tl
fi
elovati z Mirne po vsej Evropi

■F
- ^
Ljudje vedno dosegamo več, kadar delamo z drugimi,
drugemu
kj^^ajo /Z^009
DOMA-KO d.0.0. MIRNA se ukvarja z zastopanjem različnih podjetij na slovenskem trgu in trgih bivše Jugo slavij e.
Njegova najbolj razširjena in v javnosti tudi najbolj poznana dejavnost j e zastopanje avstrijskega podjetja OPTIMO G.m.b.H.
’I	•	•	7	f .	~W Vi v. I
Podjetje OPTIMO, ki svoje blagovne znamke gradi že 55 let, je ena najmodernejših in tehnološko najrazvitejših proizvodenj posteljnih sistemov na s vetu. V več kot petdesetih različnih skupinah proizvodov znaša njihova letna proizvodnja preko 130.000 ležišč in 500.000 posteljnih vložkov. Je eden redkih v Evropi in na slovenskem trgu edini proizvajalec,ki nam ponuja posteljne sisteme vceloti in vseh materialih,ki se v zadnjih desetletjih uporabljajo za spanje. Tako se je Optimo dokopal do privilegija, da lahko kupcu ponudi številen izbor posteljnih sistemov,z njim pa tudi do odgovornosti do kupca,ki išče zase najboljše spalno udobje.
Glavnina proizvodnj e ležišč so izdelki iz lateksa in hladno valjanih pen.Priležiščihz vzmetmi daj ej o poudarek žičnim j edrom v žepkih. Svojo ponudbo so dopolnili še z vodnimi in zračnimi posteljami.
znamenju n, medsebojnega sodelovanjadn spoštovanja...
člani sveta KS Minic
1
vabilo
]ov KAo	^
ko	obisU
y^OWU
V	razstavnem salonu podjetja DOMA-KO d.o,o. MIRNA lahko preizkusite veliko posteljnih sistemov, a vseeno le manjši del Optimovega celotnega proizvodnega programa, Blagovna znamka OPTIMO Posteljni sistemi ponuja klasične vzmetnice, ležišča iz visokokakovostnih pen in lateksa. Pod drugimi blagovnimi znamkami pato avstrijsko podjetje ponuja še ostale najkakovostnejše izdelke za spanje. Eden tehjeOPTIMOAir, zračno ležišče najvišje kakovosti. Poleg vseh »trdih« materialov se lahko odločite tudi za nakup Optimove vodne postelje STILLWATER.
V podjetju DOMA-KO se lahko pohvalijo, da sta uporabnika vodna posteljetudi nosilca medalj iz Pekinga Sara Isakovič in Vasilij Žbogar. Krona vseh programov podjetja OPTIMO pa je blagovna znamka AUSTRO/FLEX, ki v sebi združuje najvišje trenutno veljavne standarde in vrhunsko tehnologijo na področju spanja, s prijetnim marketingom pa je zaokrožena v dopadljivo celoto.
Izdelki blagovnih znamk OPTIMO so rezultat sodelovanja podjetja Optimo z Ergonomskim inštitutom iz Munchna,
Optimo je tudi pomemben proizvajalec postelj prestižnih dizajnov.
Več o izdelkih OPTIMO si lahko ogledate na www. optimo-si.com.
Salon podjetja DOMA-KO d.o.o. Mirna je na sedežu podjetja na Glavni cesta 14, v »hiši nasprot' sonca«, novem poslovno kulturnem centru.
Vendar pa je dejavnost podjetja DOMAKO d.o.o.
MIRNA bolj usmerjena v veleprodajo, saj je samo v Sloveniji preko štirideset prodajnih mest, kjer se lahko odločite za nakup Optimovih posteljnih sistemov.
V	podjetju, ki zaposluje sedem ljudi, so dejavni tudi na področju plastike. Zastopajo podjetje Quinn Plastics v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori in Makedoniji. Podjetje Quinn Plastics je v lasti irske družbe Quinn Group in ima sedem proizvodnih enot v Evropi.
Podjetje Quinn Plastics je največji proizvajalec ekstrudiranih PMMA plošč v Evropi. Skupna proizvodnja obsega letno 75.000ton ekstrudiranih plošč iz različnih materialov. Proizvodni program obsega:
-	ekstrudirane PMMA plošče - protihrupne ograje, kupole, reklamna industrija
-	PC (polikarbonatne) plošče - kupole, zaščitne plošče pri strojih
-	SPC (strukturirane polikarbonatne) plošče - zunanji nadstreški,
strehe stadionov
-	SAN plošče-nadomestek stekla v industrijskih vratih
-	PS (polistirenske plošče)
-	vrata tuš kabin, zaščita pri slikah
-	HIPS plošče
-	CAST plošče oziroma lite PMMA plošče - svetlobne kupole, svetlobni trakovi.
Več o Quinn Plastics si lahko ogledate na www. quinn-plastics.com.
Del podjetja DOMA-KO d.o.o. MIRNAseukvarjatudi s prodajo termoplastičnih granulatov, saj sodelujejo s podjetjem BIESTERFELD INTEROWA, ki ima sedež na Dunaju. Kot predstavnik tega podjetja sodelujejo pri razvoju novih projektov in kot servis za dobavo ustreznih materialov slovenskim podjetjem v plastični panogi.
Osnovna dejavnost je podjetje DOMA-KO d.o.o. MIRNA pripeljala tudi do podjetja DEWERT, ki ga zastopa v vseh državah bivše Jugoslavije, DEWERT, ki je v lasti švicarskega koncerna, ima proizvodnjo v madžarskem Kecksmetu. Izdeluje električne motorje, ki se uporabljajo vsedežnih garniturah, bolniških in negovalnih posteljah in električnih posteljnih vložkih, pa tudi za različne izdelke, ki lajšajo življenje invalidom in negovalnemu osebju.
Podjetje DOMA-KO d.o.o. MIRNAje mlado podjetje, saj znaša povprečna starost zaposlenih 35,3 let. Zaposluje predvsem Mirnčane in okoličane, karje tudi cilj podjetja za prihodnja leta. Prisegajo na rek: »Misli globalno, deluj lokalno.« Za DOMA-KO d.o.o. MIRNA pa velja še geslo: »Delovati z Mirne po vsej Evropi«.
Krajan je informator, še toliko bolj sedaj, ko izhaja le trikrat letno. Zato objavljamo prvenstveno prispevke o dogodkih, ki so se v naši KS odvijali v času od ene do druge številke. Prostora nam zmanjkuje za aktualno pročanje; krajše literarne prispevke objavimo le. če ni dovolj ostalega gradiva.
Uredništvosi pridržuje pravico, da ne objavi vseh prispelih člankov.
VSE prav lepo vabimo, da svoje zapise o dogodkih posredujete na naš e-naslov: ks.mirna@siol.net. Za naslednjo številko, ki bo izšla spomladi, prispevke zbiramo predvidoma do 20. marca 2009.
Obtej priložnosti uredništvo Krajana vsem želi, da bisskupnimimočmiznali narediti korak naprej, da bi bilo naše sodelovanje še bolj plodno in misli še bolj jasne. Naši predsednici in članici uredniškega odbora pa ob njenem prav posebnem jubileju - sicer z malce zamude - želimo veliko ljudi, ki bi ji v njenih prizadevanjih za dobro KS Mirna znali stati ob strani, predvsem pa naj ji ne zmanjka volje, zdravja, potrpljenja in energije za vse nas. Bariča, vse dobro in lepo.
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna; odgovorna urednica: Bariča Kraljevski; glavna urednica: Petra Krnc; člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek,
Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic; prelom: Špes, NM;tisk: Kopo d.o.o., Mirna; naklada: 1300 izvodov. Glasilo izhaja po potrebi
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
7. redna seja Sveta KS Mirna je bila 27. 10. 2008
DNEVNI RED:
1.	Pregled zapisnika 6. redne in 1. izredne seje;
2.	Poročilo o cestnih delih;
3.	Učna gozdna in pohodna pot;
4.	Obnova doma Partizan, koča Debenec;
5.	Pomoč društvom;
6.	Prošnje.
Ktč. 1.
Predsednica je predlagala, da se na dnevni red vnese tudi dodatna točka Finančni plan za leto 2009/10, obravnavali bi ga po pregledu obeh zapisnikov.
Sklepa:
Člani Sveta KS so se strinjali s spremembo dnevnega reda in z realizacijo sklepov 6. redne seje.
Občinski svet ni sprejel rebalansa proračuna, zato je ta točka iz 1. izredne seje Sveta KS ostala nerealizirana.
Ktč.
Finančni plan
Predstavljen je bil okvirni finančni plan za leto 2009/10.
Povečati moramo postavke: za odkup zemljišč, komunalno in cestno infrastrukturo, pridobivanje idejnih načrtov, soglasij ter raznih gradbenih dovoljenj, sredstva za širitev pokopališča, krožišča pred vrtcem JR in ostalo infrastrukturo. Sredstva bodo usklajena s proračunom Občine Trebnje.
Sklep: Sprejeli smo okvirni finančni plan.
Ktč. 2.
Gradnja pločnikov na Fužine in Sv. Helena ter parkirišče so v teku in se bodo kmalu končala, kot tudi dela na varni poti od brvi do šole. Končana je preplastitev ceste na Trbincu. Manjka še ograja čez most v Podlogu pri ribniku pod gradom. Žal podjetje CGP zaradi prezasedenosti ne more sanirati vseh poškodb na lokalnih cestah, ki smo jih planirali zato leto.
Člani sveta so se strinjali, da se na začetku Jamske ulice izdela parkirni prostor in spoštuje zahteva DRSC po podaljšanju pločnika do mostička pri bazenu na Mirni in da se poveča parkirni prostor pri pokopališču Sv. Helena.
Ktč. 3.
Za učno gozdno in pohodno pot smo dali izdelati 15 tabel, Tone Kašič bo zanje naredil podstavke, kupili bomo plohe za izdelavo klopi. V Brodu bo treba popraviti mostiček.
Lastnike parcel ob tej poti smo prosili, da za boljšo prehodnost obsekajo veje dreves in grmičevja.
Ktč. 4.
V domu Partizan smo letos zamenjali peč, naročeni so tudi stoli in zamenjava parketa.
Pred zimo je potrebna začasna sanacija
strehe, kjer prepušča.
V	planu za leto 2009 pa je načrtovano celotno prekritje strehe, menjava parketa in ograditev igrišča.
Koča na Debencu je končana, izbran je najemnik, ni pa sklenjena pogodba med občino in najemnikom ter društvom Partizan,
K tč. 5.
Komisija za razdelitev sredstev je zasedala in razdelila planirana sredstva posameznim društvom in organizacijam.
Sklep:
Svet KS seje strinjal z razdelitvijo sredstev za pomoč društvom in potrdil zapisnik komisije.
Ktč. 6.
Ugodili smo vlogi policijskega sindikata za oglas v publikaciji DROGE.
Odobrili smo vlogo za nabavo peska za cesto na KRIŽU.
V	plan za leto 2009 bomo dali prošnjo krajanov Gomile za postavitev hidranta in omarice z opremo.
Vsi sklepi 7. redne seje so bili sprejeti z dvanajst glasovi ZA.
8. redna seja Sveta KS Mirna je bila 11.12. 2008
DNEVNI RED:
1.	Pregled zapisnika 7. seje;
2.	Zimska služba;
3.	Dedek Mraz;
4.	Plan za širitev pokopališča;
5.	Prošnje (balinišče, občinski orkester, Svenšek, smerokazi, ugovor na mnenje Zavoda za kulturne dediščine, informacija o koči Debenec...)
Ktč. 1.
Pregledali smo zapisnik 7. redne seje sveta KS in realizacijo sklepovter ga brez pripomb soglasno sprejeli.
Ktč. 2.
SKLEP: Zimsko službo bo tudi letošnjo zimo opravljala Komunala, CGP in domači traktoristi, s katerimi moramo skleniti nove pogodbe.
Cena pluženja je 25 EUR na uro, cena pluženja in posipanja pa 30 EUR na uro.
Ktč. 3
Dedek Mraz bo letos 27.12, vdomu Partizan obiskal 123 otrok v starosti od enega do pet let.
Občina bo za obdaritev prispevala 17 EUR, prav toliko bi prispevala KS. Javni sklad za kulturo Trebnje bo poskrbel za program. Prireditev bo ob 15.30 za otroke oddaljenih vasi, ob 17 uri pa za otroke z Mirne in bližnje okolice.
SKLEPI:
Člani Sveta se strinjamo z višino prispevka za obdaritev predšolskih otrok.
Na Silvestrovo bo za krajane organiziran tradicionalen pohod na grad, kjer bomo poskrbeli za toplo pijačo, žal pa zaradi strogih predpisov letos ne bo ognjemeta.
Prireditev Vesel sem Mirnčan bovsoboto, 13.12., ob 18. uri v dvorani OŠ Mirna.
K tč. 4
Informacijo o širitvi pokopališča je podal D. Skerbiš. V načrtu idejne osnove za širitev je predvidenih 33 klasičnih in 84 žarnih grobov, prostor za posip pepela in klopi.
SKLEP: Člani Sveta se strinjamo, da se v osnovi predvidi še 15 klasičnih grobov na račun zmanjšanja prostora predvidenega za žarne pokope. Planirati je treba še vodo in razsvetljavo.
Ktč. 5. Pregled prošenj:
SKLEPI:
DU Mirna bomo odgovorili, da je balinišče načrtovano v idejnem načrtu Športni park Mirna, ki ga bomo poskušali urediti že v letu 2009.
Strelska sekcija DU Mirna se bo preselila v prostore nekdanje knjižnice vdomu Partizan.
Občinskemu pihalnemu orkestru bomo nakazali finančno pomoč v letu 2009.
G. Svenšku je bilo že sporočeno, kako morajo potekati postopki za asfaltiranje ceste. Prošnjo bo moral dopolniti skladno z njimi.
DROTU bomo za nastope slovenskega orkestra ob novem letu nakazali pomoč v naslednjem letu.
Zavodu za kulturno dediščino Novo mesto bomo poslali pritožbo glede negativnega odgovora na prošnjo za pokritje brvi pri mostu.
Ker na razpis za najemnika koče Debenec ni bilo prijav, bomo razpis ponovili.
Vsi sklepi 8. seje so bili sprejeti z 12 glasovi ZA! OPRAVIČILO
Računalniški škratje nekje na potepu po svetovnem spletu izgubil odgovore na po elektronski pošti poslana vprašanja, tako da obljubljenega pogovora s prejemnikom občinskega priznanja, Jožetom Mandljem, v tej številki še ne moremo objaviti.
Hvala za razumevanje!
Ljudmila Leskovšek Justina Abina Jožef Šepic Marko Borštnar Roman Tratar
december 2008 • Krajan
POROČILO O DELU KS V LETU 2008
Spoštovani sokrajani,
leto je skoraj pri koncu. Ni bilo tako stresno kot na vladi, pa vendar dovolj, da si bomo oddahnili, ko ga bo konec.
Že utečena praksa med nami je, da raje grajamo, kot hvalimo, zato si ga bomo zapomnili po mnogih upravičenih in nepotrebnih kritikah - je pač najlaže udariti po tistem, ki je bil dovolj nor, da si je nakopal zastonjkarsko delo za druge. Pri nas je navada, da se pritožbe stekajo na KS, pa če jo zadevajo ali ne, Pa vendarje bilo vmes tudi nekaj pohval, na katere smo se oprli, kadar nas je že prevzemalo malodušje. Smo sijih zaslužili? Mogoče pa le vsaj kakšno.
Razdelili smo sredstva, ki smo jih krajani vlagali v telefonijo in nam jih je kljub pomanjkljivi dokumentaciji uspelo pridobiti. Marsikatere grenke smo bili deležni, ko pa smo primerjati naše dosežke s sosednjimi KS, nam je odleglo. Tudi nekaj napak se je zgodilo, a delo gradbenih odborov je tako oddaljeno, da je bilo le težko priti do seznamov resničnih upravičencev, saj so se naslovi spreminjali, še živeči predsedniki pa so s popravki povzročali nove in nove zadrege.
Tisti, ki ne hodite po naši KS z zavezanimi očmi, ste gotovo opazili...
Občina je poskrbela za izgradnjo cestno železniškega prehoda vsodelovanjuzdrža-vo. Dela so se zavlekla za nekaj mesecev, čeprav bi morala biti po prvotnih načrtih končana do krajevnega praznika. A 11.11. smo vendar dočakali zadnji tehnični prevzem in varno vožnjo preko železniškega prehoda v Zapužah. Upamo, da ni naključje, da bi morali verjetno v bodoče za krajevni praznik razglasiti martinovo, kot je predlagal duhoviti krajan.
Država je zgradila most pod Migolico. Sicer iep objekt ima še nekaj napak, na katere smo opozorili in toplo upamo, da bodo odpravljene, Most v Sotli je zgrajen in do sedaj so dela tekla po načrtu. 20.11. so cesto asfaltirali, a semaforji bodo usmerjali promet še približno mesec dni, da bodo dokončana zemeljska dela. Obžalujemo, da ni bilo mogoče zgraditi pločnika do Roj II., saj se bo nivo ceste, ki bo sanirana v prihodnjih letih, spremenil - začasna rešitev bo pločnik v makadamski izvedbi.
In KS Mirna?
Naše investicije so preplastitev ceste Kremen-Trbinc ob soudeležbi krajanov, izgradnja pločnika do Sv. Helene s povečanim parkiriščem, pločnik od Mirne do Fužin z razširitvijo priključka z Jamske ulice in varna pot od lesene brvi ob mostu mimo šole do pošte. Vse te poti bodo opremljene z javno razsvetljavo in imajo en sam namen - povečati varnost pešcev v prometu in sprehajal-
cem omogočiti neovirano hojo.
Zaradi obremenjenosti CGP se bodo zavlekla asfalterska dela in predvsem popravila na naših cestah.
Nabavili smo več cestnih ogledal in poskrbeli za krajevne table na Cirniku in na Škrjančah.
Na večino makadamskih cest smo navozili gramoz.
Obnovili smo ograjo na mostu v Podlogu.
Za ceste, ki so v pristojnosti občine, je bilo dogovorjeno dokončanje preplastitve v Volčjih Njivah, delna sanacija na Brezovici in na cesti Mirna-Stan-Debenec, postavitev zaščitne ograje na klancu proti Cirniku, v naslednjih dveh letih pa postopna sanacija prav tega močno poškodovanega cestišča.
V domu Partizan bomo zamenjali parket, stole in peč za centralno kurjavo, za naslednje leto pa smo prihranili največjo investicijo - popravilo strehe. Morda bomo na ta način privabili na vse bolj številne prireditve večje število obiskovalcev. Pogrešali smo domačine tudi na tako pomembnih prireditvah, kot sta bili60-letnica PGD Volčje Njive in 100-letnica PGD Mirna.
Ribiči Pododbora Mirna so se izkazali pri urejanju ribnika pod gradom, Naj bo žalovanje nekaterih pasivnih domačinov za nekdanjim bazenom še tako močno, morajo ob ogledu urejene idile priznati, da je bila rešitev v sedanjih razmerah najboljša. Živahno dogajanje ob ribniku kaže, da smo ljubitelji narave.
Učno gozdno in pohodno potSpeča lepotica smo opremili s smerokazi, v naslednjem letu pa bomo poskrbeli še za zloženke, ki bodo pohodnike opozarjale na posamezne značilnosti ob poti in ob pomoči Zavoda za gozdove za opremo krajše učne poti.
Koča Debenec je kljub številnim zapletom zaživela. Čakamo še na pogodbo med občino in Društvom Partizan, da bi lahko začrtali nadaljnje aktivnosti za razvoj športno rekreacijskega centra.
Na Rojah IVje izdelana kanalizacija, a parcele še vedno niso komunalno urejene, kar nas zelo žalosti, saj Mirnčani še vedno čakamo na možnost individualnih gradenj.
Kljub številnim prizadevanjem ostaja še vedno nerešena industrijsko poslovna cona, pa parkirišča za kamione, obvoznica...
Smo pa bili uspešnejši pri reševanju vo-dooskrbe. Pripomogli smo k nabavi črpalk za vodovoda Debenec in Trbinc, pridobili podatke o uporabnikih za vrtino Sojenice, še naprej pa si bomo prizadevali, da dobi ustrezno vodo Praprotnica, saj je trenutno stanje nerazumljivo za naše tisočletje. Na priključitev na javni vodovod čakata vasi Sevnica in Škrjanče, kjer so dela že opravljena, v naslednjem letu pa je na vrsti izgradnja vodohrana v Gorenjski Gori, ki je
bil predviden že kot druga faza vodovoda Gorenja vas. Pri gradnji vodovoda smo pomagali krajanom Migolice.
Zaselek v Sotli je dobil zagotovljeno požarno vodo, Škrjanče pa smo opremili z nadzemnima hidrantoma.
Širitev pokopališča je končno pred vrati - prekopati se je bilo treba skozi goro dovoljenj in soglasij. Naslednje leto pa bo šlo zares.
Utrip kraja določa tudi delovanje številnih društev, ki smo jim pomagali, kolikor se je dalo. Veseli smo vsakega njihovega uspeha.
Ne moremo pa spremeniti miselnosti, da je vse, kar se dogaja v naši KS, stvar vseh nas in ne le sveta KS ali občinskih svetnikov.
In čisto na koncu: iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli, da so uspešno stekla številna dela.
Bariča Kraljevski
Smeh je pol zdravja
Kultumo-umetniško društvo Klas Mirna, trebanjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Trebnje so skupaj pripravili dva večera pod skupnim naslovom Smeh je pol zdravja. Oba smo umestili v teden preden se mošt spremeni v vino in tako na svojevrsten način dodali svoj kamenček v mozaik obujanja starih običajev,
Prvi večerje bil na prvi torek v novembru v Trebnjem. Gostje so bili: izvrstni zgodbar Stane Peček, zbiralec in zapisovalec anekdot z Dolenjske, Slavko Doki, in nekdanji gospodarstvenik, sedaj pa kulturnik, Anton Kotar. Gostje so s pripovedovanjem nasmejali zbrano občinstvo, za pesem, ki ob družabnih večerih ne more manjkati, pa je poskrbel Ženski pevski zbor Zimzelen z Mirne, ki ga vodi Stane Peček. Z gosti se je pogovarjala Petra Krnc.
Drugi večerje bil takoj v četrtek v Gostilni Javornik. V sosednjo občino smo šli, da bi občini povezali in pokazali, da za smeh in dobro voljo ovir ni. Gosta sta bila Slavko Dokl in Stane Peček, ki je s seboj pripeljal še Moški pevski zbor KUD Emil Adamič, ki je večeru dodal še kanček več veselja in spontanosti. Z gostoma seje pogovarjala Simona Koščak.
KUD KUS
f
Zasnežena graščina
I
Na zasneženem hribu nad vasjo, v zasneženem hribu pod goro. Snežno pobeljen in z belo odejo pokrit.
V tistem snežnem hribu nad vasjo, ki leži pod tisto goro, naš grad je skrit.
Gorazd Gorenc


Spet pri županu ...
Tudi pred izdajo zadnje letošnje številke Krajana sem se oglasila pri trebanjskem županu Alojziju Kastelicu, kije kot običajno nekaj besed namenil aktualnemu (ne)dogajanju na Mirni, kije povezanozobčinskim proračunom oziroma z aktivnostmi občinske uprave...
SOTLA - Rekonstrukcija mostu v Sotli in ceste v bližini se bliža koncu. Pločnika ne bo do križišča za Roje, ker načrtujejo rekonstrukcijo tega križišča. So pa ob cesti postavili razširjeno pohodno površino, ki bo bolj varna od prejšnje bankine.

CESTNO ŽELEZNIŠKI PREHOD - Cestno-železniški prehod na Mirni ima končno vsa potrebna dovoljenja, tako za cestno kot tudi za železniško infrastrukturo. Potem ko so ga marca začeli graditi in se je vmes zapletlo z odvodnjavanjem, so prehod prejšnji mesec le odprli za promet. Dober milijon evrovvredna investicija je tako »pomagala rešiti problem podtalnih voda, kar bo pozitivno vplivalo tudi na samo industrijsko cono,« meni župan.
Ijenje, ki jetudi izhodišče za naložbe zasebnih investitorjev, naj bi bilo izdano prihodnje leto. »Letos smo izvedli geodetske meritve, kar pomeni, da bo v naslednjem letu občina lahko odkupila zemljišča za javno infrastrukturo,« pojasnjuje župan,
NOVI BLOKI - Na prostoru, kjer naj bi zrasli novi bloki, so naredili zazidalni preizkus. V prvi fazi naj bi zgradili tri bloke, investitorja pa bodo iskali prihodnje leto z razpisom. Župan Kastelic ugotavlja, da se trenutno investicije sicer ustavljajo, apoudarja.daje povpraševanja dovolj in da bi bloke pogumen gradbenik ob ustrezni podpori bank lahko zgradil, Gradili naj bi t.i. vila bloke, ki so nižji in naj ne bi motili razgleda in pogleda prebivalcev na Sokolski ulici. Kot možnost pa Kastelic navajatudi gradnjo neprofitnih stanovanj. V vsakem primeru se Mirni obeta okoli 60 novih stanovanj -točna številka bo znana, ko bo izbran investitor in predstavljen konkreten projekt.
ROJE IV- »Tukaj se moram opravičit, da tisti razpis za preostalo infrastrukturo, ki smo ga obljubljali, ni bil izpeljan,« je pogovor o novem stanovanjskem delu na Mirni začel župan. Kotje
INDUSTRIJSKA CONA - Za industrijsko cono je sprejet občinski podrobni prostorski načrt, kar pomeni, daje prostorsko urejena. Za pridobitev potrebne dokumentacije za PGD in PZI bo poskrbelo podjetje GPI, Gradbeno dovo-
znano.je kanalizacija narejena, ostala infrastruktura pa čaka in je po besedah župana ena od ključnih nalog prihodnjega - še nesprejetega - proračuna.
POKOPALIŠČE - »Kolikor sem jaz seznanjen, so dana soglasja k načrtovani minimalni širitvi,« pravi župan Kastelic. In za katera soglasja gre? Območje pokopališča je na vodovarstvenem območju, hkrati pa je grič pri pokopališču, imenovan Gradec, pravzaprav nekaj edinstvenega v Sloveniji. Gre namreč za pomembno arheološko najdišče, za ostanke višinskega eneolitskega naselja. (Kakšno besedo več o tem skritem zakladu lahko pričakujete v naslednji številki Krajana.)
Sicer pa novi prostorski akti predvidevajo, da naj bi bilo novo pokopališče z mrliško vežico med novim pločnikom in železniško progo, s čimer bi dolgoročno prostorsko rešili ta problem,
OBČINSKE CESTE - Preplastitve občinskih cest potekajo po rednem letnem načrtu, pravi župan, Popravila pa sicertečejo etapno, V
Krajevni skupnosti Mirna so v zadnjem času določili, da dobi Cirnik 50 metrov zaščitne ograje in - tako kot Škrjanče - tudi novo krajevno tablo.
V kratkem je predvidena delna sanacija tudi na cestah na Debencu, spomladi pa naj bi preplastili tudi cesto od novega cestno-že-lezniškega prehoda do pokopališča.
OBVOZNICA - Po dolgih letih mirovanja je narejena recenzija idejne študije obvoznice pri Mirni. Izhodišča za nadaljnje načrtovanje so tako potrjena in začeli se bodo vsi potrebni postopki, da bo obvoznica, ki jo naš kraj potrebuje, morda le zaživela.
KOČA NA DEBENCU - Z upravljalsko pogodbo je občina upravljanje prenesla na društvo Partizan, v novih prostorskih planih pa je vrisan tudi želeni razgledni stolp in možne rekreativne površine. Kastelic meni, da bi morali tudi Mirnčani obiskati kočo in izkoristiti čim več potencialov, kijih ima - po njegovih besedah je namreč pripravljena na sprejem večjega števila gostov, tudi pozimi.
PROSTORSKI PLAN - Vzačetku prihodnjega leta, kot pravi Kastelic predvidoma januarja ali februarja, bojavna razgrnitev novih prostorskih načrtov. Župan pojasnjuje, da so na Mirni, ki je drugi center občine, posebej prisluhnili predlogom in so v veliki meri sprostili zemljišča, takoda naj bi širitev kraja potekalavtrehsme-reh. »Tako da se tukaj ni bat, da v prihodnje ne bi bilo dovolj zazidljive zemlje, ko bo plan sprejet,« tolaži Kastelic.
Ob koncu pogovora je župan še enkrat poudaril dobro sodelovanje z vodstvom krajevne skupnosti pri iskanju optimalnih rešitev predvsem za kraj, pri čemer odločilno vlogo igra predsednica sveta KS Mirna Bariča Kraljevski.
Petra KRNC
KRAJI NASE KS V SLIKI IN BESEDI
PRAPROTNICA
MIGOLICA
Praprotnica leži južno od Mirne na obrobju Mirnske doline na nadmorski višini 380m.
Razprostira se na podolgovatem slemenu med potokom Zabrščica v vznožju slemena in grapo na jugu. Nadaljuje se vzaselek Goli Vrh.
Relief je rečno - denudacijskega značaja, kar se vidi po vzpetinah z Golega Vrha do Stare Gore.
Naravno rastlinstvo predstavlja predvsem bukevz belkasto bekico in preddinarski bukov gozd. Na slemenu je gozd močno izkrčen. Ljudje so si uredili polja, kjer pridelujejo krmne rastline in travo,
V	preteklosti je bila živinoreja najpomembnejša gospodarska panoga poleg vinogradništva. V zadnjih letih je vinogradništvo vodilna kmetijska panoga. Ljudje so si našli delo v dolini-na Mirni, vTrebnjem, čelov Novem mestu in Ljubljani, kamor dnevno emigrirajo.
V	Praprotnici ima 30 prebivalcev stalno prebivališče. V zadnjih petih letih so se v vikende priselili številni prebivalci, vendar pogosto samo začasno (med vikendi oziroma dopusti). Naselje seje vzadnjih 10 letih močno obnovilo - številne novogradnje.
Viri in literatura:
-	Topole, M, 1998, Mirnska dolina, Regionalna geografija porečja Mirne, ZRC SAZU, Ljubljana
-	Interaktivni atlas Slovenije
-	Bevc, U, in... 2006, V objemu Temenice in Mirna, Občina Trebnje
-	Marinčič, A, 2002, Prsti in njihova raba v Občini Trebnje, diplomsko delo, Maribor
Migolica leži na pobočju ob cesti Mirna - Gabrovka v makroregiji Alpska Slovenija in na obrobju mezoregije Posavsko hribovje na nadmorski višini 31 Om.
Prevladujefluviokraški relief. Ponekod vzelo majhnem obsegu najdemo drobne kraške oblike, ki spominjajo na vrtače. Nakloni površja so razmeroma veliki, zato beležimo letno velike izgube prsti - erozija.
Prevladujejo rjave in ogljene prsti.
Naravno rastlinstvo: preddinarski bukov gozd in bukev z belkasto bekico.Gozd so ljudje izkrčili in uredili polja, kjer pridelujejo krompir in druge krmne rastline. Pomembno jetudi vinogradništvo.
Stalno prebivališče ima vMigolici 70 ljudi. Naselje ima videz razloženega naselja zgručastim jedrom. Število priseljencev narašča. Kmetijstvo že dolgo ni več vodilna gospodarska panoga, Prebivalci so vglavnem zaposleni v večjih krajih Občine Trebnje in Ljubljani ter Novem mestu.
DROBNE
Večina naših mladih se zbira na dveh koncih Mirne -pri domu Partizan in v nekdanji Ljudski tehniki. Tiste prve smo že večkrat omenjali, največ zato, ker so močno sprti s pojmovanji odraslih o urejenosti kraja, Bomo morali res z ograjo zapreti dohod do doma in igrišča pred njim?
A našo pozornost in pohvalo si je v teh dneh prislužila tista druga skupina iz Ljudske tehnike, ki je pregradila pešpot med bloki in Preventom in z nje pospravljala za drugimi Bravo, mladi, računajte na nas.
Morda pa bi tisti izpred Partizana namesto steklenic raje vzeli v roke kose, po katerih kliče visoka trava ob cesti.
Nismo odkrili, kdo med krajani trpi tolikšnje pomanjkanje, da mora vreče za smeti, ki jih zaradi lažjega praznjenja položimo v številne koše na Mirni, jemati kar iz teh posod,
Vabimo ga, da se oglasi na sedežu KS - pri nas jih imamo vedno na zalogi in mu jih bomo rade volje nekaj odstopili.
Plakatiranju je namenjenih kar nekaj prostorov, ki jih najpogosteje zapolnijo povabila na razne zabave in koncerte. Vse lepo in prav, a plakate je treba za seboj
Lipo so obrezali, dobila je novo podobo, ne uničimo je s pripenjanjem plakatov na njeno staro deblo.
tudi pospraviti.
Opozarjamo vse, ki tega ne bodo storili, da jih bomo odslej predčasno umaknili mi, saj so med pre-krškarji eni in isti lastniki lokalov, lahko pa si izmislimo tudi kako novo ceno za podobne storitve.
Zažiganje smeti v urbanem naselju, kot je Mirna, res ni na mestu, saj urejena deponija v Globokem sprejme vse odpadke. Menda ne bomo zastrupljali sebe in svojih sosedov, če lahko kulturno uredimo problem. Mi verjetno ne bomo dočakali ekološke katastrofe, jo bodo pa morda naši otroci.
Park pri spomeniku na Rojah je priljubljeno sprehajališče. Temuje zemljišče tudi namenjeno, ne moremo pa navaditi lastnikov psov, da bi ravnali skladno s predpisi. Ne obtožujemo kužkov.
Po novem letu bomo na pokopališču postavili dva kontejnerja za sveče, saj smodolžni ločevati odpadke, Krajanežezdaj prosimo, dajuzačnejo uporabljati takoj, ko bosta na mestu, kajti ostanki sveč niso niti približnotako neškodljivi, kot navadno mislimo.
POZNAMO SOSEDO?
Pavlina Hrovat
Nedelja je. Spomnil sem se, da je jutri zadnji dan, ko moram oddati prispevek o osemindvajsetem Sosedu v Krajanu.
Pokličem po telefonu.
»Ne vem, če sem jaz ravno primerna za to«, je v svoji skromnosti odgovorila gospa Pavlina na moj predlog. »Seveda sil«. In tudi je. Kljub ‘polni hiši' domačih gostov meje prijazno sprejela.
|✓'omunikativna Pavlina je spomine iz mladosti
Ixkarstresala na kuhinjsko mizico.tako da sem jo s pisanjem komaj dohajal. Rodila seje v Planinškovi hiši leto dni pred drugo svetovno vojno. Seveda hiše v prvotni obliki danes ni več in le najstarejši Mirnčani pomnijo, da je v njej še nekaj let pred rojstvom Pavline delovala usnjarna - »ledrarija«, kot so tedaj to dejavnost imenovali - kjer so živalske kože predelovali v kvalitetno usnje. Na tem mestu danes stoji upravna stavba podjetja DANA.
Družina krojača Pavla in šivilje Angele Vidmar roj.
Kogej seje nekaj tednov po rojstvu male Pavline preselila naSveti Križ,sedanjoGabrovko. V vojni vihri leta 1942 sta bila v enem dnevu ubita oba starša, otroka pa je v varstvo za tri tedne prevzela družina Rapl, ko je po deklico prišla stara mama z Mirne. Kljub neizbrisnemu spominu, ko je sosedova »teta« ob vsakem obroku tudi njej dajala grižljaje kruha, seje deklica čustvenotrdno navezala na staro mamo in od tedaj dalje je bila za vse Mirnčane le Kogejeva Pavla, Dobro desetletje po vojni je dekle zaman iskalo zadnje počivališče staršev na gabrovskem pokopališču. Ni ga bilo več... Dolga
DROBNE
Doživljamo tudi prijetna presenečenja. Tako nas je pred meseci obiskala gospa, ki je izrazila pripravljenost za delo v turistični sekciji pri društvu Partizan.
Ker gre za dejavnost, kije v naši KS še kako potrebna, smo ji hvaležni in toplo upamo, da bo sekcija res zaživela.
Položnice za plačilo najemnine za grobove so tudi letos povzročile karnekajzmede.Poslalismo vam namreč položnice, ki niso kopirne, zato vam en izvod ostane ko\ potrdilo o plačilu. Višina najemnine je nespremenjena - 25 EUR. Pri plačilu na Pošti ali banki morate torej predložiti oba izvoda, da bi vam nato lahko enega vrnili.
Pa še tale iz naših logov. V pogovoru s kritično nastrojenim krajanom smo poskušali dokazovati nekatere pomembne dosežke dela KS, pa je dejal, da na Mirno ne hodi in nič ne ve. Krajana pa ne bere, le prelista ga.
Taki in podobni potem krojijojavno mnenje. Še dobro, da vas je vsaj nekaj, ki opazite naša prizadevanja, Najlaže je pač vreči puško v koruzo.
Pa končajmo z zahvalo vsem, ki pomagate s konstruktivnimi pripombami in ste pripravljeni razumeti, da se da le malo težav rešiti čez noč.
Srečno.
leta jo je spremljalo prekletstvo morebitnih starševskih zmot.
S staro mamo sta nekaj letstanovali v Podlogu, ko pa je babici njen brat Ieta1946zapustil hišo, sta se vanjotakoj vselili. Zakonca Šmid, ki sta na Mirni vtedanjem času uspešno opravljala frizersko obrt, sta deklico želela posvojiti, tako bi bila rešena revščine, vendar je prevladala ljubezen in navezanost na babico.
Pavlinaje še danes ponosna, daje kotosemnajstletno dekle osem mesecev preživela vdelovni brigadi, kije gradila avtocesto Ljubljana - Zagreb in bila odlikovana kot udarnica naselja.
»Moja prva zaposlitev je bila leta 1959 v novomeški tekstilni tovarni Novoteks, kmalu pa sem dobila zaposlitev v bližnjem trebanjskem Labodu, Neizbrisen je spomin na prve dni moje zaposlitve vNovoteksu. Takratni predsednik mladinske organizacije v tem podjetju, Slavko Dokl, kasneje poznani novinar Dolenjskega lista, je opazil, da na delo hodim v ponošenih »gojzaricah«, kar ni bilo najbolj primerno. Seveda ni mogel vedeti, v kakšni revščini sem živela. Peljal mejevpisarno in »priskrbel« 3000 din kotakontacijo na prvo plačo, za katero sem takoj kupila nizke čevlje in prve najlonke. Tedaj sem spoznala tudi sedanjega moža Jožeta, bog, kmalu bo petdeset let...
Vteh letih je babica zbolela. Srčno rada sem jo negovala do njene smrti leta 1967. Dve leti kasneje sem se zaposlila v Dani. Ob delu sem končala srednjo ekonomsko šolo. Leta 1991 sem se upokojila.
Vživljenju me najbolj prizadenejo krivice, kakršnekoli. Tudi zato, ker sem jih kar nekaj doživela na lastni koži. Predvsem od Mirnčanov! Po upokojitvi sem se posvetila humanitarnemu delu. Delala sem v begunskem centru s prebežniki iz Bosne. Lepi spomini, vendors precej grenkobe, ki so mijo »priredili« dobri znanci in sodelavci. Vendar ne maram sovraštva. Nekateri, vendar le redki, so se mi po nekaj letih opravičili...
Kakorkoli, Mirna je zame svet kraj in ne bi ga zamenjala za nobenega na tem svetu. Seveda me boli, ko vidim, da ljudješe vedno odmetavajo vnaravno okolje raznovrstne odpadke, vendar tudi ugotavljam, da je tega vsako leto manj.
Posvetila sem se literarnemu krožku Vezi, ki deluje v okviru Društva upokojencev Mirna. Do sedaj nasjevkrožekvključenihsedem članov in upam, da se bomotako programsko kotštevilčnošeširili. Prijetno mi je pri srcu, ko slišim otroke, ki jim v knjižnicah berem pravljice, da me kličejo »babica s pravljico«.
Sodelujem povsod, kjer čutim, da sem zaželena, nikamor pa se ne vrivam. Moram povedati, da me zelo moti in jezi dvoličnost ljudi, ki imajo dvojna merila za enaka dela, vendar različnih avtorjev...
V privatnem življenju imam rada svojo družino, lep del mojega življenja so tudi moje ljube vnukinje in če bi bila nekoliko višja še pokojnina, bi rekla, da nam je kar prelepo«, je z nasmehom končala svojo zgodbo Pavlina Hrovat.
Dušan Zakrajšek
TEŽKE MISLI
Ne ve, kako naj za njih skrbi, premišlja globoko v noči, otroci so brez staršev ostali, kaj brez njih bodo postali?
So ostali uboge sirote, usode hudobne zarote.
Kdo rad jih bo imel,
Kdo zanje bo skrbel?
Je kje dobrota, ki bi jih sprejela, je kje ljubezen, ki bi jih ogrela? Za sključeno starko odgovora ni, žalostno v noč strmi.
Za VEZI Pavlina Hrovat
t
u
CZ
4


OSNOVNA SOLA MIRNA
Dnevi dejavnosti ob tednu otroka v 1. razredu
Prva dva meseca šolanja sta že za nami. Večinoma smo ju preživeli lepo. Nekaj posebnih dni pa smo preživeli ob tednu otroka.
Bili smo na obisku v krajevni knjižnici na Mirni. Seznanili smo se z novo ustanovo, se učili primernega obnašanja vdrugem prostoru, spoznali delo knjižničarke in sodelovali v njenem programu. Z veseljem smo prisluhnili pravljici in naredili jesensko razstavo.
Včasih pa tudi koga povabimo na obisk. Prišel je čisto »pravi« policist. Veliko je govoril o pomenu rumenih rutic, o hoji po pločniku, pravilnem prečkanju ceste ter o pomenu nošenja kresničk zvečer in ponoči. S policistom smo se tudi odpravili na opazovalni sprehod. Tako smo znanje o varnosti prenesli v prakso in preverili, če znamo povedano tudi upoštevati.
Včasih pa se tudi mi kam povabimo na obisk. Bili smo v mirnskem vrtcu, kjer so nam vzgojiteljice zaigrale prelepo pravljico.
Še vedno pa se zelo radi igramo in rišemo. Z barvnimi kredami smo risali prave mojstrovine. Naša ravnateljica nas je pohvalila. Ko pa se igramo, smo res v svojem svetu. Tudi ob igri se lahko učimo.
Ob vseh teh dnevihsmo preživeli veliko lepih trenutkovin se zabavali ob skupnem delu.
Učiteljici in vzgojiteljica 1. A in B razreda OŠ Mirna,
Osnovna šola Mirna s sofinanciranjem KS Mirna organizira za šolsko leto 2008/2009
LUTKOVNI ABONMA
za otroke v vrtcu in osnovnošolske otroke (od 3.-10. leta starosti)
Predstave si bodo ogledali otroci na šoli v dopoldanskem času v spremstvu vzgojiteljic in učiteljev.
Program abonmaja:
-december: Mišje zgodbe(gledališka skupina Fru-fru) -januar: Trnuljčica (gledališka skupina Fru-fru) -februar: lobija (gledališkaskupina Fru-fru)
ŠLI SMO V UNEC
VSREDO, 8.10.2008, SMO SE Z AVTOBUSOM ODPELJALI V UNEC. BILISMO PREZGODNJI, ZATOSMOSI NAJPREJ OGLEDALI CERKNIŠKO JEZERO. V NJEM JE BILO ČISTO MALO VODE, KER JE TO PRESIHAJOČE JEZERO IN VODA IZGINE POD ZEMLJO.
ODPELJALI SMO SE NAZAJ V UNEC. PRI GOSTIŠČU NAS JE PRIČAKAL LOVEC JAKA. POSEDLI SMO SE IN MALICALI. NATO SMO SE Z AVTOBUSOM ODPELJALI V GOZD. PELJALI SMO SE ČEZ VELIKI NARAVNI MOST, KI GAJE USTVARILA NARAVA. IZSTOPILI SMO IZ AVTOBUSA. JAKA NAM JE POVEDAL PRAVLJICOORDEČI KAPICI, Ml PASMOZRAVEN TELOVADILI, TAKO KOT NAM JE NAROČIL. PREVIDNO SMO SE SPUSTILI PO VISOKIH STOPNICAH IN PRIŠLI POD VELIKI NARAVNI MOST. VIDELI SMO VOLČJE STOPINJE. JAKA NAM JE POVEDAL, DA JE TAM UTONIL HUDOBNI VOLK. ODŠLI SMO PO OZKI POTI NAPREJ. VIDELI SMO SLEPCA. NEKATERI SO SE GA ZELO USTRAŠILI IN KRIČALI. OGLEDALI SMO Sl ZELO VELIKO, STARO IN TAKO DEBELO JELKO, DA NAS JE 18 STOPILO OKOLI NJE IN SMO JO OBJELI. LOVEC JAKA NAM JE RAZLOŽIL RAZLIKO MED JELKO IN SMREKO. KLICALI SMO RDEČO KAPICO. KMALU SE JE PRIKAZALA. IMELA JE SKODRANE LASE IN POLNO KOŠARICO ZA BABICO. S SABO JE IMELA OGRINJALO, KI GAJE NOSILA, KO JE BI LA STARA 6 LET. NEKAJ DEKLIC SE JE FOTOGRAFIRALO V NJENEM OGRINJALU. NADALJEVALI SMO POT PROTI BABIČINI KOČI. VIDELI SMO VOLČJO VOTLINO. V NJEJ JE SMRDELO PO VOLKOVIH. KONČNO SMO PRIŠLI DO BABIČINE HIŠICE. POČAKALA NASJEVGUGALNIKU, KJER JEPLETLA VOLNENE NOGAVICE ZA JAKA. DOBILI SMO JABOLČNI ZAVITEK, KI GA JE PEKLA CELO NOČ. NAUČILA NAS JE DELATI ROŽICE. NATO NAM JE JAKA DAL DVA NAČRTA, ENEGAZALEPE PUNCE IN DRUGEGAZALEPE FANTE. POISKALI SMOZA-KLAD- SKRINJICO IN KANGLICO ZA MLEKO. PODARILI SMO JU BABICI. VIDELI SMO NAGAČENEGAVOLKA, KI JE IMEL NAMESTOOČIFRNIKULE. POSLOVILI SMO SE OD BABICE IN VOLKA IN SE Z AVTOBUSOM ODPEUALI NAZAJ V GOSTIŠČE. TAM SMO Sl OGLEDALI LUTKOVNO PREDSTAVO RDEČA KAPICA. BILA JE ZELO ZANIMIVA, MALO DRUGAČNA, KOT JE V RESNICI. SMEJALI SMO SE VOLKU, KO JE GOVORIL: »HAMA, HAMA.« IMELI SMO ŠTIRI DELAVNICE: PLESNO Z RDEČO KAPICO, IZDELOVANJE DVEH RAZLIČNIH PRSTNIH LUTK IN OBLIKOVANJE PIŠKOTOV IZSLANEGA TESTA.
BILO NAM JE LEPO. RADI BI ŠE KDAJ ŠLI V UNEC.
ANEJ, HANA, SARA 2. R OŠ Mirna
NASTOP ZA PRVOŠOLCE
BILJE PRVI ŠOLSKI DAN.
RAZREDNIČARKA DRAGICA NAM JE POVEDALA, DA BOMO NASTOPALI ZA PRVOŠOLCE Z IGRICO MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON. NAJPREJ SMO POVADILI IGRICO, KI SMO SE JO NAUČILI V PRVEM RAZREDU. VELIKO SMO Sl ZAPOMNILI. PONOVILI SMO LE DVAKRAT.
POPOLDNE SMO PRIŠLI VŠOLO ENO URO PRED NASTOPOM, DASMO SE PREOBLEKLI V KOSTUME. POTEM SMOŠLINAODER. ZAGLEDALI SMO PRVOŠOLCE IN NJIHOVE STARŠE. NAJPREJ JE PRVOŠOLCE IN STARŠE POZDRAVILA RAVNATELJICA. NATO PA JE STOPILA NAPREJ NAŠA POGUMNA HANA IN TUDI ONA POZDRAVILA PRVOŠOLCE. NATO SE JE IGRICA ZAČELA. PRVOŠOLCI SO LEPO SPREMLJALI IGRICO. VMES SO SE MALO SMEJALI, KER JIM JE BILO SMEŠNO. NA KONCU SO NAM ZAPLOSKALI, KER SMO LEPO ZAIGRALI IN JIM JE BILA IGRICA VŠEČ. RAVNATELJICA NAS JE POHVALILA IN VPRAŠALA, ČEŠE BOMO NAUČILI ŠE KAKŠNE IGRICE. JANI JE REKEL, DA BI RADI ŠE IGRALI.
UPAMO, DA SO SE PRVOŠOLCI IMELI LEPO.
JULIJA IN JANI, 2.RAZRED OŠ MIRNA
KULTURNI DAN
V SREDO, 1.10. 2008, SMO SE ODPRAVIL! V KNJIŽNICO PAVLA GOLIE VTREBNJE.
IZSTOPILI SMO IZ AVTOBUSA IN VIDELI RAZLIČNE STAVBE: POLICIJSKO POSTAJO, VRTEC, CENTER ZA ŠOLANJE ODRASLIH, OBČINO, GLASBENO ŠOLO, ZDRAVSTVENI DOM IN OSNOVNO ŠOLO. ODŠLI SMO H KNJIŽNICI. PRED VHODOM SMO VIDELI KNJIŽNIČARKOJERICO.KIJEBILAOBLEČENAV TETOJESEN.ODPELJALA NASJEVPRAVUIČNO SOBO. POGOVARJALI SMO SE O JESENI. PREBRALA NAM JE PRAVLJICO HIŠICA ZA VSE. ODPELJALA NAS JE V PROSTOR, KJER SMO USTVARJALI JESENSKA DREVESA. NATO SMO ODŠLI VEN NA SVEŽ ZRAK, KJER SMO POMALI-CALI. PO MALICI NAM JE JERICA DOVOLILA, DA SMO Sl OGLEDALI RISANKO FRANČEK V KNJIŽNICI. NATO NAM JE POKAZALA ZELO ZANIMIVE KNJIGE: MAJHNO, ZELO VELIKO, MEHKO ZA MAJHNE OTROKE, KI SE LAHKO PERE, GUSARSKO, KI JO RAZPREŠ IN PRIKAŽE SE GUSARSKA LADJA S TOPOVI IN PIRATI. TUDI KNJIGO O DINOZAVRIH LAHKO RAZPREŠ IN POKAŽEJO SE RAZLIČNI IN STRAŠNI DINOZAVRI. JERICA NAM JE POKAZALA IN RAZLOŽILA, KAKO SE UPORABLJAJO KAZALKE. VSAK OD NAS JE DOBIL KAZALKO IN JO UPORABLJAL. NATO SMO SE IGRALI. SPET SMO IMELI UST-VARJALNICE, KJER SMO Sl IZDELALI KNJIŽNA KAZALA. JERICA NAM JE RAZKAZALA PROSTORE V KNJIŽNICI. OGLEDALI SMO Sl RAZSTAVO O PRIMOŽU TRUBARJU. VIDELI SMO PRVO SLOVENSKO KNJIGO, KI JO JE NAPISAL. NATO SMO SE IGRALI IGRICO UGANI, KDO Sl. POSLOVILI SMO SE. NIKA JE JERICI PODARILA MUCKO, KI JO JE SAMA IZDELALA. ANEJ PASE JI JE ZAHVALIL.
ODŠLI SMO PROTI ŽELEZNIŠKI POSTAJI, KJER SMO SE MALO POSLADKALI. UČITELJICA DRAGICAPAJE KUPILA VOZOVNICE. OGLEDALI SMOSI PARNO LOKOMOTIVO, NATO PA VSTOPILI V VLAK. V VLAKU SMOSE POGOVARJALI IN OPAZOVALI LEPO POKRAJINO.
BILO NAM JE LEPO IN RADI BI ŠE KDAJ ODŠLI NA KAKŠEN TAK KULTURNI DAN.
ANEJ, HANA, 2. RAZRED OŠ MIRNA
cm
Učenke -taborn Špela (s so aktivi ve počiti glo. Opr Čestita r
OTRC	EN DAN
Na Polic	le-
seču sep	ro-
jekt»Otrc	
Projekt j	in
učencen	;ol,
Povabilu	)b-
močja, n	:ka
postaja Tr	jali
učitelji ozi	
Sprejel ji	idir
Policijske j	Ijim
je varnost:	po-
licista in jii	ce z
napisom c	
Otroci se	evlo-
gepriprep	lasilja
in pomene	stnem
prometu.'	Ke želeli
seznaniti:	)sti, spoz-
nali so d	Jlicista v
družbi.	
Vodje p	Sencem
in učitelje	in opre-
mo, ki jo j	i svojem
delu. Uč	i avtom
odpeljal	ivilidelo
vodje pc	>čani so
z zanimanjem opazovali »mlade policiste«.
Učencem smo predstavili tudi delo policistov prometnikov, jih seznanili s prometno varnostjo, pomembnostjo poznavanja in upoštevanja prometnih znakov. Policist jim je prikazal, kako varno ustaviti voznika motornega vozila. Med postopkom so skupaj pogledali vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, pogledali pa so tudi opremo, ki jo mora imeti voznik obvezno v avtomobilu. Učenci so z navdušenjem tudi sami praktično poizkusili, kako se rokuje z laserskim merilnikom hitrosti.
Učenci so bili ob zaključku navdušeni. Povedali so, da so imeli drugačno predstavo o policistu, ki naj bi bil po njihovem mnenju strog. Sedaj pa so spoznali pravi lik policista, kije prijazen, pomaga ljudem in kaznuje letiste, ki ne spoštujejo zakona.
SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA
POTRGANI PLAKATI, RAZBITI AR
Mesec september je bil čas volilnih shodov, s panojev so nas vabili obrazi različnih strank in kandidatov. Res, da so bili panoji na nekaterih mestih postavljeni zelo na gosto, pa bi jih vseeno lahko pustili nedotaknjene. Razbiti panoji, obrazi z izdrtimi očmi, odrezanimi nosovi in še kaj hujšega si lahko opazil. Zakaj? Vsakdo je imel pravico voliti tistega, kateremu je lahko zaupal. Boj strank je bil s
te strani ur Kdo je zn plakatom ne posege opravljata voločna.tc in pravica ■ daleč je še Na sami
elo nad ■ eprimer-■do, kdo ' lina in kr-: > item mir a? Kako idmi. evalskih dnozno-/abitelji" i kakšne litve. Da rate pos-j pride na jm plakati-
rajo brez dovoljenja KS. Najhuje pa je, da so prelepili plakate, ki so voznike opozarjali na šolske poti. Prav tako so razbili tudi znake, ki so govorili o varni poti v šolo. To pa ni vse. Nadebudni žurerji so se znesli tudi nad aranžmaji pred domovi in kar jim je bilo na dosegu rok, so razmetali po cestah. Pa se krajani sprašujejo, kakšni šoti ljudje in kdo so? Nekateri pa že potihoma govorijo, da so na sledi izvajalcevteh grdobij. Pa se vprašamo, kje so meje nekega etičnega in moralnega odnosa do tuje lastnine, Krajani postajajo pozorni na nelepo delovanje anonimnežev in morda bo s skupno skrbjo takih dogodkov vedno manj.
Povzetke ljudskega glasu in opaženj zapisala P.H.
ZANIMIVOSTI
Lepo vreme in prijetne vonjave, ki so se širile po vsej Mirni 18. oktobra letos s tekmovalnega prostora pred gostinskim lokalom FORCA bar, katerega lastnik Rok Hrenk že četrto leto zapored organizira to zanimivo prireditev, so na prizorišče privabili veliko število gostov.
Vsi so želeli okušati in ocenjevati kuharske »mojstrovine« sedmih ekip, ki so se trudile, da bi bil golaž čim boljši, okusnejši tertudi po barvi najbolj všeč strogi strokovni komisiji, v kateri sta bili dve dami in organizator. Tekmovale so tričlanske ekipe:
»CVIČEKTEAM«, »MLADO GOVEDO«; »DEBITANTI«; »ULTRAS MIRNA«; »TRIJE KRALJI«; »VESELI KUHARJI« in »JAGRI«.
Z razpisom so bili določeni tudi strogi pogoji za sodelovanje na tekmovanju, Med več kot triurnim trudom razpoloženih kuharjev so se gostje, med njimi je bilo seveda največ mladih, odlično zabavali. S tem je bil eden od ciljevgostitelja dosežen, Ob dobri kapljici, tudi mošt je že bil v obtoku, so brhka dekleta pekla in ponujala okusen kostanj, s katerim seje posladkal skoraj vsak udeleženec prireditve.
Zanimiveje bilo opazovati kuharje, kako so tudi naskrivaj uporabljali vsemogoče »gvir-ce« za izboljšanje svojih izdelkov. Vsi so bili prepričani, daje njihov golaž najboljši, kar je bilo skoraj res, Precej samozavesti so si med
kuhanjem nabrali kuharji, ki sozdobrim vinom pridno zalivali golaž in seveda - sebe...
Najboljši so prejeli priznanja in nagrade:
1.	»Veseli kuharji«. Ekipo so sestavljali Dejan Sladič, Mare Sladič in Boštjan Lukažič,
2.	»Mlado govedo«. V ekipi so sodelovali Mirko Kirm, Miha Trdina in Žiga Strmole,
3.	nagrado so presenetljivo odnesli »Debitanti« v sestavi Bojan Kolenc, Klemen Sever in Žiga Leban.
Prijetna in vesela srečanja so krajanom, predvsem še mlajšim, potrebna, saj druženja prinašajo spoznavanja in prijateljstva, kar je, še posebej v današnjih časih, zelo potrebno.
Ideja se je prijela. Prepričani smo, da bo FORCA bar tradicijo nadaljeval in jo morda nadgradil še s čim... Srečno!
D. Z.
KOMEMORACIJA NA ROJAH
Zadnjega oktobra seje pri spomeniku na Rojah zbralo veliko število krajanov. Počastili smo spomin na padle borce in jim tako izkazali zahvalo in spoštovanje za njihov boj in žrtve.
Slovenska himna - Prešernova" Zdravljica"-pesem miru in želje po dobrem sosedu, polaganje cvetja in prižiganje sveč so opravili Ivan Zupanc, predsednik ZB Mirna, Niko Boršt-nar, pri KS zadolžen za kulturo in upokojeni general Lado Kocjan.
Recital osnovnošolk Tamare Tratar in Maše Lekše pod vodstvom mentorja profesorja Janeza Gregorčiča je bila pripoved nekdanjosti ter sanj in upov za življenje. "Partizanovo pismo" je povedal Zoran Remic.
Ivan Kos je žalni slovesnosti z nizom misli o preteklih dogodkih, s pogledom na prihodnost poudaril potrebo po zvestobi domovini in realnem pogledu na dogodke. Slavka Kramarje nadaljevala s pesmijo "Ljubezen v viharju", Ivana Kovačič pa je recitirala pesem "Čakanje".
Med recitacijami sta izzvenela še napeva dveh pesmi, ki ju je zapel Mepz DU Mirna pod vodstvom zborovodkinje Tanje Benedik. Pozdrav zastavi in praporom, minuta tišine. Tišina, ki je glasno opominjala, naj nikoli ne pozabimo žrtev, nikoli ne izgubimo ponosa, da smo Slovenci samostojni in svobodni,
Med odhajajočimi udeleženci je bilo slišati, da bi Roje morali razglasiti za spominski park. Morda res! Spominskoobeležjeje lepo urejeno in negovano, prav tako spomenik pri šoli na Mirni, za kar se je treba zahvaliti članom ZB in njihovemu predsedniku Ivanu Zupancu ter svetu KS Mirna. Prav tako je poskrbljeno za štiri grobove padlim na pokopališču pri sv. Heleni.
S komemoracije za bralce Pavlina Hrovat
MIKLAVZEVANJE
Večer, ko spanec noče in noče na otroške oči, ker v njih sije pričakovanje. Obisk Miklavža je vedno lepo otroško doživetje, morda tistih, ki žive v bolj skromnih razmerah še bolj,
Farna cerkevje bila polna, otroci so pogumno klicali in priklicali svetega Miklavža. Parišli so angeli in parkeljni, obvezno spremstvo dobrega moža, tudi zlata knjiga z zapisi dobrih del ni manjkala. Miklavžje pozdravljal otroke, angeli so delili lična darila. Letos so donatorji malo zakasnili, sveti Miklavž pa upa, da zamik donacij ni povzročila recesija in da še pridejo. Toplo je priporočil otrokom in odraslim naj bodo dobri in obiščejo ter obdarijo bolne in revnejše, Lepo naročilo, ki naj spremlja otroke v odraslost.
VRNITEV
Čeprav sem se rodil v Ljubljani, je moj pravi rojstni kraj Mirna na Dolenjskem, Na Mirni sem začel spoznavati sebe in se na mirnski osnovni šoli naučil prvih črk. Na Mirni sem se torej naučil brati in pisati, Na Mirni sem prvič v življenju spoznal, kaj so otroška prijateljstva, prve otroške zaljubljenosti, in majhne, drobne otroške objestnosti, ki se človeku za vedno zasidrajo v spomin,
Po petindvajsetih letih sem se vrnil v kraj, ki sem ga zapustil v šestem razredu osnovne šole, Vrnil sem se v krajevno knjižnico, ki jotakrat, ko sem odšel, še ni bilo. Obrazi ljudi, ki sem jih v knjižnici po tolikih letih komaj prepoznal, mi danes že živo plešejo pred očmi. Sprejem, ki ste mi ga priredili, je bil izjemen.
Moj poklic me je v rojstni kraj pripeljal kot pisatelja. Kot človeka, ki svoje življenje opisuje. Ki opisuje svoje čustveno in nemara tudi racionalno stanje. A moje stanje v knjižnici na Mirni je bilo več kotčustveno. Zaradi profesionalne deformacije sem to znal skriti.
Toda to ni bil večer, kot je vsak drug literarni večer; bilje večer v kraju mojega otroštva, bil je večer pred učitelj i, sošolci i n sosed i. Ta kega literarnega večera še nisem imel. Zato ne, ker vas imam prav vse v lepem spominu. In to je danes redkost. Hvala v upanju, da se bomo zdaj srečali večkrat,
Jurij Hudolin
Z Jurijem Hudolinom se je predvsem skozi njegovo zadnje delo Pastorek sprehodila Bariča Kraljevski. Avtor je predvsem ponovil, da je vzdušje v romanu res vzdušje, ki je zaznamovalo življenje mladega Jureta na Hrvaškem, da pa roman ni avtobiografski in da so njegovi junaki literarni junaki.
Literarni večer je v knjižnici privabil Juretove nekdanje sošolce in znance z Mirne, ki so po uradnem delu še kar nekaj časa klepetali.
PRIJATELJSTVO V BLOKU
Ljudjesmo čudna bitja. Včasih se prepiramo, gojimozamere, morda tudi negodujemo. Vse te lastnosti pa ne veljajo za stanovalce bloka Roje številka 3,
Njihovo sobivanje plemeniti prijateljstvo, prijetna tedenska srečanja. Sobota in nedelja, to so jutra, ko ob kavici, sladkem prigrizku tečejo pogovori o marsičem, Skupaj praznujejo okrogle obletnice rojstev, porok, Sklenitevzakonske zveze ene od stanovalk pa so ob predaji neveste spremenili v veselo popoldne. Pripravili so lep, živahen program, veselje pa je trajalo še potem, ko so svatje nevesto že odpeljali. Paša za oči in srce. Skupaj skrbijo za okolico bloka, ob njihovih vrtovih in stezah jezasajeno cvetje in cela vrsta breskev. Iz nekdanjega betonskega smetnjaka so si zgradili poletni prostor s pečjo za peko kruha, veliko mizo in klopmi. Včasih so se dobivali pod borovci ob blokih, zdaj se dobivajo vtem prijetnem kotičku in lep
je trenutek, kose jim pridružiš. Za hladne dni so opremili enega izmed kletnih prostorov, ki je zelo simpatično urejen. Na stene so naslikali starinske podobe oken, ki nosijo začetnice žena in novorojenih deklet v bloku. Okna krasijo narisani, toda pravi gorenjski nageljni.
Vsaka družina je enkrat gostiteljica teh srečanj, dvakratletno pa skupaj pripravijo piknikza staro in mlado. Enotni so, nihče od njih se ne odloča za drugega, zato sem jih obiskala kar trikrat, predno smo se dogovorili, da bi otem prijateljstvu in lepih navadah napisali nekaj stavkov.
Taka druženja in prijateljstva- so na hitro zra-čunali-trajajo že okrog dvajsetlet. Marsikatero lepo in veselo urico so preživeli skupaj, veliko skupaj tudi naredijo, ta blok je opremljen celo s centralnim ogrevanjem na plin. Zbrali so se, dogovorili in izvedli dogovorjeno. Vsako stanovanje ima svoj števec, ki kaže količino porabe in koje cisterna prazna, ni prepirov, koliko mora
V knjižnici ni nikoli dolgočasno
V knjižnici Mirna smo 10. oktobra posvetili večer gostom s Čateža in razstavi Skriti zakladi vsakdana, ki je nastala v okviru delavnice digitalne fotografije in je zanimiv dokument bogate kulturne dediščine Čateža in njegove okolice. Na Čateškem večeru se nam je s petjem, plesom in skečem predstavil KUD Popotovanje Frana Levstika. Večer sta sklenila posebna gosta z Nizozemske, ki večji del leta živita na Čatežu.
Vtednu otroka so se učenci 1. r OŠ Mirna srečali s tetko Jesenjo. Prebrala jim je jesensko pravljico, otroci pa so ustvarili zanimive risbe z jesenskim listjem. Otroci iz vrtca Deteljica Mirna so eno dopoldne preživeli s kuharico Mico. Prebrala jim je pravljico Lonček, kuhaj!, sami pa so porisali predpasnike, ki jih bodo uporabili pri kuhanju. Kulturni dan so v knjižnici preživeli tudi učenci 2. r OŠ Mirna.
V času krompirjevih počitnic so otroci iskali zaklad na vseh enotah naše knjižnice. Mladi raziskovalci z Mirne so obiskali tudi Marka Marina na mirnskem gradu,
Po programu so potekale tudi ure pravljic, kjer z veseljem opažamo, da se število malih poslušalcev vztrajno povečuje. Pridite in pokukajte v pravljični svettudi vi,
Mojca Nose
kdo prispevati za novo polnjenje,
Sloga, ja, v slogi je moč. Marsikaj se da in bi se dalo narediti tudi drugje, če bi se le hoteli drug drugemu približati prijazno in strpno. Kako prijetneje bi bilo življenje, kraj bi bil lepši, topli medsosedski odnosi bi brsteli v pravo sožitje med ljudmi. Stanovalcem bloka Roje 3 se zahvaljujem za sodelovanje, uredništvo Krajana pa jim k njihovem prijateljevanju čestita. Izrekamo željo, da bi tako nadaljevali še naslednjih dvajset let,
Pavlina Hrovat
NOVICE NAŠIH DRUŠTEV
SREČANJE LITERATOV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
Foto: D. Z.
24. oktobra se je v avli OŠ Mirna odvijalo srečanje literatov. Udeležili so se ga literati Metlike, Črnomlja, Semiča, Dolenjskih Toplic, Novega mesta in Mirne kotgostiteljice. Gostovala sta tudi dva pevska zbora, ŽPZ DU Metlika in Ljudski pevci s Prevorja na Kozjanskem. V programu jezaigraltudi harmonikar Janez Kovač in zapela pevka Marija Jerele. Prvi je s svojo na harmoniko zaigrano "Na Roblek" vnesel živahno vzdušje, druga pa je gledalstvo dobesedno razživela.
Vmes so se vrstile recitacije gostujočih literatov.
Luč večera je bila glavna gostja, odgovorna urednica revije Naša žena in revije Zdravje, Marta Krpič. Pripovedovala je o delu, sestavi in oblikovanju vsebin revij. Vprašali smo jo, če morda tudi oni čutijo politične pritiske. Jo se nam ne dogaja, mi smo ženska in strokovna revija, na nas ne izvajajo pritiskov, pa tudi sprejeli jih ne bi!" Verjeli smo ji, ker poznamo njene uvodnike, leti pa vedno zagovarjajo pravico majhnih ljudi ali ljudi, ki sejim godi krivica. Povedala je še, da v reviji Zdravje sodelujejotemam primerni zunanji strokovnjaki. Krpičeva je s svojo pripovedjo navdušila prisotne tudi zato, kerizžareva človeško toplino in zaupanje.
Večina smo dedki in babice in naši vnuki so biseri naših dni.
Sprejele smo udeležbo na literarnem večeru v Prevorjah, kjer niso doma le izvrstni ljudski

Tako literati povezujemo in pletemo vezi od najmlajših do najstarejših. Navdušila je najmlajša recitatorka Nejka Guček Cvelbar s pesmijo posvečeni mirnskim upokojencem.
Ljudski pevci iz Prevorja so zapeli tri pesmi starinskih besedil in napevov. V ospredju odgovorna urednica revij Vaša žena in Zdravje Marta Krpič in voditeljica programa Pavlina Hrovat.
pevci, ampak se ukvarjajo tudi s poezijo.
Naslednji literarni večer bo marca, lahko vam izdam le to, da bo takrat gostja svetovno znana citrarka, ki je igrala na citrah med programom otvoritve olimpijade in v Bruslju obsprejemu Slovenije v EU. Seveda se bo dogajalo še marsikaj, za kar bo poskrbel tudi naš predsednik za kulturo, Anton Kotar.
Povabljeni že sedaj!
Kratko obvestilo: literatke "Vezi" smo se prijavile na več razpisov in naša dela so objavljena vknjigah:Vzavetju besed, ki jo je izdala Kulturna skupnostSIovenije in Pomenkovanja, ki joje izdal LIKUS Maribor. Dve knjigi pri različnih založnikih pa izideta v začetku naslednjega leta. V njih bodo tudi prispevki literatk "Vezi".
Če vas mika, da bi vedeli še več, morda celo sodelovali,dobrodošli. Pridite! Eni pišejo, drugi berejo,tretji pripovedujejo, eni poslušajo, tako si lepšamo življenje. Res pa je, daje naš uspeh tudi zasluga tistih, ki nas podpirajo, to pa je DU M Irna s kultu rno sekcijo in vsi vi, ki naše večere obiskujete in nas poslušate,
Naši večeri se običajno zaključujejo v prijetnem druženju ob skromni zakuski, za kar se literatke zahvaljujem vsem, ki ste nam do sedaj darovali prigrizke in pijačo.
Animatorka “Vezi” Pavlina Hrovat
Nekdanji delavci nekdanje Tovarne šivalnih strojev Mirna so 13. novembra letos obiskali Tehnični muzej Bistra, kjer so se s predstavnico muzeja dogovarjali o stalni namestitvi šivalnega stroja Mirna na vidnem prostoru v muzeju. Izdelki te tovarne so namreč edini tovrstni do zdaj izdelani v Sloveniji.
Dejavni prostovoljci DU Mirna
Kot smo poročali v prejšnji številki Krajana, smo se v Društvu upokojencev Mirna vključili v projekt »Starejši za starejše« in že septembra pričeli zanketiranjem. Člani društva, ki delujejo vskupini prostovoljcev, so bili oktobra in novembra zelo dejavni in so uspeli anketirati že večino članov starejših od 69 let (198 članov). Na podlagi ugotovljenih razmer smo tudi organizirali prve oblike pomoči tistim, ki šoto želeli oz. potrebovali. Sicer pa bi na splošno lahko rekla, da za naše starejše njihovi svojci kar dobro poskrbijo.
Z delom bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu, ko bomo obiskali in anketirali preostali del članstva, ki bodo v letu 2009 dopolnili 69 let, pričeli pa bomo tudi s ponovnimi obiski tistih, ki so v anketi izrazili željo po obiskih.
Mesec december pa smo si rezervirali za obiske in obdaritve članov starejših od 80 let, ki se ne bodo mogli udeležiti prednovoletnega srečanja v gostilni »Kolenc«.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem članom, ki so privolili v anketiranje in nam posredovali svoje želje in pripombe, saj bomo le tako lahko opozarjali na problematiko in potrebe starejših ljudi. Brez sodelovanja in zbiranja objektivnih podatkovotem, kaj dejansko potrebujejo starejši, ne moremo postavljati zahtev za izboljšanje razmer pred odgovornimi inštancami.
Rada bi se zahvalila tudi tistim redkim, ki so sodelovanje odklonili, in jih pozvala, naj nam sporočijo, če so si morebiti premislili. Ostali bomo odprti še naprej tudi za tiste, ki niso člani DU in bi želeli sodelovati, pa jih nismo še obiskali, ker preprosto ne vemo, da so že toliko stari. Pomembneje, da zajamemo vse krajane, ker še vedno velja, da je v slogi moč, in več, kot bo podatkov, konkretnih predlogov in potreb, močnejše orožje bomo imeli pri zagovarjanju le-teh.
Seveda ne morem mimo pridnih prostovoljk in enega prostovoljca, ki so si vzeli čas za vse te obiske in pogovore. To so naši pridni in prepoznavni člani in krajani. Brez njih ne bi bilo projekta, zato tudi njim iskrena hvala za njihov prostovoljni trud in čas. Opravljajo resnično pomembno delo.
Vsem tistim, ki jim ne bom mogla osebno zaželeti veliko zdravja in sreče v prihajajočem letu, pa ob tej priložnosti izrekam to iskreno voščilo.
SREČNO!
Ismeta Mujanovič, koordinatorka projekta SS
Ženski pevski zbor Zimzelen je v mesecu juniju gostil nizozemski pevski zbor iz Utrechta. Skupaj smo nastopili na prireditvi Kresna noč v Mokronogu in na 39. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, kjer so naši gostje suvereno odpeli naučene slovenske ljudske pesmi. Nizozemski prijatelji so Slovenijo ponovno
obiskali v mesecu avgustu. V grajski kapeli na Mali Loki smo priredili skupni koncert.
Vjesenskih mesecih smo z recitalom Bodi zdrava domovina nastopili na prireditvi ob spominskem dnevu občine Mokronog -Trebelno, sodelovali na prireditvi ob 100 letnici PGD Mirna in na Pesem nas druži na Veseli Gori, gostovali na Škupanju v Lokvici pri
Metliki, z nekaj pesmimi popestrili literarni večer Smeh je pol zdravja vTrebnjem in s samostojnim koncertom nastopili vTrnov-cu pri Zabukovju nad Sevnico.
Do konca leta smo imele še koncert v Trebnjem in v Dobrniču in sodelovale na prireditvi Mirna poje.
Breda Kranjc
Uspešne v pikadu in balinanju
Članice DU Mirna so na regijskemtekmova-nju Dolenjske in Bele Krajine v pikadu aprila vškocjanumed 18 ekipami osvojiletretje mesto. Za DU Mirna so tekmovale (od leve proti desni) Musar Milka, Janežič Anica, Drganc Slavka in Gregorčič Justi. Prve so bile članice DU Kočevje, druge pa DU Trebnje.
Mirna je spet pela
Mešani pevski zbor KUD Matija Tomc Mirna je že drugo leto zapored pripravil prireditev, ki soji nadeli ime Mirna poje. To pa zato, ker se na njej predstavljajo pevski zbori, ki delujejo na Mirni. Na predvečer sv. Miklavža je v dvorani doma Partizan, ki je tik pred prireditvijo dobil novo talno oblogo in stole, zapelo sedem domačih zborov,
Prireditev so odprli gostitelji pod vodstvom Staneta Cvelbarja, nastopila sta tudi otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Mirna pod vodstvom Valerije Rančigaj in ob klavirski spremljavi Boštjana Lazukiča. Slednja sta na nastop pripravila tudi solistki Tijo Borštnar in Elviro Žagar, ki sta zapeli znano
Amazing Grace, ki jo večina pozna ravno po melodiji, ki jo običajno ob slovesih igrajo na trobento-tokratje zaigral Jan Bon Brzin. Martin Koprivc pa je s svojimi šalami in iskrivimi dovtipi dvorano napolnil s smehom.
Osrednji pevski zbor Društva upokojencev Mirna je sicer mešani, a so se ob tej priložnosti pod vodstvom Tanje Benedik predstavili vsi trije, Za konec pa so na oder stopile še pevke iz zbora Zimzelen, ki ga vodi Stane Peček. Ta je tik pred slovesom poskrbel, da je Mirna tudi v resnici pela, saj se je iz večine grl v dvorani zaslišalo: Kol'kr kapljic, tol'ko let.
Petra KRNC
Na regijskem tekmovanje Dolenjske in Bele Krajine v balinanju v Semiču so med osmimi ženskimi ekipami tekmovalke DU Mirna osvojile odlično drugo mesto, Za začetnice v tej disciplini zelo spodbudno, Tekmovale pa so od leve proti desni: MusarMilka, Janežič Anica, Diz-darevič Marija, Gregorčič Justi in Bužan Pavla. S sabo pa so imele tudi mentorja. Prve so bile članice DU Črnomelj, tretje pa DU Kočevje.
Dvojni Abraham mirnskih gasilcev
Letos je minilo sto let, odkar so na Mirni ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, ki je v vseh teh desetletjih doživelo vzpone in padce. Pobudniki za uresničitev ideje o prostovoljnem gasilstvu na Mirni so bili Ivan Bulc, Pavel Ponikvar, Jože Bulc in Janez Vitgaj, poleg njih pa še 13 drugih.
V desetletjih delovanja je imelo svoje vzpone in padce, najtežje je bilo povojni, ko je bila uničena vsa dokumentacija. Oktobra leta 1945so se po petih letih nedelovanja spet zbrali gasilci - na sestankuje bilo 12 starih in enajst novih članov, takratje bil za predsednika izvoljen Franc Zupet. Danes društvo vodi Anton Starič. (Nekaj odruštvu ste si lahko prebrali vprejšnji številki Krajana, saj so mirnski gasilci prejeli priznanje KS.)
Kdaj je prišlo v društvo prvo vozilo, danes ni znano, drugi kombi IMV so dobili leta 1976, služil pajimje zavidljivih 24let. Velika pridobitevje bila leta 1982 gasilsko vozilo TAM s cisterno, ki so ga uporabljali do pred kratkim. Novo gasilsko vozilo s cisterno, opremljeno po najnovejših standardih, pa so mirnski gasilci dobili vuporabo ob praznovanju 100. rojstnega dne, Za gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25somoralizbrati približno 150tisoč evrov, pri čemer so jim s prostovoljnimi prispevki pomagali številni posamezniki, številni botri, sponzorji in donatorji, del potrebnega denarja za nakup vozila in njegovo nadgradnjo z najsodobnejšo opremo pa sta primaknili tudi občina in država.
P. K.
Na petkovi svečani akademiji in sobotnem prevzemu novega gasilskega vozila so podelili zahvale in priznanja gasilcem - prejeli so značke za dolgoletno delovanje v gasilski organizaciji, občinska priznanja za zasluge, državna odlikovanja in plamenice. Med drugim pa je Gasilska zveza Trebnje podelila tudi plaketo gasilskega veterana Milanu Bonu, ki je gasilcem in njihovim načelom zvest že dolga desetletja.
Po slovesnem prevzemu novega vozila so na parkirišču nasproti doma Partizan položili temeljni kamen za nov Večnamenski dom Mirna, ki je sicer še v fazi idejne zasnove, vsi, ki bi v njem lahko našli svoj prostor pod mirnskim soncem, pa upajo, da bo prva lopata zakopana čimprej. Temeljni kamen so položili trebanjski župan Alojzij Kastelic, predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski, predsednik Gasilske zveze Trebnje Anton Strah in predsednik PGD Mirna Anton Starič.
EKO KRAJAN
Tovornjaki zaenkrat ostajajo
Številne krajane Mirne motijo tovornjaki, ki so parkirani ob potoku in na železniški postaji. Ne samo, da ob zavijanju proti svojemu »parkirišču« ustavijo promet skozi Mirno, morebitni izliv olja ali nafte iz tovornjakov, bi lahko ogrozil okolje. Toda Zakon o prevozih v cestnem prometu je leta 2006 razveljavil dotakrat veljavni Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča im mesta za vzdrževanje vozil. Pravilnik je določal, da morajo biti površine za parkiranje motornih vozil tlakovane, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate, obdane morajo biti z robniki, meteorne vode iz njih pa speljane v kanalizacijo prek ustreznih lovilnikov olj in goriv. »Po razveljavitvi tega pravilnika ni zanj nobenega nadomestka, torej tu obstaja .pravna praznina',« pojasnjuje občinski inšpektor Vinko Ribič in dodaja: »Moje mnenjeje, da bi bilo veliko bolje, da bi bilo parkirišče kje drugje in ne ob neposredni bližini vode ter ustrezno urejeno kljub temu, da ni zakonskega predpisa«.
Župan Alojzij Kastelic pravi le, da nove lokacije še ni na vidiku in da je treba pri iskanju rešitev stopiti skupaj,
Mogoče bi občina težavo lahko uredila z Odlokom o ureditvi cestnega prometa (določitev mest za takšna parkirišča in način ureditve), a je pritisk »prevozniškega lobija« verjetno prevelik.
Odlaganje odpadkov
Tudi v naši krajevni skupnosti je nekaj divjih odlagališč. Za njihovo odstranitev naj bi na lastne stroške poskrbel tisti, ki jih je napolnil, a je
krivce ponavaditežko najti. Občinski inšpektor Vinko Ribič tako ponavlja, da zbirno-sortirni center Globoko prevzema in zbira komunalne in določene nevarne odpadke brezplačno.
Ribič ob tem dodaja, da je v veljavi Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ki med drugim določa, da je treba v okviru javne službe zagotoviti, da se kuhinjski in vrtni odpadki zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov.
Ločeno zbiranje in odlaganje bio odpadkov v tipske posode je obvezno za gospodinjstva v stanovanjskih blokih in gospodinjstva v
individualnih stanovanjskih objektih, kjer ni prostorskih pogojev za kompostiranje na lastnem vrtu. V zabojnike pa se ne sme odlagati odpadkov, ki ne sodijo med mešane gospodinjske odpadke: odpadki iz vrtov, zelenic in živih mej Gabolka, hruške, paradižnik, paprika, solata, trava, veje). »Ti odpadki vsebujejo velik odstotek vode, kislin in maščob, ki pri stiskanju povzročajo nastanek mastne smrdeča tekočina, ki se izliva iz vozila za pobiranje odpadkov in pušča madeže po ulicah, cestah in dvoriščih,« pojasnjuje Ribič.
Petra KRNC
OBVESTILA
PRIPRAVA VOZIL NA ZIMO
Zima nam bo postregla z mrazom, snegom, ledom in meglo. Primerna zimska oprema avtomobila je poleg vožnje, prilagojene zimskim razmeram, temeljni pogoj za varno vožnjo pozimi in vzimskih razmerah.
Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo biti motorna vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Torej vse do 15. marca oziroma vedno takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča (in ga pobeli) ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo.
Zimska oprema motornih vozil so pnevmatike za zimsko rabo (M+S) na vseh štirih kolesih ali poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in snežne verige v priboru vozila. Snežne verige morajo biti v zimskih razmerah nameščene na pogonskih kolesih. Pnevmatike, ki štejejo za zimsko opremo, morajo imeti najmanj 3 mm globoke žlebove na celotni tekalni površini. Zimska oprema tovornih vozil in avtobusov vključuje tudi lopato.
Še nekaj najpomembnejših pravil vožnje v zimskih razmerah, ki jih mora poznati vsak voznik:
-	hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,
-	povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami,
-	zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopal ko.
-	ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje,
-	zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitostvode-nja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila,
-	vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja aii zmanjševanja hitrosti,
-	posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica,
-	med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost.
Policisti bodo tudi letos dosledno nadzirali opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Le primerno opremljeno vozilo bo namreč v nepredvidljivih zimskih razmerah lahko kos vsem nevšečnostim, kijih ta prinaša. Policija bo okrepila prisotnost na mestih, kjer zaradi zimskih razmer lahko pričakujemo zastoje, Na voljo pa bodo policisti tudi za pomoč in nasvet vsem, ki se boste znašli vtežavah.
Naj naše opozorilo pred bližajočimi se zimskimi razmerami na cestah zaključimo zželjo, da bo prihajajoča zima za vse minila varno in vzna-menju sproščenega uživanja v zimskih radostih.
SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA
ŠPORT
NOGOMETNI KLUB MIRNA
Nogometni klub Mirna letos tekmuje vligah pod okriljem Nogometne zvezeSlovenije in Medobčinske nogometne zveze Ljubljana kar s petimi selekcijami, predvsem v mlajših kategorijah, Toje do sedaj najobsežnejša udeležba v ligaških tekmovanjih našega kluba v zgodovini.
Kar pa je še pomembnejše, na polovici sezone, ki pomeni konec jesenskega dela, kaže, da bo tudi najuspešnejša.
Mlajši cicibani U-8 si delijo trenutno prvo mesto na lestvici z ekipo Kolpe iz Metlike, za njimi pa zaostajata ekipi Krke iz Novega mesta in Bele Krajine iz Črnomlja.
Cicibani U-9 zasedajo po polovici sezonetretje mesto za ekipama Brinje iz Grosupljega in Krka iz Novega mesta. Za našo ekipo pa so uvrščeni vrstniki iz Vrhnike in Ljubljane Šmartno.
Mlajši dečki U-l 0 so trenutno brez prave konkurence v svoji ligi, saj zasedajo prvo mesto brez ene same izgubljene točke in razliko v zadetkih 88:3. Na lestvici jim sledijo ekipe Kolpa iz Metlike, Krka iz Novega Mesta, Kočevje in druge. Upamo, da jih to ne bo uspavalo in da bodo nadaljevali še bolj zavzeto na treningih in tekmah ter tako ob koncu sezone dokazali, da so v svoji starostni kategoriji najboljša ekipa v državi.
Pravtako prvo mesto zaseda ekipa dečkov U-12, resda ne brez poraza, vendar kljub temu z občutno točkovno prednostjo pred ekipami Komende, Vrhnike in drugimi.
Zelo dobro nastopa tudi ekipa starejših dečkov U-14, ki v dokaj močni konkurenci 10 ekip zaseda tretje mesto za ekipama Domžal in Krke, za njimi pa zaostajajo ekipe Dola pri Ljubljani, Ilirije Ljubljana, Litije in druge. Vtej ligi se igra že pravi nogomet, zato so imeli fantje že na nekaterih tekmah priložnostdokazati, da mirnska nogometna šola deluje dobro. Četa ekipa ne bi utrpela določenega osipa (rokomet, badminton,...), bi lahko bila med boljšimi v državi.
Tudi na organizacijskem in infrastrukturnem področju nogometni klub napreduje. Iz lastnih vrst smo se kadrovsko okrepili z nekaj mladimi trenerji in s tem moramo še nadaljevati. Veliko število predvsem mlajših nogometa-ševzahteva poseben pristopkorganizaciji vadbe. Eden od ciljev na tem področju je zmanjšati število vadečih v skupinah.
Od začetka letošnjetekmovalne sezone naprej imamo v klubu vzdrževalca oziroma gospodarja, ki skrbi za urejenost igrišča in klubskih prostorov.
Z lastnimi sredstvi smo uredili prostor med našim in šolskim igriščem, ki služi predvsem za potrebe vadbe in razbremenitevglavnega igrišča. Natem urejamo namakalni sistem, ki bo omogočal kvalitetno vzdrževanje. V ta namen smo letos tudi kupili novo traktorsko kosilnico. S ponosom prisluhnemo predstavnikom gostujočih ekip, ko nam izražajo pohvale na račun urejenosti igralne travnate površine, Žaltega ne moremo reči za okolico igrišča. Upamo, da bo po nedavno izvedenih delih s strani KS Mirna in ob nadaljnjih skupnih aktivnostih kmalu drugače.
Na področju investicij pa poteka tudi projekt gradnje malega igrišča z umetno travo, in sicer v sodelovanju z OŠ Mirna in Nogometno zvezo Slovenije. To boža naš klub velika pridobitev, saj nam bo predvsem vslabših vremenskih pogojih omogočena primerna vadba. Največ ga nameravamo uporabiti za treninge najmlajših skupin. Ker bo opremljeno z razsvetljavo, nam bo omogočilo treninge v zgodnje spomladanskih in jesenskih popoldanskih terminih, za karsmo bili sedaj prikrajšani.
MAJA VTIČ
Ena od študentk razrednega pouka na pedagoški fakulteti jetudi ena od športnic leta Občine Trebnje, že nekaj let zapored pa je tudi prejemnica Bloudkovega priznanja za najboljšo skakalko v sezoni. Letos je dobila šepriznanjeOlimpijske-ga komiteja Slovenije za uspeh na mladinskem svetovnem prvenstvu. Vseto jesim-patična 20-letna Maja Vtič, ki že polovico svojega življenja trenira smučarske skoke, in je pri tem zelo uspešna.
Kako si pravzaprav zašla v smučarske skoke?
Ssmučarskimi skoki sem povezana že dolgo časa. Tudi bratseje ukvarjal stem športom, saj je bil nordijski kombinatorec. Pogosto sem bila zraven na njegovihtreningih v Zabrdjuinkmalujeprišlodotega,dasemsetudijazspustilaposkakalnici,Nazačetku boljzašalo.asemvskokihzvsakimtreningom bolj uživala. Nato so prišle prve tekme doma in vtujini, stem pa prvi rezultati, kar mi je dalo spodbudo za naprej.
Omenila si Zabrdje, zrasla sina Mirni, nato odšla v Kranj, zdaj si v Ljubljani. Se počutiš z domačim krajem še povezano?
Trenutno večino časa preživim v Ljubljani, vendar pa na Mirno pridem vsak vikend, ko nimam tekem ali priprav, Med zimo sem doma bolj malo, vendarse potem
BADMINTONSKI KOTIČEK
Nizajo uspeh za uspehom
MEGP Švice - Oktobra so se Matevž in Jerca Bajuk ter Urban Turk kot člani mladinske in kadetske reprezentance udeležili mednarodnega turnirja všvici. Urban je zmagal do 17 let med posamezniki, biitretjiz Jerco vmešanih parih in prav takotretjiz Alenom Rojem iz Kungote v fantovskih parih, Matevž je moral do 19 let v finalu priznati premoč Martinsu iz Portugalske, v dvojicah pa je z Bertschem iz Avstrije zmagal.
14. Tom Junior International - Domači igralci so poskrbeli, da so na Mirni ostale tri zlate, tri srebrne in štiri bronaste medalje. Do 19letie Matevž Bajuk zasluženo zmagal med posamezniki, med dvojicami pa je bil tretji skupaj z Avstrijcem Bertschem.Do ISletie bil Mitja Šemrovtretji med posamezniki in tretje med dvojicami z Luko Pungerčarjem. Tretja je bila tudi Leja Bevc s soigralko iz Slovaške. Do 13 letie Žan Laznik zmagal med posamezniki, v dvojicah pa sta s Sebastijanom
Mikličemvfinalu nesrečno izgubila. Do 11 letie bil Domen Laznik drugi med posamezniki, pri deklicah pa je klubski finale dobila Ema Cizelj, kije premagala Niko Arih.
Turnir do 13 in 17 let, Ljubljana Žan
Laznik je v kategoriji do 13 let zmagal kar dvakrat - med posamezniki ter z Evo Kuprivec med mešanimi dvojicami. Naturnirju do 17 let je zaradi poškodbe manjkal Urban Turk, sicer pa si Tomovci vtej kategoriji niso uspeli priboriti medalje.
12-letnik trenutno precej prepričljivo vodi na jakostni lestvici Badmintonske zveze Slovenije v kategoriji do 13 let.
še rajši vrnem. Tukaj mi je všeč in mislim, da se bom po šolanju in končani karieri vrnila nazaj, saj je tukaj moja družina, sorodniki...
Dekleta si prizadevajo, da bi se za medalje v smučarskih skokih na zimskih olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru bojevale tudi one. Kako pa ti gledaš nato?
Tako kot vsak športnik, situdismučarskeskakai-keželimo nastopiti na Ol in se boriti za olimpijska odličja. A bomo morale na to še nekaj časa počakati, saj ženskih skokov niso uvrstili v Vancouver. Pravega razloga za to ne poznam, saj vsako leto tekmuje več deklet in je konkurenca res velika. Upam pa, da bodo ženski skoki kmaiu postali olimpijski šport, da se jih bom lahko udeležilatudi sama.
Največji uspeh/dosežek...
Moja največja uspeha sta 3. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Planici lani in v zadnji sezoni zmaga v celinskem pokalu, ki je najvišji rang tekmovanja za ženske. Še posebej osvojitev medalje na mladinskem je bilo zame presenečenje, saj je bila to moja prva sezona po daljši poškodbi in nisem pričako-
vala tako hitre vrnitve med najboljše. Rada se spominjam svoje prve zmage in cele lanske sezone, kije bila res uspešna in sem dokazala, da sem lahko med najboljšimi tudi v članski konkurenci.
Omenila si poškodbo...
Na prvem mladinskem svetovnem prvenstvu za ženske, kije bilo v Kranju februarja 2006, sem v poskusni seriji padla in si poškodovala sprednje križne vezi. Trenirala nisem skoraj eno leto, dobra dva meseca po vrnitvi na smuči, pa sem dobila meni doslej najljubšo medaljo, tisto v Planici,
Na začetku leta si prejela priznanje Športnica leta Občine Trebnje... Kaj ti je priznanje pomenilo?
Priznanja, ki sem ga dobila za športnico leta sem bila vesela, tako kot tudi vsakega drugega priznanja. Dajo mi dodatno motivacijo in veselje do treningov, ki so včasih zelo naporni.
Kako izgloda tvoj povprečni dan?
Običajno sem dopoldne na faksu, popoldne pa imam kondicijske treninge. Če so na programu skoki, potem običajno časa za faks ni
BADMINTONSKI KOTIČEK
DATUMI TEKMOVANJ:
12.in 13.12.2008	Park City-ZDA
17.in 18.12.2008	Vancouver-Kanada
lO.in 11.1.2009	Schoenwald - Nemčija
17. in 18.1.2009	Baiersbronn - Nemčija
24. in 25.1.2009	Ljubno-Slovenija
7 in 8.2.2009	Zakopane-Poljska
14. in 15.2.2009	Notodden - Norveška
2. in 3.3.2009	Zao-Japonska
7. in 8.3.2009	Saporo-Japonska
20.2.2009	Liberec-Češka,
	SVETOVNO PRVENSTVO
1. turnir do n let-Vseh osem najmlajših Tomovcev se je domov vrnilo z medaljami, Prva tri mesta med deklicami so si razdelile Ema Cizelj, Nika Arih In Nastja Stovanje, Med dečki je bil Domen Laznik drugi, Vid Lekše pa je zasedel nehvaležno četrto mesto. V dekliških dvojicah sta Ema in Nika zmagali, Nastja in Maja Brzin pa sta bili tretji. Pri deških dvojicah pa sta bila Domen in Vid druga, Urban Kolenc in Gašper Krivec tretja.
MEGP češke - Matevž Bajuk in Urban Turk sta novembra z mladinsko reprezentanco Slovenije nastopila na Mednarodnem mladinskem prvenstvu Češke. Matevž je med dvojicami z Avstrijcem Bertschemzmagal, med posamezniki pa izpadel v če-trfinalu proti Poljaku Dziolku, kasnejšemu zmagovalcu turnirja.
MEGP Slovaške - Matevž Bajuk je bil na mednarodnem mladinskem prvenstvu Slovaške dvakrat drugi - med posamezniki in v dvojicah z Avstrijcem Bertschem.
2. turnir do 15 let, Ljubljana-Na Mi
klavževo je bil v ljubljanski dvorani BIT drugi turnir do 15 let, V finalu posameznikov je bil za Mitjo Šemrova premočen Matevž Bitenc iz Medvod. V mešanih parih pa je Mitja s Kajo Stankovič iz BK Ljubljana zmagal, Luka Pungerčar in Urša Arih sta bila tretja.
2. turnir do 19 let - V nedeljo po Miklavžu je v Medvodah Urban Turk zasedel drugo mesto, potem kogajevfinaluvtreh setih premagal Aien Roj iz Kungote. Matevž Bajuk, Aleš Murn, Aljoša Turk in Špela Silvester pa so bili z ostalimi članskimi reprezentanti na turnirjih na Irskem in v Italiji, tako da tokratvSIoveniji niso tekmovali.
Turnir dedka Mraza - izjemoma je bil letos v Medvodah. Istidankotturnirdo 19 let. Najmlajši so se dobro odrezali. Vfinalu deklet je Ema Cizelj premagal Niko Arih, skupaj pa sta bili v finalu dvojic boljši od druge mirnske dvojice Nastja Stovanje in Maja Brzin. Vfinalu med posamezniki je Domna Laznika prema-
Turnir MEGP na Slovaškem je B kategorije, zato je Matevž prejel dvojne točke za mladinsko serijo turnijev in povečal prednost pred zasledovalci, dobil pa je tudi zelo dobre točke za “rating” evropsko mladinsko lestvico, kjer je še vedno drugi med posamezniki ter prvi med fantovskimi dvojicami.
ali pa se udeležim samo nekaterih ur, Vvečer-nih urah pa pride na vrsto učenje in delanje nalog. Do zdaj z usklajevanjem šole in športa nisem imela problemov. Upam, da mi bo šlo tako tudi na faksu, čepravje vse bolj naporno in težje kot v srednji šoli. Učenje in opravljanje izpitov prideta na vrsto po končani sezoni, saj vmes za to ni veliko časa,
Dobri rezultati zahtevajo odrekanja. Kako je s prostim časom?
Šport res zahteva veliko odrekanja, vendar sem se stem sprijaznila, ker je to del športa. Če hočeš dobre rezultate, se moraš popolnoma posvetiti treningom in za druge stvari ni časa. Prostega časa ni veliko, ponavadi izkoristim kakšen dan, ko sem doma, da se dobim s prijatelji. 14 dni imam časa zase julija, ko imamo skakalni premor, intakratsem bilatudi nazadnje na koncertu.
Imaš kakšno misel, ki te vodi skozi vse te napore, kakšen moto?
Vztrajaj, na koncu se trud vedno poplača.
Petra KRNC
gai Miha Ivanič iz Medvod, v dvojicah pa sta bila Domen in Vid Lekše tretja.
Tudi prihodnje leto boža Badmintonski klub Mirna polno izzivov. Prvi konec tedna vfebruar-ju čaka mirnske badmintoniste 52. Državno člansko prvenstvo za posameznike in dvojice, sicerpavečjihturnirjevnebodomaja.Kakose bodo odrezali, pa tudi v Krajanu...
Petra KRNC
f
<r 1
f
i
X
I
I
l
Mirnska dolina
Med gozdiče te dolenjske, valovite travnike, posejani so domovi doline lepe mirnske.
Imeji dala reka Mirna, ki tod od nekdaj žubori, nekoč gnala je kolesa mlinska, zdaj pa mlinov nič več ni.
Kdor je vzljubil to dolino, ne pozabi je nikdar, rad se vrača po spomine, da vidi spet svoj dragi kraj.
Pogled ustavi se na gričku, kot nekdaj tam spet grad stoji, pravljična ta lepotica speča se prebudila je v lepše dni.
Se zvon z zvonika lin oglaša, pozdrav, ko dan se nov rodi, v zlatem soncu koplje se dolina naša, po goricah naokoli pa trta nam rodi.
za VEZI Rozalija Pepelnak
i
i
j
O h
f
f
h
■77
ir-
Vesel sem Mirnčan
Kot običajno je bila tudi letos prva sobota po Miklavžu na Mirni še posebej vesela. Že deveto leto zapored so se namreč pri nas zbrali harmonikarji in harmonika-rice iz vse Slovenije.
Letos je bila udeležba še posebej številčna, saj seje vpredtekmo-vanju pomerilo kar51 mojstrovin mojstric igranja na ta instrument. Na finalni prireditvi je nastopilo 15 najboljših iz vseh treh kategorij skupaj, Nastopeje ocenjevala štiričlanska komisija pod vodstvom Jožeta Avbarja.
P. K.
v;-
'S
VFSEL^,
iv
/ M
Tudi letos so za konec finalne prireditve vsi skupaj zaigrali’Avsenikov.o.Na Golici in dvorano dvignEjWSo'gSS* “	s
DOBRE ZELJE
Vsem članom društva, lastnikom psov in ostalim krajanom želimo veliko lepih trenutkov v prazničnem decembru, v letu 2009 pa zdravja, veselja in uspehov na vseh področjih
Veliko zdravja želimo tudi vašim štirinožnim prijateljem, a zanje moramo v največji meri poskrbeti prav lastniki.
Poklonimo jim dostojne življenjske razmere in naj bo ena od naših novoletnih zaobljub tudi ta, da v naslednjem letu storimo veliko dobrega tudi za druga živa bitja.
'VflRN^
Tudi kuža bo vesel nove igračke za božička
Kolektiv Knjižnice Pavla Golie Trebnje ob prazniku slovenskih splošnih knjižnic, 20 novembru, na gasilskem posnetku. Od leve proti desni: Darko Lovko, Petra Tori, Simona Lužar, Mateja Muhič, Irena Fister, Mojca Nose, Elizabeta Vovko Ozimek, Cecilija Žibert, Irena Zadel, Patricija Tratar, Milena Bon (ni: Katje Režun in Magde Lojk, Simona Omahen Mestnik je na porodniškem dopustu).

gjt.KH j I ? N ! C A ■	C:/" tKEGHJE
Ob bližajočih praznikih ždimo vsem krajanom Mirne, da pustijo v starem letu stvari, ki jim v življenju ne koristijo in se odprejo za nove ...
Lepe praznike in srečno 2009.
Vsem stranicam se zahvaljujemo za nakup in voščimo vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto!
Stanislava Hlebec s.p.
Stari trg 29, 8230 Mokronog
^CVETLIČARNA
%
/ o?/:
1 mr
07/34 99 219	,.774	,
07/34	.mada/m.
doma: 07/30 47 433 GSM 031/358 203
as
ma.bartoara@siol.net
ELEKTROPROM d.o.o.
Loke pri Zagorju 22 • 1412 Kisovec www.elektroprom.si
Vaš kabelski operater vam p prijetne božično novoletne pravnike, ki jih izkoristite tudi za razvajanje ob vašem TV sprejemniku.
Srečno 2009 vam želi EV3 Tlektroprom, d.o.o.
Poleg kabelske TV vam tudi v novem letu 2009 nudimo storitve elektroinstalacij, instalacije centralne napeljave, vodovoda in plinske instalacije.
Vsem članom in krajanom lepe božične praznike,
v novem letu pa nič bolezni, nič skrbi ter veliko prijetnega in koristnega sodelovanja.
KO DeSUS MIRNA
GOSTILNA BUKOVEC
Cesta na Gradec 3, 8233 Mirna, tel.: 07 34 89 723
V prihajajočem letu vam želimo vse najboljše!
V vsakem življenju pridemo vedno sredi predstave in vedno odidemo sredi predstave.
Ni pravega časa, ni napačnega časa. Je samo naš čas. (L. h.)
AVTOTRANSPORTI
KIRM & AMADEUS bar Trebnje KIRM FRANCI s.p., Selo 3,8233 Mirna
Da bi ga znali v letu 2009 čim lepše živeti, želimo
člani KUD KLAS Mirna
Vsem krajanom, prijateljem in poslovnim partnerjem želimo veliko božičnega miru, v novem letu pa mnogo zdravja, sreče in poslovnih uspehov!
Glavna cesta 37, Mirna Tet: 07/34-34-290, 34-34-291 Gsm: 041/844-488
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
dana
Cenjenim kupcem in poslovnim partnerjem Želimo lepe praznike ter srečno in uspešno 2009.
IFirdsoirstefl @»0®®
Romana Poljanec s.p.
Glavna cesta 28, 8233 Mirna, 041 272 525
Vsem želim vesele božične praznike in srečno novo leto 2009!
Glavna cesta 37 8233 Mina, Slovenija
cmm
tel.: 0730 47 717 pm: 03133 8313
Naj bo leto, ki trka na vrata, napolnjeno z ljubeznijo in prijateljstvom, polno malih presenečenj in radosti, nepričakovanih darilc, toplih objemov, zašepetanih zahval in otroških poljubov.
Srečno zoog
fruAtigziače**. letu 2009 jelitK ct imenu
“Druitun ja ifcevtt, Auttute in turijem.
'Pemtifem ‘TJtimu onem fciečeoezlcem “TZS IttOma
a&ilo aneee,	in ane&mpz frcuOwaljntoei.
fttedvnem fen tei&ieeieije in udepitoanem^a. fini 6ultunni6. in ontaliA clnufeidniA. friireeUtonA.
friednednUi cOuc&toa ^o-run Identic
'7<7'2'W
§ /	"Vteduje in 'Kov* nte&fo
?di vsem Kupcem, prijateljem in znancem vesele božične pravnike ter zdravo in uspešno leto 2009.
Vsem krajanom, delovnim organizacijam in ustanovam v KS Mirna želim vesele božične praznike, veliko uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu, veliko užitkov pri gledanju programa TV Vaš kanal in medsebojnega sodelovanja.
Janez Janežič, snemalec in poročevalec TV Vaš kanal
IZKORISTITI MOČ ŽIW SLIKI!
^_________________________________
PAPIRNICA MAQ> JA &
Glavna ccsla 44, Mirna; Tel.; (07) 30-48-178, fax: (07) 30-47-418
Papirnica MA-JA
p vsem Krajanom vesele božične pravnike in srečno novo leto 2009.
Se priporočamo ?a nakup!
VRTNARSTVO CVELBAR
želi vsem zdravja, uspehov in veliko veselja ob pogledu na lepo cvetje, ki naj lepša naše dni.
Priporočamo se.
Vesele božične praznike ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu 2009!
KREMEN
NOVO MESTO
industrija in rudniki nekovin
Dolenje Mokro polje 40 8310 Šentjernej
V
FRIZERSKI SALON CVELBAR
.... V, JSfSj! ,	• v	,	„	.
SAŠO CVELBAR s.p., Glavna cesta 32, 8233 Mirna, Tel: 07 34 34 831
Vsem krajankam in krajanom
ŽELIMO SREČEN BOŽIČ IN VSE NAJ LEPŠE V NOVEM LETU!
Spoštovani krajani in krajanke,
novo leto naj vas obdari z vsem, kar si najbolj želite. Natrosi naj vam zdravja, notranjega miru, vsega lepega in vas oplemeniti s strpnostjo, dobro voljo in močmi za premagovanje vseh naporov.
Hvala za vso pomoč, ki ste jo izkazali šoli, za vse spodbude in naklonjenost.
SREČNO.
Učenci, učenke, vsi zaposleni in ravnateljica Anica Marinčič
Pogumnim pomaga sreča... Srečno 2009!
Mercator
MERCATOR D. D.
Blagovnica in samopostrežba Mirna
KOMUNALA TREBNJE D.O.O.
Gollev trg 09,	8210 TREBNJE
: 07 / 348 - 12 - 60	8:07/ 348- 12-82
se zahvaljuje za zaupanje v tem letu in želi vsem krajanom
srečno in zdravo 2009!
Spoštovane krajanke in krajani KS Mirna,
ki ste kakorkoli sodelovali s krajevno skupnostjo ali okčino, kvala za vaš prispevek.
Vsem skupaj pa mnogo zdravja, dokre volje in vse, kar si sami želite.
Blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno v letu 2009.
župan Alojzij Kastelic s sodelavci
D0MA-K0 podjetje za domačo in mednarodno trgovino d.o.o.
C/omu-Ao d. a. o. xe/i imm fc/rajarmm />/u^od/<yu^Gne ft rax ti iAe m, -ve/t Ao zdravju
for /vua/ifotne<jfa ijanja. v /etu 2009/
Trgovina KRAMER, - TUŠ MIRNA
'Karani er Tranc poslovodja
Rakovnik 19, 8232 Šentrupert, tet.: 07/34 34 620, gsm: 041 671 432
Zdravja in srečnih trenutkov nešteto naj nasuje vam prihajajoče novo leto.
Pred najlepšimi prazniki se strankam zahvaljujemo
vsem pa želimo vesel božič in srečno novo leto 2009!
Kmetijska zadruga Trebnje z.o.o. Baragov trg 3, 8210 Trebnje
UPROM

%2efe božične p/iagnifce in 2/t6cno \i ktu 20091
§[f(§S(nl® DiH (a§p®iffil®
ffl®\y/® D@6® ^©©§>0
I
d.o.o.
mc7n[7^c7
.o. MirnaL/
fotografija • marketing • design
V letu 2009 želimo vsem krajankam in krajanom obilo sreče in zdravja!
/'HaikoKa • (3


Združenje ZB za vrednote NOB in društvo Dobrnič - pododbor Mirna
ŽELITA VSEM KRAJANOM IN SVOJIM ČLANOM
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 20091
UPRAVNI ODBOR
^DELAVA PREDMef^T
*■	iz KOVINE in PLASTIKE
----BOJAN JANEŽIČ s.p,—-
Jamska ulica 26, 8233 Mirna gsm: 041/35 30 35, telefon: 07/30 47 444 telefax: 07/30 47 485 e-mail: bojan-janezic@volja.net
Prijetne praznične dneve ter zdravo in uspešno leto 2009!
im Mt&ono -novo /efc 2006)/
F0RCA BAR
želi vsem gostom in krajanom vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2009.
Računalniško svetovanje, oskrba in servis MATJAŽ Šemrov s.p.
Sokolska ul. 22 8233 Mirna
Srečne in vesele pravnike!
MATJAŽ Šemrov
www.sos-sp.si	/dSs 07 34 34 121
Prisrčno vas vabimo in pričakujemo v našem lokalu na	info@sos-sp.si 'TJ	041 960 266
Glavni cesti 24, Mirna.
/ttesavstoc
%-
TOMO
MIRNA
Tel.: 07/JO 47 148 Gsrn: 040 629 170
Vesele hope pratik
terveselo^dravo
ter uspešno novo leto 2009
vam Jeli
Mesarstvo Tomo
Spoštovane upokojenke, upokojenci, drage sovascanke in sovascam.
V letu, ki prihaja, ‘Vam želimo, da ostanete zdravi, imejte se radi in veselo preživite vsak dan, ki ‘Vam je namenjen.
TfU Mirna
GRADBENA MEHANIZACIJA PREVOZI IN GOSTINSTVO
Roman MUttVIČ, s. p.
Stan 62,8235 Mirna
Vam želi srečno, uspešno novo leto 20091
Novo leto privtAŠA novih 36f trni in vsa] toliko priložnosti. Da bi rnAli n jeti trenutek in tmeve tApolniti z vsem tistim, W riše nAsmeti nA obrAZ.
Srečno 2009!
SMOLIČ MARUA S. p.,
Sajenice u, 8253 Mirna
Vsem udeležencem izobraževanja, sodelavcem in članom Univerze za III. življenjsko obdobje želimo obilo študijskih in poslovnih uspehov, obiskovalcem Galerije mnogo kulturnih užitkov, vsem skupaj pa vesele praznike in srečno novo leto 2009!
Tudi v letu 2009 vas vabimo k vpisu v številne izobraževalne programe (več na www.ciktrebnje.si).
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje
Srečno
2009!
Vam želi vesele božične in novoletne praznike!
TOM d. d., Mokronog
TOM Oblazinjeno pohištvo d. o. o, Mokronog Tomcommerced.o.o., Mokronog Presek d.o.o., Šentrupert
www.monttim.si
info@monttim-sp.si
MOWTftto
Če je sreča zbudili se z nasmehom na obraza r nor dan, nasmeh, ki «yi ujameš na ulici, prijatelji, ki ti redno stojijo ob strani, objem, ki pomiri dušo, ukraden poljub, ki ti ogreje srce, potem ram r norem letu želimo le obilico sreče.
.feOMTfe
I 'sem strankam in poslornim partnerjem se zahraljujemo za zaupanje.

wr~

r* #

MONTtim • MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV PETER SMOLE s.p., Dol. Ponikve 1, 8210 TREBNJE Tel: (07) 3460-690, (07) 3460-691; fax: (07) 3460-692 Gsm: 041/631-984; E-naslov: monttim@siol.net
\4