PnStniun plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. krgti Sgfetfa posamezni Številki Din 1-50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XTIT Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 15. julija 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 81. Uredite samoupravne finance! šušmarstvo v obrtih. Velik del pritožb zoper preostra davčna bremena gre na račun občinskih in drugih avtonomnih doklad. Občine imajo vedno večje naloge, nalagajo se jim vedno večja bremena, nihče pa ne vpraša, kako bo občina naloženo breme zmogla. Vrhutega pa se občinam omejujejo njihovi dohodki. Še v živem spominu nam je, v kakšen težak položaj so prišle občine, ko se jim je lansko leto omejila pravica pobirati doklade na državno trošarino. Komaj so prebolele ta udarec, so sledili drugi in za prihodnje leto se jih postavlja zopet pred negotovost. Kakor smo že poročali, občine od leta 1931 ne smejo pobirati na najemnino nikakih občinskih samostojnih davščin. Vsled tega bodo morale pobiranje gostaščine, vodarine in kanalske pristojbine postaviti na vso drugo bazo, ki nikakor ne bo mogla v taki meri biti prilagodena dejanskim prilikam, nego je bilo pobiranje na bazi najemnine. Na polju samoupravne finančne zakonodaje se vrstijo v zadnjih letih poizkusi za poizkusi. Vsi poizkusi imajo praviloma to slabo stran, da ne računijo v zadostni meri z dejanskimi prilikami, da se ne ozirajo na potrebe občin in da prepuščajo v finančnem oziru občine svoji usodi. Občine so v zadregah in iščejo vsa mogoča pota, kako naj pokrijejo svoje potrebščine. V veliki sili se zatekajo do izrednih mer, kakoršne so visoke doklade na neposredne davke, dasi uvidevajo, da že državni davki skoro do cela izčrpavajo plačilno zmožnost davkoplačevalca Zatekajo pa se tudi do samostojnih davščin, ki nalagajo gospodarstvu občutna bremena, kakor so občinske trošarine. Položaj občin postaja vedno težavnejši. Sestava pokritja občinskih potrebščin je brez gotovih trdot skoro da ne nemogoča. Država odlaga bre- IZ »SLUŽBENIH NOVIN«. »Službene Novine« št. 155. z dne 11. t. m. objavljajo zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in republiko Madžarsko o izročanju krivcev in pravni pomoči v kazenskih zadevali, sklenjeni v Beogradu 22. februarja 1928. * * * REKORDEN OBISK TUJCEV V SPLITU. Pretekli mesec je posetilo Split 18.688 gostov, med temi 11.604 Jugoslovanov in. 7084 tujcev. Obisk je bil v primeri i lanskim rekordom. Lani v juniju so po-posetili Split 14.303 gosti. * * * INSOLVENČNI VAL V AMERIKI. Vsled znane ameriške gospodarske depresije je v prvih petih mesecih tekočega leia naznanilo svojo insolventnost zopet 10.678 tvrdk z obveznostmi 369,578.000 dolarjev; to je glede števila tvrdk 17'5 odstotkov več kot lani v isti dobi preteklega leta, glede obveznosti pa celih 55 7 odstotkov več. Zlasti pomembni so bankroti bank na Floridi, kjer je moralo od januarja t. 1. dalje zapreti svoje blagajne 21 bank z depoziti v znesku več kot 33 milijonov dolarjev, od teh samo V juniju 11 z depoziti več kot 25 mil. dol. Največ bančnih in-solvenc v državi Florida zaznamuje mesto in kopališčno zabavišče Miami, kjer se shaja milijonski in milijarderski svet Zedinjenih držav. V takem kraju se mora gospodarska depresija pač ludi močno poznati. me za bremenom na rame občin, nalaga jim nove naloge, ki jim povzročajo ponekod ogromne žrtve, na drugi strani pa jim dela težave pri pokrivanju. Državna davčna zakonodaja je urejena, neurejene pa so ostale samoupravne finance, ki niso nič manj važne kakor državne, saj samoupravna bremena skoro praviloma presegajo drž. davke, katere se pobirajo. Ureditev samoupravnih financ postaja vedno bolj pereča. V interesu države je, da to pereče vprašanje uredi na pravičen način. Ker sama izčrpa doberšen del plačilne zmožnosti davkoplačevalcev, ni prav, da prepušča samouprave glede kritja potrebščin poljubni usodi. Uvideti mora, da je njena dolžnost, baviti se z vprašanjem samoupravnih financ ne samo v tem smislu, da jim nalaga na eni strani plačevanje, na drugi strani pa jih omejuje v izbiri dohodninskih virov, temveč da jim v pravi uvidevnosti težkega položaja vsaj za vršitev poslov prenešenega delokroga, katerega opravljajo za državo, odkaže prispevke iz državnih sredstev. Skrajni čas je, da država priskoči občinam na pomoč, skrajni čas je pa tudi, da jasno in precizno določi, kakšne dolžnosti in pravice imajo občine v pogledu davščin, kajti ni slabšega v gospodarstvu nego negotovost ne samo za občino, temveč tudi za občane, ki imajo ves interes na urejenem občinskem gospodarstvu. Državna uprava se je z vprašanjem samoupravnih financ že intenzivno pečala in ji je točno znano v tem pogledu tudi stališče gospodarjev. Zato pa ni zadržka, da samoupravne finance že tako pravočasno uredi, da se bo nova ureditev mogla upoštevati že pri občinskem gospodarstvu v 1. 1931. Bivši direktor Državne monopolne uprave S. D. Todorič se peča v »Politiki« v daljšili izvajanjih z bodočim novim monopolnim zakonom in pride do sledečih zaključkov: Kar se tiče določb prodajnih cen, prodaje in produkcije tobačnih produktov, bo ostalo vse tako, kot je sedaj. Monopolni upravi naj bi se omogočila le uporaba praktično pre-skušenih industrijskih in komercialnih metod. Kar se tiče tobačne produkcije, koje prostost se od mnogih strani zahteva, kakor smo že pisali, bi bil po mnenju Todoriča dopusten le manjši poskus. Namesto proste tobačne produkcije za izvoz bi bila priporočati skupna akcija monopolne uprave in tobak pridelujočih zadrug Južne Srbije in Hercegovine. Prosta produkcija za izvoz — po zadrugah ali po zasebnih osebah — se v Bolgariji ni obnesla. Skupno akcijo (centralno zadrugo) naj bi finincirala monopolna uprava. * * * JUGOSLAVIJA NA LONDONSKI RAZSTAVI PERUTNINE. Ta razstava se vrši od 22. do 30. 1. m. Spojena je z velikim mednarodnim kongresom o reji perutnine. Razstave se bo udeležila tudi Jugoslavija. Živinorejski oddelek poljedelskega ministrstva pripravlja za razstavo grafične sezname, ki naj pokažejo razvoj reje perutnine in različnih njenih plemenitih pasem iz ca. 70 rejišč ter položaj tozadevnega zadrugarstva. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je izdala dne 24. junija 1930 pod Vlil. No. 3328 vsem sres-kirn in mestnim načelstvom ter sres-ki izpostavi v Škofji Loki naslednjo okrožnico: Z okrožnico z dne 23. maja 1929, O. br. 924/3, je bivši veliki župan ljubljanske oblasti, z dne 8. februarja 1929, O. br. 586/14, pa bivši veliki župan mariborske oblasti izdal navodila glede zatiranja neupravičenega obratovanja v obrtih vobče in v stav-binskih obrtih posebej. Množe se pritožbe, da se navodila v teh okrožnicah ne uporabljajo, kakor bi bilo v interesu zaščite legalnega obrtništva potrebno. Vabim podrejena obrtna oblastva, da neupravičena obrtovanja, ki zanje zaznajo, z vso pozornostjo poiščejo in jim napravijo konec, čim uvidijo, da je dana kršitev veljavnih obrtnih predpisov. Posebej pa je paziti na Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja glede tega vprašanja vse člane na veljavne predpise davčnega zakona, ki vsebujejo v bistvu sledeča določila: Po pravilih k členu 13A zakona o neposrednih davkih davčni zavezanci nimajo*pravice prisostvovati sejam reklamacijskega odbora in je stvar presoje reklamacijskega odbora, ali hoče davčnemu zavecancu dovoliti, da tudi ustno razloži svoje pritožbe. Predpogoj takega dovoljenja pa je, da je davčni zavezanec za to v svoji pritožbi izrečno in obrazloženo prosil. Ker se vrši postopanje pred reklamacijskim odborom praviloma brez navzočnosti davčnega zavezanca, mora davčno oblastvo druge stopnje razglasiti po pristojnih občinah samo dan, ko bo odbor razpravljal o pritožbah, vloženih iz dotične obUne. Davčni zavezanec se mora ravnati po tem razglasu, ker osebnega obvestila ne do- NEMčIJA SE ZANIMA ZA JUGOSLOVANSKO SADJE. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da obstoji v Nemčiji v zadnjem času živahno povpraševanje po sadju iz Jugoslavije, zlasti po jabolkih, posušenih slivah in češpljevcu. Vzrok tega pomnoženega povpraševanja so carinska zvišanja v državah, ki so izvažala doslej sadje v Nemčijo in so sedaj s carinskimi odredbami otež-kočile prodajo nemških carinskih izdelkov. Zavod opozarja jugoslovanske eksporterje, da so se nemški dobavitelji pritožili nad sortiranjem in vklada-njem jugoslovanskih sadnih pošiljk. Najnujnejše potrebno je popolno poenotenje blaga in vkladnine (zavojnine). da se morejo prodajne možnosti v Nemčiji na primeren način izrabiti. Tako bi se dalo spraviti zelo veliko našega sadja na nemški trg. * * * NEMŠKE REPARACUSKE 0FERTE V JUGOSLAVIJO. »Der Deutsche Aussenhandel«, Berlin, piše: Jugoslovanska prizadevanja za preusvojitev (če kaj naprej vzamem) več letnih kvot v reparacijskih stvarnih dobavah v obliki večjih enkratnih naročil so ponovno obrnila pozornost vodilnih gospodarskih krogov na važno oko- kritvena razmerja med upravičenimi obrtniki in neusposobljenimi osebami, ki se pojavljajo bodisi v obliki službenega razmerja ali v prijavi fiktivne podružnice ali pa celo z ustanovitvijo kake družbe z o. z., pri kateri naj je upravičeni obrtnik zgolj poslovodja na glavnici ali obratu podjetja. Zlasti so taka razmerja pogosta poleg v trgovinah z mešanim blagom tudi v stavbinskih obrtih. V primerih, ko bodo izrekla obsodbo zaradi dognanega prekrška, naj naložijo kazen v taki izmeri, da bo v sorazmerju z višino doseženega dohodka in z obsegom krivde, razen tega pa, da vselej uporabijo tudi določilo § 152 o. r., da se nadaljevanje neupravičenega obratovanja ukine. V ostalem pa so vabljena, da se slejkoprej ločno ravnajo po navodilih uvodoma citiranih okrožnic. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. bi, četudi je v pritožbi predlagal zaslišanje pred reklamacijskim odborom. Davčni zavezanec, ki je predlagal zaslišanje pred reklamacijskim odborom, se mora torej na dan razprave iz lastnega nagiba zglasiti, da ga odbor more zaslišati, če to smatra za potrebno, če ga na dan, ko se razpravlja o njegovem predmetu, ni v zgradbi, kjer se vrši razprava reklamacijskega odbora, se razprava radi tega ne odloži, ker se smatra, da ve za dan razprave iz razglasa, ki ga je izvršila občina. Davčni zavezanci, ki so se pritožili pri gremiju, da jim predsednik reklamacijskega odbora ni dovolil dostopa k razpravam reklamacijskega odbo7-a, morejo iz prednjega pojasnila razvideti, da je bilo postopanje predsednika pravilno, če niso prosili v pritožbi za dostop k razpravi. Toliko vsem prizadetim v vednost. liščino v sedanjih reparacijsikih stvarnih dobavah. Ugotovilo se je, da reparacij-sko-upravičeno inozemstvo za vsak stvarnodobavni objekt, najsi bo majhen ali velik, poživlja preveliko število nemških tvrdk na oddajo ofert. Delo tvrdk, ki oddajajo oferte, je veliko in obremenilno, če pomislimo, da gre pogosto za obsežne projekcije in izdelave. Čeprav torej izvedbene smernice določajo, da naj nemška vlada nastopi proti morebitni kartelni tvorbi nemških stvarnih dajatev, se vseeno ne more prezreti, da bi moglo zbiranje in naznanilo na nadrejenem nevtralnem mestu marsikaj spremeniti pri oddaji in obremenitvi ofert nemških tvrdk. * • * SEZNAM VSEH JUGOSLOVANSKIH EKSPORTNIH I. DR. TVRDK. V smislu zakona o organizaciji in delovanju Zavoda za zunanjo trgovino je sklenilo vodstvo tega zavoda, da bo izdalo v lastni redakciji adresar vseh eksportnih in drugih važnejših tvrdk v Jugoslaviji. Adresar bo urejen po strokah in bo vseboval vse industrijske tvrdke, imporlna in eksportna podjetja, denarne zavode in trgovska podjetja. Vse gospodarske organizacije Jugoslavije so dobile že navodila glede sestave materiala za adresar. * * * BODOČI MONOPOLNI ZAKON. * * * Kdaj sme davčni zavezanec prisostvovati sejam reklamacijskega odbora? Načelstvo. Velika lovska raz stava v Ljubljani. Spored velike jesenske prireditve. '(J ovorili smo že o veliki gozdarsko- VI. Gospodarstvo Švedske. Preteklo leto 19*29 je bilo za švedsko industrijo zopet rekordno leto. Promet trgovine je narasel na 3580 milijonov švedskih kron in je dosegel s tem najvišjo doslej doseženo številko, če izvzamemo obe povojni leti 1919 in 1920. Zopet so dosegli izvozni previšek, in sicer v znesku 33-2 mil. šv. kron. Od 54 različnih industrijskih, bančnih in transportnih podjetij, s kojih delnicami se trguje na stockholmski borzi, ni prav nobenega, ki bi bilo za leto 1929 ostalo brez dividende. Ne tako dobro kot industriji in financi se je godilo poljedelski produkciji. Velika agrarna kriza, ki ni več evropejski, temveč že mednarodni pojav, je prizadela tudi južno-švedske posestnike in farmarje. Agrar-ski krogi so zahtevali od vlade energičnih odredb. Konservativni kabinet Lin-demann je hotel zahtevi ustreči in je predlagal parlamentu zakon za uvedbo prisilnega mešanja v mlinih in zvišanje carine na žito oziroma na moko. S prisilnim mešanjem naj bi morali domači mlini premleti gotovo količino domačega žita, na importe iz inozemstva naj bi se carina zvišala. Proti temu načrtu se je pa pojavil močen odpor, kabinet je odstopil in sledil mu je kabinet Ekman. Prisilno mešanje v mlinih so sedaj vseeno vpeljali, z zvišanjem carinfe na inozemsko žito pa hočejo kljub hudemu pritisku agrarnih krogov čakati, dokler bo šlo; že ugled zahteva, da pustijo carinski sistem, ki je že dolgo vrsto let ostal nespremenjen, tudi še nadalje nedotaknjen. Vidimo, da je v vsaki drža- vi kakšna zadrega, čeprav se nam od daleč vidi drugače. Tudi v pretekelem letu sta bila les in staničnina najvažnejša švedska eks-portna predmeta (744 milijonov švedskih kron). Nato pridejo stroji in kolesa, električni generatorji, motorji, mlečni separatorji. Železne rude so izvozili za več kot 188 milijonov švedskih kron. Izvoz svežih sliv iz Jugoslavije v Poljsko je od poljskega trgovskega ministrstva fiksiran do konca leta s 500 ionami, izvoz svežega grozdja pa z 250 ionami. Žitna skladišča in elevatorje v Novem Sadu bi rada imela tamošnja zveza eksporierjev in je naslovila na Privil, d. d. za izvoz deželnih produktov prošnjo za njih zgradbo. Več transportov žive živine iz Jugoslavije v Bordeaux je odšlo te dni. V zadnjih treh lednih je bilo v Borde-aux izvoženih 45 vagonov pitanih prašičev. Program železniških gradb v Jugoslaviji za 900 km normalnega tira je izdelal prometni minister skupaj z železniškimi ravnatelji in predstojniki oddelkov. Potrebni krediti so že dovoljeni. Privil. Obrtna banka je v svoji zadnji ' seji sklenila, da tako dolgo ne bo ustanovila nobene nove podružnice, dokler delniška glavnica ne bo polno vplačana. Na reparacijskih dajatvah so poslali iz Nemčije v Jugoslavijo te dni iz kvo-1e tekočega leta 60 velikih modernih lokomotiv, 15 lokomotiv za ozkotirne železnice in številne tovorne vagone. Zastopniki zveze tovarnarjev ocetne kisline so se zglasili 8. t. m. pri ministru za trgovino in industrijo in so opozarjali na njih silno težaven položaj in na upoštevanje njih že prej izročenih vlog. Zahtevajo vozninskih ugodnosti in oprostitve posameznih taks. Kvotnih vizov za izselitev iz Jugoslavije v U. S. A. je za 1930 in 1931 od 1. t. m. naprej dovoljenih 400; to so viza, ki nimajo pravice na najprvo dovoljeno kvoto. 200 naknadno dovoljenih vizov se dobi pri ameriškem konzulatu v Beogradu, 200 pa pri ameriškem konzulatu v Zagrebu. Dovoljenje daje ministrstvo za socialno politiko. Avtomobilno podjetje Cliry»ler naznanja, da bo znižalo vse plaže in mezde enotno za 10 'odstotkov, tudi dohodke predsednika podjetja. Vzrok je nazadovanje prodaje. Glej člančič o General Motors. DAVČNA PROSTOST »DALMATIEN-NE« IN FINANČNI POLOŽAJ INTERE-SIRANIH OBČIN. Družba »Dalmalienne«, o kateri smo že poročali, je bila v pogodbi z državo oproščena vseh doklad in taks. V njenem obratovalnem območju ležeče občine so bile s tem finančno občutno prizadele. Pristojna banska uprava se je obrnila sedaj na finančno ministrstvo, naj se občinam zagotovijo potrebni dohodki od države. Finančno ministrstvo je vstavilo v proračun za leto 1930/31 znesek 1,800.000 Din kot nadomestno vsoto za doklade in naklade, ki so jih občine izgubile. Gre za šest občin, med katerimi sta tudi Split in Šibenik. Zguba na dohodkih iz pristojbin znaša pri teh šestih občinah 2,400.000 Din. Na konferenci, ki se je 3. t. m. vršila na banski upravi v Splitu, se je dosegel popoln sporazum o odškodnini za posamezne občine. Tvrdka Ladislav Csepeli, Fiume, Via Galilei 2, želi stopiti v stik s tukajšnjima izvozniki jajc in perutnine. Tvrdka P. Meneveri, Milano, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo lesene obroče. (Interesirane tvrdke se naj v zadevi obrnejo na Zbornico TOI v Ljubljani.) O znižanju švicarske obrestne mere od 3 na 2'A% je poročalo že dnevno časopisje. Vzrok vidijo v velikem delu na dotoku denarja iz Nemčije, ki je v zadnjem času dosegel velikanski obseg in tako pripomogel do ogromne denarne likvidnosti v Švici. Likvidnost pospešujeta tudi gospodarska depresija in nazadovanje stavbnega delovanja. Industriji umetne svile se ne godi posebno dobro; beremo, da bodo znašale obratne omejitve v Nemčiji okoli 50 odstotkov. V nemški laneni industriji so na vidiku nove opustitve Obratov; dva obrata imata 2700 delavcev. Isto se poroča tudi liz Češkoslovaške. Svetovna potreba v jeklu je v zadnjem času izdatno padla in se razmo-triva v krogih Mednarodne zveze surovega jekla misel zopetnega znižanja cen. Nekateri pa niso za to, temveč za znižanje produkcije. Zadnja omejitev produkcije za 10 odstotkov ni imela dosti uspeha. Glav nična kapaciteta ameriških bank raste; H. Schroeder Banking Corp. ima z 82 milj. dol. za 23 odstotkov več glavnice kot lani, Guaranty Tr ust Go. izkazuje skupnih aktiv 203'8 iinilj. dol. proti 174‘9 na koncu marca. Sodnih poravnav in konkurzov v Avstriji je bilo v juniju 223 in 41, v maju 250 in 67, v lanskem juniju 160 in 39. Avtomobilno podjetje Adler zopet ne bo izplačalo nobene dividende. Cisti dobiček so porabili za odpise iin za rezervo, ki je namenjena sanaciji. Prodaja je v prvem letošnjem četrtletju narasla »a 25 odstotkov. Industrija džute v Indiji, ki je delala že doslej z omejeno produkcijo, je pred kralkim reducirala delo na tri fedne na mesec, češkoslovaška industrija džute je glede na stagnacijo v prodaji sklenila 30 odstotno redukcijo produkcije. Britansko-kolandska skupina producentov kavčuka je soglasno sklenila 25odlstolno redukcijo cen in stabilizacijo cen na temelju 90 za funt. Bata odklanja sovjeskorusko prošnjo, da bi ruski zastopniki študirali način njegove produkcije v Zlinu. Pišemo o tem poseben člančič. Avstrijska industrija rezanega lesa hoče določiti smernice glede cen, da omogoči na ta način kalkulacijsko bazo. Predlagajo tudi ustanovitev zveze, ki bi skrbela za to, da se blago ne prodaja po prenizkih cenah itd. Oceanska zavarovalna d. d. v Hamburgu, ki se je pečala tudi lani samo s transportnim zavarovanjem, je sklenila likvidacijo, ker preteklo poslovno leto 1929 ni prineslo pričakovanega zboljšanja. lovski 'razstavi, ki se bo vršila od 31. avgusta do lo. septembra na ljubljanskem velesejmu. 'Naj objavimo danes nekaj informacij specijelno o lovski razstavi. 'Namen lovske 'razstave je nazorno prikazati velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, (varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom itd. Za razstavo se je prijavilo že mnogo interesentov in razistavljadcev iz vseh krajev države, 'tako da bo res impozantna. Organizirana in prirejena bo po načrtih znanega lovskega strokovnjaka in min-roda Vladimira K a p u s a. Obsegala bo: ' „_u I. Že pračlovek je izdeloval orožje. IRazvoj oiiiožja od kamenite dobe do modernega orožja. Obdelan kamen, lok s tetivo iiz črevesa, puška na lok (Arm-brust), sulice iz bronaste in železne dobe. V sredi skupine velika slika iznajditelja smodnika. Na drugi strani puške na kresilo in sicer s kratkim kopitom, poleg njih izpopolnjene, prve puške na kapice, puške z iglo, nadalje ©topnjevaje do modernih pušk. V isti skupini bo razstavljen tudi smodnik v malih količinah. Prikazane bodo po možnosti najrazličnejše vrste smodnikov od početka do današnje dobe. II. Vrste lovskega orožja. a) Posamezne puške, posebno pa skupine pušk ter kompletne zbirke. Tudi lovski noži in slično orožje bo prikazano v tej skupini. b) Razni predmeti sestavljeni iz starega orožja. III. Izdelovanje orožja. — »Cev strelja, kopito zadene.« a) Puškarstvo od neobdelanega komada do izdelane puške, kakor vrtanje cevi, skupaj zvarjene cevi, surove, neobdelane, izdelava baskilov, petelinov in brenkanje pušk. b) Kopiitarstvo. Merjenje in izdelovanje kopit od neobdelanega lesa do končnega izdelka. 'Razna (kopita, kakor angleško kopito, navadno kopito, starejša in novejša kopita. c) Zbirka raznih stročnic starejših in novejših in sicer v vseh velikostih. Stročnice bodo izležene v posameznih komadih, kakor tudi v omotih s firmami večjih tovarn. d) Izdelovanje šiber iz surovine do finega produkta. Vse vrste šiber tovarniškega izvora, kakor tudi nasekan svinec, ki ga kaj iradi uporabljajo divji lovci. V to zbirko spadajo tudi razni predmeti, s katerimi so lovci in puškarji med vojno sami izdelovali šibre. IV. Strelstvo in balistika. a) Puška - risanica, predbasalka. Poleg klešče za vlivanje krogel, povoščena krpica za vlaganje, debela okrogla svinčenka, shramba za krogle in merica za smodnik. Puška - pisanica (Biichsflinte) kal. 9-3, poleg naboji. Puška - manliharica z naboji. Moderna risanica z visoko raesanco (Hochrasanzgewehr) z naboji. b) Nad vsako puško s krivuljo prikazana pot izstrelka. c) Pri vsaki puški prikazana prebojnost in sicer kroglje, ustreljene navpik v smrekov hlod. V. ' Strelstvo in balistika. Prikazivanje šok — udarec in izkrvav-ljenje. Tarče zajcev, jerebic, divjih rac, streljanje z drobnimi in debelimi šibrami. Iz tarč se razbere, kako krijejo drobne ali debele šibre. Lovec mora v prvi vrsti skrbeti za svooj divjad. Bolezen divjačine. a) Nosni obad. Preparati napadenih delov, ličinke in mrčes. b) Garje gamsov. Prikazane s slikami, eveut. s preparati. Velika slika povzročitelja bolezni »umiilba«. Nadalje večja karta iz Alp, kjer je prikazano razšir-jevanje strašne bolezni, ki je tekom par let uničila ogromno količino gamsov. Ovca kot prenešalec strašne bolezni. c) Metitjavost. Preparat metiljavosti pri srnah in zajcih. Slike napadene divjadi in slično. e) Pripomočki za uničevanje bolezni. f) Rogovje srnjaka, ki je bil bolan na parki javici. VII. Nepravilno in lahkomiselno streljanje. a) Poškodba po strelih, prikazana s preparati in slikami. Preparirana gamsova noga, nepravilni zarastki, pohabljeni udje iin slično. t>) Razdalja, kako daleč se sme streljati s šibrami raznih številk jeseni in pozimi, da se divjad ne trpinči. c) Slika srnjaka, kjer se viidjo vsi organi. Točno očrtana, kam naj se s kroglo strelja, kako naj se 'meri, da bo divjad smrtno zadeta. d) Slikani znaki zadete divjadi v razne dele. e) Barva krvi, izvirajoče iz raznih organov. VITI. Poškodbe divjadi, povzročene po roparicah. (Ruševec in divji petelin z izpuljenim repom in slično. IX. Raznovrstna krmišča in zavetišča. a) Krmišča jelenov, srnjadi in gamsov, slanice. b) Krmišča in zavetišča za jerebice in fazane. c) Lov z uharico. d) Tabele, kjer so prikazana goščoba in pa nahajališča divjadi. X. Razne pasti. a) Pasti, v katerih divjad ne trpi (Qualloserfang), na posebna sprožila so pritrjeni razni predmeti, ki žival samo pokrijejo, ne da bi bila pri tem kaj poškodovana,%ali pa jo takoj brez vseh na-daljuih muk uničijo. b) Razne stopavke, okoli njih razkopana zemlja in s tem prikazano, kako da se je žival mučila, vjeta v tako past. c) Pasti, ki jih (Lovci sami izdelujejo, povečini iz lesa. Po možnosti v pasteh vjete živali. Najlepše spomine si vzbuja lovec, kadar pregleduje zbirke svojih lovskih trofej. XI. Rast rogovja. a) Mlado, nedoraslo srnjakovo rogovje. Mlado, doraslo rogovje, obeljeno, oguljeno rogovje, slabo barvano rogovje, rogovje raznih barv, poleg kos drevesa, na katerem si je ta ali oni srnjak barval rogovje in dobil od njega karakteristično barvo, nadalje dobro barvan rog, poleg rogovje z obeljenimi, obdrg.njenimi konicami, omajano rogovje z značilno razpoko med čelnim nastavkom in rožo, srnjakovo čelo, še samo z enim samim rogom in konečno odpaden rog, ležeč v listju in že nekoliko naglodan od veveric in miši. b) Zbirka gumbarjev. c) Zbirka špičakov, med njimi nekaj mladih vilarjev in šesterakov. XII. Pohabljeno rogovje. a) Mehanični izvor. Posledice poškodb na mladem rogovju, prelom stebla, poškodovana črepinja, 3 stebla zaradi poškodovanega čelnega nastavka in slično. b) Poškodbe fiziološkega izvora. Gobasto rogovje. c) Rogovje srn. XIII. Gamsovi roglji. a) Vse starosti od kozlička do pozne starosti, ko se ne da starost več točno ugotoviti in sicer roglji kot taki kakor tudi v prerezu. b) Mehanične poškodbe rogljev, kamor spadajo tudi roglji brez kljuk. o) Nepravilnosti fiziološkega izvora. d) JRoglji 'raznih oblak. XIV. Razni drugi spomini in trofeje, kakor nagačene ptice in živali tor sploh vse, kar si lovci obdrže kot spomin na lepe lovske čase. XV. Razili klici in časi klicanja. XVI. Gozd in polje — domovina lovca. Od mestne občine preskrbimo kakih 15—20 smrečic, debelih od 5—25 cm, dalje nekaj drugega drevja v isti debelini. To drevje bomo pritrdili na stropu, spodnji del debla pa vtaknili v posodo z vodo. Tla pokrijemo z mahom in listjem. Skozi gozd bo vodila kaka 2 metra široka ilovnata pot. V ilovici bodo odtisnjene razne sledi, ki bodo pričale kaj vse se je godilo zvečer, ponoči in v ranem jutru. Tako bomo videli sledi zajca, sledi lisice, lodtiske tačic domačih in divjih maj\no C£j- w tovarna “ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubilana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I Veletrgovina feolonijalne ln QNN9«ry*ka robe LJUBLJAMA * SA&OOA svala pralene kave, mletih dllar ln rudninske vode. Točna In solidna 11 t c oc.ilkl MERKUR U U B LJANA - GREGORČIČEVA 2$ -------------Telefon 2552------------- o Knjige, Časopise, rakune, vizitke, memorande* kuverte, tabele, lepake, lelake, naročilnice e blokih s poljubnim številom listov, barvotiske* cenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po imern ii cena‘t. Xa vetja naročila zahtevajte preračune J — L&itina kn,ego veznica I Dreja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.