Poštnina plačana v gotovim Leto LVIII. V Uubliani, v soboto, dne 11. januarja 1930	Št. 8	2. izdaja st 2 oi„
Naročninei
Dnevno izdaja
ia kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
тенсспо 40 Din nedeljska izdalo ceiole.no v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo I4GC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 sloip. petn-vrsla moli oglasi po 150 in '£ D, veC|l oglasi nad 43 mm viàine pu Din 2'50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din ci Pr v/eciem n noro-nu cepust Izide 00 4 zjuiroJ razen pondeljKa in dneva po prazniku
urcaniSivo je i llopiiurjcpi ulici Si. ttfJJJ "Rokopisi se *ne vračalo, nelranklrana pismu scnc tprejema/« ^ VreaniSivo felejon Si. 2050. upravnIStva SI. 2328
Oprava /e vKupiiar/cuJ ui.&i.to — Lehovni račun: L/Ubllana Slev. lO.tiSO In W.349 sa Inseiale, Suiajei >oSi.75ti3, Zagreb SI. 39.0IJ, Vrarja In Пчпаг SI. 24.797
Pred
S skepso sprejema bravec razne časopisne vesti o skorajšnji londonski razorožitveni konferenci in čeprav veruje, da se delavski voditelj Macdonald resno trudi za zmanjšanje pomorskega oboroževanja, vendarle 11e veruje, da bo londonska konferenca res imela uspeh. Ni se čuditi temu nezaupanju bravca, kajti od leta 1921., ko se je vršila prva washingtonslia razorožitvena konferenca, se je vršilo že toliko razorožitvenih konferenc, a oboroževanje držav se ni zmanjšalo, temveč nasprotno še povečalo. In tudi znameniti washingtonski ključ, ki je določil razmerje med pomorskimi bojnimi silami peterih velesil, ni zmanjšal nikjer na svetu števila bojnih ladij, temveč ga še povečal. Pa tudi vsa posvetovanja na zasedanjih Društva narodov niso prinesla nobenega zboljšanja in države še naprej tekmujejo v medsebojnem oboroževanju. Kdo bi se torej čudil, če ljudje samo z nezaupanjem poslušajo vse izjave o velikem delu, ki ga naj dovrši londonska razorožitvena konferenca.
Vseeno pa tudi ta skepsa ni čisto upravičena. Kajti ni namen in cilj londonske konference, da kar čez noč doseže popolno razorožitev na morju, temveč njen cilj je mnogo bolj skromen in se zadovoljuje s tem, da se vsaj med velesilami neha tekmovalno oboroževanje. Zaenkrat se skuša doseči le to, da ne bo ena velesila gradila novih bojnih ladij zato, ker jih gradi druga, temveč vsaka država bo omejila svoje oboroževanje, ker ga bo omejila druga. Doseči je torej treba le to, da zavlada v pomorskem oboroževaju premirje z očitno tendenco, da sledi premirju razorože-vanje. Dosedaj se je orožje vedno bolj kopičilo, dosedaj so se vejna sredstva vodno bolj množila, sedaj pa se naj to kopičenje neha in potem se lahko prične tudi zmanjševanje nakopičenih razruševalnih sil. Ta cilj pa bo londonska konferenca po vsej verjetnosti dosegla, ker se je dosegel v, tem pogledu vsaj med Ameriko in Anglijo sporazum. Ce pa je enkrat sporazum med tema dominantnima pomorskima silama, potem se tudi druge velesile ne bodo mogle upirati in zato smemo upati, da bo londonska konferenca dosegla vsaj to, da I10 ustavila tekmovalno oboroževanje. J
Zaenkrat je to tudi dovolj velik uspeh, ker nič ni za mir bolj nevarno, kakor če je preveč podprt od bajonetov in nabasanih pušk. Samo en slučajen strel in kar avtomatično počijo vse druge puške, da se brezupno zruši pod temi streli še vedno tako važni evropski mir. Zato je že v tem velik uspeh, da miril ne bodo podpirali vedno številnejši bajoneti, temveč da bodo velesile rekle, da je teh nevarnih podpor že vendar enkrat dosti.
Je to sicer le skromen uspeh, ki pa bi mogel narasti v velikega, če bi tudi evropsko ljudstvo storilo svojo dolžnost. Ce bi se namreč bolj zanimalo za razorožitveno vprašanje in če bi to z javnimi manifestacijami podprlo one državnike, ki res hočejo doseči pomorsko razorožitev. To dolžnost ima seveda v prvi vrsti ljudstvo peterih velesil, ker samo te bodo Sklepale v Londonu, toda tudi drugod bi propaganda za zmanjšanje oboroževanja le koristila. Iz tega vzroka pa tudi nezaupljivo gledanje na londonsko razorožitveno konferenco ne donaša nobenega uspeha, a ni niti umestno, ker zavaja ljudstvo v desinteresiranje, dočim more prinesti sadov le najživahnejše zanimanje za delo konference.
Pa ludi stvarno ni to nezanimanje in nezaupanje upravičeno. Ce bi bil dosežen sporazum o pomorskem razoroževanju le med Anglijo in Ameriko, bi to pomenilo, da se dve svetovni državi čutita čisto varni in da 11e mislita več na krvave medsebojne obračune. Skoraj bi se potem izkazalo, da je še dosti drugih držav, ki tudi čutijo, da jim od mnogih držav ne preti nobena nevarnost in tako bi se splošen čut varnosti povečal. Uvaževati pa je tudi to, da je sedaj na Angleškem na krmilu vlada, ki mora že vsled svojega strankinega programa biti za razoroževanje. Zato je brez dvoma, da bo hotel Macdonald svojim volivcem vsaj nekaj dati in da ni sklical londonske konference zato, da bi mu prinesla samo bla-mažo.
Jasno pa je tudi to, da vse države silno trpe od dragega oboroževanja, zlasti pomorskega. l'o dvajsetih letih so skoraj vse bojne ladje zastarele in zato treba graditi vedno nove in nove, da je brodovje moderno. To pa zahteva ogromne izdatke, ki ne prinesejo prav nobenega dobička. Razen seveda težki industriji, ki bogati vsled visokih mornariških proračunov posameznih držav. Te velike indu-
Odhod ■ poMonitvene depnt*%cSjje
v Eeïgmé
Ljubljana, 10. januarja. Živahno življenje je vladalo danes na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Nu peronu so se otl sedme ure dalje pričeli zbirati zastopniki slovenskih občin, da se odpeljejo v Belgrad, kjer sc bodo poklonili v deputacijii Nj. Vel. kralju. Na kolodvoru je že čakal vlak, sestavljen iz osmih velikih, bleske-tajočih sc Pullmannovih voz. Nu kolodvoru je bilo zbranega |irecej občinstva, zastopnikov mestne občine, zastopnikov oblasti, prijateljev deputantov itd. Od slovenske deputacije zu v Belgrad se je prišel poslovit tudi ban ing. Dušan Se rnec. Železniško direkcijo, ki je šla dcputnciji vzgledno na roko, je zastopal direktor dr. Borko. Iz Ljubljane so snoči odpotovali s posebnim brzovlakom zastopniki vseh slovenskih občin z Gorenjske, Notranjske, Dolenjske (razen Brežic in Krškega), v Ljubljano so prišli tudi Litijčani. Zustopan je bil tudi novi okraj v Dravski banovini: Čabar. Zastopal ga je čnbarski župan dr. Bogdan Korit n i k , Slovence po rodu.
Z brzovlakom ob 7.50 sta se odpeljala v Belgrad mestni župan dr. Dinko I' u c in bivši mestni župan, obč. sv. Ivan Hribar, da pri-detif nekoliko pred vso deputaeijo v Belgrad in pripravita vse potrebno za sprejem deputacije. Član ljubljanske deputacije prof. Ev-
gen J arc pa je že dan poprej odšel v Belgrad.
Poleg omenjenih treh zastopujo mesto Ljubljano še obč. svetniki: dr. Jerič, dr. Rav-nihur. Ivan N. Jeglič, dr. Lukun. Metod Gol-inajcr, Anton Likozar, Josip Rebek, Alojzij Potočnik, Lovša, dr. Rudolf Kropivnik, ing. A. Dietrih, Miroslav llrbus, Josip Turk, Ivan Vrbinc, Lojze f.ombnr, Ivan Mihelčič, Pišek, Ivan Dochs, Ivan Tavčar, dr. Fettich in Josip Ambrožič.
I/. Ljubljane je skupno odpotovalo nad sto članov deputacije. Skupno bo pri deputuciji zastopanih 119 večjih slovenskih občin, večje število manjših občin pa je moralo vodstvo deputacije odkloniti, ker je število deputuntov omejeno nu 230: štajerski, krški in brežiški deputunti se priključijo brzovlukii med vožnjo v Zidanem mostu.
Ljubljanska deputacija je vzela s seboj tudi darilu mestu Belgrudu in ministrom. Ljubljana bo [»darila mestu Belgradu 1 m X 2.5 111 i veliko sliko, prcdstavljajočo pogled na jesensko Ljubljano s terase Bcllevuen. Sliko je v krasnih barvah napravil prof. Ivan Vu v polič. Ministrom bo ljubljanska deputacija poklonila okusno izdelane albume z okoli 100 krasnimi fotografijami najlepših slovenskih krajev in pokrajinskih slik.
Haag, 10. jan. (Tel. ;>Slov.«) V vprašanju sankcij je bil danes dopoldne seslauek Cur-tiusa in Wirtha s Tardieujem in Briandom v prisotnosti juristov. V načelu so prišli s' n-n do popolnega sporazuma. Ure samo še za to, da se za konstruiran primer najde bolj juri-dična, kakor praktična formula. Nemci hočejo v primeru zlohotnega razbitja Youngovega načrta po nemški vladi priznati kot zadnjo instanco samo še Društvo naroilov in njegove institucije, s čimer bi bilo praktično izključeno vsako poseganje na čl. 430 versaillske mirovne pogodbe. Vladni jurisli, ki so o tem vprašanju govorili že pred liaaško konferenco v Bruslju, so se sporazumeli približno na formulo, da se morejo z bodočimi pogodbami urejevati oduo-šaji Nemčije nasproti upniškim državam samo še z Youngovim načrtom in z veljavnim mednarodnim pravom. Sodi se, da francoska vlada včeraj te formule ni sprejela ter hoče biti v primeru, da se Nemčija odreče Youngovemu načrtu, zaščitena po čl. 430 versaillske mirovne pogodbe. Med tem se je dopoldne nadaljevalo posvetovanje ministrov šestih sklicujočih držav, posebno o finančnih vprašanjih. Kakor doznava Vaš dopisnik, ni prišlo do nobenih važnih odločilev in v glavnih točkah tudi še ni prišlo do nobenega sporazuma.
Haag, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bila pri kraljici velika večerja, kateri je sledil velik koncert za vse udeležence konference. Danes obravnava ministrska konferenca nadalje vprašanje naknadnega plačevanja odloženih dolgov. Med tem pa je nemška delegacija izgotovlla načrt o sankcijskem vprašanju, katerega bo poslala francoski delegaciji. Nadaljevali se bodo osebni razgovori nted Curtiu-som in Tardieujem ter Briandom.
Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Dasi včeraj in danes pri razpravah v Haagu ni prišlo do končnega sporazuma, so francoski lisli še da-
strije so tudi tiste, ki najbolj vneto agitirajo v vseh državah za pomorsko oboroževanje in ki so celo preprečile sporazum v ženevskih pogajanjih, ker so se hnle za svoje dohodke. Zato bi bilo morda najboljše, če bi se londonska konferenca bavila tudi z vprašanjem, kako zaposliti težko industrijo, če bi se pomorsko oboroževanje omejilo. I11 mislimo, da to ne bi bilo težko doseči, ker povsodi po svetu je vse polno velikih del,- ki jih je treba izvršiti. Mesto pomorskih bojnih pošasti bi se mogla zgraditi cela vrsta mostov, tovarn in hiš in industrija bi ravno tako imela svoj dobiček, zato pa bi ludi ljudje od svojega denarja nekaj imeli.
A zaenkrat se londonska konferenca ne bo bavila s tem vprašanjem, ker je še medsebojno nezaupanje držav preveliko in še ni dozorel čns 711 tn vprašanja. Ali tej dnhj nove uvidevnosti nas bo približala londonska konferenca in upajmo, da v precejšnji meri. in v leni je ludi njen uspeh in njen ne nu.jhni noinen.
Ije polni zaupanja. Vaš poročevalec doznava, da je kljub vsem težkočam prišlo do bistvenega zbližanja med obojestranskimi stališči, kar opravičuje upanje za skorajšnji sporazum. S posebnim zadovoljstvom naglašajo francoski listi, da angleški zastopniki ravno tako energično in nepopustljivo zastopajo interese upniških držav, kakor francoski.
Domes i>prašan»e MmUfarske
Haag, 10. jan. (Tel. Slov.«) Danes so strokovnjaki, juristi in ministri sami izčrpali zadnje možnosti za končni uspeh konference. Zato hočejo jutri glavni delegati šestih sklicujočih držav še zadnjič prerešetati vse probleme v tretjem čitanju. Tudi Snovvden se prizadeva, da pridejo stvari jutri do končne odločitve. Tardieu se bo do srede vrnil v Haag in bodo do tedaj imeli razni strokovnjaki čas, da razčistijo zadnja tehnična vprašanja pogodbe in da sestavijo formule, tako da je pričakovati v razmeroma kratkem času, da bo pogodbeni instrument v Haagu popolnoma dokon-I čan. Razen tega se bo sestal v ponedeljek v Haagu odbor za mednarodno banko. V sredo je določena seja plenarnega odbora za nemška reparacijska plačila. Lahko se smatra, da se bo haaška konferenca končala do 17. januara. Predpogoj za to je seveda, da bo medtem prišlo tudi do popolne jasnosti glede vprašanja sankcij.
Na drugi strani pa ni neobhodni pogoj za zaključek konference vprašanje vzhodnih reparacij, v katerem bodo jutri načeli najtežavnejše vprašanje: to je madjarsko vprašanje.
Nemčija dobi novo posojilo
Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Echo de Pariš«, se vršijo v Haagu v zvezi s pogajanji o višini nezavarovanih nemških plačil razgovori za novo reparacijsko posojilo Nemčiji, ki naj bi znašalo 800 milj. mark, kakor svoječasno Dawesovo posojilo 1. 1924. Posojilo je potrebno zato, da se bo Nemčija mogla udeležili prvih reparacij z eno četrtinko. Zapadne države se prizadevajo, dovoliti Nemčiji pod gotovimi pogoji, da se za svoje notranje denarne potrebe obrne na pariški denarni trg. Posebno nemška železnica in pošta nujno potrebujeta gotovino, da pokrijeta svoje najnujnejše potrebščine.
Obsežni varnostni ukrepi Šv'ce
Ženeva, 10. jan. AA. švicarska oblastva so ukrenila izredno obširne varnostne mere, da zagotovijo nemoten potek zasedanja Sveta Društva narodov, ki sc otvori v ponedeljek. Te ' izredne ukrepe spravljajo v zvezo /. nnmerova-niin atentatom protifašističnih elementov na italijansko delegacijo. Celo osobje tajništva Društva narodov bo strogo nadzorovano in ho moralo imeti izkaznice za ugotovitev identitete. Avtomobili se ne bodo smeli ustavljati v dvoriščih Društva narodov, ampak zunaj teh prostorov.
iz ekspozejja dr. EngUša
Kakor smo že poročali, je predložil češkoslovaški finančni minister dr. Engliš na seji parlamenta proračun za leto 1930. Pri tej priliki je podal dr. Engliš obširen ekspoze o proračunu, ki ga vsi listi beležijo z največjim pri znanjem.
Predvsem je nun. Engliš opozarjal na hipertrofijo javnih dajatev. Za davkoplačevalce je pač vseeno, pod katerim naslovom plačujejo davke, zanj je odločilno samo to, koliko davkov plača. Avtonomne oblasti pa tega dovolj ne upoštevajo in zato je vsota javnih dajatev pretežka za davkoplačevalca. Pri tem pa obremenjujejo davki povečini ravno najbolj slabo situiranega davkoplačevalca. Zato je potrebno, da postane javna uprava bolj ekonomična. Vsak odvisen urad, vsaka odvisna šola, vsako odvisno uporabljanje javnih denarjev jo treba odpravili. Ena milijarda javnih dajatev se plačuje preveč. Državnim uradnikom je treba plače povišati. Toda to se naj praktično zveže s prihranki, ki jih dosežejo г 'iki pri boljšem gospodarstvu javne uprave. Sploh je treba več ekonomije v upravi! Ključ k temu leži v osrednjih uradih, ki 1110 rajo najti primerno organizacijsko obliko.
Trpimo nadalje od hipertrofije šolstva. Absolventov srednjih šol je mnogo preveč. Vsi ti ljudje pa imajo velike zahteve do družbe, in zato morejo postati nevarni elementi. Nizek nivo srednjih šolskih absolventov se zlasti vidi na univerzah, ko so prvi letniki prenapolnjeni, le malo jih pa je, ki dovrše študij s polno kvalifikacijo. Izdamo za šolstvo od občin do države Jelno 3 milijarde. Ne gre za lo, da tu nekaj prihranimo, temveč za to, dr- s tem denarjem nekaj dosežemo. Hipertrofija pa povzroča, da imamo mnogo šol, da so pa te slabo opremljene. Tudi v manjšinjskem šolstvu bi bili mnogo dalje, če bi .poštevali le stvarne potrebe, me-slo da smo zgradili luksurijozne stavbe, ki sr vaškega prebivalca samo ,:ezi!c
Proračun je aktiven. I11 sicer je lo šesti aktivni proračun od obstoja republike. Tudi izkazuje proračun rezerve, ki pa so nekaj manjše ko lani.
Nato je govoril dr. Engliš o pomanjkanju davčno morale. Od 729 milijonov dohodninskega davka od :ule 35!) milijonov na delavce in gažiste. Torej polovico. Vsled nepopolnega razumevanja odlokov se je dejansko vršilo neenakomernim obdačenje ljudi pri enakih dohodkih. Od tega pa zopet trpi davčna podlaga za avtonomno podlage, vsled česar imajo samouprave premalo dohodkov. Samoupravam je treba priti na pomoč in bo v ta namen potrebno 200 milijonov za samouprave. Nadalje je Ireba za zboljšanje plač učiteljev preskrbeti denar, potrebno pa je tudi izvesti izenačenje starovpokojencev, zakar bo treba 200 milijonov.
V ta namen ima vlada že pripravljenih S00 milijonov iz doseženih proračunskih rezerv, kar pa še ne zadostuje, temveč je po-trebnih še 200 milijonov.
Neenakomerno obdačenje poštenih in nepoštenih davkoplačevalcev je krivičen faktor v konkurenci, ki ga je treba odpraviti.
Prosim pa vse stranke, da ne smatrajo odpravo davčnih nepravilnosti za politiko, temveč za juridično vprašanje. Z demonstracijami pred davčnimi uradi ni nič pomagano. Če so davki pretežki, kar sam priznavam, potem se da to odpraviti samo na ta način, da se znižajo zakonodajnim potem tudi državni izdatki. Ne pa hkrati zahtevati znižanje davkov in zvišanje državnih izdatkov.
Izgleda, da je sva naša industrija v krizi. Poslabšala se je tudi naša trgovinska bilanca. V zvezi s padlo konjukturo se mnogo govori o potrebi državnih investicij za odprayo brezposelnosti. Če pa država izvrši v takšnji situaciji nerentabilne investicije, ki same po sehl in z ozirom na obrestno mero niso potrebne, potem nujno izvršuje samo zasilna dela v svojo škodo. Uspeh takega, vsled svoje ne-ekonomičnosti dragega sredstva pa jo tudi za brezposelnost dvomljiv. Ce je brezposelnost v tekstilni «troki velika, potem se ji ne da pomagati z naročili vagonov in graditvijo velikih slavb. To se še bolj vidi. če mora država te investicije vršiti na kredit.
Potem je govoril finančni minister tudi o denarnem Irgu in nato prešel na upravo državnih dolgov. Vsi državni dolgovi Češkoslovaške znašajo 36.233 milijonov Kč. za kar je bilo treba plačevati ! (M l milijonov obresti in 518 milijonov amortizacije. Dolgovi so sc znišali za 020 milj., vsled česar so sc znižale ludi obresti za 22 in amortizacija za 22 milijonov K&
Proslava W letnice D. N. v Haagu
„Otročarije"
»Kadarkoli na naših sestankih, v našem časopisju in posebno še v našem listu nanese govor na katoliško akcijo in pri tem rabimo izraze, ki niso nc cd danes in ne od včeraj, ampak so v rabi v vsej krščanski tradiciji, in segajo celo do samega sv. Pavla, ki jc govoril, da je bojeval zmagoslavni boj — in celo do na-i .;a Gospoda, ki je govoril v evangeliju, da nI prinesel iniru temveč vojno; — vselej posluhne-jo dolga, delikatna in strašno občutljiva ušesa, ki sc takoj pozorno napno kakor da gre za ? grozne stvari«. Da, govoriti o metodah, o orožju, o bitkah in zmagah, to so strašne stvari! Le kaj bi šele rekle te malenkostne duše, ko bi vedele, da imajo verniki v rokah knjigo, ki nosi naravnost izzivalni naslov: »Duhovni boj , znano delo Scupolija! Ali ko bi znali, da sveti Pavel kar od kraja vporablja vojaške izraze, kar je prav karakteristično zanj. A jc že tako, da jc krščanstvo v vseh časih in na vseh krajih se posluževalo takega načina izražanja, to pa zato, ker sv. birma vstvarja vedno »nove voj-ščake Jeznsa Kristusa«. Po mnenju ravno istih bi menda poslej treba izničiti tudi učinek zakramentov, da njihova pobožna in tankočutna ušesa ne bi več bila žaljena in da nam ne bi očitali, da »vodimo politiko« in da »delamo proti verski strpljivosti«.
Izvrstno razumevajo svojo stvar, kadar sc torimo za svoje pravice in za uveljavljenje katoliških načel v javnosti, takrat se takoj oglasijo z očitkom: vi ste versko nestrpni! Katolištvo, to je pelitika, ki dela zopet le politiko z vsemi zlečetimi posledicami. In potem se nas žigosa kot »versko ncstrpljive«.
Posebej bi mogli govoriti o tem, kako se je pcovalo katoliško mladino, čeprav so i oni sinovi Italije. Kaj bi rekli, ako bi n. pr. mi s takimi izrazi napadali balillo? Mi smo dobre fante seveda vzeli v zaščito in jih imenovali »križarje« in »mučenike«. A je šlo za mladeniče. Kiij bi rekli šele naši nasprotniki, ko bi vedeli, da Cerkev celo med otroci vedno poraja junake! Krščanski martirologij zaznrmuje v vsakem stoletju tudi otroke, ki jih z veliko spo-štljivcstjo stavi ob stran največjih borcev za Kristusa. Ravno včeraj je dala za to zopèt dokaz Mehika. Ni treba toraj iti v davna stoletja in v predzgodovinske dote Pred očmi imamo junaško deco, ki se je dala pretepati za svojo vero, s čimer so oni, ki so jih tepli, seveda dosegli ravno nasprotno, kar so nrmeravali.
Tertulijan pravi, da sc krščanstvo kuje v železu in ne v zlatu, zato jc cerkev uporabljala in bo uporabljala do konca sveta izraze in metode, ki so ji jih ustvarili njeni spoznavalci in mučeniki. Kajti pod Kristusovo zastavo so vedno možna tudi otroška junaštva, medtem, ko j& za otročarije drugih vrst vedno dovolj pro-éibra v stolpcih gotovih listov.«
Ta članek, ki je za stanje kat. cerkve v Italiji značilen in ki z veliko lučjo osvetljuje možato zadržanje Vatikana nasproti fašističnim nasiljem prinaša »Osservatore Romano« (4. januarja).
Program Barttove vlade
Varšava, 10. jan. (Tel. »Slov.«) V poljskem sejmu je začel danes popoldne ministrski predsednik Bartel svoj veliki programni govor. Pred tem je prišlo v sejmu do divjega prizora, ko so komunistični poslanci zahtevali, da se izpusti iz zaporov neki komunistični poslanec, ki je zaprt radi političnega prestopka. Izven dnevnega reda jih niso pripustili k besedi. Enega izmed njih so morali s silo nesti iz razpravne dvorane, ker se ni uklonil odredbam podpredsednika. Ministrski predsednik P,artel je v prvem delu svojih izvajanj govoril glede ustavnega vprašanja v zelo spravljivem ionu. Načelno stališče vlade se nikakor ni spremenilo, boj pa se ne more vršiti tako, da bi ena strani a v boju z drugo stranko nalagala bremena na rame naroda. Vlada bo skušala izvesti ustavno sodelovanje vlade s sejmom.
Knez Pavle na grobu
it al. Neznanega vomha
R:m, 10 jan. AA. Danes dopoldne ob 10 je Nj. kraljevsko Vis. knez Pavle položil venec na grob italijanskega Neznanega vojaka. V kueževem spremstvu sta bila minister dvora Bogoljub Jeftič in general Hristič. Polaganju venca so prisostvovali zastopniki italijanskih vojaških in civilnih oblasti ter predstavniki rimske občine. Na stopnicah, ki vodijo do groba Neznanega vojaka je bila poslrojena častna četa pehote z godbo, ki je ob prihodu in odhodu kneza Pavla odsvirala jugoslovansko himno. Polaganju venca so prisostvovali tudi mnogoštevilni zastopniki oficirskega zbora rimskih garnizij.
Konec poročn'h svečanosti
Rim, 10 jan. (Tel. »Slov.«) Danes zvečer 3c bila v rimski operi slavnostna predstava ni čast novoporočeneinu paru prestolonaslednika. S tem so se svečanosti končale. Zvečer je, belgijski kraljevski par odpotoval iz Rima, pa tudi novoporočonca sta zapustila Iti m. da prebijeta medene tedne na gradu San Rossore.
S miliionov dolar'ev za tmwerzo
liladcllijn. 10. jan. ЛА. Tukajšnja univerza je prejela volilo v znesku 5 milijonov dolarjev. Legat je zapustil kemični tvorničar Stuart Weyght, ki je letu 1884. položil doktorat lin tem vseučilišču. Dobrotnik filndclfi jskegn vseučilišča je umrl 30. decembra lanskega leta.
Haag, 10. jan. (Tel. Slov.«) Zajtrk, ki ga je danes priredila zveza časnikarjev Društva narodov na haaSki konferenci oh desetletnici obstoja Društva narodov, je bil prava manifestacija zn mir in spravo med narodi. Delegacije. ki so prisotne v Haagu, so se udeležile zajtrka skoro polnoštevilno. Od francoske delegacije je manjkal samo Briaud, ki se je danes odpeljal v Pariz. Na nagovor predsednika časnikarske zveze je najpreje odgovoril predsednik konference Jaspar, ki je očrlal glavne naloge konference, njen pote!: in posebno omenjal pomembne dneve avgustovega zborovanja. Nato je govoril Snovvden. Dejal je, da ima kol bivši časnikar vedno strah pred časnikarji. Misli, da bodo časnikarji kmalu lahko praznovali svoj počitek doma. Nato je govoril Tard'eu. Rekel je, da je na konferenci nov človek, da
pa je iudi že star časnikar. V svojem govoru se je izjavil zn politiko dobre volje, sprave in medsebojnega razumevanja. Nemški zunanji minister Curl'us je v svojem govoru omenjal, da jo dvomil o tem, aH naj se radi težkega položaja Nemčije iidele/.i zajtrka, pa tudi radi še nepojasnjenega položaja konference. Končno se je odločil, da pride po starem nemškem pregovoru, da človeka ne vodijo stvari, temveč miš jenja, ki jih imajo ljudje o stvareh. Izjavil je, da se smatra v vseh ozirih za naslednika dr. Stresemanna. Cilj njegovega delovanja je konsolidacija ln mednarodno pomirjenje. Za njim sta govorilu še italijanski delegat Mosco-ni in japonski delegat Adači. Končno se je belgijski delegat kot predsednik^ zahvalil časnikarjem za prireditev.
Uvedba zaščitne carine v Češkoslovaški
Praga, 10. jan. (Tel. »SI.«) Češka agrarna stranka in kmečka zveza sta danes vložili v poslanski zbornici predlog za uvedbo zaščitne carine. Predlog zahteva, da se izda zakon, s katerim naj se spremenijo dosedanji zakoni o carinski tarifi in o carini sami. Razen toga zahteva predlog, da se izdajo posebne določbe o ureditvi trgovinskih odnošajev z inozemstvom. V to svrho se poleg avtonomno carine predvidevajo nove pogodbene carine. Posebne važnosti je člen, s katerim se določajo pogodbene carine. Ta člen določa, da se v njem navedene carinske postavke pri sklepu novih trgovinskih pogodb ne smejo znižati. Razen tega se zahtevajo posebni carinski pribiti« za primer, če bi cene za pšenico, rž iu prašiče posebno padle.
I J	.1 w	«

Pariz, 10. jan. AA. Snoči se je vršila v tukajšnji angleški trgovinski zbornici važna debata o razvoju letalske mreže med Francijo in Anglijo. Angleški zastopnik je v svojih izvajanjih naglasil, da je skupno z Eynacom skrbno proučil vprašanje letalskih zvez v Afriki, Arabiji in na Daljnem vzhodu ir. dognal, da hi se francoske in angleške letalske zveze lahko tako kombinirale, da bi se izločila nepotrebna konkurenca, ki ovira racionalno izrabo letalskega omrežja. Govornik je nadalje naglasil velikanski napredek letalskega prometa, ki se je v petih letih razširil
sporazum
na več ko polovico zemlje in ki ogromno koristi angleški in francoski trgovini. Govornik je zaključil, da bosta po zaslugi visoke za-padne civilizacije igrali Anglija in Francija v letalskem prometu vodilno vlogo. Angleški listi zelo simpatično komentirajo govor angleškega zastopnika. »Morningpost« naglasa, da bi bil angleško-'rancoski sporazum v vprašanju letalskega prometa neizmerne koristi, ker bi pomenjal velik napredek v smeri odprave narodnih mej, ki v veliki meri ovirajo razvoj prostega zračnega prometa.
Ш
Fatzilikaiorja
pred dunalsk'm sodečem
D n naj. 10. jan. (Tel. >SIov.«) Pred dunajskim porotnim sodiščem se mora danes zagovarjati jugoslovanski trgovec Peter Rupčič in trgovec iz Varne Adolf Lang. Ko je Rupčič v svoji domovini prišel v konkurz, se je preselil na Dunaj in hotel ponarediti jugoslovanske kolke v vrednosti 15 milijonov dinarjev. V to svrho je pridobil Langa, ki je bil že pred več leti zaplelen v neko pcnare.evalno afero. Posodil mu ie denar in ga s tem spravil v svojo odvisnost. Rupčič mu je izjavil, da mera z njim ponarediti jugoslovanske ko'ke, ker je neki Rupčičev serodnik kot uradnik v glavnem kolkovnem uradu v Be!gradu pcncveril denar, ki ga mera vrniti. Na ponaredbo kolkov us bo prišel nihče, ker se stari kolki itak
vzamejo iz prometa in so ponarejeni kolki potrebni samo za notranji obračun. Lang je prejel 2 in pol milijona dinarjev in pripravil vse potrebno za ponarejanje kolkov. Da dobi papir. je potoval v Nemčijo in Budimpešto. Nato je dal fotografirati jugoslovanske kolke, da dobi klišeje. Nenadoma pa mu je zmanjkalo poguma in je prepustil nadaljnje delo Rup-čiču. Rupčič je v neki dunajski tiskarni naročil napravo reklamnih znamk, ki pa so bile v resnici ponarejeni jugoslovanski kolki. Lastniku tiskarne je slvar postala sumljiva in je Rupčiča ovadil. Oba obtoženca valita krivdo drug na drugega. Rupčič je izjavil, da je idejo sprožil Lang, le-ta pa trdi, da je samo navidezno prevzel posel, da bi dobil od Rupčiča denar.
lïcîimvehr zahteva
zastopstvo v vfadi
Innsbruck, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Heimwehr nastopa vedno bolj grozeče z zahtevo, da bi mogla svoje politične zahteve zasto|>ati direktno z ministrskih klopi. »Innsbrucker Nuch-richten« poročajo v oficielni objavi heimweh-rovskih zveznih voditeljev (gre za govor voditelju dr. Stcidleju ob deselleiniči ustanovitve Hcimwehra v Celovcu, ki do sedaj še ni bil objavljen), da si je Heimwehr sedaj postavila kot najvažnejši točki programa izvedbo voliv-ue reforme in nastopanje v volivnem boju. Za bodočnost odklanja Heimwehr, da bi jo meščanske stranke po potrebi porabljale kot strašilo proti avstrijskemu marksizmu, nc da bi Heimwehr sama imela soodločnjoč vpliv na vladne posle.
m • •	л •
K
Čmfgkajseha
London, 10. jan. (Tel. »Slov.«) »Daily Te-legraph« poroča iz Šanghaja, da je vodja levičarskih ekstremistov Vangšingvaj poslal Nemčiji svarilo, naj se ne vmešava v notranje kitajske zadeve. Trdi, da so nemški vojaški strokovnjaki podpirali Cangkajšeka v njegovih vojnih podjetjih, da so pošiljali velike množine orožja in munieije, tankov in bombnih letal na Kitajsko, da je Nemčija s tem kršila versaillsko mirovno pogodbo in da je s tem kriva, da je na stotine kitajskih vojakov postalo žrtev nemških korakov. Navedeni list tudi poroča, da je imel Čangkajšek v svojem generalnem štabu 26 nemških vojaških svetovalcev.
Vesti iz države
Zagreb, 10. januarja (Tel. »Slov.«) Grška vlada je odredila, da se bo v Zagrebu ustanovil stalni konzulat grške republike. Za prvega konzula je določen g. Gogos, za katerega je zahtevala Grčija od nrše vlade eksekvatur. Dosedaj sc je nahajal v Zagret u samo častni konzulat.
Split, 10. jan. (Tel. »Slov «) Prof. Barak, član občinskega sveta v Splitu je podal ostavko na svoje mesto. Ker je razen njegovega prazno še mesto dosedanjega župana dr. Tartagiije, bo iz tega in še drugih vzrokov ban primorske banovine dr. Tartaglija imenoval v kratkem novo občinsko upravo.
Dubrovnik, 10. jan (Tel. »Slov«) »I dalmatinsko trg. društvo« v Dubrovniku« jc naročilo v Nemčiji nov parobrod, ki je bil tc dni dogctovljen in prepeljan v Dubrovnik. Ime mu bo »Cctvrti dalmatinski« Ladja ima 3 500 ton ter je določena za promet med našo dižavo in lužno Ameriko.
Podrobnosti o protiiašistovshi zaroti
Pariz, tO. jan. (Tel. »Slov.«) V Cannesu aretirani italijanski emigrant Donatto jc policiji priznal, da je član mestnega sveta v San Remu Gatti, ki ga francoske oblasti že del j časa iščejo, poglavar zarotnikov, ki so imeli namen, izvršiti bombni atentat v Rimu med poročnimi slavnostini prestolonaslednika. Gatti je stopil v stike z žc aretiranimi brati Puddu, ki so delali v nekem kamnolomu in mu tako lahko preskrbeli razstreljiva. On sam pa je imel nalog, prinesti razstreljiva nekemu Paolu, ki jc imel nalog za izvršitev atentata. Donatto jc obenem izjavil, da je bila italijanska liga zn človeška pruva povsem informirana o atentatu, ker mu je suma dala potrebne listine za prekoračenje italijanske meje.
Grandi prejel Massolinijeve ins'm^cie
Rim, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Po uradnem komunikeju jc šef italijanske vlade danes sprejel zunanjega ministra Grandija pred odpoto-vanjem v Ženevo in London, kamor gre kot zastopnik Italije pri Svetu Društva narodov in kot prvi delegat pri mednarodni pomorski raz-orožitveni konferenci. Šef italijanske vlade jc dal zunanjemu ministru zadnja naročila o problemih, o katerih se bo razpravljalo v Ženevi in v Londonu. Grandi bo iz Ženeve takoj nadaljeval pot v London, čim bo Svet Društva narodov končal svoje delo.
Blamaža pariškega mestnega sveta
Pari/. 10. jan. (Tel. »Slov.«) Pariški mestni svet se je s svojim zvišanjem tarifov, ki ga je sklenil z velajvnostjo od 1. januarja 1930 dalje za podzemeljsko železnico, za avtobuse in cestno železnico, nesmrtno blamiral. Radi splošnih protestov bo mestni svet moral svojo odredbo glede zvišanja tarifov od ponedeljka dalje umakniti. Največja blamaža pa je v tem, da so se šoferji avtomobilskih taksijev branili, izvesti nasilno zvišanje tarifov in stopili v 24urno stavko proti temu zvišanju.
Ze'ezn'šha nesreča
Ncwyork, 10. jan. АЛ. Snoči je v bližini mesta Melville skočil s tira vlak kanadske narodne kontinentalne družbe. Prevrnilo se je več železniških vozov, ranjenih je bilo 6 oseb. Vlak se je ustavil komaj 150 korakov od železniškega mostu, ki gre preko 150 čevljev glo-' bokega prepada. Le slučaju se je zahvaliti, da 1 se -ii smrlno ponesrečilo na stotine potnikov,
ireaenustucna vzgoja
madžarske mladme
Budimpešta, tO. jan. (Tel. »Slov.«) Na Muci-jarskem bodo odslej vlivali misel iredente že vsem šolarjem od ljudskih do visokih šol s tem, da bodo morali učenci pozdravljati namesto »Dober dan«, »Poljubljam roko« aH »Z Bogom« samo z izrazom »Lepša bodočnost«.
Konec hit. državljanske vojne
London. 10. jan. (Tel. »Slov «) Po uradnih poročilih iz Šanghaja je kitajska državljanska vojna ob reki Jangce končana in s tem vzpostavljen mir na Kitajskem. Vstaški general Fangšenšik je bil iz Tjencina deportiran na Japonsko.
JVfmsftî državni priman'klaj
Berlin, 10. jan. AA. Nemški državni do« hodki so znašali meseca novembra 1929 702 milj. zlatih mark, izdatki pa 779 milj. Deficit znaša po tem takem 77 milj. mark. V 11 mesecih leta 1929 je znašal deficit nemškega državnega proračuna 899 milj. mark.
Prijeti tihotapci morfija
Pariz, 10. jan. AA. Policija je aret'rala nekega Jeana Oudeta, ki je kupčeval z morfijem. Na policiji je aretirani izjavil, da je v zvezi s široko razpredeno družbo tihotapcev morfija, ki ima svoje člane tudi v Niči. Tamkaj so našli nekega Maksa Barila in njegovo zaročenko mrtvo. Afera je zbudila veliko pozornost in tako je policija prišla na sled tiho- ! tapski družbi mamil. Zdravniki so dognali,/ da sta Baril in njegova zaročenka umrla od zastrupljenja z mamili. V zvezi s to afero je bilo aretirr.nih v Parizu več oseb, med temi neki Blumenfeld, ki je nameščen v nekem nočnem zabavišču na Montmartru. Policija je odredila obsežne poizvedbe in kakor sc zdi, je pri tej aferi kompromitiranih več celičnih oseb.
Strahovit v'har v Ameriki
Knnsns, City, 10. jan. AA. Zadnje dni div« ja nad tukajšnjo pokrajino strahovit vihar, tako zvani blizzard. Zarudi viharnih snežnih me-težev je ustavljen ves železniški in zračni promet. Telefonska in brzojavna služba je prekinjena.
Razne vesti
Ruska trgovina z Ameriko je v letu 1929 zelo napredovala in je znašala 155 milijonov dolarjev napram 101 milijonom v 1. 1929. Tekom minulega leta je posetilo Rusijo S00 zastopnikov raznih ameriških trgov, podjetij.
Občinske volitve v Bolgariji. Dne 16. februarja bodo po vseh bolgarskih vaseh občinske volitve. V poučenih političnih krogih trdijo, da pred temi volitvami ne more biti govora o rekonstrukciji vlade. — Sobranja se sestane koncem tega meseca. Razpravljale bo o delu reparacijske konference.
Žalostne številke. Po službenih pod-jtkih je bilo na Bolgarskem v prošlem letu 1015 sa-moumorov in 132 razbojnišlev. Oblastva so prijela 551 morilcev.
Vesti o prevratnem gibanju v Albaniji. Albanski presbiro poroča: Razni dunajski listi so priobčili 8. t. m. vesti iz grškega vira, ki so jim bile dostavljene brzojavnim potom o tem, da je v Albaniji nastalo revolucionarno gibanje. Podobne vesti so brez osnove, njihov namen pa je, da se z njim nadaljuje kampanja proti Albaniji.. Zato te vesti ne zaslužijo nikake vere.
šef higijencek sekcije Društva naro.Iov To-manek je bil določen s strani Društva narodov za predsednika komisije, ki naj prouči higijen-ske razmere na Balkanu. Tcmanek bo odpotoval v Jugoslavijo v dveh tednih.
Eksplozija. Skladišča acetilenn so v Fila-delfiji iznennda eksplodirala. 21 oseb jc bilo lažje ranjenih.
Potres. V zapadni Froneiji so čutili v četrtek ob 19.45 močne potresne sunke. Iz raznih krajev poročajo, du se je'prebivalstvu polastila velika panika in da je po nekod vso noč I prebilo na prostem navzlic zimi. Potresni sunki so prišli z Atlantika.
Dunajska vremeneka napoved. Nobena bistvene spremembe splošnega značaja vre-
I mena.