stev. 24 riha'a vsak c!an zjuraj, i udi oh nedeljah in praznikih. -Urednlibo: ulten sv. Fran^lika AgiSke^a .0. !. tu< s:r. D p'si nt\ se poši'ja o uieilniitvu. — Ne r. nkirana p;sm.i se ne pre« j^rrnio. rokopisi §e no vri!?« A - FMaiaUli inmljjo orn< u ed'iik Stften Godina. - Lastni ho i-ofC j lista „Edinost r sH tU sVcrne 1'dttiost. Itlefon Uiedniš!in uprave it v. 1i-57. -Varofnlna \ ?a ctlo leto tO K, pot leta 3h zavodov mm po Ml v.. t>e\jil v tekstu Istu do S vrsi :0 , vraka indoljna vrsts 3 K. Mati oglasi po fl viti. besed ti.i nanl pa 60 vin. Oj; ase spifjmia m-seratni odd.'lt>k Ed'nosi . Naročnina in rcklamacij« je poilijajo lfkl|U(no H pravi „Edino«!". Uprava in liii«raiii. ndde'ek se nahajata v ulici sv. Franiika As. ~ PoAu.niifan r».*tni UO.tM Ame-lkansko odposlanstvo na Koroškem. LJUBLJ"«NA, 21. Jan. Hiabrost m vztrajnost rabili Junakov p'j PoJrožt*'CH it* spremenila politični položaj na K-"roškem. Upi KoroSUih Nemcev in nem',ku!a'rjev, da za-sf iejo s svolimi četa.ni. oomnoženiini s četami, poslanimi jim m! Nemške Avstrije cclo Koroško, so se Izjalovili. Stali so naenkrat zagozdeni nrcd dva jugoslovanska tabora. enim v Velikovcti, drugim v Podrožč'cl. Svoje kočljivo stanje so Izrazili s tem, da so poslali naši vladi svojega nosredovalca s ponudbo za pognjatra o vojaških in upravnih razmerah na Koroškem. V Gradcu so se začela začetkom zadrvega tedna pogajan'a med ljubljansko in i koroško vlado. Dunajska vlada, koie čete so sc borile ob I strani koroških proti nam, je priznala zastopnikom ko-1 roške vlade upravičenost za pogajanje. Cel teden so se vršili v Gradcu razgovori, a koncem tedna so drsneli na mrtvo točko. Zdelo se je, da se pogajanja za vselej raz-bl-jeio in se zopet začnejo nadal'evatl sovra/nosii na Koroškem. Toda hipoma se je položaj izpremenil. Ameriško mirovno odposlanstvo, na čelu mu polkovnk Mih s In poročnik King. je posedlo vmes ter ponudilo svoje posredovanje. Z izrecnim zatrdilom, da bo. zaslišavšl s'o-vensko In nemško prebivalstvo na Koroškem, ukrenilo vse le začasno in da n'egove odločitve ne bodo prav j nič vplivale na odločitev pariškega mirovn^tra nosvrtn.l Mirovno ameriško odposlanstvo namerava ločiti Koroško v dva upravna dela, upoštevajoč pri delitvi žc sedaj narodnostne in zemljepisne razmere. Vme^nesa ozemlja ne mara ustvarjati, ker bi zamera pri razso'cvan'u sporov padla v vsakem slučaju na posredovalce. K(rrško vprašanje se je s tem popolnoma izpremenllo, V kcl'knr moremo mi. ki ne poznamo podrobnosti rogajanl in doseženih sklepov, le od daleč soditi novi položai, je sedaj potrebno to-le: Ko bo ameriško mirovno odposlanstvo zaradi delitve Koroške v dva upravna dela potovalo po deželi, da nakratko prouči narodnostne in zemljepisne razmere, je treba, da so naši Pud'e na«svojem mestu in da daje'o odposlanstvu točim in resnična noirsn 1a. [Vsaka vnemarnest in popustljivost v tem cziru bi bila Tisodenrlnrt. Dru.ra stvar se nrnrŠn na naš voh'škl položni. Ko-cšl e nemške čete. dobro oborožene in v a.'ene boja. si bodo iskaic novega polja za svoic delovanje. Najbližja pot jim bo na štajersko. Zato opozarjamo naše vojaške kroge pravočasno na to nevarnost, ponavljajoč po starih Iz ktištijah dobljeno Tesnico. da so Nemcu ravno takrat ne sne zaupati, kadar si mu dal roko v medsebojno spravo Polemika proti dr. Brejcu, ZAOREP. 21. lan. »Hrvat«, glasilo StarfevlĆeve strm-jfiv«, :r. »RlfoČ SH3x i i?et.. o w>v«-u predhodni1;.! Nar »dno \'a 'e na zberi ?.aup-.il:ov V. L. S, v katerem j' napai'el T|rvntso, čc da u'e dat t !o- eni H • otrtbnib ! fciv.il, četudi j-ilt ima v izobilju. Oba lista zavračata tal napad In pravita, da je Hrvatska v polni meri storila svojo dolžnost napram Sloveniji. Poljski vojaški ataše v Belgradu. ZAGR^P. 21. lan Poljski vc'aCi alaše podpolkovnik Kt>pccki je tc dni ot'pctov. I v Belgrad. Macedonla za Srl ilo. I EEI0r?\r> 22. Ji n. 'tuos'iv. Msk. urad ^oroča: 7a n-š-: (ifer!?.iv3 na s> lunski fronti, ko so naš? Č"te z junaškim navalom prebile bolgarske črte. so sc Macedrn-ci, šiloma vzeti v bolgarsko vojsko, trumoma predajali našim vojakom in nuicgi so z našlnrl četami nadal eval: borbo proti bolgarskim nasilnikom. Se^sj se vrača'o v svo:o osvobo'eno domovino cclo rni Macednnci, ki so penrei J?|veH na Bolgarskem, kier so v te:"kib in mučnih prilikah dobro poznali Holgare. Mnogi izmed nj'hovih prelšnjih pristašev se br 'Iko prito/uieio nad Bnlg: ri, zlasti zbog surovega in brezobzirnega obnašanja proti njim. Ukrajinci na Cgrfkem, STANISLAVOV. 21. lan. Ukrntfnskl tisk. urad noroČa:| Po^oč'lo gencalnega štaba z dne 10. januarja. Na vseh j frontah je ooložaj nelznremenjcn. Na Grškem so Ukrajinci zasedli Czapp in Batyn. I STANISLAVOV. 22. jati. Ukrajinski tisk. urad poroča:' Po Pobski brzo'avnl agenturi razširjena vest, da je b;-jo bila bitka pri Tamooolu, je popolnoma izm šljena. 'I u gre najbrže za dogodke, ki so se odigrali pred štirimi tedni . Boli med Pollaki in Nemci. POZNANJ, 2. jan. Glasom Cchoslov. tisk. urada poročajo poliski listi, da so pogajanja med Nemci in Poljaki prekinjena in da so se zopet začeli boji. Finančni polom v Budimpešti, BUDIMPEŠTA, 22. jan. Mestni magistrat Je z ozlrom na slabe finančne razmere sklenil, da ne bo več plačeval obresti inozemskih komunalnih posojil. Grad grola Andrassyja opustošen. BUDIMPEŠTA. 22. jan. Grad grofa Julija Andrassyja v I iszi so pred nekaj dnevi tolpe iz okoliških vasi popolnoma uplenile. Skoda znaša nad 8 milijonov kron. Opustošenih je 59 krasnih dvoran, umetnine so vse uničene. Grof Andrassv je izjavil, da gradu ne bo dal več popraviti in da sploh ne bo več prestopil praga tega gradu. Aleje Nemške Avstrije. DUNAJ, 22. lan. Duri. kor. urad poroča: Na mnoge proteste nemško-avstrijskega državnega urada za zunanje stvari zaradi zasecibc nemško-avstrijskega ozemlja no sosednih državah je dospel sedal po švedskem poslaniku odgovor angleške vlade. Angleška vlada je sporočila Švedskemu poslaniku v London, da bo vprašanje mej in območja Nemške Avstrije rešeno na mirovni konferenci. Do tedaj se morajo meje čchoslovaške republike skladati z zgodovinskimi mejami provindi Češke, Moravske in Avstrijske SIczije. Volitve v Nem£111. BEROLIN. 21. Jan. Volitve v Berolinu so se izvršile v miru. 7.a red je skrbelo 7 divizij vojaštva. Udeležilo se je volitev 80 do 90%. izid še ni znan. NAUliN. 21. jan. V nedeljo, dne 19. Januarja |e bilo v Berolinu popolnoma mirno, ako tudi je zanimanje za prve volitve v novi nemški republiki Izvabilo veliko množico na cesto. Ljudje so se takoj v vzornem redu razt'elili po brezštevilnih voliščih. Zaradi velike gneče vclilccv je moralo dopoldne pred vsakim voliščem čakati na stotine 1'udi po več ur, kar tc jim je zdelo, kakor stara navada iz vojne dobe, ko so se nastavljali pri pro- med Angleško, hrancosko in Rusijo glede Sirije in Male Azile. Avstralci pa se protivilo dogovoru, skleni'n un, v začetku vo ne z Japonsko, kateri te zagotovil Japonski Karolinške in MŽršalske otoke v Tihem occ .-u. Švicarski predsednik v Parizu. PARIZ, 22 jan. Predsednik Švicarske reoublike le po-setll predsednika francoske republike Polncarćja ki ga Je sprejel v Flizeju. Zvečer je posetil ministrskega predsednika Cemenceauia. General Dlaz v Parizu. PARIZ, 23. Jan. Včeraj dopoldne ob I0M5 Je dospel v Pariz vrhovni poveljnik italijanske vojske, general Dlaz Sprejeli so ga italijanski veleposlanik in drugI ttali anski dostojanstveniki, v imenu francoske vojske pa general Alby In pariški vojaški poveljnik. « PODLISTEK. Umor v $cra;cvu. ^ (Konec.) Ostane še Tlsza, ki se je v ogrski zbornid dne 9. julija 1914 takorekoč sam Izdal. Dober teden dni po sara'evskem dogodku sem se prlial iz Ljubljane na Dunaj. Na Slovenskem je bilo še vse v Črnih zastavah; ko |e vlak prineMal v nemške kralc. ni Wlo nikjer več žalne zastave. Na Dtiua u smo pa slišni!, kar smo vedeli žc popre!, da prestolonaslednik zadnja let,t svojega življenja »ni bil priljubljen«. Očitali so mu ver-fcko mišljenje, očitali zakon s Čehinjo, s čimer je prLsel brezdvonmo tudi v konflikt z dvorom. Koliko so ti špe-oiialnl dogodki, ki smo Jih skušali upisati, imeli oporo v krogih nemških in madžarskih nacijonalcev in svobodo-misclcev. tega ne moremo tu preiskovati. Nal sklenemo ta odstavek z resumejem, ki Je vanj konJenzlral dr. Žlbert svoja razmotrivanja: »Prestolonaslednik Je bil zvabljen v past in je padci kot Žrtva madžarske jugoslovanske politike.* • * • Sedai si predočeno br*.zprinjcrno "lobo 'n ^navšč'ino tistih, ki se Hm Je umor zgodil na veselic, pa so pričeli vo.no proti onim, na katere so zvalili svojo krivdo! Potek In konec vojne sta odgovarjala poštenosti začetka. • • • Mislim, dn le bilo teden dni pred dogodkom v Sara- lcvu. ko sva šla prelepo nedeljo z dr, Krekom na Lim-b'rsko goro. Govorila sva o ljudstvu v Avstri'1 In rekla, da ie pri nas med ljudstvom in v javni upravi še veliko poštenost! in da je v Avstriji dovolj moralne moči, da ozdravi. Oba sva stavila upanje na prestolonaslednika, norPatella Madžarov, moža, ki Je s svojo poroko dokazal. da ceni človeka no notraniosti in ne gleda na narodnost in dvorne predsodke. V njegovi vernosti sva videla poroštvo n'cgove značainosti. Misl i sem večkrat pozneic, da se le takrat tudi dr. Krek hudo motil — o sebi niti nc govorim. In vendar so avstrijski narodi res ozdraveli, ozdraveli veliko tcmeHI-teje, nego sva takrat mislila s Krekom. Bog vidi dalje nego ljudje. Tudi Franc Ferdinand Je pomagal k ozdravitvi. in sicer s svolo smrtlo veliko več. kakor če bi bil živel In bi sc bil trudil, ozdraviti z zunanllm zdravljenjem bolezen, ki je zahtevala operaebo. l)u citeira m tarčama 'c orlici vsakdo, kdor Je ooazo- Razgovor i mm ^rsk'm predkednčlom Proli e n. Dopisnik milanskega »Secola«, E. Lelli, poroča z datumom 19. t. in. svojemu listu o razgovoru z ministrskim predsednikom SMS, Stojanom Protičcm. Pripoveduje, da ga je Protič sprejel sedaj v drugo, a da mu Je obljubil tedaj, ko se je prvič poslovil od njega da gi sprejme zopet, rekoč: »Vrnite se čez teden dni'in pošljite nu svoja vprašanja pismeno.« In dopisnik pripoveduje sedaj: Vrnil sem se danes dopoldne. Predsednik, ki še nI popolnoma okreval oo lahni bolezni, zaradi katere je moral ostati nekoliko dni doma. me ie spre e! enako prijazno Pripomnil oa je takoj, da ne smatra za prikladno, da bi mi podal nove izjave. — Ekscelcnca. ali ste pre'ell mola druga vprašanja? — Da. prejel, toda.. — ie dostavil z nasmeškom — toda vprašanjem ni bil priložen izvod »Secola« z mojim prvim razgovorom. Dragi gospod, kadar prinesete list z onim razgovorom, tedaj .. pristanem na drugi razgovor. — Kar pomenja, — sem dostavil laz — prevedeno preprosto. da ne smatrate niti za koristno niti za prikladno val razmere v Avstriji v zadnjih letih: da je bil bolni mož ob Donav-i tako zrel za testament, da res ni najmanjšega vzroka za kako /alost. Nan so veliki lažnikl in hinavci prikrivali njegovo onemoglost, a v odločilnem trenutku |e bil mož tehtan in bil prelahek ... Dr. Zibertova knMžIca poda'n slike Iz časa nlegove bolezni in njegovih zadnlih ur. Knjižica bo potolažila vse, k. .e /..i^clu ta »iZKUba« nenadno, ker so bolnikovi lerobi trosili o n'egovcm »počutju- vedno napačne vesti iz sebičnih namenov, In se niso mogli hitro preorientirati. Zmota je deloma razumljiva: sa] e tisti veliki korespon-denčni urad. ki le Izdajal o bolniku ob Donavi tendenčne napačne bulIeHi*. imel dve ekspozituri celo v LJubljani. Cim bolj sc Je pomikala bolezen bolnikova proti katastrofi. tem boli so razni jerobi hiteli grabiti n egovo premoŽenj; avstrijski nadvolvodc in nllh soproge so pri tem kot najbllžli sorodniki pridno sodelovali, Knjižica bo vse dobromisleče spravila l danim položaiem in lih navdala z ntkaljenim vcseliem nad novimi razmerami In i podfetnostjo, na temelj h pravice In demokracije delatf na to. da sc bolezen bolnika ob Donavi ne preseli med njegove — smeloče se dediče. I, o. Stran IV vEDIIVOSr« flev. n. V Trstu, dne 24, ranuana i-m. v tem trenutku, da bi pojasnili nekatere svoie prejšnje [ 3. Nameščencem (uradnikom, delavcem, učlteljstvu) v izjave in mi podali nekatere nove, točnejše. Ekscelenca, j državni, občinski saižbi fo pri poobčinietrih podjetji ter oprostita mi preodkrito jasnost, toda dovolite mi, da javnih dobrodelnih zavodih, ki nimajo nad 12.000 K letne povem, da morete, kot časnikar, bolje od vsakogar dru- plaCe, potrdiio živilske izkaznice dotični uradni načelniki, sega razumeti gotove zapovedujoče potrebe razjasni- predstojniki zavodov in podjetij. Za nameščence teh ka- ne. Smatram, da nekatere točke prejšnjega razRovora nuino potrebujejo pojasnila. Minister je trdno odločen, da ne odgovori. Zdi se pa vendar, kakor bi se obotavljal za trenutek; toda samo trenutek. — Ne morem, — Je dejal, — povedal sem Vam že dovolj zadnjič. — In ravno okoli onega, kar ste ml 2e povedali, naj bi sc predvsem vrtel današnji razgovor. Minister nI upoiteval odgovora, meneč zaključiti razgovor. — Ekscclenca, — sem povzel, ne da bi mu dal časa za lo. — dovolite m? vsaj eno vprašanje. Kaj mislite o položaju z ozirom nad odnošaje med Italijo in Jugoslavijo? Mogoče je, da so preposejjanja na obeh straneh. Vsekakor so, ki mislijo, da je moncč res odkrit sporazum med obema deželama. — Morebiti. Če Italijani izpremene svoje postopanje. — Mislim, da nisem predrzen, če pripominjam, da bi I drugi narodi morali izpremenlti neka svoja prenesprav-liiva ravnanja. Ekscelenca, mislim, da bi ne bilo slabo, če bi se vendar enkrat ugotovile iasno in natančno meje ^pomeša vprašanja. Na kak temelj bi bilo treba postavili to vprašanje? Minister je odgovoril na vprašanje lo posredno. — Predvsem je treba, — je dejal, — da Italija odstopi 5ecolov« poroče.valec o. tem razgovoru. Iz jugoslovanskega sveta. Učltellstvo C/M šot. V prvj se ji višjega šolskega šolskega sveta, ki sc je vršil 17. t. m. v Ljubljani, jc Član L Jelene stavil predlog: Narodni vladi se predlaga, da prevzame zasebno učiteljstvo, ki službuje na zasebnih Ciril-Metodovo družbo. Glede prevzetia šol naj se pečala Ciril-Metodovo družbo. Glede prevzetja šl naj se počaka do sklepa mirovne konference. — Predlog je utemeljil :ako: Upravičenost do te zahteve se kaže v tem, da ie bilo to šolstvo že v preteklosli naše najizrazitejše narodno Šolstvo. Odpravijo naj se pa s tem tudi znaki kul-1 turnih krivic, ki jih le moral slovenski narod v preteklosti pod tujim jarmom prenašati. — Da javnost pričakuje tega koraka od Narodne vlade, jc razvidno že Iz tega, tla so v zadniem času skoro popolnoma izostali vsi prispevki Ciril-Metodovi družbi, češ, da bo itak prevzela sedaj vse Ciril-Metodovo šolstvo Narodna vlada, na kar je ravno v zadnjem času opozarjala Clril-Metodova družba v časopisju. — Ciril-Metodovi družbi ie zaradi tega padel razpoložljivi kapital na najnižjo stopnjo, tako da bo vodstvo primorano zaradi tega fzvafatl najmanj to posledico. da odpusti del svojega ličiteljstva iz službe. — Računati le na to. da se bo v vsakem slučaju priilcJilo to iičltellstvo-Narodu', vladi: _ tegorij ni treba potrdila bolniške blagajne, v kateri so morda vpisani. 4. Za državne, občinske ter javnih ali zasebnih zavodov in podjetij upokojence ali za rodbine vpoklicancev (in tako tudi za begunce in bivše internirance), ki še dobivajo podporo, potrdi živilske izkaznice oni blagajniški urad, kjer sc jim izplačujejo prejemki. 5. Za brezposelne osebe, ki ne dobivajo podpore za vpcklicance, begunce ali bivše internirance, potrdi izkaznice občinska posredovalnica za delo. 6. Vsem kategorijam se potrdi izkaznica na drugi strani. 7. Delodajalci in uradni načelniki, ki Imajo nalog, da potrd'jo izkaznice, se v slučaju, ako bi ne hoteli storiti tega ali da hi potrdili izkaznice osebam, ki po gornjih določbah niso upravičene, da bi dobivale živila po znižanih cenah, se kaznujejo z ječo do treh mesecev in globo od 700 do 1000 kron. f;e veljavni zakoni ne določajo šc višjih kkzni. Kdor bi pa neupravičeno iskal ali si pre-skrbel potrdilo, da bi«bil deležen pogodnosti v smislu te odredbe, se kaznuie z ječo do 6 mesecev in globo do 2000 kron. Trst, 22, januarja 1919. Gubernator: tenente generale ; i C. Petitti di Ror«to. 9 » 4 Okrajna bolniška hla?a)na In uradi, označeni pod 3, 4 in S sprejemajo živilske izkanice v potrdilo: danes. 24., za tiste, ki kupujejo tedenski odmerek v ponedeljek; v soboto, 25.. in nedeljo, 26. t. m., za one, ki kupujejo v torek; v ponedeljek, 27. in torek, 28. t, m., za one, ki kupujejo v sredo; v sredo, 29. t. m., za tiste, ki kupujejo v četrtek; v četrtek. 30. t. m., za tiste, ki kupuje!o v petek; v petek. 31. t. m., za one, ki niso mogli predložiti Izkaznic prejšnie dni. « » m Delavsko podporno društvo (Narodni dom, ul. Giorgio Galatti št. 20 in »Tržaško podporno In bialno društvo« ul. Carintia št. 39, potrjujeta svojim članom živilske izkaznice v uradnih urah. prvo pomoč in ga potem dal prepeljati v bolnišnico Revček se je zelo težko pobil in pretresli so se mu najbrž tudi možgani. V pijanosti. Snoči okoli 7 je bil poklican zdravnik rešilne postaje v ulico del Bosco št. 32, k:er je šestdeset-letna Eruesta Olivetti v popolni pijanosti padla po stopnicah tako nesrečno, da sc jc poškodovala zelo težko. Zdravnik ji je sicer podal prvo pomoč, toda nesrcčnica je pač morala imeti tako hude notranje poškodbe, da je kmalu nato izdihnila. Konji, ki so se splašlll, so v ul. Stazione podrli na tla kočijaža Josipa Zadnika. Obvezali so ga na rešilni postaji. Nesreče. Joslo Galič je v presti Inki padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Bruno Snidersich je skočit z voza v diru, padel ter se potolkel po obrazu in si poškodoval tudi levo oko. — Lucijo P., stanujočo v ul. lstituto št. 9. je mož »po nesreči« nekoliko preveč pobožal — Imel je v rokah palico —, da je morala priti na rešilno postajo, kjer so ji olajšali bolečine. DREVI OB 7*30 PREDAVANJE V »LJUDSKEM ODRU«. MALI OCsLASI Prninm br5ft Mc?rt°- Itfn!n le ,flk°i5tlrl nwww riUliUlll Pcndlcc di bcorcol« 3*ti. IJUJU s >be tudi lo'ene, vsaka j Lavien Ič. 3.64 eno posteljo, - Naslov pove 'n<--o.ld FdM sil.__ev® Prodam Fotograf nočno omarico. Bdvederc 2(.\ 1. 3 65|\'la dtlle I ost* bt* 10. ' 4( n-nrfl ffl v Oorlcl manji« I,I£ Ml D 0Ž'n\ Pr: rSJfltl SE v popoln ma dobretrl C** G vagonu, kupi stanu. Naslov p>ve ins. otid. 3-tnl atiu. ul. Scorzer a 8. 3248 Dcmace sresti. \ jt Akademski dom v po našem časopisju Liubitanl, Ker vkljub vsem noticam nekateri visokošolci še vedno ne znajo doposlati pravilno opremljenih prošenj, javlja tajništvo Akademskega društva, še enkrat sledeče: tisti, ki lioceio biti sprejeti v Akademski dom brezplačno, ali pro- Edinosti Globe v kronah. Vrhovno poveljništvo Italijanske vojske odreja: V ozemlju, zasedenem po kr. vojski, je denarne ka/.rtl, zagrožene v lirah, razumeti, da so zagrožene v kronali. Službeni znaki carinskih nameščencev. Gubcrni'ska oblast odreu, da dobe carinski nameščenci kot službeni znak deset centimetrov širok rdeč trak z zelenima črkama R. D. Tnk se nosi okoli rokava. Nadzorniki Imajo pod črkama dve srebtii osmerožarnl zvezdi, revidenti, oficiiali in asistenti pa po eno tako zvezdo. Poštni urad Trst 6, v ul. Ugo Eoscolo, bo od 1. februarja dalje odprt za občinstvo: ob delavnikih od 8 zjutraj do 7 zvečer, ob praznikih od 9 dop. do 1 pop., ob nedeljah pa od 9 do 12 dop. Denarne pošiljatve se bodo sprejemale ob delavnikih od 9 dop. do 6 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 11 dop. Predavanje v »Ljudskem odru«. Danes, v petek, se bo vršilo nadaljevanje predavanja zdravnika dr. J. Volavška ovelezanimlvem predmetu »jetikl in njeni profilaksi« In sicer v veliki dvoraniDelavskega doma v ul. Madonuina št, 15. Začetek ob 7.30 zvečer. Prepričani smo, da se u-delc/i predavanja vse ono mnogoštevilno občinstvo, ki je bilo navzoče pri prvem predavanju, in žnjimi gotovo tudi še marsikdo, ki je bil prvikrat zadržan. Vstopnina: za člane f.O vin., za nečlane 1 K, diiaki so prosti. Telovadno drštvo »Sokol« v Trstu. Danes ob treh popoldne se bo vfšila v kavarni Balkan odborova seja, katere naj se udeleže vsi odborniki. — Podstarosta. Svetolvansko pevsko društvo bo imelo v nedelio, 26. t. m., ob i pop. svoj redni občni zbor pri F. Subanu na Višavi. Na dnevnem redu bo pole« drugega tudi razgovor o razširjenju moškega in o ustanovitvi ženskega in mešanega zbora. Zato so vsi ljubitelii in vse ljubiteljice lepo slovanske pesmi dobro došli! — Odbor, ■ Kdo ve kal? Ce bi kdo vojnih ujetnikov, ki se vrača'o iz Ru^iie. kaj vedel o bivšem rojanskem učitelju Alojziju Spangcrju, ki se je skupno s Hermanom Ipavcem, tudi učiteljem v Rojanu. nahajal v vojnem ujetništvu v Arda-tovu v Rusiji, odkoder je pisal zadnjikrat 7. februarja leta 1917., se prosi, da sporoči na naslov: Celestina Pe-gan, AAiramar št. 12, pri Trstu. Izgubljeno, Pri prvi oredstavl ^Desetega brata« dne 16. t. m. se ie pozabil v predzadnji vrsti na levi svilnat dežnik, Najditelj se prosi, naj ga proti nagradi odda v u- za obielovaije ze nijttča. — Zglasitl se fe pri posestvu ,K nlg>ben*errt v Grl|mu štev. 238. PF&FF psmm Tmcu Stroj zu Šivanje in vezanje pravi npioski uz rci. Seidel & Neurnann in »Sirger4 G st & Gasscr. Hogata z:lo'f? vseh pj reb fcčm. Mehanična delavnica zh vsako popravljanje TVrdkn ustanovljena 1 ^878. FRANCJISCO B.:DNAR Trst, ubet C:unpa iilo D. Trst, ul. "arr em recehia 8 ima vel ko zalogo — m tvarnih pre uneiov. — Venci it porcelan^ in hise-rov, vezani 7, medeno 17. umetnih cve li s trabmi in na i«i, SI k« na pore la« liustib ]!or*,Ii spline, kđ ii '1. itil, Najnižje konic* renftne onn« f -i H ss^ a wt9iE kupuje po najviših ccn h dob^ornana urama in zlataina A. Poihj v Tistu, Barri.ra vucchia 3 Tečaj za rsjen e lii slskcnie zi laJfcti I odprt od 13. januarja 1!)I9 naprej. Pofasula in vpisovanja od S do 12 v ul. San Fran-c scj d' Assisi it. 4 (dru^e stopnice', n,. vt. 23. V. Rer.dIC. CZ D Zo^ozsfraunlK Cr. KraZek Tr;t - Corso 24 - I. n. - Trst. Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop. Ircztotto izdiranja zal, p'.oii:2ni2 Id umetni zoSj?. ZcBozgraunlR W J. § v Trstu, ti, lula M\i\ 11 veral ol, im Psa« , Izdiranje zobov brez bckčin. P omblranja - Umetni zobje. Umetni zobje. ti znižanemu plaCilu. na| pošljeio tajništvu Ak:idemskeKa društva prošnje s sledečimi prilogami: ubožnl list, matu-ritetno izpričevalo in če mogoče, tudi potrdilo o vpisu na zagrebško univerzo. Eventuclno tudi potrdilo o voja-