant Saru b a j e v.
Moskva, £5. januarja. Mestni poglavar je izgnal iz mesta kandidata kadetne stranke za državno dume, odvetnika Mandelstamma in kandidata socialnih demokratov odvetnika Mura v j e v a.
Varšava, 25. januarja. V Grodnu je nekdo ustrelil orožniškega poveljnika na ulici. Vojaška patrulja je slepo streljala na pasante ter dva ubila, mnogo jih pa ranila, dočim je atentator ušel.
Petrograd, 25. januarja. Dasi je vsled dogovora z Japonsko treba Rusiji umakniti svoje vojaštvo iz Mandžurije šele 15. aprila, sklenila je vlada, da začne takoj s pošiljanjem svojega vojaštva v domovino.
Volitve v nemški državni zbor.
Berolin, 25. januarja. Danes se bije veliki volilni boj, ki bo mero-dajen za bližnjo bodočnost nemške politike. Vendar ni prave agitacije, vse se vrši s tistim hladnim preudarkom, ki dela Nemce nesimpatične južnim narodom. V Berolinu in Hamburgu so si socialni demokratje priborili dosedanje mandate. Izgubiti pa znajo kateri mandat Poljaki, proti katerim delajo vse ostale stranke. Vseh volilcev je skoraj 13 milijonov, a volit jih pride k večjemu 7—8 milijonov. V Berolinu so prišli volit vsi ministri z državnim kancelar jem vred.
Ločitev oerkve od države na Francoskem.
Pariz, 25. januarja. Uradni list razglasa, da se nadškofijska palača spremeni v pisarne ministrstva zunanjih del.
Papež je pozval več francoskih Škofov v Rim ter so imeli že daljše konference s papeževim tajnikom kardinalom Mery del Valom.
Ministrska kriza na Španskem.
Madrid, 25. januarja. Celokupno ministrstvo je demisijoniralo zaradi društvenega zakona.  To je že
peta ministrska sprememba v dobrem letu. Na nasvet dosedanjega ministrskega predsednika Vego de Armijo je kralj Alfonz sklenil, da zasliši vse vplivne liberalne in konservativne politike, ki so bili kdaj ministrski predsedniki ali predsedniki zbornice in senata.
Madrid« 25. januarja. Zopet so prišli konzervativoi na krmilo, ker Vega de Armijo ni hotel prevzeti več predsedstva. Novi ministrski predsednik je M a ur a.
Zedinjene države se ob-orožujejo.
L o n d o n, 25. januarja. Zbornica reprezentantov je dovolila 95 milijonov za zgradbo dveh novih bojnih ladij, dveh torpedovk in več podmorskih čolnov. Istotako se je dovolil kredit za pomnožitev mornarjev za 4000 mož.
Glasovi z Jesenic.
—  Resnica  o  sodni razpravi Pongratz  contra F a-b i n c.   Nismo  nameravali   pisati o imenovani razpravi,  a ker je „Slo-venecu čutil potrebo, vso zadevo po znanem lažnjivem načinu z očividnim namenom obelodaniti, smo primorani tudi  mi,   nepristransko   poročati o razpravi.   Zaslišanih je bilo 14 prič. Tožitelja je zastopal dr. Valentschagov koncipijent neki Z a n g e r, obtoženca pa   dr.  Fran Novak. Obtožnica pravi, da je govoril odbornik Fabinc pri obč. seji sledeče besede : „V s a k naj poprej pred svojim pragom pometa.   Neka p r o n o n -cirana   oseba   se   je danes čez gospoda H u mer j a spravila  in  ga   hoče justifici-rati.   Gospod  Humer uživa v naši občini popolno zaupanje in ne bi rekel, ako bi se bil on kaj pogrešil, pone-veril   ali   zanemarjal svoj posel   ali   celo uganjal, kakor  neka   oseba  v naši občini   prešestvo, vlaČugar-stvo, zakonolomstvo in živi kakor  svinja,   da  ne  bi bil potem sam za odpust g. H u-merjau.    Bei    den Worten: „neka oseba v naši občini" u.  s.  w.   richtete   F. Fabinc bis zum Schlusse auffallig seine   Blicke   auf   mich in fixiertemich w ii h r e n d d i e-s e r W o r t e.   Nobena   priča ni te obtožnice potrdila, pač pa so vse izpovedale   v   bistvu   tako,   kakor je obtoženec   sam   pripoznal, namreč: „Star   slovenski pregovor pravi, da naj vsakdo pometa pred svojim pragom. Nerazsodnosti pa je menda pripisovati, daje prišel ta predlog na dnevni re d.u Tu je naštel Fabinc več slučajev, da so bili drugi tudi že v preiskavi radi hudodelstva, med temi tudi govornik sam in le na to se je nanašal citirani pregovor, ne pa na Pongratza.   „Z uradnega stališčane moremo Humru očitati ničesar.   Ali mu morete kaj očitati zmoralnega stališča? H u m e r n i p i j a n e c in ne preŠestnik.   Ako bi pa kdo prišel in rekel, Humer, ti si vlačugar, zakonolomec in    največja   svinja  v n a Š i občini,    pred    katero niso varne   naše   hčere   in žene, potem... Ni treba posebne duhovitosti, da se takoj   uvidi veliko nesoglasje  med obtožnico in dejansko govorjenimi besedami. Pongratzev
zastopnik je skušal vso zadevo spraviti v zvezo s časopisjem in človeku se je zdelo, da sta na zatožni klopi „Slov. Narod" in „Gore nje o". Obtoženec Fabino je izjavil, da se ni za osebo Antona Pongratza nikoli dosti brigal in ga tudi ne zanima kaj o njem Časopisje piše. Je je pri inkriminirani h besedah res gledal na Pongratza, je bil v to le primoran, ker je bil Pongratz tozadevni poročevalec. Sploh pa tega ni storil! Vse Pongratzove priče so govorile, da so si le mislile, da je morda mogoče, da je odbornik Fabinc takrat mislil na Pongratza, z gotovostjo ni mogel tega nihče trditi. Neka razsodba upravnega sodišča pravi, da je kaznivo citirati žaljive odlomke iz časnikov. Fabin-Čevih besedi ni nikjer najti v taki zvezi in so bile le namenjene Humru, češ, da je v moralnem oziru čist. Zanimiva je bila razprava pri zaslišanju Fabinčevih prič, ki so dokazale, da je bil vsega razgrajanja kriv — župnik Zabukovec. Pri znanih besedah je skočil na noge najprvo Zabukovec z besedami: nVi gledate na Pongratza!" Nato še-le se je Čutil Pongratz žaljenega na časti in potem še-le so začeli drugi njegovi pristaši tuhtati, da se je mogoče res mislilo na Pongratza. Jasno je, da si je dovolil Zabukovec imenitno Šalo ter pošteno potegnil Pongratza za nos. Če bi bil Pongratz razsoden, moral bi tožiti — Zabukovoa radi žaljenja na časti, ker ga je tako osramotil pred celim občinskim odborom ter vsem vsilil mnenje, da se misli na Pongratza, če se zagovarja — občinskega tajnika Humra. V takih okoliščinah je bilo vsakemu t r e z n o m i s 1 e č e m u človeku že naprej jasno, da mora sodni j a Fabinca oprostiti ter Pongratzevo tožbo kot iz trte izvito — odkloniti.
— Nemškonacijonalna kultura naJesenicah. Razvpiti titularni inšpektor c. kr. državnih železnic Q u e r c h in patentirani vse-nemški izzivač in hujskač z zlatim uradniškim ovratnikom je pretečeni teden zopet enkrat rogovilil v kolodvorski restavraciji. Pomagalo mu je par savskih pobalinov. Mož sicer nima posebne izobrazbe in tudi ne posebnih zmožnosti, a toliko takta se pa le lahko zahteva od bivšega podčastnika in sedanjega c. k. uradnika, da v narodno mešani družbi ne agitira za ^Siidmarko" in ne trga s svojo neotesano družbo slovenskih napisov z rezerviranega omizja, kamor on pravzaprav niti ne spada. Koliko časa se bodo taki subjekti Še nemoteno šopirili na slovenskem ozemlju!?
— Vabilo k predpustni ves e 1 i c i, katero prirede jeseniške žene v prid otroškega vrtca v soboto, 2. svečana t. 1. v gostilni g. K. Viš-narja na Jesenicah. Začetek ob 6. uri zvečer. Vspored: o pomenu veselice, ogovor in deklamacije, godba na lok. Vstopnina 80 v za gospe in gospodične. Gospodje sovstop-pine prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Torej prijatelji in prijateljice, na svidenje pod podobo sv. Cirila in Metoda!
— Socijalni odsek je vsled nenavadno hude zime minuli teden — zmrznil. Pokopala sta ga neznamo kam župnik Zabukovec in Janez Krive. Drugih pogreb-cev ni bilo. Maše zadušnice se berejo na pustni torek!
— Krojač in posestnik (?) Anton Oebulj je v preiskavi radi hudodelstva poškodbe tuje last-
r~--—i -   B ==
s samokresoma okrog sebe, da so krog njega zbrani vaščani strahoma in kričaje bežali na vse strani.
— Slišal sem klicanje in ker vas ni bilo v sobi, sem vas šel iskat, je nadaljeval Tomo. Tako rad bi poskusil samokresa, če sta zakaj. Če je treba koga ustreliti, koj meni povejte, milostivi gospod.
— Le spravi za sedaj samokresa, je ukazal Kržan. Morda jih boš prej rabil, nego misliš.
— Saj komaj čakam na to, je odgovoril Tomo. Toda — kaj se je pravzaprav zgodilo ?
— Iščem človeka, ki je storil hudodelstvo in ki ga hočem za to kaznovati.
— Potem grem z vami. Dovolite mi, da jaz tega hudodelca ustrelim.
— Ne, Tomo, ti ostaneš pri tej gospodični in jo boš čuval, če se kdo približa in hoče gospodični kaj storiti, ga takoj ustreliš.  Si-li razumel ?
— Razumel sem že, ne veseli me pa nič, je čmerno odgovoril Tomo. Zdaj, ko imam dva samokresa in bi lahko poskusil, pa naj čuvam pri gosposkem dekletu, to res ni nič.
Leonora se je med tem molče oklepala Kržanove roke, tako zaupno, kakor da ji je mnogoleten znanec, prijatelj ali ljubimec. Verovala je vanj, v njegov meč in neustrašenost, a Čim dalje ga je gledala, toliko večja je postala njena skrb, da bi se Kržanu v boju z grofom Panigajem znala zgoditi nesreča.
— Gospod, je šepetaje prosila Kržana, dovolite, da gre vaš sluga z vami. Panigaj je nevaren nasprotnik, ker je lokav in mu je vsako sredstvo dobro. Zame se ni treba bati. Z menoj se tudi ne more nič več zgoditi. OnečaŠčena sem in s tem obsojena, da stopim v samostan in da tamkaj končam svoje dni. Zaradi tega bi bilo tudi najbolje, da sploh pustite Pani-gaja pri miru. Saj ni vredno, da bi svoje roke onesnažili s krvjo takega človeka, moje sramote pa bi s tem tudi ne spravili s sveta.
— Panigaj bi pobegnil in drugod zopet lahko storil kako hudodelstvo. Naj umrje, če pa ostanete sami v gostilni — saj lahko prenočite v krčmarjevi sobi, potem bo res bolje, da gre moj sluga z menoj. Poštenega nasprotnika se ne bojim
nobenega, pred nepoštenim pa mora biti Človek oprezen.
Kržan in Tomo sta spremila Le-onoro v hišo, kjer jo je krčmarica vzela v svojo sobo. Tomo pa je šel v Kržanovo sobo po samokresa. Povrnil se je ves zbegan:
— Milostivi gospod, je vzkliknil, v vaši sobi sem našel na tleh štiri tolarje. Ali ste jih vi izgubili, ko ste se oblačili.
— Ne, je prestrašen odgovoril Kržan. V naglici sem pustil ves svoj denar na mizi.
— Na mizi ni ničesar, ne d en ar j a ne samokresov.
Kržan se je tako prestrašil, da mu je zastala sapa. Potem pa je iztrgal Tomu luč iz rok in hitel v svojo sobo. Zakričal je jeze in žalosti kakor ranjen lev, ko je videl, da je res izginil ves denar in tudi samokresa. Ko je tat v naglici mašil denar v svoj žep, mu je najbrž zdrknilo nekaj tolarjev iz rok in te je bil našel Tomo na tleh.
Kržana je to popolnoma potrlo. Nemo je sedel na svoji postelji in obup mu je legel na srce.
— Kdo je tat? je vprašal Kržan
nine. Pred kratkim je bilo s trgovine g. Š e š e k a, ki se nahaja v Cebu-ljevi hiši, ponoči potrganih več stvari. Govori se, da se je č e b u 1 j proti veČim osebam izzrazil, da bo vse pometal na tla, če bo kaj viselo na zidu zunaj trgovine. Čestitati bi bilo, ako bi se temu klerikalnemu junaku pri sodniji zopet kaka nesreča prigo-dila!
— Znani Pogačnik iz Podnarta namerava po poročilu „Slovenca" zopet kandidirati v državni zbor v našem volilnem okraju. Sest let je kimal v državni zbornici, vlekel na dan 20 K in storil ničesar, potem ni čuda, da mu zopet sline cedijo po tem mestu. Upamo, da mu pokaže naša dolina, da je sita takih farovških kimavcev!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. januarja.
— K državnozborski volitvi.
Iz izvrševalnega odbora narodno-na-predne stranke se nam poroča, da je g. dr. Karel Triller zaradi pre-obilo dragih opravil odklonil kandidaturo za ljubljanski mandat.
— Državnozborske volitve. V
četrtek so klerikalci izbirali kandidate za državni zbor. Sklenili so, da postavijo svojega kandidata tudi v Ljubljani in ker nimajo nič upanja na zmago, so izbrali za kandidata — m on stran carja Krega rja, ki je dosedaj služil pri klerikalcih kot pri-ganjaČ. Kregarjeva kandidatura je naravnost za smeh ljubljanskih volilcev. [Med ostalimi kandidati je več dosedanjih poslancev. Tako bo vnovič kandidiral komercijalni svetnik gosp. Povše, pač pa bo moral opustiti mesto v dež. odboru. Sicer je dober in marljiv dež. odbornik in v strokovnem oziru ga ni nobenega med klerikalci, ki bi ga mogel nadomestiti, toda zato je med klerikalci dosti strebarjev in koristolovcev, ki se jim skomina po mestu dež. odbornika. Kandidiral bo tudi Pogačnik in sicer v okraju Radovljica-Kranjska gora. Pogačnik je sicer popolnoma nesposoben mož in tudi ni bil v parlamentu nikdar nič druzega, kot človek, ki odda na komando svoj glas, vendar so klerikalci prepričani, da ga bodo gorenjski klerikalni backi zopet volili. Seveda bo zopet kandidiral tudi dr. Šusteršič in sicer v ljubljanski okolici. Šuklje se boji, da bi v ribniškem okraju propadel in zato bo moral iti stari Pfeifer v penzijon in njemu narediti prostor. Nezmožni Žitnik hoče zopet osrečiti Notranjce, v okraju Kranj-Škofja-loka pa bo kandidiral ponesrečeni feldvebel Demšar p. d. Čočev Frence.
— Klerikalna    ,,Obrambna zveza" ali Kregarjeva farbanja.
Piše se nam iz obrtniških krogov: Pri zadnjem shodu „Obrambne zveze" je pasar Kregar nametal najlepše „šlagarje" v obraz zavednim obrtnikom. Klerikalci, ki Kregarja poduču-jejo, vedo predobro, da je obrtni in osebni davek pri obrtniku tista žilica, kjer se ga najložje pošegeče. O, da bi se našel kdo, ki bi odpravil davek, vsi  stanovi bi  ga proglasili za
po daljšem molku in kar sam odgovoril na svoje vprašanje: Ali Panigaj sam, ali eden njegovih lakajev. Panigaj je sledil ubegli gospodični in se najbrže kje zunaj skriva. Lakaja njegova pa sta me gotovo videla, ko sem tekel iz hiše in sta to priliko porabila in me okradla.
— Tako bo in nič drugače, je pritrdil svojemu gospodarju Tomo. Ker pa midva lahko na konjih zasledujeva Panigaja in njegova lakaja, jih gotovo zasačiva in sedaj bi moral Panigaj najprej šteti denar in potem šele dati glavo.
Kržan in Tomo sta sklenila, da gresta takoj lovit grofa Panigaja. Le toliko se je še pomudil Kržan v svoji sobi, da se je popolnoma] oblekel. Ko je pa s Tomom stopil na hodnik in pogledal na dvorišče, je mislil, da ga je zadela strela z jasnega. Z dvorišča so namreč odjezdile štiri osebe, Panigaj na Kržanovem ^konju, Leonora na Tomovem konju, lakaja pa na svojih konjih.
— Z bogom, hrabri moj branitelj, je zaklicala Leonora. Panigaj je lopov, a jaz ga ljubim.
— Z  bogom, je kričal Panigaj
večjega,  nego je  bog.   Žal,  da ga Človeška mati ne bo še tako kmalu rodila.   Čimveč bo ljudi, temveč bo konkurence in tem višji bodo davki. To   naj   si   zapomnijo   Ti Obrambne zveze"   zavedni   obrtniki.   Tudi bo vedno huda težava, pravično odmeriti vsakemu primeren davek. Pasar Kregar je prav po farški hinavščini opletel pripoved o strašanski davčni krivici, ki se je baje godila, da je obrtnik s tremi delavci plačeval toliko  davka,  kot   drugi   s 30 delavci. Do solza mora  zares vsakega zavednega obrtnika .Obrambne zveze" gi-niti tak pesek.   Ako ga taka krivica ne gine, no, potem se pač vse neha. Gosp. Pust je gotovo poznal rajnega tesarskega  mojstra  Gvajca,  ali vsaj slišal o njem. Mož je bil inteligenten tesarski mojster   in je imel več kot 30  delavcev,  pa je  na   stara leta moral oslu kupiti zelena očala, da je „oblance" imel za travo.   In koliko jih je obrtov, ki imajo več kot 30 delavcev,   pa   težje   izhajajo kakor obrtniki   s   3  delavci.   Tako, dragi gospod pasar!   Ni vsak obrtnik tako srečen,  da bi  dobival  za  stare zapuščene kelhe   dobro   plačilo! Naš zavedni kmetic pač rad plača, kar gospod naroče.   Pri prihodnjem zborovanju a Obrambne zveze" namerava baje Kregar spustiti   tole jedrnato in temeljito  premišljeno   govoranco: Vi   dragi  moji  zavedni  obrtniki, vi morate  sami   vedeti,   da visoki gospodje tam daleč na Dunaju sklepajo, koliko  ima vsaka kronovina davka plačevati.   Da bi postal minister, za sedaj nimam še upanja.   Ako bi pa postal, bi kranjski   deželi odpisal ves davek. Dragi moji!  Mi obrtniki moramo ta ogromni davek sami plačevati, pa zakaj?   Ker  se vsak drugi stan   brani   davka.   Poglejte, dragi moji,  poglejte  našega   škofa, kako lahko bi plačal tistih 150.000 krone! Kako lahko bi plačal to vsoto, pa je neče!   In kat. tiskovno društvo tudi lahko  plačuje  davke.   Saj že vrabci po strehah čivkajo, da je imelo lansko leto Čistega prebitka 48.000 kron. — Činkole se že trese! — Ti gospodje bi nam zavednim  obrtnikom lahko veliko  pomagali  pri  odpisu davka. Meni se sicer, kakor sami vidite, ne godi slabo, ker sem znal plašč po vetru obračati in sem dobro porabil sapo, ki vleče v naši deželi.   Ko bi jaz živel v kaki drugi deželi, kjer ni toliko zavednih obrtnikov, bi me tovariši  tako  ne  respektirali,  ker bi rekli: Prijatelj, ti nisi z delom svojih žuljev tega dosegel, a vi dragi ste me pa  celo   izvolili  za  svetnika, zato vam   hvala!   Imeli   smo   svoj list „Obrtnik", toda vprašam vas, kaj nam zamore list koristiti? Kaj nam koristijo reklame?   Prav nič!   Kaj nam mari   drugi  stanovi,   mi  smo „Ob-rambna  zveza"  zavednih obrtnikov. Dragi, sedaj vam povem najvažnejšo stvar, ki jo nosim pod srcem. Volitve se bližajo, volitve, in sicer prve bodo za mestno   starešinstvo.    Dragi moji zavedni obrtniki!   Ako mene izvolite v občinski svet, vam zagotovim, da bom poleg veliko drugih predlogov,
in zadovoljite se s kljusetoma, ki sem ju zamenjal za vaša konja.
In kakor veter je tatinska družba zdirjala v mlado jutro.
Kržan ni vedel, se mu li blede ali je vse to resnica, kar je videl. Stal je nepremično na odprtem hodniku. Niti ganiti se ni mogel. Tomo je v tem slučaju hitreje mislil kakor njegov gospodar. Čim je videl Panigaja na Kržanovem konju in Leonoro na svojem konju, je vedel, pri Čem da je in kako lopovstvo se je zgodilo. V tistem trenutku pa je tudi že zdirjal po stopnicah in se z neverjeno naglostjo zapodil za tatinsko družbo.
Nekaj minut po Tomovem odhodu se je zdelo Kržanu, da je slišal strel. To ga je vzbudilo iz njegove okamenelosti. Boječ se, da je Tomo postal žrtev svojo zvestobe, je Kržan pohitel iz hiše in na polje, a tu je že ugledal Toma, ki je jako počasnih korakov in vidno potrt se vračal proti krčmi.
— No, kaj je bilo ? je vprašal Kržan, ko je dospel do svojega sluga.
— O, nič posebnega, je odgovoril Tomo. Videl sem, da konji hitreje dirjajo kakor jaz.     (Dalje prih^
stavil tudi tega-le: „Mestna občina naj vpliva na vlado, da prisili ljubljanskega škofa v vrnitev 150.000 K odpisanega davka; rKat. tiskovno društvo" pa ima za zavedne ljubljanske obrtnike prispevati vsaj polovico svojih letnih dohodkov. Morda bo kdo izmed vas dvomil o tej moji izjavi. Toda dragi, ali nismo pri zadnjem skupnem zborovanju izrekli, da med nami ni klerikalca?" Tako baje namerava govoriti Kregar in ob koncu nasvetovati ustanovitev posojilnice, ki bi zavednim obrtnikom dovoljevala kredit proti 2°/0 obrestim. Bi ne bilo napačno!
— Pozabili SO ]ih! V državnem zboru so zdaj zvišali ' dohodke različnim državnim uslužbencem, udo-vam in sirotam, samo na en stan so popolnoma pozabili, to so cestarji. Ti so gotovo skrajno slabo plačani, tako da jim je res težko živeti, a nihče se jih ni spomnil, najmanj pa tisti, ki so bili v to poklicani, namreč poslanci kmetskih občin. Tem se je pač hudo mudilo za duhovniške plače in kadar se gre za duhovnike, mora vse drugo stopiti v ozadje.
— Pobožno oderuštvo. Na Trati v Poljanski dolini je neki čebašek župnik. V drugem nedolžen človek, samo od farske ošabnosti se tako napihuje, da se farani vsako nedeljo boje, da se jim na prižnici razpoci in na nje razlije. Nastala je potreba, da se je na Trati priredilo novo pokopališče. Občina je bila takoj pripravljena svet kupiti, a zahtevala je, da se ima novo pokopališče zemlje-knjižno na njo prepisati Tu pa se je vnela slama ošabnosti v lobanji tra-tarskega župnika. Izjavil je, da si bo cerkev na svoje stroške sama omislila novo pokopališče. S tem je bila občina tudi zadovoljna. Res je nato Janez Čebašek svet kupil ter pustil brez vsake konkurenčne razprave graditi novo pokopališče, katero se je v zemljiški knjigi prepisalo na cerkev sv. Janeza Krstnika na Trati. Na veliko začudenje pa je omenjeni župnik, katerega pridige se odlikujejo po veliki neotesanosti proti našemu listu, razpisal sedaj na lastno svojo pest naklado za novo pokopalište. In sicer: 150 „ naklado na zemljiški in hišni davek, 75°.0 Pa na pridobnino. Tik te krvave naklade pa je prečastiti razpisal še harač, in sicer po eno krono na vsako krščeno glavo. Pri vsem pa je treba pripomniti, da občina za svoje potrebe že itak pobira 71°0. In sedaj hoče župnik občane do kosti oglodati! Najžalostneje pa je, da je ni oblasti, katera bi se uprla pobožni ti „ravbariji". Ljudstvo se ve plačuje, ker je tako zabito, da živi v veri, da ima župnik pravico, cerkvene doklade nalagati in pobirati! Tako smo sedaj srečno priveslali do tistega božjega blagoslova, pod katerim nam je v tratarski občini plačevati vseh doklad 2 9 6 °/0 in pa še harač po eno krono od krščene glave! Res turške razmere!
— Neodvisna agrarna stranka
se snuje na Notranjskem. V kratkem se vrši ustanovni shod, na katerem se izvoli definitivni ekse-kutivni odbor ter se eventualno postavijo tudi kandidati za prihodnje državne in deželnozborske volitve. Pripravljalni odbor je v svoji seji dne 24. t. m. sklenil sledeči okvir programa: Kar se tiče drugih strank, noče stranka nikakega boja, temveč pozitivnega dela. P o 1 i-t*i č n a organizacija stranke naj sloni na kmetskem razrednem stališču ter bodi v gospodarskih vprašanjih neodvisna. Deluje naj n. pr. za napravo vodovodov in vodnjakov po vaseh. Gospodarska organizacija naj bode izven politike; stranka je pa za zdravo zadružništvo. Glede izobrazbe je stranka za snovanje ljudskih knjižnic, Čitalnic ter sploh izobraževalnih društev. Stranka je za vpeljavo strokovnega pouka v šoli ter drugega kmetu v pouk in spodbudo služečega delovanja. Kot politična stranka se z rečmi, ki se ne tikajo posvetnega blagra, ne bavi, in sejv verske zadeve principijalno ne vtika. Splošno pa stranka stremi, da se slovenski kmet brez oškodovanja dragih stanov povzdigne ter osamosvoji, da postane krepak, zdrav, ener-
giČen, delaven in pošten v vseh ozirih. 17. marca t. 1. se skliče shod kmetske neodvisne stranke v Sv. Petru na Notranjskem za postojnski sodni okraj kakor tudi za bližnje kraje bistriškega ter senožeškega okraja. Ob enem se prosijo somišljeniki, da priredijo po celi Notranjski enake shode.
— Slovenske pridige v Kočevju. — Dekan Erker. — Razgnani klerikalni shod.   Poroča se nam:   Znano je,   da je prebivalstvo okraja Kočevja jako ubožno. Vsled tega si moštvo tega okraja zimski čas, da se sploh preživeti zamore, s krošnjarstvom    služi    svoj skromni kruh ali pa lovi v Ameriki dolarje. Na ta način si prebivalstvo pomaga, da se preživi.   Da je v okolici Kočevja najmanj tretjina slovenske narodnosti, je znana stvar. Vsled tega je prišla deputacija posestnikov slovenske narodnosti o priliki birmo-vanja junija 11KX5. leta k „Prevzviše-nemu"   in  ga  prosila, naj potrebno ukrene, da bi bile za slovensko prebivalstvo   tudi slovenske p r o p ove d i nPrevzviseni" je obljubil, da bo vse mogoče storil, da se zahtevi po  možnosti  ugodi.   Mislite si pa lahko iznenađenje, ko je po preteku dolgega časa g. dekan deputaciji naznanil, da se tej pravični in nujni  zahtevi pri obstoječih okolščinah nikakor ne more ugoditi in da je stvar slovenskih občanov in župljanov, da si   s pridnim poslušanjem pridig   znanje nemščine prisvoje.   Raba slovenščine je do-dopustua samo pri poroki in iz velike naklonjenosti spovednika tudi v spo-vednici s pogojem, da ga g. duhovni oče za vsak slučaj  in  ne glede na stan in osebo  smejo tikati.   V tej zadevi odlikuje se  posebno naš prečastiti g. dekan Erker, katega poznate iz Št. Vida. Ker dohodki tega gospoda ne  zadostujejo, je  prevzel tudi su-plenturo    profesorja vero-nauka.   Da dijaki slovenske narodnosti pod njegovo   kruto   roko trpe, ni treba poudarjati,  kar najbolj potrjuje dejstvo, da ta g. dekan dijake slovenske narodnosti tika, med tem ko  sinove   „deutsches Herrenvolka" vika.   Bati se je le, da.  če se razmere ne predrugačijo,  se   bo kmalu število vernih ovčic ravno med protežiranim! prebivalci  znatno skrčilo, ker so tudi nemški župljani, radi dogodka,   ki se ]e  primeril 23. t. m., napovedali odpor, ki zna imeti posledice, da vsčina kmalu k protestantizmu     prestopi. Dne 23. t. m. so namreč vsi župniki kočevske okolice sklicali shod v „Braa-haus",   da   se   za   prihodnje volitve pripravi takoimenovani „Bauern-bund" na katoliški podlagi, katerega je   menda    sklical    kandidat „der Christlichso3ialen".  Ker si pa Koče-varji   poštenega  „Bauernbunda" na klerikalni podlagi ne morejo misliti in vedo, da more tako  društvo pošteno in uspešno delati le Če si zapiše na prapor svobodo in prosveto, nastal je tak odpor, da je bila od vseh krajev došla   duhovščina v nevarnosti, dajo kmetje nasprotnega   mišljenja   iz dvorane pomečejo, in le v a r s t v u bajonetov se ima zahvaliti, da ji ni bilo treba iskati svojega rojstva kosti. Klici;   „die Schwarzen heraus, Pfaffen, schwarze Bagage" itd. so bili tako glasni, da sploh noben govornik klerikalne stranke do besede ni prišel. Sliši se, da je bilo skupaj kakih 150 „bauernbiiudlerjev" novega kalibra, med tem ko se Čuje, da nameravajo Kočevarji ustanoviti  svoj   lasti svobodomiselni „Bauernbund" v nasprotnem zmislu,   ne   da   bi  svoje dušne pastirje za svet vprašali ali njihovo pomoč potrebovali. Da je marsikateri dušni pastir   od svojih trmastih in nepokornih ovčic kaki sunek v rebra dobil, razume se samo ob sebi. Želeti bi bilo, da bi naše dobro krščansko ljudstvo prišlo h Kočevarjem v šolo, potem bi duhovniški gospodje gotovo tudi med  Slovenci  bolj skrbeli za dušni blagor svojih ovčic in prepu-bi skrb za lastni telesni blagor svojim župljanom.
— „Narodna stranka za Štajersko1' priredi v nedeljo, 10. februarja t. 1. velik shod v Žalcu, kjer se bo govorilo o hmeljarstvu in
o novem zakonu, tičočem se hmeljarstva ter razpravljalo o stališču in namenu narodne stranke.
— Dvolni poraz. G. dr. Korošec iz Maribora, kateri je — kakor je „Slov. Narod" že poročal — dne 13. t. m. s svojim nastopom v Žalcu sijajno pogorel, je isti dan dopoldne tudi v bližnjih PetrovČah govoril o hmelarski postavi in o hmelarstvu, o katerem nima pojma. Tudi v PetrovČah se je dr ju. Korošcu med burnim odobravanjem zborovalcev dokazalo, da on kot državni poslanec V. kurije ni ničesar storil v korist in prid volilnega okraja in našega prebivalstva. Nastop drja. Korošca dne 13. t. m. v Savinski dolini, s katerim si je hotel — kakor je vobče znano — pripraviti tla za bodoče državnozborske volitve, je bil torej za njega dvojni poraz.
— „Kmetska zveza" — zrcalo
nazadnjastva. Od Drave se nam piše: Nova ustanovljena „Kmetska zveza" teži po tem, da doseže 5-letno šolsko obiskovanje kme-tiskih otrok ter — nedeljsko šolo! — Našemu narodu je treba šole in spet šole. Le po naobrazbi bode naš kmet mogel tekmovati in se vzdrževati. Njegovi osrečevalci pod egido „kmetskoga prijatelja". Dr. Korošca in deželnega poslanca Roškarja pa hočejo našemu ljudstvu vzkratiti še ljudskošolski pouk ter uvesti spet starokopitno nedeljsko šolo, kakršna je bila za časa, ko so bili ljudski učitelji bolj mežnarji in far.>vški hlapci, nego pa ljudski vzgojitelji . . . Pojte se solit, vi organizatorji naših kmetov! Razkrinkali ste se popolnoma. Vedeli smo, da napredka nećete, a da ste tako naivni v svojih sredstvih, pa vendar nismo mislili!
— Državnozborski kandidat v brežiškem okraju bo, kakor se
nam javlja iz Brežic, dr. Ivan Ben-kovic, odvetnik v Brežicah. Kandidiral bo na podlagi dr. Koroščevega nkmetskega programa". Sedaj je nam razumljiva dr. Benkovičeva ponižnost in skromnost, da se je dal na ustanovnem shodu „Slovenske kmetske stranke" v Mariboru izvoliti za „ekonomom" Cerjakom in ^mladeničem" Žebotom za III. tajnika! Če pa misli, da mu je s tem že zagotovljen mandat in da ga ima že v žepu. se zelo moti! Mislimo namreč, da bo „Narodna stranka" s svojim kandidatom napram njemu imela lahko delo in da ji je zmaga v brežiškem okraju, ako bo pri nasprotni stranki kandidiral dr. Benkovič, že naravnost zagotovljena! Zanimivo je konstatirati, da je dr. Benkovič prvi odvetnik na Štajerskem, ki je z razpetimi jadri prešel v klerikalni tabor! Ah, ti ljuba časti -hlepnost!
— C. kr. okrajni sodnik dr. Glas — nemški nacijonalec radikalne vrste I Govor okrajnega sodnika v Ptuju dr. Glasa pri volilnem shodu v Lipnici, kjer je ta priglasil svojo kandidaturo za mestni volilni okraj Ptuj-Lipnica, vzbudil jopo vsem slovenskem Stajerju največjo nevoljo in velikansko razburjenje. C. kr. okrajni sodnik ptujskega sodnega okraja, ki je po svoji velikanski večini slovenski, izjavlja tu javno, da je on po svojem mišljenju radikalen Nemec in imenuje nas Slovence „Hetzslovenena. Dr. Glas vrgel je torej krinko raz obraz in povedal javno tu, da je, sovražnik Slovencev, nemški nacijonalec radikalne struje! In take sodnike daje nam vlada v popolnoma slovenske okraje! To je treba malo nižje pribiti !
— Volitve v občinski odbor postojnski »e vrše ta teden. V III. razredu so bili izvoljeni gospodje: Bizjak Franc, Vilhar Jern ej , Paternost Fran, Jurca Pavel, Burger Andrej in Sever Ivan. Danes sta volila I. in II. razred.
— Vprašanje o slovanski liturgiji rešeno. Predvčerajšnji „Osserva-tore Romano" priobčuje dekret svete ritualne kongregacije glede rabe gla-golice v liturgiji v slovanskih deželah ob Jadranskem morju. S tem dekretom se določa, da se sme glagolica rabiti v onih cerkvah, ki morejo dokazati, da jo rabijo dalj časa. Pra-
co rabiti glagolico imajo le cerkve,
ne pa duhovniki. Omejiti se mora raba glagolice na one cerkve, v katerih je bila doslej v navadi. Knjige, pisane v glagolici, morajo biti aprobirane od cerkvene oblasti. Kateri duhovnik se bo posluževal glagolice v takih cerkvah, kjer se prepove, se izreče nad njim suspensio a divin is, t. j. odvzame se mu maša.
— Protestni Sbod proti imenovanju zagrizenega nemškega nacio-nalca W i e s e r j a za postajenaČelnika na državnem kolodvoru v Gorici bo jutri dopoldne ob polu 11. v gostilni na Goriščeku v Gorici.
— Okrajni odbor „Narodne stranke" v Gornjem gradu je v
svoji seji dne 13. t. m. sklenil prirediti spomladi kmetijski shod pri Sv. Frančišku v Savinski dolini, kasneje pa tudi političen shod. Pri seji se je nabralo 48 K za organizacijske namene.
— Obravnava proti župniku O. Schillrerju v Borovnici radi hudodelstva oskrumbe bo, kakor se nam poroča, v sredo, dne 13. februar j a t. 1.
— V poko] je stopil kustos
vseučiliščne knjižnice gosp. dr. Fran Simonič in bil pri tej priliki odlikovan z viteškim križcem Franc Jo-žefovega reda.
— Iz finančne službe. Konci-
pist finančne prokurature, g. dr. Hubert So u van, je imenovan za pristava finančne prokurature v področju fin. prokurature v Ljubljani.
— Poštna vest« Poštni asistent v Celju Fr. Polič je na lastno prošnjo premeščen v Gradec.
— Kako so malenkostni. Snoč-
nji ^Slovenec" se hoče nekaj norčevati iz nas, ker je v naši predsnoČ-nji brzojavki iz Gorice stalo 1400 namesto 400, kar je bila pač tiskovna pomota, ki se v zadnji hitrici kaj lahko pripeti. Naj „Slovenec" gleda na svoje pomote, ki jih kar mrgoli po njem. Capito?
— Iz pisarne slovenskega
gledališča. Nocoj (par) se vprizori prvikrat v sezoni narodni igrokaz nDivji lovec", spisal F. S. Finž-gar. Sodelujeta moški in ženski operni zbor. — V torek (nepar) se prvikrat ponovi melodiozna Doni-zettijeva opera „Lucia di Lam-mer mo or".
— Veliki ljudski koncert (Glasbene Matice' v nedeljo, dne 27. januarja ob pol 5. uri v „Unionu". Z veseljem konštatujemo, da se vstopnice za ljudski koncert prav marljivo kupujejo, osobito tudi od rodoljubov z dežele. Pozitivno delo na polju narodne prosvete ima pač svojo privlačno silo. Kdor želi priti na koncert, naj se požuri zaradi vstopnice, da ne bode zopet prevelike gneče pri blagajni. Stojišča po 00 v, za dijake po 40 v, sedeži po 1, 2, 3 in 4 krone se dobivajo tudi^ jutri dopoldne v trafiki gospe Šešarkove, popoldne do treh pa v njenim stanovanju v Seleuburgovih ulicah št. 1 na dvorišču levo. Blagajna pred koncertno dvorano hotela „Union" se odpre ob polu 4. popoldne. Začetek bo točno ob pol 5, na kar bi se naj slavno občinstvo oziralo in prišlo vsaj Četrt ure prej, da se zložno razvrsti v garderobah.
— i,Akademija". Opozarjamo še enkrat na zanimivo predavanje, ki se vrši jutri (v nedeljo 27. t. m.) točno ob osmih zvečer v veliki dvorani JMestnega doma". Predaval bo gosp. inžener-kemik J. Turk „0 hrani in hranjenju r a s ti i nu, (poljudnoznanstvena črtica iz agrikulturne ali kmetijske kemije v okviru obče kemije). Gospod predavatelj bo v okviru obče kemije in v poljudni besedi po-jasnii, iz Česa in kako grade rastline svoja telesa ter med predavanjem proizvajal krasne kemične eksperimente, ki že sami zaslužijo, da si jih vsakdo ogleda iu zato pričakujemo obilnega obiska iz vseh slojev ljubljanskega občinstva. Razume se, da je vljudno vabljeno tudi „Splošno slov. žensko društvo".
— „PrOSveta". Akad. ferijalno društvo „Prosveta" priredi v nedeljo, dne 27. januarja t. 1. na Bledu predavanje v „Blejskem domu". Predava g. iur. Juro Jan: „Doneski k narodnemu gospodarstvu na Kranjskem". Začetek ob 744. uri popoldne. Vstopnina 20 v. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev ljudske knjižnice v Blejski okolici, se predplačila hvaležno sprejemajo.
— Občni zbor delniške družbe ljubljanske plinarne je bil danes
dopoldne ob enajstih. Nemci so vrgli puške v koruzo in ni za današnji obČni zbor nobeden položil delnic. ObČni zbor je odobril pogodbo glede razsvetljave   z   mestno   obMno ljub-
ljansko v zmislu sklepa občinskega sveta.
— Cvetlični korzo, ah korzo cvetlični — se zove čitalnični ven-ček odlični, ki vrlo krstile predra-žestnolične slovenske gospe so ga in gospodične. Ta venček že Šestega bode svečana, določena zanj je velika dvorana v „Narodnem domu" stolice Ljubljane. Ah, dame najlepše na njem bodo zbrane! Prišle bodo zale s cvetovi v laseh, krog čela, krog vratu, na ustnih, v očeh, ... in s cvetkami v licih, ob prsih, ob pasu, dehteče vse v razcvetajočem se krasu. Razvnele plesalce pa mnogobrojne najbolj bodo rožice narodnobojne! Zato naj pripno za pas cvetke od bele in modre in rdeče plesalke vesele! Zato pa cvetice naj bele in modre in rdeče zataknejo v bujne si kodre! Zato pa naj bele si modre in rdeče prišijejo rože nad prsi drhteče! — A slajša kot vsega nakita divota, pa vedno je vendar krasota života. Zato pa ne de nič, čeprav brez cvetlic na ven-Ček prišlo bi več vrlih devic; zato pa ne de nič, če ta bi in ta le s ponarejenimi cveti prišla, naj ponarejeni že cvet, o hudirja, iz sukna, iz platna bo ali papirja! — In da večer bo vspel zares, prišel bo tudi na ta ples v Ljubljano doli iz Medvod kot aranžer visok gospod. In ta bo kakor plesni bog, skakaje gnal plesalcev krog in z gestami vseh rok in nog prišpogal marsikak bo hip plesalcem dopadljiv dovtip, in v radost bode vseh plesalk naposled plesal Še cake-walke! Zato naj kdor je dobre volje in kogar v duši nič ne kolje, v dvorano „Narodnega doma" na ta veseli ples priroma! — Komentarji slede.
— Velika Slavčeva maska-rada vrši se, kakor že naznanjeno, na pustno nedeljo, dne 10. februarja. Vabila prično se prihodnji teden razpošiljati in bodo do konec tedna vsa razposlana. Kolikor je že dosedaj odboru znano, je za letošnjo maskarado izredno zanimanje, osobito še v masko vnem oziru, vendar pa si je več skupin izprosilo, da naj se varuje tajnost, ter bodo šele na maskaradi vsakogar presenetile. Kakor pa so povsodi otroci isti, ki vse razblebe-tajo, tako so tudi tukaj sporočili, da jih pride velika skupina „rajskih otrok", seveda tudi uprav rajsko razposajenih, tako da revež tisti, kogar bodo dobili v roke, mesto raja bode imel pravcati pekel pred seboj. Tem se pridružijo tudi mnogoštevilni „b e b e j i" in „p i r o t i", torej že zopet sama nagajivost in razposajenost. Ubogi filistri, ti dve nežno-razposajeni skupini Vam bosta gotovo vsaj za en večer razjasnili čmerne obraze. Pogajanja pa se vrše pridobiti zk maskarado tudi „k o p-niškega čevljarja-stotnika" z oddelkom tistih vojakov, ki je ž njimi tako imenitno nastopil v Nemčiji, ter zavzel cel magistrat. Toda o tem in drugih skupinah prihodnjič kaj več.
— Roditeljski večer za starše,
vzgoje val ce in prijatelje Šolske mladine bo v petek, I. februarja ob šestih zvečer, v telovadnici I mestne deške ljudske šole v Komenskega ulicah. Predaval bo g. A. o a t e ž o temi „Mladina in alkohol". Vstop prost.
— Slovensko pevsko d ruš v o „Lipa" priredi v petek 1. svečana veliko predpustno veselico v gostilniških prostorih g. Pavška (pri Tonetu^, Martinova cesta. Začetek ob 8. uri. Vstopnino 40 v.
— Osobje  tvrdke Tonnies še
enkrat opozarja na jutrišnji plesni venček, ki bo v Puntigamski pivnici ^Katoliški doni*. Začetek ob osmih zvečer. Cene jedil iu pijao zmerna. Svirala bo rLjublianska društvena dodba".
— Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za bodoče porotno zasedanje. Glavni porotniki: Accetto J a k o b , podjetnik in posestnik v Ljubljani, An-dretto Rajmund, tovarnar salam na Vicu, Arhar Jakob, posestnik v Zapužah, Arko Vincenoij, trgovec in posestnik v bmartnem pri Litiji, Baho veo Ivan, trgovec, gostilničar in posestuik v Ljubljani, Belle Avguštin, trgovec in posestnik na Uncu, Bere ant Franjo, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Cirar Franjo, posestnik in gostilničar v Verneku, Ouček Jožef, posestnik in trgovec v Knežaku, Demšar Franjo, posestnik v Zalemlogu, dr. Dol sohe in Gvidon, veleposestnik v Spodnjem Logatcu, Fer-jančič Rihard, obrtnik in kmetovalec v Gočah, G u z e 1 j Ignacij, tovarnar v Škofji Loki, Ječminek Anton, trgoveo in posestnik, Kai-ser Franjo, puškar in posestnik, oba v Ljubljani, Krenner Josip, trgoveo v Kranju, Lipah Franjo, trgoveo in posestnik v Dobrunjah, Majaron Ivan ml., gostilničar iu posestnik na Brezovici, Mallv Lam-pret, trgoveo v Izlakah, Ogorelec Vin c en ci j, gostilničar in posestnik na Škofljici, Perhavec Bogomir, posestnik v Vipavi, Pire Franjo, posestnik v Ljubljani, PremrovFr.,
-trgovec   in   posestnik  v  Martirij aku, Eakovo Ivan,  tovarnar v Kranju, Rus   Ivan,   posestnik   v Zagorici, Rus Jožef,  posestnik iz  bt. Vida pri Brdu, Schlegel Avguštin, posestnik v Sturjah, Slatnar Anton, posestnik tiskarne v Kamniku, Stare Ivan, mlinar v Spodnjem Berniku, Strguljo,  trgovec in  posestnik v Begunjah, Tonnies E mi 1, tovarnar in   posestnik   v   Ljubljani, Tršan Alojzij, posestnik v Tacnu, Z ud -ni k Franjo, trgovec in posestnik v Senožečah, Žužek Franjo, ces. kr. nadinženir v pokoju, Žužek Karel, pek in posestnik,  oba v Ljubljani, Žvab Franjo, posestnik v Javor-niku.  —  Nadomestniki: Bošt-jančič Josip, izvošček, gostilničar in posestnik, Grostinčar Josip, iz-kuhar in posestuik, Klovar Josip, črkostavec   in  posestnik, Kriegel Robert, urar, Novakovič Nikolaj , vinski trgovec. Podrekar Gregor, trgovec in posestnik, Ravnikar Matevž, izvošček in posestnik, Eozman Ivan, Črevljar,  Vi d al i Fran, mizar in po-estnik, vsi v Ljubljani.
— Umrl je danes po daljši bolezni za j etiko g. Robert Jašovec, „Narodne    tiskarne*". N.
inkasant p. v m.!
— Železnica Vrhnika-Idrija-
Sv. Lucija-    Včeraj   dopoldne   se je vršil sestanek interesentov za zgradbo te  proge v mestni   dvorani idrijski. Na sestanek je došel ljubljanski župan Ivan Hribar,   kot načelnik konzorcija,   ki   ima   za   progo Vrhnika-ldrija-Sv. Lucija predkoncesijo z županom  Jelovskoni  na Vrhniki, dalje nadsvetnik Billek. kot zastopnik rudniškega erarja, oskrbnik Pohl, v imenu gozdnega ravnateljstva v Gorici, skoraj vsi župani idrijskega okraja, domači  občinski  odborniki,   dalje več zasebnih interesentov iz Idrije, okolice in Logatca.   Svojo  odsotnost je opravičil   deželni   poslanec  Arko in okrajni glavar Kamenšek, ki pa sta oba   izjavila,   da  hočeta  po svojih močeh   podpirati   velevažno akcijo. Zborovanje je bilo javno in se je zbralo mnogo občinstva na galeriji. Iz nad  uro  trajajočega zborovanja smo sosebno iz temeljitega poročila župana Hribarja  spoznali,  da  se je konzorcij vestno   iu marljivo brigal 'za. zgradbo železnice in more zaznamovati   lepe   uspehe   na odločilnih mestih. Takega poročila je bilo treba že  preje v javnosti   in marsikdo bi imel o nameravani   zgradbi železnice drugačne pojme in vedel  hvalo konzorciju   in sosebno njegovemu načelniku  županu  Hribarju.    Žirovski župan   je   koncem   zborovanja izrazil željo, da bi se nameravano železnico gradilo preko žirovske doline   Ko je bil v popolnitev  konzorcija izvoljen notar A. Pegan,  se je zaključilo zanimivo zborovanje.   Želimo,  da tudi poslej tako neutrudno deluje, potreba pa je,  da ga podprejo prizadete občine in zasebniki z gmotno podporo, poslanci   pa    pridobe naklonjenost države za zgradbo proge, ki naj donese v doslej pozabljene kraje novo, zdravo življenje
— Iz občine    oste v ljubljanski Okolici se nam piše: Slovenec"  si je v svoji številki z dne 23. t. m. privoščil  zopet enkrat nedolžno veselje. V notici: „Iz ljubljanske okolice — iz šolskega sveta pri Sv.  Petru"  triumfira,  da so bili v odbor izvoljeni, seveda zakonitim potom,   sami   vrli   možje S. L. S. Le malce počakajte s to  izvolitvijo, da spoznate zakone  natančneje.   Pri teh vrlih možeh S. L. S. naj   bi bilo zakonito, da je ježenska občina poslala vse   svoje občinske   odbornike k vo-litvi   kraj nega   šol. sveta,   ker imamo slučajno   z   dvemi    vasmi imenovane občine skupno Šolo.  !Mošanska občina prispeva    za  šolo   _Sv. Petera letno od direktnih   davkov blizo 10.000 K, ježenska občina, oziroma nje podob-eina Tomaeevo z vasjo Jaršami vred pa le (d 1700 K. Po nazorih teh vrlih mož si volijo sami iz svoje sredine odbor s predsednikom,. mošanski občinski odbor in pa njega davkoplačevalci.        Vi pa molčite.   To pa menda vse zato, ker se njih prvobo-ritelj ob nedeljah po maši v gostilni „pri Kebru" snide s svojimi somišljeniki, tam se pa potem vsi grozno na točke zastopijo. Mošanska občina sme za šolske namene samo plačevati -y~J'' 0, to pa   tudi zato, ker je baje nje občinski odbor premalo klerikalen. Vrli so pa tudi, vrli, ti novoizvoljeni raožje S. L. S., saj  imamo oči vidne posledice.    Menda  ga  ni  kraja na Kranjskem, v katerem  bi bilo toliko analfabetov, v katerem  bi imel jeruš toliko veljavo,  kakor žaiibog v neposredni   bližine   Ljubljane   — na Posavju.   In ti možje si hočejo šolo obdržati na takem  stališču, kakor je bila do sedaj  in Bog  ne daj,   da bi smel posavski kmet več znati, kakor pustiti se za nos voditi  od kakega fanatično  zagrizenega   klerikalca in premišljevati ustvarjenje jeruša. Pač žalostno,   kajneda  Miha,   ako preti Našemu  kmetu  nevarnost,   da bode Prišla šola na boljše stališče, ker bi Se potem lahko pripetilo, da bi eden
ali drugi   učenec postal katerikrat lahko   celo  liberalec.   Celih  15 let, kajneda Miha, ste bili v krajnem šol. svetu,   koliko   zasluženi moi, koliko ste storili na tem  polju in zdaj bi se vas kar naenkrat izbacnilo ? Vsak dan hodite v Ljubljano mimo novozgrajene 5ole.   Okna so še v tistem stanju, kakor so bila za Časa zidanja, vsa ometana z apnom. Pa bi vendar vi ukrenili, kot vzoren odbornik kraj-nega  šolskega  sveta,   da   bi  se ta očistila,  denar v to  svrho je naša občina že lansko jesen dovolila, ali pa bi vi, kot vrlo priden in za šolo vneti mož, sami  cunjo v roko vzeli pa bi jih očistili. Da se mimo gredoči škandalizujejo, bodite uverjeni! Kako pa kaj z računi?  Pri teh se dosedaj namreč ne spozna živ krst; morebiti bi nam vedeli vi kaj povedati o tem, saj ste bili 15 let v odboru, na točke se tudi dobro  zastopite, kako  bi se šele na cifre ne. V dokaz, da ste res zelo kunštni, je tudi dejstvo, da bi si upali iz Jezice priti pometat v našo občino — pač dolga metla.   Pa za sedaj  bi vam še odsvetovali v naši občini pometati, kajti ne mislite si, da so pri  našem obč. zastopu take razmere, da bi se pri sejah z županom  klofatali,  kakor   ste   se pred nekaj leti vi, Miha, s prejšnjim je-žiškim županom. So pač zlobni ljudje govorili, da se jih je „Šbefek" takrat nalezel.  Morebiti vam je tisti dan še v spominu.   No,   pa  to  se vam že oprost*, ker ste vrli mož S. L. S. No, pa bode že bolje, vse do svojega časa. Oprostite torej, ako bivajo v sedanjem občinskem   odboru   v   Mostah samo možje,  katerim je napredek in šola tesneje na srcu.   Napravili bodemo red, ker nam je v resnici na tem ležeče, da nimamo samo šolskega poslopja,   temuČ   da  se bo naša deca naučila za sedanje čase prepotrebnega zadostnega  branja in pisanja, in to bodemo dosegli mi zakonitim potom, akoravno  ste  bili pri zadnji volitvi izvoljeni vi, vrli možje S. L. S., v krajni šolski svet.   A propos!  saj še niste potrjeni, oziroma imenovani in tudi ne bodete. Na svidenje v Mostah pri novi volitvi, Miha, vi pa do takrat študirajte točke!
— Rokodelski pomočniki v Kranju prirede v nedeljo, dne 27. t. m.,
v dvorani g. R. Jegliča, hotel „Nova pošta" v Kranju, plesno veselico.
— Poročil 80 Je gosp. Ivan Urb as, gostilničar in posestnik na Uncu, z gdč. Angelo Žitnik iz Siv-ška pri Cerknici. Čestitamo!
— Občinske volitve v Vipavi.
Piše se nam:   Naša razkritja v ^Slovenskem  Narodu" o klerikalnem gospodarstvu in Klerikalnih nakanah so gospode,   ki   hrepene po nadvladi v občinskem   zastopu   vipavskem, jako razburila,    kar   dokazujejo najlepše puhle   opravičbe   v   sobotnem y,Slo-vencuu.   Da so   g.   graščaka Karola Mayerja   po   krivem   obdolžili radi nakupa planin na Nanosu, sedaj priznavajo in se nekako opravičujejo, a če so gospodu graščaku s tem zadostili, dvomimo zelo. Odgovorni urednik „Slovenčevu  se  bo najbrže svoj čas lepo zahvalil svojemu vipavskemu novičarju na „vestnih4* in ^resničnih" novicah. — Dekan  Erjavec se noče ponižati,  da  bi  se zagOTarjal pred „mazači"   glede  cerkvenega premoženja. Ali ste čuli Vipavci, kako vas nazivlje ta „nesebični"  dekan?! zapomnite  si dobro,  da je  pri njem „mazao" oni, ki mu golo, neovrgljivo resnico na obraz   pove,   pameten in pošten   pa   najbrže  le oni, ki se mu brez vsakega   ugovora   slepo pokori in  pa,  kakor   gradiški    mežnar, potrdi cerkvene račune, ne glede na to kaki    postavki   se v   istih nahajajo. Koncem    „Slovenceve"    novice    „ Ves liberalni štab"  Čitamo vprašanje: Ali želi postati    cerkveni ključar  kdo izmed Hrovatin   star. in ml., Žvo-kelj, Mercina itd. Na to   vam kratko povemo,    da   nihče    imenovanih ne reflektuje   na   slepo   mesto gluhonemega dekanovega statista, ako bi pa bil kdo naštetih res imel to šaržo, bi se gotovo cerkveno premoženje od 40.000 gld. ne skrčilo po nepotrebnem za toliko, kakor se čuje, da se je, po besedah dekana  samega pri nekem velikonočnem izpraševanju. — Liberalni   „mogotci"   niso  sedaj za enako razdelitev gozda za to, ker se boje za svoje  stolce,  ker  ti so jim itak   gotovi,   pač   pa  za to, ker so prišli do prepričanja, da bodo ob vso gozdno vrednost na Nanosu, ako jim bo še dolgo   Miro   gospodaril z gozdom. Gozdni opravičenci! Ako hočete, da se gozd   kmalu   razdeli, oprimite se vipavskih „mogotcev", kakor jih _Slovenec"   imenuje,  kajti le ti vam lahko izpolnijo vaše želje,   nikdar pa ne   lesni   trgovec   Miro in jnjegova družba, o Čemer ste se že lahko pre pričali. —   Pri   prihodnjih občinskih volitvah   združite se z onimi,   ki so pripravljeni odstopiti od svojih večjih zahtev,   ako   greste  ž  njimi v boj proti sebičnim koristolovcem. — Izberite si sami može v občinski odbor, in sicer iz svoje   srede,  kateri bodo delali,   skupno z drugimi,   edino za vaš blagor. Ne volite takih mož, kakor do sedaj, ki nimajo zaupanja v
svojih volilnih razredih in se pustijo voliti od vas za to, da vas potem izkoriščajo in sleparijo. — „ Slovencev" dopisnik pravi dalje, daje dobil načelnik gozdnega odseka Miro Per-havec dne 15. t. m., ko so se pregledovali  gozdni računi, lepo zadoščenje,   češ  da  so  isti v najlepšem redu. — Kdo pa mu je dal to zadoščenje? Revizor, dekan Erjavec, verjamemo, a revizor g. Žvokelj, na katerega   se   tudi   sklicujete, tega ni storil in tudi, kot vesten in 'pošten človek, tega storiti ne more. Dobil je Sicer pri pregledovanju  računov vse še   dovolj   Čedno   spisano,  tudi vse pravilno sešteto, a dobil je tudi 'celo vrsto nelikvidnih  pobotnic, ki si jih je načelnik sam izkazal in sam izplačal; dobil je dalje  med  izdatki postavko  po 100 K,  katere je Miro v žep vtaknil za jed in pijačo, katero so izkazovatelji  lesa na Nanosu požrli poleg   dobre   dnine za vsakega po 4 K na dan. Dalje se je izplačalo Janezu   Lavrenčiču   iz   Vrhpolja za neko pot v Ljubljano 76 K. Kako pride  ta  ptujec   do  tega,  nam ni znano.   In  to  imenujete  vi vzorno gospodarstvo?! In to je Mirotu tisto „lepo  zadoščenje"!?   Končno   se v istem „Slovencu" pere Miro Perhavec, a pred nami se ni očistil, zakaj mi vzdržujemo v popolnem  obsegu vse, kar smo mu pred 14 dnevi predbacivali in ga Še vprašamo, zakaj tako previdno   molči in ne pojasni, kako je prišel do svojega premoženja. -Pove  naj   nam,  zakaj ni pustil pokojnega   Matičeta   Petrič   nikdar k „Pirotovim",   zakaj  ga je pred pridobitvijo posestva vedno spremljal in celo v kalešu  vozil v cerkev, zakaj ga je svoj čas  vedno napajal z najboljšim vinom in zakaj ga je po pridobitvi premoženja popolnoma zanemarjal, tako, da se je pokojni večkrat pritoževal, da je zapuščen kaeor Job na gnoju? —   K njega trditvi v sobotnem   „Slovencu",   da   bi noben voznik po tako nizki ceni ne izvažal lesa  iz  gozda,  mu  povemo,   da bi vožnjo ceneje  prevzel njegov sosed in pristaš Franc Bratovš. — Nadalje poživljamo  Mirota,   naj   nam javno prijavi imena onih občinskih odbornikov, ki so proti nakupu bolnice, a nimajo  poguma nastopiti proti gotovim mogotcem,  to  radi  tega, da spoznamo te može — strahopetce in da se jih. Če treba, otresemo, zakaj, neodkritih  zahrbtnežev mi ne potrebujemo v svojih vrstah. — Na dan z imeni! Sicer vas bomo smatrali —!!
— Volkovi in medvedje strašijo po hruševskih gozdovih pri Vipavi. Te dni so videli lovci pet volkov skupaj. Vsled obilega snega primanjkuje srnam hrane in jih je radi tega že obilo poginilo v nanoških in hruševskih gozdih.
— Nova podružnica „Slov. planinskega društva" se je osnovala v Selški dolini. Ustanovni zbor je bil v četrtek  24. jan. na Česnici.
— Zagoneten atentat. Preteklo
sredo proti polnoči je na Ptuju pozvonil pri zdravniku dr. Ant. Gregor cu neki okoli 25 let stari kmečki mož ter nujno prosil, naj gre zdravnik k njegovi svakinji, ki bruha kri. Zdravnik je brž vzel potrebne stvari ter odšel z možem. Šla sta čez Mestni vrh proti Drsteniku. Ob gozdnem robu je pustil mož iti zdravnika naprej. Nenadoma pa je začutil dr. Gregorec v hrbtu [dva sunka z nožem. Padel je na obraz, toda brž se je zopet pobral ter obrnil proti napadalcu, ki je vihtel v roki dolg nož. Zasadil bi mu ga bil v prsi, da ni dr. Gregorec sunka pariral z levo roko, a sunek ga je skozi debel kožuh močno ranil na levi roki. Vkljub temu je zdravnik moža sunil na stran, a ta ga je še dvakrat naskočil, da se je dr. Grregorec z nova zgrudil. Nato l'e    napadalec    zbežal    mislec,    da je
zdravnik mrtev. ur. (jregorec j< srečno prišel do bližnje kmečke hiše kjer so mu rane zvezali, potem pa se je odpeljal v Gradec, da si da rane preiskati z Rontgenovimi žarki. Orožniki zaman zasledujejo zločinca. Ne ve se še, ali je bil napad maščevanje ali čin blaznika. Preden je prišel k dr. Gregorcu, je bil mož že pri dveh ptujskih zdravnikih, ki pa nista mogla ali hotela iti ž njim.
— Nesreča. Pri delu se je ponesrečil 14. t. m. v Lepi njivi pri Mozirju Janezu PeČnik, ki je z drugimi delavci spravljal les po strmem hribu pri Francetu Po d-vratniku. Nesrečneža je zadela v trebuh „platanicaM s tako silo, da je v 14 urah umrl v groznih bolečinah.
— Zmrznila le 331etna šivilja Antonija Juvančič p. dom. Par-kelc iz Stare vasi pri Vidmu na Štajerskem. Šla je vinjena proti večeru po goratem kraju in obtičala v snegu.
— Jugoslovansko čitalnico so ustanovili vMallnitzu, v srcu nemškega dela Koroške, zavedni slovenski narodnjaki. Naj bi ta trdnjava sredi sovražnega ozemlja cvetela in se razvijala kar najlepše.
— „Narodna čitalnica11 v BOVCU se izpremeni v javno ljudsko knjižnico in Čitalnico in je postala Članica „Akademije".; tf^ati^S^aii
D:
— Ifeereča vsled neprevid
noatL 51etni deček Andreja Vo-dopivca iz Kamenj na Goriškem se je vsedel na zoro na voz. Pri tem mu je vrteče se kolo zgrabilo hlače in pretrgalo vse mišice in meso zadaj pod kolenom kot bi ga bila kaka zver izgrizla. Zdaj se zdravi v goriški bolnišnici.
— Obe roki sta zmrznili kmetu Francu Prelesniku iz Sežane. Moral je v tržaško bolnišnico.
— Roko si Je zlomil v Trstu 441etni delavec Andrej Petrov-
č i 5.
— Zadušil bi se bil poštni uslužbenec Štefan Stanič v Trstu, da ga niso o pravem času rešili.
— Zmrznil je v Trstu 48Ietni sobni slikar Anton Albreht, bolehen človek in alkoholik. Našli so ga mrtvega v njegovi sobi.
— Zblaznela vsled dobitka v
loteriji. 301etna Karolina K. v Trstu je zadela terno v loteriji. To jo je tako silno razburilo, da se ji je zmešalo in da so jo morali poslati v blaznico.
— Neusmiljena mati. Adalgisa Capatto v Trstu svojega Sletnega sina vsak dan strahovito pretepala in hodila po njem. Sosedinje sojo ovadile policiji.
— Slovensko akad. društvo „Adrija" v Pragi ima v soboto, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji „U Pokornych" (JeČna ulice) svoj III. redni občni zbor. Slovanski gostje dobro došli!
— Sarajevske novice. Pritisnil je hud mraz. Živo srebro je zlezlo do 20 in 22° pod ničlo; seve da pri tem trpe ušesa in se rdeče nosovi. Pri nekem požaru, ki je izbruhnil v tako mrzli noči, je zbolelo več gasilcev vsled mraza. Vzpričo taki zimi pa so hudomušneži na delu, menda zato, ker je predpust ali „vrieme kada Švabo poludiNekdo se je po glavnih ulicah sprehajal bos, drugi pa se je kopal v hladni MiljaČki. Menda ju je klical klic „nazaj k naravi!" Muslimani imajo te dni velik praznik Kurban-Bajram (Idi adha). Ob tem prazniku zakolje vsak premožnejši musliman ovco ali ovna ter pogosti reveže in siromake.
— Na mestnem drsališču pod T ivo lije m svira jutri, v nedeljo od 3. do polu 5. ure popoldne „Ljubljanska društvena godba". — Ko-stumna veselica na drsališču, ki se je vsled nastalega hudega mraza morala preložiti, se vrši prihodnji ponedeljek, 28. t. m. ob 5. uri zvečer. Vstopnice po 80 vin. se bodo dobivale pri blagajnici na drsališču.
— K včerajšnjemu ognju v
Stanovanju g- Krizmana se nam še poroča, da se je lokalna policija zvečer še enkrat prepričala, kako da je ogenj nastal in prišla do zaključka, da se ni vnelo v sobi. pač pa so začele tla tleti na znotranji, to je na spodnji strani. Tudi zaboj, ki je stal pri peči, je začel tleti spodaj. Ko je šel gosp. Križman s svojo soprogo v Kamnik, kjer je imel poravnati neke račune in otroke izročil v varstvo v neki drugi hiši, ni v peči bilo nobenega ognja, kar se je tudi razvidelo, ko so podrli peč in je tedaj ogenj nastal vsled kake zveze z dimnikom ali na kak drug način med stropom III. in med tlami IV. nadstropja ter ne zadene pri tem Krizmana nobena krivda. Pripomni se še, da Križman za pohištvo ni zavarovan. Toliko v pojasnilo, da se ne bode drugače razumevalo.
— S stolom in krampom povraća ljubezen J. M. bivši svoji ljubici, neki kuharici. Ko mu je Še dajala denar, je bila dobra, a ko se je
posušil njen žep, je pa tudi Mu. zamrznilo srce in ko ga je te dni opozorila na dolg, jo je telebnil po glavi s stolom in jo lahko telesno poškodoval, pozneje pa je zabrusil za njo ^9 kramp, s katerim jo pa k sreči ni zadel. Drama se bode doigrala najbrže pred sodiščem, a „on pa ne mara nič, in poje ko ptič".
— Tatvina na železnici. Dne
15. t. m. je oddal lesni trgovec g. Ivan Cale&ri iz Škofje Loke v Trstu na kolodvoru z dvema ključavnicama zaklenjeno potno košaro z obleko. Ko jo je v Škofji Loki sprejel, sta bili ključavnici odtrgane, v košari pa je manjkal kos Črnomodrega sukna, vrednega 10 K in sivo karirana zimska suknja, vredna 30 K. Tatvina se je morala izvršiti na tržaškem kolodvoru ali pa med vožnjo.
— Ogenj. SnoČi se je vnela hiša Antona Majdiča v Beričevem, okraj Kamnik št. 30, od te pa še skedenj in je ogenj oboje popolnoma upepelil, Rešiti je bilo mogoče le živino. Ogenj je nastal najbrže v strehi, ki se stika z dimnikom.
— Tatvina. G.Jožefu Tomcu je v StreliŠkih ulicah št. 20 neki dosedaj še neznan uzmovič ukradel iz predsobe 6 K vredno, sivo otroško suknjico.
— Izgubljene in naidene reči.
PostrešČek Fran Repanšek je izgubil belježnik, v katerem je imel bankovec
za 20 K in zastavni listek. — (Srev-ljarski mojster g. Benjamin Salmič je našel zastavni listek lanskega leta. Lastnik ga dobi pri najditelju.
— Jugoslovanske vesti, — Hrvatski sabor je v včerajšnji seji nadaljeval adresno debato. Govoril je vodja Starčevićancev dr. J. Frank, in sicer neprestano od desetih dopoldne do treh popoldne. Med njegovim govorom je opetovano prišlo do burnih prizorov in spopadov med StarČevićanci in koalicijo, vsled česar se je morala seja večkrat prekiniti. Ker nameravajo starčevićanski poslanci vsi brez razločka v obširnih govorih obrazložiti svoje stališče v adresi, bo ta debata trajala najmanj en mesec, ako se ne bo preje sklenil med večino in frankovci kompromis.
— Najnovejše novice.9— Češki korespondenčni biro. Ministrski predsednik baron Beck je obljubil poslancu Klofaču, da se ustanovi v Pragi češki korespondenČni biro.
— Potres na Jamaiki se ponavlja.   Od glavne katastrofe so bili
I'štirje zelo močni sunki ter se je več poslopij zrušilo.
— Silni viharji divjajo v kitajskem in japonskkm morju. 35 japonskih in pet kitajskih ladij se je potopilo z vsem moštvom.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
Postojna 26. januarja. Volitev v občinski cdbor je končana. 2. razred je volil soglasno narodno-napredne kandidate VI.razredu je propadel katehet Ažman proti ravnatelju Brin ar j u.
Dunaj 26 januarja. Poslanska zbornica je bila danes izredno dobro obiskana. Kešila je te-le zakonske načrte: zakon o dalmatinskem in brazilijan-skem parobrodarstvu in zakon o lokalnih železnicah. Posl. dr. Korošec se je v svojemgovoru zavzemal za zgradbo novih lokalnih železnic na Spodnjem Štajerskem in za zvezo savinske železnice s Kranjsko.
Dunaj 26. januarja. Ministrski svet je sklenil, predložiti v o-lilno reformo cesarjevi sankciji. Volilua reforma bo 29. t. m sankcijonirana in izide zakon v uradnem listu „W i e n e r Zeitung" dne 30 t. m.
Dunaj 26 januarja. Poslanec Seifert ja dal razglasiti, da na nobeden način ne sprejme več kandidature pri prihodnjih drž. zborskih volitvah.
Dunaj 26. januarja. Ogrskega ministrskega predsednika dr. We-kerla je danes sprejel cesar v posabni avdijenci. Na to ie kon-feriral z grofom Mont en u o vom ministrskim predsednikom Bečkom in ministrom a latere grofom Zichyjem. Popoldne odpotuje Wekerle v Pešto.
Budimpešta 26. januarja. Zatrjuje se z zanesljive strani, da minister Polon y i poda demisijo v najkrajšem času.
Berolin 26. januarja. Socialni demokratje so doslej izgubili 1 3 m a n d a t o v iu računajo, da jih bodo v celem izgubili 3 0 do 3 2. Preje so imeli ^1 mandatov. Do sedaj so si priborili Šele 2 5 m a n d a t o v in pridejo v 2 7 okrajih v ožjo volitev. Leta 1003. so takoj prvi dan izvojevali 56 mandatov in so prišli v 115 okrajih v ožjo volitev.
Berolin 26. januarja. Izid volitev je znan v 383 okrajih; uspešne volitve so bile v 227 okrajih, dočim je treba ožjih volitev v 1 5 6 slučajih. Centrum je dobil dosedaj 8 9 m a n d a t o v iu pride v 28 okrajih v ožjo volitev. Socialni demokrati imajo dosedaj 30 mandatov in pridejo v ožjo volitev v 92 okrajih. Centrum ne samo da je obdržal svoje posestno stanje, marveč je celo pridobil 1 mandat.
Berolin 26. januarja. Danes ponoči je priredilo prebivalstvo kancelarju Bulowu velike ovacije. Bulow je imel govor, v katerem je pozival volilce, naj store svojo dolžnost tudi j pri ožjih volitvah, gft
Narodovo zdravilo, la&o se sme imenu vat. bolesti uteanjoče, mišice in živce krep-Cujoce, kot mazilo dobro znano ltMollovo francosko žganje in gol", katero ae splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-00. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuch-lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 16—2
Notica. Pri zdravljenju različnih ran se mora najbolj paziti na to, da se rana popolnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domače sredstvo je najboljše znano praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva rudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b
Oblastveno varovano
[ICH Dl EN I
AHeinechterBalsam
Ml iu Schittzen5tl-Ap:thcki
A.Thiirryin Pregrada
mi BohttKn-Smtrtnm«. _
129—3
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno -varstveno mamko b nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim »klopom K 5*—.
Tnierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, se tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka H. 3 60. Pošilja se samo po
povzetja ali denar naprej Te dve  domači   zdravili ste
kot naj bul si splonno ; im u i   in staroslttvni.
Naslavlja naj se na
lakarnarfa A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih   pisem   zastonj in poštnine prosto.
Proti zobobolu in gnilobi zoo
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi tile«iio in odstranjuje neprijetno sapo lz ust« 1 stellleolea z navodom t M.
BI gorodnemu gospodu H* Levnilku,
lekarnarja v Ljubljani.
Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo o.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna kil« Lenstekt r LJubljani, Rešljiva cista it 1
-leg novozgrajenega Pran Jozelovega iubiL mostu. 13—-i
FRANC JOŽEFOVA
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za drnibo sv. Cirila in Metoda:
Gospod dr. Jos. Červeny, okr. zdravnik v Cerknici K 25*— nabral na Dncu v gostilni gospoda Belleta na predvečer poroke gospoda Ivana Urbasa in sicer: od ienina K 10'— od družbe K 10*— in v gostilni Werletovi v Cerknici K 6 - (skupaj 25'—). — Gosp i ca Albina Praprotnik t Črnomlju K 8 80 nabiala na damskem plesu pri neki šali Gosp. Marga Žele v Begunjah pri Cerknici K 14i0 nabranih na dan blagoslov ljenja in kolavdaejje nove Begunj-ske šole pri banketu v gostilni g. J. Stergnlca, šol. predsednika. — Gospa Koza Janda. soproga c. kr. glavnega preskuševalca v Idriji K 10—. Skupaj K 68*40. Srčna hvala! Živeli!
Za Gregorčičev spomenik: Gospa Roza Janda, soproga c. kr. glavnega preskuševalca v Idriji K 10*— i geslom: »Večna slava enemu izmed največjih lirikov vseh kulturnih narodov!4 Lepa hvala! - Svoto smo plodonosno naložili.
Heteorolojitao porodio.
ftšmm nad mor)«ra   06-9.   "irtJnJt        ni Uak 7 g«. C mam
prosinec jI	Čas spašavanja	Stanj« barometra v mm	So Is H B	Vetrovi	Nebo
25.	9. av.	7437	-3 9	brezvetrno	oblačno
26	7. mj.	740 3	-IG	brezvetrno	megla
m	2. pop.	734 7	-21	si. szahod	oblačno
Zahtevajte
ilustrovan cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
■uto Pollak
DUNAJ, VI. VVallgasse 34.
Cena, lepa svetloba brea inštalacije in nevarnosti, Poraba l»/4 kr. na uro.  3911 13
-----alkalioaa kislbta
katera je kot zdravil 11 vrelec že več at° let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 54—1
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
Srodnla vSorajšnja temperatura:
male: —2*1°   — Padavina v
5 6 , nor-00
Umrli so v Ljubljani.
V deželni bolnic i: Dne 22 januarja: Ivan Svete, črevljar, 22 let. Nephritis ch.on. — Andrej Pajsar, dninar, 30 let. Jetika. — Ivan Janša, delavec, 62 let. Prsna vodenica. — Anton Slak, delavec, 37 let. Pljučnica.
Dne 23. januarja: Rudolf Chalupnik, sušilcev sin, 2 leti. Bronchitis capill.
Kristina Gregorčič naznanja vsem sorodnikom in prijateljem preža-lostno vest, da ji je njena iskreno ljubljena hčerka
Zdenka
po kratki, mučni bolezni v nežni starosti 2o mesecev umrla. 3s2
Litija, dne 25. januarja 1907.
Kristina Gregorčič.
(Brez posebnega naznanila.)
Zahvala.
Za nam povodom bridke izgube preljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Josipa Malensba
izražena sočutja ter mnogobrojno spremstvo nepozabnega|pokojnika k večnemu počitku se vsem najprisrČneje zahvaljujemo. 318
V Trebnjem, 24. januarja 1907.
Žalujoči ostali.
V Ljubljani 86 dobiva pri Mlhselu Kastnerju in Petru Lasnfk-u in v vseh lekarnah, večjih 6pecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Kuharica
srednjih let, izučeoa kuhanja vseh jedil kakor tudi v gospodinjstvu, želi vstopiti v službo h kakemu samostalne mu gospodu ali pa v župuisče, v mestu ali pa na deželi 32-1—1
Ponudbe   pod   „kuharica" na
unravništvo „Slov. Naroda".
Jutri, v nedeljo 27. Januarja
t restavraciji ji Levn"
mm umi
Začetek ob štirih popoldne.
Vstopnina pi*oMta.
Za obilui obisk se priporoča
326 1 Beti Kos.
trn večjo resUTraello ¥ Ljubljani m litejo:
1 domu kuharica 1 plačil, natakarica 1 podnatakarica.
Poizve se v apravniitvu „Slov. Naroda". — Nastop L februarja.
XTrsLc3.33.o dovoljena
le U let obstoječa Mjntarejda ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služet
G. FLUX
Gosposke ulice it 6 304
natakarico na račun, izvrsten zaaiužck, 2
gospodlnfl k 1 -5S gospodoma za zunaj, več kuharic in hišen za Gradec, Tirolsko, Trat, Zagreb, Reko itd itd., gostilničarja na račun za znano letovišče, žena mora znati dobro kuhati (z znanjem italijanščine).
Oglas.
Podpisano društvo išče izurjenega
trgovca
z mešanim blagom
ki bi prevzel tudi vodstvo gostilne v no vose zidanem ,Narodnem domu, v Buzetu v Istri. 320—1
Ponudbe naj se pošiljajo na „Buzet sko družtvo za štednju i zajmove" v Buzetu do konca februarja t. 1.
Uabilo
ua
315
Pogačarjev trg.
Razstavljeno  od  nedelje  27. januarja do vštete sobote 2. februarja 1907:
BELGIJA.
Zanimivi Antvverpen.
redni občni zbor
Posojilnice v Mariboru
reg. zadruge z omej poroštvom
ki se bode vršil
o nedeljo, 10. svečana 1907
ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni
s sledečim sporedom:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorništva. 8. Sklepanje o uporabi čist. dobička.
4. Volitev dveh Članov ravnateljstva.
5. Posvetovanje o dobrodelnih ukrepih povodom petindvajsetletnice.
6. Razni predlogi.
Maribor, dne 26. januarja 1907.
Ravnateljstvo.
325
V svrho proučevanja končnega, po blagajnikovem namestniku sestavljenega obračuna, se je sešel odbor za postavljenje Prešernovega spomenika 4. t. m. k svoji zadnji seji.
Odbor je odobril obračun in sklenil, naj se izkazani prebitek v znesku K 334*11 izroči mestni občini ljubljanski s prošnjo, naj ostane plodonosno naložen, ter naj se porabi z narastlimi obrestmi vred, — kadar nastane potreba, — za vzdržavanje Prešernovega spomenika. Odborovo delo je s tem končano, zato se razide. Kot zadnjo točko svojega poslovanja pa polaga javnosti še
račun
o dohodkih in stroških za Prešernov spomenik v Ljubljani.
Zap. I št. ■
Dohodki
1268 2436 3448 22898 23612 24301 742 416
1 Prostovoljni doneski od posameznih, društev, korporadj
itd................
2 Obresti od hranilnih vlog: a) Kmetske posojilnice knjižice št. 1541
Č) n n n
C) m
C) n n »
Mestne hranilnice „
e) »
f) n rt n
g) Kreditne banke „
1) poštne hranilnice.........
Zbirka pisateljskega podpornega društva:
a) knjižica Kmetske posojilnice št. 329 z vlogo
obresti od te vloge.......
bj knjižica Mestne hranilnice št. 2146 z vlogo .
obresti od te vloge.......
Skupilo za prolog ob Prešernovi stoletnici
5 mu lvan Resmanove pesmi .
6 Dohodek od inseratov na ograji ob spomeniku   . .
„       „ veselic v „Zvezdi" :
dne 15. julija 1903 .....
„   21.    , 1905 .....
8       Vstopnina na tribuno ob odkritju spomenikal .   ..
posamezno	skupaj	Zap.	Stroški	posamezno	skupaj
K h	K h	št.		K h	K h
808 58 2205 04 592 05 201 48 1688 17 30 '493 85 190 16 1045 20 10 34
39463 93
6580 88
1422 46 618 64 639 72 223 07
10152 10 ; 13221 23
2903 89 137 32
1876 46 589 50
2337333 320 -
75245 31
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
Zajec Ivan, nagrada za načrt........
„ za spomenik.........
Pregar Alojzij, nagrada za načrt.......
Kruppova livarna na Dunaju........
Vodnik Alojzij, kamenoseška dela......
Voznine od modelov in načrtov.......
Tisek Ivan Resmanovih pesmi........
Strošek ot> priliki razstave načrtov......
m       m      n    Prešernove stoletnice ....
Darilo Ernestini Jelovškovi.........
Tiskovine..............
Papir, poštne znamke, brzojavi itd.......
Vzidano ustanovno pismo z denarjem vred
Ograja za inserate okolo spomenika......
Strošek ob priliki odkritja spomenika s tribunami vred Razni stroški Prebitek
6001 22000
22600 — 400 — 20475 — 25302 96
203 68 148930
37 04 366 37 500 — 350 06 515 24
36 33 450
1981 22
204 — 334 11
75245 31
V Ljubljani, dne 24. januarja 1907. Rajko Peruftek, podpredsednik.
Andrej Senekovič, blag. namestnik.
Ivan Hribar, predsednik. dr. Josip Stare, blagajnik.
Fran Trdina, tajnik. dr. Maks Pire,   dr. Ivan Tavčar, odbornika.
Vajenca
poltenih starfiev sprejme v Špecerijsko trgovino Anton Straussgitl v Bovcn.
311-2
Izvelbana
prodajalka
Ponudbe pod  „ProdaJalka" na.
mpravn. „Slov. Naroda". 296—2
ki je stalno v Ljubljani, ieli dobivati hruo pri boljii rodbini.
Blagohotne ponudbe pod ,stalnOSt* na upravn  „JSlov. Naroda". 293—2
Osebni kredit za uradnike,
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društvana Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 31—7
z eno sobo,   kuhinjo   in   drvarnico se
odda na Tržaški cesti št. 45 za
majev termin. 297—2
se sprejmejo na hrano.
Prečne ulice št. 2, I. nadstr. desno. 2w 2
] Ura z verižico
1
9   2 kroni.
Zaradi nakupa velke množine ur razpošilja šleska eksportna trgovina prekrasno pozlačeno 36 urno precizijsko uro anke-lico z lepo verižico za samo 2 kroni, kakor tudi 3 letna garancija. Po povzetju razpošilja prusko - šleska razpošiljalnica C It. Jtiiiiulit«*. Krakov A -t. NB. Za neugajajoče denar nazaj.
U soboto, 26. januarja t. L
v Marčanovi gostilni
(pri Koruzniku)
na Rimski cesti št. 19 domača
plesna veselica.
Začetek ob 8. uri.     Vstop prost.
K mnogobrojnem obisku vabi
3. JYcarčan,
309 - 2 mesar in gostilničar.
Veleposestvo
v lepem trga na Spod. Štajerskem jft na prndflj,
Po8estvo meri 3S hektarov 92 arov in 19 m- in obstoji iz njiv, travnikov, gozdov 'in novozasajenega vinograda. Na njem se nahaja hiša tik župne cerkve, na kateri se izvršuje gostilniška in mesarska obrt že čez 80 let. Tik hiše je ledenica, živinski in svinjski hlev in kovaČnica. Ta poslopja so zidana in z opeko krita; zraven je tudi velik kozelc. Proda se vse skupaj ali tudi na kose.
Cena in vse natančneje se izve pri gosp. dr. Josipu Oeorgu, advokatu v Šmarju pri Jelšah. 323-1
SUKNA
Tvorni* ke cene-
In modno blaso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v JCtsmpotcti
na Češkem. 1 Vzorci franke.
914331
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulic« 6t«v. 12 „  ''""^ '""*°'
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Ustanovljena leta 1854,
priporoča slavnemu obČinstn in spoštovanim gostilničarjem Bvoje |V izborno
, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že vefi nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadam u EAPILOR st. 2. Povzroča da postaneio lasje dolgi In gosti, odstrani a praha} ln vsako kotno boleson na glavi.
Naročila uaj bi ni ga vsaka družina Imam premnogo zahvalnic in pri-znalnic. Stane poštnine prosto na  vsako   pošto  lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
6 6 7  PETER JURIŠIĆ
lekarnar o Pakracu 5tcv. 66 v Slavoniji.
poizvedovalnica pustna'
od c. kr. namestnlštva konce sij onlrani informacijski ln inkasnl zavod. Centrala na Dunaju, I, Renng. 6, lilijalka v Draždanah, VVallstr. 9.
Poizvedbe vseh vrst. Inkaso dvomljivih terjatev   Prospekti zastonj in franko
Nnvđ I ivprlh^ ■ posameznl vprasalni blanketi po nizkih enotnih * u v ou U€* ' cenah po vseh c. kr. tabacnlh trafikah. i
I
J%t»Jcerirf£t* vožnja v Aineritto.
z
t*
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna z=± pisarna =
_ Ameriko
1 v fijiibljani, kolodvorske ulice štev. 41.
?t—4
5
9 •1
9
>ajcenej*a vožnja v Ameriko.
n     Velika eksportna tvrdka^^
Franc Keber
LJubljana Dunojska cesta 12
Nikel. cil. rem. ara   2*65 gl.
Srebrna cil- rem. ura 3*85 gl.
14 kar. zlata ura 22 gl. Srebrna damska ura 4-50 gl. 14 kar. zlata ura 12 gl.
232-2
Vabilo
k
prvi veliki predpustm veselici
ki jo prirede ljubljanski obrtniki
no Svečnico, dne Z. februarja 1907
v veliki dvorani hotela „Union".
Svira vojaška godba c. in kr. peapolka Lepold II. kralj Belgijcev it. 27.
BMed odmorom : Kupleti, komični prizori s petjem in spremljevanjem klavirja. 1. »Kozel ni, osel ni, kakšna brna si pa Ti", Al. Sachs.       2. „Dinstman", Al. Sachs.
Začetek ob sedmih zvečer.
Vstopnina za gosp. 1 K 40 vin., za dame 1 K.  — Vabijo se tudi vsi
prijatelji obrtnega stanu.
Vstopnice  se  dobivajo v predprodaji pri g. Cudnu v Prešercovih ulicah in v
trafiki g. Soukala nasproti stolne cerkve.
Ho svidenje dne t februarja 1907 u vel. dvorani hotela ,Unlon'.
Veselico! odsek ljubljanskih obrtnikov.
351—1
Brivnica
v Ljubljani (z mesečnimi dohodki do 300 E) se zaradi   privatnih razmer proda ali Zameni z brivuico na de ieli. — Kje, pove upravcištvo „Slov.
Naroda
274 -3
70 seinjev lepih
bukovih tfruti
27 col oziroma 70 cm dolgih ima naprodaj ANTONIJA JAMAR v Škof Ji Loki št. 19. 312-1 Kolor je kupec, naj se oglasi tam.
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami, na zračnem krajn mesta, išče za mesec maj družina brez otrok.
Ponudbe na upravništvo „^lov. Naroda". 295—1
NT-
Ustanovljeno leta 1842.
V* iRKOJSLIKdRJd, SUKfiKJA $J
BR/1T/1 EBERLl
mm I 1/lBi MlkloSICeva cesta 3t. 6. *
/• IJUBUnnft, lgri5ke ulke J4 6 _
- Telefon št. 154.
-
-k
Dvorski trs $L 3
pod „Narodno kavarno".
Od 28. januarja do 3. februarja 190T;
Dru$o velezanimivo potovanje skozi Krasno dolino ,Ampezzo'.
V najem se da
kavarna
m
restavracija
s krasnim parkom in dvema igrali-ščema za tennis v ..Zdraviliškem domu" na Bledu. 310
Ponudbe »prejema komisija na Bledu.
Zdraviliška
Svetovni čudež!
250 kosov nakitja za 5 kron!
Prima švicarska patentna Roskopf iepna ura s pozlačeno oklepno verižico s 31etnim jamstvom, fin pisalnik, angleški štiridelni žepni nožek, prima cigaretna cevka c jantarjem, garnitura naprsnih, ovratniških in mansetnih gnmbov, 3° 0 zlata, fina kravatna iglasponar. kamenom, damskabroža, (novost), damska zapestnica, 144 prima jeklenih peres in še 10 > dragocenih, izbranih razglednic. Vseh
250 kosov z iepnouro stane samo 5 K.
Pošilja po povzetju ali denar naprej
D. KESSLER, Krakov št. 207.
NB Kdor vzame 2 zavitka, mu zastoni dodenem angleško britev ali 6 platnenih žepnih robcev ali pa 3 zobne ščetke. 299
Pozor gospodje ln mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo'izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše? sredstvo za rast brk, brade ln las, proti izpadanju brk ln las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje ln brke ^postanejo gosti ln dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako ^ drugo kotno bolezen glave.
Naroči .naj si ga vsaka družina. Imam mnogo prisnalnic in zahvalni*-. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K
Naročajte samo pri meni pod naslovom      I 4666 6
v
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko promogokopno družbo v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Pon-Ol.sana*a m mommmmmW$ v vedno
Jednakomerni, vse od avstrijskega drnfltva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tiskovne in odporne trdote dele« mtclkrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno sanjamo«
Priporočila in spričevala
rasnih oradov in najaio vite j 0 i h tvrđk so na razpolago.
Dunaj,
Centralni urad: I., lMKazimž^žanst:*?** s;
3449—19
o 9.
Št. 3430.
Razglas.
317—1
V smisla § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887, št. 22. dež. zak.) se javno naznanja, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve
v občinski svet sestavljeni in da se smejo od ponedeljka 28. dne januarja t. 1. v teka 14 dni v pisarni magistratnega svetnika Evgena Laha (Mestni trg Št. 27 desno pritličje) ob uradnih urah pregledavati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 24. januarja 1907.
7
Rahločutnim, vestnim materam!
Dandanes rabijo   pri otrokih    samo mazilo za otroke V 3314-1
„Babymira - creme"
namesto posipalnega prahu (štnpe). Učinek presenetljiv. Tudi je odraslim za odrto, posneto aji od pota razjedeno kožo toplo priporočati Dobiva se po vseh lekarnah. Škatljica Stane 60 Vin. po pošti pošilja 5 skatljic za K 3*20 franko izdelovalec:
H. BRODJOVIN, lekarnar, Zagreb 95.št.
Dražba vina
iz konkurza Kaiserjevega
v Ptuju na Spodnjem Štajerskem.
Dne 4. februarja 1907 se prične v Ptuju v konkurzu veletrgovine z vinom Fran Kaiser v Ptuju po tirmi „Anton Seifricza nasl. deln. druiba v Buda-Peštiu
prostovoljna javna dražba vina, spiritnoz, velikih sodov za zalogo in manjših sodov.
Cenilna vrednost 205.000 K. Vse to blago je spravljeno v 41 prostorih, kletih in skladiščih.
S tem se vabijo trgovci z vinom in drugi interesenti, ki bi hoteli kupiti večje množine, ker pride na dražbo več tisoč hektolitrov vina, — s pristavkom, da bo dražba trajala najbrž 8 delavnikov, vselej od 9. do 12. in od 2. do 5.
Dražbeni pogoji so taki, kakršni so na Štajerskem predpisani.
Mestni urad ptujski,
dne 27. januarja 1907.
J. Omigr,
župan.
Cisoretnl papir in cigaretne stročnice
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
1009 18
Ceno se proda dobro ohranjen
parni stroj
s Štirimi atmosferami pritiska.
Vprašanja na gosp. Karla Waltl ***ttn. sol
ff
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v SPUETU.
Stritarjevo ulico it 2.
OelnUku gin
mm%W%Wm>*lw%wwwt
Podružnica v CELOVCU. Houopvul ffonacl K
!21] priporoča k žrebanju dne l. februarja 1907
Turike srečke kurz E 169— glavni dobitek fra. 300.000.! Srečke laškega rud. križa K 49 — glavni dobitek
lir 15000. Promese na drž. srečko iz 1. 1860: cele 35 K, petinke 13 K, glavni dobitek K 600-000.
Vlogo na knjižice in tekoči ratan obrestuje od dne vloge do dne vsdiga po 47i %.
45
SVETOVNOSLAVNI
298-1
FERNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva;v-vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni it trgovini in v vsaki kavarni.
Krošnjarji-agenti
se proti visoki proviziji ali stalni plači iščejo takoj za prodaianje patent, predmeta. Ponudbe pod „A. E. 104« odpošuja Rafael a Wltlek Dnnai L Graben 28. 3615—17
Noben trgovec
naj ne knpi za novo leto 1908
IreUamii koledarjev _
g dokler si ni ogledal moje krasne g g       velikanske kolekcije. -
*        Posrečilo se mi je pridobiti «5, edino zastopstvo za jol. avstr. ^ 5" dežele od 288—4 9.
I prvih dveh 3^ | l svetov, tovarn g
Jg in imam vsled tega nele najlepše 2-jb in najinteresantnejše i temveč <
f tndi g
¥no]cene]se koledarje.?
až
e Kdor   si želi kolekcijo ogledati, p~ £ naj   mi blag. po dopisnici naz-"3   naniti na kar iste predložim.
" Iuon Bonac
■v Ulj ubijani,
P
e m
i
i
■s
Ik
S
•
mt
4»
X a 7
X
e •
•
>«
e
s
e
;
I
Zdaj ali pa nikoli!
Ta prodaja bode kmalu potekla!
Vsako blago moramo izpečati, predno mine pogodba Odločili smo se za trdno, da na vsak način odpravimo pojedine lepotičja naše zaloge s krasno blestečimi
Tudor demanti
i; •.iS
m
^dor trpi na padavici, krCin m dragih živC-nih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo z88tonj m pofitnine prosto razpošilja
prlv. Netiv*«iirii-Apotliela*
Frankfurt ta. ITI.      2514 24
Kdor
bi  I ISS
zemljišče
kfali^
kupčijo
vsake vrste! ~
rs.
"Ali// 3^
\VlJi
Najlepši posnetek na svetu.
Še dalje znižana cena.
Na izbiro imate razun tukaj naslikanih stvarij — dokler imamo še kaj blagaše tisoč drugih, pa ker nam zmanjkuje prostora, ni bilo mogoče vseh tukaj naslikati, namreč prstane, kravatne igle, broše, obeske, uhane, manietne gumbe
itd. s krasno blestečimi
TUDOR demanti
ki so tudi znanstveno preskušeni.
prej
TUDOR-ske demante
kroni
Sedaj in dokler le ka] Kron masa
pri nas
sssl Wiliai Bliieittal
v trgovini tvrke ANTON KRISPER
v LJubljani, Mestni trt *»■ 21.
Zunanja naročila se izvršujejo proti povzetju.
lT V. ^£&«e*r.
kakor tvornice, hiše,  vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice hotele, goatilnice, kmetska posestva rac
predal hitro in diskretno ali rad
najel nanju posojilo, naj ne le najprej zaupno obrne na prve vrste strokovne strogo reelno in
največje podjetje
(Internaz. Geschafts-Courlr) -
o Gradcu, Elisabethstrasse 6,
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrnke in po sosednih državah. Uradnik je takoj na mestn in če je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo.       63-1C
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
^MS,fuMlana
PredgSkolljO'ier?   ■ Stari; trg 4, ; Prešernove ulice* V ~
Varst. znamka : 81 dro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
3606- 20
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno , bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.;
po 80 h., K 1*40 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah  Pri   nakopa tega splo&no priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v fikatljicah z našo varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da je dobu orig. izdelek Dr. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. EliSčina c. 5 nova.
Kacpoiiljanje vsak dan
Fr. Čuden, urar In trgovec
▼ Ljubljani
samo nasproti frančiškanski cerkvi.j
Zlata 14 karat, ara, anker, bije četrtinke
in ure gld. 76"—. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95*— Sliki enaka, 80 gr v zlatu težka s trem močnimi pokrovi, bije minnte četrtinke in nre, kaže mesece, tedne, dni in Inno gld. 230 —. - Srebrne ure od gld. 3*60 naprej, nikfjaBte od gld. 2'&0 naprej.
Častiti 33. ženini In neveste!
Največja in najbogatejša zaloga lepih
zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske nre in bndilke, jako lepe, nove oblike. — Največja izbera namizne oprave, nastavkov najlepše oblike itd. iz pravega in kina srebra.
Vse po najniilih cenah.
Na zahtevo veliki  cenik s koledarjem, posebej še cenik za klnatrebro zastonj 154—4        in poštnine prosto.
Za obilni obisk se priporoča
Fr. Čuden
urar in trgovec na drobno  in debelo
v Ljubljani, samo nasproti frančiš. cerkva
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št. 8
(Reichova hiša,)
ae morajo ikrbno Taro« y»tl pred Tiako iie«u»tc<>
ker «e po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v selo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano pranko damače mamilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje ■»celjenje.
UJT K»z|»onIIJ» ata v«»k dan. ItM
1 cela pušica 70 v, 1/i puSice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po poŠti se pošiljajo 4 puSice, proti predplačilu 7 K 10 pušic poštnine prosto na vaako postajo avstro-ogrske monarhije.
Val deli embalaže Imalo »akonlto de« ponovano varatfeno inamko
—  C-Invnak zaloga —
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarn« ,,prl ernrm orlu"
b Praga      3352 10
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203
Zaloge f lekarnah Arstro-Ogrske,
V LJubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: O. Ploooll, U. pl. Trnk6czy, M. MardeUchlH-ger( J. Mayr.
ja «aze/n svoje
ĆIŽME SA
H
trt
pa noGu
CIO OAN POVODI 3$ HODATI BEZ
da su Ml
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o vspehn • uepremoČljive masti za nsnje m
4412—16
Prospekte pošilja
Glavna zaloga za Kranjsko:
FR. SZANTNER
1 iubliana, bellenburg. ul. 4.
Labornt. ph. Kubanyi u Slsku na Hroažkcm
Laborat. Kubanyi v Sisku.
Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljen, ker je to najboljše nepremoSljivo mazilo za nsDJe, kar jib poznam. Kamilo Morgan
lovski pisat« lif (častni preds. „kluba lovcev" na Dunaju).
^Ef^prO^fri^frd^frl^fr O^fr^^O^^O^^I^
Najboljše in najcenejše kurivo za peči so
velenjski salonski briketi
500 kosov K 7--, 1000 kosov K 13--
Iranko dostavljeno na dom. Za večji odjem ceneje. Edino prodajo sa Ejubljano in okolico ima
St. 8l C. Tauzher
290—2
v tjubljani, na Dunajski cesti.
Izdajatelj in) odgovorni urednik: Ras t o Pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"
RY^P
15