253. številka Ljubljana, v soboto 4. novembra. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po politi prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za osna ni 1 a placnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iz vol ć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravni fttva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Notranjska volitev. Čakali smo in čakali, da nam glasilo nase laži-konservativne stranke pojasni pomen m mol t* deželno-zborske volitve na Notranjskem, a čakali smo zaman. »Slovenec" naznanivši izid volitve bo je omejil na lakonične besede: SV zadnjem trenotku je odpadlo nekaj volilcev, ki bo poprej obljubili, da bodo glasovali ta konservativnega kandidata. Le tem potom si je pridobil g. Kraigher neznatno večino. Če tudi za sedaj ni Ae zmagala konservativna stranka, vender se je Število konservativnih volilcev precej pomnožilo. Tako nam kaže tudi ta sicer za sedaj glede uspeha neugodna volitev, da konservativna načela pridobivajo vedno trdnejša tla tudi po Notranjski, ki je bila do zadnjega časa izključno liberalna trdnjava." Sapo zaprli I Tako smo vzkliknili, čitaje ta jalovi izgovor in to borno tolažbo z bodočnostjo in ker gospodje pri „Slovenci* sami nečejo povedati, kaj pomeni ta poraz njihovega kandidata, naj jim to na kratko pojasnimo mi. Morda jih izvabimo iz njihovega brloga, v kateri so se zalezli, da se ognejo vsaki diskusiji o izidu notranjske volitve, pa tudi o njihovih, nič preveč poštenih pripravah sa to volitev, pri katerih so pristaši »Slovenčeve* stranke napenjali vse svoje sile, da napeljejo vodo na »konservativni" mlin in pomorejo do smsge svojemu kandidatu. Deželnozboraka volitev na Notranjskem je bila prva po katoliškem shodu, na katerem se je bil položil temelj strogi strankarski disciplini in se je bila dogovorila obsežna strankarska organizacija. Na katoliškem shodu ae je udala parola, da je brez pardona uniči ti vse, kar ne stopica za Mišma-Mah-ničevo zastavo in ne trobi v klerikalni rog, zlasti pa, da je iz deželnih zborov in iz državnega zbora Izpodriniti vse tiste poslance, ki niso podpisali na tistem shodu dogovorjenega in formulovanega ne-narodnega in malo katoliškega programa. Sedaj so imeli novodobni osrečevalci našega naroda prvič priliko, da preskusijo trdnost in moč njihove orga- nizacije in privlučno silo njihovih načel na tisti del našega naroda, ki že od nekdaj slovi kot najzaved-nejši, ter je to svojo zavednost že o raznih prilikah sijajno dokazal. V tem tiči glavni pomen te volitve. Klerikalna gospoda se je pognala v boj s tako gorečnostjo, da so nekateri lahkoverni njihovi pristaši že za trdno računali na zmago. Priprave so se začele, še predoo se je vedelo, kdo misli kandidovati na podlagi programa narodno napredne stranke, začele so bo na dekanijski konferenci v PoBtojini, vršivši se nekaj dnij pred VoŠnjakovim volilnim shodom. Na tisti konferenci, katere se je udeležil tudi Planinski župnik Podboj, se je bilo sklenilo, da kandidata ni postaviti, dokler se ne končajo volitve volilnih mož, da pa je z vsemi silami delovati na to, da zmagajo duhovni gospodi brezpogojno udani možje, ki bi glasovali za VBakega kandidata, če jim tako zaukaže njih dušni paBtir. Priznati moramo, da je bil ta sklep jaku pameten, zakaj ko bi bili klerikalci pred volitvijo volilnih mož stopili s kandidaturo gospoda župnika Podboja ali celo gospoda Modica na plan, ne bila bi jim vsa njihova prizadevanja pri volitvi volilnih ,muž kar nič pomagala, poraz bi bil še čutnejši, nego je bil tako. Pri volitvi volilnih mož godile so se nečuvene reči. Agitac ja ni bila vedno v mejah dopustnosti, pogostoma je bila naravnost nepoštena. Župniki in kapelani so določili, koga je voliti za volilnega moža in potem hodili od hiše do hiše, od krčme do krčme ter obdelovali ljudi z besedami, z grožnjami in — baje — tudi z denarjem. Ali je bil denar dobljen iz katoliškega shoda, tega seve ne vemo, govori se pa, da je bil poslan iz Ljubljane. Će se kdo le ni udal, poklican je bil v farovž, nahujskali so se zoper njega sosedje, sorodniki, žena ali otroci. Kjer ni bilo upanja, da zmaga klerikalna gospoda naravnim potem, ponujala in sklepala je kompromise. Tako se je v Cerknici mej klerikalno in narodno-napredno stranko dogovoril kompromis. Naši možje so se zanašali na besedo nasprotnikov, na njih poštenje, opustili so vsako agitacijo in se prepričali, da čistokrven klerikalec pozabi na obljubo, hiio častno be- Bedo in je sposoben vsakega kukavnoga dejanja, da le doseže svoj smoter. Tako, kakor v Cerknici, godilo se je tudi drugod. Še nikdar ni notranjska duhovščina tako agitovala, kakor to pot, pajdašila se je z očitnimi svojimi nasprotniki, Če je vedela, da niso OBubni prijatelji naprednega kandidata, skušala zapeljati napredne može, naj kandiduiejo zoper g. Kraigherja, kakor se je zgodilo v Kosanski dolini, skratka, storila je vse, kar je bilo mogoče, da zagotovi zmago svojemu možu. Knezoškof Missia ni zastonj birmoval na Notranjskem malo pred volitvijo; njegova beseda je navdušila podrejene mu duhovnike in zadovoljen sme biti ž njimi, če tudi niso ničesar dosegli. Prepričal se je, da so dobro dresirani I Navzlic vsej tej nasprotniški agitaciji, glede katere je narodno napredna stranka daleč zaostala, navzlic temu, da je imela stranka nebroj spretnih in predrznih agitatorjev, ki se uiho ustrašili nobenega sredstva, navzlic temu se klerikalna gospoda ni upala kandidovati odločnega svojega privrženca, ampak je na ščit postavila muža, ki v političnem oziru ni ne ptič ne miš, ne klerikalen in ne napreden, in ta mož ni kandidoval na podlagi programa katoliškega shoda, ampak na podlagi starega slovenskega gesla, kateremu se ni Še noben Slovenec izneveril. To je druga točka, katere glede minolih volitev ni prezreti, zakaj s to kandidaturo bo se klerikalni gospodje sami izneverili svojemu na katoliškem shodu Bklenenemu programu. Dasi bo torej klerikalci na jedni strani storili vse, kar je le bilo mogoče agitacijskim potem storiti, na drugi strani pa postavili kandidata, ki ne stoji popolnoma v njihovem taboru in ki še ne pri« Beza na program Missia-Mahničeve stranke, vender bo korenito propadli. Notranjska si je pred svetom zopet osvetlila lice, pokazala, da je politično zrela, da ni zavetišče polovičarstva, da se ue da terorizo-vati niti zapeljati in da klerikalno seme ui pognalo kali na kršnih notranjskih tleh in je nikdar ne bo. Klerikalci so v svoj vojni načrt na prvo mesto postavili pridobitev kmetskih občin, in uajzavednejši LISTEK. Stari ženin. Narodna opera v 3 dejanjih, zložil Karol Bendl. Neznan glasben svet odkril se je začudenemu nemškemu občinstvu, ko se je lansko leto s tako sijajnim UBpehom na Dunaji pela Smetanova »Prodana nevesta". Osramočeni priznavali so nepristranski nemški veščaki, da je nemogoče pojmiti, kako je tak glasben biser mogel nepoznan ostati toliko časa najbližjim sosedom. Na mah začeli so ae v svetovnih glasbenih krogih zanimati za češko glasbo in za češke skladatelje in njih dela. Mej odlične zastopnike moderne češke dramatične glasbe šteje se tudi Karol Bendl, čegar šaljiva opera .Stari ženin" se bode pela jutri prvikrat na našem slovenskem odru Rodil se je Bendl 1. 1838. v Pragi, kjer je dobil tudi svoje prvo naobraženje v glasbi. Leta 1864. šel je po svetu ter bil kapelnik pri operi v Bruselji, potem bival je v Amsterdamu in v Parizu, kjer ga je posebno zanimalo živahno delovanje na polji opernih skladb. Ko se je vrnil v Prago, bil je izvoljen ravnateljem pevskega društva „Hlahol", ki se je pod njegovim vodstvom razvilo do najvišje umetniške stopinje. V tej dobi slolil je Bendl svojo prvo dramatično opero .Lejla", ki se je prvikrat pela 1. 1868. in dosegla toplo priznanje. Po „Lejli" sledili sta resna opera »Bretislav a Jitka" in pa »Stary ženic h", komična narodna opera v smislu Smetanove »Prodane neveste". „Šturi Ženin" je torej tretja opera, katero je spisal Bendl in se je v novi upravi pela z lepim uspehom 1. 1883. v novem češkem gledališči v Pragi ter pozneje na vseh drugih čeških gledališčih (v Plznu, v Brnu itd.) Pozneje zložil je Bendl še več gledaliških del: opereto „Jndieka princezna", spevoigro „Crnogorci", komično opero ,Čarovny kvčt", opero „Karei Skreta" itd. Za drugo tu imenovano delo dobil je I. 1881. razpisano darilo. Od 1. 1879. do 1881. bival je Bendl zopet v Italiji kot kapelnik zasebnega gledališča ruskega bogataša Derviesa v Luganu in v Nizzi, potem pa 86 je vrnil v Prago. Predaleč bi nas vedlo, ako bi govorili o obsežnem delovanji Bendlovem in njegovih drugih skladbah, katerih je zložil brez števila. Za najnovejšo spevoigro »Dite Tabora" dobil je zopet razpisano darilo. Večjih del zložil je Bendl poleg 9 spevoiger še 12 za zbor in samospev z orkestrom, orkestralnih del 7, brez števila pesni, zborov, skladb za glasovir itd. in konečno 30 entreaktov za mali orkester. Po vsej pravici zavzema torej odlično mesto mej češkimi glasbeniki, kakor smo rekli iz početka. Dejanje »Starega ženina" kaže nam čas, ko je minula kruta tlaka in doba tipičnih grajskih pisarjev span Franc" nazvanih. Tak starikav, zaljubljen bivši »pan Franc", ki žaluje po minuli svoji vsemogočnosti, je predmet šaljivi operi. Libreto spisal je prvotno Karel Sabina, pozneja sta ga predelala Gustav Eim in V. J. Novotny. Prvo dejanje kaže nam prazničen dan, ho bo veselo kmetske ljudstvu v neki moravski vasi zabava pri polnih čašah piva in veBelo prepeva. Zaljubljeni Vojteh napija na zdravje Bvoji ljubi, bogati hčerki mlinarja Bartoša, krasni šegavi 11 nitki Uesneji Vaclav, nekaki vaški filozoi, zasmehuje ljubezen in kot marljiv čitatelj novin napija na zdravje možem, delujočim na ČBBt rodne zemlje in za napredek naroda. Mej tem prihaja gospod Franc, grajski pisar ter toži, kako ošaben je zda) kmet, ko je odpravljena tlaka in da je to narobe svet, da kmet sedi pri polnem vrču v gostilni. Pozovejo ga mej 8e in on jim prisiljeno nazdravlja in napija bivšemu direktorju, na kar mu odgovarja veseli Bmeh. Mej popivanjem vstopita krasna Hanička in nje oče Bartoš in raz-vneti gospod Franc, naznanivši, da je imenovan grajskim oskrbnikom, razodene, da ljubi Haničko in snubi za njo. Poredna Hanička, Šaleč se ž njim mu ne odreče, a odločilno besedo odloži za pozneje. Vaclav svari Vojteha, ki je ven presenečen vsled HaničUinega vedenja, naj ne veruje dekletom in stavi ž njim za sod piva, da njegova Hanička po- Priloga ^Slovenskemu Narodu" &u 253, đnć 4. novembra 1893. Dopisi. I« Polfan nad škof jo Loko, 2. novembra. [Izv. dop.] (Občinske volitve.) Naše občinske volitve so torej pri kraji, in zopet je zmagala narodna stranka in .katoliki1 z Brd bo propadli. Ta volitev prav jasno kaže, kako ume n*ša „klerikalna" stranka demoralizovati naše priprosto ljudstvo in kakib sleparskih sredstev ae poslužuj', kadar obrača vodo na svoj mlin. Zategadelj je umestno, da tudi v svojem cenienem listu, ki se obilo čita v naši dolini, nekoliko poročate o naši zadnji volitvi. — Že lansko leto imeli smo novo občinsko volitev, pri kateri ju bil župan Pintar s svojimi kričači propadel. Vlada je to volitev radi formalnih pogreškov, koje je bil župan Pintar večinoma sam zakrivil, razveljavila. In sedaj županuje oče Mrak skoraj jedno leto, dasi niti župan ni. In če bode visoka vlada v Ljubijani o pritožbah proti sedanji volitvi — in kdaj se propala stranka še ni pritoževala 1 — tako počasno postopala, kakor zadnjič, bo oče Urban lahko župaaoval do svoje smrti I Kaj tacega je pač aamu na Kranjskem mogoče! Ko je visoka vlada razveljavila prvo volitev, menili so naši Brdarji, da sedaj več propasti ne morejo. Bahali so se: „mi imamo dra. Papeža na svoji strani, in ta nam je sam pravil, da velja njegov glas pri deželni vladi takoj za glasom preži-denta, ta naredi pri vladi, kar hoče!" Ko je bila prva volitev razveljavljena, je ime dra Papeža še poskočilo, tako da smo končno tudi mi skoraj mislili, da je dr. Papež res vsaj drugi deželni predsednik v Ljubljani. — Na vsak način morali so naši Brdarji imeti izvrstnega učitelja za volilno agitacijo — morda gospoda Andreja Kalana — kar se je takoj pri reklamacijskem postopanji pokazalo. Imenik zapisnikov razgrnili bo v Mrakovi niši na Brdu — pri prihodnji volitvi ga bodo naši poštenjaki razgrnili prej kot ue vrhu starega Begoša!— mej tem, ko je bila do sedaj občinska pisarna v nižini pri cerkvi sv. Križa. Za čas reklamacij pa so prenesli občinBko pisarno h Mraku na Brdo, ker se je mislilo, da volilci ne bodo s hribov v hribe letali. Iu tako se je res zgodilo I Pri sestavi volilnega imenika so pošteni naši .katoliki" upustili celo vrato naših volilcev in tako se je v tretjem razredu pripetilo, da smo imeli pri volitvi a sabo jeduajst volilcev, ki so hoteli vsi z nami voliti, pa so bili izpuščeni iz volilnega imenika, dasi so pošteni davkoplačevalci, ter so poprej vsikdar smeli voliti. Čudno pri tem pa je, da iz imenika ni bil izpuščen niti najueznatoejši v o -lilček nasprotne stranke. Ali ni to izborna volilna modrost, ki je zrasla na zelniku ubš h .katoliških" Brdarjev? Morda pa v resnici tiči tu zadej Liubljauski dr. Papež! — Mi smo hoteli volilni imenik prepisati, pa nismo računali s poštenostjo očeta Urbana. Štirikrat smo poslali volilce na Brdo, da bi imenik prepisali, ali vselej jih jo župan zapodil, češ, preglejte, kolikor hočete, pre pisati pa nič ne dam. Okrajno glavarstvo je naši pritožbi sicer ugodilo, ali — prepisa pa le nismo mogli dobiti. Iu sedaj se prav nič ne bodeuao čudili, če bodo nasprotniki v svoji pritožbi sami ožigosali to svoje početje, češ, da volitev ni bila svobodua, ker župan ni dovoljeval, da bi se bili volilni imeniki prepisali. Pri naših razmerah pa je le mogoče, da bode vlada dvignila nam ugoduo volitev radi krivic, ki smo jih m i trpeli mej reklamacijskun posto panjem 1 Vse je mogoče 1 — In sedaj k volitvi! Krona te volitve bila je volilna komisija, v koji so sedeli samo možje nasprotne stranke. Načeloval pa ji je učitelj Cirman, najnovejši Mabničev sinček v Poljanski dolini. Da o tem človeku ničesar več ne p šemo, je umevno vsakemu, kdor ga pozna! Iu kako je delala ta volilna komisija, kako se je v potu obraza trudila, da bi nam požrla kak glasek ! Za vrgli so nam vsako pooblaatilo, glasovali so, da je neveljavno, pa je bilo. Njihovih pristašev pooblastilo pa je bilo vsako veljavno, še tako, ki povsod drugod po svetu ničesar ne volja. Ž mice, kojih možje še žive, ali so v tujini odsotni, so volile po pooblastilih, in volilna komisija jih je jednoglasno odobrila. Vsekako je z .pet mogoče, da se bode volitev ovrgla radi krivic, s kojimi je volilna komisija teptala uaša pooblastila. Vse je mogočel A i vzlic vsemu teptanju smo zmagali s izdatoo večino, in če se volitev še jeduokrat z nova razpiše, budemo pa še jeduokrat zmagali t O drugem Vam na bodem poročal, samo o tem naj Vam še poročam, kako so naši pravi katoliki udrihali po našem obče čislanem gospodu župniku, kojega radi ljubeznive in mirne narave vsi ljubimo. Do sedaj volil je gospod župnik vselej tudi v tretjem razredu in sicer za neko cerkveno hišo, koje dohodki pripadajo z dvema tretjinama cerkvi, zadnja tretjina pa bo deli mej uboge. Oskrbnik te hiše pa je, in je bil od nekdaj gospod župnik. On sam ima torej volilno pravico 1 Ali poslušajte našo volilno komis jo Razsodila je v svoji neskončni modrosti, da ima volilno pravico za cerkveno hišo župan Urban Pintar, in to zategadelj, ker pripada tretjina dohodkov ubogim, koji spadajo v Županovo področje. In oče Pintar bil je v resnici toliko nesramen, da je v navzočnosti svojega župnika volil za cerkveno hišo, in MabniČevi učenci z zelene Poljanske doline so se odkrito udali načelu, da ho Bme cerkev, če lastna potreba tako nanese, tudi okrasti in oropati. Lepi „katoliki" to! Najatrastnejši agitator proti gospodu župniku pa je bil njegov lastni kapelan, neki Jsnez Kromar, ki hm je ravnokar zlegel s semeniščnega jajca. Ta gosj odek je menil, da bode takoj preobrnil celo Poljansko dolino, samo, če bode na vse strani raz-trobental, da mu je stric kanonik K lun. Pa se je močno opekel. Brusil je pete* okrog volilcev, da so mu kar iskre švigale izpod podplatov. Kako je ljudem govoril, tega ne vemo, samo to vemo, da so se mu na mnog h mestih smijali, iu ga obsojali. Star, korenit volilec uam je pravil: .nisem mislil priti h volitvi, ko sem pa slišal, kako kaplan po gospodu župniku maže, pa sem si dejal, zdaj pa le grem volit!" In tako nam je gospod kaplan pri volitvi mnogo koristil. — Vse je bilo razburjeno, ko je posestnik Dernovšek okrog govoril, da je bil kaplan pri njem, da mu je pravil, da naj na župnika nič ne da, češ, tega imajo gospod škof v svoji črni knjigi zapisanega, ter je ondi že tako zamazan, da ae on — kaplan — kar čudi, da gospod škof župnika še niso pognali, da pa bode že drugače, ker so Bedaj škof njega — kaplana — tu sem posluh, da bode gospoda fajmoštra nadzoroval! Kaj je goapod kaplan Drnovšeku govoril, tega ne vemo, to pa vemo, da je zadnji tako govoril, kakor Brno gori pisali. In drug posestnik nasprotne stranke, neki Ka-menšek, se je mej volilno agitacijo bahal: „Mi imamo zmiraj pristop pri našemu škofu, Brno že tudi bili pri njih, in so nam rekli, da imajo v svoji škofiji še samo enega tacega — kot je naš fajmošter! — Vidite, tako razdivjani so naši Mahničijanci, ki se ne sramujejo, teptati v blato svojega lastnega župnika, ki jim pokopuje mrliče, jim krsti otroke, ter jim vsikdar podeljuje tolažbe svete vere, kadar jib požele! — Mi „liberala" pase udano oklepamo svojega župnika, in naj nasprotniki Še tako divjajo, ogromna večina občiue in fare stoji za svojim go spodom župnikom, ter bode tudi v prihodnje ostala za niim! — Će se vam dopošljejo kaki .popravki", tiskaite jih v nbož;em imenu", ali bodite prepričani, da smo vam golo iu čisto resnico poročali. Da ste nam zdravi — do prihodnje volitve! Iz Hovega Jlt'Mla, 8. novembra. [Izv. dop.] (Pošta, bolnišnica, novi zdravnik.) Čitatelji .Slovenskega Naroda" se morda še upominjajo lanskega prepira po časnik h radi podržavljenja in premestitve poštnega uradu. V*6 je bilo pripravljeno na odpor, da se pošta iz središča mesta ne prenese na periferijo — oziroma bodoče središče. Začetkom maja meseca je mestuo žuj austvo začolo s prireditvijo in popravilom za pošto namenjenih proBtorov in jih je že 1. septembra popolnoma prirejene oddalo slavnemu poštnemu erarju. Z dnem 1. novembrom je jela poslovati podržavljena pošta v jako lepih in ugodnih prostorih. S podržavljenjem poštnega urada prirastel je mestnemu prebivalstvu znaten dohodek in ker so gospodje uradniki vsi jako ljubeznivi in prijazui v uradu in izven urada, bode se tudi meščanstvo sprijaznilo s premešftenjem poštuega urada. Ker je sedaj pošta na periferiji mesta, pričelo se bode v njeni okolci živahnejše življenje in morda si kdo domisli, da v bližini zida toli potrebne hiše za stanuvanje ali kak h d tel, katerega jako pogrešamo. Podržavljenje poštnega urada je vsekakor napredek in čin, ki bode morda za Novo Mesto še jako pomenljiv. Da se je tukajšnji poštni urad vzel v državno upravo, gre največja zasluga višiemu poštnemu direktorju g. Pokornemu v TrBtu. Gospod višji poštni ravnatelj Bi je lansko jeBen Bam ogledal vse prostore sedanje pošte in povrh tega tudi še vsa poslopja, ki bi prišla v poštev za nameščunje poštnega urada in stoprav potem, ko je rszpisana ofertna razprava za ponudbo pripravnih prostorov ostala brezuspešna, se je odloČil za sedanje prostore. Smelo rečemo, da na Kranjskem ni nikjer lepše urejenega poštnega urada, kakor ga imamo v Novem Mestu. Bolnica usmiljenih bratov se pridno popravlja in smelo se sme reči, da bode jako lepa in ugodua. Kaj pa dela ženska bolnica? Ali bi ne bilo umestno, da mesto s pomočjo dežele sezida žensko bolnico? Kakor znano, ima mesto glavnico, katera bi ae dala porabiti. Ako se vpelje v bolnici lastna režija, bi se bolnica sama vzdrževala, in povrh še v njej naloženi denar amortizoval. Tukaj se je naselil gosp. dr. Defrauceschi, ki bode primarij pri usmiljenih bratih. Nam je dobrodošel. 1+2=3. Iz iNtro 28. oktobra. [Izv. dop.] (Vinska letina) Letošnja trgatev more Be imenovati zelo dobra tako glede kolikosti, kakor tudi glede kakovosti. Lahko si mislimo, da je dobre vinske letine hrvatski seljak zelo vesel. Pričakuje le še željno mnogobrojnih — kupovalcev, da mu vinski pridelek zamene* z denarjem. Največ upanja ima seveda na slovenske trgovce. Bili so časi, ko so slovenski kupovalci navadno od samih zagrizenih italijanskih trgovcev vino ku-povali, dasi so bili vsled tega na slabšem, kakor če bi bili vino kupili od kmeta. Laški vinotržci so vino za neznatuo ceno dobivali od kmetov, a potem prodajali kot svoj pridelek, kar se tudi še zdaj prav pogostoma dogaja. V zadnjem času se je glede tega sicer nekoliko na boljše obrnilo, a vender večina slovenskih vinskih trgovcev ne spolnjuje še svoje narodne dolžnosti napram bratom Hrvatom; rajŠe daje dobiček krvnemu neprijatelju Italijanu, nego bratu Hrvatu. Zato kličemo vsem Slovencem, da se tudi v trgovskih zadevah po možnosti drže gesla: Svoji k svojim! V veakem večjem selu dobe se pošteni hrvatski rodoljubi, koji bodo povedali vse potankosti glede vinske kupčije. Kdor želi kupiti vina v veliki množini, naj se obrne na „Vinarsko zadrugo v Pulju"; kdor pa menj potrebuje, zamore se — posebno za črnino — priporočiti Ivanu Difaru v Tiujanu (Antignana) dve uri od Pazina na veliki cesti. Obilo dobrega belega vina je v Kaščergi, Tr-vižu, Bermu — sploh v okolici Pazinski ; cene so od 12 do 16 kr. za liter. Svarimo pa kupovalce pred italijanskimi mešetarji, ki na postajah — posebno v Pazinu — naše ljudi love. Kdor se sam ne ve kam obrniti, naj gre v Pazinu k rodoljubnemu županu in trgovcu Antonu Bertoša, ki mu bo radovoljno z dobrim svetom pomagal. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je drž. pravdiiištvo zaradi uvodnega članka „Nas knezoškof — ponem-čevalec." — (Notranjska volitev.) V sobotni številki zabeležili smo govorico, da je bil g. ModlO le kandidat za slučaj blamaže in da bi ga bila „Slovenčeva14 gospoda še v zadnjem trenotku odstavila, da jej je bila zmaga gotova. Resničnost te govorice potrja sinočni BSlovenec", sicer nehote ali vender tako jasno, da ni o njoj več dvomiti. .Slovenec" pravi, da se je to isto govorilo tudi na Notranjskem, na Rakeku in v Cerknici, in trdi, da se mej vrstami rečene naše notice bere ,da so nameravali konservativci na dan volitve g. Modica lepo na stran potisniti in g. župn ka iz Planine na ečit povzdigniti.u Mi nismo g. župnika Podboja niti z beaedico omenili kot kandidata in nanj ludi mislili nismo, ker smo verjeli njegovi izjav , in zategadelj je zamogla ime g. Podboja čitati „med vrsticami" naše notice le — slaba vest „SIo-venčeva". Da ta naša domneva ni brez podlage, dokazuje tudi posto|>anje g. župnika Podboja zoper narodno-naprednega kandidata. Evo dokaza njegove lojalnosti in plemenitih volilnih sredstev, katerih se je posluževal. Planinski župan je odločno naroden mož in temu poštenjaku je g. župnik Podboj pisal na-stopno z dne 31. m. m. datovano nemško (!!!) pismo: Euer \Vohlgeboren ! Es bat mich hochst iiberrascht, tlass Sie bei der Wahl am 17. d. M. keinon einzigen aus meiner Parthei, auch mich nicht, in Ilire Liste Hiifgenommen, sondern striete nacb Befehl, \velcher von Rakek ausging, gestimmt haben. Hiitten wir d;-vora, domislivši se, da se Bartoš Že več let pravda zarad mlina, jej obljubi, da stvar uredi, samo naj dela, ko da ga prav nič ne jiozna. Za njim prihaja Vojtt h in ljubosumen želi zvedeti, kaj pravi lianička na ponudbo gospoda Franca. Segava lianička, hoteč kaznovati Vojteha za njegovo malo zaujianje, ga druži iu pravi, da postane oskrbnikov«, ua kar Vojteh odheži, grozeč se, da gre v vojake. Zaman ga kliče lianička nazaj. Mej tem nastopi zbor, vpra-šajoč, je li res, da lianička vzame Franca, ki jo pride piašati za odlok. Kot mliuarski pomočnik pre oblečen dijak Hovora pride v mlin, proseč dela. Na Bkrivnem nabral je starih sjubov iu pridejal ponarejen razsodek, da je Bartoš izgubil pravdo iu mlin. Te spise priuese učenec Nacek po naročilu Hovore, rekoč, da jih je prinesel sodni sluga. Vsi so izne- očitnih framazonov a Is SuesB in Msngsr. Čudna družba ti koaliranci. Kako dolgo ae bodo razumeli oče LichtenBteinove šolske predloge kanonik Karlon in prof. Suess, Klun in Po vse pa Dumreicuer in Gbou? Ali je tako jedinstvo mogoče le sa kratek čas? Še pred no je odstopilo Taaffeovo ministeratvo, so se koaliranci radi portfelfav tako sprli, da so klobova načelstva naročila njihovim organom, naj o bodočih ministrih oziroma kandidatih molče, da se ne razbije koalicija, še predno se je ustanovila. Taaffe o položaju. Pariški list „Journal des Debata* priobčil je včeraj vsebino pogovora mej grofom Taafieom in nekim gospodom, ki sem in tja piše tudi za imenovani list. Grof Taafle rekel je mej drugim, da je računal, da vzprejmejo njegovi politični prijatelji m tisti politiki, ki odobravajo podlago njegovemu načrtu volilne pravice vsaj v principu, to predlogo bolje, nego ae je zgodilo. Deloma — rekel je Taaffe — razumem opozicijo Nemcev, Poljakov in konservativcev; oni so beati poBSidentes in hočejo to za vsako ceno ostati. Ta aspiraci|a ni povsem neopravičena, ali razvoja razmer ni moči zadržati. Naj bo avstrijski narodi etično kakorkoli razdeljeni, tako razviti in razavitljeni bo vender, da smejo zahtevati pravico in moč, uplivati neposredno na vse javne zadeve. Vlada je mislila, da stori veliko hibo, če se upira tej zahtevi. Proti tem novim sotrudnikom v političnem življenju je potrebna največja previd nost, to je vlada tudi storita, vrat pa jim ni smeti zapreti. Pritisek na vrata bi bil tako močan, da bi se hkrati odprla in potem bi morda nihče ne mogel preprečiti katastrofe. „Avancement du nombre" je gotova stvar in sedanji privilegovanci se bodo rao rali s to mislijo sprijazniti. To, kar se je imeoo valo politični narod avstrijski, reprezentuje jako majhno minoriteto prebivalstva. Trije milijoni novih volilcev, katere je mislila vlada s svojo predlogo ustvariti, bili bi te slabe razmere popolnoma pre-menili. Poljaki poslanci in njih volilci. V predstojećem odstavku, naslovljenem .Kriza", Brno rekli, da poljski klub ni povsem zadovoljen s postopanjem načelnika Javrorskega in da obsoja, kar je storil Taafieovemu ministarstvu na škodo. A tudi mej poljskimi poslanci iu njihovimi volila ui soglasja glede volilne reforme, ki je provzročila sedanji položaj. Poljski listi molče — z malimi izjemami, — kakor grob o izrazih narodne nevol e in takisto seveda tudi nemški listi, ali faktum je, da se poljski volilci glede volilne reforme kar mč ne strinjajo s svojimi poslanci. Ko je vlada svoj načrt predložila drž zboru, se poljski listi niso o njem neprijazno izražali. Konservativni listi, na čelu )im „Cias", bo priznali, da je načrt dober in samo to jim ni ugajalo, da bi tudi v kmetBkih občinah imel vsakdo jednako volilno pravico Liberalni listi so bili navdušeni; peli bo Taatfeu slavo in ga rotili, naj krona svoje delo s tem, da uvede tudi v kmetskih občinah neposredno volilno pravico. V tem pa so poljski poslanci sedeli v klubovi sobi in — računali, vsak zase in vsi vkupe. In ko je bil račun gotov in spoznan pravilnim, so gospodje uvideli, da jim grozi — konkurs, da se jim je bati za min date. In storjen je bil sklep: da je volilna predloga atentat na poljski narod, da je sredstvo za centralizacijo in smrt deželne avtonomije. Ta parola bo je izdala in listi, ki so prej odobravali ali se celo navduševali za volilno reformo, premenili bo hkrati Bvoje mnenje in jeli udrihati po vladnem načrtu. Samo dva lista se nista izneverila prvotnemu Bvojemu prepričanju, Krakovska „Nova Reforma" in Lvovaki ,Kurjer*, ki sta oba priznana organa inteligentnega meščanstva, nadeni, ko čujejo, da je bogati mlinar zdaj siromak, Franc pa, kateremu je bilo le za bogato doto, pravi da stvar ni nujna, da Bi jo premisli. Mej splošnim zasmehovanjem uteče in s tem se konča drugi akt. Drugo jutro (tretje dejanje) prinesel je sodni sluga pravi odlok v pravdi, katero je v resnici Bartoš dobil. Mlinar ne ve pri Čem je, ker sta si odloka tako nasprotna, dokler mu Hovora ne razjasni stvari in se mu razodene kot nečak. Veseli dijak se opravičuje s tem, da je na ta način hotel jtred vsem svetom razkriti egoistične nakane gospoda Franca. Ko je pa le-ta zvedel, kako stvar stoji, približa so zopet z sladkimi besedami, a Hovora, Šaleč se Ž njim in vabeč ga na dvoboj, ga osmeši in prisili, da odstopi. Vojteh dokaže sijajno svojo resnično ljubezen ter ponudi, misleč, da je Bartoš rea izgubil mlin, nesrečnemu očetu HaniČke vse svoje imenje. Prava ljubezen konečno zmaga, Vojteh in Hanička se objameta, Vaclav izgubil je sod piva, gospod Franc pa nevesto in mej splošnim zasmehovanjem Franca pade zadnjikrat zaveBa. Prepuščajoč našemu g. gledališkemu poročevalcu sodbo o glaBbi Bendlovi, ki se nam kaže kot jako lepo glasbeno delo, polno harmoničnih krasot in narodnih slovanskih motivov, izrekamo trdoo nado, da se bode Bendlova opera prikupila tudi na našem odru, kakor drugod in poslala stalna točka našega opernega repertoarja, kakor zasluži. A, odpovedala sta poljskemu klubu poslušnost in začela na svojo pest agitorati za splošno volilno pravico. A tudi volilo so izrazili že o raznih prilikah, da obsojajo politiko poljskega kluba is odobravajo vladni načrt o volilni reformi. To se je slasti po. kazalo na mnogih volilnih shodih, na katere pa ni prišel noben poljski poslanec in katere so tudi g|«. sila poljskega kluba popolnoma zamolčala. Na teh shodih bo je pokazalo, ds takisto, kakor brezpravni elementi, tudi dosedanji privilegirana nečejo razumeti, kaj je to, kar imenujejo poslanci posestno stanje. Minolo nedeljo vršile so le v raznih galiških krajih taki shodi. Posebno znamenita sta bila shoda v Krakov u is v Lvovu. Udeležilo se jih je mimo delavcev jako mnogo davkoplačevalcev in vsi bo se soglasno izrekli ea splošno volilno pravico, poljske poslance in njih delovanje pa kritikovali na tako malo laskav način, da poljski listi dotičnih izrazov niti priobčiti nečejo. Posebno slabo se je godilo liberalcem. Razni govorniki so spominjali volilce na svoječasne obljube liberalnih poslancev glede volilne reforme. Liberalni člani poljskega kluba so se bili s častno besedo zavezali, da se bodo poganjali za splošno jednako in neposredno volilno pravico, a čim so dobili mandate, pozabili so svoje obljube in sedli na častno svojo besedo. Kaj fo niso uzorni poštenjaki? A ne samo, da bo se meščanski volilci izrekli za volilno reformo in zoper poljski klub, tudi poljski kmetje so se dvignili na boj >a splošno volilno pravico, tisti kmetje, o katerih se je govorilo in pisalo, da obsojajo vladno predlogo in da nečejo o njej nič slišati. Kmetska zaveza, prvo poljsko kmetske društvo, ki ima na tisoče članov, same davkoplačujoče posestnike, demonstrovali so že ua raznih shodih za vladno predlogo in zoper postopanje poljskega kluba. Z mirno vestjo se more trditi: poljski kmet in poljski meščan sta odločno za volilno reformo in sedaj nastane vprašanje: na koga pa se mire poljski klub v tej stvari naslanjati, kdo stoji za njim, ko sta se odvrnila od njega kmet in meščan? Samo poljska šlahta, kavalirji kakor grof Stadoicki, kateri bi radi oživili srednjeveške razmere, ko je bil kmet suženj, meščana pa niti bilo ni. — Ali bode imelo nasprotstvo mej poljskim klubom in meščanstvom ter kmeti neposrednih političnih posledic, se ne da povedati, a toliko ie gotovo, da je klub v meščanskih in kmetskih krogih izgubil vse simpatije in da so zdaj tudi širši krogi spoznali, da zastopa poljska delegacija aamu plemstvo in njegove interese, ne pa naroda poljskega. Vitanje države. Rusko francoska zveza. Izza rusko-fraocoskih slavnostij v Parizu izvedela se je sedaj zanimljiva epizoda, ki zasluži, da ju zabeležimo, ker Bvedoči, kako intimne vezi vežejo oba naroda. Kakor zoauo, zaukazal je nad-škof Pariški, kardinal K'chard, da se v vseh cerkvah služi Te Deum za Ruse, a on sam se ga je udeležil v cerkvi Srca Jezusovega Ko je car to izvedel, naročil je poslaniku Mohrenfaeimu, naj sa kardinalu oficijelno predstavi iu mu sporoči carjevo zahvalo. Kardinal je Muhreobeimu odgovoril, da je s svojo naredbo izrazil samo čustva katoliškega prebivalstva in da je prosil Boga, naj blagoslovi to zvezo, skle-neno v varstvo miru in pravice. Tudi general Bog-danovič brzojavil ie kardinalu. V brzojavki pravi, da je rusko francoska alijaoca izraz božje milosti, na kar je kardinal brzojavno odgovoril: da bode Boga prosil, naj blagoslovi prijateljstvo, ki veže srca obeh narodov in jamči kristijanskim narodom mir in obstanek. — Ta epizoda ie naredila poseben utia na katoliško stranko na Nemškem. Berolinska „Germa ni a' piše: Katoliška ideja mora na Francoskem strahovito propadati, ko je katoliški prelat sklenil tako intimno prijateljstvo s shismatiki, celo z Rusi, ki preganjajo katoliško cerkev in moro nje verne sinove ali je gonijo v Sibirijo. — Nam se zdf postopanje Pariškega nadškofa dokazom, da se smejejo tudi katoliški prelati tistim bajkam o preganjanji ruskih katolikov, katere pripovedujejo nemško-židovski listi, kjer zajema tudi naš „Slovence" Bvoja poročila o razmerah ruskih katolikov. J)e£elnozborske volitve na J*ruskem. Volitve v pruski deželni zbor še niso končane, a ker se jih socijalisti ne udeležujejo, ni dvoma, da zmagajo, izvzemši nekatera trdnoliberalna mesta, sa celi črti konservativci raznih barv. Sploh pa je udeležba pri volitvah jako slaba in je pokazalo prebivalstvo uprav fenomenalno malomarnost. Ponekod niti pet odstotkov prebivalstva ni došlo na volišče in le tam, kjer je bilo več kandidatov, je bila udeležba nekoliko večja. Pri teh volitvah se je znova pokazalo, da so Prusi politični ignoranti, katere le strah pred socijalisti nekoliko ogreje. Španska in Maroko. Španska vojska ima v Melilli jako težko stališče in se le z največjim naporom brani Kabilov. Vlada pošilja sicer nove čete v Afriko, ali v nezadostnem številu. Javno mnenje na Španskem je vsled tega jako razburjeno in prva posledica bo najbrž odstop vojnega ministra. Ugodno za Špansko je jedino stališče, na katero se je postavila Anglija napram maroškemu vprašanju. Govorilo se je, da podpihuje angleški poslanik Maročane na boj zoper Špansko, sedaj pa javljajo oficijozni listi angleški, da podpira angleška vlada težnje Španske. W Dalje v prilogi. ^Ml also mir durch besondere Zuverkomraenheit unser-seiU zum \Vahlmann gevvilhlt worden. Icb und meine Parthei — G Miinner — vverden heute fur Franz Modic aus Lahovo stimmen, weil 1.) nach dem Tode dea Hmko Kavčič, vvelcher itn Adelsber-ger Bezirk vvohnte, jezt unaer polit. Bezirk eeinen Vertreter haben soli und 2.) vveil Mod'c aeinen Gegner in Bezug auf seine Grundsiitze (!), Fiihig-keiten (!) und Erfahiungen (!) hocb uberragt. Des-balb trote icb mit dem Wunsche an Sie heran, dass aucli Sie, Herr Biirgermeister, entweder mit uns fiir Modio atimmen, oder aber, falls Sie mit Ehren-\vort gebunden aind, sich von der VVabJ euthalten und gar nicht dazu erscheinen. Icb inache Sie auf-merksam, dass die Functionsdauer des Gemeinde-Anssobuasea bald ablauft und wir in Kiirze Neu-wahlen haben konnten. Wenn Sie nun aucb ferner die Burgermeisterstelle, vvelche Sie iibrigens sehr gut bekleiđen, behalten vvollen. vverden lhnen die Stimmen meiner Parthei sehr zu Statten kominen, denn icb Inire, dass die Rakeker fiir die Zukunft den Burgermeister absolut oben in Rakek haben vvollen, in erster Linie \vill dies H. Sebenikar selbst. Mit dem Ausdruok vorziigl. iiocbaclitung J. Podboj." S takimi grožnjami, s takim terorizmom je skušal tisti g. Podboj, ki je na Vošnjakov volilni aliod pisal s hinavskimi frazami natrpano pismo, pridobiti g. Blažema na svojo stran, in kdo ve, koliko takih pisem so pisali še on in drugi duhovniki. Gosp. Podboj govori tako, kakor da bi on odločeval, kdo ima Županovati, in plaši adresata, češ, da hočejo flakećani imeti župana na Itakeku in da kandiduje za to mesto g. Sebenikar, kar je do kraja neresnično, kakor se nam javlja z Rakeka, kjer so s poAteno-nsrodnim županom popolnoma zadovoljni in kjer g. Blažonu v zaslugo štejejo, da se ni udal /upnikovemu pritisku. — Nad vse značilno pa je, da .se klerikalna stranka poslužuje nemščine, kadar hoće nplivati na — slovenske volilce. Daleč smo prišli! — (Slovenski grobovi.) Dodatnu k našemu predvčerajšnjemu poročilu omeniti nam je, da so bdi grobovi slovenskih veljakov in pisateljev vsi uakičeui s cvetlicami in venci, tako grob dr. Janeza Bleivveiaa, na katerem je ležal velik lovorveuec, Jurčičev grob, ki je imel lep venec iz biserov, pisateljska rakev, kjer je poleg imen Bižidarja Raića, Levstika, Antona Raića in Železoi-karja na plošči tudi vdolbeno ime Frana Gest r i na, ki tam v družbi svojih prednikov spi večno spanje. Posebno ta grob je bil bogato okrašen s krasnimi venci in trakovi. Venec s trobojnim trakom je imel tudi grob dr. E C os te — dalje so bili primerno okičeni grobovi Vodnika, čopa, M e-telkota, Riharja itd. Na S ikolovi piramidi bili so poleg prej umrlih članov čitati tudi imena letos umrlih in je bila piramida lepo razsvetljena in na-kičena z venci. — (Prvo krono družbi sv Cirila in Metoda!) Nadzupnik Hrenoviški č. g. A. Puc poslal nam je 90 kron, katere je nsbral še poleg od gospe udove I i mku Kavčiča uplačauih in od pokojnega jej soproga nabramh in že izkazanih 140 kron v svrho, da se fara iu občina Hrenoviška upiše kot pokroviteljica dtužbe. G župnik Puc nam pifte, da je to svoto nabral po večini mej „brezdomovinci" (verba i psissi... a ! i, česar resnici ua ljubo ne smemo zamol čati. Tudi nekaj posebnih ljubeznivuatij na našo adreso pridejal je g. uadžupnik, češ, da ga močno veseli, da ga taki ljudje, kakeršoi smo mi, ne hvalimo. — No, mi g. pošiljatelju tako lepega narodnega daru ud srca odpuščamo vso pikrost ter ga moramo v tem slučaju — če tudi proti njegovi volji — prav iz srca pohvaliti. Vivant »ecj-ientes! — (Prvo krono dražbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so k runi u e darove: Gosp. Ivan Kranjec, blagajnik nest ne hranilnice v Ljubljani 4 0 kron, vzprejete od neke Čestite osebe za nagrado, kntere ni pričakoval. — (i.»sj) Martin Kancijan pri g Maleku v Mariboru 1 krono. — Skupaj 4 1 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslal je ureduištvu našega liata g Daniel Urauešič iz Dragoševc po g. Petru Majorju ml., posestniku in gostilničarju v Kranju, 20 kron, katere izročimo vodstvu. Žvio ! — (Zahvala.) 209 ho .prvih" kron je si. uredništvo „Slov. Naroda" blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so se naznačenomu časniku od 1. do 30. oktobra izročale in znamo-vale v številkah 225 do 250. Vštevši zadnjič izkazanih 4504 kron 40 vin. je torej izročilo uredništvo wSlov. Naroda" 4714 kron 20 vin., nabrane od 17. maja du 31. oktobra. — S presrčoo zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta dvanajsti mu vročeni časniški kromu dar. VoiUtvo družbe sv. Cirila in Metoda. -t- (Ve les lav nt c. kr. državni železnici v blagohotno uvaževanje.) Na Ljubljanskem državnem kolodvoru prilepljen je ua vsaki strani blagajnice lepak z napisom „Wicbtige Mit-teilungen idr d is Publikum" in sicer na obeh atraneh le v nemškem jeziku. Sedaj pa bi človek sodil tako-ie: Vsakomur je, znano da vsaj 70 °/0 občin stva, s katerim ima posla železniško osobje na tem kolodvoru, ne razume uemškega jezika. Ako bo torej tista naznanila res važua za občinstvo, tedaj bi bila pač le doižnoBt državnega urada, da |ih priobči tudi slovenskemu občinstvu v slovenskem jeziku. Mari ne? — Nadejamo se torej, da ta apel ua slavno vodstvo državne železnica ne ostane brez uspeha in to tem manj, ker radi priznavamo, da diživua železnica načeloma spoštuje v svoj h razgiasilih tudi jezik ogromue deželne večine. — Saj je žalostno dovelj, da istega ne moremo trditi o južni železuici. — (Iz odbora „So k o I o v e g a".) Odbor „Sokola" skica'! je v svojej seji dne 2 t. m., da tudi letim priredi članom svojim in njihovim rodbinam priljubljeni Miklavževi večer, katerega rediteljstvo je prepustil bratom Kersniku, Pleivr isu in Škofu. — Dilje sklenilo se je, da se pri redi v novembru iu decembru po jeden zabavni večer s šaljivim programom in so rediteljstvo za prvi zabavni večer, čegar dan in kraj se kasneje nazuani, prevzeli bratje Mulaček, Preatoni in Vermk. — Ker ae je za Btreljanje oglaBdo doslej premalo ude-ležnikov, sklenil je o ibor razposl ati še jedenkrat vabdno polo, di lepa ta zabava, katera v zimskem času vsaj po jedenkrat na teden druži jednakomišlje nike, ne zamre popolnoma. — Gleie maškarade o prihodnjem predpustu sklical se bode pod pred sedstvom brata staroste še ta mesec pomnoženi odbor, da se vb^ priprave izvrše pravočasno ter ma-škaradi zagotovi jednak uspeh, kakor so ga imele dosedanje. — Konečno Be je sklenilo, da se bi.do z decembrom počeuši shajali vsi člani društva po jedenkrat na m -h-c v telovadnici, da se uče kretauja za javne nastope. — (Imeoovanje mestnih uradnikov.) V včerajšnji tajni se|i občiuakega sveta Ljubljanskega nadaljevala in končala se je razprava o imenovanji mestnih uraduikov. R«zven že navedenih dobili s*, službe ii ličar: službo mestuega blagtjuika s prejemki tretjega činovnega razreda gospod Ferdinand Bradaška, dosedaj kontrolor mestue blagainice; službo računskega revidenta s jirejemki četrtega činovnega razreda gospod Fran Trdina, dosedaj knjigovodja pri Ljubljanskem vodovodu; službo bla-gajuičuega kontrolorja s prejemki četrtega činovnega razreda gosjiod Karol Lachaiuer, dosedaj oficijiti mestne blagajnice; službo račuuarstvenega oficijala h prijemki petega Čmovuega razreda gosji. Veličan Fiuk, doseilaj asisteut tnestoe blagajnice; službo račuuarstvenega asistenta s prejemki š**ntoga činovnega razreda gosp Andrej Debevec, »los daj praktikant mestne blagajnice; službo blagaiuičuega asistenta a prejemki šestega činovnega razreda gospini Lan Hribar, dosedaj pomočni uradnik mestne blagajnice; službi < lio jalov s preiemki četrtega činovnega razreda gospoda Ivan Kališ, dosedaj magistralni ekc«peditor, in Karol Mulaček, doBedaj magistratni registrator ; službi ofioijalov s prejemki petega činovnega razreda gospoda Jernej Bol ta r, dosedaj magistratni protokolist, in Ivan Robida, dosedaj magistratni oficijal; službe kaucelistov s prejemki šestega čiuovnega razreda gospodje Miroslav Košir, dosedaj mag'stratni kaucelist, Anton Gut ni k, dosedaj pomočni uradnik pri Ljubljanakem magistratu, in Fran Bar le, računski podčastnik pri 17. pešpo ku. — (Iz deželnega š o I s ke ga s v e t a.) lme-uovani so bdi v zadnji seji: Uč teljera in vodjo jednorazrednice v Št. Martinu pri Nadanjemselu učitelj v Dolenjem Semenu g. Andrej Lah; tretjim učiteliem na četirirazreduici v Ridečab učitelj ua Raki g. Martin II u mek. Priznale so se petletnice in sicer: profesorju na višji gimnaziji Ljubljanski gosp. Tomi Zupanu peta, profesorju dr. Oskarju Gratzvju prva, in prof na Novomeški gimnaziji g. dr. Jo*. Marinko-tu druga. Di fiuitivuimi potr- jeni bo bili z naslovom profesorja učitelji gospodje dr. Jos. Šorn in Ludo vik Lederhas na Ljubljanski višji gimnaziji in Fran Novak in Iv. Fon na Novomeški gimnaziji. Dovolil se je poludoevri pouk na jednorazrednici v Lozicah in za prvi razred trirazrednio v Zagor|i. Konečno ae je rešilo vtč prošenj za oproščeoje od učnine. — (Slovenska pisateljica,) gospodičina Marica Nadliškova, biva že nekaj doij v Ljubljani, da se seznani z literarnimi krogi slovenskimi. Zlasti jo zanima naše prerojeno gledališče ter se je ustavila nalašč do danes tukaj, da si ogleda nocojšnjo opero. — (Vojaške vesti.) Pri dom ibranch imenovani so v domačih batalijooih in sicer Adolf Wendel stotnikom druzega reda v aktivni službi 24. batalijona; Gustav Tauzher, Anton Str u t z, Julij Pol le y, Albert F aber, in Ignacij Elsner jia nadjioročuiki v neaktivni službi. Nadal|e imenovan je Frau P i stotnik, stotnikom v aktivni službi, Ivan Kramaršič in Vinko Prešern stotnikoma prvega reda in sicer prvi v častniški lokalni, po-aleduji v neektivni službi. Pri žandarmeriji imenovan je ritmajster druzega reda Josip Bi novec ntmaj-Btrom prvega reda. — Glede našega prvega poročila imamo še prijmmniti, da sta imenovana stotnik-avditor Kari No I i 17. pešpolka majorjem-avdi-torjera, poročnik Franc Tschurn železniškega in brzojavnega polka pa uadporočnikom. Dr. Emil IIotBcbevar imenovan je namestnikom asistenč-nega zdravnika v rezervi 7. lovskega butali,ona, tebniŠKi pemočnik garnizijsae le'carne v Celovcu Mihael Kutny pa je umirovljen ter si je izvolil domicil v Lescah na Gorenjskem. — Poveljnikom Graškega domobranskega bstalijona imenovan je naš rojak Maksimilijan Prešern. Mijor M. Prešern ie doktor modroslovja — v vojakih gotovo redka jirikazen. — (Pozor in prošnja.) V zadnjem sešitku „I«vestij muzejskega druš'va* čitamo sledeči poziv : „Večina starih crkva v L jubljanski škofiii ima ali-kaue stene, zlasti v svetišču. Pri mnogih se to lahko opazi tam, kjer se belež lušči. Sicer se pa lahko poBkusi z ledenim kladivom na nekaterih mestih, kjer je belež odstopil. Če se tolče le malo času, se kmalu pokaže spodnja barvana stena. Kjer je taka stara slikana cerkev, naj se nikar ne maže z novim beležem, temveč poBkusi naj s? počasi in varno belež odstraniti. Kdor bi ne vedel kako, naj vpraša v tej zadevi kakega veščaka, ali pa naj naznani to muzejskemu društvu v Ljubljano, ali pa centralni komisiji za obranjenje umetnih spomenikov na Dunaji. Po tem potu se nam bo odprlo mnogo starih naših spomen,kov cerkvenega slikarstva na Sloveuskem iz preteklih stoletij in mnogo se jih bode po pametnem potu prenovilo. L* tako se bo popravil spačeni ukus nekaterih, ki so zadnja desetletja ukazovali brrzukusnu beliti in mazati cerkvena svetišča. Te besede smo zapisali gospodom oskrbnikom in prego-rečun prenovljevalcem cerkva v resen prevdarek." Isto tako opozarja uprava muzejske kujižuice, da Slovenci nimamo nobene knjižnice, v kateri bi se našli vsi duševni proizvodi slovenski iu da bi bilo zelo važno in koristuo, ko bi se muzejska knjižnica kolikor moči popoinila. Priporočamo rojakom, naj bi v tem oziru podpirali muzejsko knjižnico kar najbolj mogoče, zlasti pa prosimo vse dovenake založnike knjig in časopisov, naj pošiljajo muzeju po jeden izvod. To je toliko bolj potrebno, ker vodstvo c. kr. licejalne kujižaice, kar se tiče slovanske iu slovenske literature sploh, ničesar ne Btori. Najbolje bi pač bilo, da sklene deželni zbor zakon, da mora vsak kranjski založnik in tiskar po jeden izvod vsakega dela doposlati muzeju, a tudi to bi bilo dobro, ko b' se dovoli potrebna sredstva za nakupovauja drugod izdanih, slovenske ko i-ževnosti, zgodovine itd. tiČočih se knjig ali časnikov. Naj gospodje dež. odborniki ta nasvet blagohotno uvažujejo! — (Za ra zši rje va u j e promet a tujcev na Kranjskem) namerava uredništvo lista „Fremden Zeitung ftir Oesterreich", da ustanovi živabnejo zvezo s KrauJBko, ustanoviti tudi v Ljubljani podružnico uredništva, ki bode v neposredni zvezi s centralnini uredništvom v Solnogradu. Po> izvedbeni urad, kjer se dajejo vsa potrebna pojasnila glede letovišč in za potnike pripravnih kraiev, o cenah v gostilnah in o zasebnih stanovanjih, se bode ustanovil tudi za Kranjsko in se bodo dotične ^f0" Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" Bt 253, itn* 4. novembra 1893. vprašalne pola razposlale tudi v vse kraje, kjer ju pričakovati, da se utegne kaj storiti as turiste io sa potujoče občinstvo. Imenovani list bode prtobče- val iluatrovane članke o krasotah naših dežel, kali i i ■ i tere tujt svet dozdaj le še premalo potna in na katero, |ie treba opetovano opozarjati. Prav toplo priporočamo torej, da se za imenovanega lista namene zanimajo rodoljubi, posebno po krasni naši Gorenjski, ki glede naravnih svojih kraBot sme tekmovati s marsikatero deželo. ji" l — (Od razstave cvetlic „chry san temu m") v korist otroški bolnici Ljubljanski ostal je Čisti dododek 46 gld. 50 kr., ki se je izročil dobrodelnemu namenu. — (Novo društvo) s humanitarnim namenom se snuje v Ljubljani pod imenom adruštvo za ustanovitev rešilnega in odgojiloega zavoda". Pravila so se Že predložila vladi v potrjenje. V tem savodu odgojevali bi še zanemarjeni dečaki, katerih se branijo v druzib učilnicah. — (Ljudsko gibanje v Ljubljani.) V tretjem četrtletji tekočega leta bilo je v Ljubljani 69 porok, najmlajši ženin je bil star 22 let, najstarejši 67, najmlajša nevesta 161/«. najstarejša 61 let. Na svet prišlo je 277 otrok, (140 dečkov in 137 deklic); umrlo pa je 276 oseb (147 moških in 129 žensk.) Najstarejša umrla oseba je bila 88 letna sena. Silne smrti je umrlo 8 oseb, in sicer 2 vsled Uboja, 1 vsled samomora, 5 pa jih je ponesrečilo. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 22. do 28. oktobra. Novorojencev je bilo 9 (= 14 °/00), mrtvorojenec 1, umrlih 20 («=82 76 °/oo)» mei njimi so umrli za jetikb 7, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 2, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (=5 25 <>/•)> iz zavodov 5 (= 25 •/•)• Za infekcijozuimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tifuzom 3 (2 tujca). — (Nesreča na železnici.) Predvčerajšnjim popoludne ponesrečila je na progi južne železnice mej Zalogom in Lazami dekla posestnika Franca Macija iz Podgrada. Ko je šla po železniškem tiru, prijel jo je stroj brzovlaka in vrgel v postranski jarek. Notranja poškodovanja bila so tako težka, da je nesretnica umrla mej potom iz Ljubljanske postaje T bolnico. — (Tovorna železnica.) Trgovinsko mi-nisterstvo dovolilo je železniškemu grsditelju g. E. pl. Mallberg-u v Trebnjem, da sme pričeti pripravljalna tehuiška dela za zgradbo normalne ali pa ozkotirne tovorne železnice od projektirane tovarne za izdelovanje sladkorja v Mirni do proge Grosuplje-Novo Mesto. To dovoljenje velja za 6 mesecev. — (Gasilno društvo v Toplicah) poleg Novega Mesta si bode omislilo društveno zastavo in je nabralo v to svrho pri prijateljih društva blizu poldrugi Bto goldinarjev. — ( Ž a n d a r m e r i j h k a postaja) v Orte-neku na Dolenjski železniški progi je prenehala, ker se je osnovala samo za čas, ko se je gradila Kočevska železniška proga. — (Nov brod čez Savo) bode odprl posestnik Jakob Ocepek v Dobovcu pri južno-že-lezniški postaji Trbovlje na Škofijo rižo. Dovoljenje ima na pet let in bode prevažal tudi živino. Brod imel bode dva čolna razne velikosti. — (Savski most pri Radečah.) Zgradbo savskega mostu pri Radečah prevzel je podjetnik gosp. Jurij Ter še k pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic. — (Zgradba nove frančiškanske cerkve v Mariboru) prav dobro napreduje in bode morda še to jesen dospela do strehe. Ako se naberejo potrebna sredstva, bode se prihodnjo spomlad delo dovršilo. — (Nova Železnica.) Te dni se je pregledovala proga za novo železnico iz Maribora na Zeleni travnik, ki se bode menda začela graditi na deželne troske. — (Razstava cerkvene oprave) bode v Mariborskem semenišči v nedeljo, dne 5. t. m. in bode odprta še v ponedeljek in torek — (Vina na Štajerskem) je letos prav obilo in ima tudi lepo ceno. Pri Ljutomeru plačuje se štrtinjak od 160 do 192 gld., pri Mariboru pa po 120 do 140 gld. Vender pa nekaj časa sem ni posebno živahna kupčija. — (Politična komedija) na Koroškem, o kateri smo govorili zadnjič v uvodnem Članku, je vzbudila v Celovcu Živo zanimanje celo v nemških krogih. Jjutri bodemo videli, kako se bode izvršila ta stvar. Poroča se nam, da je nova cesta, oknln katere naj bi se sukala vsa prisiljena Blavnost, popolnoma za nič iu skoro neporabna in da vozniki tudi zdaj vozijo raje po stari poti in po težavnih klancih. Novo izpeljana cesta je tako površno izpeljana, da ni besede vredna. Zemlja se je razbrskala in cesta se je posula s Šuto in kamenjem. Ker pa cesta nima nikakega trdnega fundamenta, se kola udirajo in živina vsled tega še huje trpi nego po stari cesti čez klance. Io za tak „Mu*tei werk" naj se ljudstvo na komando še hvaležno izkazu e! — (Osebno vesti.) Stavbinski vajenec pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu gosp. Gustav Stedrv imenovan je stavbinskim pristavom. — (Nezaupnica mestnemu magistratu v Trstu.) Finančno ministeratvo je izrazilo mest nemu magistratu Tržaškemu formelno nezaupnico. Zaukazalo je namreč, da ima odslej vse davke, davščine in priklade pobirati Tržaška davčna admini atracija in ne več mestni magistrat. V mestih z lastnimi Statuti pobirajo navadno magistrati davke, če je torej finančno ministerstv > Tržaškemu magistratu to nalogo odvzelo, imelo je gotovo tehtne razloge, katerih ni težko uganiti. — (Ravnopravnost pri južni železnici) Tržsška „Edinost* prijavlja pritožbe slo venskih strank, da uradniki južne železnice delajo raznovrstne zapreke pri odpošiljatvab, če je vozni list narejen slovenski, ker se delajo, kakor bi slovenščine ne razumeli ali pa je res ne razumejo. Take nedostatke bi moralo vodstvo južne železnice v lastnem interesu odpraviti ter zahtevati, da nje uradniki ne delajo nemške ali pa italijanske propagande. Slovenske stranke naj se vselej pritožijo pri poBtajinem načelniku, če bi pa to ne pomagalo, naj se pritožijo naravnost pri vodstvu. Daljo želi „Eii-noBt", da bi se tudi v Trstu dobivali slovenski vozni listi in druge železnice bo tikajoče tiskovine. — (Brezsrčen oče.) Iz Trsta odšel je v spomladi v marcu 35letni tovarniški delavec Jožef Mi rtič iz Dvora v Novomeškem okraji, oče petih nepreskrbljenih otrok, zapustivši ženo in otroke, katerim od 15. maja naprej ni dal nikakeršnega poročila več o sebi. Nedavno umrla je žena in je ostalo ubogih pet sirot v največjem siromaštvu. — (Preganjanje slovanske liturgije v Hrvatski.) V „Hrvatski" pritožuje se neki Zagrebški duhovnik, da je Spljetski biskup Nakć zabranil dvema mladima duhovnikoma Blužiti sv. mašo v slovanskem jeziku. Dopisnik pristavlja, da je to nad vse značilno v dobi, ko je Rimska kurija z na-tisnenjem hrvatskega misala slovesno dokazala, da škofje ne dobivajo iz Rima ukaza, zatirati slovansko liturgijo. Od kje tedaj? Konečno naglasa do pisni k — kakor rekoč hrvatski duhovniki — da mora tako postopanje jako slabo nplivati na vernike in da bodo trpeli v prvi vrsti verski intpresi, za katere bi imelo škofom največ biti. — Tako „Hrvatska". Mi pa pravimo, naj bo njen dopisnik vesel, da ni duhovnik Ljubljanske škofije. Križali bi ga brezverca! — (Medicinska fakulteta v Zagrebu) Kakor poroča „Obzor" iz zanesljivega vira, namerava hrvatska deželna vlada prav resno ustanoviti medicinsko fakulteto na Zagrebškem vseučilišči. V to svrho bi se prezidala Petrinjska vojašnica in se dotični stavbinski načrti že izdelujejo. Ob jednem se bode gradila velika deželna bolnica na takozvani „Salati" po ozorcu deželnih bolnic na Štajerskem. — (Hrvatsko gledališče.) V Oseku se dela na to, da bi gostovalo bodočo spomlad društvo narodnega hrvatskoga gledališča. Pri tej priliki bi se tudi pela Zajčeva opera „Zrinjskiu, v kateri bi sodelovali člani tamošnjega pevskega društva. — (Klub biciklistov „Hrv. Sokola") v Zagrebu je imel te dni svoj redni letni zbor. Iz poročila odborovega je povzeti, da je klub prav uspešno deloval v minulem letu. Na svojem dirkališču priredil je dve domači in jedno mejnnrodno dirko, dalje cestno dirko iz Zagreba v Karlovac. Člani kluba so se udeležili: dirk v Trstu, Gradci in Mariboru, dalje cestne dirke brv. bIov. bcikliške zveze iz Zagreba v Ljubljano in tekmovalne dirke kluba Ljubljanskih biciklistov. Izlete je prirejeval pri ugodnem vremenu klub vsako nedeljo in praznik in poleg teh še dva nočna izleta. Članov šteje klub 159, namreč 2 ustanovna, 80 izvršujočib, 44 vnanjih in 33 podpornih. Dohodkov imel je klub 2555 gld. stroškov 2505 gld., inventar je vreden 2087 gld. Čisto premoženje kluba znaša 975 gld. Podružnici ima klub v Petrinji in v Sisku. Uvedel se bode tudi oddelek za dame. Predsednikom bil je zopet izvoljen g. dr. Aotou Roje. — (Razpisane službe) Pri c. kr. davčnih uradih na Kranjakera so izpraznjena naatopna mesta: Služba da v k ar j a v IX. in davčnega kontrolorja v X čin. razredu, eventuvelno drugo mesto davčnega kontrolorji« in dve mesti davčnih pristavov v XI. čin. razredu. Prošnje je vložiti do 18. t. m. pri predsedstvu finančnega vodstva v Ljubljani. Češki kvartet. <^ Razne vesti. „ (Jan M a t e i k o j- ) Kakor smo že naznanili, umrl je v sredo sloveči poljski slikar in ravnatelj krakovske slikarske akadamije Jan Matejko, jeden prvih umetnike.' naše dobe. Matejko se je rodil v Krakovu dne* 30. julija 1838 I. in že I. 1865 dobil na ondotni slikarski akademiji prvo svetimo. Na svetovni razstavi v Parizu 1 1867. je dobil za sliko .Državni zbor v Varšavi" prvo nagrado, cesar pa ga je odlikoval z Franc Jožefovim redom. Izmej mnogih Matejkovih slik bo posebno znamenite naslednje : „Aihimist Skudzimoj pri kralju Sigismundu", .Vlndislav modri zasede poljski prestol", .Dvorni norec kralja Sigismunda", »Združitev Poljakov in Litvancev v Ltublinu", „Kralj Ivan Sobieaki moli pred bitko b Turki" itd. Glede karakteristike, de-tailov, tehnike z hojami in kompozicije je bil Matejko poleg Meissonierja prvi umetnik nsše dobe. * (Preiskava proti poslancema dr. Juliju Gregru in Jindrichu) se je pričela zaradi govora, ki ga je poslednji imel v Novem Strašicu. Proti prvemu se postopa zaradi govora, proti drugemu, ker je bil govor natisnen v „Nar. listih". Obtožena sta zločina kaljenja javnega miru. * (Vojak — menih.) Princ Edvard Schon-burg, sin podpredsednika gospodske zbornice, bode vstopil v benediktinski samostan. Princ, ki je star 30 let, bil je kapetan v cesarjevi telesni gardi in je izstopil le dni iz svoje sijajne službe, da postsne menih. * (Darila v spomin Rusom) Darila katera je izročil v Toulonu nadinšpektor Armand Renaud so bila nastopna: Mestni zastop Pariški daroval je admiralu Avelanu v cizeliranem srebru izdelan posnetek kipa „Oboroženi mir", zlato svetinjo in 1 iztis dela „Paria"; vsaki petih ruskih oklopnic bronasti posnetek omenjenega kijia ; vsakemu častniku ruske eskadre, (skupaj 126) bronasti posnetek kipa „ Misel", srebrno svetinjo m 1 iztis dela „Pariš"; vsakemu pomorščaku (skupaj 2232) album Pariških podob in srebrno zavratno iglo, podčastniki (255) dobili so emaljirane igle. Kot spomin na gala-jiredBtavo v operi dobil je vsak udeleženec krasno izvedeno helijografijo predstavljajoče ruskega carja. (Vojak in cesarica.) V Budimpešti sprehajala se je te dni cesarica po dvornem vrtu. Ko pride do vojaka, ki je bil na straži, zakliče ta: Stoj! kdo si? Cesarica odgovori: Jaz s« m cessrica. Vojak, ki je ni poznal zavrne: Če ste cesarica, prosim, da se vrnete v dvor, kajti po šesti uri ne nntin nikogar puščati tukaj. Cesarica smeje bo pogleda na uro in pravi: Imate jirav, res je že polu sedmih. Vojaka so sicer zaprli in je bil kaznovan, ker je bil neuljuden, ob jednem pa je zaradi svoje stanovitnosti bil priporočen, da avanzuje. * (Ministerski humor.) Te dni hotela je neka dama izročiti prošnjo ministerskemu predsedniku dr. We ker le- tu, ko je imel avdijenčni dan. Prišla je pa že prepozno, ko je minister ravno odhajal. Žalostno stopala je po stopnjicah s prošnjo v roki in hotela oditi. Minister vpraša jo, kaj želi in ona mu odgovori, da je zamudila avdijenco, da mora toraj čakati do prihodnjega avdijenčnega dneva. „Kdo ve, me li takrat še najdete tukaj!" odgovoril je minister, vzel prošnjo iu se vrnil v svojo pisarno, kjer je takoj rešil prošnjo prosilke. * (General Gurko — otrovao.) Pariški list „XIX. Sieele" javlja iz Varšave, da je po časnikih raznesena vest o smrti generala G ur k a imela resno podlago. Gurko je bil res opasno bolan, zdravnik je spoznal, da je bil otrovan in mu je dal hitro proti-otrov, ter ga rešil. V jedilih našel se je strup, s katerim je kuhar hotel otrovati generala. Kuhar se je res sam zastrupil in ob jednem zginil je iz Varšave neki sumni Nemec, kateri je večkrat obiskal generalovega kuharja. * (Kolera na Ogerskem) V Budimpešti je zdravstveno stanje še vedno neugodno. Posebno bo je pokazala kolera pri jedni eškadroni husarjev, ki bo prišli iz Galicije in so morali mej potom na Ogerskem priti v dotiko z okuženimi elementi. Na Dunaji umrl je neki človek, ki je popolnoma zdrav odšel iz Budimpešte, na poti pa pri Požunu padel v Donavo. Drugi dan zbolel je za kolero io umrl, dokaz da je reka Donava okužena. * (Svetovna razstava v Chicagu) zaprla se je dne 30. m. m. na slovesen način. Glasovi, da se podaljša do konca tega leta, se torej niso obistinili. ■ * (Nesreča ali atentat.) Na neki ladiji, ki podira v strugi Donave pri Orsovi nevarne skale, razpočila je predvčerajšnjim dinamitna patrona. Preiskava se ni dognala, ali je to nesreča ali pa delo kakega zlobneža, a sodi se, da je bila patrona nalašč uzgana. EtBplozija je bila grozna. Ladija je močno poškodovana, dva delavca sta bila ubita, jednajst pa je nevarno ranjenih. * (Most preko kanala La Manche.) Družba, ki hoče zgraditi most preko kanala me) Francosko in Angleško, je vložila na angleško vlado prošnjo za koncesijo. Zelesnifiki most, ki bode vezal mesti Galais in Dover, bode imel 72 stebrov. Vse delo bi se dovršilo v šestih ali sedmih letih in bi veljalo 800 milijonov frankov. * (Zaklad v ognjišči.) V Sindelburgu na Dolenjem Avstrijskem našli so delavci, ko so raz dirali neko staro ognjišče, ki se že dlje časa ni rabilo, v votlini več malih vreč, polnih srebrnjakov starega kova. Zaklad je moral že mnogo let tam biti skrit, ker so nekateri novci še iz 17. stoletja. * (Izdatna sleparija.) Sin nekega Dunajskega tovarnarja, bivši borzni agent Armin Dergl, seznanil se je pred nekaj meseci z bogato gospo Betino Bitt, ki je ločena od svojega moža. Mož se je znal tej gospe* tako prikupiti, da se je hotela ž njim poročiti — kako, tega zaljubljenca nista vedela. V tem, ko je gospa premišljevala in poizvedovala, kako izpolniti srčno svojo željo, izposodil Bi je ženin pri njej najprej 11.000 gld., potem pa Še 100.000 gld. Ko je nesrečnica sprevidela, da jo je ženin osleparil, ovadila ga je policiji, a denar je izgubljen; mladi mož je lepo posojilo tekom nekaterih mesecev do zadnjega krajcarja zapravil. — (Samomor iz ljubosumnosti) Na Dunaji ustrelda se je 19letna trgovčeva hči Gizela HeBB pred očmi svojega ljubimca, slušatelja tehnike. Dekle dolžilc ga nezvestobe in sta se vsled tega sprla. Konec prepira je bil, da je ljubosumna Gizela potegnila iz žepa revolver in se ustrelila v srce. Zsdela se je tako dobro, da je bila takoj mrtva. * (Nesrečen konec zakonskega prepira.) V Vfolfersdorfu na Č -ftkem spri se je posestnik Člške s svojo ženo. Razdražena soproga skoči skozi okno na nlico, da je takoj obležala mrtva, mož pa se je na to obesil. Nesrečnež bil je jako premožen in je zapustil nad 150 000 gld. imetja. * (Na grobu bo p roge.) Rumunjski nadpo ručnik Aleksander Dragalina prišel je te dni iz Bukurešta v II-Tkulove toplice in se je ustrelil na grobu svoje soproge. Prenesli so ga umirajočega v zdravniški hotel. Oveočal je bil poprej grob in dolgo molil ob niem. * (Upor v kaznilnici.) V kaznilnici v Gars-tenu naBtal je pravi pravcati upor, kaznenci neČejo nikakega dela opravljati in s«) ustavljajo paznikom z raznimi orožji, tako da je ravnateljstvo poklicalo bataljoo vojakov na pomoč. * (Pri konjski dirki ponesrečil) je v lovskem gradu Kranicbstein v Hesenskem princ Hohensolms in se poškodoval tako težko, da so ga morali odnesti z dirkališča. * (Neanonimni zaušnici.) V auli Bruseljskega vseučilišča bila je nedavno promocija necega doktorja, pri kateri bo nekateri dijaki psikali, ker niao priznali, da bi bil dotičnik res izvršil svojo nalogo z odliko. Neki navzoči socijalist grajal je tako .anonimno nedostojno obnašaojeu. Na to ga je udaril bivši dijak dvakrat v obraz, ter mu vrgel svojo vizitko pred noge, rekoč : Tu imate dve neanonimni zaušuic w. Vsled tega prišlo bi bilo do dvoboja, ako bi ne bili na obeh straneh mirili prijatelji. * i M i I o potolaži razburkano morje.) Namestu olja, o katerem je znano, da potolaži viharne morske valove, uporablja se zdaj v to svrho rniluata voda. Ako se razpusti tri odstotke mila v vodi, ima ta tekočina isti uspeh kakor olje, ob jed-nem pa je mnogo ceneja in je laglje v kateri koli množini pripraviti jo. Razni poskusi so se obnesli prav dobro, kakor kažejo poročila moozih pomorskih kapitanov. Književnost. — Izvestja .Muzejskega društva za Kranj b ko". Urejuje Anton Ko bi ar. Sešitek 5. Na prvem meBtu čitamo konec korenite razprave „Boji na Krajinah in zmaga pri SiBku pred 300 leti", katero je po virih kranjBkega deželnega arhiva spisal urednik A. K ob 1 ar. Konrad Črnologar popisuje „Dva spomenika osvoboditve Dunaja v letu 1683", ki se nahajata prvi v Tlakah blizu Šmarija, drugi pa v Škofeljci. Jako zanimiv je spis Fr. Pokorna „Donesek k zgodovini dominikanskega samo-etana v Velesovem", velike važnosti in dragocen doneBek k zgodovini dežele kranjske pa so A. K obla r j n .Drobtinice iz furlanskih arhivov". Zadnja razprava je S. Robi č a študija .Kranjski mahovi", za katero slede „Mali zapiski" raznovrstne vsebine. — .Učiteljski Tovariš", glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", prinaša v St. 21. sledečo vsebino: E Lah: Avstrijsko šol-Btvo v I. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko; — M. Janežič: Spisje; — Janko Toman: Žolne; — Ukazi in odredbe šolskih oblaBtev; — Književ- nost; — Naši dopisi; — Društveni vestnik j — VeBtnik. — .Kmetovalec", ilustrovan gospodarski list a prilogo .Vrtnar", ima v št. 20. naslednjo vsebino: Posnemalni stroj za mleko; — Nepotrebno zlo; — Gorenjskim kmetom pravico ali pa Ameriko; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Ristova kumara za vzgojo v sobi; — Kako se sad poveča; — Vrtnarske raznoterosti . — „Vatrogasac", glasilo „Zajednice brv.-slav. dobr. vatrogasnih društava" i „Zaveže gasilnih društev dežele Kranjske", ima v št. 21. naslednjo vsebino: Peta skupština zajednice hrvatsko-slavon-skih vatrogasnih družtava; — Sveti Ivan Nepomuk — vatrogasac; — Ustrojenje prostovoljnih gasilnih čet; — Niešto o sustavima strojeva; — Vatrogasna zastava; — Mjesec studeni; — Tri važna predloga; — Pravila ugarskog zemaljskog vatrogasnog saveza; — Naši dopisi; — Iz vatrogasnih družtava; — Sva-štice; — Sala; — Vatrogasna književnost. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3. novembra.*) Koaliciji nasprotujoči člani poljskega kluba zahtevali so kategorično, naj skliče Jaworski klubovo sejo in naj opraviči svoje postopanje. Javvorski odklonil to zahtevo. Dunaj 3. novembra.*) Ako vzprejme cesar demisijo ministerstva, odpotuje grof Taaffe v Meran, kjer misli nekaj časa ostati, potem pa se vrne na Češko, da se posveti upravi svojih posestev. Praga 3. novembra.*) Policija konfisko-vala včeraj in predvčerajšnjim na grobih raznih čeških rodoljubov večje število vencev, ker so bili napisi na trakovih baje veleizdajski. Lvov 3. novembra.*) Deželni odbor je sklenil, da se priredi Matejkov pogreb na deželne troške. Budimpešta 3.novembra.*) Cesar vzpre-jel danes opoludne kneza Windischgraetza v avdijenciji. Zagreb 3. novembra.*) Pred nekaj dnevi prišla je v vas Kajgane v belovarski županiji komisija, da ekspropriira neka zemljišča. Kmetje napadli komisijo, vsled česar se je mej orožniki in kmeti unel pravi boj. Štirje kmeti ubiti, pet orožnikov ranjenih. Na lice mesta došli dve kompaniji vojakov. Prebivalstvo je silno razburjeno. Sofija 3. novembra.*) Sodišče obsodilo je odgovornega urednika opozicijskega lista »Svobodno Slovo" zaradi razžal jenja ministerskega predsednika Stambulova na osem mesecev težke ječe. Madrid 3. novembra.*) Vsled shoda v Marzilji, kjer so Francozi izrazili Špancem simpatije, želeč jim dober uspeh v Maroku, bile tukaj velikanske Franciji prijazne manifestacije. Orožniki razgnali demonstrante. Trije orožniki so bili lahko ranjeni, 23 osob je bilo zaprtih. Šoštanj 4. novembra. Pri današnji občinski volitvi izvoljeni sami naši kandidati. Nasprotniki se volitvi niso udeležili. Dunaj 4. novembra. Upravno sodišče je zavrglo pritožbo dra. Dečka in tovarišev zoper sklep obč. sveta Celjskega, — kateri je bil gledć javnih napisov ukrenil, da ostanejo samo-nemški — in sicer zategadelj, ker v tej sporni stvari ni kompetentno upravno, ampak državno sodišče. Budimpešta 4. novembra. K ne z Win-dischgraetz prevzel misijo, sestaviti novo ministarstvo. Pred odhodom bil je v poslanski zbornici in se je po svetoval z Wekerlom. Budimpešta 4. novembra. Za knezom VVindischgraetzom bil grof Thun pri cesarju, potem pa grof Badeni. Sodi se, da je Win dischgraetz prevzel nalogo, sestaviti novo mi-nisterstvo. Thun in Badeni sta že odpotovala. LVOV 4. novembra. K Matej ko vemu pogrebu odposlal občinski svet deputacijo 15 članov. Krakov 4. novembra. Za Matejkov spomenik nabralo se je že 3000 gld. *) Iz včerajšnjo konfiskovane Številke. Beligrad 4. novembra. „Videlo" javlja, da so Arnavti napadli Prizrend. Turška posadka se je umaknila v trdnjavo. Pariz 4. novembra. Listi javljajo, da je kardinal Richard naročil Te Deum za Ruse na posebni ukaz papeža. Pariz 4. novembra. General Bauffrernont umrl. Ajaccio 4. novembra. Rusko brodovje odplulo včeraj v Plrej. Santander 4. novembra. Ladija nato-vorjena z dinamitom, se je unela; požar se je razširil in upepelil mnogo hiš. Ladija eksplodirala s strahovitim pokom. Mnogo osob ubitih. Guverner se pogreša. Poslopje, kjer je nastanjen brzojavni urad, uničeno. Narodno-gospodarske stvari. — Žrebanje prioritetnih obligacij. Pri žrebanji, ki se je vršilo, dne 1. novembra 1893 s pri-joritetnimi obligacijami I. in II. izdaje ter izdaje I. 1890 žHezmce nadvojvode Albrehta, izžrebani so bili: pri XL žrebanji 4°/0 prijoritetnih obligacij (I. izdaje) v srebru 05 številk in sicer; 839, 1925, 2501, 4115, 4459, 5469, 5602, 6003, 6834, 6997, 9504. 9808, 12960. 13297, 14195. 14370, 14389, 14658, 15084, 17290, 18113, 19635, 20090,21702, 21744. 22395, 22629, 24565, 25152, 26861, 27273, 28837, 28851, 31012, 31067, 32056, 32179, 32413, 34340, 34754, 35039, 36130,36211, 36433,36533, 36782, 36923. 37673, 38610, 40919, 41277, 42544, 43764, 43787, 44164, 46648,46954, 47313,47325, 47699, 48438, 49151, 49175, 49672, 50341. — Pri XXVIII. žrebanji 5°/t prijoritetnih obligacij (II. izdaje) v zlatu 90 številk, in sicer: 260, 310, 1156, 1312, 1436, 1761. 2118, 2126, 2419, 2441, 2522, 2620, 2622, 2861, 3799, 4265, 4376, 4610, 4689, 4745, 5157. 5572, 6017, 6071, 6416, 7651, 7773, 8130, 8361, 8616, 8766, 9173, 9360, 9491, 9804. 9832. 10000. 10091, 10207, 10431. 10543, 10558, 10709, 10910, 11553, 11696, 11843,12056, 12065, 12120, 12182, 12814, 13015, 13536, 13586, 13627, 13649, 13941, 14132, 14251. 14414, 14H34, 15004, 15220, 15312, 15581, 15605, 15800,15852, 16131, 16199, 16365, 16507, 16613, 16623,16724, 17078, 17097, 17151. 17164, 17185, 17453,17539, 18185, 18431, 18781, 18834, 18842, 18893, 19216. — Pri VII žrebanji 4% prijoritetnih obligacij v srebru (izdaje I. 1890) 25 serij in sicer: 744, 2244, 3083, 3730. 3740, 4627, 6874, 9603, 9621, 9973, t. j 10 St a gld. 1000 —, potem številke: 10866/10870, 13111/13115. 14311/14315, 18966/ 18970, 20426/20430, 25471/25475, 27606/27610, 31471/31475, 31546/31550, 43111/43115, 44316/ 44320, 49671/49675, 53716/53720, 57871/57875, 59716/59720, t. j. 75 št. a gld.20O —. Izžrebane obligacije se prično izplačevati s 1. majem 1894 in sicer 5% prijoritetne obligacije v srebru (I izdaje) po 300 gld. avstr. velj. 5% prijoritetne obligacije v zlatu (II. izdaje) po 200 gld. v zlatu in 4°/0 prijor. obligacije v srebru izdaje I. 1890 po 1 000, oziroma 200 gld. avstr. velj. Z imeuovanim obrokom pa tudi preneha obrestovanje izžrebanih obligacij. Za prebivalce mest, uradnik« Itd. Proti tož-kotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega aedeaja in napornega duševnega delajo nprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov SeidlitE-prasek", ker upliva na prebavljen je trajno in um v no valno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po poitnem po* vietji razpošilja to zdravilo vaak dan lekar A. MOLL, o. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchiaubea 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpipom. Manj od 2 Ikatljic se ne pošilja. 3 (18—15) W Nova opera I ~~^8 IJJV Začetek <>!> ',,»-«. uri sevoćer. "W štev. n. Deželno gledališče v Ljubljani, Dr.pr.539. V soboto dn6 4. novembra 1893. Pr-vlkrut: ženin. Komična opera v treh dejanjih. Zložil Karol Bendel. Po K. S. besedah poslovenil A. F. Kapelnik g. prof. F. Gerbid. KežiBer g. J. Nolli. Začetek točno ob ' ,8. uri, koneo po 10. uri zvečer. H5rarra.a,tl<5no &x-u.St"VO. Pri predstavi Bvira orkester slavnega peSpolka Leopold II., kralj Belgijcev st. 27. Ustopulna s Parterni sedeži od I. do III. vrste 1 gld. 20 kr., od IV. do VIII. vrste 1 gld., od IX. do XI. vrste HO kr. — Balkonski sedeži I. vrste 70 kr., II. vrste 60 kr., III. vrste 50 kr. — Galerijski Bedeži 30 kr. — Us topni na v lože 70 kr. — Parterna stojilča 50 kr. — Dijaške in vojaške nstopnioe 80 kr. — Galerijska stojifiča 30 kr. Sedeži, lože in nstopnioe se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selenburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopl lahko vsak dan. Prihodnja predstava bode v Četrtek, dnč 9. novembra 1898. Blagajnloa as odprs ob 7. url sveder. Darila za „Uaro&ni Dom". LIH. Izkaz „Krajcarske ««. Preneaek . . . 12871 gld. 09 kr. Doneski za mesec julij; pla--falt so: 4 naročniki 4 5 gld. 20 gld. — kr. 6 naročnikov a „ 15 „ — , 7 • * 2 . 14 , - „ 9 . k 50 kr. 4 . 50 . HI. izkaz kroninih darov, izročenih urod-nlltvu ,Slov. Naroda" v dobi od 1. do 15. julija in izkazanih v It. 148.—160. „SIov. Naroda", v znesku..... Donesek hrvatske deputacije pri vse* sokolski slsvnosti........ Darilo g. dr. O. Gregorina iz Trsta . . Doneski za mesec avgust; plačali so: 4 naročniki k 5 gld. 30 gld. — kr. 6 naročnikov k 3 „ 15 „ — „ 7 , k 2 , 14 „ - „ »O n k 1 , 20 „ - , 9 , a 50 kr. 4 ,60 , IV. iikaz kroninih darov, izročenih uredništvu „Slov. Naroda" od 16. julija do 15. avgusta in izkazanih v At 161.—175. »Slov. Naroda", v skupnem znesku Doneski za mesec september; plačali so: 4 naročniki a 5 gld. 20 gld. — kr. 5 naročnikov k 3 „ 15 „ — „ 7 , k 2 , 14 „ - , |0 ■ a 1 . 20 , - „ 9 , a 60 kr. 4 . 60 V. izkaz kroninih darov, izročenih uredništvu „Slov. Naroda" od 16. avgusta do 15. septembra in izkazanih v Številkah 186—211. „Slov. Naroda", v skupnem znesku........ Doneski za mesec oktober; plavali so: 4 naročniki si 5 gld. 20 gld. — kr. 5 naročnikov a 3 , 15 „ — n J n k 2 „ 14 „ - , 20 i h 1 , 30 , - , 9 „ a 50 kr. 4 . 50 . 73 149 39 1 50 82 73 50 36 „ - 73 21 50 25 73 50 Skupaj . . . 13402 gld. 16 kr. Opomba t Vsem onim, kateri so na ta ali oni način pripomogli k tej, za naAe težavno in skromne razmere -ogromni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in prošnjo, da blagovoli z nami vstrajati tudi se zauaprej, tembolj, ker pride kmalo do zgradbe .Narodnega Doma". V Ljubljani, dne 2. novembra 1893. Odbor „Krajcarske družbe". Tujci: 2. novembra. Pri Miillfil: Koschein, Wiesauer, Benedek, Mrau-lag, Ilostnig z Dunaja. — Dobida iz Gradca. — llafuer iz Trsta. Pri Nhinu: aoukup, Brody, Monschein, Riewel z Dunaja. — VVild \i Gradca. — Segala iz Rakeka. Pri bMVMrHk«M» dvoru: Vitober iz Beljaka. — ■Ćemo iz Kranja. — Gattevi iz Trsta. Pri itvKtrljHltein cesarju i Repine, Prem, Zwetler, Neskovit« z Dunaja. — MUllcr iz Črnomlja. Meteorologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v j mm. > o a 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 732'8 732 1 min. 732 0 nun 8-2° C 10 a« C 9 0° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. 0-30 m dežja. 3. nov. ! 7. zjutraj 2. po po i. 9. zvečer 732- 0 mm. 733- 8 mm. 737 1 mm. 8 4° C 11-6° C 10-4° C si. vzh. si. szh. brezv. obl. obl. obl. 000 mm. Srednja temperatura 9 1° in 10'1°, za 21° in 33' nad normalom. Izkaz avstro-og-erske banke z dne 31. oktobra 1893. Projsuji teden Bankovcev v prometa 498,900.000 gld. (4- 13,630.000 gld.) Zaklad v gotovini . 278,085.000 Portfelj..... 202,026.000 Lombard..... 28,878.000 Davku podvrž. not . 6,767.000 (— 77.000 „) (+ 16,835.000 „ ) (+ 2,144.000 „ ) ZDTjL-r^aJeJssi "borza, du6 4 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 96 gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebru*, .... 96 „ 40 , Avstrijska zlata renta....... 119 , 05 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 96 „ 90 „ Ogerska zlata renta 4°/9...... 115, 25 , Ogerska kronska renta 4%..... 93 „ 30 B Avstro-ogerske bančne delnice .... 994 „ — „ Kreditne delnice......... 332 n 90 „ London vista. . . ,....... 127 , 85 , Nemfiki drž. bankovci za 100 mark . . 62 , 47«/, . 20 mark............ 12 . 48 , 20 frankov . . . ,....... 10 , 11 „ Italijanski bankovci........ 44 „ 15 „ Vi kr. cekini........... 6 , 02 n Dno 3. novembra t. 1. 4" 'o državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 144 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 , —■ , Dunava reg. srečke 5»/0 po 100 gld. . . 138 „ 25 „ Zemlj. obfi. avstr. 47,°/-. zlati zast. listi . 124 „ — - Kreditne srečke po 100 gld...... 196 „ 75 „ Ljubljanske Brečke........ 24 , 25 „ fiudolfove Breflke po 10 gld...... 23 , — „ Akcije anglo-avstr. banka po 200 gld. ..147 , 76 - «amway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 245 „ — _ Papirnati mbeU......... 1 J 82«/4 J Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja, dofile nam povodom smrti nnfie ljube matere, odnosno tašče in Btare matere, gospe Helene Supančićeve izrekamo vsem svojo najprisrčnejio zahvalo : zlasti pa se zahvaljujemo Se darovateljem krasnih vencev, dalje onim, ki bo pri pogrebnem sprevodu svetili in VBem onim, ki so pokojnici izkazali ZAdnjo čast s tem, da so se v tako obilem Številu sprevoda udeležili. Vsem bodi izrečena fie jedenkrat nasa najtoplejša zahvala! (1108) V Ljubljani, dne 3. novembra 1893. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse srčne dokaze ljubezni in sočutja mej boleznijo in oh smrti na&e nepozabne soproge, oziroma matere, gospe (1111) Ivane Grašek se tem potom prav iskreno znhvaijujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovateljem krasnih vencev, častiti duhovSčini, slnvnemu društvu ■Lira" za ginljivo petje, c. kr. uradnikom ter vsem dragim prebivalcem našega mesta, ki so nepozabno pokojnico spremili k zadnjemu počitku in se naB sočutno spominjali. V Kamniku, dne 3. novembra 1803. Žalujoči ostali. i § = i •o G > O a- O > K • P-< mm .M £ s T »00 I > 2 «8 . - £ '= N * O i. M s I .s o CD eS N O 'S* >aa O MATTON l"§ Priporoča se, paziti na to znamenje, užjrano v probek, in na etiketo z rntlečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponu-redbe (5—7) Mattoniieve Giesshubler slatine. Pritlično prijazno vrtno stanovanje s tremi sobami ln kar zraven spada se odda takoj v Nunskih ulicah it. 4. (1113) Išče se gostilnica kjer bi at* oh jedn ltr. in sladko hruševo vino litoz* po i Kr. se proda v vučji množini loeo n»*ri-berK iZolozniška poBtaja). Več pove iz prijaznosti K*>spod Hnrol 'I'onijsi^-, e. kr. pustni upravitelj v Hitri« bergu na ftiwjer»keui. (1085—3) Na najuovejii in najboljAi način u»i«»t»«3 (694—36) : jzobe ta jkob30v|o| J ustavlja brez vsakih boločin tur opravlja plombo- * 4. vNiij n in vse sobue oi»«t«<■!)«', — odstranjuje 4 ml..... bolečlue z iismrtunjom živca J zobozdravnik A. Paichel, J poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiti, L nadatr. J »♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦»♦»♦»eeeee-e CJrjlara_ravnateljstvo avstr. drž, železnic. — ■ ** — • —- Izvod iz rožnega reda veljar-noe-a od DL oktobra 1893. NMtopiio ninnnj.Mii ]> r i h it j »I m In i>.| iiitj.ilin 6mti osnmienl ao v mrtvi n)*>irn juh* tn r.»*rj. 8rednjeaTroptki £m ja kmjnama iun t I.jub-IJftni j» 3 minuti naprej. Odhod li LJubljane fjui. kol.). Ob Vi. uri A min. 7.0 n«v4 OMbni Tink t Trhii, r.mtuiml, ]i.>lj»k, O«-lorao, Frantanafeit«, Ljulnui. Dunaj, btm Salathal t Aanaa, Iaehl, (i muinl .-n, Solnngrail, Ivim>. VlienJ, Marijina rara, Kj,l> 4. uri 'jo min. ;>«>;.«i/u./»ir oaebni Tlak t TrbM, Itoljak, CaloTao, S..ln..i/r:«.i, l,.'ii.|ii:m!.Mii. ZdII na jozoru, Innmoitt, Ilrefrnio, Curih, Oenavo, Pariš, Lino, Iachl, BmlejeTicn, Plinnj, Marijin« rara, Ko;art l-'r:tn. livu vara, Karlovo vara, Prago, Oraiilano, Dunaj vla Aaiatett«*, Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Ob li. url min. tfutral oaebni vlak i Dunaja vla Amatetton, DraaV- oaebni vlak a Dunaja via Amatettea, Draidan, Prage, Francovili varor, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varoT, Planja, Burlojeria, Solnogracla, Jauhla, Oniuudena, Linca, 8l«rrav-Pariza, Oonave, Curiha, Bragnion, Zella na juzuru, Laud-Gaataina, Ino, mnata, LJubnega, Celovca, Pontabla, Trbiia. Ob 4. url ."..{ min. yitpoluo . 10 url SI .. as Odhod lz LJubljane (drž. kolj min. zjutraj v Kamnik. .. )>ttf>ohuln* „ „ „ iiWfr „ „ n trrfrr „ „ (moaeca oktobra ob nedeljah in praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). aje|ev zjutraj is Kamnika. „ ,h >)'•>! 1111 tf .. ,, ,, tvfčfr ,, .t ,, ;!••■<*.■/■ i, ,, (meseca oktobra ob nedeljah in praznikih.) (13—339) Učenec 14 do 15 let star, vzprojiiie »e tnfcoj pri .T. ^ir-n-Ntoin-u, nlriiKHriu v I.jublJHUl, Krwvja* dolina« li. ni. iS. (1099—3) 1033 T«»i aruUka xnlo|j;ia šivalnih strojev in velocipedov IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. -H Ceniki zastonj in poštnine proito. W neožunjen, no Ispod 86 let star, zmožen slovenskega in iiumskt-^a jezika. »«'*«• prodajalec, ki J« popolnoma isur|en v trgovini z mešanim blagom, kakor tudi izurjeno štacunsko dekle ne preveč iiiIhiIm, ki bi vodila BHjalkO najino trgovine z mosaniru hladom, aa vzprojuiuta pri (1100-t) Lebinger & Bergmann v Litiji. Kranjsko. Tine t capsici compos. (PAIN-EXPELLER), pnpraveny v R i oh t rove lekarni v Praze, vftoobecnS snam^, bolosti utifiujioi domaoi lek k mazani, jest na skladfi ve vetiinč lokaren, liher po lzl.20 kr., 70 a 40 kr. — Pri kupovani tfoba se miti dobfe na pozorn a prij inouti jen lah v o ■ oohran-nou niimkon „ k o t t o u " jakoito pravo. tTaU-edm iMtl*t«latvi Rlchtrovi \tkim „11 zlateho Ivi" v Praze. i i 1 Vozni listki v Sev. Ameriko (360—81) prt nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Eolowratriug 9 IV WeyriiigergaH8e 7 DUNAJ. Izborna postrežba. Najnižje pasažirske cene. ^ 1*0(11 MIII lil KIlNtoil), 747467 Državno vojno ministerstvo namerava osigurati potom splošne konkurence predmete, označene v priloženem seznamu in zaradi tega poživlja da se vpoŠiljajo pismene ponudbe. Ponudniki imajo se po naslednjem ravnati: I. ) Oziralo se bode le na avstrijske in ogerske državljane, katerih verodostojnost in zmožnost ali usposobljenost je nedvojbena; ponuđeni predmeti morajo biti brezpogojno izdelani v tuzemstvu iz tuzemskega materijala. II. Ponudniki, ki niso že znani drž;ivnemu vojnemu ministerstvu, imajo s spričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost. V to, da napravijo taka spričevala, poklicani bo: 1. ) glede tvrdk, protokolovanih v trgovskem registra: trgovske in obrtne zbornice, v čijih okrajih so lirme etablirane. 2. ) glede onih ponudnikov, kateri niso protokolovani pri trgovskem sodišči: politične oblasti I. instancije, v katerih okoliši je bival sče ponudnikovo. Spričevala, ko jih napravijo organi, za to poklicani, se no uroče strankam, temveč pošljejo premo državnemu vojnemu ministerstvu. Ponudniki morajo torej za napravo tacega dokumenta pravočasno uložiti prosu jo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem ob-lastvu prve stopinje) in v prošnji morajo točno navesti : 1. ) Ime in priimek (besedilo tvrdke); 2. ) Obrtna stroka in bivališče; 3. ) Za izvršitev obravnave poklicano vojaško oblastvo (v predležočem slučaji državno vojno ministerstvo); 4. ) Dan obravnave in 5. ) Koli čino in kakovost predmetov, katere mislijo oddati. Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, priložiti so mora ponudbi. III. Ponudba omejuje se le na predmete, navedene v seznamu in se more glasiti na vso množino ali le na kak kolikeršen si bodi del. IV. Vsi predmeti morajo so zalagati po pečatenih uzorcili, ki so na ogled razpoloženi pri moiiturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Oradci in Kai8er Kbersdorfu ter pri monturni podružnični zalogi v Karlshurgu, katerih kakovost se ima zmatrati za najmanjšino tega, kar se zahteva. Take vrste, od kojih jo normiranih več velikostij, in od kojih potrebščina v priloženem seznamu ni navedena po posameznih velikostnih vrstah, morajo se zalagati po predpisanih razmerah velikostno-vrstuega odstotka. Uzorci zastavnih listov nahajajo se le pri inonuirnih zalag diščih v Ilrnu in Kaiser Kbersdorfu. Ponudniki hlač iz tkane bombaževine imajo z ponudbo vred predložiti uzorcev takih hlač v dveh velikostnih vrstah. Prva velikostna vrsta imej dolžino 112 cm, a druga dolžino 104 cm. Podjetniku je prosto, obrniti so na nneuovane monturno upravne zavode, da mu proti plačilu prepuste uzorce (izvzemši zastavne liste in hlače iz tkane bombaževine), ki so pooblaščeni, zahtevano uzorce proti plačilu podjetnikom izročiti. V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te uzorce, obseženo je poleg cen, katere prav za prav stane njih naprava, tudi 15°, o stranskih troškov, ki jih ima vojaška uprava. V. Oddaja ima se z vršiti vsaj do konca septembra 1JS0 4 v štirih jednakih obrokih tako, da se izroči po jedna četrtina naročene množine do konca marca, maja, julija in septembra 1894. Državno vojno ministerstvo si izrecno pridržuje pravico, oddajno množino eventuvelno pomanjšati, ali pa eventuvelno za polovico naročene oddajne množine povišati; tako povišanje naročila se tudi lahko zgodi mej letom 18!)4 kadar si bodi in v tem poslednjem slučaji je ponudnik zavezan večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po naročilu. Za tako naročbo veljajo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naročbo. VI. Poiinđbe imajo se napraviti po formularji, ki je naveden v tem razglasu, v njih so mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero se hoče oddajati, množino in nazvanje ponuja o ih predmetov, cena povedana v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje. Ko bi se vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, katerega si je izbral ponudnik, zavezan je na lastne troške in odgovornost odpušiljatev v drugo ali tudi več monturno upravnih zavodov preskrbeti. Zulagatoljem more se pa sicer dovoliti, da oddajo predmete, katerih zalaganje so dobili, v monturno skladišče, ki je najbližje njih etablissementu, da se ondu pregledajo in potem na njih troške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge monturne upravne zavode. Za one pošiljatve voznega blaga po železnici na monturna zalaga-lišča, ki preidejo po vizitaciji, pri kateri se ni pokazalo nič pomankljivega, v last vojaškega erarja, dovoljeno je zalagateljem olajšilo vojaškega tarifa povračilnim potem, ter se zalagateljem na dotičnih voznih listih od htraui moiiturnih zalagališč daje potrdilo, daje pošiljatev prešla v last vo jaškega erarja. Vil. Će pa več podjetnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti: 1. ) Da se zavezujejo solidarično jamčiti za točno izpolnitev zalagalnih pogojev; ... 2. ) Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagalni zadevi občevati z državnim vojnim ministerst vom. Ponudbe imajo podpisati vsi podjetniki in povedati njih značaj in bivališče, ime in priimek. VIII. Za zagotovljenje ponudbe je uložiti varščino v znesku petih (5) odstotkov vrednosti, ki odpade na ponujane predmete po zahfevanih cenah, pri kaki vojaški blagajnici (plačevalnici). Varščina ima se u ložiti v gotovini, hi otekah ali vrednostnih papirjih pripravnih za vlaganje kavcije. Zastavljalne in poroštvene listine se pa morejo vender le v tem Blučaji vzprejeti za varščino, če so zakonito zagotovljene z uknjiženjem na nepremičnine in jim je pridejano glede ponudnikov iz Avstrije potrjenje dotične iinančne prokuratme glede njih rabljivosti, dočim se imajo ponudniki iz dežel ogerske krone obrniti za potrjenje tacih pisem na pravnega zastopnika vojaškega erarja postavljenega od dotičnega kornega povelj nistva. IX. V ponudbi je navesti uložitev varščine in povedati , koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji, listine). Depozitni listi, ki jih izpostavljajo vojaške blagajnice (plačevalnice) so tudi hkrati z zapečateno ponudbo, vendar v posebnem zapečatenem kuvertu (po obrazci navedenem na konci razglasa) doposlati državnemu vojnemu lainisterstvu. Opomni se, da se kuvertovane ponudbe in depozitni listi ne smejo deti vkupe v jedeu kuvert, temveč se morajo posebe, pa vender istočasno doposlati. Zastran ulaganja varščine imujo se ponudniki pravočasno — ne pa Se le poslednje dni, predno preteče obrok za ulaganje ponudeb — obrniti na dotično vojaško blagajnice- (plačevalnico). glas. X. Ponudbe, ki morajo pri podjetnikih, ki niso znani državnemu vojnemu ministerstvu, biti opremljene s v točki II. omenjenimi odloki trgovinske in obrtne zbornice oziroma politična oblasti o prošnji za izpostavljenje spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti, in depozitni listi, o />olauanji vadija, ki se morajo h krutu pa vender posebe vposlati, morajo Neposredno in vsaj do 1. decembra 1893 ob 12. uri dopoludne doiti pri vložuem zapisniku drž. vojnega ministerstva. XI. V obliki pogodbenega načeta spisani podrobni pogoji ogledajo se lahko pri kotnih inteiulancijah, pri monturno upravnih zavodih, n.ivedenih v točki IV., pri trgovskih in obrtnih zbornicah avstro-ogerske države, pri trgovskem muzeji v Budimpešti in pri ogerskem deželnem industrijalnem društvu v Budimpešti. XII. Podjetniki imajo izjaviti v ponudbah: 1. Da ao zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli in da se jim popolnoma podvržejo; 2. da so ozorce raspisanih predmetov natančno ogledali in tudi glede materijala, iz kojega so narejeni in o načinu, kako ao narejeni, se natančno poučili. XIII. Ponudba pravno veže podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, za vojaško upravo pa še le od onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo vojno ministerstvo, > — 1 \ 2. 1 -,nl Jil \ "* 1 | J /septembra/ garnitur jedno garnituro itd. | itd. itd Jas pot rjujem: 1 ) Da sem Ogledal zalagalne in pogodbene pogoje, ki jih je izdalo državno vojno ministarstvo pod oddal 13 št. 2089 iz I. 18!)3. in jih tudi r.tzumel ter se jim popolnoma pod vržem j na dalje 2.1 Da sem uzorce raspisanih predmetov natančno ogledal in se natančno poučil, iz kakega materijala in kako so narejeni. Za natančno izpolnitev svoje obljube jamčim S petodstotno varščino ......goldinarjev obstoječo iz. ..... . (gotovine, vrednostnih papirjev, listin), ki odgovarja zalagalnej vrednosti .... gld. . . kr., katera se je kakor potrjuje v posebnem kuvertu hkrati doposlani depozitni list, uplačala pri vojaški blagajnici (vplačeval niči) v..... Priložen je uradni odlok s prošnjo za pridobitev spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti. N......, dne....... 1893. (Lastnoročni podpis [ime in priimek] ponudnika.) Formular za kouvert ponudbe. Na c. in kr. državno vojno ministerstvo na D u naj I. Ponudba I. I. za zalaganje oblačilnih iti opravilih potrebščin vsled raz^lHsa o)t(j fj g 2Q39 iz I. 1*0 i- ~ For|nular za kouvert za varščino. Na c. in kr. državno vojno ministerstvo na l>iui«iji. Depozitni list o . . . . gld. . . kr. (gotovine, vrednostnih papirjev, listin) k ponudbi 1. I. glede zalaganja oblačilnih in opravilnih potreDščin. IM" a Starem trgu hiš. &t. 4 odda se za mesec svečan prodajalnica. Natančneje izve se nasproti h. nt. 5 v II* nadstropji. (1098—2) 1 I I Zobni zdravnik D* ROMAN JACOBI astnvlja po najnovejši in najboljši uielu«li umetne zobe in zobovja. Plombira Id Istllrn tobe v nnrkosl (nmetno 6panje) lir«-/, bolečin. (118—2*) Zdravi sploh vBako ustno bolezen. Iij ubijana, Stari trg št. 4. - TJTstario^ljeri.© leta. 1863. = Mv4doviio/iimu> (1021—3) ■o satnoirdelane, nagrajeue ročne harmonike Ivana N. Trimmel-ja na Dunaji, VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74. Velika /aloga vseli glasbil goallj, riltT, pl*čal, oluirln, imluili liHruioiiik, i> t i €■ 111» orKlJle itd. itd., švicarskih ocelnih orgij le, ki igrajo same od sebe in so nedolžne glede Klana, glasi*.-ni albumi, kukal« itd. itd. Knjiga 7. uzorci zastonj in franko. I Pristno Brnsko sukneno blago za obleke. pristne ovej«« volne, ■a lovNke o.isiriroii msio i gl«l. 4.ho iz dobre uiti*, inpi.1101110 ) |r|«i. iz Hne uaufnja, hull m 7-75 ,z "Mise ii'intmk simic i« I «m. io.— iz najfinejše lllago sa sloiHke sukn|«>. Niikno ol»l«*ke. uevnl|auo mikno (lotlcii), Hniiiiii^ur za Hakni« in hlače v n* j lepši ube.l, meter po goldinarjev 8.50 do iflil 6.25, in vso vrste stiVhShega bUga, razpošilja proti povzetju kot reelno in solidno znano skladih V suknenega hl»tito opozarja na to, da sukneno blago po pravili to-tnriilMkili «ennh brez poviianja ia'ih) posili* zgolj tvruka Niegel-liuliof v Brnu. Ob sebi s« torej uuiojo, da je vno tako blago, «'«' ae tlirektuo aaro> , iBHtno ceneje, nego ono, ki se nnročuju a po* sredo van\> m agentov Zahtevajte daklo vzorcev in na-ročujte illrektuo brez posredovalnih trgovcev, ki hlairo samo podrazuiejo. (1016—9 Dr. Rose životni balzam aV»* jo nad HO let znano, prenavljanje in slast pospešuj o£e in napstijsuja odstranjujoče ter milo raz t opijajoče (1109—62) domaće sredstvo. Velika steklenica 1 ghl., mala 10 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dudana, zakonito varovank] varstvena znamka. Žalni:*' skoro v vhpIi lokarnnh AvNtro-Ogrske. FTam se tudi dobi raško domače zdravilo. To sredstvo pospefiujo prav iz homo, kakor svo-docijo mnoge skušnje, cistenje, zmjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljieah po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako- nito varstvena znamka. O-la/vas-a, zetlogra, B. FRAGNER, Praga, it- 2M-2IU, Sala Ktrana, lekarna ,,pri črnem orlu". ^■"Postna raipoli)jatev vsak dnn. 1 V citranji poučuje temeljito po Blunalaeaer-Jevl skusenl metodi proti smernemu honoraru isprasaua uiofatrln|a. Več pove gospod Gorde* kaotinčr v novi intsnte-rijski vojslnlel. (1091—8) Večjo množino tirolskega in dolenjskega ~ (874—21) le pristno blago — ponnja po primerno ntskl ceni v posodah od 50 litrov vise Joa. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. V m agrar. In u stavbenega jpod|et|a bratov ltedllćh In Berger v Vodmatn (1'ongračeva baraka) ae prod^ na j ol pokrit, 8e jako dobro ranljiv (1105—2) Kwizdina protinova tekočina. Mnogo let presknseno bolesti ute-šujoče domače sredstvo. Cena »/, steklenici avstr. v«-l|. Riti. 1.-- >/■ steklenici avstr. vel). «0 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. (210—14. Paziti je na varstveno znamko in naj se zahteva izreono Kwizdina protinova tekočina iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji. Za želodec. (382—56) Trnk6ozy-j e v Cognac - grencec steklenica 60 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri TTbaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. v Borovljah (Ferlach) na Koroškem izdelnje in prodaja vsakovrstne nove pusice in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter drugo streljivo po najnižjih o en ah. — ruske so vse pre-skusene na ces. kr. izkaSavaliači ter zaznamenovane z znamko tega zavoda (438—28) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. — Stare pnske popravljajo se ceno. — Ceniki pošiljajo se brezplačno. t Glasovita radi svojega učinka, odlikovana nuli svojih zdravilnih lastnostij s eastno diplomo in slato svetinjo na razstavi v Loodoso in 1'arlzu, s slato svetinjo v Bru< selju in Tunisu. Želodčna tinktura lekarja G. PICCOLI-ja v Ljubljani je vspeSno " dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi že-lodec« kakor tudi opravila prebavni h organu v izborno pospešuje. (173-39) Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. :u\ kr., po 56 steklenic (zaboj tehta 5 leg) za 5 gld. 26 kr. — PoStnino plača vedno naročnik. fjuF~ Cena jedni steklenici 10 kr. "W t : o ♦ t DITMAR-SVETILKE za vsake vrste razsvetljevanja! Namizne svetilke, viseče svetle, lestenci, stenske svetilke, svetilnice tj laterne, svetilke s podstavkom in na stebrih s čipkastim senčilom. Največja, fabrikacija palilnikov* Petrolejski palilnik s svetilno močjo 4 do 130 sveč. (993—4) R. DITM AR, c. m kr. pnv. tovpuf svetilk na Dunaji, III., Erdbergstraese 23, 25, 27 in III., Schwalbengasse 2, 3, 4 Ditmar-svetilke ima v zalogi vsaka bolj da trgovina s svetilkami. predmetov, kateri se imajo zagotoviti. Množina Nazvanje Cene so ponuditi za Množina Nazvanje Cene so ponuditi za G40 220 330 1100 320 1350 300 44700 3900 9500 1 500 130 340 160 80 330 130 440 550 110 450 500 G80 450 710 620 680 730 850 970 150 2000 280 200 52200 5800 4 10 1430 58000 23i)() i:: ion 5700 580 20 3700 58000 4200 00 58O0 40 1800 Ki 2950 34600 82000 26400 86000 .'52000 36500 12 .",00 5700 100 3000 2500 245000 38000 12200 4100 8300 480 6400 8900 8000 100 2100 3100 1700 4300 f>300 28000 noooo| garnit. I parov komadov parov n komadov parov komadov komadov parov n metrov garnitur komadov metrov kožusrnh ovratnikov in rnkavnih obšivov za dragonske kožuhe..... kožušmh j m nI U hi« I za kožušne ulanke kožu.šnih ovratnikov in rokavnih obšivov za kožušne ulanke...... kožu.šnih okrajkov za atile ) v kožah podklad „ „ / sestavljene neadjustovanih podlog za sedla iz klo- bučine.......... čevljev iz klobučine....... uljustnvanih čuk za pešce, brez traku, orla in rože ........ adjustovanih klobukov za lovce, brez traku, glavne vrvice , emblema in brez peresnega čopa..... fesov s kiticami (7340 tretje in 2160 četrte vrste) ........ kitic za fese cesarsko rumenih temno zelenih hroščevo rudečih belih temno modrih svetlo modrih hroščevo rudečih belih temno modrih svetlo modrih pepelnato sivih garnitur parov komad ulanskih čupk brez orla, z luski nastimi trakovi, brez čopa in konjake žime adjustovanih bugarskih č.ik, brrz orla, brez rože, brez čopa iz konjske žime in brez vervi*'n. okrasa čelad s luskinastimi trakovi za dragonce „ za podčastnike dragonske čelade k ulanskim čapkam za ulanske čapke obrobkov oboih'evih greberinkih pokrovov grebenskih sin orlov stranskih vilic adjustovanih luskin. trakov konjskožimnastih čopnih 1 verižic orlov brez številke adjustovanih luskinastih j trakov obodčevih obrobkov orlov za intunterijske čake (novovrstni) „ „ artilerijske B „ „ brez črk za tehnično artilerijo „ s številko s husarske čake irož za novovrstne infanterijskfi čake | rt „ „ husarske rake. številk ali pismenk iz pakfonga . novovrstnih okle[)nih verižic z levovimi glavami......... emblemov za lovske klobuke s številko n „ n s orlom . znamenj za telegrafiste...... konjiško strelskih počastil . zaponk za pasove dvanajstoric • 1 ali ti 9 i novovrstnih z rožami za topništvo za husarjo z rožami za ulance. črnih rudečih črnih rudečih črnih rudečih peresnih čopov za lovske klobuke naskočnih trakov s zaponkami za čake 1 gladkil gumb iz kovine gumb številkami rumenih gumb iz iz kovine . kovine za iz kovine husarske par komad malih velikih) rumenih malih l gladkih I velikibJ belih J velikih 1 rumenih malih / velikdi \ malih j ulance velikih belih rumenih gumb za ulance..... rumenih 1 oliv iz kovi za belih i atilo črnih ovratnic brez sukničev . usnjenih rokavic (novovrstni) . volnenih rokavic za konjico . . . . po rt za čake narednikov . „ „ „ korporalov. . . . naredniških distinkcijsk portio iz svile z oapuloV m ........ naredniških distinkcijskih portic iz svile brez napuščem....... svilnatih pramov za prostovoljce . hruščevo ruderih portic za častniške sluge port k sabljinim pasovom za moštvo vojaško geografičnega zavoda vrvic za obešanje k atilain . vrvic za\kožušnimsuknjamltemno črne, obešanje J in kožuš. ulankamlsvetlo modre naramnih peteli za kožušne suknje . vrvic za čake razvodnikov..... vrvic za ogerske suknene hlače . štirioglatih vrvic za atile..... dvanajstorico komad par meter garnituro komad meter 1100 3400 3800 700 2100 600 5600 2200 25900 5200 25100 9000 29300 1700 700 600 1900 1900 3200 4700 1290O 12100 19250 2300 1600 14450 420 90 73100 060 2400 5G0O 100 190 1500 820 340 160 2ć70 145 150 9200 19000 900 3600 3450 1700 10800 2200 G90 800 1010 910 480 90 240 400 2200 17200000 2500 2900 43O0 11500 5300 360 80400 907 230 120 400 SO 48500 31400 82500 66000 86000 800 400 220 200 5 51 6000 metrov komadov dvanajstoric komadov garnitur » komadov n parov n komadov ■n n parov komadov metrov komadov garnitur komadov kgr. kgr. komadov parov komadov nepo-kosi-terje nih meter komad dvanajstorico komad M garnitura i» komad »» par »i komad par komad podvez za čižme........ vrvic za obešanje signalnih rogov „ samokresov brez kaveljev temnozelenih krmilarskih počastil rožic za atile........ pramov za kožušne ulanke vrvičnih okrasov za husarske čake . vrvic za klobuke lovcev .... modrosivih petelj za plašče rujavih „ „ p . . . portepee-jev za peštvo..... portpee-jev za konjico s nsnjatimi obrobk starovrstnih podkovic z žeblji .... stremenov žval brez podbradic in kaveljev podbradic brez kaveljev desno 1 stranskih podbradičuih levo / kaveljev nepokositrenih kleštic...... „ hlevnih podvodcev brez pod- pon........... lopat za pešce s toporiščem .... česal brez ročnih jermenov..... čaš s pokrovi h kuhalni posodi . za pešce* . ....... vodnih majolik*........ kuhaluega posodja s kaserolami po dva moža za konjico* kuhal nega posodja po dva i i peštvo in lovce . kaserol h k obalnemu posodju infanterije* častniških vojnih kuhinj za 6 osob vojaških čutar iz posteklenjene železne pločevine...... s probkovim zamaškom in vrvico adjustovanih mesingastih bobnov z vijaki brez kičkov...... obkovanih bobenskih kičkov kož obročev kotnih obročev strun napenjalnih palčic z vijaki dvojnih tulov iz medi za kičke obešalnih kaveljčkov (podp. kaveljč.) kompanijskih signalnih rogov z ustnikom batal i jonskih „ „ „ „ ustnikov za signalne roge..... pičnih vrvij.......... motvoznih pasov za tornister z naboji nosilnih pasov za kuhinjsko posodje po 5 mož.......... bi n cel je v........... veder za napajanje....... okovanih konjskih količev..... konjskih krtač z ročnimi jermeni sedlinega sedalnega usnja v surovih govejih kožah izrisanega .... sedel z jeklenimi kobalji (1) vel. vrste** - (2) „ . n n CW n n it n C4j n n p .(S) prednjih jeklenih kobaljev žebljički** .... zadnjih jeklenih kobaljev žebljički**..... lesenih cvekov za čevlje (lahke) . I i „ (usnjene) železnih cvekov za podplate črnolakovanih vrtilnih zaponk s trnom, manjših........ črnolakovanih natezalnih škrpcev k tor uistru za naboje..... pokositrenih igel k telečakom. dragonskih ostrog z vijaki (novorstuih) husarskih „ „ „ „ kozarčkov za kavne porcije jedilnih šalic s pokrovom * . jedilnih šalic brez pokrova* kapncnih sukenj [ iz sivo jopičev z rokavi melirane zimskih hlač brez železja haline za „ z železom l jetnike mesingastih škatljie za legitimacijske list okrilj za roke........ jopičev\ iz tkane bombažovine (polovica gat / po 1., druga polovica po 2. ve likostni vrsti)....... držal za naboj ....... kvak k jermenu za repetirsko karabinko „ k vrvicam za obešanje samokresov vojaških svetilk z nosačem k 8 mm re petirski karabinki..... vojaških svetilk z nosilnim obodom . belih zastavnih listov z utkanimi emblem kolčkov za šotore.......I 100 komadov za sedla sedla za meter komad garnituro komad kgr. 1000 komadov komad par »> komad komad * Predno se pokositrijo, pregledujejo ee v etablissemontu izdelelovalca od organov dotičnih monturnih zalagališč. * * Sedla in jekleno kobalje jo oddati nnlakovane, na kar se je ozirati pri stavljanji ponudbe. * * * Ker se nahaja v Kaiser Ebersdorm pri monturnem zalugališču dvoje statov za izdelovanje zastavnih listov, tako more zalagadelj zastavnih listov temeljem dotičnega dogovora, ki ga je popreje dognati, te statve upotrebljavati v rečenem monturnem zalagališči, ali pn v svojem etabliseementu. Za slučuj, da pri oddaji teh zastavnih listov ne bi bilo uikacih očitanj, sklenitev večletne pogodbe ni izključena. Hm. A*±A no W. vi. Za vsako mizo! Za sleharno kuhinjo! Vsak« juha postane hipoma sa čado slastna in močna, iVjso jej dod4 'JEVA MAGOr™ ZABELA ZA JUHE v atektenif icah od 45 krajcarjev naprej v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889. (958) 31 dvorjenje gostilne. v Čast mi je, slav. p. n. občinstvu naznaniti, da bodem v svoji hiši na Glincah nasproti gostilne „Amerika" v nedeljo dne 5. t. m. novo gostilno odprl. Postregel bod« priporočam 1114) z dobrimi jedili in pristno pijačo ter se z velespoštovanjem Ffjl Fran Čuden u rar v JL* j ti 1> 1 j u 11 i. Čast uji je naznanjati npoKtovaneinti p. n. U Očinstvu, da sem ne i>i~oM»lil i Slmin--v I h ililO na Veliki trg št. 25 (nasproti rotovža). Zahvaljujem se vhhiu dosedanjim t?t?. naroči-trljfin in proseč, da bi me v Se ohiineAji tueri tudi v napr.•! obiskavali in me a svojimi cenjenimi mirni* ilt pocast'ti blagovolili, priporočam svojo l)o^-a lo xitI<>t;o 111* vi.iLn vrata v največji Izberi ter zagotavljam, da budem tudi v prihodnje kakor doslej Vsakogar prav vestno in dobro postregel. Oenlki ae dobe na zahtovanje zastonj in poštnine prosto v110i-l) Komfori ! — Prirodnost! Catlirein-ov sapiralec (('athrein'.s Fernschliesser) »aiii ou.Mjrueuie odpirati In zapirati vrata, ne du bi nam bilo treba zapustiti posteljo (kopelj) Itd, — Vsak lajtk ta anarat lahko v nekolikih miuutaii pribije, ne da bi se poškodovala vrata ali zid. Centrala: Jos. Cathrein, Dunaj, I., Predigergasse Nr. 5. 4« lavno /i-stopsiio /ji Bi run j*34 o pri gospodu Franu Doberlet-u pohištveni etablissement v I, j ubiju ni. Frančiškanske ulice. Cena n i «i. 2*7a oelemn aparata za i. ■« i n«• aobo, m : i j i i 11 • • i" pouiklauo uiii. a-—, najfiniju i' ilflano, OiSilOVano, ]>■ isrehi i'i i», pozlačeno, 8 poljubnim grbom ali mono-grtuuom «ltl. 4*— do g!«!. I O-—. (1037—ti) V c. kr. kopelji za vojake v Badenu pri Dunaji in v vojaškem zdravilišči v kopališči Hali že nekoliko časa v r.^bi. Sigurnost, zdravje zaščičeno po uporabi tega aparata. Solidne, zložne, močne in čudovito cenene 1 i D C, ■ vsake vmte ponuja prva kranjsia tvornica i za upogneno Vi^-*** pohištvo samo iz napo-jenega masivnega lesa Josipa Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (845—32) K štev. 8626 iz 1. 1893, C. in kr. intendacija 3- voja Izvleček iz razglasa. C. in kr. državno vojno ministerstvo namerava jeden del potrebščine glede oblačilni! in |fflij predmetov iz usnja , za c. in kr. vojsko v letu 1894 potom malih obrtnikov preskrbeti. Glede natančnejših pogojev za udeležbo pri tem zalaganju se opozarja na razglas, ki je v polnem obsegu priobčen v štev. 248 z dne 28. oktobra 1893 »Slovenskega Naroda". (n 94—2) L. Luser-jev obliž za turiste. Pristnega imajo * I,|ubijan I J. S wnln.il .i, l'. p|. Trnkoczv. G. PioooTi, L. Grečel; v Kiitlolfovoin S. pil Sladnvic, F. llaika; f Kamnika J Močnik; v cviovoi A. Egffer, W. Thurtnvotld, J. Hirtiha-chor; v Ilrezali A. Aich-iiir; v Trmi (na K> roškem) C. Meoner; v U, I pilili F. Soholz, Dr. K. Kuui|if; v «.'(»rit'i <1. 11. Pontoni; v M'oIlV*-lnimi A. HuMr, vHrn-n|l K Savnik; v Itutl-Koui 0, K AudritMi; v Idriji Josip VVarto; v ltnIJii,iii Kj priporoča se častitemu p. n, občinstvu za cenjena naročila in sploh Kfc za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno jtfp! po naročilu in nizki ceni. (1089—3) *v Zunanja naročila izvršujejo se točno, solidno in ceno. Senzačno! SenzačnoT Važno za dame! „Hungaria"-kroj -tabele sem o« lMt.«*| »il gospodu F. Cassermann-u Slavno p. n. občinstvo izvoli naj Be tor.-i obrniti do imenovanega gospoda, ki bodo zainogel poučevati to«u» po moj! metod I. (1079-4) Ignacij Koch, umeteljni prikrojevalec 0 J. Haf ner-ja pivarna § na Sv. Petra cesti št. 47. Zaloga slovečega Vrhniškega piva, ki sinjo kot Jako zdrava pijača, is pivovarne 'leodorja Frolicli-a, po uinunju ve&cakov skoro povsem jednako Plzenjskeinu pivu, v zabojih po 25 steklenic gld. 2 77, kakor tudi v ■odolfi po Vii Vi in V« hektolitra. Isto so pri naročilih pošilja na dom brez daljs.h troskov. Elegantni zimski salon tudi m separirano družbe; soba za gosto in posebna soba. Vrhniško marčno pivo, povBem jednako Plzeojskeitiu ki ho sveže dobiva v vsakem poljobnem dnevnem času, za kar ho ga;arituje, in sicer stane po litra samo IO kr.; Izborna namizna vina m vina v «toklenioah; priznano dobra restavraolja. Za blagohotna naročila se priporoča in na prav mnogobrojui poset vabi Z vel. • spoštovan j fin (1110—1) J. Hafner restavrater in last-nllc pivarno. irFFIFFFiriFFFIFFFFFFFIFIFFIFIFIFIF^ir Najboljše vrste piva sodili In. stefelerxica.ii iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (162—37) Zaloga piva prve Graške delniške pivovarne c^jj1^^3^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. mV Ha plamene poizvedbe odgovarja ■• nemudoma in frankovano. "^bj Štev. 912 (1103-2) Vsled Rklepa občinskega odbora z dne 27. oktobra t. 1. se razpise za m«'*«1110 liriftiiilnico v Kranj i služba uradnika-tajnika za sedaj z letno plačo <»UO tfl«l. Promlci naj svoje prosoje z dokazili o znanji slovenskega in nemftkega jezika in potrelnega knjigovodstva, putem o starosti m o dosedanjem sluz-bovanji vlože do 18. novembra 1893. 1. pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranji duš 28. oktobra 1893 Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! ]fllatiliilce. vitle, trleure čistilne mline za žito reialnicc za krmo aamodelujoče aparate proti peronospori tlaeilniee za vino tlačilnice za s a- d j e mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v ohče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ igugr 2/2 Fraterstrasse Nr. 78 Bogato ilustrovjini katalogi v nemškem in slovenskem jezika 7.iimIoh| in (4KH 1-t poMliiioo |>ronto. Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskusnjo. Cene so se znova znižale! Preknpovalceni znaten popust! ®®®@®®@®®®®®®®®®®®®®®< Ljubljani. Restavracija „Pri Lipi" v Trebonsko (Wittingau) pivo. Čast mi jej slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da točim slej ko prej Trebonsko pivo iz klie-ževsko Scliwarzenberg*ove pivovarne v Treboni (Witting"an, Češka) in da bodem isto imel tudi V zalogi za tukajšnje in zunanje gospode restavraterje. (1092-3) Z velespoštovanjern Iv* Pantinie >@®®®@®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® Izdajatelj in odgovorni areduik : Josip N o i 11. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.