104. številka.
Ljubljana, v torek 7. maja 1895
XXVIII. leto.
Izhaja vtak dan tvecer, izimfit nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za avstro-ogerske dežele za v m- leto 15 gM., za pol leta H pld,  za <vt rl leta 4 za j*»d<-n
toHM 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za r * -111 leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K> kr. Za pofiiljanje na dom računa M p" 10 kr.
na mesec, po 30 kr. /a četrt leta. — Z« tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina Ulito, Za oznanila plačuje se od Stirietopne petit-vrBto po ti kr., če se oznanMo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p > 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiuka. Dopisi naj le izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćaju. — Drednifitvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprav nifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Njegei Veličanstvu
cesarju
ob Njega prihodu v Ljubljano
dne T• maja 180S. leta
ez prah in sip pot vodi Tvoj, Prejasni car; razsute stene, ^fej Pogubo, bedo brez premene
Na poti gledaš pred Seboj! . . . Objokan narod naš v tem hipu Stoji' na prahu in posipu. Maš narod, bedni ta trpin, Stoji drhteč sred razvalin Kot siromak, ki je izgubil Vse, kar imel je. kar je ljubil . . .
Brez doma smo--Ti sam pred leti,
Prejasni h dedov slavni Sin. Zrl srečnejši ta dom si sveti In sred veselih jasnih lic V pozdrav si čul za klicem klic, Zastave so se v zraku vile, Molitve zate se glasile, IManosti so priče bile . . . Teh dnij krasota in milina Še zdaj nam neče iz spomina! Brez doma smo, brez varne strehe, In rod, ki se Ti klanja tod, To siromakov le je rod, Miru potreben in utehe! Glej dete, ki roke Ti proži, (Hej starčka, ženo in moža, Vse bledih lic ihti in toži, A sredi tožeb in solza Hvaležno vender se smehlja! Smehlja se k Tebi ... V ljutom časi, Ko nas podsulo je gorjč, Prošnja se tisoč zate glasi In zdušno vsako Te srce", Vsa množica ob Tebi vneta Slavi Dobrotnika-Očeta! . . .
Zazvenel k Tebi v zlato mesto 0 bedi naši glas je zla: Iz Tvojih rok za mesto zvesto Podpora prva je prišla. Še več: Ti. naš prejasni car, Dospel si sam mod nas, kot oče Dospe med deco, če vihar Razsuje krov mu rodne koče, Ti sam naš Oče in Vladari In po vseh groznih prejšnjih dneh Na lice sili blažen smeh. Veselja blesti sled v očeh! .. . Brez doma smo! ... A koder kroži Nad carstvom Tvojim se nebo. Brat bratu resno roko proži. Na pomoč nam hiti vsakdo, In bratovske mke gnule, Kar stri a sila je zemljo . . . To vzgled je Tvoj! In če roke* Odprl si Ti. če vsak meti nami Dobrotnost Tvojo zna. naš car, Kako s hvaležnimi solzami Rok ne bi vzpel in za vsekdar Iz duše dna zvestobe ne bi Prisegel, car dobrotni. Tebi? Da, tlak se ziblje pod nogami, Strop se udaja, skala ruši, A ko so trese, giblje vse, Ko vse se zgreza in majo: Ljubezni te, ki v naši duši Živi zate, prejasni car. Ne zruši nam noben vihar! — — Med razmajanimi zidovi Pozdravljen, Oče in Vladar, ln Bog Tvoj prihod blagoslovi! —
A. Funtek.
mi
7', '
! <■
;
Si
i
r. I r i
Iz proračunskega odseka.
Na Dunaju, ."). maja. Potovalni učitelj   za  kmetijstvo  na Koroškem. —  Uravnava voda v  Vipavi. —
Goriške gospodarske stvari.) Proračunski   odsek deluje letos   zelo počasi, prav r iko, kakor oni, ki ve, da nima sile, ali ki se boji, «1.1 hi prišel prezgodaj do cilja. K večjemu po dve m»ji ima na teden in te izpolnjuje z naj raz no vrst-nejSo tvarino, samo ne s tisto, ki bi utegnila uzro-č ti rezko razpravo   in kaliti mir mej koaliranimi strankami« V zadnji seji  3. maja so bila na vrsti nekatere peticije in  resolucije k trgovinskemu mi nisterstvu, stroški  za  skupne zadeve in proračun ministerstva za kmetijstvo, izvzemši državne gozde m rudnike.
Pri tej priliki je prišel v razgovor tudi potovalni učitelj za kmetijstvo na Koroškem. Poslanec dr. Gregorčič je omenil, da vslnd mnogostran-akifa in ponovljenih prošenj je dovolilo kmetijsko ministarstvo kmetijski družbi v Celovcu podporo z )•ognjem in v namen, da se nastavi na Koroškem potovalen učitelj za kmetijstvo, zmožen obeh deželnih jezikov, ki bi zahajal v razne občine po deželi ter razkladal ljudstvu pouk v kmetijstvu; in sicer vsakemu v njegovem maternem jeziku. Kmetijska družba je podporo sprejela ter nastavila iičitelja, strokovnjaka v kmetijstvu in popolnoma veščega deželnima jezikoma. S početka gaje družba pridno pošiljala mej ljudstvo, katero ga je zvesto in z veseljem, pa tudi z uspehom poslušalo. Zadnje; rase je pa premeuila svoje postopanje. Potovalnega učitelja, pridržuje v Celovcu ter mu ol kazuje druga «!e|a, in na potovanje pošilja svojega tajnika, ki ni vešč slovenskemu jeziku.
Kakor da bi to ne zadostovalo, opušča kmetijska družba naznaniti ljudstvu, kdaj bo ah d v katerem kraji. Zato prihaja le malo ljudi k takemu pouku in se tisti, ki pridejo, nimajo od tega koristi ker ne razumejo nemškega govora. Dne BO. sept. je Idi tak shod v Libehčah, katerega se je udeležilo z govornikom in žandarjem vred le 14 osob, večinoma iz Treiberga; nekateri so slučajno prišli v krčmo, kjer je bil govor. Na prošnjo poslušalcev je navzoč posestnik po svoji zmožnosti pretolmačil nekoliko govora na slovenski jezik. Jednako se je godilo v Goricah na Žili 7- oktobra, ko je imel isti tajnik do slovenskih kmetov nemški govor. Če prida izjemoma potovalni učitelj, ki je vešč slovenskemu jeziku, na deželo in je kmetom to znano, se zberejo vedno v obilnem številu in ga poslušajo a veliko pazljivostjo, kakor se je to zgodilo 1 1. oktobra v Ledenicah pod Jepo.
Govornik poživlja vlado, naj dela ni to, da B • bo potovalni učitelj rzbil za to, za kar je postav ljen, da se bo res pošiljal mej kmete ter da se bo naznanjal njegov prihod vselej o pravem času. Ako se kmetijska družba noče posluževati v ta namen slovenskoga lista »Mir*, ki je močno razširjen mej ljudstvom, naj naznanja poučne govore ali predavanja vsaj v uradni »CeloVCankikakor je izjavil tuli shod /aupnih mož v Celovcu dne 24. oktobra prst. leta. Drugače bi ne moralo misliti, da oni dražbi ni to'iko za kmetijski pouk, kolikor za po-nemčevanje.
Poslanec dr. vitez Rainer se na to oglasi ter pravi, da se ujema s predgovor nikom, v kolikor priznava spretnost potovalnega učitelja za kmetijstvo na Koroškem, a v drugem da mu mora oporekati. Ako je dotičnik nastavljen kot učitelj, ne izključuje to, da bi se ne smel rabiti tudi za druga dela in da bi ga o takih prilikah ne smel name štovati v poučnih govorih drug mož, ki je v kmetijstvo prav dobro poučen. Kmetijska družba ne opušča naznaniti občinam, kje in kedaj ima biti poučni govor, in sicer dela to po svojih „gauver-bande* in „gauvorstaode", Ker se je pa predgovor-nik pritožil v tem oziru, je mogoče, da se bodo zanaprej naznanjali takt govori tudi v uradnem listu. Kar se tiče jezika, meni govornik, da koroški Slovenci so sploh in z malimi izjemami nemškemu jeziku toliko vešči, da morejo umeti predavanja v nemškem jeziku bolje, nego v novoalovenskem.
Poslanec kanonik Klun je zavrnil predgovor-nika, v kolikor je trdil, da koroški Slovenci razumejo bolje nemški, nego novoslovenski jezik. Omenil je, da prav v Colovcu ima sedež družba sv. Mohor«, ki šteje letos 71.000 udov in razpošlje Btej slovensko ljudstvo nad 400.000 knjig ; da koroški Slovenci so razmeroma jtduako zastopani v
tej družbi, kakor Slovenci iz drugih dežel; da ko- j roški Slovenci razumejo prav dobro knjige, katere | berejo, in prav tako list ,Mir", ki je pisan v istem jeziku in mej narodom močno razširjen. Kar se pa tiče razlike mej ljudsko govorico in pismenim jezikom, mora reči, da je ta razlika veliko večja pri Nemcih, nego pii Slovencih.
Minister grof Falkenhavn pravi, da na opetovane in mnogostranske prošnje je silil na to, naj se imenuje potovalni učitelj aa kmetijstvo na Koroškem, in da vkljub mnogim zaprekam in velikemu nasprotovanja je to dosegel. Hotel je, naj dobivajo tudi Slovenci pouk v kmetijstva v svojem jeziku, katerega gotovo bolje umejo, nego kateri drugi. Predsednik kmetijske družbe v Celovcu ae je o tem koraku pohvalno izrazil in rekel, da odkar je nastavljen potovalni učitelj, je mej deželnima narodoma mir, ker ni več pritožb, da bi kateri ne dobivali pouka. Take pritožbe, kakeršne je izrazil danes poslanec dr. Gregorčič ministru, niso došle ; če mu pa pridejo in se mu pokaže o utemeljene, tedaj bo zahteval, da naj se potovalni učitelj v resnici za to rabi, za kar je bil nastavljen, da namreč prireja poučne govore o kmetijstvu v raznih občinah po deželi. Tako je bila končana ta zadeva za zdaj. _ (Konec prih.)
Katastrofa
Vova Killtlfcfa.
Sinoči ob 1 a9. uri se je primeril dosti močan sunek, okolu 2. ure ponoči pa precej rahel.
Darila.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje   sledeča   darila :    administracija časopisa „Agramer Zeitung"   nabranih   124 gld. 50 kr.; g. Leopold Schvventuer v Brežicah (po gospodu Ivanu Hribarju) 75 gld.; uredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani nabranih 508 gold. 13 kr.;  gospod J. Scheftel na Dunaju 50 gld. ;  gosp. Anton Kosi v Središču na Štajerskem 5 gld. 15 kr.; gospoda Mi-niberger & sin v Volinu 10 gld.; občanska založna v Olomucu .'10 gld.; neimenovan v Judenburgu 2 gl.; kotarska oblast v Samoboru ua Hrvatskem 250 gl.; mestni urad v Jičinu 100 gid.; gosp. Ivan Šutej v Jelendolu 36 gl.; ureduištvo časopisa „Neues VvVner Tagblatt"4 5 gld.; mestna hranilnica v Velikem Me-seriču 50 gld.;   administracija  časopisa „Briinner Zeitung" S gld. 40 kr.; gi sp. Štefan Habe v Gočah JO gld.; g. Fran grof Sziheuv v Somogv 100 gld. ; mestno županstvo v Planici 2l> gld. 35 kr.; mestno županstvo v Nimburgu na Češkem 210 gld.; gospa Karolina Maver v  Vipavi  100 gld.; inalostrauska založna v Pragi  100 gld.;   neimenovan v Tuhovu 10 gld.; Ajdovci in Šturci 30 gld. 20 kr. ; administracija „Narodnih Listov" v Pragi nadalnjo zbirko 115 gld. 27 kr.; g. Jakob in gospa Alojzija Kokajl m gg. Andrej in Matevž Rozman 20 gld ;  g. Josip Meller v Trstu 50 gld.; g Fran Pavliček v Hvalšinu 5 gld.; gospodarsko  društvo v Škednji pri Trstu 50 gld.; županstvo v Velikih Lašičah 100 gld.; g. K. Glanzmann  v Tržiču  100 gold.;  predilnica in tkalnica v Tržiču  300  gld.;   uredništvo časopisa „Čech" v Pragi nabranih 1G3 gld. f>0 kr.; delniška hranilnica v Križevcih   100 gld.;   meščanska pivovarna v Plznu 300 gld.; Cirilo-metodejska založna v Brnu   1U0 gld.; g. dr. Aleksander Toldt v Celji lOo gld.; narodna čitalnica  v Križevcih  108 gld. 70 kr.; mestni svet v Olomucu 200 gld.; županstvo Nusle-Pankrac na Češkem 50 gld.; g. Moric Zachsr v Draidanih 5 gl. 07 kr. ; gospodje častniki 17. peš-polka v Celovcu  200 gld.;  g. prof. Ix>uis Leger v Parizu nabranih 21 frankov; klub „Auatria" v Neu-Raussnitz 8 gld. 3 kr.;   g. Kari Andreas v Grab-štajnu 2 gld.; županstvo v Metliki 50 gld.; županstvo v Gočah  36  gld. 86 kr.; g. Viljem Cvitaš v Samoboru 5 gld.; županstvo v Idriji  500 gld.; g. A. Pogačar, c. in kr. konzul v Port-Saidu (po Cre-ditanstalt   fiir   Handel   und   Gevverbe   na Dunaju) 500 gld.; g. J. Schneider v Zagrebu 70 gld.; gosp. Miroslav Anžlovar v Boljuncu  40 gld.;  g. F. Perg v Trstu 50 gld.;  g. Ferdinand Kudovič v Zagrebu lu gld.; gg. dr. Robert Siebenschein in M. Bastaič v Zagrebu (po gospodu dr. Vidriču) 5 gld.; bralno društvo pri sv. Ivanu v Trstu 150 gld.; administracija časopisa  „Agramer Zeitung"  vnovič  14 gold. 5 kr.; vodstvo hranilnice v Kostelcu 25 gld.; administracija časopisa „Politik" v Pragi vnovič zbirko 82 gld. 84 kr.;  administracija časopisa „Narodne Novine" v Zagrebu nadalnjo zbirko 21 gld. 60 kr.; uredništvo časopisa aNeues Wieuer Tagblatt" zbirko
156 gld.; administracija časopisa „ Reichspost" na Dunaju zbirko 31 gld.; prva dolenjska posojilnica v Metliki 100 gld.; člani kmetijske podružnice v Loškem Potoku 20 gld. 25 kr ; županstvo v Kobarida 80 gld.; županstvo v Sempaeu 100gld.; okrajni odbor v Liban na Češkem 50 gld.; okrajni odbor v Pfibramu 100 gld.; mestno županstvo v Smihovu 300 gld.; kotarska oblast v Zagreba 25 gl. 51 kr.; občanska taložna v Bohdaacu 25 gld. ; Češki čte-narski spolek v Brna 100 gld ; g. Avgust Breuer v Arco 50 kr.; g. Fran Semenič na Dunaja 2 gld.; g. L Polcar v Prerovu 30 gld., g. Anton Ninetič v Raču 8 gld-; g. Andrej Gabršček, urednik in tiskar v Gorici, nadaljnjo zbirko 125 gld. 70 kr.; g. Henrik Grignaschi v Gradežu 106 gld. 20 kr.; č. gosp. A. Aškerc, kaplan v Velenji 5 gld.; g. Leopold Kern na Dunaju 200 gld.; g. Josip Gruber, vnovič 3 vreče kruha; g. Ferdinand Uoš, župan v Trbovljah, zbirko
112 gld. 50 kr.; pevsko društvo „Danica" v Kraljevici 38 gld.; č. g. Karol Hutb, župnik v Zagrebu, 25 gld.; administracija „Kdinosti" v Trstu zbirko
113 gld.; Goriška ljudska posojilnica 100 gld.; g. Janez Saje v Št. Jerneji 2 gld.; administracija časopisa „Hlas Narodaa v Pragi zbirko 04 gl. 55 kr.; Volapiik-Club v Gradcu 17 gld.; mestni svet v Iglavt 100 gld.; g. M. Tonnies v Nabrežini 52 gl. 95 kr. ; gospa Gizela Hauswirth na Dunaju 7 gld.; gospoda Herman Kramar in Aleksander Frohlich v Zagrebu 10 gld.
Uredništvu našega listaso poslali: SI. čitalnica v Tolminu (po g. And. Vrtovcu) 30 gl. kot dohodek ponovne čitalniške veselice dne 1. t. m. — G. Pokorn v Voloski 24 gld. 8 kr., darovanih po Volapukovcih (po odbiti poštnini); darovali so: Volaptikovsko društvo v Vorarlbergu 7 gld. 50 kr. j volapUkovci gg. Ign. Hasberg v Kolnu — 25 mark (14 gld. 93 kr.) Rojano\vsky v VViesbadenu 1 marko (60 kr.); Rosenberger v Peterburgu 1 rubelj (1 gl. 30 kr.) — Gospa Avgusta Kranjc, veleposestnika soproga iz Št. llja pri Velenji 10 gld., nabrane na odhodnici g. Ivanu Resmanu v čast v Velenju dne 4. maja pri g. Ježovniku. — G. dr. Kaisersberger, c. kr. okr. zdravnik v Črnomlju 5 gl. — G. prof. dr. Glaser v Trstu 5 gld. — G. J. Bergant, c. in kr. podčastnik ladije „Kaiserin Elizabeth" v Pulji 1 gl. za trpeče rojake. — Skupaj 75 gld   8 kr.
Iz iicrmaiftcittiiegA odseka.
V sinočni seji permanentnega odseka naznanil je župan Grasselli program današnjega cesarjevega boravka v Ljubljani. Zbrani občinski svet s županom na čelu pričakoval bodo Njega Veličanstvo pred mestno hišo, kamor dospe cesar okolo 5 ure popoludne. Občinskemu svetu pridružila se bodo trgovska in obrtna zbornica ter pomožni odbor za L ubijano in okolico. Glede lažnjivih poročil v nekaterih v nanj iti listih, da se glede razdeljevanja podpor strankarski postopa, naglašal je župan, da mu ni znano ničesar, kar bi moglo dati povod takim obžalovanja vrednim poročilom. Mestni magistrat postopal bode tudi odslej popolnem objektivno ter se brez vsakega razločka jednako ozirat na one, ki so podpore v resnici potrebni. Konečno dovolil je odsek zopet zgradbo nekaterih privatnih barak.
§4oini«ljHko pregledovanj** 1»®-MlopIJ
Glasom komisijskega zapisnika treba bode menda tudi deželni dvorec popolnoma podreti. Poslopje je v vseh traktih hudo poškodovano, posebno pa je trpel trakt proti Kongresnemu trgu. Ker je zidovje sploh tako razpokano in poškodovano, da bi rekonstrukcija bila predraga, izrekla je komisija, da pač ne kaže druzega, nego poslopje podreti iu zgraditi nov doželni dvorec. Na sv. Petra cesti št. 25 podreti je pri Karoline Treo hiši trakt na dvorišču.
IJmlKltit Kuhinja.
Na troške kranjske hranilnice se je v ljudski kuhinji razdelilo dne 4. maja 2800 porcij, dne 5. maja 723 porcij, dne 6. maja pa 694 porcij juhe, mesa, prikuhe in kruha.
Cerkvena darovanja. Nekoliko darovanj za Ljubljano in okolico se je vršilo. Pri nedeljskih darovanjih 5. t. m. zbralo se je samo v Boh.  Bistrici, vsled toplega priporo-račila tamošnjega gosp. župnika 70 gld.   Ras gin-ljivo je gledati kmetske možake in žene, ki kljubn i svojemu znojnemu   trudu  sami   trpe pomankanje, j vender veselim srcem neso okolu oltarja za pone-; »rečene brate, če ne več vsaj kak prav od ust pri-1 trgan grošiček. Ti darovi naših trpinov in k m e~»
tov naj bodo ostalemu premožnejšemu slov. svetu v vzpodbujo. Ljubljana in okolica pa naj v tem živem in odkritosrčnem sočutju dobita novega poguma!
Odsek za nabiranje milodar© v za
ponesrečene po potresu
se je ustanovil v Ribnici, ter bode pobiral po vsej ribniški dolini milodare.
Pobiranje mllodarov v Trstu.
V nedeljo se je v vseh tržaških cerkvah po propovedih naznanilo, da se nabirajo milodari za nesrečne brate v Ljubljani po vseh zakristijah. Dolžnost vseh družih srečnejih po potresu ne hudo prizadetih mest, kakor je tudi Trst, je ta, da pomagajo ubogim, po potresu silno poškodovanim prebivalcem Ljubljane in Kranjske sploh.
Hrvati za 1 Jnbljauo.
Akadem. društvo „Zastava" v Zagrebu bode priredilo v četrtek dne 9. t. m. v prostorih hrvatskega doma akademijo na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. Sodelovala bodeta društveni pevski in tamburaški zbor, nekateri člani opere in cela vojaška godba 53. pešpolka. Gosp. Krnic bode deklamoval Stritarjevo „Slovensko Lisbono" v hrvatskem prevodu. Poziv pravi mej drugim: „ Nadejati se je, da se občinstvo glavnega mesta Zagreba mnogobrojno odzove vabilu, ter na ta način izvrši svojo dolžnost proti posestrimi Ljubljani, ki se je upravo krasno obnesla, ko je jednaka nezgoda zadela mili nam Zagreb". — Koncert „Jadranske vile" na Sušaku pri Reki je vrgel 335 gld. 10 novč. dohodka. — Hrvatski listi nadaljujejo še vedno izkazovati došle milodare za po potresu prizadete slovenske brate. — Nadškofijski ordinarijat Vrhbosanski je izdal poziv, ki s prav toplimi besedami popisuje veliko nezgodo, ki je zadela slovenske brate na Kranjskem, katerim je treba priteči na pomoč. To tem bolje, da se s ti m pokaže zahvalnost za plemenito njihovo požrtvovalnost, ki je vrhbosanski škofiji podarila krasne zvonove za piestolno cerkev srca Jezusovega. Ordinarijat želi, naj se jedno nedeljo ali praznik v maju določi nabrana miloščina za po potresu prizadete in naj se teden preje po cerkvenem obredu ljudstvo pouči o veliki potrebi ponesrečenih in o dolžnosti zahvalnosti.
V I Jllllljaill. 7. maja.
Davčna reforma. Dosedaj je zbornica poslancev resila dve poglavji davčnega zakona. Rešiti je sedaj še 162 paragrafov. Z? dunajski „Vater-landu dvomi, da bode mogoče rešiti to predlogo še v letošnji sesiji, ker mora vsekako kmalu budget priti na vrsto. Tudi pridejo šele težje stvari pri davčnem zakonu na vrsto, kakor Dipaulijev predlog in rentni davek. Mi sploh nimamo že dosti upanja, da bi zbor ta zakon rešil. Nekateri levičarji bodo pač priganjali, da bi petakarje pripravili ob volilno pravico. Če se pa jim to ne posreči, bode pa tudi levica zgubila precej naudušenja za davčno reformo.
Nemški značaj Brna v nevarnosti. Poslednji čas se po nemških listih posebno taji, da se v Brnu jako množe Slovani. Prihajajo vedno češki posli, češki delavci in obrtni pomočniki. Tako se število Slovanov vedno množi in bati se je, da Brno zgubi svoj dosedanji nemški značaj. Da se to prepreči, priporočajo listi, da bi po nemških krajih vsa nemška društva delovala na to, da bi ljudje hodili rajši v službo v Brno, ne pa na Dunaj. Mi dvomimo, da bi ti sveti kaj pomagali.
Parcijalno prenovljen je angleškega ministerstva. Govori se, da ministerski predsednik Roseberv kmalu odstopi in ministersko predsedstvo prevzame zakladni kanceler Harcourt. Roseberv že dolgo ni zdrav in se bode zatorej umaknil političnemu življenju. Konservativci se nadejajo, da se v prenovljeno liberalno rninisterstvo ne bode dolgo držalo. Pri dveh dopolnilnih volitvah so namreč zadnji čas zmagali konservativci. To je pa občuten udarec za vlado, ki  ima že jako neznatno večino.
Vzhodna Azija. Mislilo se je že, da Kitajci ne bodo ratifikovali mirovne pogodbe z Japonsko sklenjene, ko so ugovarjale proti njej tri evropske vlasti. Kitajci bi se bili nekoliko zanašali na rusko pomoč, ko je jim Rusija svetovala, naj ratifikacijo še odlože. Novejša poročila pa potrjujejo, da je kitajski cesar že sklenjeni mir potrdil. Kitajci torej Dlan imeli dosti upanja na kako evropsko pomoč, slutili so, da jim še evropske države kaj vzamejo, ako se bode vrejenje stvari zaučevevalo.
Dnevne vesti.
V L i ubijani, 7. maja.
— (Vojni minister v Ljubljani.) Danes zjntraj pripeljal se je vojni minister pl. K r i e g -h a m m e r z brzovlakom v Ljubljano, ter si dopoldne v spremstvu kornega poveljnika barona Rei n-landerja — ki se je bil že včeraj pripeljal v Ljubljano —, tukajšnjega divizijonarja Hegedusa in mnogih višjih častnikov ogledal po potresu poškodovana vojaška poslopja in mesto sploh. Ogledal si je tudi natančno deželno bolnico, šel skozi vse sobe in končno rekel: .Laibach sieht aus wie eine bombardierte Stadtu.
— (Posebna izdaja našega lista.) Povodom cesarjevega obiska priredimo nocoj posebno izdajo našega lista. Posebna izdaja izide ob 7. uri zvečer in prinese popis cesarjeve vožnje po Ljubljani.
— (Novo poslopje „ Glasbene Matice".) Odbor „Glasbene Matice" je po dogovoru s stavbin-skimi veščaki sklenil, da ne podere samo zadnjega trakta hiše v Gospodskih ulicah nego tudi sprednjo hišo, ter da gradi vse poslopje popolnoma iz nova. Tako si bode „Glasbena Matica" postavila vsem potrebam zadoščuiočo zgradbo.
— (Semenj v Ljubljani.) Na včerajšnji semenj se je prignalo 804 konj in volov, 280 krav, 43 telet, skupaj 1127 glav. Kupčija je bila srednja in ker se je prignal i malo volov, je bila njdi cena visoka. Kupčija za konje in krave je bila živahnejša.
— (Pogreb župnika Mesarja.) Piše se nam z Bohinjske Bistrice dne 6. t. in. : Nepozablji-vega nam župnika Mesarja pokopali smo danes v Šmartnem pri Kranju. Pogreb bil je veličasten, vreden najpopularnejšega kranjskega župnika. Okolu 40 duhovnih sobratov in lepo število naših postavnih bohinjskih možakov skazalo je zadnjo čast „bo-hin).-ke:nu očetu". Opazili smo tudi dež. glavarja. V cerkvi govoril je g. dekan Mežnarec, opisujoč rajnega jekleni značaj, njegovo delo in trpljenje. Na grobu zapeli so Šraartinski pevci dva zbora v slovo. Videlo se je ljudstvu, kako se težko poslavlja od BVOJega dobrotnika, ki si je zanj pridobil sosebno na gospodarskem polju neprecenljivih zaslug Pokojnik bil jm jeden prvih, ki so pričeli delati za gospodarsko osvobojenje našega naroda, katero se j-; v letih našega političnega preporoda le preveč puščalo v nemar — tako, da je sedaj marsikatera stvar prav po nepotrebnem v nasprotnih rokah. Župnik Mesar je tako rekoč oživil Bohinj. Stvar Bohinjcev je sedaj, da vztrajno in umno nadaljujejo pričeto delo umrlega, organizacijo svojih „sirarskih zadrug", njim samim v največjo korist. Svojemu tridesetletnemu neumornemu delovanju v Bohinjski Bistrici postavil je župnik g. Mesar sam najveličastnejši spomenik — novo in krasno župno cerkev, kakoršnih je malo na Kranjskem. Poleg vseh možnih lepih lastuostij, katere so krasile župnika Mesarja, bil je deželni poslanec Mesar tudi jeden onih starih resnih mož, ki si žele nazaj lepe dneve naše nekdanje sloge. Pokoj njega blagi, plemeniti duši!
— (Učiteljsko društvo kranjskega okraja) bo dne 9, t. m. dopoludne o'. 10 uri zborovalo v Kranji.
— (Zdravstveno stanje) Za otrpnenjem tilnika sta v Roduah in v Žerovuici samo še dva bolnika. — lamej 18, za vratico v Javorniku zbo lelih otrok jih je :") umrlo, 7 ozdravelo, bolnih pa je še šest. — Osepnice so se začele zopet bolj širiti po kočevskem okraju. V raznih vaseh je 28 bolnikov. Glede na to so se v okuženih vaseh začele staviti koze vsem, ki jih še nimajo stavljenih, zopet stavile pa se bodo vsem šolskim otrokom nad 10 let starim in drugim oeobara.
— (Občinske volitve v Ljutomeru) Pri občinskih volitvah v Ljutomeru, ki so se vršile v soboto, zmagala je narodna stranka v tretjem razredu, nemška pa v prvem in drugem.
— (Narodni dom v Brežicah.) Posredovanjem dra. Dečka kupila je »posojilnica v Brežicah* znani Klembasov hotel iz zapuščine g. Friča za 22.500 gld. Ta hiša, jedna najlepših v Brežicah, stoji sredi mesta, ima lepe sobo za goste, obsežno dvorišče, vrt in veliko krasno dvorano. S tem so narodnim društvom zagotovljeni za vedno jako lepi in primerni prostori. Brežiški narodni dom je že tretji na Štajerskem: prvi je v Ptuji, drugi v Šoštanju, a kmalu se jim pridruži še jeden, najlepši in najvažnejši — v Celju.
— (Cepljenje trt.) Dne 8. t. m. predpoldne bo v Šmarji v ondotnem nasadu pouk o pomladanskem cepljenji trt, dne 10. pa zboruje celjsko vinarsko društvo v 1'letrovčah in bode tam strokovnjak g. Matijašič poučeval o cepljenju amerikanskih trt.
— i Slovenska gasilna društva na Štajerskem in hrvatski „Vatrogasce*) Odbor prosto voljnih gasilnih društev v Ljutomerskem okrožju je proglasil zagrrbški list „Vatrogasec", ki ga
izdaje gosg. Vaclav Majer. za službeno glasilo teh društev.
— (Slovensko društvo v Gradci I Štajersko namestništvo je z odločbo z dne 25. apri a potrdilo ustanovitev „slovenskega izobraževalnega in zabavnega društva „Edinost" v Gradci". Društvu je namen izobraževati svoje člane, skrbeti za zabavo in gojiti družabno življenje. Ta svoj namen bode obsezalo s čitalnico, gojenjem petja in glasb?, s predstavljanjem dramatiških iger, predavanji in veselicami. Redni člani morejo biti Slovenci, stanujoči v Gradci ali njega okolici. — Ker je to društvo za graške Slovence največjeca pomena, je priporočamo prav toplo v podporo. I Jstanovnina znaša 10 kron, podpornina na leto 4 krone. Občni zbor društva „Kdinosti", na katerem bo voliti predsednika in odbor, se bo vršil v nedeljo, dne 12. maja ob 4 uri popoludne v restavraciji g. J. Severja (Zum Steinzer) Biirgergisse št. 4., kjer — v prvem nadstropju — se nahaja društvena čitalnica.
— (Razpisane službe.) Na jednorazrednici v Tržišču pri Mokronogu mesto učitelja in voditelja z letno plačo 500 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 20. maja okr. šolskemu svetu v Krškem. — S početkom šolskega leta 1895,9l> mesto deflnitivnega glavnega učitelja za prirodopis kot glavni m matematiko in prirodoslovje k t stranski predmet z nemškim in slovenskim poučnim jezikom na c kr. učiteljišči v Ljubljani in mesto začasnega glavnega učitelja za zemljepisje in ?godovino z nemškim poučnim jezikom na ženskem učiteljišči. Prošnje do dne 30 maja deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. Mesto okrajno-sodnega pristava pri okr. sodišču v Ljuto meru, eventuelno pri kakem drugem okr. sodišču. Prošnje do dne 15. t. m. predsedstvu okrožnega sodišča v Celji — Pri okr. sodišču v Vipavi mesto okrajnpga sodnega pristava s službovanjem pri okr sodišča v Krškem v IX. čin. razredu. 1'rošuje ii> dne IG. t. m predsedstvu okrožnega sodišča v Novem mestu.
* (Nesreča na železnici) Dne l. maja sta trčila skupaj na Krakovski železnici pri postaji Bohnia v Galiciji dva vlaka. Ranjenih je bilo 21 ose b.
* (Nova železnica v Bosni | Dne 1. maja se je odprla nova železniška proga D o I n j i - V a k u f-Jajce, dolga 33 7 km. Ztčelo se je graditi lansko poletje. S to progo imata Bosna in Hercegovina zdaj 747.739 km železnic.
* (Izbruh vulkana ) Iz Guadalajare v meksi-kanski državi Jelisco se poroča, da je začel bruhati ognjenik Collma lavo in pepel ter je preuzročil veliko škodo na poljih iti uničil žetev. Prestrašeni prebivalci beže, boječ se, da jim lava ne opustoši tudi bivališč,
* I BStava dušica" )   Weatminsteraki škof {a jako kratkoviden, tako da brez  naočnikov mkogar ne spozna, ima   pa to slabost, da hoče po sili pri kriti svojo kratkovidnost.   Te dni je pri neki slav nosti pristopil nekdo k njemu in mu rekel: „Moja mati vas prav srčno pozdravlja-   Škof ni spozna kdo ž njim govori, in rekel je dobrodušno: „Tako V Kaj je še živa. stara dušica?    Pazite nanjo, dobr t mati je največji blagoslov."    Sele ko je odšel, mi je jeden spremljevalcev   povedal,   da  je  govoril n princem Waleškim in da je „staro dušico" unenova: — angleško kraljico.
1			
			
		- ____ Slovenci in Slovenka 1 ne zabite družbe sv. Cirila in MetodaI a*. 4	
			
1			
Darila:
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Ignacij tiran; ar, c kr notar v Ribnici 20 kron namestu venca na krsto vzornemu narodnemu delavcu gosp. nadučitelju Vojtehu Ribnik ar ju. — Živio rodoljubni darovalec in njega nasledniki!
— .Slovanski Svet" ima v št 18. naslednjo vsebino: Delavski praznik in program; Amicu* Plato; Dijaški ppbefkl; Caričinja odsreba; Dunajsko pismo; Dopisi; Ogled po slovanskem svetu; književnost.
— „Vienac" ima v št. 18. naslednjo vsebino: Gj. Arnold: Zdenki; V. Stršen : Kad je Čovjek bo lestan; L. N. Tolstoj: Gospodar i sluga; B. Inhof: Dr. A. Tresič-Pavičie nove pjesme; Bošnjak: Sarajevo; K Horvat: Zašto sa održa bizantinsko carstvo, dok propade zapadno rimsko carstvo; H. Tame: Filozoti|a umjetnosti; Listak ; Ilustracije : Gradnja novoga hrvatskoga  glumišta; Velika neprilika.
SlZO] SLTTlC© -
Dunaj 7. maja. Cesar je z lastnoročni m pismom naznanil grofu Kalnokvju, da njegove demisije ne vzprejuie.
Dunaj 7 maju. S cesarjem se je danes odpeljal v Ljubljano in v Pulj tudi ogcrski minister Josika.
Ceneno domač« idr a vil o. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroraMMgft, pristnega „Moli ovtga Seid I iti-praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri npliva najbolj trajno nn vse težkote prebavljenja. Originalna akatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta praftek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tnchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ev preparat, »aznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (4—7)
Umrli so v Ljubljani:
.'). maja: Stanko Klnpftiver, sprevodnikov sin, 7 dni Resljeva testa št. 27.
V deželni bolnici: 2i>. aprila: N. Aljaž, dekle sin, mrtvorojeni deček. 80. aprila: Ivan Bitvno, mesar, 40 let. 1. maja: Ivan Dolinar, prosjak, 60 let. S, maja: Ivanka OreSnik, dninarjeva žena, 7.'} let.
Meteorologično poročilo.
Dan	Oas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-t rov i	Nebo	Mo-krina v ; ium.
« 5" E tO*	7. zjutraj 'J. popol. zvečer	742*5 741*6 7418	10-5» C 18 7°C 14 8° C	si svz. ■1, vih. s), svz.	obl. ohl. obl.	0-( 0 dežja, j
Srednja temperatura II O", za 1-1° pod normalom.
ID-uizisijslsa, "borza,
dne ti. maja 1895.
4e/0 državne srečke iz 1. 1KM po '2f><> gld. 151 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 198   „ 50 ,
Dunava reg. Brečkc 5° 0 po 100 gld.   .   . 132   „ 50 „
Zemlj. obč avstr. 4' / . zlati zast. list' 121    „ 75 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 199   „ — n
Ljubljanske srečke......... —    „ — w
Kudolfove srečke po 10 gld...... 24    , 50 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 172   „ 25 „
Traojway-druHt. velj. 170 gld. a. v.            . 4i9   n — „
Papirnati robci j......... 1   . 31 „
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nas ljubljeni oče, oziroma tast in ded, gospod
dr. Karol Viditz
vpokojeni c. kr. višjega deželnega sodišča svetnik
dne 6. maja 1895 opolnnoči, po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 71. letu svoje dobi, mirno v C.ospodn zaspal.
Pogreb bode v sredo dne 8. maja 1895 popoln-dne ob ti. uri it filedahSkih ulic Št. 1. i»ii>*i
V Ljubljani, din* 7. maja 1895.
Avgnat Vlditz.  inspektor železnic v Sarajevu, sin. — Amalija Outman roj. Vlditz Emi Vlditz, hčeri. —  Viktor Outman,   I. U vdov kapitan, zet. — Viktor Outman, unuk.
CJr. ilatco rmalčljslto atiir. drž zelenic
M iz voznega reda
■vsl'sa.-<ranag*av odt.  3_. xaa.ajxrj.llca  3.SC S
Nnjtottio ocipiij«dI priMa'nl ■! In Odvajalni nr»«l "aiiM'm" bo » tr*d«0*n<t(>T>«JWm rtttu. Hr*dnJoBvropthi eni in kratneran c»«.i t Ljubljani >• 1 minuti naprnj.
Odhod Is LJnblJan«.-  jut. kol.)
Ob 1». ur* S min. po no+i oaohnl vlak v Tri,ti. PoDtabal, K«i)»*. Celovec, Franaanafaite, lijuhno, « -t Salathal v Anuee, liohl, Grnun-l.ii. Boln.irract, Mtnvr, Line, Hii.^te^r e, Plaor.j, V vrljlno vara. Kitar, Karlov* »ure, Frencnt« rnrn. Tiaffo, Liipaljo, DunnJ »ta Ainutetton. l>b 0. uri tO min. zjutru) metani »lak ▼ Novo meito, Kočevje Ob 7. uri tO »hi». rjutnij mahal »lak v Trhli, 1'ontabel, Reljak Celovec, KranvoDifcite, J.jutm \ Dunaj, 6ai Snlattial v Ho]noffra<i, Dunaj via A niHtof.oii.
<ih 11. uri MO min. itopotudnn oiebnl vlak v Trhle. t>o:itanel. Heljak, CVIovec, Frantpiiifmte, Ljubno, Sclslhal, Solno grad.
Oh Vi uri Ml min   ttapotuHnm min .ni vlak v Novo meato, Ko6«vj«.
OS 4. uri ftojiotuttne oiebnl vlak v Trbii, Heljak, Oluvoo oea Bele Ihal v Holnoirrad, L.«nd - Gaateln. Zeli na Jeaern, Inomoil, Brefrnlo, Durih, U«ii«vt., Pari«, Slejrr, I.Ido, Orannden. Tschl, Bndejevioe, Pitanj, Marijin« vare, Ka*r, Francove vare, Karlove varp, Prago, l.ii «'•*", T>noa) via Amttetten.
Ob 7. vri VO min m vrč t metani vlak v Novo meito, Kočevje.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Oh B. uri H'-i min. »)utr<tt oeebnl vlak s Dunaja vi* Araetetten. i.ip-•Ije, Prao«, Francovlh varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varov, Plrnja, Bndeiavio, Solnoirra^a. Tjlnca, Stejrra, Omunilena, Lohla, Aui-«eea,  LJnbneaa, Celovca, Ileljnku, Kranaanefea*«, Trblaa
05 H   uri 19 min. mh*'r<0 meianl vlak la Koievja, Novega meeta.
Ob ti. uri t/9 min. HapoiuHn^ oeebnl vlak a Dunaj« via Amntett«>n, IJpilje, Praao, Francovlh varov, Karlovih varov, Kara, Marijinih ▼arov, Planja. Budajevio, 8olno«rada. Llnca. Hterra, Parlia, Oencve, Cnriha, Brejrnke, Inomoeta, Zella na jeaerti, Land-Oaeteina, bjul in-ua, Oelovoa, Pontabla, Trblaa
Ob ». uri .t'J min. popoiudn* metani vlak ta Kočevja, Nove«a rpneta,
Ob 4. uri min. »*>rx>''*''»»<" nenbnl vlak a Dunala, Iijnbaaaja, Belithala, Rel|aka, Celovca, Franuonnfeete, Pnnlabla, Trhlia
Ob B. uri 4 min. —*T oiebni vlak ■ Dnnaja preko Ametettora in I.;Tihn«i7-   Beljaka. Celovca. Pontabla. TrhUa
Ob B. uri HJf min. avorVr nielani vlak la Kočevja, Novoga Meat*.
Oh 7.
.. tO.
Ob 0.
uri V.t
n OB
. *«■ to
s« ta
Odhod Is LJubljane (drV kotj.
min  »JulrnJ       v Kamnik. .     popoluitna n .
ob
{■lednjl vlak le nedeljah in praanlklb.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
min. th'lntj       la Kamnika
iforio/Mftia*
(5—102)
(elednil vlak le ob   nednliah iu praanlklb )
dobro ohranjeno
mostno tehtnico
z vso pripravo, ki vleče 5000 kil ali več.
Ponudbe  naj se pošljejo upravnifttvu „Slovenskega Naroda".__(534—3)
Grozni dnevi
potresa, X-.3"o."bl3sir3ui-
Opisani od očividca s 5 ilustracijami. Gona 26 kr., po poiti 27 kr.
Das Erdbeben von Laibach
und seine Ursachen 0-5. d.r. Rudolf Hoarnesa. Cena 30 kr., po poiti 33 kr.
afcŠT 2ST ove mci. uzilcalije: "Tt-U
Slovenski citrar.
Štev. I. Pozdrav slovenskim citrarjem 40 kr. Štev. II. Na vasi 46 kr., po po&ti 3 kr. ve6.
J. GIONTINI
knjigar v Ljubljani. (578—2)
Turbina
Čisto nova, prav nič rabljena, na tri metre vodnega padca, prav pripravna za vodno žago, in
<v3alse vrsto ©-broji
se dobe takoj po nizki ceni pri
E, Š i m n i c u v Kranju. (542-8)
IflT Novozidana vila.
Jednonadstropna vila z 9 sobami, s pritiklino in vodnjakom, južna lega, s stolpom, s katerega je lep razgled, proti severu za&ctcentt z vinogradom, prav bliza Maribor** na Dravi, 25 minut od južnega kolodvora oddaljena, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji nwe«n«Je Is proete roteč proda ali pa za već let <la v na|eiu. — Dopisi blagovolijo naj se poslati pod ..IV o v« *1Ih4* Osalaaer-ievl anonenl eknp«*(llel|l v NHr.boru. (588—1)
Za stavbinske mojstre!
Opekarna v KakvuiiJii* poŠta Hoče pri jflarlboriia proda od i. |tr. m. naprej vsak dan
štiri vagone opeke za zid
in vsak drugi dan
1 vagon navadnih strešnikov
po nizki ceni. i&87—1)
Delavke
z zdravimi zobmi in močne postave ne taltof vz|>re|mO %■ tvornimi xa uilfrjslice n« Nta|«*mkem. Dober zaslužek, prosto stanovanje. Ponudbe s podatki glede stHrosti in rodbinskih razmer naj se pošljejo na vodstvo tovarne za užiga-lica v Deutachlandsbergu na Štajerskem. (r>70-3>
<x-x-oo-x>-x-c>c-x
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
t? o -o
a
r
3
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirejen iz
planinskih selliA la lahko raxtoplJl-vegt vapnenega ielesa.
Steklenica i navoilihim o porabi 5G kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri (1230-28)
ti ha I d u pl. Triikoczy-Ju
lekarnarju v Ljubljani.
1'oilljH we a obratno pofcto.
Lekarna Trnk6czy v Gradei.
Prostovoljna dražta
usnja in čevljarskih potrebščin
iz konkurzne mase .%ii«lr«kJ» Mmertlil se bode
|C nadaljevala v sredo dne 8. t. m.
«»b ». url flopoliitlne v proilitjalnioi 11» Nv. Petra
c«MtI li. it. 4.
Ob  jfdn.-m   pride  na   dražbo  tudi   lllMiia   opravit, omare« poMtelJnaki i. t d.
V Ljubljani, dnn 7. majnika 1805.
Dr. Danilo Maj ar on
upravnik mase.
Stavbne materijalije
strešna opeka, opeka za zidovja in za tlakanje,
gaseno in negašeno vapno, roman- in portland-cement,
IHT suh stavbni les in tramovi,
lat ve • clile itd«.
se dobe po ceni ()79_3) na stavbišči stavbne tvrdke
Marije Terezije cesta št. 10 v Ljubljani.
Cement
železniške šine. štorje za obijanje stropov
železo za vezi in traverze jjj železno, cinkasto in pocinkano ploščevino
kovanje za vrata in okna sploh  vse,  kar  se   potrebuje  za stavbe
priporočata po |atco nlzUilt cenah (501-01
STUPICA «fc IHAL
trgovina z železnino in špecerijskim blagom Marije Terezije cesta štev. 1, v Ljubljani.
Štajersko deželno zdravilišče
Rogatec-Slatina.
Postaja južne železnice Poljičane.   Sezona od I. maja do I. oktobra.
Pivno in kopelno zdravljenje in zdravljenje s sirotko in elektriko.
Proapekte raspoallja ravimtel|»tvo.
SvetoTioiusne kiselice« sodrtajoče GlNaber-Jevo aol, priporofievane od prvih iiiediclonklli avtoritet pri bolesnih prebavnih organov In
dihal, in sicer:
Tempeljski vrelec kot najboljea osjve£u|o£a pijača,
Styria-vrelec kot preekuieno adravllo v sve*?°polnitvi (491—s) oekrbnlitvo kopalieSa Bogateo-Slatlna.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip Nolli.
Laatnine in tisk .Narodne Tiskarne