Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup enevstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________________
3 IQ.
LU '
S
B£
Črna kronika Podravje • Statistika umorov: najbolj boleče, ko otroci ostanejo brez staršev
O Stran 12
«
-_£	rr
=	j—1	m
=m	8	»»
-m	C	<X
~Q	I—I
iN	£	°
"i	>	tU
Štajerski
Ptuj, petek, 19. aprila 2024
Letnik LXXVII • št. 31 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Danes priloga
Juršinci • Starši in učitelji pozdravljajo ukrep vodstva šole
■ * lO
jjocitm^F
J
«fn/*" m J
r±4 ■ - t-»..
Prepoved mobilnih telefonov v šoli
Na Osnovni šoli Juršinci so uveljavili prepoved uporabe mobilnih telefonov. Pred prepovedjo so ga učenci lahko uporabljali med odmori, pred poukom in po njem. »Uvideli smo, daje to glavni vzrok konfliktov, ki so preraščali v medvrstniško nasilje, zato smo se odločili za tak ukrep,« je povedal ravnatelj Matej Sužnik Več na strani 7.
u —I lllk MMm*m* ,mm
■I
Aktualno
Ptuj^ Večina oglaševalskih prihodkov v roke zasebnikov
O Stran 2
Kmetijstvo Podravje • Sadjarji trepetajo zaradi
škode po pozebi
O Stran 3
V središču Podravje • Enota
doma upokojencev
v Žabjaku pridelala 300.000 evrov
minusa
O Strani 6 in 7
Ormož
Zakaj je odstopila ravnateljica Mojca Visenjak
Delitev 10.000 prenosnih računalnikov
»Kdor prej pride, prej melje«
O Stran 5
JARO llTE ŠTAJERSKI TEDNIK N SI PRIDOBITE NAGRADO
Štajerski
radioPTÜJ I
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado.
W0
2 Štajerski
Aktualno
petek • 19. aprila 2024
Občinsko podjetje Javne službe Ptuj ponuja trženje kot javno storitev na določenih obešankah javne razsvetljave, zanje skrbi podjetje Altius. Vse druge možnosti oglaševanja so njihova tržna dejavnost. Gre denimo za podhod Borovo, pa jumbo plakatno mesto (pri trgovini Lidl) na Volkmerjevi cesti ...
Cene so odvisne od količine zakupljenih obešank in trajanja oglaševanja. Letni doseženi poslovni prihodki iz naslova oglaševanja na obešankah javne razsvetljave v povprečju znašajo 17.500 evrov. „Sredstva so namenjena za vzdrževanje in posodobitev javne razsvetljave na Ptuju," so pojasnili v občinskem podjetju.
Komunalno podjetje ima v rokah oglaševanje na 27 lokacijah
Oglaševanje v mestu izvaja tudi Komunalno podjetje Ptuj, na osnovi Odloka o oglaševanju v mestni občini Ptuj. Možnost reklamiranja ponujajo na nepre-
mičnih in premičnih oglaševalskih objektih. Plakate je dovoljeno nameščati na plakatna mesta po predhodni označitvi izvajalca, samostojno nameščanje na drugih lokacijah, kot so npr. drevesa, zidovi, avtobusna postajališča, je prepovedano in se sankcionira. Stanje na terenu preverjajo inšpekcijske službe. Plakatiranje izvajajo na 27 lokacijah, na katerih je 41 stalnih plakatnih mest. Cena je odvisna od velikosti plakata. Izvedba plakatiranja se obračunava po veljavnem ceniku, zraven osnovne cene pa mora naročnik v skladu z občinskim odlokom plačati tudi takso.
Z Europarkom razpolaga TD Ptuj
Oblika oglaševanja je tudi nameščanje reklamnih zastav v ptujskem Europarku, ki predstavlja vstopno točko v mesto. To področje ureja Turistično društvo Ptuj. Postavljenih je 30 drogov, v središču zmeraj plapolajo tri zastave: ptujska, zastava Evropske unije in
Turističnega društva Ptuj. Ostalih 27 drogov večkrat na leto krasijo različne podobe. V času pusta so namenjene promociji Kurentovanja, občasno namestijo zastave držav EU, včasih pa možnost promocije dajo podjetjem, predvsem lokalnim. Tudi to je poceni oblika oglaševanja, nekajmesečno promocijo TD Ptuj podjetjem zaračuna okrog 200 evrov, vsaka naslednja zastava je še 50 evrov cenejša.
Minoritski zid ostaja priljubljen oglaševalski prostor
Zelo priljubljen oglaševalski prostor je vzhodni zid minoritskega samostana ob Osojnikovi cesti, s katerim razpolaga župnija. Marsikdo sicer meni, da - predvsem zaradi dejstva, da gre za srednjeveško obzidje, ki je pod spomeniškim varstvom - oglaševalski plakati tja ne sodijo. Kljub tem dilemam, ki segajo več kot deset let v preteklost, sprememb v tej smeri ni. Naspro-
tno, reklam je praktično še več kot nekoč.
Kot povedano, je večina oglaševalskih objektov postavljenih na zasebnih nepremičninah. Občina ima sicer opredeljene možne lokacije za oglaševanje v občinskem prostorskem načrtu, a sistemskih težav je kar nekaj. Ne MO Ptuj ne medobčinska inšpekcija nimata ustreznih pravnih podlag za ukrepanje in morebitno odstranitev oglaševalskih panojev na nepremičninah v zasebni lasti.
V sklopu skupnosti občin in združenja mestnih občin je bilo v preteklosti na državo podanih že več pobud k ustrezni zakonodajni ureditvi tega področja, ki pa še vedno ostaja neurejeno. Problem je toliko večji, ker postaja oglaševanje vedno bolj agresivno. Vpadnice v mesta, kozolci, ograje zasebnih objektov, avtobusne postaje ... so že prenasičene z oglaševalskim materialom, ki je velikokrat tudi velikokrat tudi neustrezno pozicioniran.
Dženana Kmetec
Taksa od 18 do 22 evrov
Skladno z odlokom morajo oglaševalci pridobiti dovoljenje za oglaševanje na javnem prostoru. Ob oddaji vloge plačajo upravno takso, ki znaša od 18 do 22,6 evra, odvisno od tega, ali je vloga oddana spletno ali osebno. Na spletni strani občine je karta lokacij, kjer omogočajo oglaševanje. Zraven tega se zaračuna tudi sama uporabnina oglasnega prostora, ki je odvisna od vrednosti točke.
Reklama na občinskih površinah se obračuna skladno z Odlokom o oglaševanju v mestni občini Ptuj. Taksa je odvisna od velikosti oglaševalske površine, vrste oglasnega prostora in vrednosti točke. Veljavna je od leta 2016 naprej in znaša 0,0784 evra. Občina bi morala imeti prihodek celo v primeru delitve letakov po mestu. Določena vrednost za to znaša sto točk na dan na osebo, kar je nekaj manj kot osem evrov. Za postavitev prenosnih uličnih panojev tipa A je predvidenih šest točk dnevno (za m2), kar pomeni pol evra oziroma 15 evrov mesečno. Jasno je, da gre v primeru najema občinskega oglaševalskega prostora za zelo poceni oblike reklame.
«TiK, ».APRIL
UR2Š TJAŠA
PISKAR
Oglaševanje na občinskih površinah opredeljuje odlok.
Foto: CG
Foto: CG
Drage PTUJČANKEin PTUJČANI,
ob prazniku Mestne občine Ptuj vamiskreno čestitam in vabim na osrednjo slovesnost, ki bo
v torek, 23. aprila 2024, ob 18. uri v Dominikanskem samostanu Ptuj.
Lepo praznovanje!
|WiWA,
Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj
Sp. Podravje • Cesta Ormož-Markovci
Rok za ponudbe še drugič podaljšali
DARS se je z napovedjo, da bodo novo glavno cesto med Ormožem in Markovci začeli graditi v začetku letošnjega poletja, očitno uštel. Rok za oddajo ponudb za gradnjo ceste so sedaj že drugič prestavili, vsak zamik pa pomeni tudi več čakanja na začetek gradnje.
Da bi lahko bila druga faza razpisa, ko ponudniki oddajo še samo ceno gradnje, končana hitro, so se na DARSu pred štirimi leti odločili za dvofazni razpis.
Jeseni 2020 so zbirali ponudbe za usposobljenost izvajalcev, izbrali so štiri z ustreznimi referencami (Pomgrad, GP Krk, Kolektor in Strabag). Potem so na DARSu
čakali gradbeno dovoljenje, do katerega so prišli lani proti koncu leta. Februarja so izvajalce, ki so prestali prvo fazo razpisa, pozvali k predložitvi finančnih ponudb. Rok za ponudbe so določili 26. marec. Nato so ga prestavili na 9. april, a tudi ta datum ni vzdržal. Zdaj je novi rok 9. maj, DARS pa ponudb še nima v hiši. Veliko vpra-
šanje je, ali bo gradbincem s ponudbami uspelo ostati v okviru že popravljene investicijske ocene 75 milijonov evrov, kot so jo izračunali na DARSu. Po mnenju poznavalcev gradbene stroke bo precej verjetno projekt dražji, prav to pa tudi razlog za podaljševanje roka za pripravo ponudb.
MZ
petek • 19. aprila 2024
Aktualno
Štajerski	3
Slovenija, Podravje • Kako nameravajo razdeliti 10.000 prenosnih računalnikov
»Kdor prej pride, prej melje«
Družine s povprečnim mesečnim dohodkom do 230 evrov na družinskega člana bodo lahko od države prejele prenosni računalnik, vendar le v primeru, če bodo pravočasno oddale vlogo in če računalnikov že prej ne bo zmanjkalo. Pri izbiri bodo namreč upoštevali vrstni red prispelih popolnih vlog. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS bo vloge začel sprejemati v ponedeljek, 22. aprila, od 9. ure naprej.
Gre za prenosne računalnike, ki že od novembra lani stojijo v skladišču v Logatcu. 3.000 so jih pred časom razdelili upravičenim šolam in zavodom, preostalih 10.000 pa je torej sedaj namenjenih socialno ogroženim družinam.
Zakaj se je država ponovno odločila, da bo ljudem nekaj dela po kriteriju »kdor prej pride, prej melje«, ni znano. Pričakovati je, da bodo poskušale upravičene družine storiti vse, da bi prišle do novega prenosnega računalnika, podobno kot v primeru brezplačnih tečajev za starejše in razdeljevanju digitalnih bonov v višini 150 evrov za nakup računalniške opreme, ki se je na koncu krepko izjalovil.
Za pridobitev brezplačnega prenosnika morajo vlagatelji izpolnjevati dva pogoja: da so upravičenci do otroškega dodatka in uvrščeni v prvi dohodkovni razred, hkrati pa mora biti vsaj eden izmed otrok osnovnošolec. »Izbrani bodo tisti vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale oba pogoja javnega poziva, in sicer po vrstnem redu prispelih popolnih vlog, do razdelitve 10.000 prenosnih računalnikov. Izbrani vlagatelji bodo prejeli odločbo o dodelitvi računalniške opreme v izposojo po pošti sku-
paj z ostalimi navodili o prevzemu opreme,« so pojasnili na Skladu in dodali, da lahko vlagatelj odda samo eno vlogo ne glede na števi-
lo otrok v osnovni šoli. Za prenosni računalnik se lahko potegujejo tudi vsi tisti, ki imajo otroke v zadnjem razredu osnovne šole. Na
Skladu so namreč pojasnili, da je treba pogoje izpolnjevati na dan objave javnega poziva, to pa je bil 12. april.

Bo treba računalnike vračati?
Vsi, ki bodo na razpisu uspeli, bodo prejeli računalniško opremo v izposojo za dve leti, to obdobje pa se lahko na predlog upravičenca še podaljša. Iz tega je mogoče sklepati, da bo najverjetneje večina prenosnike dobila v trajno last. Med obveznostmi upravičencev je tudi ta, da morajo prenosni računalnik uporabljati izključno za lastne potrebe in potrebe svojih družinskih članov. Nadzor nad tem bo v domeni tržnega inšpektorata RS, kako ga bo izvajala nad 10.000 prejemniki prenosnikov, ni jasno. Tisti, ki bi računalnik izgubili ali namerno poškodovali, bodo dolžni plačati odškodnino.
Vloge le osebno ali po pošti
Rok za oddajo vlog začne teči 22. aprila od 9. ure naprej in traja do 22. junija 2024 oz. do razdelitve razpoložljive računalniške opreme. Obrazec za vlogo je na voljo na spletni straniJavnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada. Zanimivo je, da vlog v času, ko nenehno govorimo o pomenu digitalizacije, ni mogoče oddati v elektronski obliki, ampak izključno po pošti ali osebno. Sklad bo vrstni red upošteval glede na datum, uro in minuto oddaje, zato morajo biti ti podatki razvidni z ovojnice. Vse vloge, ki bodo prispele pred 22. aprilom, bodo zavrgli. Po kakšnem vrstnem bodo urejali morebitne vlagatelje, ki bodo prišli osebno, in tiste, ki bodo oddajali vloge po pošti, niso pojasnili.
Foto: Pixabay
Tisti, ki so pri prejemanju otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred, lahko dobijo na izposojo prenosni računalnik.
Dvomi, da bodo prenosniki pristali v pravih rokah
Iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da je bilo februarja 2024 upravičencev do otroškega dodatka v prvem dohodninskem razredu 14.909, torej skoraj 5.000 več, kot je na voljo brezplačnih prenosnikov. Težko pa je verjeti, da bodo prav vsi upravičenci tudi poslali vloge; nekateri je namreč ne bodo mogli že zato, ker nimajo otroka v osnovni šoli. Marsikomu se ob tem poraja tudi (upravičen)
dvom, ali bodo prenosniki prišli v prave roke; ni namreč tako malo najrevnejših družin, ki morda za razpis sploh ne bodo vedele ali se nanj ne bodo znale oziroma hotele prijaviti. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da bo kakšen računalnik romal v roke sicer upravičenih prejemnikov, ki ga bodo preprodali naprej. Na drugi strani pa bodo brez prenosnika ostale družine s šoloobveznim otrokom, ki za nekaj pet ali deset evrov presegajo postavljeni cenzus 230 evrov po družinskem članu, čeprav bi ga res nujno potrebovale in tudi dobro izkoristile.
Estera Korošec
Podravje • Nevarnost pozebe še do sredine tedna
Normalne sadjarske letine ni že od leta 2015
Aprilske ohladitve in vdori hladnega zraka v tem pregovorno muhastem mesecu niso nič nenavadnega, vendar pa ob nadpovprečno visokih zimskih temperaturah sadno drevje in tudi vinska trta vse hitreje začneta novo rastno sezono. »Pred približno 20 leti je bila glavnina cvetenja sadnega drevja med prvomajskimi prazniki, letos že v začetku aprila, to je problem,«je dejal specialist za sadjarstvo z mariborskega kmetijskega zavoda Matjaž Lerš.
Ta teden smo bili priča rekordnemu padcu temperatur, saj je bilo torkovo popoldne ponekod tudi za več kot 25 stopinj Celzija hladnejše od ponedeljkovega, jutranje temperature pa so se povsem približale ledišču. Takšen preobrat in napovedane zelo nizke jutranje temperature te dni največ skrbi povzročajo sadjarjem. »Možnosti za pozebo so glede na napovedi še vsaj do sredine prihodnjega tedna, saj naj bi se ves čas vrteli okrog le-dišča. Seveda obstaja bojazen, da se bodo temperature na izpostavljenih legah spustile tudi pod lediš-če, kar lahko povzroči poškodbe na povrhnjici plodov (mrežavost). Slednja ne vpliva na količino, temveč na kakovost pridelka, kar kljub temu pomeni škodo v sadjarstvu,« meni Lerš.
Še posebej, ker že vrsto let ni bilo normalne sadjarske letine. Leta 2016 so bili sadjarji ob pridelek zaradi pozebe, leta 2018 je sledil zlom trga zaradi preveč pridelka, leto kasneje so jablane slabše obrodile zaradi izdatne
predhodne letine, nato pa so si iz leta v leto sledile manjše ali večje pozebe. »Kaj bo v prihodnjih dneh, je nehvaležno napovedovati. Vmes lahko poseže veter, lahko se kje zjasni in temperature padejo pod kritično mejo, odvisno bo od lokacije do lokacije ... Verjetno pa se bodo ponovno pokazale razlike, o čemer govorimo že zadnjih nekaj let, kaj so sadjarske lege in katere so neprimerne oz. se je v preteklosti storila napaka,« pravi specialist za sadjarstvo.
Možnosti obrambe pred pozebo pogojuje denar
Možnosti zaščite sadnega drevja pred nizkimi temperaturami je več, a so omejene na strošek, ki je za posameznega pridelovalca še znosen oz. rentabilen. »Žal se ne moremo pripraviti drugače, kot da pokosimo travo, zaščitimo drevje z aminokislinami in drugimi sredstvi, da ublažimo stres. Vetrnic ali oroševalnega sistema nimamo, zaščita z razpihovalniki vročega
zraka ali s parafinskimi svečami pa je prevelik strošek glede na ceno jabolk,« je pojasnil Miha Meško s sadjarske kmetije Meško iz Velike Nedelje s 40-letno tradicijo.
Tudi Lerš priznava, da se strošek zaščite sadnega drevja proti pozebi ob odkupnih cenah jabolk ekonomsko ne izide. »Strošek raz-pihovalca ali parafinskih sveč je več tisoč evrov po hektarju. Ekonomsko upravičen je, če gre za nasad sadnih vrst višjega cenovnega razreda - na primer češenj, jagod ..., pri večini jabolk se računica ne izide.«
Meškovi tako kot večina drugih sadjarjev upajo, da bodo jutranje temperature ostale nad lediščem oz. ne bodo padle nižje od stopinje pod ničlo, rezerv na sadnem drevju namreč ni. »Cvetove jablan smo zredčili, vse je nastavljeno za optimalen pridelek, tako da nimamo rezerv.« Sadovnjak sicer imajo zavarovan pred pozebo, vendar pa za sadjarje največ šteje kakovosten pridelek.
Mojca Vtič
Foto: Sadjarstvo Meško
Prva generacija Meškovih se je s sadjarstvom začela ukvarjati pred 40 leti, danes skrbijo za 10 ha jablan in hektar nasada hrušk.
4 Štajerski
Politika
petek • 19. aprila 2024
Sp. Podravje • Predsednica sveta zavoda CSD odstopila sama, enega člana razrešili
»Bila sem jim trn v peti!«
Januarja letos smo poročali o zakoniti, a nenavadni odločitvi prejšnjega sveta zavoda Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje, vezani na izbiro in imenovanje nove direktorice. Izbrali sojo leto dni pred nastopom mandata.
Po mnenju nekaterih članov sveta sporne izjave takratne predsednice Tanje Nikolovski je sprožilo plaz nadaljnjih dogodkov. Tanji Nikolovski so očitali, da je vrgla slabo luč na delo zavoda, jo nameravali razrešiti, nato pa zamenjali še enega člana sveta, podžupana občine Ormož. Neuradno, ker ob izbiri predsednika sveta konec lanskega leta ni glasoval po pričakovanjih nekaterih.
Čeprav so tudi na pristojnem ministrstvu poudarili, da izbira direktorja leto dni pred nastopom funkcije ni protizakonita, so se vendar pojavili pomisleki, vezani na izvedbo in časovnico omenjenega razpisa. Ta je bil objavljen, čeprav je bilo jasno, da takratnim članom kmalu poteče mandat. Novi svet je tako bil postavljen pred dejstvo. Takratna predsednica Tanja Nikolovski je o tem dejala le, da imajo zelo malo informacij o postopkih, da uradno sploh niso seznanjeni z datumom upokojitve Mirana Kerina in izbiro Valerije Ilešič Toš. Kot predsednica je odvodila le eno sejo, nato pa so štirje člani podali pobudo za glasovanje o njeni nezaupnici. Le nekaj dni po objavi članka v našem časopisu so jo seznanili, da bodo na drugi seji sveta glasovali o nezaupnici in izbiri novega predsednika sveta zavoda.
Očitki, da je slabo vplivala na ugled CSD
Pod navedeni dopis so se podpisali Metod Grah, Franc Pukšič ter predstavnici zaposlenih Mojca Gojkošek in Petra Polanec. Navedli so, da je Tanja Nikolovski izražala dvom o postopkih prejšnjega sveta in imenovanju direktorja ter izrazila prepričanje, da bi to moral
Tanja Nikolovski
opraviti nov svet. S tem naj bi pod vprašaj postavila kredibilnost prejšnjega sveta in celo ministra Mesca. „Zaradi tega (članka, op. a.) se je v javnosti pojavil dvom o zakonitem in pravilnem delu zavoda, z namenom, da se ustvari vtis o aferi v zvezi z imenovanjem direktorja. Tako ravnanje vpliva na ugled javnega zavoda in kaže na to, da predsednica ne deluje v korist zavoda," so očitki omenjene četverice. Podoben dopis je spisal tudi sindikat zaposlenih CSD Spodnje Podravje Since 07, podpisal se je predsednik Marjan Kokot.
Na dan seje, ko bi torej o tem na seji morali razpravljati, je Tanja Nikolovski odstopila sama. Pravi, da se s takšnimi „igricami" ni želela ukvarjati, da pa se zaveda, da je bila trn v peti že, ko jo je Vlada imenovala med predstavnike države: „Uspelo jim je, moje rušenje se je začelo načrtno. Članek je bil le izhodišče, da so izpolnili svoje cilje. Posamezniki so v svetu zavoda več
mandatov, to so prijateljske vezi, sama sem želela delovati profesionalno. Vztrajam, da v mojih izjavah ni bilo nič spornega. Nekateri so se me očitno bali in so se me želeli rešiti za vsako ceno."
Razrešili Fafuliča, razlogov ne ve
Že na prvi seji, ob izbiri predsednika sveta zavoda konec leta 2023, naj bi bilo precej trenj med člani, nekateri naj bi vztrajali, da je to delo po navadi opravljal predstavnik zaposlenih. Po odstopu Tanje Nikolovski se je zgodilo prav to, predsedovanje je prevzela Petra Polanec.
Še bolj presenetljivo je nadaljnje dogajanje. Zelo kmalu po odstopu Tanje Nikolovski so svojega predstavnika zamenjali tudi v svetu lokalnih skupnosti. Podžupan občine Ormož Zlatan Fafulič pravi, da je članstvo prevzel z dobrimi nameni, saj je želel le dobro za občine na ormoškem koncu. Za razliko od Tanje Nikolovski, Zlatan Fafulič argumentov za razrešitev sploh ni dobil: „Mene so le seznanili s tem, da sem razrešen, kar je gotovo nenavadno. Bil sem le na prvi seji,
imam znanje in izkušnje, želel sem ©
ARS VTtAE
»Namigovanja o nezakonitem delovanju škodijo zavodu«
Pobudo za glasovanje o nezaupnici Tanji Nikolovski sta med drugim podprli tudi obe predstavnici zaposlenih Mojca Gojkošek in nova predsednica sveta Petra Polanec, ki pravi: „Glasovanje o nezaupnici ni bilo izvedeno, saj je tik pred sejo sveta podala odstopno izjavo." Razlogov za odstop Tanje Nikolovski in razrešitev Zlatana Fafuliča ne pozna: „Vsakršno namigovanje o nezakonitem in netransparentnem delu sveta zavoda lahko zelo škoduje in diskreditira zavod ter vpliva na vse zaposlene. Zato se bom še naprej trudila in kot predsednica sveta zavoda skrbela, da bo delo sveta potekalo transparentno in v skladu s poslovnikom."
jih prenesti tudi na to področje, ne pa se iti politike. Kdor me pozna, ve, da sem povezovalen."
Neuradno naj bi ga odstavili zaradi glasovanja o izbiri predsednika sveta zavoda konec lanskega leta. „Podprl je mene. Ker je bil jeziček na tehtnici, ga je to očitno stalo članstva v svetu," je prepričana Tanja Nikolovski.
Namesto Zlatana Fafuliča so za predstavnico občin na ptujsko-or-moškem koncu imenovali Antonijo Žumbar. Člani so še Metod Grah, Franc Pukšič, Valentina Plavec, Vera Bračič, Mirjana Nenad, Mojca Gojkošek in Petra Polanec, država
9	
Z-	
	
fe
Po prvi seji so nekateri Člani zahtevali glasovanje o nezaupnici Tanje Nikolovski, a je še pred tem sama odstopila.
pa še ni imenovala devetega predstavnika, ki bo nadomestil Tanjo Nikolovski.
Za zdaj osem članov sveta, država devetega
V	• •	I
se ni imenovala
Za zdaj še članica sveta zavoda Mirjana Nenad ima sicer pomisleke okrog obveščanja o terminih izvedbe sej: „Vabila dobimo le teden dni prej, kar praviloma ni praksa v drugih zavodih. Treba si je čas rezervirati, da veš, kdaj bo seja in se nanjo lahko pripraviš. Če se to ne bo spremenilo, bom tudi sama iz organizacijskih razlogov morala odstopiti. Želim si, da bi tudi zapisnike po seji prejemali prej. Upam, da se bo to uredilo."
Nekaj je jasno: nova direktorica CSD Spodnje Podravje Valerija Ilešič Toš je strokovna in usposobljena za to delovno mesto, kar sploh ni in tudi ni bila dilema. Absolutno pa bi morala biti pravica vsakega posameznika, da razmišlja s svojo glavo in izrazi tudi morebitne dvome o načinu in terminih vodenja postopkov. V tem primeru, ko je šlo za vprašanja o tem, ali je prav, da je bil postopek izbire direktorja izveden leto dni pred upokojitvijo prejšnjega direktorja in nastopom funkcije, pa se zdi, kot da so nekatere zaradi izražanja misli kaznovali.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Starše • Občinski svet sklepčen - dve lepi novici za občane
Odvoz azbestnih plošč brezplačen, nižje cene za kanalščino
Zadnja aprilska seja v Staršah je trajala dobri dve uri, na dnevnem redu pa je bilo 23 točk. Svetniki in svetnice so bili soglasni, potrdili so tudi prenovljen pravilnik o subvencioniranju stroškov odlaganja azbestnih plošč.
Kot je znano, so starški svetniki in svetnice na prejšnji seji občinskega sveta omenjeni pravilnik zavrnili, saj se niso strinjali, da bi občina strošek odlaganja po novem subvencionirala samo v višini 50 odstotkov. Občinska uprava je njihov predlog upoštevala in višino subvencioniranja spremenila nazaj na 100 odstotkov. Popravili so tudi omejitev zgornjega zneska, in sicer s 500 na 1.000 evrov. Župan Stanislav Greifoner je pojasnil, da tako za stanovanjske kot gospodarske objekte ta strošek ne bi smel biti večji, razen v res izjemnih primerih. Javni razpis bodo objavili vsako leto znova, lastniki nepremičnin pa bodo morali za povrnitev stroškov na občino vložiti posebno vlogo in priložiti ustrezna dokazila s fotografijami.
Porast kršitev javnega reda in miru
Na omenjeni seji so se svetniki seznanili tudi z delom policije in redarstva v lanskem letu. Mitja Grajfoner, pomočnik načelnika PP Rače, je poudaril, da so bili trendi varnostnih pojavov na območju občine Starše v letu 2023 relativno ugodni. Obravnavali so 37 kaznivih dejanj, kar je nekaj manj kot leto prej, od tega je bilo največ tatvin. Kršitev javnega reda in miruje bilo 45, kar je za šest več kot v letu 2022. Prometna varnost se v lanskem letu ni bistveno poslabšala, zgodilo se je 27 prometnih nesreč, od tega sta imeli dve za posledice hude telesne poškodbe.
36 odstotkov nižje cene za kanalsčino
Enako so ravnali tudi v primeru elaborata za čiščenje komunalnih odplak. Tokrat ni bilo nobene dileme glede glasovanja, saj je Komu-
Župan Stanislav Greifoner je glede višine subvencioniranja stroška azbestnih plošč upošteval predlog nekaterih svetnikov in svetnic.
nalno podjetje (KP) Ptuj predlagalo znižanje cene, in to kar za 36 odstotkov. Aljaž Šegula iz KP Ptuj je pojasnil, da so glavni razlogi za znižanje nižje cene omrežnine in električne energije ter nižji stroški odvoza blata. Pri izračunu so upo-
števali tudi dobiček v letu 2022. Svetnika Uroša Smeha je zanimalo, kam se to blato odvaža. »Za odvoz skrbi podjetje Surovina, večji del gre v eno izmed sežigalnic v Avstriji, manjši pa za potrebe bioplinar-
ne,« je pojasnil Šegula.
Nekoliko manj prijetno delo so imeli svetniki pri obravnavi ekonomske cene pomoči na domu. Center za pomoč na domu je namreč predlagal dvig s 24 na 24,80
evra na uro. Ker gre za minimalno podražitev, je občinski svet tudi to točko soglasno sprejel. Letos so sicer prejeli deset novih vlog za vključitev.
Estera Korošec
Foto: EK
petek • 12. aprila 2024
Podravje
Štajerski	5
Ormož • Osnovna šola Stanka Vraza išče novega ravnatelja
Zakaj se poslavlja Mojca Visenjak
Mojca Visenjak odhaja z delovnega mesta ravnateljice Osnovne šole Stanka Vraza Ormož, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Uradni in temeljni razlog za odstop je zunanja enota toplotne črpalke, ki sojo namestili neposredno ob oknu njene pisarne. Naprava po pojasnilu Visenjakove povzroča glasen hrup in vibracije ter zastira okno, zaradi česar je v prostoru temneje. „Delovno mesto ravnateljice zapuščam zaradi ogroženega lastnega zdravja na delovnem mestu," je v obvestilu staršem med drugim navedla ravnateljica.
Za naš časopis je dodatno pojasnila, da je možnost odhoda svetu zavoda napovedala že lani oktobra. Namestitev toplotne črpalke, s katero se po novem ogrevata šola Stanka Vraza in ormoški vrtec, je financirala in urejala Občina Ormož. „Kot ravnateljico me o namestitvi niso obvestili, kljub temu da so dve zunanji enoti postavili tik ob oknu pisarne ravnatelja. Ob začetku kurilne sezone sem opozorila, da je v pisarnah ravnatelja in računovodje težko zbrano delati. Zaprosila sem za rešitev situacije. V prostorih je bilo zelo glasno, pojavljale so se tudi vibracije. Svet zavoda sem hkrati seznanila z možnostjo odstopa, če občina ne bo zagotovila primernih pogojev za varno delo. Prosila sem za možnost delnega dela od doma," je odločitev pojasnila Mojca Visenjak.
Med občino in šolo preglobok prepad
Ravnateljica, člani sveta zavoda in predstavniki Občine Ormož so na temo toplotne črpalke sestan-kovali kar nekajkrat, a so se njihova stališča očitno zelo razlikovala oziroma razhajala. „Rešitve, ki bi bila sprejemljiva za šolo in občino, nam ni uspelo najti," je dejala Vise-njakova.
Na občini so poudarili, da zunanjih enot toplotne črpalke ni bilo moč postaviti nikjer drugje, razen na obstoječe mesto. Zato jih tudi zdaj nimajo kam prestaviti - ali je to tehnično neizvedljivo ali pa bi povzročili prevelike toplotne izgube. V pisarni ravnatelja so izvedli meritve hrupa, ki so po pojasnilu vodstva občine pokazale, da hrup ne presega zakonsko določenih mej. „Kljub temu da so bile meritve v mejah dovoljenih parametrov, je ravnateljica povedala, da jo hrup vseeno moti," so razložili na občini. Visenjakova je medtem povedala, da so meritve pokazale zelo visoke vrednosti, pri odprtem
oknu so presegle dovoljeno mejo. „Problem je, ker prostor ni umetno prezračevan in se naravno zrači vse leto," je opozorila.
Tudi o novi pisarni vsak na svojem bregu
Po opravljenih meritvah sta se vodstvi šole in občine pogovarjali o možnostih preselitve pisarne ravnateljice in tajnice, a tudi pri tem vprašanju konsenza ni bilo. Ravnateljica je predlagala ureditev pisarn v eni od dveh zbornic, občina pa selitev pisarne ravnatelja v prostore vrtca (šola in vrtec sta namreč pod isto streho). Občinar-
Foto: občina Ormož
Pisarna v vrtcu, ki jo je za delo ravnatelja OŠ Stanka Vraza ponudila občina.
ji se s preurejanjem zbornice niso strinjali, ker bi to pomenilo dodatne stroške. Ravnateljica po pojasnilu občine v prostore vrtca ni želela, ker bi jo pri delu motil hrup otrok. Iz navedenega je jasno, da
bi vodstvi obeh ustanov, občine in šole, zelo težko šli vzporedno po skupni poti. Glede na pridobljene informacije so bila razhajanja prevelika, da bi še lahko iskali rešitve, ki bi bile za vse sprejemljive.
Diskreditacije, obrekovanje in širjenje neresnic
„Na odločitev, da zapuščam delovno mesto ravnatelja, je zraven ogroženega lastnega zdravja na delovnem mestu vplivalo tudi to, da so se, namesto iskanja skupnih rešitev, pojavile različne diskreditacije mene kot ravnateljice v obliki obrekovanja in širjenja neresnic z namenom odvrnitve pozornosti. Z moje strani seje pojavil dvom in nezaupanje v dobro sodelovanje, ki sem ga sama vedno postavljala na visoko mesto. Vključevanje in slišan glas vsakega posameznika sta moja osebna vrednota kot tudi vrednota mene kot ravnateljice in prednostna naloga naše šole. Posledično sem se odločila umakniti s tega delovnega okolja," je povedala ravnateljica OŠ Stanka Vraza v odhodu Mojca Visenjak.
Foto: osebni arhiv
Mojca Visenjak bo ravnateljevanje na ormoški osnovni šoli za otroke s posebnimi potrebami zaključila 5. junija.
Pogoje dela bodo preverjali inšpektorji
Ali obstoječa pisarna ravnatelja OŠ Stanka Vraza Ormož, pred oknom katere sta dve zunanji enoti toplotnih črpalk, ustreza pogojem za varno delo, bo pokazal inšpekcijski nadzor. Na predlog vodstva šole bosta nadzor opravila inšpektorat za delo ter inšpektorat za energijo in okolje.
Mojca Visenjak na delovnem mestu ravnateljice ostaja do 5. junija. Po njenem odstopu je svet zavoda v Uradnem listu že objavil razpis za prosto delovno mesto. „Postopek imenovanja ravnatelja je v teku in poteka v skladu z Rokovnikom za izvedbo opravil in postopkov za imenovanje," pa je povedala predsednica sveta zavoda Nataša Kozel.
Mojca Zemljarič
Podravje • O delu Medobčinskega društva invalidov Ptuj
Nove naložbe manj dostopne za invalide
V medobčinskem društvu invalidov so ponosni, da so lani pridobili prve lastniške prostore, s pomočjo Fihe, nekaj donatorjev in podjetnikov ter s kreditom pa še nove prostore v pritličju Platane. S tem so svoje delovanje še bolj približali članom, zlasti še gibalno oviranim.
V društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo 50 let delovanja v 12 občinah na Ptujskem, se je članstvo zelo povečalo; trenutno imajo več kot 1.210 članov, tudi zaradi večje dostopnosti. Njihovi člani so delovni invalidi s priznano kategorijo, pa tudi tisti, ki postanejo invalidi v času upokojitve. V delo društva se vključujejo predvsem zaradi druženja, udeležbe na sre-
čanjih, pohodih, izletih in drugih aktivnostih, ki jih izvajajo skozi vse leto. „V okviru programa zago-vorništva članom pomagamo pri pisanju pritožb na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstvene komisije. Redno smo v stikih tudi z delodajalci, zlasti z majhnimi podjetji, s katerimi pogosto najdemo skupni jezik, ko gre za reševanje problemov naših
članov. Ugotavljamo pa, da je še veliko zakonskih pomanjkljivosti, zlasti pri izplačilih nadomestil za invalide, ki so zaposleni štiri ure. Ta nadomestila so še vedno zelo nizka," je povedala predsednica Zdenka Ornik.
Sodelujejo tudi v Svetu invalidov MO Ptuj, ki je občina po meri invalidov. Kljub vsem prizadevanjem, da bi bilo ovir za invalide v
Foto: Črtomir Goznik
Zdenka Ornik: „Z novimi prostori v pritličju Platane smo svoje delovanje še bolj približali Članom."
vsakdanjem življenju čim manj, v Medobčinskem društvu invalidov Ptuj ugotavljajo, da se ob snovanju novih projektov ne upošteva dosledno zakonodaje za dostopnost invalidov. „To predvsem opažamo pri pločnikih, osvetlitvah. MO Ptuj pa nima denarja, da bi po izvedenih projektih poskrbela za vzpostavitev stanja skladno z zakonodajo," poudarja Ornik.
Zelo aktivni so tudi na kulturnem področju, zlasti še pri spoznavanju kulturno-zgodovinskih spomenikov v ožjem in širšem okolju. Zelo pomembne so tudi strokovne ekskurzije in izobraževanja Zveze društev invalidov Slovenije. Uspešno razvijajo športne dejavnosti, letos so se izkazali tudi kot odlični organizatorji regijskega tekmovanja v šahu posamezno, maja bodo gostili regijsko ribiško tekmovanje, jeseni pa bodo organizirali še regijsko tekmovanje v pikadu. Zelo dejavna je ročnodelska skupina in skupina za samopomoč.
mc
Hajdina • Svetniki o občinskih financah
V dveh letih 12 milijonov evrov
Hajdinski občinski svetniki bodo na današnji, petkovi, seji potrjevali rebalans letošnjega proračuna, ki je težak dobrih šest milijonov evrov.
Foto: MZ
Svetniški zbor bo danes na Hajdini odločal o razdelitvi 12 milijonov evrov; toliko je namreč vsota vrednosti letošnjega rebalansa proračuna in proračuna za naslednje leto.
Uskladili bodo prihodke in odhodke ter izvedli nekaj prerazporeditev denarja med proračunskimi postavkami. Dobrih 600.000 evrov nameravajo vložiti v urejanje prometne infrastrukture, okoli 300.000 evrov bodo letos namenili za gradnjo Rimske hiše sreče (Fortuna Hajdina), nadaljevali bodo tudi z urejanjem kanalizacije, skupno je za ta namen na proračunskih postavkah dobrih 400.000 evrov. Poskrbeli bodo za vlaganja v dvorane in vaška središča, pripravljajo pa tudi dokumentacijo za širitev vrtca.
Hajdinčani so ponovno pohiteli s sprejemanjem proračuna za naslednje leto. Svetniki ga bodo v prvem branju potrjevali že danes. Nato sledi javna obravnava in še potrditev dokončnega predloga na občinskem svetu na eni od naslednjih sej. Vrednost proračuna 2025 je približno enaka letošnji, to je okoli šest milijonov evrov.
MZ
6 Štajerski
V središču
torek • 16. aprila 2024
Spodnje Podravje • Cena oskrbnine Doma upokojencev Ptuj še vedno ne pokrije vseh stroškov
Enota v Žabjaku lani po pričakovanju
v minusu
Kljub temu da so se lani cene oskrbnin v Domu upokojencev Ptuj kar trikrat zvišale, trenutno veljavna še vedno ne pokriva vseh stroškov. Če ne bi porabili približno pol milijona evrov presežka iz lanskih let, bi bil končni rezultat poslovanja zelo slab. Ključna dejavnika, ki sta vplivala na to, da so odhodki vidno presegli prihodke, sta dva: zvišanje materialnih stroškov in odprtje nove enote v Žabjaku, za katero so sicer že pred odprtjem vedeli, da sprva ne bo poslovala pozitivno.
Skoraj polnih 19 milijonov evrov so znašali lanskoletni prihodki Doma upokojencev Ptuj v vseh šestih enotah. Odhodki so bili višji, in sicer 19,5 milijona evrov. Da so razliko pokrili, so porabili presežek prihodkov iz prejšnjih let v višini 576.000 evrov. „Kljub temu da smo zraven redne uskladitve cene korigirali še dvakrat izredno, še vedno ne pokrivamo vseh stroškov.
Vsak dvig izvedemo skrbno, ceno skušamo dvigniti minimalno, kolikor je nujno potrebno, a materialni stroški so zadnja leta podivjali. Cene energentov so zrasle tudi za 300 odstotkov. Upali smo, da nam bo vlada priznala vsaj status gospodinjskega odjemalca, a nam ni, zato še vedno ener-gente plačujemo po višji ceni. Iščemo vse vire in možnosti, kako stroške zmanjšati,"
V Žabjaku bodo kupili še eno zemljišče
Neposredno ob novi enoti Doma upokojencev v Žabjaku je zemljišče, kije zazidljivo in na katerem je bila predvidena gradnja visokega, trinadstropnega večstanovanjskega objekta. Ta bi na eni strani praktično v celoti zakril domsko stavbo, sočasno pa bi gradnja onemogočila nadaljnjo ureditev zelenih površin ob novem domu. Vodstvo doma seje z lastnikom, podjetjem Žuran, zato dogovorilo za nakup zemljišča. „V tem vmesnem delu ob novi enoti je lastnik planiral gradnjo trinadstropnega objekta. Menimo, da to za sam dom ne bi bilo dobro, zato smo svetu zavoda predlagali, da bi zemljišče odkupili. Strinjali so se, daje to smiselno in stekli so dogovori z lastnikom. Na tem območju bomo uredili parkovne površine. Cena je potrjena, menim, daje tudi korektna, saj je lastnik Franc Žuran dejansko izkazal pripravljenost sodelovanja, kar seveda cenimo," je pojasnila Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj.
Zemljišče bo dom kupil za 65 evrov na kvadratni meter, skupaj bodo zanj odšteli okrog 350.000 evrov. V tem znesku je vštetih tudi okrog 95.000 evrov, kijih morajo povrniti lastniku, saj je občini že plačal komunalni prispevek.
Tudi Simona Lacko, predsednica sveta zavoda, je prepričana, daje predlog, da odkupijo zemljišče, dober: „Glede na namembnost ustanove je gotovo smiselno urediti parkovne površine. Starostniki potrebujejo prostor za umik na prosto. Igrala so že postavljena, ob njih pa bo dom lahko uredil še zelene površine, kar je zagotovo dobrodošlo." Tako direktorica kot člani sveta so zadovoljni tudi z dogovorjeno ceno, menijo, daje poštena in realna. Sredstva za nakup so že zagotovili in je del finančnega načrta investicij za letošnje leto.
Ko bodo postali lastniki zemljišča, bodo imeli na voljo dobrih 5.000 m2 zunanjih površin. Park ne bo koristen le za starostnike, pač pa tudi stanovalce sosednjega objekta, v katerem stanujejo osebe s posebnimi potrebami. Vključno z ribnikom, kije v bližini, bo novi dom imel pravo malo zeleno oazo, kar je za dobro počutje stanovalcev še kako pomembno.
Časovnica nakupa in kasneje tudi ureditve samega prostora bo odvisna od več dejavnikov, upajo pa, da jim bo stvari uspelo končati še letos.
V Domu upokojencev Ptuj zagotavljajo, da iščejo vse načine, kako ceno oskrbe vsaj ohraniti, saj se za plačnike.
Foto: CG
Foto: CG
petek • 19. aprila 2024
V središču
Štajerski	7

/
d
., *
Foto: CG
Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič pojasnjuje, da nameščanje oskrbovancev v novo enoto doma v Žabjaku poteka postopoma; razlog pa so kadrovske težave.
je povedala direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič.
Končni izid leta 2023 je bil sicer za las pozitiven (okrog 27.000 evrov), a le zaradi tega, ker so porabili presežek sredstev, ustvarjen v preteklih letih. Dom še ima nekaj rezerv. Iz naslova amortizacije namreč vsako leto ustvarijo okrog milijon evrov.
Odprtje nove enote zahtevalo finančni davek
Odprtje enote v Žabjaku je potekalo skladno z zastavljenimi terminskimi plani, kar jim je zagotovilo črpanje vsega obljubljenega državnega in evropskega denarja. Dom upokojencev Ptuj si je za to investicijo pridobil znatna sredstva; za prostore za dnevne in začasne namestitve 1,4 milijona evrov, za preostali del pa še skoraj 12 milijonov evrov. Že ob odprtju so se v vodstvu Doma zavedali, da začetno obdobje za samo poslovanje ne bo ugodno in bo ustvarjena izguba. „Že v načrtu smo zadeve zastavili tako, da smo pričakovali minus, ki smo ga pokrili s presežkom preteklih let. Zagonski stroški so ob odprtju bistveno višji, kar smo vedeli že vnaprej. Sredi gradbišča smo maja lani morali odpreti en del objekta, da smo lahko črpali sredstva za namene dnevnih in začasnih
zavedajo, da vsaka podražitev pomeni veliko breme
namestitev. Ob tem smo gradili naprej in naložbo zaključili v vseh časovnih in finančnih okvirih. Tudi evropski denar smo črpali stoodstotno. Ker smo enoto morali odpreti že lani spomladi, so bili zagonski stroški takšni, kot so bili," pojasnjuje Šipli-čeva. 300.000 evrov minusa je bil pričakovan znesek oz. bolj »davek«, na katerega so računali, da so lahko dobili ves denar, namenjen za gradnjo.
Zapolnili dve tretjini novega doma
Kljub dolgim čakalnim dobam v Žabjaku še vedno stanovalce nameščajo postopno. Ključna pri tem je kadrovska problematika. Skupna kapaciteta nove enote je 162 mest, od tega 12 za dnevno varstvo in 20 za začasne namestitve. Trenutno je nameščenih okrog sto stanovalcev, vsak teden sprejmejo nekaj novih. Prostore naj bi v celoti zapolnili do sredine jeseni.
Trenutno imajo največ težav s pomanjkanjem srednjih medicinskih sester, ki so steber delovnega procesa. Objavili so ogromno razpisov za prosta delovna mesta, konstantno delajo na pridobivanju novih sodelavcev, a se stvari odvijajo počasi. Seveda bo zasedenost vplivala tudi na ceno oskrbe. „Naredili bomo vse, da nam ne bi bilo treba cen dodatno dvigniti. Odvisno pa je tudi od države in usmeritev, ki jih bomo imeli," je še dodala direktorica DU Ptuj.
Med letošnjimi naložbami tudi sončne elektrarne
Tudi investicijski cikel v praktično vseh enotah Doma upokojencev Ptuj, seveda z izjemo nove, se nadaljuje. Načrtujejo izgradnjo nujno potrebnega dvigala v enoti Mu-retinci, kjer je trenutno le eno, ki občasno ni delovalo. Urediti nameravajo hlajenje in prezračevanje mansardnih prostorov matične enote na Ptuju, kjer morajo zamenjati tudi požarna vrata, sproti posodabljajo opremo, s katero skušajo delo olajšati zaposlenim.
Ena izmed naložb, za katero upajo, da jo bodo lahko uspešno izpeljali in bi pomenila tudi precejšen prihranek stroškov, so sončne elektrarne. „Da bomo lahko, kolikor se le da, samooskrbni. Namestili bi sončne elektrarne na enoto Žabjak, novi prizidek Juršinci, neizkoriščen je tudi dograjen paviljon v Muretincih. Soglasje od Elektra smo že dobili, tu smo bili uspešni. Čakamo pa še soglasje za dodatno namestitev elektrarn v Kidričevem, kjer so delno že nameščene, in na Ptuju. Za ti dve enoti se bomo prijavljali na drugi rok. Res iščemo vse načine, kako vsaj ohraniti trenutno ceno," pojasnjuje Vesna Šiplič, direktorica ptujskega Doma upokojencev.
V prihodnje želijo povečati tudi sredstva iz tržne dejavnosti, predvsem na račun razvoza prehrane, kar pa je v veliki meri odvisno od kadrovskih zmožnosti. Kuhinja v Žabjaku je začela delovati 1. marca.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Juršinci • Pozitiven rezultat prepovedi uporabe mobilnika v šoli
, konfliktov
in
Na osnovni šoli juršinci so uveljavili prepoved uporabe mobilnih telefonov. Po oceni ravnatelja Mateja Sužnika so se odločili pravilno. Z nekontrolirano uporabo mobilnikov in drugih elektronskih naprav otroci ničesar ne pridobijo, kvečjemu jim to spodbudi dražljaje, ki lahko vodijo v medvrstniško nasilje različnih oblik, najpogosteje gre za spletno nasilje.
Manj napetosti
nasilja
Čeprav juršinski osnovnošolci mobilnikov v šoli ne smejo uporabljati, to ne pomeni, da bodo prikrajšani za znanje s področja elektronskih tehnologij. „Šola je tista, ki bo osmislila uporabo elektronskih naprav. Učenci morajo osvojiti digitalne kompetence, ampak na reguliran, strokoven in nadzorovan način," je pojasnil ravnatelj Matej Sužnik.
Ravnatelj Sužnik je povedal, da po nekaj mesecih omejitve mobilnikov pri učencih že opažajo spremembe. Več se pogovarjajo, igrajo družabne igre, nogomet... Ko so bili mobilniki na šoli dovoljeni, so gledali vsak v svoj telefon. „Zdaj komunicirajo, vzpostavljajo interakcijo, družijo se različne generacije, ne samo enako stari, fantje se podijo za žogo, dekleta skačejo gumitvist, nazaj prihajajo stare igre. Tudi starši so opazili pozitivne spremembe in to pozdravljajo. Naslednje šolsko leto začenjamo razširjeni program (Rap) in tudi za to področje imamo ideje ter vsebine. Med drugim načrtujemo kreativni odmor, ko bodo šli vsi učenci na šolsko igrišče, se gibali na svežem zraku, brez telefona," je pojasnil ravnatelj OP Juršinci in dodal, da so mu bili za ukrep prepovedi telefona še posebej hvaležni starši mlajših otrok prve triade. Zakaj? Ker so se lahko izognili po mnenju številnih nepotrebnega nakupa mobilnega telefona. Otroci namreč svojega telefona ne potrebujejo, so prepričani mnogi starši. Ker so ga vrstniki imeli, so tudi najbolj vztrajni starši želji otrok sčasoma popustili. „Zdaj starši doma stavka: 'Vsi imajo telefon, samo jaz ne', več ne poslušajo. Lahko se brez tega pritiska sami odločijo, kdaj bodo otroku kupili telefon. Moj nasvet je, naj bo to čim kasneje."
Mobilnik v torbi in ugasnjen
Otroci so mobilnike v šoli v glavnem koristili za preganjanje dolgega časa. „Kratkočasenje z mobilnimi telefoni je naplavilo kar nekaj neumnosti, tudi posnemanja s Tik Toka. Ocenili smo, da imamo na šoli za izvajanje pouka dovolj tehnologije, da otroci svojih telefonov za potrebe pouka ne potrebujejo. Popravili smo pravila šolskega reda, ki jih je bilo treba potrditi na več stopnjah: na skupnosti učencev, svetu staršev in
svetu zavoda. Vsi so se s spremembo strinjali in septembra lani, z začetkom šolskega leta, smo uvedli prepoved telefona na območju šole. Otroci lahko imajo telefon še vedno s seboj, vendar ugasnjenega in v torbi. Če zazvoni ali če učitelj vidi, da ga učenec uporablja, telefon odvzamemo, po njega morajo priti starši. Veliko staršev vidi telefon kot varovalko za varnost otroka, da lahko preverijo, ali je prišel v šolo varno, se je v šoli kaj zgodilo, kdaj bo končal pouk ... To se še vedno da preverjati, četudi imajo otroci telefone ugasnje-ne in v torbah. Starše lahko pokličejo izven šolske stavbe, pred poukom in po njem. Če bi bilo treba med šolskim časom staršem kaj sporočiti, pa imamo za to šolski telefon."
Telefon je vir številnih neumnosti
Ravnatelj šole z 240 učenci v Slovenskih goricah je dejal, da na šoli med učenci načeloma vladajo prijateljski odnosi in sodelovanje, kdaj pa kdaj se pojavijo konflikti. Zgodi se, da prerastejo v psihično, fizično, verbalno, še najpogosteje pa spletno nasilje. „Razmišljali smo, kaj je vzrok drobnih medvrstniških nasilij, ki so se nam pojavljala in mogoče tudi stopnjevala. Ko sem prišel na delovno mesto ravnatelja, smo uvedli prepoved telefonov za čas med poukom. Med odmori, pred poukom in po njem so učenci telefon lahko uporabljali. In tukaj je bil vir vseh neumnosti: Tik Tok, Instagram, Snapchat ... Če strnem: nebrzdano objavljanje posnetkov, ki ne odražajo realnega stanja, ampak so to zadeve, iztrgane iz konteksta. Uvideli smo, da je to glavni vzrok konfliktov, ki so preraščali v medvrstniško nasilje, do katerega imamo ničelno toleranco. Odločili smo se, da bomo med poukom uporabljali šolske tablice in druge elek-
Ravnatelj OŠ Juršinci Matej Sužnik: „S prepovedjo telefonov je konfliktov absolutno manj. Omejili smo predvsem spletno nasilje. Še vedno se pojavi, a je dogodkov bistveno manj, kot jih je bilo pred prepovedjo uporabe telefonov."
tronske naprave. Tako v učnem procesu še vedno uporabljamo tehnologijo, razvijamo digitalne kompetence, pri čemer pa gre za nadzorovano in koristno uporabo tehnologije," je pojasnil ravnatelj OŠ Juršinci.
Druženja ob popoldnevih ni, napetosti rešujejo v šoli
Pred desetletji so se otroci družili v prostem času, ob popoldnevih, ko so se spletale tudi simpatije in reševali konflikti. Danes tega prostega druženja otrok več ni. Tako se večinoma srečujejo v virtualnem svetu, morebitne napetosti pa nato rešujejo dopoldan v šoli, ker je to edini čas, ko so skupaj. Ravnatelj Sužnik pravi, da pri zaznavi konfliktov ukrepajo takoj in dosledno, do nasilja imajo ničelno toleranco. Dodal je še, da ne bi mogel reči, da je sedaj medvrstniškega nasilja več. „Zmeraj se je dogajalo, morda na dogodke nismo bili toliko pozorni."
Sogovornik je poudaril, da funkcija šole ni samo izobraževanje, ampak tudi vzgoja otrok. Zato iz šolskega prostora že umikajo prakse, ki imajo na vedenje otrok negativne vplive, med njimi je vsekakor uporaba mobilnih telefonov. Po ravnateljevih besedah v prihodnje predvidevajo še sprejetje pravil, ki bodo zaposlenim v šoli omogočila pregled šolske torbe. „Svet staršev in svet zavoda imata za ta ukrep posluh in računam, da bodo pravila z naslednjim šolskim letom lahko stopila v veljavo."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Pravila bi morala določiti država za vse šole enako
Po mnenju ravnatelja OŠ Juršinci Mateja Sužnika bi bilo smotrno pravila šolskega reda, kijih sedaj šole sprejemajo individualno in vsaka po svoje, sprejeti sistemsko na državni ravni. „Tako smo pričakovali. Ampak čeprav se to ni naredilo, bomo mi možnosti, kijih imamo, uveljavili. Ključno bi bilo, da bi bila pravila na ravni države za vse šole in vse učence enaka. Menim, da če so pravila jasna in znana, je tudi težav manj."
8 Štajerski
Podjetništvo
petek • 19. aprila 2024
Ptuj • So objekt na Dornavski cesti res prodali?
Gostilno Muršič zaprli, Lesnina ostaja
Ugibanja, daje gostilna Muršič na Dornavski cesti svoja vrata zaprla zaradi spremembe lastniške strukture objekta, v katerem je obratovala, so se izkazale kot napačne. Omenjalo seje kar nekaj lokalnih podjetnikov, ki naj bi kupili celotno stavbo, v kateri še vedno deluje salon pohištva Lesnina, medtem ko gostinski del ostaja prazen.
»Lastnik objekta je že okrog 10 let podjetje Siringa, sprememb v lastniški strukturi ni bilo. Najemnik, ki je upravljal gostinski lokal, se je sam odločil, da preneha to dejavnost,« je pojasnil Bojan Papič, direktor družbe Siringa, ki je lastnik celotnega objekta na Dornavski cesti 5 na Ptuju. Informacij o tem, ali je že kdo drug izkazal interes za najem gostinskega dela, nima. Za zdaj pa tudi razvojnih načrtov za to območje ni na vidiku: »Trenutno nimamo planov, ki bi jih lahko predstavili javnosti, zavedamo pa se, da je lokacija frekventna.« Do nadaljnjega salon pohištva Lesnina Deta center ostaja na tem naslovu. Gre za eno redkih pohištvenih trgovin na Ptuju, ki pa bi bila absolutno potrebna prenove, tako kot celotna stavba na Dornavski cesti 5, ki je že precej stara, večjih vlaganj pa v zadnjih vsaj desetih letih ni bilo.
Papič je špekulacije zavrnil in zatrdil, da sprememb v lastništvu objekta na Dornavski cesti 5 za zdaj ni.
Kdo so lastniki
Družba Siringa je trgovsko podjetje s sedežem v Ljubljani, ki deluje pod okriljem podjetja Glen. Slednje ima v lasti še devet drugih podjetij. Direktorja Glena sta javnosti precej znana poslovneža in ekonomista Bojan Papič in Rajko Magdalenc, ki sta dva od sedmih družbenikov. Papič je bil dolga leta tudi solastnik in direktor pod-
jetja Lesnina. Leta 2010 so tako on kot preostali družbeniki svoje deleže prodali Avstrijcem, družbi XXXLutz, drugemu največjemu trgovcu s pohištvom na svetu.
Papič je sicer pred leti kupil tudi terjatve podjetja Lesnina inženiring. Takrat so med drugim prevzeli veliko zemljišče na Ptuju, namenjeno gradnji večstanovanj-skih objektov.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Majšperk • Prvi Podjetniški kompas
Od propadlih velikanov do 200 podjetnikov
Občina, kije bila nekdaj poznana predvsem po tovarni obutve Planika in tekstilni tovarni, je s propadom tekstilne industrije ubrala novo smer. Na območju Majšperka danes deluje okrog 200 podjetij oz. podjetnikov ter 57 društev.

	Majšperk	Videm	Podlehnik	Zavrč	Cirkulane	Makole	Žetale
D. o. o.	43	48	20	13	27	19	5
S. p.	160	211	72	48	69	78	30 VirJAjbeS

9K
. WS
Foto: ZRS Bistra Ptuj
Občina Majšperk je u soorganizaciji ZRS Bistra Ptuj in drugih organizacij pripravila 1. Podjetniški kompas Majšperk za podjetnice in podjetnike.
S svojimi poslovnimi idejami nagovarjajo najrazličnejša področja, od turizma, krovstva, šiviljstva, programiranja, svetovanja ... Nekaj deset se jih je nedavno udeležilo tudi podjetniškega kompasa, kjer so prisluhnili projektom in možnostim, kako pridobiti denar za razvoj ali zagon podjetniške ideje.
Z razpisi, ki so objavljeni ali še bodo, se je seznanil podjetnik Silvo Bedrač, ki se ukvarja z izdelavo pohištva oz. notranje opreme po meri. »Načrtujem postavitev nove delavnice v industrijski coni na Bregu, tako da sem z zanimanjem prisluhnil, ali bodo na voljo razpisi, ki bi bili dobrodošli tudi zame.« Pravi, da je že do sedaj
sledil možnostim pridobitve investicijskega denarja na razpisih, podjetniškega kompasa pa se je udeležil tudi zaradi druženja. »Sem namreč nov v tem majšper-škem okolju,« je pojasnil.
Z zbranimi podjetniki je pokra-mljala tudi Cvetka Golob Ploj, ki se ukvarja z nastanitvami na Ptujski Gori. »Pri apartmajih je vedno tako, da je treba kaj dopolniti, obnoviti in seveda je dobrodošlo, če so na voljo nepovratna ali povratna sredstva z ugodno obrestno mero. Glede na dejavnost, s katero se ukvarjam, pa sem želela navezati stike tudi z drugimi ponudniki,« je povedala Cvetka Golob Ploj, ki oddaja štiri apartmaje.
Ena izmed predstavljenih mož-
nosti, ki jo lahko podjetniki koristijo, so bili vavčerji za različna področja. Za digitalni marketing je vavčer pred časom izkoristila Anja Lamprečnik Sečnik iz Kori-tnega pri Majšperku. S pomočjo državnega in evropskega denarja je vzpostavila spletno trgovino Best mom. »Denar je zelo prav prišel, investicija v promocijo in nov prodajni kanal je bila namreč vredna več tisoč evrov. Dotlej sem storitev šivanja oblačil za malčke oglaševala preko družbenega omrežja. S spletno trgovino se je prodaja povečala, je pa res, da sem kar nekaj let poskušala, preden mi je uspelo pridobiti de-
nar.«
Mojca Vtič
Štajerski
radioPTUI
líJMblÜdli-JH
TRIDNEVNI IZLET
BRAUUNPOSUi^g^S
vabljeni na vikend oddih v nas»
1.	dan: v zgodnjih jutranjih urah vožnja proti Piranu, kjer si bomo ogledali staro mestno jedro in Tartinijev trg s spomenikom Giuseppeja Tartinija. Proti doplačilu možnost obiska Akvarija Piran, kjer lahko spoznate bogastvo morskega sveta Jadranskega morja. Po želji tudi možnost sp. ¿hoda po promenadi Piran--Por*orož. Popoldne vožnja in nastanitev v Adria Ankaran Hotel & Re rt 4*, prosto za kopanje in uživanje ob obali. Večerja in nočitev.
2.	dan: po zajtrku sledi obisk Strunjana, cerkvice sv. Klementa, sprehod po Mesečevem zalivu in uživanje v čudovitih morskil razgledih. Popoldan vo rija proti hotelu v Ankaran, prosto za uživanje ob morju. Več. rja i nočitev.
tul
3. dan: po zajtrku prosti čas za sprehod in kavico ob morju, nato pa pot proti Izoli, cjersi bomo ogledali Muzej soiinarstva, pridobivanje soli, cerkev sv. Maur i ter sj sprehodili po slikoviti obmorski promenadi. V poznih popoldanskih oziroma zgodnjih večernih urah odhod domov.
informacije in rezervacije:
TURISTIČNA AGENCIJA PLAYA, Puhova ulica 21, 2250 Ptuj
Tel. 02 292 60 04
info@agencija-playa.si www.agencija-playa.si
s/®*
Cena vključuje:
• avtobusni prevoz po programu, 2 x polpenzion (zajtrk in večerja) v hotelu Adria Ankaran 4*,
•	voden ogled Pirana (vse glavne znamenitosti), • sprehod in raziskovanje čudovitega Mesečevega zaliva
(Strunjan), • obisk Muzeja soiinarstva, • obisk mondenega Portoroža,
•	spremstvo, vodenje in organizacijo izleta.
petek • 12. aprila 2024
Kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija • EU: laboratorijsko spremenjena semena multinacionalk odgovor na podnebne spremembe
Multinacionalke meljejo vrtičkarje in domača semena
Pritisk semenskih multinacionalk na evropske odločevalce, da prižgejo zeleno luč gensko spremenjenim rastlinam, je čedalje večji in uspešnejši. Zadnji poskus, ki so ga podprli evropski poslanci, a so nato različni evropski odbori pritisnili na zavoro, je bil letos spomladi. Evropska komisija je namreč predlagala uredbo o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami (NGT).
Multinacionalke že sedaj obvladujejo celotno linijo pridelave rastlin -od semena do zaščitnih sredstev.
$mp v J®	^
mmmmé
Foto: Pixabay
V bistvu gre za gensko spremenjene organizme, le ime je zapakirano v drugačno »besedilno embalažo«, ki bi olajšala razvoj NGT--rastlin in preboj na trg. Pojasnilo pa - kakopak, boj z vremenskimi spremembami. Nevladne organizacije na drugi strani svarijo, da je boj s podnebnimi spremembami in reševanje prehranske revščine v drugem planu ter da gre predvsem za bogatenje peščice ljudi, ki ima v lasti semena, kmetijstvo in s tem preživetje vsega planeta. Slovensko združenje Ekoci oz. gonilni motor združenja Irena Rotar, ki zagovarja uporabo domačih, avtohtonih semen, pravi, da je treba najprej raziskati, kaj takšna pridelava pomeni za zdravje ljudi, živali in okolja ter da bi uveljavitev NGT--semen ogrozila obstoj avtohtonih sort ter kmete še bolj potisnila v primež multinacionalk. »Opazen je tudi trend in lobiranje korporacij, da bi denar, namenjen zelenemu prehodu kmetijstva, dejansko dobili za razvoj industrijske pridelave v zaprtih sistemih, kar ni več kmetijstvo. S tem bi kmete, ki vztrajajo pri naravni pridelavi, dodatno oslabili. Zato je treba denar za spodbude kmetijstvu skrbno nameniti le za hrano, ki je pridelana v zemlji in odvisna od naravnih pogojev in podnebnih sprememb.«
Šest korporacij obvladuje dve tretjini semenskega trga
Sanja Lončar iz društva Samo-oskrbni.net pa je na nedavnem posvetu Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali so-naravno pridelano hrano izpostavila: »Šest korporacij obvladuje 2/3 semenskega trga. Ko vidimo lastniško strukturo, jih niti ni šest, saj tam sedijo isti lastniki. Z uvedbo NGT-rastlin bodo multinacionalke zgolj še povečale trg in ne vem, kaj bomo sploh še imeli vrtičkarji na voljo, kajti kapital melje z neverjetno močjo.«
Tudi Martina Bavec, profesorica na mariborski kmetijski fakulteti, je zadržana do velikopoteznih napovedi, kako so NGT-rastline od-
Kakšen je »zagovor« Evropske komisije
Evropska komisija je predlagala, poslanci so potrdili preprostejši postopek za z NGT pridobljene rastline. Sklenili so, da bi se t. i. NGT-rastline razdelile v dve kategoriji; v prvo naj bi spadale tiste, ki bi veljale za varne in naravne in so lahko dane na trg brez predhodnih testov in oznak, prav tako ne bi bile posebej označene, medtem ko bi za drugo kategorijo proizvajalci morali predložiti tudi oceno tveganja na okolje in zdravje ljudi. V sporočilu za javnost so še dodali: »Ta predlog bi omogočil razvoj izboljšanih vrst rastlin, ki bodo odporne proti podnebnim spremembam in škodljivcem, zanje pa bo potrebnih manj gnojil in pesticidov. Donosi bodo tako večji, prehranski sistem pa bolj trajnosten in odpornejši.«
govor na podnebne spremembe. »Danes ne vemo, ali bo poleti suša ali moča. Na kaj bomo odbrali sorto? Bo sorta odporna proti vsem vremenskim neprilikam?! Verjetno je vsakemu naravoslovcu jasno, da nekaj genov ne more odločiti odpornosti, ali je kdo vedeževalec, kaj se bo dogajalo.« Ob tem pa je izpostavila ohranjanje lokalnih sort, ki so že prilagojene na posamezne podnebne spremembe, klimatske posebnosti. »To je dragocenost, ki je kljub vsemu napredku in modernim tehnologijam ne smemo povsem zanemariti. Strah, da bomo
lačni, če ne bomo imeli NGT-semen, pa menim, da je pretiran, kajti kar nekaj raziskav kaže, da trenutni potencial vsem ljudem zagotavlja dovolj hrane. Večji problem je razdelitev hrane. Tudi ob uvedbi gensko spremenjenih rastlin so obljubljali večje pridelke, vendar nič manj ljudi na svetu ni lačnih, so pa semena dražja, ker so patentirana.«
Bogovič: »Kmetijstvo potrebuje nove sorte«
Bolj odprti do uvedbe novih praks na področju pridobivanja
W ,
Foto: Mojca Vtič
Zagovorniki laboratorijsko obdelanih rastlin pravijo, da gre za napredek v pridelavi rastlin, nasprotniki se bojijo posledic človeškega poseganja v sestavo rastlin.
semen so na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Direktor Andrej Simon-čič je poudaril, da že sedaj Evropa v kmetijstvu ni konkurenčna svetovnim velesilam, prav tako ne slovenski pridelovalci evropskim. »Ob uporabi certificiranega semena so pridelki za tretjino ali še več nižji. Kako bomo dosegli, da bo potrošnik trikrat več plačal za ptujski luk, katerega pridelek je nižji, kot za italijansko, kitajsko čebulo ... Ravno nekonkurenčnost je pripeljala do tega, da se kmetije dnevno zapirajo. Gensko spremenjene rastline pa so nastale iz iskanja možnosti, kako povečati pridelke. Veliko je odprtih vprašanj, vendar če bomo čakali in žlahtnili na načine kot pred 200 ali 300 leti, potem tudi naše kmete spravljamo v nelagoden položaj.«
Tudi evropski poslanec Franc Bo-govič, ki pred evropskimi volitvami nagovarja predvsem kmetstvo, zagovarja uvedbo umetno izboljšanih rastlin. »Kmetijstvo potrebuje nove sorte, ki bodo odporne proti suši, novim boleznim, škodljivcem, zahteva se dvig kakovosti pridelkov. Poleg vsega naštetega se zavedamo, da bo v kmetijstvu treba zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in gnojil ob hkratni zagotovitvi iste ravni prehranske varnosti. Evropski kmetje zato potrebujejo nove praktične rešitve, ki bodo služile tako evropski prehranski varnosti kot okolju.«
Le figure na šahovnici...
Preprostega odgovora na semensko uganko zagotovo ni. Morda je le pomislek, da se o lovkah, ki so jih spletle velike korporacije, ki edine resnično obvladujejo svet, premalo razpreda. Že sedaj kmetje uporabljajo zgolj preverjena certi-ficirana semena različnih hibridov v lasti velikih semenarskih hiš, ob tem te iste semenarske hiše obvladujejo še področje fitofarma-cevtskih sredstev, za povrh pa še zdravil za ljudi in živali. Kmet, kot pridelovalec hrane, in ljudje z življenjsko potrebo po hrani so le figure na šahovnici.
Mojca Vtič
Slovenija • Ustavno sodišče pritrdilo kmetijski zbornici
Na oktobrskih volitvah po starem
Kmetijski zbornici je še pred letošnjimi zborničnimi volitvami uspelo dokazati, daje bila sprememba zakona o Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki je določal, kdo ne sme kandidirati za članstvo v organih zbornice, neustavna. Kmetijska ministrica Mateja Čalušic, ki je kot poslanka podprla neustavne spremembe zakona, sedaj pravi, da bo spoštovala odločitev ustavnega sodišča, kljub temu pa meni, da aktivni politiki in javnim funkcionarjem ni mesto v vodstvenih organih KGZS.
Foto: MV
Zadnjih zborničnih volitev se je udeležilo 8,63 % volilnih upravičencev, na območju ptujske izpostave je bil delež še nižji, in sicer je bila volilna udeležba le 7,83 %, povprečna starost izvoljenih v svet ptujske območne enote dosega 60 let.
Poslanci so s koalicijsko večino lani sprejeli spremembe Zakona o KGZS, ki je med drugim določala, da za člane pomembnejših organov zbornice na naslednjih volitvah (te bodo letos) ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, evropski poslanci in funkcionarji, državni poslanci, ministri, direktorji organov ministrstev, direktorji občinske uprave ali tajniki občine. Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo ta del zakona zaradi kršitve načela enakosti. »Tak izid smo pričakovali, ker je tudi pravno mnenje, ki smo ga naročili, kazalo v to smer, podobna so bila opozorila zakono-dajno-pravne službe Državnega zbora in ostale stroke,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič. Zbornica bo zaradi hitre odločitve ustavnega sodišča lahko že v začetku maja razpisala volitve, nato pa po utečenem postopku izpeljala volitve, ki bodo oktobra.
Kako nepolitična je KGZS?
Zaradi odločitve ustavnega sodišča, da razveljavi del zakona o KGZS, ki je določal, kdo ne sme kandidirati za članstvo v organih zbornice, sta stranki SDS in NSi kmetijsko ministrico Matejo Čalušic že pozvali k odstopu. Ministrica pa se je na strankarska poziva odzvala, da se ji zdi bolj smiselno, kot vprašanje o odstopu, vprašanje, zakaj jo k temu pozivata dve politični stranki in kakšni so njuni interesi znotraj zbornice. Namreč v statutu KGZS je v prvem členu zapisano, da je zbornica avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija za varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva ... »Kaj torej to pomeni? Da ima politika vpliv na avtonomno ustanovo, ki nikoli, v nikakršnem primeru ne bi smela predstavljati in zagovarjati interesov leve, desne, sredinske ali kakršnekoli druge politične opcije? Zato je moj odgovor, da bom nadaljevala svoje delo, še naprej bom vestno in transparentno iskala rešitve za vse slovenske kmete. Poudarjam za vse slovenske kmete, ne glede na politično ali ideološko pripadnost,« pravi kmetijska ministrica Mateja Čalušic.
Mojca Vtič
X
Foto: Mojca Vtič
Namesto komentiranja na FB raje na volitve
Predsednik ptujske območne izpostave KGZS Aloj Herga same odločitve ustavnega sodišča ni komentiral, glede jesenskih zborničnih volitev pa je dejal: »Člane zbornice že sedaj pozivamo, naj se udeležijo volitev, tako v obliki kandidatur kot oktobra na samih volitvah. Vsi člani imajo možnost kandidirati in morda so ravno letošnje volitve priložnost tudi za tiste, ki so bili aktivni na nedavnih protestnih shodih, da se izpostavijo in da imajo možnost biti izvoljeni. Sicer pa sem prepričan, da kmetje zbornico še kako potrebujemo, saj je povezovalni člen. Le s složnostjo in povezani lahko dosežemo spremembe.«
10 Štajerski
Kultura
petek • 19. aprila 2024
Knjigarnica
KVANTNI GEN
Vsakega bralca zaznamujejo splošne in posebne, osebne bralske navade in razvade. Nekateri prisegajo le na določene literarne žanre, drugi ne prenesejo fantazijskih knjig, tretji ne sežejo po poeziji, četrti berejo vse po vrsti in nikoli ne odložijo knjige, četudi jih vsebina dolgočasi, ali berejo brez pravega navdušenja. So bralci, ki berejo več knjig hkrati, so taki, ki ločijo jutranje in večerno branje. Poznam take, ki vstajo zelo zgodaj, da lahko uro ali dve v miru čitajo, preden se predajo dnevni rutini. Tako je na primer moja tašča, ko je bila še zaposlena, vstajala ob zame izjemno nespodobnih jutranjih urah, med četrto in peto. In to samo zato, da je prebrala jutranji odmerek romana pred zajtrkom in odhodom na delovno mesto. Še vedno bere, moja tašča, zjutraj pri mizi, pa bo letos praznovala devetdeset let! In zvečer hodi spat s knjigo. Tudi sama berem v postelji, le redko pri mizi. No, moje jutranje branje je namizno: časopis, kaj strokovnega s polja vrtnarjenja in podobnega, pa tudi kakšna poezija mi zjutraj prija. Drugo leposlovje vedno prihranim za večer. Ja, če berem več knjig hkrati, tedaj je to vedno kompilacija med poezijo, romanom, kratkimi zgodbami, poljudnimi temami. In ni ga bralca, ki se ne bi tu in tam zasitil knjig. Včasih zaradi preobilja, lahko zaradi slabega počutja, preutrujenosti, ali pa ker je bila zadnja knjiga tako dobra, da je nujen predah
Te dni, ko sem se vrnila z največjega knjižnega sejma otroške in mladinske knjige v Bologni, mimogrede bil je 61. po vrsti, sem se preobjedla literarnih lepot za otroke. Pa še grd nahod sem privlekla s sejma. Kako da ne, saj je bil sejem ena sama valeča množica, kjer je nekaj obiskovalcev nosilo zaščitne maske. In bilo je vroče, švicajoče ... Moja bralska kondicija je popustila, a nekaj malega, drobnega se mi je vseeno zahotelo prebrati. Pa stojim tako pred domačo knjižno polico: teh pesmi ne bom, saj jih vem skoraj na pamet, ta roman je predebel, druga knjiga pretežka za v posteljo ... Mislim, nobena ni bila prava! In zagledam en droben, bledo kremast knjižni hrbet, katera zgodba je to, se vprašam, izostrim slabovidni pogled in prepoznam logotip zbirke Znamenja, no Nova znamenja. Katera knjiga je že to? Vzamem jo s police in aja, to je ja zbirka kolumen iz časnika Večer. Njihov avtor je meni zelo ljub avtor, premišljevalec, pevec Tone Kregar. Kako človek pozabi na kakšno knjigo. In se mi odpre na strani sedemdeset, kjer je naslov Kamenčki v peskovniku. Tako začenja:
V teh pomladnih dneh ponosni očki in mamice posedamo na otroških igriščih ter z mešanico skrbi in zadovoljstva zremo v svoj naraščaj. Ki se spušča po toboganu, moli noge z gugalnic ali do vratu zakopan v pesek peče potičke, uničuje plastični vozni park in zida gradove. Le kaj bo zraslo iz peskovnika, se po predinovsko po tihem sprašuje vsak izmed nas, medtem ko se iz vseh koncev sliši: »Obriši si nos, ubogaj, prosim, ne tako divjati, počasi, previdno, ne meči peska po sebi in drugim na glavo, posodi igračo, ponudi bonbone, vrni lopatko...« in vse drugo iz vzgojnega starševskega asortimana. Ne glede na naš socialni in izobrazbeni status, ne glede na narodnost ali vero, vsi želimo svojo deco vzgojiti v uspešne, odgovorne in zadovoljne ljudi .
Priporočam tudi vam, dragi bralci, Kvantni gen (Tone Kregar. Maribor: Študentska založba Litera, 2014. Zbirka Nova znamenja; 47. 117 strani).
Liljana Klemenčič
pred novim branjem.
Tiinu Krmil! iii n Križar
<3 ,
alriM
Cirkulane • Mladi raziskovalci osvojili zlata priznanja
Zanima jih zgodovina, domača imena
in ljudska glasbila
Devetošolcem OŠ Cirkulane-Zavrč je se uspelo uvrstiti na Državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Na regijskem tekmovanju so namreč prav vsi osvojili zlata priznanja. Njihove raziskovalne naloge so izstopale tako glede izvirnosti idej kot osebnega prispevka, v samo raziskovanje pa so skozi celo šolsko leto vložili veliko dela in truda.
Tokrat so se posvetili raziskovanju zgodovine občine, domačih imen in ljudskih glasbil.
Teo Črnivec, učenec devetega razreda OŠ Cirkulane-Zavrč, se je izjemno razveselil zlatega priznanja, domislil pa se je prve interaktivne zgodovinske učne poti po Cirkulanah, jo nadgradil s QR-ko-dami, VR-očali in hologramom. Njegova ideja najverjetneje ne bo ostala samo na papirju, saj je že v dogovorih z občino, na kakšen način bi jo lahko vključili v turistično ponudbo kraja.
»To je prav gotovo potrdilo, da sem naredil nekaj dobrega in koristnega za promocijo domačega kraja,« je povedal Teo, ki je v zgodovinsko učno pot vključil šest turističnih točk in jih obogatil z zanimivimi zgodbami. Prva točka je pri Parku dediščine, ki jo je povezal s problematiko viničarskih odnosov v Halozah. Potem je izbral lokacijo v bližini občinske zgradbe, predvsem zaradi občinskega grba s sidrom. Slednje ima pomembno simboliko zaradi splavarjenja po reki Dravi. V spominski sobi Vladimirja Bračiča je poudarek na zgodovini šolstva. Teo je v svoje raziskovanje vključil še spomenik NOB v Cirku-lanah, čarovniške procese in grad Borl.
Mladi raziskovalci OŠ Cirkulane-Zavrč v družbi ravnateljice Suzane Petek
Devetošolke odkrile veliko zanimivega o starih hišnih imenih
Lucija Žuran, Nadia Fejzič in Lana Kristovič so se ukvarjale z narečji in uporabo starih hišnih imen, ki marsikje že tonejo v pozabo. Glavni namen njihove naloge je, da bi domačini ta imena v čim večji meri še uporabljali, pa tudi spoštovali, nekatera so namreč na tem območju v uporabi že 400 let, zato so pomemben del kulturne dediščine. Raziskovanja so se lotile zelo organizirano in sistematično, najprej so pregledale literaturo, nato pa hodile od hiše do hiše in
ljudi spraševale o hišnih imenih in njihovem izvoru. Med drugim so naredile slovar ter vsa imena zapisale s fonetično pisavo, pri čemer jim je pomagala mentorica Laura Mohorko Kumer.
Vito je izdelal haloško žveglo
Devetošolec Vito Maučič se je posvetil raziskovanju haloške žvegle. Gre za prečno piščal s sedmimi luknjicami iz slivovega lesa, ki se je ohranila predvsem na območju Podlehnika in Leskovca. Izdelal jo je sam v očetovi mizarski delavnici, prav tako se uči nanjo igrati.
Njegova želja je, da bi haloška ljudska glasbila vključili na seznam protokolarnih daril. V okviru raziskovanja si je prizadeval odkriti čim več virov in potrebnih informacij za samo izdelavo, govoril je tudi s pričevalci in skušal ugotoviti, koliko prebivalcev haloško žveglo sploh še pozna. Vito sicer namerava tudi v prihodnje ohranjati tradicijo izdelave starih ljudskih glasbil, ki tonejo v pozabo.
Devetošolcem so pri raziskovanju pomagali mentorji: Laura Mohorko Kumer, Nika Lorbek, Janez Zupanič, Drago Kunej, Robert Že-leznik in Janja Solina Črnivec.
Estera Korošec
Ptuj • Zgodovinski arhiv ob svetovnem dnevu geodetov
Vsak milimeter šteje
Na svetovni dan geodetov, ki je tudi svetovni dan poezije, so v Zgodovinskem arhivu na Ptuju svečano odprli potujočo razstavo z naslovom Vsak milimeter šteje, geodezija na Slovenskem skozi čas.
Pripravil jo je tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Geodetsko upravo RS, Zvezo geodetov Slovenije ter Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze Ljubljana. Na ogled bo vse do 31. avgusta letos. Zbrane je pozdravila direktorica ZA Ptuj Katja Zupanič, ki je poudarila pomen te razstave, ki jo navdihuje tehnična in kulturna dediščina. „Z veseljem se pohvalimo, da nam je skozi leta v arhiv uspelo prevzeti glavnino gradiva Geodetske uprave Ptuj in smo tako vzorčni primer glede hrambe količine predanega materiala na državni ravni. Prav tako gre zahvala vodji Območne geodetske uprave Ptuj Jožetu Dajnku za vsa prizadevanja, da se razstava Vsak milimeter šteje predstavi tudi v našem okolju. Hvala vodstvu Tehniškega muzeja Slovenije, ki se je z veseljem odzval naši pobudi za gostovanje in predstavitev razstave.« Razstavo je predstavila Martina Orehovec, kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije, vodja razstavnega projekta TMS in soav-torica razstave.
Slovenija je ena izmed redkih evropskih držav, ki je imela od
leta 1987 samostojno muzejsko predstavitev geodezije na Slovenskem. Slovenska geodetska zbirka je bila več kot tri desetletja na ogled obiskovalcem gradu Bogen-šperk. Zaprli so jo leta 2021. Nato pa sta Tehniški muzej Slovenije in Zveza geodetov Slovenije skupaj z Geodetsko upravo ter oddelkom za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo oblikovala delovno skupino, ki je pripravila načrt aktivnosti in ukrepov za prenovo zbirke. Rezultat skupnega sodelovanja je zanimiva potujoča
razstava Vsak milimeter šteje, geodezija na Slovenskem skozi čas. Na 28 panojih so prikazani zgodovina geodetske stroke, metode merjenja, kartografija, zemljiški kataster, geodezija in suverenost države ter primeri geodetske stroke v praksi. V vitrinah je razstavljenih več kot 20 geodetskih instrumentov in drugih muzejskih predmetov. Razstava vključuje tudi multimedijski prikaz in 3D interaktivno predstavitev vsebin. Z ambientalnim prikazom je predstavljen tudi Valvasor, ki je imel pomembno vlogo pri ra-
zvoju kartografije. „Razstava vsak milimeter šteje je dokaz, da smo lahko brez skrbi za prihodnost geodetske dejavnosti in geodetske stroke. Prizadevamo pa si, da bi dokazi o tehniški dediščini našli pravo mesto v družbi," poudarjajo snovalci razstave.
Z glasbenimi utrinki je odprtje razstave Vsak milimeter šteje pospremil mladi kitarist Matija Hajdinjak iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, čigar mentor je prof. Stane Hebar.
MG
petek • 19. aprila 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Mestni kino s pletarsko delavnico
Otroke navdušila veščina pletarstva
V okviru družinskega programa Mestnega kina Ptuj si je bilo preteklo soboto, 13. aprila, prvič mogoče ogledati digitalno restavriran film Pastirci, slovensko klasiko iz leta 1973. Projekcijo mladinskega filma Franceta Štiglica po istoimenski povesti Franceta Bevka so dopolnili s pletarsko delavnico za otroke.
Foto: Leon Roškar
Utrinek s pletarske delavnice za najmlajše v ptujskem Mestnem kinu.
Mestni kino Ptuj ob filmskih projekcijah pogosto ponuja tudi spremljevalne dogodke, ki popestrijo program. Tako je bilo tudi tokrat, ko so v goste povabili ple-tarsko skupino, ki se srečuje pod okriljem Turističnega društva Mitra Hajdina. Dopoldanska ple-
tarska delavnica za otroke je bila sprva zamišljena kot kratka, vendar so se sodelujoči tako navdušili in zatopili v pletenje, da se niso pustili odgnati vse do že pozne ure za kosilo.
Otroci so izvedeli, da poznamo več vrst in barv šibja, kaj vse je
Foto: Leon Roškar
mogoče iz njega izdelati ter kako ga je treba za pletenje nabirati, lupiti, namakati ali kuhati. Z velikim zanimanjem so si ogledali prinesene izdelke hajdinskih mojstric in mojstrov, nato pa prisluhnili navodilom in še sami spletli dna za košare, mnogi pa so tudi nadaljevali s pletenjem in celo zaključili čisto prave košare. Bili so zelo vztrajni in potrpežljivi, pridružili pa so se jim tudi odrasli spremljevalci, ki se niso mogli upreti umirjenemu in ustvarjalnemu vzdušju.
Mojster Anton Žumer je interes, koncentracijo in spretnost otrok zelo pohvalil. Poudaril je, da je izjemna pletarska tradicija velika dragocenost Ptuja in okolice, ki ne sme izumreti, zato ga zelo veseli vsaka priložnost, ko jo lahko prenašajo na lokalni mladi rod.
N. Milošič
Ptuj • Slikarski opus Sladjane Matic Trstenjak
Ko ustvarjam, mislim na življenje
V Miheličevi galeriji so odprli razstavo uveljavljene in priznane slikarke Sladjane Matic Trstenjak, ki živi in dela kot samozaposlena v kulturi v Mariboru, kjer ji je MO Maribor dodelila umetniški atelje.
„Narava je njen atelje in kolaž je njena tehnika. Njena umetnost je prežeta z globokimi čustvi, prikrito simboliko ter bogato paleto barv in tekstur ter pogosto navdihnjena z naravo, simboli in človeškimi čustvi," je slikarkino delo predstavila Stanka Gačnik, muzejska svetnica, kustosinja galeristka, avtorica teksta v katalogu razstave pod naslovom Ko ustvarjam, mislim na življenje. Do 26. maja si bodo ljubitelji likovne umetnosti lahko ogledali najnovejša slikarkina dela, ki so nastala v obdobju 2019/2024.
Sladjana Matic Trstenjak se je rodila v Doboju v BIH. V Sarajevu je končala Srednjo šolo za uporabno umetnost na slikarskem oddelku, leta 2010 pa magistri-rala slikarstvo na ALU Široki Bri-jeg Univerze Mostar. Svoja dela predstavlja samostojno in skupinsko na razstavah doma in v tujini. Samostojnih razstav je bilo
Foto: zasebni arhiv
V Miheličevi galeriji so na ogled dela Sladjane Matic Trstenjak.
že več kot 40, skupinskih več kot 150. Za svoje likovno ustvarjanje je prejela več nagrad doma in na tujem. Kot pedagoginja in men-
torica svoje znanje in izkušnje deli z drugimi umetniki ter mladimi ustvarjalci.
mc
Starše • Sedmi ženski tek v Prepoljah podira vse rekorde
Organizatorjem je zmanjkalo majic
Ženski tek v Prepoljah je v zadnjih letih prerasel v vseslovenski tekaški dogodek. Letos je prijavljenih 550 tekačic iz vse Slovenije, nekaj jih pride tudi iz tujine. Zanimanje je tako veliko, daje organizatorju, Športnemu društvu Prepolje, zmanjkalo majic. Glavni namen tekaške prireditve ni tekmovanje, ampak predvsem prijetno druženje in kakovostno preživljanje prostega časa.
Foto: Športno društvo Prepolje
Prvo leto se je ženskega teka v Prepoljah udeležilo okoli 160 tekačic, letos je prijavljenih 550.
Pobudnica ženskega teka v Pre-poljah je domačinka Jožica Kelc, za vse skupaj pa je »kriva« njena poškodba noge. V času okrevanja je namreč Jožica izzvala svoje tekaške prijateljice za organizacijo teka in tako se je vse skupaj začelo. Takrat si seveda niso predstavljale, da bo na tekaški dogodek v Prepolje prišlo več sto žensk iz vse Slovenije. Letos je prijavljenih 550 tekačic, njihovo število pa se iz leta v leto povečuje. »Naš tek je namenjen predvsem vsesplošnemu druženju žensk. Na ta dan se po daljšem času srečajo nekdanje sošolke, prijateljice, znanke, se med seboj družijo, poklepetajo, se ima-
jo lepo. K nam najverjetneje pridejo predvsem zaradi domačnosti in prijetnega vzdušja,« je povedala Kelčeva in dodala, da so ženske navdušene tudi nad domačimi ponudniki, ki se vsako leto z veseljem odzovejo povabilu in predstavljajo svoje izdelke.
Slabe vremenske napovedi se ne bojijo
Najlepše je to, da pri organizaciji dogodka stopi skupaj celotna vas. Še posebej dejavni so moški, ki poskrbijo za stojnice ob trasi in razna presenečenja. Prijavnina je letos znašala 15 evrov, vsaka udeležen-
ka prejme majico, vodo, topel obrok in darilo sponzorjev. Start je na travniku v bližini cerkve v Pre-poljah, zaključek pa na športnem igrišču. »Za svoje favoritke lahko pridete navijat to soboto od 10. ure naprej,« je dejala Kelčeva. Tekačice se lahko podajo na pet ali deset kilometrov dolgo traso, odvisno od njihove pripravljenosti. Dogajanje bo obogatil Miran Rudan, poskrbeli bodo tudi za animacijo najmlajših in napihljiva igrala. V dopoldanskem času bo v Prepoljah veljala začasna zapora prometa, tekaški dogodek pa bodo izvedli v vsakem vremenu.
Estera Korošec
Promocijsko sporočilo
Sproščena pomlad v Qcentru Ptuj
V največjem nakupovalnem centru na Ptuju, Qcentru v Puhovi, je v teh dneh veselo, glasno in polno pozitivne pomladne energije.
Minuli konec tedna je ozračje ogrelo veliko praznovanje obletnice Villa Monde, ko so v šotoru pred Ocentrom obiskovalce zabavali Žan Serčič, Dejan Vunjak in Brendijeve barabe ter Tanja Žagar. Najbolj noro praznovanje se bo nadaljevalo tudi ta konec tedna, saj v soboto v šotor prihajajo Jelena Rozga in Modrijani. Čaka nas še en nepozaben večer, zato se nam pridružite pred Ocentrom Ptuj, na najbolj norem praznovanjuVilla Monde. Samo še danes izkoristite odlično ponudbo, saj trgovina VitapurOcenter Ptuj zapira svoja vrata zaradi prenove. Cene so zato znižali kar do -75 % na več kot 1.000 izdelkov! Vzglavniki že od 14,90 €, posteljnine Svilanit že od 12,90 €, OUTLET nadvložki že od 25 €, Posoda že od 9,99 € ter poletni hoodie že od 7,49 €. Pohitite in ujemite odlične ponudbe! Samo do 19. 4. 2024 v trgovini Vitapur - Ocenter Ptuj.
Tudi najboljši spanec vas čaka vVitapurju! Za vas so pripravili odlične ponudbe! Prihranite lahko kar do 40 % na ležišča! Poleg tega pa vam ponujajo še brezplačno dostavo in darilo ob nakupu: vzglavnik Sienna. Vse člane kluba pa med 11. 4. in 25. 4.
čaka še DODATNI 10% POPUST na vsa ležišča in nadvložke! Hitro obiščite poslovalnico Vitapurja v Ocentru Ptuj in izkoristite odlične ponudbe! Popolna rešitevza vaš spanec čaka vtrgovinah Vitapur! Za vse, ki si radi privoščite pravo kulinarično raz-vajanje, pa imamo izvrstno novico - bralci portala Ptujinfo so namreč odločili, da najboljšo pico na Ptuju pripravijo prav v Ocentru - v Pizzeriji in špa-getariji Ancona. Namenili so ji kar 86,4 odstotka vseh oddanih glasov. Pridite vAncono in se prepričajte, zakajje prav njihova pica najboljša.
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 19. aprila 2024
Slovenija • Ilegalni prehodi meje v letu 2024
V treh mesecih 10.000 migrantov
Policija je v prvih treh mesecih letos obravnavala 9.828 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo teh lani v istem času 8.316. Opazno je naraslo število državljanov Sirije, ki so predstavljali več kot tretjino vseh primerov, za njimi so državljani Afganistana in Maroka
Foto: P. Lavre
Število obravnavanih nezakonitih prehodov
Policija uprava	2023	2024
Novo mesto	5.057	8.168
Maribor	146	454
Koper	2.273	443
Ljubljana	402	425
Murska Sobota	136	109
Celje	94	104
Nova Gorica	164	99
Kranj	35	20
SKUPAJ	8.316	9.828
Vir: PU
Podatki veljajo za prvo trimesečje v letih 2023 in 2024.
Kot še izhaja iz objavljenih statističnih podatkov policije o nedovoljenih migracijah, je bila v treh mesecih leta 2024 najbolj obremenjena novomeška policijska uprava, kjer so beležili kar 83 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje (8.168), mariborska uprava je beležila 454, koprska 443, ljubljanska policijska uprava pa 425 primerov.
V prvih treh mesecih leta je namero podaje prošenj za mednarodno zaščito napovedalo 9.402 migrantov, kar je prav tako višja številka kot v enakem obdobju lani (7625). Daleč največ je bilo državljanov Sirije, večina migrantov pa nato hitro zapusti Slovenijo.
Policija je letos do 2. aprila obravnavala 173 primerov nezakonitih migracij (v enakem obdobju lani 66), v katerih je bilo prijetih 197 tihotapcev ljudi (195 tujcev in dva slovenska državljana) s 1052 migranti, ki so nezakonito prestopili mejo. Za 179 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor. Aprila je bilo v azilnem domu nameščenih 353 prosilcev za mednarodno zaščito. Na Kotnikovi ulici v Ljubljani jih je bilo 79, v Logatcu 74, v Postojni pa nobenega. Skupno je bilo sicer vse prosilcev 617, vendar za vse ni podatkov, kje so nameščeni. Čakajočih na odobritev prošnje za mednarodno zaščito je bilo še 332 oseb.
Sta
Markovci • Prometna varnost v občini
Več prometnih prekrškarjev
V občini Markovci so bile lani varnostne razmere ugodne. Tako ocenjuje Aleksander Lubej, načelnik Policijske postaje (PP) Ptuj.
Foto: ČG
Aleksander Lubej, načelnik Policijske postaje Ptuj, je na zadnji seji občinskega sveta podrobneje predstavil varnostne pojave na območju občine Markovci.
Prometna varnost je bila lani po besedah Lubeja malenkost slabša v primerjavi z letom 2022, vendar so številke še vedno relativno nizke. Skupno so obravnavali 34 prometnih nesreč, kar je za pet več kot leto prej. V dveh primerih so bili udeleženci hudo telesno poškodovani, v osmih lahko, preostale prometne nesreče pa so bile zgolj z materialno škodo. Prav tako na markovskih cestah lani ni bilo smrtnih žrtev. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta nepravilna smer vožnje in neprilagojena hitrost.
Možje v modrem so obravnavali tudi več kršitev cestnoprometnih predpisov, lani jih je bilo 616, leto prej pa 512.
Na področju kriminalitete ter javnega reda in miru je število obravnavanih dogodkov manjše kot v letu 2022. Ptujski policisti so v letu 2023 obravnavali 27 kaznivih dejanj, kar je za 12 manj v primerjavi z letom prej. Prednjačijo kršitve splošne kriminalitete, kot so razne tatvine in goljufije. Dvakrat so posredovali zaradi nasilja v družini. Tudi na področju javnega reda in miru se razmere izboljšujejo, lani so obravnavali 60, leto prej pa 80 kršitev.
EK
Spodnje Podravje • Statistika umorov zadnjih let
Ljudje v Spodnjem Podravju so še vedno pod vtisom grozovitega zločina, zaradi katerega so štirje otroci ostali brez mamice. Mož in domnevno njegova intimna prijateljica sta ji po življenju stregla na zahrbten, krut način. „Filmska zgodba," pretreseni in s tihim, pritajenim, tresočim glasom razmišljajo ljudje.
Okolica še kar ne more dojeti, da je 33-letna Sabina Arklinič iz Markovcev morala umreti in da sta krvnika tako brutalno obračunala z njo. Za mnoge je prav srhljivo, kako sta skovala načrt in ga nato tudi dejansko izpeljala. Šlo je za naklepni umor, ki bi se jima lahko celo posrečil in bi Sabina še naprej veljala za pogrešano, morilca pa bi si lahko ustvarila novo življenje. Načrti se jima niso izšli, saj so preiskovalci 14. dan po izginotju Sabini-no truplo našli, isti dan pa v lisicah z doma odpeljali njenega moža, 37-letnega Tomaža. Naslednji dan so lisice nadeli še 33-letni Aleksandri Škamlec iz Slovenskih goric,
Tomaževi sodelavki in domnevni ljubimki, ki je po podatkih policije Sabino večkrat zabodla z nožem in zakopala. Oba osumljena sta v priporu, Sabino so svojci in prijatelji na zadnjo pot pospremili v ponedeljek na videmskem pokopališču.
Drevenšek edini kaznjenec z dosmrtno
• v
ječo
V Spodnjem Podravju se je podobno hud zločin zgodil pred dobrimi tremi leti, ko je Silvo Drevenšek, prav tako z nožem, vzel življenje svoji nekdanji partnerici in njenima staršema. Takrat je ža-
lovala Hajdina, ljudje so bili brez besed. V slovo pokojnim in kot izraz sočutja do žalujočih svojcev so Hajdinčani en večer ugasnili vse luči in po domovih prižgali sveče. Tako tragični dogodki namreč ljudi ne pustijo ravnodušnih. Po treh letih postopkov v sodnih dvoranah je vrhovno sodišče Silvu Dreven-šku za trojni umor in zanemarjanje otroka, moril je namreč vpričo takrat štiriletnega sina, naložilo dosmrtni zapor. Kazen dosmrtnega zapora je sicer Drevenšku v prvem sojenju prisodilo že okrožno sodišče na Ptuju, a je višje primer zaradi administrativne napake vrnilo v ponovno sojenje. V drugo je bila Drevenšku izrečena milejša kazen, 30 let zapora, ki jo je višje sodišče potrdilo. A tožilstvo je vztrajalo s pritožbo na vrhovno sodišče, ki je pred mesecem dni sporočilo odločitev - dosmrtni zapor. Drevenšek je prvi in edini zapornik v Sloveniji s kaznijo dosmrtnega zapora.
Napisi pred ptujskim sodiščem, ko je javnost decembra 2021 pričakovala izrek sodbe Silvu Drevenšku za trojni umor. Na dan izreka sodbe so v mestu in na sodišču veljali poostreni varnostni ukrepi.
Tomiču 17 let zapora, Vajdi 14 let
Pred leti je v Podravju odmeval strelski obračun na Krčevini pri Vu-rbergu, ko je oče Janko Tomič streljal na napadalce svojega sina Žana ter enega od njih usodno zadel. Tomiču je ptujsko okrožno sodišče junija 2020 za tri poskuse uboja in uboj izreklo kazen 17 let zapora.
V Spuhlji sta v prepiru marca 2019 življenje izgubila zakonca Podplatnik, na Ptuju so pred leti zaradi uboja sodili tudi Francu Vajdi in Andreju Bagariju, ki sta z udarci prijatelja Srečka Marina peljala v smrt. Od izreka sodbe je minilo šest let, Vajdi je sodišče dosodilo 14 let zapora, Bagariju 12.
Umora Klinca in Kirbiša velika uganka
Uganka je še vedno umor ptujskega podjetnika Franca Klinca, ki so ga našli ustreljenega v njegovem gostinskem lokalu. Odgovornost so preiskovalci pripisali nekdanjemu policistu, a se je ta očitkov pred sodiščem ubranil in obveljal za nedolžnega. Ker policija drugega osumljenca ni imela oziroma preiskave v drugi smeri niti niso peljali, bo umor znanega ptujskega podjetnika za vedno ostal zavit v tančico skrivnosti.
Vprašanje je tudi, do kakšnega razpleta bo prišlo v sojenju za umor Andreja Kirbiša iz Kidričevega v začetku leta 2022. Domnevno naj bi bil naročnik umora podjetnik Kristijan Slodnjak, a se primer na sodišču zapleta. Zdaj je celo odložen za nedoločen čas, obdolženi pa je v hišnem priporu.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša
0/12
-1/12
3/16
2/13
7/17
soparna. ■1/12
.0/13'
1/13
0/13
2/14
Danes bo sprva precej jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla, v notranjosti Slovenije bo krajevno možna pozeba. Čez dan bo delno jasno, burja na Primorskem bo dopoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo -3 do 2, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -5, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 9 do 15, na Primorskem do 17 °C.
1/14
Napoved za Podravje
-1/14
16v
N
W	E
S
oblačno
Nedelja 21.4.
pretežno oblačno
Enem
Ponedeljek 224.

pretežno oblačno
Vir: ARSO
Footgolf
Na prvem letošnjem ligaškem turnirju 63 nastopajočih
Stran 14 Badminton
Badminton turnir ob jubileju kluba
Stran 14
Rokomet
Osnovna šola Ormož državni prvak
Kikboks
Taja v Sarajevu do 1. in 2. mesta
Stran 15
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL
tednik
{Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pet finalnih tekem za ohranitev prvoligaškega statusa
Nogometaši Aluminija so v končnici srečanja proti Kalcerju iz rok izpustili zmago in tako zapravili izjemno priložnost, da bi si pred zadnjimi petimi krogi priigrali konkretnejšo prednost pred Radomljani. Omenjeni ekipi sta še naprej točkovno poravnani in bosta najverjetneje
med seboj odločali o neposrednem izpadu v 2. ligo in igranju dodatnih kvalifikacij za obstanek v 1. ligi z dru-gouvrščenim drugoligašem.
„Manjka nam boljša koncentracija v zaključni fazi tekem, ne sme se nam zgoditi, da se nasprotni napadalec znajde sam pred golom v 88. mi-
nuti. Tako smo že jeseni izgubili kar nekaj točk, npr. proti Celju, Olimpiji, Kopru ... Na ta način nam je iz rok izpuhtelo kakšnih deset točk. Sedaj ne pride več v poštev izgovarjanje na mladost in podobne stvari, na igrišču je treba prevzeti odgovornost v kritičnih trenutkih in dokazati, da si
1.	SNL, 32. krog: Olimpija - Aluminij (v soboto ob 17.30 v Stožicah)
Medsebojne tekme v sezoni:
5. krog: Aluminij - Olimpija 4:5 (2:1); Skiba, Bilyi, Jovan, Brest; Rui Pedro, Pedro Lucas
2,	Motika, Nukič;
14. krog: Olimpija - Aluminij 0:0;
23. krog: Aluminij - Olimpija 0:4 (0:3); Elšnik 2, Florucz, Brest.
Aluminij - Kalcer Radomlje 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 S. Jovanovič (31.), 1:1 Kukovec (88.).
ALUMINIJ: L. Jovanovič, Kosi, Koblar, Martič, Schaubach (od 94. Pečnik), Jagič, Pišek (od 76. Brkljača), Jovan (od 86. Gorenak), S. Jovanovič (od 86. Šubarič), Susso, Krapuhin (od 76. Matič). Trener: Robert Pevnik.
KALCER RADOMLJE: Velič, Ševelj (od 23. Hrvoj), Lju-tič (od 46. Kukovec), Korun, Dobrovoljc, Markovič (od 59. Letaj), Barnabas, Gnjatič (od 76. Krolo), Vokič (od 59. N'Landu), Šošič, Cruz. Trener: Darjan Slavic.
V zadnji tekmi 31. kroga so Kidričani pred približno 500 gledalci v domačem športnem parku remizirali s Kalcerjem. Kidričani so bili boljši tekmec v 1. polčasu, ko so v 31. minuti tudi povedli. Po treh zaporednih kotih je do žoge na strani prišel vztrajni Tomislav Jagič, Janez Pišek jo je podal pred gol, Sandro Jovanovič pa jo je z glavo pospravil v gol - 1:0.
Šumarji so imeli nato dve zaključni žogi, a so obe zapravili: v sodnikovem podaljšku prvega polčasa je Stanislav Krapuhin po predložku Filipa Kosija neoviran streljal z glavo iz bližine čez prečko, v 57. minuti pa je Gašper Jovan lepo vtekel na globinsko podajo,
a je vratar Velič z odličnim posredovanjem njegov strel odbil.
Vse do končnice si Radomljani niso priigrali kakšne omembe vredne priložnosti in vse bolj se je zdelo, da bodo domačini zdržali zaključni pritisk gostov. V 88. minuti pa so domačini storili povsem nepotreben prekršek na robu igrišča, kar so gostje izkoristili za predložek, po katerem se je Uroš Korun odlično znašel v kazenskem prostoru, podal do Nina Kukovca, ki je z zaključnim strelom pod prečko poskrbel za izenačenje - 1:1.
Robert Pevnik, trener Aluminija: „Zadovoljen sem z borbenostjo in taktično disciplino, a nam je ena nepazljivost v zaključku odnesla tako želeno zmago. Dejstvo je, da smo imeli vsaj dve zelo lepi priložnosti za povišanje vodstva, ki pa ju žal nismo unovčili. Pozitivno je le to, da imamo boljši medsebojni izkupiček od Kalcerja."
Darjan Slavic, trener Radomelj: „Aluminij je zasluženo povedel, bili so bolj čvrsti v dvobojih. Mi smo začeli igrati šele po zaostanku, podobno kot že proti Olimpiji. Na srečo nam je uspelo izenačiti in ostati neporaženi, kar je bil tudi cilj."
zaslužimo mesto med prvoligaši tudi v naslednji sezoni," je po tekmi z Ra-domljami dejal Robert Pevnik.
Kidričani na zmago čakajo vse od 1. marca, ko so v 24. krogu doma ugnali Muro, od takrat so trikrat remizirali (Bravo, Celje, Kalcer) in štirikrat izgubili (Rogaška, Domžale, Maribor, Koper). Do konca sezone čakajo Aluminij in Kalcer domala identični tekmeci (Mura, Bravo, Rogaška, Domžale), razlika je le v enem: Aluminij igra naslednjo tekmo z Olimpijo, Kalcer pa zadnjo s Celjem.
Razpored tekem Aluminija in Kalcerja do konca sezone:
Aluminij: Olimpija, Mura, Bravo Kostel, Rogaška, Domžale;
Radomlje: Mura, Bravo Kostel, Rogaška, Domžale, Celje.
Šumarje čaka naslednja tekma v soboto v Stožicah z Olimpijo: „Ver-jamem in zaupam v fante, že proti
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Brez najmanjšega podcenjevanja do Ljubljane
V dvorani Hardek bodo rokome-taši Jeruzalema v tem prvenstvu lige NLB gostili le še dve ekipi: Ljubljano že v petek, 19. aprila, nato pa 18. maja še Celje. Doslej je bil Hardek prava trdnjava, ki je „padla" le enkrat, in sicer v 18. krogu proti ljubljanskemu Slovanu (24:26). Na enajstih odigranih tekmah so sicer
Ormožani zabeleženih šest zmag in kar štiri remije.
„Če seštejemo vse skupaj, smo na domačem parketu izgubili šest točk. Kakšni izgubi točk bi se dalo izogniti, predvsem proti Loki (28:28) in Gorenju (25:25) smo imeli tekmo ves čas pod kontrolo, proti Slovanu pa je zmanjkal kanček športne sreče.
Pred zadnjimi štirimi tekmami je najpomembnejše, da sami odločamo o svoji usodi. Igramo še proti Ljubljani, Ribnici, Celju in Gorenju, tako da nobena tekma za nas ne bo več lahka, upamo pa na čim boljši točkovni izkupiček. Dejstvo je, da si poraza proti Ljubljani nikakor ne smemo privoščiti. Igramo na domačem igri-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v ponedeljek izpustili iz rok priložnost za naskok pred Radomljami.
Foto: Črtomir Goznik
Filip Jerenec (na fotografiji) je z 80 doseženimi zadetki tretji strelec ekipe Jeruzalema - več sta jih dosegla Tadej Sok (l28) in Martin Hebar (94).
šču, imamo kakovostnejši igralski kader, motivacije nam z uvrstitvijo v Evropo ne manjka. Na žalost imamo nekaj težav s poškodbami, za katere upamo, da jih že do petka vsaj delno zakrpamo. Tudi tokrat si obetamo lep obisk trdnjave Hardek in lepe ter uspešne rokometne predstave iz naše strani," je pred petkovim gostovanjem Ljubljane v Prlekiji razmišljal Filip Jerenec.
Pomembno vlogo pri Ljubljani, ki se po koncu sezone seli v 1. B-ligo, imata posojena člana Ormožanov, brata Vid in Jure Lukman. Če bo vse po sreči, bomo slednjega v sezoni 2024/25 spremljali v dresu Jeruzalema, saj se po koncu študija vrača v domače okolje.
„Najprej želim korektno zaključiti sezono v dresu Ljubljane, kjer igram že tretjo sezono. Motivacije za dokazovanje proti matičnemu klubu mi seveda ne manjka. Izpada se več ne moremo rešiti, zato bomo v Ormožu igrali neobremenjeno. Želimo se pokazati v čim lepši luči in poskušati namučiti nasprotnika, ki je v vlogi velikega favorita," je pred gostovanjem na Hardeku povedal prvi strelec Ljubljane, 21-letni Jure Lukman. Slednji je na 22 tekmah letos dosegel 110 zadetkov.
Tekma 23. kroga Lige NLB med Jeruzalemom Ormožem in Ljubljano se bo začela v petek ob 19.30.
Uroš Krstič
Olimpiji bomo znova naredili vse, da jih presenetimo. Enkrat v sezoni nam je to že uspelo in ne vidim razloga, da nam ne bi uspelo še enkrat," je dejal Pevnik.
Večni derbi Mariboru
Olimpija - Maribor 1:2 (1:0); strelci: 1:0 1:0 Ne. Motika (6.), 1:1 Soudani (65.), 1:2 J. Repas (77.). Rdeči karton: Lasikcas (71., Olimpija).
Olimpija je med tednom izgubila zaostalo tekmo 26. kroga z Mariborom, po kateri so se vijoličasti zmajč-kom približali na štiri točke zaostanka (Celje 72, Olimpija 60, Maribor 56 ...). S tem porazom so se Ljubljančani dokončno poslovili od boja za 1. mesto, saj je pet krogov pred koncem zaostanek za Celjani ogromnih 12 točk. Tudi če bi Celjani do konca sezone izgubili vseh pet tekem, bi zelo verjetno postali prvaki .
Olimpija je odlično odprla tekmo z Mariborom (kar nekaj igralcev Maribora je po uvodnih minutah menjalo obutev), nato pa so Štajerci najprej vzpostavili ravnotežje, v drugem delu pa so v strelih, priložnostih in posesti prevladovali približno tako kot Manchester City proti Realu v če-trtfinalu lige prvakov. Za razliko od Angležev so bili Mariborčani uspešnejši v doseganju zadetkov ...
Po porazu v večnem derbiju je vprašanje, v kakšnem psihološkem stanju bodo igralci Olimpije pričakali sobotno srečanje z Aluminijem. Prvi poraz z Mariborom v Stožicah po petih letih bo zagotovo načel vzdušje v ekipi, a trener Zoran Zeljkovič ima na voljo dovolj široko zasedbo, da na igrišče pošlje 11 igralcev, željnih zmage. Ne bi pa se zgodilo prvič, da bi ekipa, ki je v boju za obstanek, presenetila ekipo iz vrha tabele .
Jože Mohorič
Judo • Baumgartnov pas
Tri tretja mesta za ptujski klub
Dvorana Lukna v Mariboru je v soboto in nedeljo gostila zelo staro in priznano judo tekmovanje 63. Baumgartnov pas. Judo klub Branik Maribor je na blazine postavil tekmovalce v članski, kadetski in mlajše kadetski kategoriji. Skupno se je borilo 240 tekmovalcev iz 48 klubov.
Judo klub Drava je imel v Mariboru šest svojih predstavnikov, to so bili Anej Hrženjak, Jaša Dajčman, Andi Karameta, Aneja Vidovič, Maruša Frank in Tadeja Simonič. Med omenjeno šesterico je Andi Karameta v članski konkurenci do 90 kg zasedel 3. mesto. V prvi borbi je odpravil predstavnika Hrvaške Marka Osrečkega (Dojo Zagreb), v polfinalu pa po podaljšku izgubil s Timotejem Kosom iz Impola. V borbi za tretje mesto je zabeležil hitro zmago proti drugemu predstavniku Hrvaške, Kennethu Kostreševiču (Dojo Zagreb).
Pri članicah je Tadeja Simonič v kategoriji do 70 kg osvojila 3. mesto,
Foto: arhiv Judo kluba Ptuj
Anej Hrženjak (Drava Ptuj) je osvojil 3. mesto med mlajšimi kadeti do 66 kg.
prav tako 3. mesto je zasedel Anej Hrženjak z dvema zmagama in dvema porazoma v konkurenci mlajših kadetov do 66 kg.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 19. aprila 2024
Footgolf • Državna liga, 1. krog v Bovcu
Na prvem letošnjem ligaškem turnirju 63 nastopajočih
Nova sezona Slovenske footgolf lige 2024 se je konec tedna začela v Bovcu. V sončnem vremenu je v petih kategorijah nastopalo 63 igralcev iz sedmih slovenskih klubov (vključno z novim FC Maribor), nekaj je bilo tudi gostov iz Slovaške. Igrišče je bilo zelo lepo pripravljeno, tako da so imeli igralci in igralke dobre pogoje za igro.
Konkurenca je iz leta v leto močnejša, zato se je treba za uvrstitev med najboljše pošteno potruditi, ob tem pa imeti tudi precej športne sreče. Eno izmed najbolj specifičnih igrišč v Sloveniji ob tem ponuja največ možnosti domačinom, ki posame-
issst., * j
Nova igrišča
V Sloveniji letos nastajajo tri nova footgolf igrišča: v Ljubljani (Trnovo, 18 lukenj), Mariboru (hipodrom Kamnica, 9 lukenj) in Velenju (9 lukenj). Ob tem se bo igrišče v Radencih iz sedanjih 9 lukenj povečalo na 18. Tako se v Sloveniji počasi približujemo desetim destinacijam, kjer se razvija footgolf.
Najboljši trije med veterani +45
zne pasti igrišča tudi najbolje poznajo. Absolutno najboljši izid (-9) je dosegel Primož Zorc v konkurenci veteranov nad 45 let, v članski kategoriji je slavil Gaj Rosič (-8).
Člani FGK Ptuj so dosegli dobre rezultate in si priborili tudi posamezne stopničke. Med člani sta bila najvišje Dalen Simonič Dabič in Miha Lešnik na 5. mestu, med veterani +45 je Mi-
Najboljši med mešanimi dvojicami
Kolesarstvo • Etapna dirka za Pogi pokal
Maj Bohak obakrat v ubežni skupini
V soboto je ekipa KK Perutnina Ptuj, v kateri je bilo deset mlajših mladincev (David Adam, Maj Bohak, Nik Muršec, Luka Lupša, Jernej in Jakob Bornšek, Tai Nahberger, Lucian Kostanjevec, Miha Bošnik, Nik Vido-vič), nastopila na 3. Pokalu Kamnika, krožni dirki v dolžini 38 km in z nekaj več kot 900 višinskimi metri.
„Dirka je bila speljana po ozkih cestah, s številnimi nevarnimi elementi. V naši ekipi je s padcem največji davek plačal Miha Bošnik. V prvem delu dirke se je najbolje znašel Maj Bohak, ki mu je uspelo ujeti beg štirih kolesarjev, vanj se je kasneje preselil še Vanja Kuntarič Žibert (Pogi team UAE Generali), ki mu je na koncu uspelo ugnati vso konkurenco. Peterica je bežala složno, čeprav nad razgretim asfaltom in pod vročim soncem ni bilo lahko. Najslabše jo je odnesel
prav Maj, ki je med begom občutil slabost in je bil primoran zmanjšati tempo. Vseeno je na koncu dirko končal z 20-sekundno prednostjo pred glavnino, v kateri so bili trije naši kolesarji - 7. Luka Lupša, 8. Nik Muršec in 15. David Adam. Ostali naši kolesarji so se borili do samega konca, ko jih je ujel spremljevalni avto, t. i. 'metla'," je prvi dan opisal Trener v KK PP Tim Roškar.
V nedeljo je v sklopu dvodnevne etapne dirke za Pogi pokal sledila dirka 1. VN občine Domžale - krožna dirka v skupni dolžini 62,5 km. „Na štartu smo imeli tokrat devet kolesarjev, Miha zaradi bolečin ni mogel nastopiti. Na uvodnem vzponu so bili povsem v ospredju Maj Bohak, Nik Muršec, Luka Lupša in peterica kolesarjev iz drugih klubov. Nov poskus napada je sledil v naslednjem krogu in glavnina se je ponovno raz-
delila v manjše skupinice. V ospredju je ostajal Maj Bohak, ki je ponovno bežal v skupini šestih kolesarjev. Dirko je Maj poskušal rešiti na zadnjem, petem vzponu, kjer je bil tudi najmočnejši, vendar je bil spust izjemno hiter in so bili v prednosti težji kolesarji. V ciljnem sprintu šesterice je zmagal Maj Prevejšek (KK Adria mobil), Maj Bohak je končal na odličnem 6. mestu po zaprtju v sprintu. 11. je bil Nik Muršec, 14. David Adam," je povedal Roškar.
Vrstni red po dveh dneh:
1. Miha Otoničar (Pogi team UAE Generali) 6. Maj Bohak 10. Luka Lupša 12. Nik Muršec
21. David Adam (vsi KK Perutnina Ptuj)
UR
Del ekipe FGK Ptuj na tekmovanju v Bovcu
Foto: Eva Gregorec
Foto: Eva Gregorec
lan Kristovič z izidom -3 stopil na tretjo stopničko zmagovalnega odra, podobno kot Karmen Kokot med dekleti. V konkurenci +55 sta Miran Perič in Matjaž Damiš med seboj odločila o 2. in 3. mestu.
Prvič je na uradnem turnirju igral tudi Borut Semler (Sport klub M Oli-mje), ki je tako po Mirnesu Šišicu in Amirju Kancu že tretji nekdanji slo-
venski nogometni reprezentant, ki se preizkuša v footgolfu.
Drugi krog Slovenske footgolf lige bo na sporedu 25. 5. v Olimju.
Rezultati, člani:
1.	Gaj Rosič (Bovec)	-8
2.	Viktor Belak (Pomurje)	-7
3.	Endi Curk (Bovec)	-5 WPO
4.	Denis Mlekuž (Bovec)	-5 T5. Dalen Simonič Dabič (Ptuj)	-4 T5. Miha Lešnik (Ptuj)	-4 T9. Dejan Novak (Ptuj)	-2 T9. Uroš Krajnc (Ptuj)	-2 11. Boštjan Pek (Ptuj)	0 T12. Matija Brodnjak (Ptuj)	+1 T17. lan Emeršič (Ptuj)	+4
T19. Jure Pignar (Ptuj)	+5
T19. Matic Marčič (Ptuj)	+5
Ženske:	
1. Jana Horvat (Ljubljana)	+7
2. Nika Gerbec (Bovec)	+13
3. Karmen Kokot (Ptuj)	+16
Mladinci:	
1. Marcel Nakao Sovdat (Bovec)	-1
2. Aljaž Novosel (Bovec)	+ 5 WPO
3. Gal Mlekuž (Bovec)	+ 5
4. Alen Huber (Ptuj)	+10
Moški nad 45 let:	
1. Primož Zorč (Bovec)	-9
2. Vasja Kovač (Bovec)	-5
3. Milan Kristovič (Ptuj)	-3
7. Hotko Viktor (Ptuj)	+6
T11. Mertelj Sandi (Ptuj)	+9
T13. Huber Dani (Ptuj)	+11
Moški nad 55 let:
1. Franc Nani Matjašič (Sport club M Olimje) +5
2.	Miran Perič (Ptuj)
3.	Matjaž Damiš (Ptuj)
Ekipno:
1.	FG Posočje
2.	FG Ptuj
3.	FG Pomurje
4.	FG Maribor
5.	FG Sport club M
6.	Erlachstein FG
7.	FG Ljubljana
+11 +12
335,62 202,12 181,32 62,24 61,06 27,05 8,06 JM
Badminton • 6. rekreativni turnir dvojic
Badminton turnir ob jubileju kluba
Športna dvorana Gimnazije Ptuj je niziral 6. rekreativni turnir dvojic Ptuj na šestih postavljenih igriščih skup-bila v soboto v znamenju badminto- Open 2024. Udeležba je bila nekoliko no nastopilo 18 dvojic: deset moških, na, saj je Badminton klub Ptuj orga- nižja kot v preteklih letih, tako da je tri ženske in pet mešanih. Razlog
Foto: Lea Bosilj
za nekoliko slabšo udeležbo je bil v tem, da so šli nekateri standardni udeleženci ptujskega tekmovanja na mednarodni rekreativni turnir bratstva in enotnosti ADA, ki je istočasno potekal v Opatiji.
Ne glede na omenjene številke so bili organizatorji s turnirjem zadovoljni. Predsednik BK Ptuj Dušan Bosilj je o tradicionalnem tekmovanju povedal: „V izpeljavo turnirja smo vložili veliko truda in smo bili kljub nekoliko manjši udeležbi zadovoljni s številom igralcev in igralk, s prikazanimi igrami in izvedbo tekmovanja."
Glavni fokus turnirja je bil usmerjen v moške dvojice, kjer je igralo deset parov. Ti so bili razdeljeni v dve predtekmovalni skupini, naj-
Rezultati:
■	moške dvojice:
1.	Janez Vtič, Jurij Zaletel (BK Ljubljana)
2.	Zvonko Janžekovlč, Andrej Hebar (BK Ptuj)
3.	MIha Petrovič, Peter Kolar (BK Ptuj)
■	ženske dvojice:
1.	Rahela Juršlč Clzerl, Nada Kolednlk (BK Ptuj)
2.	Danlela Bela, Špela Jazbec (BK Ptuj)
3.	Ema Grenko, Gala Koletnlk (BK Ptuj)
■	mešane dvojice:
1.	Dejan Zadravec, Danlela Bela (BK Ptuj)
2.	Peter Artenjak, Ema Grenko (BK Ptuj)
3.	Borut Korpar, Rahela Juršič Cizerl (BK Ptuj)
Utrinek s turnirja
Foto: Lea Bosilj
boljša sta se uvrstila v nadaljevanje turnirja. V finalu sta domačina Zvonko Janžekovič in Andrej Hebar (BK Ptuj) izgubila z Janezom Vtičem in Jurijem Zaletelom (BK Ljubljana). Slednja sta že večkrat osvojila turnir na Ptuju in sta tudi večkratna državna veteranska prvaka. O turnirju na Ptuju je član zmagovalne dvojice Jurij Zaletel povedal: „Kljub okrnjeni udeležbi je šlo za enega izmed močnejših rekreativnih turnirjev v Sloveniji. Na njem sva odigrala dobro, kar nama je vnovič prineslo turnirsko zmago na Ptuju."
V preostalih konkurencah sta zmagi ostali doma, saj sta med ženskimi dvojicami zmagali Rahela Juršič Cizerl in Nada Kolednik, med mešanimi pa Dejan Zadravec in Daniela Bela.
Tokratni 6. turnir Ptuj Open 2024 je bil posvečen posebnemu jubileju BK Ptuj, ki je ob koncu lanskega leta praznoval 30-letnico svojega delovanja.
David Breznik
petek • 19. aprila 2Q24
Šport, šport mladih
Štajerski TEDNIK 15
Rokomet • Finale osnovnih šol za fante
Osnovna šola Ormož državni prvak
Finalna tekma z Ribničani je potekala v odličnem vzdušju v dvorani Hardek.
Prejšnji teden je v Ormožu potekala finalna tekma, ki je določila državnega prvaka osnovnih šol v rokometu za šolsko leto 2023/24. Polna športna dvorana na Hardeku (400 gledalcev) je gostila tekmo med domačo OŠ Ormož in OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice. Pravico nastopa so imeli letniki 2009 in mlajši.
Po uvodni predstavitvi igralcev obeh ekip sta nekaj besed spregovorila ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman in župan občine Ormož Da-
nijel Vrbnjak. Po odigrani himni Republike Slovenije je šlo zares ...
Tekmo so bolje začeli gostje iz Ribnice (2:4), a kaj kmalu je sledilo izenačenje (5:5) in vodstvo OŠ Ormož z golom prednosti (6:5). Do odmora sta se ekipi večkrat izmenjali v vodstvu, nobeni ekipi ni uspelo uiti na dva zadetka prednosti. Polčas se je končal z izidom 12:13.
V nadaljevanju domačim fantom ni šlo vse po načrtih in gostje so večkrat ušli na prednost dveh zadetkov (17:19). V kritičnih trenut-
kih je domačo ekipo pred še večjim zaostankom reševala dobra igra v obrambi in vratar David Jurčec. Zadnjih pet minut tekme so Ormožani odigrali odlično in najprej rezultat izenačili (19:19) in nato tudi povedli (20:19). Prednosti iz svojih rok več niso izpustili, na koncu so zmagali z izidom 24:21.
državni prvaki, ki so prav vsi razen Denisa Halitija člani RK Jeruzalem Ormož, so postali: David Jurčec, Ažbe Dovečar (oba vratarja), Rožle Jurčec 4, Anže Plohl 4, Maks Majhen
Kikboks • Tekma za evropski pokal v Sarajevu
Taja v Sarajevu do 1. in 2. mesta
Ekipa igralcev in trenerjev OŠ Ormož, ki je postala državni prvak v rokometu.
7, Tino Grabovac, Stiven Prapotnik 4, Vid Korpar 4, Bastian Peteršič 1, Jaša Žunec, Anej Kocbek, Žan Belec, Davyd Shaplavskyi, Denis Haliti, Nik Mohorko, trenerja Uroš Krstič in Saša Prapotnik, vodja moštva Aleš Jurčec.
„Pot do naslova državnih prvakov osnovnih šol v rokometu je bila zelo dolga in težka. Čez sezono nam predvsem zaradi poškodb nekaterih ključnih igralcev ni šlo vse po načrtih, na zadnjem dejanju pa smo se pokazali v najboljši luči. Tekma proti Ribničanom je bila na zelo visokem nivoju in tudi dramatična do zadnjih minut. V 2. polčasu smo odlično odigrali v obrambi in to je bil ključ do zmage. Fantje si še enkrat več zaslužijo pohvale za prikazano igro in se na prelep način poslavljajo od osnovnošolskih klopi. Nazadnje smo bili v velikem finalu osnovnih šol v rokometu z generacijo 1999/2000. Kar nekaj fantov iz te generacije bo
Tudi na klubski sceni blizu Final 4
Na klubski rokometni sceni je generacija letnikov 2009 in mlajših še bistveno močnejša, saj ekipo tvorijo še igralci iz drugih osnovnih šol: Taras Rajh, Tai Novak in Teo Rubin prihajajo iz OŠ Ivanjkovci, Jakob Kra-bonja iz OŠ Velika Nedelja, Tai Žuran iz OŠ Gorišnica, Vasja Bašelj iz OŠ Kidričevo in Taj Koletnik iz OŠ Ljudski vrt Ptuj. Ekipa Jeruzalema je v dosedanjem delu prvenstva odigrala devetnajst tekem in zmagala se-demnajstkrat ter le dvakrat remizirala. Ekipa na preostalih treh tekmah polfinala državnega prvenstva potrebuje le še eno zmago za novo uvrstitev na Final 4. V minuli sezoni je ista ekipa postala državni podprvak, ko je klonila v velikem finalu proti novomeški Krki.
šolanje nadaljevalo na Gimnaziji Ormož, kar pomeni, da bodo ostali še naprej v stiku z rokometom. Tako bomo imeli v šolskem letu 2024/25 odlično ekipo tudi na Gimnaziji Ormož," je po osvojenem naslovu državnih prvakov povedal športni pedagog na OŠ Ormož in Gimnaziji Ormož Aleš Jurčec.
Športna dvorana Hardek bo maja domačin tudi finala srednjih šol v rokometu, kjer bodo naslov državnih prvakov napadali ormoški gimnazijci.
Uroš Krstič
Ekipa Kluba borilnih veščin Ptuj se je konec tedna udeležila mednarodnega tekmovanja za evropski pokal v kikboksu, ki je potekal v dvorani Hills Hotela v Sarajevu. Iz Ptuja je nastopalo šest tekmovalcev v disciplini point fighting, dve tekmovalki še v light kontaktu.
V močni konkurenci blizu 900 tekmovalcev iz 18 držav je bila iz ptujskega tabora najuspešnejša Taja Šibila, ki je zasedla 1. in 2. mesto, še štiri uvrstitve na tretjo stopničko so
dodali ostali člani KBV Ptuj.
Rezultati:
-	Taja Šibila je med starejšimi ka-detinjami nad 65 kg osvojila 1. mesto v light kontaktu in postala zmagovalka tekme evropskega pokala;
-	Taja je v point fightingu osvojila prav tako odlično 2. mesto;
-	Larisa Vidovič je med starejšimi kadetinjami do 65 kg osvojila 3. mesto v point fightingu in light kontaktu;
-	Tim Arnuš je med starejšimi ka-
deti do 47 kg osvojil 3. mesto;
-	Jaka Kozel je med mlajšimi kadeti do 42 kg osvojil 3. mesto;
-	Vito Goričan je med starejšimi kadeti do 47 kg osvojil 5. mesto, Pia Kozel pa med mlajšimi kadetinjami do 37 kg 9. mesto.
Ekipo sta vodila trenerja Timi Sitar in Filip Janžekovič, sodili pa so tudi ptujski mednarodni sodniki Aleš Skledar, Milan Breg in Matej Šibila.
Franc Slodnjak
Šolski šport • Košarka, učenci
Ekipa OŠ Olge Meglič v polfinale
V dvorani OŠ I Murska Sobota je bil pred tednom odigran četrtfi-nalni turnir državnega tekmovanja v košarki za učence letnika 2011 in mlajše. Na njem so sodelovale ekipe OŠ I Murska Sobota, OŠ Olge Meglič Ptuj in OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki. Ptujska ekipa je med tremi
dokaj izenačenimi ekipami pokazala največ in si je z dvema zmagama zagotovila napredovanje v polfinale.
Rezultati:
OŠ I MS - OŠ Olge Meglič 27:35 (7:14,11:12,9:9)
OŠ Šmartno - OŠ Olge Meglič 27:31 (8:11, 8:12,11:8)
OŠ I MS - OŠ Šmartno 37:35 (13:13, 12:11, 12:11) Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ I Murska Sobota
3.	OŠ Šmartno ob Paki
UR
Ptujska ekipa v Sarajevu
Foto: Franc Slodnjak
Ekipa OŠ Olge Meglič je zmagala na turnirju v Murski Soboti.
Šolski šport • Rokomet
Prvaki Velikonedeljčani in Ormožanke
V	športni dvorani OŠ Velika Nedelja je potekalo območno tekmovanje v rokometu za mlajše učenke in učence letnika 2011 in mlajše. Pri fantih so nastopile tri, pri dekletih pa dve ekipi.
V	konkurenci fantov so bili najbolj prepričljivi domačini, zato pa je bilo zelo tesno v tekmi deklet. Ormožanke so na koncu proti igralkam domače šole slavile z naj-
tesnejšim izidom. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Rezultati, učenci: OŠ Velika Nedelja - OŠ Gorišnica 8:3, OŠ Gorišnica - OŠ Ormož 14:9, OŠ Ormož - OŠ Velika Nedelja 1:12.
Vrstni red: 1. OŠ Velika Nedelja, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Ormož.
Učenke: OŠ Velika Nedelja - OŠ Ormož 7:8.
Vrstni red: 1. OŠ Ormož, 2. OŠ Velika Nedelja.
UR
1G Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 19. aprila 2Q24
Šolski šport • Odbojka, učenci
Cirkovčani slavili pred Gorišničani
¿•uJS A " M
3 O ILm
fXSt. fcàré
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki za učence Drugo mesto na medobčinskem prvenstvu je zasedla ekipa OŠ Go-
- OŠ Cirkovce
risnica.
Na medobčinskem tekmovanju v odbojki za učence letnika 2011 in mlajše je nastopilo osem ekip. Po dve najboljši iz dveh izenačenih pred-tekmovalnih skupin sta se uvrstili na finalni turnir, ki je pred dnevi potekal v ŠD Cirkovce.
Na njem je največ pokazala domača ekipa in s samimi zmagami osvojila naslov medobčinske prvakinje. Drugo mesto, ki prav tako vodi
Šahovski kotiček
Trije mladi Ptujčani na najvišji stopnički ŠKL
V organizaciji ŽŠK Maribor Poli-gram je bil odigran predzadnji turnir Štajerske kadetske lige za sezono 2023/24, na katerem je ponovno nastopilo skoraj sto (97) mladih. Med njimi so bili tudi štirje člani Šahovskega društva Ptuj, ki zastopajo različne osnovne šole. Trije so stopili na najvišjo stopničko, to je uspelo Svitu in Zarji Gomboši iz OŠ Breg Ptuj ter Alisi Beranič iz OŠ Kidričevo.
Zadnji krog bo na sporedu 17. maja.
Vrstni red U9 (29): 1. (3.) Svit Gomboši (OŠ Breg) 5,5 točke, 2. (13.) Yuriij Grudinin (tujina) 5,5, 3. (4.) Zarja Gomboši (OŠ Breg, 1. mesto med dekleti) 5,5 točke ...
Vrstni red U15 (23): 1. (1.) Gašper Drevenšek 6 točk, 2. (3.) Aleksandr
na področno tekmovanje,je osvojila ekipa OŠ Gorišnica.
Rezultati,
predtekmovanje:
-	skupina A (ŠD Cirkovce): Cirkovce - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Breg 0:2, Markovci - Ljudski vrt 0:2, Mar-kovci - Breg 2:1, Cirkovce - Markovci 2:0, Breg - Cirkovce 0:2;
-	skupina B (ŠD Destrnik): De-strnik-Trnovska vas - Gorišnica 0:2,
Konopatskyi 5,5 (oba OŠ Angela Besednjaka Maribor), 3. (5.) Kolja Tito Veber (OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica) 5,5 ... 5. (6.) Anej Zlatolas (OŠ Sp. Polskava) 4,5 ... 14. (13.) Alisa Beranič (OŠ Kidričevo, 1. mesto med dekleti) 3 točke .
Ptujskim šahistom pokal za najboljšo ekipo
Neumorni šahovski delavci ŠK Impol Slovenska Bistrica so organizirali drugi šahovski turnir za pokal Bojana Siniča, nekdanjega glavnega in odgovornega urednika tednika Panorama, kije umrl leta 2018. Bojan se je dejavno vključeval v organizacijo dogodkov v Slovenski Bistrici, še posebej športnih. Pri tem šah ni bil nobena izjema...
V treh starostnih kategorijah mladih - do 9,12 in 15 let - je skupaj
K-l m EP na Madžarskem
Oskar Kolarič drugi na evropskem prvenstvu
Trener Karel Šauperl v Kung fu klubu Ptuj vzgaja novo nadarjeno generacijo borcev. Trije izmed njih so se od petka do nedelje borili na Madžarskem, kjer je potekalo Odprto evropsko prvenstvo ICO (International combat organization). Ptujčani so bili edini predstavniki Slovenije, v disciplini K-1 Light so tekmovali Oskar Kolarič, Teo Kostanjevec in Just Vauda.
Gorišnica - Kidričevo 2:0, Videm-Le-skovec - Gorišnica 2:0, Videm-Lesko-vec - Kidričevo 2:0, Destrnik-Trno-vska vas - Videm-Leskovec 0:2, Kidričevo - Destrnik-Trnovska vas 0:2. Finale (ŠD Cirkovce): Cirkovce
-	Breg 2:0, Breg - Videm-Leskovec 0:2, Gorišnica - Breg 2:0, Gorišnica
-	Videm-Leskovec 2:0, Cirkovce -Gorišnica 2:0, Videm-Leskovec - Cir-kovce 0:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Cirkovce
2.	OŠ Gorišnica
3.	OŠ Videm-Leskovec
4.	OŠ Breg
5.-6.	OŠ Destrnik-Trnovska vas 5.-6. OŠ Ljudski vrt
7. OŠ Markovci B. OŠ Kidričevo
UR
nastopilo 80 mladih, tudi 11 članov Šahovskega društva Ptuj. Posebej zanimiv je pogled na končno tabelo v konkurenci do 9 let, kjer so Ptujčani osvojili mesta od ena do šest. Najboljši med njimi je bil Svit Gomboši, ki je edini v vseh treh kategorijah osvojil maksimalno število točk - 7. Prijetno sta presenetila na drugem in tretjem mestu Oskar Napast in Domen Peršuh, ki sta bila po začetni poziciji precej nižje. Povsem enakovredno pa se je v tej »moški« konkurenci borila Zarja Gomboši, ki je v absolutni konkurenci pristala na šestem mestu, med dekleti pa je bila najboljša.
V konkurenci do 12 let Ptujčani niso imeli svojega predstavnika, zato pa so bili dokaj uspešni v kategoriji do 15 let, kjer je bil s tretjim mestom najboljši Tom Crnjakovič, čeprav je bil šele deveti nosilec. Tom je bil pred zadnjim kolom celo na drugem mestu, vendar ga je poraz v zadnjem krogu proti prvemu nosilcu in kas-
nejšemu zmagovalcu pomaknil za mesto nižje. Ptujčani so tako osvojili pet medalj, pripadel pa jim je tudi pokal za najboljšo ekipo.
Rezultati za U9 in U15, kjer so nastopili Ptujčani in se uvrstili do 10. mesta:
-	absolutno U9 (27): 1. (2.) Svit Gomboši 7 točk, 2.(13.) Oskar Napast 5, 3. (23.) Domen Peršuh 5, 4. (27.) Nejc Žnidarčič 5, 5. (18.) Žan Bajde 4,5, 6. (4,) Zarja Gomboši 4,5 (vsi ŠD Ptuj) .
-	dekleta U9: 1. Zarja Gomboši (ŠD Ptuj) 4,5 točke, 2. Vanesa Eva Grobotek (ŠK Branik Maribor) 4, 3. luso Ema (ŠK Slovenec Poljčane) 4 točke...
-	absolutno U15 (23): 1. (1.) Gašper Drevenšek 6 točk, 2. (3.) Aleksandr Konopatskyi 5,5 (oba OŠ Angela Besednjaka Maribor), 3. (9.) Tom Crnjakovič 5... 6. (14.) Elias Bender4,5... 10. (2.) Anej Zlatolas 3,5 točke (vsi ŠD Ptuj)...
Silva Razlag
Izmed ptujske trojice je največji uspeh dosegel Oskar Kolarič v kategoriji kadetov. Po odličnih borbah je po točkah klonil šele v finalnem dvoboju, kjer je klonil proti tri leta starejšemu in izkušenemu tekmecu iz Ukrajine. Srebrna medalja mu prinaša naslov podprvaka Evrope ICO organizacije.
David Breznik
Ptujski mladinci s pokalom za najboljšo ekipo
Golf • SLO Tour
Jan Luka Šamec odličen tretji
Mladi borci in trener Karel Šauperl
Foto: arhiv Kung fu kluba Ptuj
Na igrišču Livada v Moravskih Toplicah je bila izvedena druga tekma SLO Toura. Na njej sta bila v glavnih vlogah zmagovalca Zala Jesih in Tomi Bezenšek, medtem ko sta imela v članski konkurenci pomembni vlogi tudi člana Golf kluba Ptuj Jan Luka Šamec in Tine Lah Mršek.
Med moškimi je Tomi Bezenšek za pričakovano zmago odigral 211 udarcev, kar je pet udarcev pod parom
igrišča. Drugo mesto je zasedel Leon Car(2i8, +2), medtem ko sta bila tretja Žiga Strašek in Jan Luka Šamec, ki sta potrebovala 223 udarcev (+7). Drugi član ptujskega kluba Tine Lah Mršek je tekmovanje končal na 11. mestu.
Večina najboljših igralcev in igralk golfa te dni nastopa na ptujskem golf igrišču, kjer poteka državno prvenstvo v match-playu.
David Breznik
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 32. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Kalcer Radomlje -Mura; OB 17.30: Olimpija - Aluminij; V NEDELJO OB 15.00: Maribor -Rogaška; OB 17.30: Celje - Domžale; OB 20.15: Koper - Bravo Kostel.
2.	SNL
RAZPORED 26. KROGA, V PETEK OB 17.00: Beltinci Klima Tratnjek
-	Krka, TKK Tolmin - Dravinja; OB 19.00: Triglav Kranj - Rudar Velenje; V SOBOTO OB 17.00: Vitanest Bilje - Nafta 1903, Fužinar SIJ Ravne Systems - Gorica; V NEDELJO OB 17.00: Brinje Grosuplje - Jadran Dekani, Tabor Sežana - Kety Emmi&lmpol Bistrica, Primorje eMundia
-	Ilirija 1911.
3.	SNL-vzhod
RAZPORED 21. KROGA, V PETEK OB 19.30: Krško - ZASE Videm; V SOBOTO OB 16.30: Hajdina - Drava Ptuj, IBLO Podvinci - Šampion, Koroška Dravograd - Zavrč; OB 18.00: Premium Dobrovce-Avto Rajh Ljutomer; OB 18.30: Brežice 1919 Terme Čatež - Korotan Prevalje; V NEDELJO OB 16.30: Šmartno 1928 - Rače.
Ženska liga
20. KROG: Gažon - Drava Ptuj (v nedeljo ob 11.00 v Kopru).
Super liga
RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Grajena AN pro -Stojnci, Markovci - Gerečja vas; V NEDELJO ob 16.00: Apače - Ormož, Gorišnica - Središče, Bukovci - Boč Poljčane.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Tržec - Dornava Digi-talpartner.si, Rogoznica - Podlehnik, Skorba - Pragersko; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Makole Bar Miha.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zgornja Polskava - Le-skovec; V NEDELJO OB 16.00: Cirkulane - Polskava avtop. Grobelnik, Oplotnica Senčila Senica - Slovenja vas SMS sanacija.
Veteranske lige
+35 vzhod
11. KROG, V PETEK OB 17.30: Markovci - Središče; OB 18.00: Dornava AAS - Podvinci. Tekmi Rogoznica Gostilna Muršič - Grajena in Cirkulane - Gorišnica sta bili odigrani v četrtek. +35 zahod
10. KROG, V PETEK OB 17.30: Tržec - Mons Claudius, Hajdina - Apače. Tekmi Skorba - Pragersko in Podlehnik - Gerečja vas sta bili odigrani v četrtek. +40
10. KROG, V PETEK OB 17.30: Hajdoše - Zgornja Polskava, Ormož
-	Majšperk. Tekmi Mladinec - Pohorje Oplotnica in Videm - Spodnja Polskava sta bili odigrani v četrtek.
Rokomet • Liga NLB
RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Ljubljana, Trimo Trebnje - Koper; V SOBOTO OB 19.00: Slovenj Gradec - Dobova, Urbanscape Loka - Celje Pivovarna Laško, LL Grosist Slovan - Riko Ribnica, Škofljica - SVIŠ Ivančna Gorica; OB 20.15: Krka -Gorenje Velenje.
1.	B DRL (m)
23. KROG: Velika - Nedelja - Krško (v soboto ob 19.00), Moškanjci--Gorišnica - Črnomelj (v nedeljo ob 18.00).
2.	DRL (m), od 1. do 4. mesta
4. KROG: Maribor Branik - Drava Ptuj (v soboto ob 16.30 v dvorani Tabor).
Karting • Dirke za DP v Slovenji vasi
Avto moto društvo Ptuj v nedeljo, 21. aprila, med 9. in 16. uro v Centru kartinga in moto športa v Slovenja vasi organizira karting dirke. Potekale bodo v šestih dirkaških razredih in bodo štele za državno prvenstvo Slovenije in SSC Sportstil pokal.
Kolesarstvo • Pokal Poli
Kolesarski klub Perutnina Ptuj bo v soboto, 20. aprila, izvedel tradicionalno dirko Pokal Poli 2024. Krožna dirka med Hajdošami in Slo-venjo vasjo (4 km) bo predvidoma potekala med 8. in 16. uro (promet bo v tem času zaprt, organizatorji prosijo za upoštevanje navodil policistov in redarjev). Med seboj se bodo merili dečki C, deklice C, deklice B (3 krogi), dečki B, deklice A (4 krogi), dečki A, mlajše mladinke (5 krogov), mlajši mladinci, starejše mladinke in članice (10 krogov). Na koncu se bodo v absolutni kategoriji med seboj pomerili še rekreativci (4 krogi).
Jože Mohorič
Najboljši trije golfisti na drugi tekmi SLO Toura
Foto: Golfportal
Foto: D. V.
petek • 19. aprila 2024
Zanimivosti
Štajerski	17
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
musaka z mletim	goveja juha s	jota, kruh	rižota z mletim	svinjski zrezki v	cvetačna juha, ocvrt	boranja z mesom,
mesom, rdeča pesa	palačinkami, ocvrte		mesom in zelenjavo,	naravni omaki, njoki,	sir, pomfri, motovilec	rižev narastek z
	riževe kroglice,		solata	solata	v solati	jabolki
	piščanec v smetanovi					
	omaki s šampinjoni,					
	zelena solata					
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Ocvrte riževe kroglice
400 g riža 8 dl vode 1 korenček 1 čebula
1	žlica olja
2	jajci
50 g naribanega sira 90 g krušnih drobtin 0,5 žličke soli olje za cvrtje
V večji kozici zavrite 8 dl osoljene vode. V vrel krop stresite riž, pokrijte in riž počasi kuhajte 15 do 20 minut. Ko je riž kuhan, ga
odcedite. Kuhan riž stresite v skledo in s kuhalnico nekoliko razprostrite, da se ohladi. Korenček in čebulo očistite, operite in zelo na drobno nasekljajte. Na kuhalnik pristavite ponev, v kateri segrejte olje. Na njem približno 5 minut dušite čebulo in korenček. Med dušenjem zelenjavo večkrat pomešajte. Podušeno zelenjavo stresite v skledo z rižem. Sestavine po okusu posolite in dobro premešajte. V skledo k rižu dodajte jajci in nariban sir ter vse skupaj dobro premešajte (lahko tudi
ir^mm
pregnetete). V posebno skledo vsujte drobtne. Iz mase z navlaženimi rokami oblikujte večje kroglice, ki jih povaljate v drobtnah. V globoki ponvi segrejte olje. Nivo olja naj sega vsaj 3 cm visoko. V segretem olju po obrokih ocvrite kroglice, da dobijo zlatorjavo barvo. Med cvrenjem jih s kuhalnico večkrat premešajte, da se enakomerno ocvre-jo. S penovko jih poberite iz olja in razporedite na papirnate brisačke, da vpijejo odvečno maščobo.
à

SWI
\
^ « >.5
Piščanec v smetanovi omaki s šampinjoni
•	1 kg piščančjega fileja
•	500 g šampinjonov
•	3-4 stroki česna
•	1 manjša čebula
•	pol kozarca belega vina
•	sol po okusu
•	majaron po okusu
•	tmijan po okusu
•	rožmarin po okusu
•	0,5 l jušne osnove
•	1 žlica moke
•	1 dl smetane za kuhanje
Gobe narežite na večje koščke, česen olupite in nasekljajte, čebulo olupite in drobno narežite.
Piščanca narežite na večje kose, pomokajte in v ponvi na malo olja opecite, da dobi zlato barvo. Preložite v pekač. V ponev stresite čebulo, malo popražite, dodajte gobe in nato česen, po potrebi malo olja in na hitro popražite. Prelijte z vinom in počakajte, da alkohol izpari. Potresite po piščancu, nato pa vse skupaj začinite s soljo, majaronom, timija-nom in rožmarinom. K piščancu prilijte približno pol litra jušne osnove. Postavite v pečico na 200 °C za pol ure. Pet minut pred koncem peke v pekač prilijte smetano za kuhanje, po potrebi dodajte malo vode, previdno premešajte in hrustljavo specite do konca.
Podravje • Dvodnevni zlet v Sarajevo in Medžugorje
Bosna in Hercegovina navdušila vse izletnike
Minuli konec tedna so bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj preživeli zelo aktivno. Skoraj 200 v kar štirih avtobusih se nas je odpravilo na dvodnevni izlet po Bosni in Hercegovini, kjer smo uživali v odlični kulinariki, krasnem, vročem vremenu, plesu in glasbi ter zanimivih ogledih Sarajeva in Medžugorja.
Sarajevo, mesto različnih kultur, nas je navdušilo, krožnemu avtobusnemu ogledu je sledil sprehod z lokalnim vodnikom po centru, nato pa smo si v starem mestnem jedru vzeli čas za po-
izkušanje lokalnih dobrot. Brez čevapčičev, jasno, ni šlo. Vreme je bilo kot naročeno za tokratni vikend izlet. Prvi dan, soboto, smo zaključili v hotelu Hollywood, kjer so ponovno poskrbeli za
Foto: MN
Ena od štirih velikih skupin izletnikov v središču Sarajeva se je tako postavila pred naš objektiv.

Izletniki so se ustavili tudi ob slovitem porušenem mostu na Neretvi v Jablanici.
dobro hrano in večerno zabavo. Kljub prijetni utrujenosti od vožnje in ogledov smo si vzeli čas tudi za ples in sprostitev.
Drugi dan je v zgodnjih jutranjih urah sledila pot proti našemu drugemu cilju, Medžu-gorju. Vmes smo se ustavili pri znamenitem porušenem mostu v Jablanici, ki je svetu znan po
filmu Bitka na Neretvi. Ob pogledih na čudovit kanjon Neretve smo prispeli v Medžugorje, romarsko središče, kamor prihajajo verniki iz vsega sveta, ki je zaslovelo s prikazovanjem Device Marije. Ogledali smo si cerkev sv. Jakova nato pa se podali po mestu, nakupili spominke in se okrepčali za pot domov.
Za prijetno druženje so poleg zaposlenih na Radiu-Tedniku poskrbeli še odlični vodniki turistične agencije Sonček. Stkali smo nove vezi in prav vsak delček te prijetne zgodbe nam bo vsem, tako potnikom kot organizatorjem, ostal v zelo lepem spominu.
Dženana Kmetec
Izletniki so povedali
Vtisi potnikov so bili odlični. »Brez družbe Radio-Tednik Ptuj nikoli več ne bi videl Sarajeva. Tu sem služil
vojsko, imam zelo lepe spomine. Hči me
je presenetila za rojstni dan in nama z ženo rezervirala to potovanje,« je svojo izkušnjo predstavil Dani Cvilak iz Selnice ob Dravi, ki rad posluša Radio Ptuj, čeprav je iz drugih krajev. Tudi sicer je bilo na tokratnem izletu kar nekaj potnikov iz različnih koncev države, ne le Spodnjega Podravja. Med njimi Zdenka Zakrajšek iz Savinjske: »Izjemno sem uživala, s prijateljico Alenko sva se imeli res lepo. V vaših koncih ste fajn ljudje, Bosna pa nas je popolnoma navdušila.«
Prvič se je večdnevnega druženja z zaposlenimi na Radiu Ptuj in Štajerskem tedniku udeležila tudi Irena iz Podlehnika: »Tednik imamo naročen od leta 1962, že moja mama ga je imela, zdaj pa še mi. Radi prebiramo vaše novice, vedno je kaj zanimivega, zato sem se tudi veselila skupnega druženja.«

18 Äaim&TEDNIK	Ljudje in dogodki	petek • 19. aprila 2024
Ptuj • Knjiga Družinske zgodbe s Ptuja in okolice
Knjiga Družinske zgodbe s Ptuja je dragocen prispevek k ohranjanju zgodovine nemško govorečih prebivalcev Ptuja tudi za mlajše generacije. „Na enem mestu spoznamo mnoge družine, ki so soustvarjale zgodovino, lepoto, gospodarsko življenje in sploh v celoti to mesto, ne samo skozi desetletja, ampak skozi stoletja. Velikokrat so preveč pozabljene, velikokrat zamolčane, zato je ta knjiga še toliko pomembnejša," je v imenu gostitelja dogodka, hotela Mitra, povedal Peter Vesenjak.
Ingeborg Mallner, predsednica Zveze izseljenih nemških Spodnjih Štajercev, ki se je prav tako udeležila predstavitve knjige, je zapisala, da je zelo ponosna na izdajo knjige o nemških družinah na Ptuju in v okolici, saj je bila prav zveza izseljenih po koncu druge svetovne vojne glavna oporna točka stotinam razseljenih prebivalcev Ptuja. Maja leta 1945 jih je večina prišla čez mejo v Avstrijo z le s tistim, kar so imeli na sebi, samo da so se lahko rešili. Zveza je od začetka izgnanim nudila pomoč pri nastanitvi in zaposlitvi. S samostojnostjo Slovenije je za zvezo izseljenih prišel spet novi izziv. Z možnostjo vračanja po vojni razlaščenega premoženja je njena svetovalna dejavnost in pomoč postala zelo pomembna. Združenje pa je tudi poskrbelo za financiranje izdaje knjige o družinskih zgodbah Ptuja in okolice.
Ljudi so izgnali, hiše so ostale
„Predvsem generacija tistih, ki ni bila več rojena v Jugoslaviji, je predlagala izdajo knjige o nekdanjih ptujskih družinah, v kateri bi
bili opisani spomini in objavljene slike iz tistih časov, seveda kolikor je to sploh še mogoče. Zavedam se, da so v knjigi predstavljene družine le koščki mozaika nekdanjih prebivalcev. Bralcu želim predstaviti družine in osebe iz nekdanjega okraja Ptuja, kako so tam živeli in, če je še znano, kakšno delo so opravljali, kakšne težave so morali premagovati, v katerih društvih so delovali in kako so se družine razvijale, dokler jih novi oblastniki v Jugoslaviji ob koncu vojne po odločitvah AVNOJ-a niso izgnali. Ljudi so sicer res izgnali, a njihove hiše in zemljišča so ostali v novi državi in danes se nekateri Slovenci, ki zdaj živijo tam, zanimajo za zgodovino teh hiš. Zelo sem vesel tudi podpore, ki sem je bil deležen med raziskovanjem na Ptuj v tamkajšnjem arhivu, zlasti pa še pomoči Marije Hernja Masten in Dejana Zadravca. Njuni podatki so bili zame pomembni za pravilen prikaz različnih opisanih dogodkov v družinah," izhaja iz zapisa urednika Ehrenfrieda Machalke, ki je na predstavitvi knjige o družinskih zgodbah na Ptuju tudi podrobneje
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Ehrenjried Machalka, urednik knjige Familiengeschicten aus Pettau (Družinske zgodbe s Ptuja), v pogovoru s Petrom Vesenjakom, ki je bil gostitelj predstavitve te izjemno pomembne knjige za Ptuj, njegovo zgodovino.
predstavil vsebino in razloge za njen nastanek.
S Ptujem je še vedno zelo povezan, po vrnitvi vinograda v denaci-onalizacijskem postopku, podedovanem po mamini družini, ki je bolj znan kot Schwarzl/Elsbacher štok na Mestnem Vrhu, ga od leta 2007 tudi sam obdeluje. Prizadeva pa si tudi za ponovno vključitev svoje družine v novo državo. Še vedno pa ga zanimajo nove zgodbe družin, ki so živele na Ptuju in v okolici, ki naj bi jih predstavili že v drugi in morda celo v tretji knjigi, v kateri je želja predstaviti tudi slovenske družine.
Nekoč je imela Spodnja Štajerska 33.000 hektarjev vinogradov
Z zgodbami družin s Ptuja se je kot ljubiteljski zgodovinar „ne-obremenjeno" ukvarjal in se še ukvarja Franc Mlakar, ki je bil tudi pobudnik in organizator prve razstave o ptujskih družinah iz 19. in prve polovice 20. stoletja z naslovom Tudi mi smo Ptuj, ki ga je poimenoval kar zlato obdobje Ptuja. Za Mlakarja so to bili predvsem Ijudje, ki so pomembno prispevali k razvoju našega mesta. Družina Osterberger je bila osrednja druži-
Foto: Črtomir Goznik
Hanns Christoph grof Herberstein, sin Johanna Josefa grofa Herbersteina, mlajšega, je pri 97 letih predstavil del tradicije njegove družine na Ptuju in v okolici.
Foto: Črtomir Goznik
Zapel je kvartet Música.
na, ker je imela v lasti hotel. Iz teh zgodb družin je v hiši v Halozah ustvaril popolno tematsko zgodbo iz tega obdobja. Spomnil je, da je imela Spodnja Štajerska do leta 1918 33.000 hektarjev vinogradov, danes jih cela Slovenija premore le 18.000 ha. V Halozah je bilo v tistem času 3.500 ha vinogradov, danes jih je le 400. Osterberger je vino izvažal v Argentino, mi danes pijemo argentinsko vino, oni pa že dolgo več ne pijejo našega vina. „Tem družinam, ki so gradile naše mesto, smo dolžni opravičilo. Za to bo potreben še nek čas, da bo to splošno družbeno sprejemljivo," je poudaril Mlakar, ki je pri nastanku knjige veliko pomagal tudi s fotografijami.
»Ljubezen do domovine me skoraj vsako leto pripelje na Ptuj«
Hanns Christoph grof Herberstein je predstavil svojo družino, ki je internacionalna. Spominov je veliko. Rodil se je leta 1926 v Mariboru, danes živi v bližini Gradca. Zgodnje otroštvo je najprej preživel v Ravnem polju, v takrat zelo lepem gradu, ki je bil v lasti njegovega dedka. Žal je danes v ruševinah. Sicer pa se grof Herberstein življenja na ptujskem gradu spominja tako: „Otroški spomini na življenje na Ptuju so čudoviti, s čudovitim pogledom z gradu na dolino Drave in s posebnim pridihom, ki ga je ta veličastna stavba oddajala. Samo življenje
Foto: FB
petek • 19. aprila 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Familiengeschichten aus Pettau
Band I
Eftranfried M.ith.ilka

T-V
w
/
Foto: Črtomir Gozni k
Mozaik pomembnih meščanov na 550 straneh
Na skoraj 550 straneh so v knjigi Familiengeschicten (Družinske zgodbe s Ptuja in okolice) predstavljene posamezne družinske zgodbe Ptuja in okolice, ki jih je Ehrenfried Machalka zbral in uredil iz dokumentov rojakov ali njihovih otrok. Knjiga, kije sicer namenjena nemško govorečemu bralcu, ima slovenske povzetke, dvojezičen je uvodni del in podnapisi k slikam, kar omogoča tudi zainteresiranemu slovenskemu bralcu, da spozna takratno življenje ptujskih družin in same razmere na Ptuju.
Na predstavitvi, kije potekala 6. marca v hotelu Mitra na Ptuju, so posamezni avtorji na kratko predstavili nekaj družin, ki so pomembno obeležile Ptuj in njegovo okolico v 19. stoletju v prvi polovici 20. stoletja. Gre za zgodbe meščanov, družin, ki so skozi stoletja pomembno prispevali k vzponu in bogastvu Ptuja. To so družine: Blanke, Frank, Fürst, Fürthner, Herberstein, Leben, Masten, Ornig, Pirich, Skrabar, Schramkle, Ulm, Urban, Wibner, Winkler itd.
v tem prostornem gradu ni bilo preprosto, že zaradi številnih stopnic in strme poti navzdol do mesta in nazaj navzgor. Do dvorišča se ni bilo mogoče pripeljati, vse je bilo treba nositi. Pravi problem pa je bil ogrevanje teh velikih prostorov, segrevanje vode za kuhanje in pranje ter nakupovanje, saj med vojno skoraj ni bilo več osebja. Nakupovali smo pri gospe Machalka na Glavnem trgu, kjer smo dobili vse, kar smo potrebovali. Čeprav sedaj v visoki starosti ni lahko premagovati precej strme poti do gradu, me ljubezen do domovine skoraj vsako leto pripelje na Ptuj. Navdušen sem nad čudovitim stanjem, v katerem je ta čudoviti grad ohranjen in vzdrževan. Vesel bi bil, če bi ga lahko obiskoval še nekaj let. Na prošnjo gospoda Machalka sem lahko tudi sam prispeval nekaj spominov v to knjigo. Mislim, da bi morala biti spodbuda, da si podamo roke in pogledamo v skupno prihodnost. V tem smislu je prave besede decembra leta 2023 izrekel tudi nekdanji predsednik RS Borut Pahor ob obisku našega zveznega predsednika," je ob predstavitvi knjige Družinske zgodbe s Ptuja povedal grof Herberstein. Želi si skupnega sodelovanja, naj ne bo jezik problem, da ne bi mogli uspešno sodelovati.
Družina Winkler bivala na Ptuju več kot 160 let
Dejan Zadravec iz ptujskega zgodovinskega arhiva je v knjigi pisal o družini Winkler in nekaj tudi o družini Frank. Osnova za pisanje
prispevka je bilo gradivo, ki ga je leta 2013 v arhiv prinesla potomka družine Winkler in so ga obogatili z gradivom, ki ga hranijo v ptujskem arhivu. Gre za zelo zanimivo družino, katere člani so se ukvarjali z različnimi dejavnostmi. Celo za družino, ki je najdlje bivala na Ptuju, okrog 160 let. Johann Winkler naj bi bil prvi fotograf na Ptuju, čeprav to ni povsem potrjeno, saj naj bi se že prej pojavil Franz Braun, ki je prišel na Ptuj kot fotograf iz Gorice okrog leta 1863 in skupaj s sinom enega od ptujskih usnjarjev odprl prvi atelje. Johan Winkler naj bi se fotografske obrti naučil prav pri Braunu, nato pa tudi prevzel njegov atelje. Leta 1918 je pri 78 letih fotografski atelje in hišo prepustil enemu od sinov, Guidu Winklerju. Njegova vdova je po odhodu nemške vojske, po koncu vojne, ostala na Ptuju. Poslali so jo v „Hitlerjev rajh", kjer so jo usmrtili. Njena posest je bila v celoti nacionalizirana in odvzeta. Danes na fotografa Winklerja spominja več kot 600 različnih fotografij, ki so jih v ZA Ptuj pridobili v zadnjih dveh letih od številnih institucij, zasebnikov, antikvariatov in drugih.
Izjemno zanimanje za knjigo o družinskih zgodbah s Ptuja je pokazalo, da moramo nadaljevati s spoznavanjem svoje zgodovine, zgodovine Ptuja, skupnega, multi-kulturnega življenja, ki je našemu mestu vedno prinašalo rast. Predvsem pa, skupaj zmoremo več. Knjigi v čast je zapel moški kvartet Musica.
MG
Ptuj • Kako do lepe postave in dobrega počutja še pred poletjem
Telo najlepše izoblikujemo v fitnesu
Začetek pomladi in želja mnogih po lepšem, bolj urejenem telesu se poznata tudi na obisku fitnesov. Osebni trener in lastnik fitnes kluba Elite na Ptuju Denis Forštnarič pravi, da rezultatov čez noč ni možno pričakovati, da pa so pozitivni učinki vidni že zelo hitro: „Po navadi se izboljšanje počutja pozna po kakem mesecu vadbe, postopoma se rezultati vidijo tudi na lepši postavi."
Ogromno je mladih obiskovalcev, kar je izjemno pohvalno, saj raje, kot da brezdelno pohajkujejo, svoj prosti čas namenijo športu.
Fitnes sodi med izjemno priljubljeno obliko vadbe, ki je namenjena vsem generacijam, od najstnikov do tistih v zrelih letih. Da je starostni razpon izjemno velik, ugotavlja tudi Forštnarič, ki pa v zadnjih letih zaznava nekatere spremembe. Ogromno je najstnikov, ki svoj čas preživljajo
ob teh napravah. Mnogi pridejo na vadbo pred začetkom pouka, ob 6. zjutraj. Začnejo pri približno 14 letih. „Raje gredo v fitnes kot na igrišče, to opažam zadnjih deset let. Vsekakor boljše v fitnes kot gostilno," pravi naš sogovornik. Omejitve navzgor starostno gledano ni, povprečna starost
Foto: DK
Natalija Krojne
Fitnes ni bodybuilding
Ustanovitelja prvega fitnesa na Ptuju, FIT 2000, Natalija Krajnc in Romano Petek stavita na izobraževanja in redno obiskujeta sejme, na katerih pridobivata znanja o novostih. Zavedata se tudi pomena konstantnega posodabljanja opreme. „Stvari se na področju vadb precej spreminjajo. Zadnja leta je postal izjemno priljubljen funkcionalni trening, zato smo okrepili del telovadnice in namestili nove rekvizite. Poudarek je v zadnjem obdobju na žogah, stabilizaciji ipd. Vsi imamo probleme s sedečim delom, kar posledično pripelje do bolečin v hrbtenici. Včasih so fitnes dojemali zgolj kot bodybuilding, napihovanje mišic, danes pa ta beseda pomeni biti fit - dobro pripravljen," pojasnjuje Natalija. Tudi ona opaža velik generacijski razpon obiskovalcev, najmlajši trenutno šteje 13, najstarejši 76 let. Starosti prilagajajo tudi program vadbe.
Precej je takih, ki najamejo osebnega trenerja, da spremlja njihovo delo in napredek, kar je praviloma tudi najučinkovitejša pot do hitrih rezultatov.
Izjemnega pomena je pravilno izvajanje vaj. Začetnikom priporočajo posvetovanje s tistimi, ki to obvladajo. Ugotavljajo pa, da se mnogi zanašajo na razne posnetke na spletu, ki predstavljajo uporabo naprav „Vsi pričakujejo zelo hitre rezultate, a teh ni možno pričakovati nikjer, tudi na tem področju ne. Vložiti moraš delo, paziti pri prehrani, imeti dober sistem treningov in pravilno izbrati vaje. Zelo hiter napredek je možen le, če imaš trenerja, individualni treningi so izjemno učinkoviti. V vsakem primeru pa je čas, ki ga namenimo vadbi, dobro porabljen, saj smo nekaj naredili zase in svoje telo," je zaključila Natalija Krajnc.
Denis Forštnarič, lastnik fitnes kluba Elite
Družbena omrežja so ogromna promocija fitnesa
Izjemno velik vpliv na priljubljenost fitnesa, zlasti med mladimi, so v zadnjem obdobju imela družbena omrežja, posebej še slavni športniki in glasbeniki, ki ga promovirajo. Fitnes je postal trend, telovadni prostor pa ne služi zgolj vadbi, pač pa tudi druženju. K dobri obiskanosti tovrstnih telovadnih prostorov pa najbrž prispeva še dejstvo, da gre za relativno poceni obliko športa. Mesečna karta stane okrog 50 evrov.
obiskovalcev pa je okrog 25 do 30 let. Najstarejši obiskovalci štejejo 65 let in vztrajno, celo leto obiskujejo fitnes.
Trenutni pomladanski meseci so tisti, ki privabijo nove stranke, beležijo približno deset- do dvajsetodstotni porast.
Nujna je volja in disciplina
Kot ključne dejavnike, ki vplivajo na uspeh, Forštnarič izpostavlja voljo in disciplino, pa tudi motivacijo. Predvsem ženske pogosto pridejo z željo po (pre)hitrih rezultatih. Ti se sicer poznajo že po mesecu ali dveh, v obliki dobrega
Naprave se močno razlikujejo, vsaka ima svoj namen.
počutja, pa tudi izboljšanja videza, moči, boljši je spanec. „ Z nobenim drugim športom se ne da tako dobro oblikovati telesa kot s fitnesom. Je pa vse odvisno od posameznika, njegove starosti, počutja, s čim se drugače ukvarja, na splošno pa bi rekel, da se v nekaj mesecih rezultat že precej pozna. Lepa postava pa terja vsaj leto dni vadbe." Seveda mora vse to spremljati tudi ustrezna prehrana in tudi predvsem dovolj spanca. V zadnjih letih se je razmerje moških fitneserjev v primerjavi z ženskimi obiskovalkami precej spremenilo. Število predstavnic ženskega spola, ki priložnost za oblikovanje lepe postave vidijo prav v fitnes napravah, počasi, a vztrajno narašča. „Pred 20 leti je bilo 80 % moških, zdaj je to razmerje bistveno drugačno, je le še okrog 60 % moških."
Z leti so se močno spremenile tudi naprave, ki jih uporabljajo. Napredek v razvoju je velik. Treningi in uporaba naprav se razlikujejo od želja in ciljev vsakega posameznika. Forštnarič je s fitnesom začel pred 20 leti. Pravi, da te fitnes zasvoji, da postane način življenja: „Mora te zasvojiti in postati tvoj življenjski stil, sicer boš težko prišel do cilja."
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 19. aprila 2024
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Dnevi bodo drveli kot veter. Toda drobni trenutki bodo ostali in bodo pripovedovali zgodbo o sreči in ljubezni. V rokah boste imeli čarobno palčko in tako bo čas v lastnem bistvu zelo prijeten in harmoničen. Največ priložnosti boste dosegli skozi to, da se boste znali poslušati.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Čeprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se boste nekoliko osamili in v tišini napredovali. V ljubezni boste morali reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delali prehitro, ampak jih boste znali narediti v pravem trenutku.
0
A
w
Zelo se vam bo mudilo in privlačile vas bodo novosti. V naglici ne boste pozabili na obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Dovolj priložnosti bo za smeh in zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija v ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela.
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Odločite se in sprejmite salomonsko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da imate veliko časa in da ga morate aktivno uporabiti. Pomembno bo, da najdete harmonijo in srečo v ljubezni. Naredili boste korak naprej na delovnem mestu. Počasi se vendarle daleč pride!
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Dobili boste navdih in sledili svoji muzi. Našli boste odlične iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Odzovite se klicu narave. Finančni napredek boste našli pri denarju. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki v ljubezni. Srečen dan: sreda.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Kocke usode se bodo v tem tednu sestavile tako, da boste imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost, če ji boste dodali še kanček kreativnosti, boste doživeli harmonijo. V ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše.
RIGVEDA - indijski sveti spisi, UMIAK - večji eskimski čoln
Videm • Navihanci iz vrtca razveselili mame
Polet z balonom
Videmski vrtičkarji so ob materinskem dnevu pripravili posebno prireditev z naslovom Polet z balonom, ki jo je Špela Majcen zasnovala kot potovanje dveh vedoželjnih deklic z balonom po Sloveniji.
Med poletom z balonom sta se ustavili v posameznih regijah, otroci pa so z nastopom predstavili značilnosti oziroma kulturno dediščino posamezne regije. Najprej sta deklici obiskali domače Podravje, kjer so otroci iz oddelka Snežinke uprizorili pustne običaje z obiskom etnografskih likov po domovih. Nato jih je pot odpeljala v Pomurje, kjer so malčki iz oddelka Mavrice zapeli pesem v narečju. Otroci oddelka Oblački so predstavili življenje celjskih grofov iz savinjske regije. Nato je deklici balon popeljal nad Gorenjsko, kjer smo skozi nastop otrok oddelka Lune podoživeli pravo vzdušje ob poletih v Planici, nato pa še vožnjo po Blejskem jezeru. V goriški regiji so otroci oddelka Kapljice praznovali praznik češenj in izbrali kraljico češenj. Najmlajši otroci iz oddelka Sončki so uprizorili značilnosti obalno-kraške regije. Deklici je nato balon popeljal nad jugovzhodno regijo, kjer sta si pobliže ogledali ples zelenega Jurija in otrok iz oddelka Zvezdice.
Deklici sta z balonom zaokrožili
po celotni Sloveniji in zaključili pot znova doma, v Podravju. Povsod je lepo, a doma je najlepše. Dom je tam, kjer je srce, kjer so naše korenine in naša družina. Zaslišal se je zvok klopotca, ki je naznanjal čas trgatve. Otroci - folkloristi -
so s petjem in plesom predstavili praznik trgatve, tokrat prvič v novih oblekah, za katere je poskrbela občina.
Ob koncu prireditve so otroci skupaj zapeli zaključno pesem o naši prelepi Sloveniji ter svojim
mamam pripravili drobna presenečenja ob materinskem dnevu. Zbrane v polni dvorani sta nagovorila tudi župan Brane Kolednik in ravnatelj Robert Murko, ki sta pohvalila nastopajoče in mentorje.
Vesna Sodec Crula

n
¿j
% RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti. Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in omenjeno boste uspešno opravili. Več časa si boste morali vzeti zase.
/On ^
LEV
(23. 7. - 22. 8.)
Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda imeli boste upanje in svojo pot. V tem tednu boste morali biti diplomatski in se na pravilen način postaviti zase. Stremeli boste po pohvali in priznanju, toda ne boste ju pridobili tako zlahka. Na delovnem mestu vas čaka učenje.
DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Vse se bo razcvetelo in prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste iskat svojo srečo. Na probleme, ki jih za vas piše življenje, boste gledali iz drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam bo dal javno pohvalo.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Največjo srečo boste našli doma in v krogu družine. Tam se odločite in naredite prenovo. Navezani boste na svojo preteklost. V komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. V duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka.
VODNAR

(21. 1. - 18. 2.)
V tem tednu se boste odločili in naredili prenovo. Odločno stopate k novostim in spremembam. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Sledila bo neka prijetna romanca in tako boste našli notranji mir.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Zelo boste blesteli v denarnih zadevah. Poslovni uspehi se bodo vrstili in našli boste tisto, kar iščete. Močan pečat vam bosta dali varnost in zanesljivost. Vsekakor boste našli vez med duhovnim in materialnim svetom. Več boste tudi na poti in med ljudmi.
petek • 19. aprila 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
^A	MEŠANICA
OKRASNIH
kmetijska zadruga SONČNATrata trav1kg
AKCIJA VEDA OD 21.3. DO 20.4.2024 Jfljjt^ SENČNA TRATA oz. do razprodaje zalog!	tf^g^fl ^fi
GNOJILO FI0RAND
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Cirkulane in Osnovno šolo K. C v Cirkulane vabi na prireditev
BIO PLANTELLA NUTRIVIT ZA VISOKE GREDE1KG
^ MOTORNA KOSA "w FS55R
OKROCU ROČAJ OMOGOČA DELO NA OMEJENEM | PROSTORU; ZA ZAHTEVNE ZASEBNE UPORABNIKE; -i ENOSTAVEN PAS; ENOSTAVNA ZA UPORABO Z MULT1FUNKCI0NALNIM ROČAJEM; DELOVNA PROSTORNINA (CM1111 MOt (KW/KM) 0.75/1.0 TEŽA (KG) 4.)
GARANCIJA: 2 LETI ZA ZASEBNE UPORABNIKE
PREZRACEVALNIK TRATE VPS 290
-TIP MOTORJA VILLAGER 4-TAKTNI; NAPETOST / PROSTORINA MOTORJA 212 CM'; MOČ MOTORJA 4.0 KW (3400 RPM) 5,4 KM; DELOVNA ŠIRINA 400 MM; DELOVNA GLOBINA 25 MM (OD -5 MM DO +15 MM); STOPNJE NASTAVITVE GLOBINE i NIVOJEV; TIP POGONA POTISNI; ZBIRANJE VAU Z REZILI IN VZMETMI; PROSTORNINA KOŠA 45 L; VRSTA VALJA VALI Z REZILI IN VAU Z VZMETNI; MASA 38.4 KG
15*
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Cirkulane.
Vidimo se v ponedeljek, 22. aprila, ob 18.00, v večnamenski kulturni dvorani Cirkulane.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt
radioPTUJ
			
	radio celje		novi tednik
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. aprila 2Q24
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
STORITVE
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Vogla r, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Mure-tinci 44a, Gorišnica.
Prodamo: Videm pri Ptuju, večjo opremljeno hišo, na odlični lokaciji, 1.1986, neto tlorisne površine 169m2, etažnosti: K+P+M, parcela v obsegu cca 977 m2. Cena: 163.000 Eur.
Kontakt: 070 826 220 ^ RF/MAX
ali 02/6208 816 www.r e-max. si/Poetovio
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Houa Relta
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.

AKNUŠ OKNA VRATA d.o.o. (12a
www.roletarstvo-arnus.si
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 070 896 108.
NESNICE, 19-tedenske, rjave, gra-haste in črne, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246. Brezplačna dostava, Kmetija Rešek, Starše 23.
OBRAČALNIK Putinger, širine 220 cm, malo rabljen, prodam. Tel. 051 316 591.
PRODAMO belo in rdeče vino, cena po dogovoru. Tel. 031 771 935.
027885417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
RAZNO
VISOKE grede: š: 100, v: 70, d: 200 cm, impregniran les, dvojna stena s čepkasto folijo, prodam. Cena 190 € z dostavo. Telefon 031 558 811.
POTREBUJEM pomoč pri košnji trave okrog vikenda, dobro plačilo. Tel. 051 672 182.
V
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
■ ■ Stajerskitednik ; Stajerskitednik

A A SEZONA lu. PROJEKTA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na |	šolske prireditve.
Dan po prireditvi (ob 19.00) bomo na Facebook in
o.
S YouTube profilih Radia Ptuj ter na spletni strani | objavili kratke izseke nastopov, na koncu posnetka I	bodo objavljeni tudi zmagovalci.
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Stajerskegate^nika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancul
Družba Radio-Tednik Ptujskupaj z Občino Zavre in Osnovno šolo Zavre vabi na prireditev

1 i H >V( 1 [j		_____
=-" ~——		

Za 2df3MB (Sitno . ... ihowfefegnaril* mdovHiitaah iSSs¡¿j fe i»««««».
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
mojdo.segulo@nidio4ednik.si,
tel. 02 749 34 16 ali maijona.pihler@radi<Hednik.si,
tel. 02 749 34 10, za veije objave predhodno pokliiite.
Štajerski TEDNIK
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Zavrč.
Vidimo se v torek, 23. aprila, ob 18. uri v Kulturni dvorani Goričak v Zavrču.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Zavrč.
radioPTUI
Štajerski
Dobrodošli doma
XXXI
i Vent
Smart ventilation
novi tednik
KO K	TUJ
uiuApen m SAZAS
SILKEM
PROGRAMSKI NA POVE DM K
PETEK. Í9. anrrl
DO; 00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:3Q Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Kronika iz občine Gorišnica
10:30 Revija OPZ, 2.del
11:10 Utrip Ormoža
12:00 Starpolnt prodajno okno
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Revija OPZ, 3.del
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Materinski dan v Zatriušanlh
20:30 Materinski dan v Moškanjcih
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 20. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Dan vrtca Markovci
10:00 Uthp Ormoža
10:50 Ptujska kronika
11:20 Zapojmo prijatelji
12:10 Seja sveta občfne Lenart - znova
14:00 Seja sveta občine Dornava - znova
15:30 Video strani
17:00 Starpolnt prodajno okno
18: OD Revija OPZ, 3. det
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Revija pevskih zborov občine Markovci
21:30 Za prijatelje,, glasbena oddaja
22:30 Polka in Majolka
23:30 Šola za življenje Ananda, 3.del
00:30 Starpoint prodajno okno
01:30 Video strani
NEDELJA, 21. april
I Video strani I Jutranja telovadba I Otroška oddaja
I Športnik leta 2023 Občine Hajdina l Ptujska kronika i Materinski dan na OŠ Videm l Kronika iz občine Dornava I Materinski dan v Zamušanih i Materinski dan v Moškanjcih > Revija OPZ, 3,del
i Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del, 2013 l Zapojmo prijatelji l 5eja sveta občine Starše l Video strani
PONEDELJEK, 22. anril
) Video strani ) Jutranja telovadba } Mic Mengeš — zdravstvena oddaja ) Materinski dan na Selih } Revija OPZ, 3.del ) Ptujska kronika ) Utrip Ormoža ) Starpoint prodajno okno i Video strani
) Italijanska trgovina - v živo ) Materinski dan na OŠ Videm ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja ) Revija pevskih zborov občine Markovci ) Dan vrlca Markovci ) Šola za življenje Ananda, 4.del
} Starpolnt prodajno okno j Video strani
ANDREJA KAT1Č Ženske v politiki nismo zaveznice
BRANJE Z ZANOSOM
ZE V PRODAJI
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embal je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
petek • 19. aprila 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo padaš, samo padaš, padaš, padaš
v prepad neskončne modrine. (Srečko Kosovel)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega
Bena Gregoreca
12. 5. 1979-5. 4. 2024
IZ MIKLOŠIČEVE ULICE 1 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nudili oporo in pomoč. Hvala patru Andreju Fegušu in naddekanu Marjanu Feslu za opravljen pogrebni obred, ministrantom, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem za izrečena sožalja in besede tolažbe.
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Katarine Arnuš, rojene Klinc
IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 11 PRI DESTRNIKU
18. 11. 1941-6. 4. 2024
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, mamo pa pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala tudi pogrebnemu podjetju Almaja za strokovno izvedbo pogreba ter pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala tudi gospodu patru Milanu Kosu za tolažilne besede, lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Žalujoči: sin Miran, hčerki Marica in Jožica z družinami
Ni res, da je odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in zvestega prijatelja
Radovana Mesariča
IZ SLAP 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo strokovni reševalni ekipi, PGD Ptujska Gora, Društvu upokojencev, Rdečemu križu in Župnijski karitas in govornici Zdenki Golob za poslovilne besede. Iskrena zahvala gre tudi podjetjem Talum, Vivo catering, Vitiva, Demo, d. o. o., za vso pomoč in podporo in tudi bivšim sodelavcem Boxmarka.
Hvala pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., in patr Andreju Mohorčiču za lep obred in molitev. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v spominu in ga z veseljem delili med nas, tako bo ostal za vedno med nami. Hvala vsem!
Njegovi najdražji
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni...
SPOMIN
17. aprila je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi in tast
Franc Fridl
S SPODNJE HAJDINE 72A
Spet je pomlad prišla, a tebe več ni. V srcu in mislih boš vedno z nami.
Hvala vsem, ki se ga spomnite in mu v spomin prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. (Oton Župančič)
OSMRTNICA
V 88. letu se je tiho poslovil ljubljeni mož, ati, tast, dedek in pradedek
Štefan Gačnik
IZ BODKOVCEV PRI JURŠINCIH
Slovo in pogreb bosta v petek, 19. aprila 2024, ob 16. uri na pokopališču v Juršincih. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 14. uri. Sveče z veliko hvaležnostjo odklanjamo.
Žalujoči: njegovi najdražji
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer nas čakaš ti.
SPOMIN
20. aprila mineva leto žalosti, ko nas je zapustil dragi brat, boter in stric
Jožef Sok
IZ DORNAVE 106
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu in mu prižgete svečko v spomin.
Vsi tvoji
SPOMIN
18. aprila je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Milojica Jevtovic
IZ POPOVCEV 7
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
maldo.ssgula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokličite.
Štajerski TEDNIK
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 19. aprila 2024
Ptuj • 33. ocenjevanje vin Vino Ptuj 2024
Zadovoljni z odzivom vinogradnikov
V refektorju minoritskega samostana na Ptuju je 10. aprila potekalo že 33. ocenjevanje vin Vino Ptuj 2024, ki poteka že od leta 1991. Desetčlanska komisija, ki jo je vodila Tadeja Vodovnik Plevnik,je ocenila 153 vzorcev vin, deset več kot v letu 2023.
Ptuj • 63. območna revija otroških pevskih zborov
Izkazali so se z ubranim
•	• vi•• •	i•
in prepričljivim petjem
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je marca potekala že 63. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet s tremi nastopi, na katerih seje skupaj predstavilo 17 otroških pevskih zborov s Ptujskega v organizaciji ptujske 01J SKD s podporo občin, iz katerih izhajajo pevski zbori.
Foto: Črtomir Goznik
Na 63. območni reviji otroških pevskih zborov je nastopilo sedemnajst otroških pevskih zborov. Na fotografiji OPZ OS Juršinci.
II
W H II I
I
Foto: Črtomir Goznik
Ocenili so 153 vzorcev vin
„Nastopi so pokazali, kako množično, pomembno in kakovostno je njihovo delo. Medtem ko se zborovodje trudijo sestaviti tehten, a hkrati privlačen program, ga pevci v stremljenju zapeti na reviji kar najbolje, pridno vadijo. Njihovo skupinsko, predano delo je danes velika vrednota in izjemno vpliva na njihov pevski, emocionalni in socialni razvoj. Petje je prav iz vseh sestavov zvenelo ubrano in prepričljivo. Zaradi manjših starostnih razlik v posameznih zborih so mlajši zveneli še bolj izvirno otroško, malce starejši pa že z večjo uglašenostjo glasov in zmožnostjo interpretiranja. Ponovno sem bila nad visokim pevskim nivojem in dobrim delom zborovodij izjemno navdušena. Naloga strokovnega ocenjevalca je oceniti, spodbuditi, a tudi razvrstiti zbore v tri nivoje, območnega, regijskega in
državnega. Nekaj lani predlaganih zborov se je v maju 2023 uspešno predstavilo na regijskem tekmovanju, letos pa skupaj držimo pesti za otroški zbor osnovne šole Destrnik - Trnovska vas, ki se bo v maju udeležil državnega tekmovanja v Zagorju ob Savi. Čestitam vsem pevcem, zborovodjem, korepeti-torjem, ravnateljem in kolektivom ter organizatorjem za medsebojno sodelovanje, pomoč in velik trud, ki je omočil tri pevsko bogate prireditve," je mnenje strokovne spremljevalke nastopov letošnjih nastopov otroških pevskih zborov Manje Gošnik Vovk.
Prvi nastop so sestavili otroški pevski zbori iz osnovnih šol Cirkov-ce, Breg, Majšperk, Ljudski vrt Ptuj in Mladika. Na drugem nastopu so peli Glasbene urice iz OŠ Markovci in otroški pevski zbori iz osnovnih šol Lovrenc na Dravskem polju,
Podlehnik, Videm s podružnicama Leskovec in Sela, Kidričevo, Go-rišnica in Markovci. 63. območno revijo otroških pevskih zborov pa so zaključili zbori iz osnovnih šol Hajdina, Cirkulane - Zavrč, Juršinci, Destrnik - Trnovska vas in iz ZGS v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Na klavirju so jih spremljali: Tom Hajšek, Eva Goričanec, Vesna Go-vedič in Daniel Tement.
MG
OKNA, VRATA R GARAŽNA l/ß/lj^y
www.naitors.si
NAI/ORSvoo
Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica
Priznanja in šampione bo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki je glavni organizator tega tradicionalnega ocenjevanja vin, podelilo 24. aprila, ko bodo tudi lahko več povedali o tem, kakšna je kakovost vin letnika 2023. Pogoji za pridelavo v tem letu niso bili najboljši, veliko je bilo tudi bolezni. Pridelavo pa vse bolj ogroža tudi opuščanje vinogradniških površin. Toliko bolj so zato v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze zadovoljni, da so letos ocenili 10 vzorcev več kot v letu 2023, je povedal predsednik Zvonko Amečič. Največ vzorcev so prinesli vinogradniki s širšega ptujskega območja, Haloz in Slovenskih goric. Sodelovali pa so tudi vinogradniki z območja Maribora, Murske Sobote in tudi sosednje Hrvaške. Ljubiteljski vinogradniki želijo na tem ocenje-
m
vanju predvsem izvedeti, kako so kletarili. Tekmovalno usmerjeni pa si seveda želijo čim boljše ocene za svoje vino, da ga bodo lažje tržili in da se bodo lahko udeležili tudi državnega ocenjevanja v Gornji Radgoni. Nadvse se trudijo, da bi
bil njihov trud za kakovost pridelave nagrajen z zlatimi priznanji, da bi postali prvaki sort ali celo šam-pioni. To kaže tudi njihov odziv, saj sodelujejo v ocenjevanju s tremi do osmimi vzorci.
MG
Zadnje» P«»'"" „
v M
ferie juH«»<l« 30 Itma
O
AfORBWWWB»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><x^^ Nagradno turistično vprašanje
Vabijo r
dJ
• VV
o
o o
o
00
ca, galerije in m
Ta konec tedna bodo zapolnili številni zanimivi dogodki. Že danes dopoldne bo živahno v Mercatorjevem hipermarketu v Špindlerjevi, kamor vabijo turistični podmladkarji v okviru letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava. Letos so v ospredju kulinarični spominki. Svetovni dan Zemlje pa bodo v veliki dvorani Stare steklarske zvečer proslavili Otroci narave skupaj z mentoricama Anjo Bezjak in Petro Filipič.
Drevo posadimo, naravo ohranimo je kulturno obarvan dogodek aktivnih mladih. Pripravili so bogat program v sodelovanju z organizacijo WWF Adria in zaščitnico narave Nevenko Lukič Rojšek, z izmenjavo rastlin in izjemno razstavo, dobrodelno akcijo za živali.
Jutrišnji dan pa lahko preživite na več lokacijah. Ponovno bo svoja vrata odprl grad Bori. Lahko obiščete tudi bližnji Rogatec, kjer bo jutri med 10. in 17. uro v Muzeju na prostem potekal 7. tradicionalni zeleni festival, ekološki, zdrav in naravi prijazen festival, z bogato ponudbo semen, sadik, zelišč, naravne kozmetike, domače kulinarike itd. Tudi družinske animacije ne bo manjkalo. Program bodo obogatili še s predavanji in delavnicami. Nekateri pa bodo tudi jutrišnji dan preživeli na Donački gori, drugi na Boču, na Pohorju, kakšnem pohodu. Za ogled razstave Donačka gora pa se bo treba odpraviti v muzej Staro selo v Kumrovcu, ki je na ogled do 1. junija. Na osmih panojih V torek bo na Ptuju praznični in sejemski dan.
Cy
jo predstavlja z vidika zgodovinskih, geografskih, bioloških in etnografskih posebnosti. Lep pa bo tudi sprehod na bližnjo Panoramo ali ob nab-režinah reke Drave in Ptujskega jezera.
Več kot 60 slovenskih muzejev in galerij še do nedelje z objavami na spletnih straneh in družbenih omrežjih (#naprejvpreteklost, #po-mladvmuzeju in #učenjevmuzeju) skuša približati snovno in nesnovno dediščino. Med njimi tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Obiska pa bodo veseli tudi v ptujskih galerijah in razstaviščih, k ogledu vabijo tudi bogate muzejske zbirke v ptujskem gradu.
Pri Turistični zvezi Slovenije bodo tudi v prihodnje posebno pozornost posvetili turizmu v gozdnem prostoru. Že pred leti se je TZS podpisala pod vseslovensko akcijo postavljanja zelenih oz. gozdnih oken, ki jo je
zasnoval Jože Prah, podpredsednik TZS in predsednik komisije za Naj pot. Zavzema se za to, da Slovenija postane gozdna oaza v evropskem prostoru. Letos obeležujemo tudi 50-letnico gozdnih učnih poti kot predhodnice tematskih poti v Sloveniji. Na ta način bi morali zastaviti celoten turizem v državi. „Država bi se morala usmeriti v tri stebre. 1. gozd, les, voda, 2. turizem in 3. hrana. Na podlagi teh treh stebrov bi morali graditi razvoj v državi," poudarja Jože Prah.
Za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katerega leta je dr. Šteta Co-belj pripravila Mežanovo retrospektivo, da leta 1977, bo nagrado prejel Lukas Dominko s Ptuja. Spomin na slikarja Janeza Mežana na Ptuju ohranjajo tudi z Mežanovimi dnevi. Letošnja tema je kulturna dediščina. Zveza kulturnih društev je z razpisom povabila k sodelovanju vse, ki radi slikajo, oblikujejo z glino ali v fotografski objektiv ujamejo lepe trenutke, da se do 15. maja prijavijo s svojimi deli. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj dobil mestno obzidje. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 26. aprila.