Izhaja Tank drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo loto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. - Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila 10 plačuje od navadno 4 rodno vrstico (potit), če se enkrat natisne po 16 vinarjev, dvakrat 26 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Roma11 v Mariboru in se ne vračajo.
Pod zastavo mladeničev!
V smislu sklepa mladeniškega parlamenta se vrši v nedeljo, dne 13. junija
mladeniški shod
za velikonedeljsko in bližnje dekanije v Svetinjah in v Cerovcu.
Cerkvena slavnost se prične ob VglO. uri s slovesno sv. mašo in cerkvenim govorom za mladeniče.
Po cerkvenem opravilu odhod v Cerovec na Stanko Vrazov dom odmor do pol dveh.
Ob VaS. začetek zborovama. Na dnevnem redu so razna važna vprašanja, potrebna mladeničem v javnem življenju.
Mladeniči, tovariši! Prihitite ta dan v najobil-nejšem številu, na prijazen svetinjski griček!
Z. S. M.
5
i
j
i
Naprej!
Na binkoštni pondeljek se je vršila v Sv. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem letna skupščina vseh Slov. kršč. soc zvez, kjer se je podal račun o delovanju Zvez v mi-nnlem letu, naredili sklepi za bodoče itd.
Udeležba je bila zelo dobra. Izmed Štajercev smo videli državnega poslanca dr. Korošca, deželna poslanca dr. Verstovška in Robiča, profesorja dr. Hohnjeca in Majcena, predsednika in tajnika Z. S. M. Žebota in Šota itd. Iz<ned Kranjcev posebno omenjamo poslanca dr. Kreka in Pibra, vikarja Smolnikarja, dr. L. Pogačnika, urednika Štefeta in dr. Goriško je zastopal urednik Kremžar, tržaške služkinje gdč. Petrič, Hrvate č. g. Petrekovič iz Siska in tako dalje. No smemo pa pozabiti seveda tudi koroških rodo-Ijuoov, ki so so tudi tega slavlja udeležili. Opazili smo dr. Brejca, dr. Ehrliha, več učiteljev; smelo trdimo, da so bili Korošci, posebno mladina, častno zastopani.
Cerkveni del se je izvršil v župnijski cerkvi ob pol 11. uri. Nato je bil do 1. ure odmor, nakar so se zborovalci zbrali na prostornem župnijskem dvorišču, določenem za krasno zborovanje. Zborovanje je otvoril Zvezin predsednik dr. Krek in predlagal predsednika dr. Brejca, kar t so zborovalci z navdušenjem pozdravili. Dr. Brejc, zahvalivši se za izkazano mu zaupanje, povdarja velik pomen zboro- ; vanja, pozdravlja vse navzočo, ter odda besedo tajnika ljubljanske Zveze, g. Travna. Ta poroča, da ima kranjska S. K. S. Z. 143 dobro delujočih društev, ki vse dobro deliyejo. Zveza je izdala za vse Zveze skupen društven koledarček, omislila skupen znak itd. V prihodnje pa bo oned dragim njo posebna naloga, zasledovati naše izseljence i* dfižele v mesta, rudokope, Ameriko itd.
Dr. Pogačnik poroča o vedno lepšo se razvijajoči j telovadni organizaciji „Orel", ki šteje danes že 58 odsekov, i Zanimanje za to odseke je veliko in upa, da naraste to . število do jeseni do 70. O vžigalicah je poročal Anton ' Volta. Prodalo so jih je 5 vagonov.
O štajerski S. K. S. Z je poročal profesor dr. Hohnjec. Naša naloga je ljudsko podučevanje in izobraževanje in po tej poti je naša štajerska Zveza vedno hodila in bo tudi naprej. Štajerska Zveza šteje sedaj 115 izobraževalnih društev in samostojnih mladeniških zvez, samo mladeniških zvez pa je blizo 30. Gotovo lepo in častno število. Glavna točka programa naše Zveze pa jo narodno-obrambno delo. Tukaj se je S. K. S. Z. vedno zavedala svoje dolžnosti in bo tudi v prihodnje. Delali bomo na narodnem in socijaluem polju in temu posvetili vse svoje moči.
V imenu štajerskih mladeničev govori Žebot, ki med drugim omeni dve novici, ki jih ima danes cenjenim zboro-valoem naznaniti. Prvič lepo zmago štajerskih katoliško-narodnih Slovencev pri deželnozborskih volitvah, pri kateri so tudi mladeniči sodelovali. Drugič pa veliko nevarnost, ki preti severnemu slovenskemu delu nad Mariborom od vedno huje in hnje pritiskajočega nemškega navala.
Do 900.000 K jo žrtvoval nemški narod samo za ponemčenje ene župnije, Št. lija. Mnogo je že izgubljenega, toda tudi mnogo se še da rešiti, ako tudi po zgledu nemškega naroda stopi nasproti ves slovenski narod.
O koroški Zvezi, ki šteje 25 društev, je poročal dr. Ehrlich. Zveza je zgradila v Podljubelja „Društveni dom“ in ustanovila letos že 43 mladinskih knjižnic.
Za goriško Zvezo je poročal Fr. Kremžar. Zveza šteje sedaj 51 članic in je priredila do 200 predavanj.
Pozdrave iz Hrvaškega jo izročil g. Petrekovič iz Siska. Predsednik dr. Brejc se zahvaljuje zaitopnikom za lepa in stvarna poročila in odda besedo dr. Kreku, ki razpravlja o odsekih. Imamo že več vrst odsekov, toda ti ne zadoščajo več našim potrebam. Za letos naj naša društva premišljajo o sledečih odsekih : izseljevalni, zmeruostni, delavski in narodno-obrambni odsek. Tem odsekom bo odslej posvečalo naše časopisje več pozornosti, a društev naloga pa je, da jih, kjer je le mogoče, oživijo.
O „Društvenih domovih“ je govoril deželni poslanec dr. Vrstovšok. Podal je mnogo lepih svetov, oslikal dobro in slabo stran teh podjetij, ki so pa ponekod našim društvom tako potrebna, ko ribi voda. O predavanjih s skioptikonom je govoril Fr. Kremžar Dr. Ehrlich govori o drnštvih, organizaciji. Urednik Štefe predlaga, da se naj pri vseh društvih vsako leto prireja obmejni dan, letos na korist Št. lija in da se prihodnja skupščina vrši v St. liju.
Dr. Brejc je na to še enkrat izrekel zahvalo vsem navzočim tor to lepo zborovanje zaključil. Ostalo pa nam bode vsem, ki smo bili zraven, dolgo v spominu.
Na slovensko narodno ženstvo in vse Slovence!
(Piše Lojzka Filrst.)
Žena jo steber vsake družine in vsakega naroda. Zakaj, to je umljivo! Žena, dobia žena, odžene megle na čelu od težkega dela domu prihajajočega moža. Drago še blažje delo je vzgoja otrok, sreča družine in bodočnost naroda. Vodi tudi še nadalje domače delo, kakor n. pr. v kuhinji, potem kupuje, prodaje itd. Vidi se torej, da gospodinja določa življenje, no samo svojemu možu, ali otrokom ali poslom, ampak tudi sosedu itd. Z eno besedo rečeno, določa življenje narodu.
Lahko torej trdimo, da delovanje gospodinje-matere no ostane med ozkimi stenami domačega ognjišča, domačo družine, ampak ima tudi vpliv na neko večjo družino, na narod. Ta družina nam more biti ravno tako sveta kakor domača, njo moramo istotako ljubiti, za njo ravno tako skrbeti, poštena slovenska mati io žena mora za njo ravno tako delati, kakor za lastne otroke, za lastno družino. Poštena slovenska žena ne bo pustila nikoli, da bi tujec prebival v njeni hiši, da bi potujčeval njene otroke ter se šopiril ob njeni mizi. Poskusila bo gotovo vse moči, da bi ga odgnala, od vrela mu bo hrano tor gledala, da kačo lastne družine odžene ii hiše od lastnega ognjišča. Vidimo, kako nas biča naš narodni sovrag, kako nas hoče izpod- j riniti lastnemu ognjišču ter se vsesti sam na našo gruds, se šopiriti pri naši mizi. Ali res ni mogoče ga odgnati ? j Ali smo že zares tako slabi ? Ne ! Ako je mogoče zgoditi ; se, da odžene gospodinja tujca s tem, da mu odtegne hrano, zakaj bi no bilo mogoče, da se isto zgodi tudi z našim na- j rodnim sovragom, našim najhnjšim sovražnikom, ki že sedi : med nami, pri našem ognjišču, že potujčuje našo mladino j in se šopiri ob naši mizi. Vzemimo mu predpogoj niegovega kačjega življenja. Pri njem je jesen. On uživa sad. Podajmo se mi k njegovi mizi in mu pokažimo, da hlapec zasluži tudi jed.
Toda povedala sem, da mu moramo vzeti predpogoj | k njegovemu življenju. In kako to ? Posnemajmo geslo : j „hvoji k svojim!“ Vsaka prava narodno čuteča gospodinja j se pri nakupovanju domačih potrebščin mora vprašati, kje j kupuje svoje potrebščine. Ako boste podpirali le domačo obrt, domači pridelek, tedaj boste zadeli našega sovražnika na najobčutncjem mestu, na Ahilovi peti. Aenstvo naj popusti tudi staro napako glede na „kiiss die Hand“, globoke poklone in priliznjene besede, s katerimi sovražnik le vabi težko prisluženi denar iz vašega žepa in se potem smeje šopiri. Poštena slovenska žena toga ne pozna. Ona ljubi odkritosrčnost, sovraži priliznjenost ter sladke besede. Ona je poštena. Ona ne daje živeža tujcu pri svojem ognjišča, otradajoči tojec, ki to ve, se ji bo kmalu umaknil.
Poštena slovenska žena in mati in vsak Slovenec podpira torej narodni stan, da mu pomaga do zmago na gospodarskem polju. On, oziroma ona, pazi na to, da so kupuje od niti do celo obleke, od kosčeka kruha do celotnega živeža družine, od žreblja do cele oprave, pri lastnih bratih. Podpira domače odvetnike in išče pri domačih zdravnikih pomoči v slučaju potrebe.
Na tak način se bomo iznebili sovražnika od naše hiše in le na takšen in noben drugi način pridemo do narodne samostojnosti. Otresimo se torej lenobe povsod, ki je zares vzrok suženjstva, vzrok, da smo še hlapci na svoji lastni zemlji, ko bi lahko bili že zdavnej gospodarji! Vsak
Slovenec naj stori svojo narodno dolžnost, in naj ne nosi denar v hiše naših najhujš.h sovražnikov, kajti le [z znamenjem: „Svoji k svojim!“ bomo zmagali !
Katoliki Slovenci!
Znano je, ne samo slovenski temveč radi delovanja „Sloven. dij. zvezo“ tudi celi avstrijski javnosti, kakšno krvavo pomanjkanje trpi na tisoče Slovencev v Gradcu v verskem iu narodnem oziru. Nad 20.000 Slovencev nima niti svoje slovenske službe božje. Tako izgubi vso, svoj verski in narodni čut ter vre k mednarodni socijaldemokraški masi. Da le nekoliko temu odpomore in reši vsaj nekaj slovenskih graških delavcev veri in narodnosti, je slovensko katoliško dijaštvo v Gradcu ustanovilo pred petimi leti katoliško izobraževalno društvo „Domovina41, ki jo s pomočjo katoliških akademikov „Zarjanov44 cel čas uspešno delovalo ter sprejemalo prihajajoče in odhajajoče slovenske delavce v svoje okrilje. Toda kakor vam je znano, se je vrgla zadnji čas onemogla jeza združenih liberalno-radikalnih slovenskih dijakov v zvezi s celjsko narodno stranko na to edino središče katoliških Slovencev v Gradcu. Preslepila je z mamo-nom večino društvenega odbora, da je sprejel do petdeset liberalnih akademikov v društro. In ko je imela liberalna stran dovoljno večino, je črtala iz društvenih pravil katoliški značaj ter ugrabila katoliškim slovenskim delavcem na grd bratomoren način še ta dom, ki so ga imeli v tujini. Vrgla jih je na cesto iz drnštva, ki so ga vzdrževali sami pet let. Za te zapuščene v trdi brezverni tujini se potapljajoče so zavzema sedaj pri Vas, katoliki rodoljubi, „Slovenska dijaška zveza4- ter Vas prosi, da jim pomorete po svoji moči do novega društva, ki se more v kratkem ustanoviti v zaščito zapuščenih. Spominjajte se katoliških bratov v Gradca s knjigami ali z denarnimi prispevki! Vsem dobrotnikom v naprej: Bog povrni! — Poklonjeno blagovolite poslati na naslov: eand. iur. Anton Ogrizek, Leechgasse 30 „Zarja44.
Obrambeni klnb „Slov. dijaške zveze44 v Gradou.
O domači snagi.
SLdeče vrstice je prednašala neka mladenka pri Sv. Petru pri Mariboru ob priliki mesečnega sestanka dekliške Marijine družbe. Škof *inton Martin Slomšek pišejo tole: „Ko sem kot dijak iz šol črez hribe in dolino domu hodil, nridem v neko bajto blizu Nemškega. Vsa zakajena dimnica je bila, črna in temna ko noč. V enem kotu so prasoi jedli, v drugem pa so kure zobale. Dvoje otrok na ognjišču sedi in muha, ker gospodinja kosilo kuha. Bilo je okoli devetih
J. Harkošek.
LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
Iz Jafo v Jeruzalem.
iDalJe-l
Zrnje Še navadno dobro prerešetajo predino ga spravijo v hišne shrambe ali pg najdupičijo v suhe skalnato jame ali prazne cisterne. IT udi porabno slamo shranijo skrbno. Kar pa ni Za živinsko rabo pa pokurijo doma, saj jim primanjkuje kurja,ve, ali p; požgejo kar na mlatilnem prpstdru v, veliko vesolje mladih in starih. Življenje na gumnu je za kmeta in njegovo družino veseli čas. ft,Veselili se bodo vpričo tebfe '(o Bogj), ikajkor so veselo obl želtv/i." (Ijz. Uj, 3.) Tako izraža prerok Izaija vrhunec veselja, ki ga po zna Palestina. In kdo bi se ne veselil žetve, ki po plača trud in znoj, ki je gosil kmetovalčevo čelo pr setvi. Pa med veselje kjane rada kapljica žalosti. Tako tudi tu. V avgustu pridejo pobirat desetino, pa še tudi več za vlado, seveda pobiralci sebe ne poza-bijo< Ob tem času se prikažejo upniki — saj s i kmetje v Palestini redko brez dolgov , in zahtevaj< posojilo z visokimi, mnogokrat oderuškimi obresti nazaj in sicer v žitu. PjOtem še pridejo derviši (moha-medansiki menihi), slepci in gobavi in vsi bi radi kaj prejeli in navadfno tudi prejmejo. Kar jp zapisal Mojzes (V. Moj. bu.k, 14, 29j) se (Sef vOdno spolnjuje: „. . . naj pride * ., ptujec in sirota in Ajdova in naj jedo in se nasitijo, da te blagoslovi Gospod, tvoj Bog v vseli delih tvojih rok, ki jih opratvljaš., (Co moro zadostiti kmetovalec vsem zahtevam in mu ostane zadosti za njegovo družino, smatra leto za dobro. jVČa^ sih pa žetev no zadosti; obresti se no morejo poplačati, dolg raste in raste An t.ako se zgodi, dfc, preide posestvu v oderuške roke* kmetovalec p;a zgine, no v
Ameriko, ampak čez Jordan in poprosi, da ga sprej-nlejo bedujpi med svoje;. iGuthe^ Pjalestjiua 47.) Pa hitimo z vlakom naprej.
Na več krajin opazimo majhne) vasice lelahov kakor imenujejo tam poljedelce ali kmetovalce. Pa naša najbornejša vas je še lepotija proti tem vasem Stene so zložeme iz opeke, posušene na solncu. Slamnata streha jih krije, kjer se še ni raztrgala. P|a v nečem so te vasice podobne našim. Polne so kričavih, zanemarjenih in umazanih otrok; vpijejo in so igrajo celi božji dan v peskAi in prahu, imajo namreč vedno počitnice, saj jih nihčje ne klifče v išolo. Otroci in odrasli pasli so radovednost na našili vlakih, pa ni bilo zastonj. Velika množica papirnih zavitkov frčala je iz Vlaka med nje in bila sprejeta z veselim vriščem. Romarji smo metali pečenko, ki jo našim nosom preveč, želodcu pa premalo dišala, in ki smo jo dobili seboj namesto obeda, ven med gledalce, ki so se vrgli na vsak dar, za njega se stepli in s prahom popopranega prav' slastno povžili, pa so tudi za vso zahvaljevali z glasnim vpitjem.
Prva železniška postaja iz Jafe-Joruzalem je Lydda, oddaljena od Jafe devetnajst kilometrov. Dva km. od postaje na severno stran pozdravlja nas po starosti častitljivo mestece Lydda, arabski Lndd in Lod. Pozidal gaje davno pred Kristusovim rojstvom Benjaminov potomec Samad (I. Kron. buk. 8, 12). Proslavljeno je to mestece po sv. Petru, ki je kot najvišji pastir na svojem obiskovalcem potovanju prišel k svetim, ki so prebivali v Lidi. Ondi je našel nekega človeka, po imenu Eneja, kteri je že osem let ležal v postelji in bil mrtvouden. Peter mn reče: Eneja ozdravi te Gospod J. Kr. vstani in si postelji. In je zd^J01 vstal. In so ga vidli vsi, kteri so prebivali v Lidi in oa' rovni in so se spreobrnili k Gospoda. (Dj. ap. 9, 32 3o.) Po ustnem izročilu je bil Zena, eden izmed 72 učence Kristusovih prvi Škot v Lidi. Tudi pozneje se Lidiški 8k°y f večkrat omenjajo na cerkvenih zborih. Leta 415. zavrgh
zjutraj. Lačen sem bil in rad bi za kosilce prosil, kar mi gospodinja reče počakati. Pa kaj, da se mi začce gabiti, ko jo pogledam. Bila je vsa umazana in kuštrava, otroci marogasti in raztrgani, muh pa po hiši vse živo. Ko je biio vse pripravljeno, dekle družino k mizi pokliče. Tudi meno prisilijo, da ž njimi zajmem. Pa ni se mi veliko ljubilo, ker sem videl, da so žlice namesto v usta le pod mizo motali. Zdaj hlapec grila najde in se začne glasno kregati. Gospo dinja skledo popade, jo v pomije vrže in štruklje na mizo postavi. Prav željno vsi po njih sežejo. Meni pa so jele hitro sline lesti, ko je gospodar prač dolgih las iz bule po tegnil in pred gospodinjo položil. Takih nezgod je po svetu veliko, kjer so ženske nesnažne Predno črez hišni prag stopim, že lahko vem, kaj žensko veljajo. Po nekaterih izbah je toliko smetja in kurnikov, da se pošten človek vsesti ne more. Postelje so veliko grše kakor gnezdo v svinjaku. Stenic, grilov in takega mrčesa jo toliko, da bi človeka ujedle, ako bi v čumnati prenočil. Prtiči in krušaice, če j h imajo, so grše od kuhinjske cunje. Ni se torej čuditi, da pri taki hiši sedem let garje imajo in otroci vsi krastavi in bledi ko smrt okoli hodijo."
Tako pišejo nepozabni škof Slomšek. Vse drugače je, kjer so skrbne gospodinje in snažna dekleta. Kaj ne, tako hočemo biti me, drage sovrstnice ? Zato Vam navedem danes nekaj besed o skrbi za domačo snažnost.
1.	Stanica, to je hiša, kjer ljudje navadno stanujejo, bodi lepo snažna in kolikor mogoče svetla. V to svrho naj se o velikih praznikih zamažejo in pobelijo stene ter umijejo okna in tla.
2.	Vsako soboto pridne ženske tudi mize, klopi in stole očedijo ter dvorišče in vsa pota okoli hiše pometejo, da je vte lepo in belo, ko pražnja ruta.
3.	Kjer so pri hiši grili, stenice in muhe, naj se ta mrtesa pogostokrat pokončavajo, postelje in klopi poparijo ter nastavljajo mušnice. Počasi se vse odpravi.
4.	Nikakor ne trpeti v hiši kokoši, svinj in druge živine, razven psa in mačke. Tudi v kuhinjo jih ne vaditi.
o. Dobre gospodinje oskrbe domačim po dvoje srajce, za preobleko ter jih navadijo, da se vsako nedeljo zjutraj preoblečejo, zlasti otroci, ki se tako hitro zamažejo.
6.	Vsak mesec so poberejo prti iz postelj in dajo v pranje. Skrbeti je pa treba, da je še pripravljenih dvojo čednih plaht, ako bi prišel kateri tujec, da se mu pogrne. Brez plahte naj niti ne bo berač 'no slami.
7.	Vsako jutro popravijo i postelje ter je lepo pogrnejo; potom pometejo sobo, pobrišejo prah z mize, klopi in stolov in postavijo vsako stvar na določeni prostor.
8.	Po obedu, kakor najbrž mogoče, umijejo in po-shranijo posodo: sklede, krožnike, lonce, žlico itd. Nikar jih pustiti umazanih do večera, muham v psšo.
9.	Hišne priprave sploh ne pustiti semintja ležati po sobi, temveč vse lepo v red spraviti, da ni človeku na potu.
10.	Pa tudi same sebe ne pozabijo pridne čedna ženske. One ne hodijo umazane, raztrgane, razkodrane itd. Nesnažna ženska nič ne velja, naj je še tako bogata. O snažni pa govori sam szeti Duh: „O kako lop je čisti rod!" To velja seveda v prvi vr,ti o čistosti dnše in srca. Toda čista duša se nahaja pač tudi najrajši v čistem telesu, v snažni sobici. Verujte, drage mladenke, kar jo svetlo solnce na jasnem nebu celemu svetu, to je pridna, čedna, snažna ženska-gospodinja vsej hiši! Ona je žarna luč, zlat s'eber.
Okoli po svetu.
Bienerthova vlada poražena. Pretekli četrtek se je v državnem zboru začel boj za pravice bosansko horcogo-vinskega kmeta, ki ga skupni finančni minister Burian hoče izročiti mažarskim judovskim oderuhom. Dr. Šusteišič je je stavil predlog glede na ustanovitev bosanske agrarne banke in še ostrejši ja bil Kalinov predlog. In pri glasovanju je vlada popolnoma podlegla. Vladne stranko so nato obstruirale. V vladnih vrstah vlada velika pobitost B enert-hovi dnevi so šteti, ako si ne pomaga s paragrafom 14.
Deželnozborska zasedanja so bodo vršila v zgodnji jeseni.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand in soproga so bodeta podala začetkom prihodnjega meseca skozi Trst in Pulj v Orient na daljšo potovanje.
Stoletnico smrti Haydenote, ki je uglasbil avstrijsko cesarsko himno, so praznovali 31. maja.
Po tirolskih gorah zažgo dne 20. junija velikansko ognje in kresove povodom stoletnice, odkar so bili premagani Francozi.
Srbska princezinja Helena se poroči z nekim laškim
princem.
Otok Kreta so namerava združiti z Grško. Končna odločitev je odvisna od Anglije.
V Nikolajevskll, (Sibirija) je nastal 27. maja velik požar, ki je uničil 700 hiš in tudi telefonski urad.
Vstaja kmetOT se pripravlja na Španskem, v pokrajini Galicii. Nad 200 000 kmetov je sklenilo zvezo, da se dvignejo proti svojim izsesavalcem.
Srbska skupščina bo baje jeseni sklicana na po sobno zasedanje, ki bo preklicalo odpoved princa Jurija in ki bo princa Jurija zopet proglasilo za srbskega prestolonaslednika.
Ruski car je ob svojem rojstnem dnevu pomilostil 194 smrtnih obsodb vojnega sodišča.
Srbija zopet išče posojila. Pravijo, da rabijo denar za nadaljno oboroževanje. Torej še vedno mislijo na vojsko.
v Lidi zbrani škofje pogubonosne nauke krivoverca Pelrgija. Že v starokrščanskih časih zaslovelo je mestece zavoljo sv. Jarija. Starodavna legenda pripoveduje, da je bil sv. Jurij v Lidi rojen; pretrpel je junaško mučeniško smrt v Niko-mediji, ko je preganjal cesar Dioklecijan kruto kristjane. Slavno jo premagal sv. Jurij vso poganske nakane, in postal poosebljeni vitežki vzor zmagovalnega boja krščanskega prepričanja nad poganskim naziranjem poosebljenim v zmaju, ki se smrtno zadet zvija pod njim. Po legendi je sv. Jnrij v Lidi pokopan. Starodavna velikanska cerkev, po mnenju nekterih pozidana že za časa Konštantina, pričala je o velikem čoščenju, ki so je skazovalo sv. Juriju. Porušil jo je sultan Hakem leta 1010., zopet jo je pozidal ogrski kralf Štefan. Zelo je trpela tudi pod sultanom Sala-dinom, razkolni Grki so jo lota 1870 deloma pozidali in priredili za obhajanje službe božje. Na zapadni strani prostornega pa razpadlega svetišča postavili so mohamedanci veliko molivnico z visokim, vitkim minaretom, stolpičem raz katerega kliče mohamedanski duhovnik večkrat na dan k molitvi.
Tri kilometre od Lide je železniška postaja in mestece Ram le, kar pomenja v arabščini „pesek"; obdajajo in krasijo mestece obširni vrtovi z raznovrstnim drevjem. Cvetele so Ramle za časa arabskih Omejadov in križarjev, dandanes pričajo le borni ostanki starodavnih poslopij o nekdanji slavi. Za kristjana pa je mestece znamenito; nstno izročilo, ki se nanaša na staroslovečega raziskovalca Palestine sv. Jeronima, poroča, da jo bil tukaj rojstni kraj Jožefa Arimatejca, ki je z Nikodemom snel s križa Jezusovo telo in ga pokopal. Leta 1296. naselili so se v Ramlah frančiškani in postavili, kakor pripoveduje staro poročilo ),na prostoru hiš Jožefa Arimatejca in Nikodema" cerkev in samostan. V samostanu še kažejo dandanes izbico, kjer je prenočeval Napoleon na povratku iz Egipta. Bil je toraj blizu Jeruzalema, kterega je obiskalo s svetim hrepenenjem toliko kronanih glav, Napoleonu pa se ni zdelo vredno ga pogledati. Ko so ga opozorili na Jernzalem in ga vprašali,
ga li no bode obiskal, odgovoril je ošabno: Ne, nikoli, Jeruzalem ne leži na bojni črti, ktero sem si določil. Poročevalec dostavi prav umestno: Napoleon se tačas goto o ni nadjal, da bo pusti otok sv. Helene na koncu bojne črte njegove častiželjnosti in slavohlepja. Po Napoleonovem odhodu napadli so razjarjeni mohamedanci samostan, ga oropali in opustošili, frančiškane pomorili in razsekali na drobne kosce. Med znamenitostmi je važna „velika mošeja", v ktero so spremenili mohamedanci starodavno križarsko cerkev sv. Janeza Krstnika. Tako se je ohranilo v dobrem stanju krščansko pošlo; jo, med tem ko mohamedanska prvotna molivnica zapuščena samuje in skoraj nerabljena praznuje. Ravno cerkve posvečene sv. Janezu so radi spreminjali v svojo mošeje in zakaj ? Koran, sveta knjiga mohamedanska omenja preroka „Jahia" Janeza in tako ga imajo mohamedanci na pol za svojega. (Dr. Sepp. I, 37 ) Kakor v Ramlah storili so mohamedanci tudi s prekrasno cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Damasku, ki je spremenjena v omejadsko mošejo (Szczepanski: Petra Sinai. 1908. st. 28) Na desno od železnice za mestecem se nahaja precej obširno mohamedansko pokopališče s premnogim kamenjem na grobovih, kakor zahteva mohamedanska šega. Veliko zanimanje je vzbudil tudi ogromni, starodavni stolp „štiridesetih mučenikov", ki se nahaja deset minut južnozahodno od mesta. Ime ni prikladno, ker ta stolp ni v nikaki zvezi s štiridesetimi mučeniki, ki so pretrpeli junaško smrt v Sebasti, ampak je arabski trdnjavski stolp, kterega je pozidal najbrž sultan Bibars v 13. stoletju.
Od Ramel naprej teče železnica dalj časa proti jugu; od daleč nas pozdravlja in vabi v svoje okrilje sivobelo, golo judovsko gorovje, ki doseže precejšno visočino. Ravnina Saronska, po kteri se vozimo je zgodovinsko svetopisemsko važna; napojena je s krvjo tisoč in tisoč bojnikov, ki so padli v neprestanih mnogokrat zelo krvavih bojih med Judi in Filistejci. Tukaj se je junak Samson hudo maščeval nad sovražnimi Filistejci. Nalovil je 300 šakalov, ktera zverina se nahaja tudi dandanes v veliki množini v sveti
Cesarja je španski kralj imenoval španskim gene- : „Gambach", n kanitanorn in mn no nrinen Ferdinamin noslal nni- > vilami. Z i
na majhnem gričkn, napolnjen s krasnimi ralnim kapitanom in mu po princu Ferdinandu poslal uni- ; vilami. Z gornjega dela mesta je krasen razgled na formo, za kar mu je cesar poslal zahvalno brzojavko. j srednji del mesta, na krasno okolico in na 6udo-Na Turškem še vedno ni miru. Vršijo se klanja, j vite lepe Alpe. Malo je mest, ki bi so lahko ponašala obešajo uradnike, duhovnike itd. Novi sultan je izdal raz- j s svojo preteklostjo kakor ravno Friburg. Marsikateri boji glas, da bo storil vse za blagor domovine.	,	so nastali, posebno verski, z drugimi protestantskimi kan-
Zepellinov zrakoplov se je ponesrečil. Mej potoma > toni, toda kanton in mesto Friburg sta še vedno ostala se je zaletel v neko drevo in si pokvaril krmilo.	;	zvesta sv. katol. veri. In kar dela dandanes mesto Friburg
Mažarščino vedno bolj vsiljujejo v Bosno in Herce- ‘ posebno tako sloveče, da ne pravim po celem svetu, je govino. Zdaj so napravili tudi na zavoje za svalčice ma- katoliška univerza. Univerza še ni stara, mlada še je,
žarske napise.
Carigrad. Po zadnjem štetju ima turška prestolnica s predmestji 1,131.000 prebivalcev. Od teh je pol milijona Turkov, ostali so Grki, Armenci, Bulgari, Židje in druge narodnosti. V Carigradu je 224 večjih in 664 manjših džamij (molitvenic); 144 raznoverskih cerkev in 41 sinagog. Hiš je 180.000, 24.000 dučanov (prodajalen), 188 velikih in 177 verskih šol; vel ki h trgovin je 483, kopališč ln9 in 45 mohamedanskih čitalnic. Psov, ki prosto letajo po ulicah, ter mrhovino in drugo nesnago pobirajo, baje štejejo do 200.000.
Spomenik Adamu in Evi je postavil v Baltimore bogataš Brady, češ, če bi ne bilo Adama in Eve, ne bilo bi tudi slavnih mož.
Ruska carica jje zopet bolna. Zdravniki so konstatirali, da ima močno afekcijo sroa. Noge so ji močno zatekle. Najbrže bo vsled tega izostalo letošnje potovanje ruske carske dvojice v inozemstvo.
V Kalabriji je bil zopet močen potres. Prebivalci so silno prestrašeni.
Štiri jubileje slavi Rusija letošnje leto. Razun dvestoletnice bitke pri Pol tavi se dovršuje letos 150 let bitke Rusov s Fridrikom II. pri Kunersdorfu, nadalje 100 let od zadnje rnskoavstrijske vojske (1. 1809), šestdesetletnica bitke z Madžari pod Vilagošem in kapitulacija G6rgeya pred Paskievičem. Poltavsko bitko slavi ruska vojska, med tem ko se ostalih jubilejev spominjajo samo po časnikih. Po glasih ruskega časopisja je jedina Poltavska bitka za Ruse slavna, kjer je veliki genij Petra Velikega premagal močne Švede. On je sprevidel, kaka nevarnost preti Rusiji od zapada. Storila jo Rusija mnogo pogreškov. Znano je, da je po bitki pri Kunersdorfu pruski Fridrik H. zastonj iskal smrti, ki bi ga jedina rešila sramotnega poraza pred Rusi. Zato ja pa inska politika pomagala Prusiji, da se je okrepčala in da je stopila na čelo zjedinjeni Nemčiji. Slične pogreške je učinila Rusija tudi napram Avstriji. Po zmagoslavni bitki pri Vilagošu kjer je Paskievič zmagonosno potolkel oholega Madžara in javil carju Nikolaju I.: „Ogrska se klanja vašemu veličanstvu'4, je ta velikodušno odklonil pridobitev Ogrske
Fribnrg v Švici. Mesto Friburg, glavno mesto kantona Friburg, ki ima okoli 20.000 prebivalcev, se odlikuje po svoji krasni legi. Mesto se deli v 3 dele: spodnji del mesta, črez katerega šumi reka „Sa»ne“; srednji del mesta, ki je središče mesta in zgornji del mesta, ki se imenuje
deželi, zvezal je po dva in dva skupaj za košati rep, privezal med nju baklje, jih zažgal in pognal preplašene zveri na Filistejske njive, kjer se je ravno pričela pšenična žetev. Žetev je bila požgana in pokončana; pa tudi v vinogradih in sadonosnikih so napravile zbesnele zveri ogromno škodo. Ob obeh straneh železnice opazimo tu in tam večje in manjšo naselbino včasih podobne malim trdnjavicam ali razpadajočim gradovom na primer Tell Dšeser skromni preostanek staroslovečo že ob Salamonovem času znane trdnjave Gazara.
Za tretjo postajo Sedšed vidimo na bližnjem griču neko zidovje olepšano z malo kupolo in zraven vitko palmo. Pravijo, da je to rojstni kraj Samsonov.
Od Sedšeda naprej dobi pokrajina celo drngo lice; prostrana ravnina prehaja v gričevit svet za njim pa sledi precej veliko hribovje. Lokomotiva dobiva bolj in bolj težko sapo, saj gre proga sicer polagoma pa trajno višje in višje ob strani svetopisemskega potoka Sorek, ki pa nima po leti kapljice vode, da bi napajala skalnato dolinico Vadi es Sarar. Po gričih se nahaja nekaj bivališč, kterih pa ne bomo omenjali razven Bet Dšemal, kjer ima katoliški red Salezijanski obširno, prekrasno urejeno in slovečo poljedelsko šolo. Srečno prispemo do četrte postaje Der A ban. Živo mi je ostala v spominu sila priprosta obleka enega izmed postajnih uradnikov. Imel ni namreč na sebi ničesar druzega kakor od vratu do gležnjev segajočo belo in z obšitki okrašeno srajco. Zeblo ga sicer gotovo ni pri južni vročini, vendar se je zdel nam, ki smo vajeni drngačnih moških oblek, malo preskromno oblečen. Pa njemu se je menda lepo zdelo, saj se je vstopil pred postajo in prav ošabno motril naš vlak.
(Halje prihodnjič.)
| kakih 20 let še komaj stoji, a razvija se čudovito hitro, kakor cvetka ob toploti pomladanskega solnca. Zato pa tudi ni čada, da se tukaj zbirajo sinovi muz od vseh stranij, od vseh delov sveta, razun Azijo. Zimski semester 1. 1908/09. jih je bilo na univerzi imatrikuliranih (t. j. vpisanih) 567, in slušateljev je bilo 96, skupaj 663. Bogoslovcev 201, juristov 120, filozofov 110, medicinev 136. Po narodnosti jih je raznn Nemcev največ Poljakov. Na bogoslovni fakulteti predavajo skoro sami dominikani, razun 4 ne, ki so svetni duhovniki, možje vsi na mestu, odlikovani z globoko učenostjo pa tudi z meniško pri-prostostjo. In dokler bo univerza ohranila ta krščanski duh, bo stala na trdnih tleh, kakor hiša, ki je zidana na skalo. Mi samo to želimo, da bi rastla, napredovala in se raz-cvitala še nadalje!
Razjed po domovini.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Straža, Slov. Gospodar. Naš Dom, Slovenec!
Svoji k svojim!
Sprememba posesti. Zakonska Jerič v Krčevin: sta prodala svojo posest Birgmeyerju v Mariboru. Vzrck te prodaje je nenadna smrt edinega otroka zakonskih Jerič.
Gosenice so letos sadno drevje močno oškodovale. Posebno so nastopile gosenice prsteničarja v celih gručah. Pridno obiranje in maščenjo zatira to golazen.
Kebelj na Pohorju. Iz naše župnije je bilo letos pri vojaškem naboru izmed 16 fantov 11 odbranih in potrjenih.
V Gleichenbergu so v krščanskem hotelu BStyria“ dne 21. maja imeli n* Inega gosta. Priletela je kukavica k zajuterku. Vjoi/javei jo, dobro pogostili, zajuterk ji je prav dobro teknil, nato so se gostje še nekaj časa pozabavali z lepo stvarco ter ji dali spet — zlato prostost.
Ljutomer. Srebrno poroko je obhajal v Gradcu v ožjem obiteljskom krogu trgovec g. Ferdo Herzog s svojo soprogo Jubilantoma iskrene čestitke!
Ljutomer. Nekaj iz popotne torbe. Imel sem opravek v trgu, in se malo zamudil; bil je že mrak, ko grem proti domu. Med potjo dohitim nekega starčeka, s katerim sva se pogovarjala,fin me vpraša: Kaj pomenijo te rudeče črke na nekem domu v trgu, ali zdaj tam kaj lotrijo stavijo, da so neke črke rudeče, druge črne. Odgovoril sem mu, do to pomeni, da se tukaj nahaja knjižnica. Zakaj pa vendar imajo začetne črke rudeče, me vpraša ? Odgovorim mu, da to pomeni rudečkarski prapor, pod katerim piha tudi nekaj naše gospode, in menda tudi to, da bi ne prišel kateri od bralnega društva k njim po knjige. A tega se ni treba bati liberalni inteligenci. Zategadel imate lahko vašo tablo vso črno. Mi se držimo bralnega društva, ki nam nudi dehtečo cvetko izobrazbe na edino-pravi katoliški podlagi!
Cezanjovci pri Ljutomeru. Hudo poskušnjo je Bog poslal vdovi Feuš v naši vasi. Komaj je minilo Vi leta, je izgubila dve nadebudni hčerkici. Po skoro dveletni bolezni je umrla 6. aprila Micika Feuš, vzgledna družbe-nica Marijine družbe. Njena sestrica Frančiška Fenš je bila brezplačno vzprejeta v samostan čč. šol. sester v Maribor. Bila je zelo nadarjena. Pa že ni bila božja volja, da bi se pehala v tej solzni dolini. Prehladila se je, da sama ni prav vedela kedaj. Malo pred Vel. nočjo je zbolela in naglo je šlo ž njo h koncu. Na Križevo večer je bila sprevidena s sv. zakramenti, drugi dan zaran 21. V. je bila mrlič. Pogreb je bil 23. V. 09. Če komu, pač njej veljajo besede: Draga je pred obličjem Gospodovim smrt njegovih svetih! — Bridko izkušano mater naj tolaži zavest, da njeni dobri hčerkici prosita za njo v nebesih.
Pilštanj. Žalostno so zapeli pilštanjski zvonovi v pondeljek, dne 17. maja, in naznanjali, da zadnjega R»-deckijevega veterana 821etnega Jožefa Stadler ni več med živimi. Ravno v istem času pa smo položili k večnemu počitku Obletnega kmeta Janeza Jagrič na Penkovem selu in 181etnega Franca Marčen, hlapca v Lesičnem. Vsem trem bodi zemljica lahka 1
Oplotnica. V hribih bo dela dan, v hribih žari . . . Da, res! V hribih med našo vrlo mladino se že dani! Kaj pa pri nas? Ah, žalostno, povsod še vlada zaspanost. Vzbudi se že enkrat mladina oplotniška iz svoje narodne zaspanosti ! Pozno je že sicer, a ne še prepozno. Le ozrimo se malo na okoli, kako veselo življenje vlada povsod. S kakim navdušenjem se prirejajo zdaj tu zdaj tam velikanski shodi. Tudi mi smo poklicani, da branimo svoj mili dom in narod naš. Pridružimo se tudi mi naši prebujeni mladini! Naročimo si in začnimo čitati lepe krščanske časnike kakor je „Naš Dom“. Vedno huje pritiskajo nesramni nemškutarji na naše domovje; in mi naj bi pri tem spali brezskrbno spanje? Nikoli ne, temveč, vstopimo se tudi mi v bojno vrsto in branimo svoj mili dom in narod slovenski do zadnjega diha. Na delo tedaj, ker resni so dnevi, a delo in trud nam Bog blagoslovi! Iskrene pozdrave Vam pošilja Vaš Slavin.
Oplotnica, žalost mora napolniti srce vsakega pravega rodoljuba, ko gleda, kako naše sicer dobro slov. ljudstvo še vedno kupuje svoje potrebščine pri naših zagrizenih nasprotnikih. Skrajni čas je že, da obrne hrbet takim trgovinam, kjer nam že takoj pri vstopu vdari v nos neznosen smrad „giftne krote“, ki nas plaho gleda iz vseh kotov. In ti ljudje so še tako drzni, da nam kar vsi-U njej o cele kupe te smradljive cunje! Skrajni čas je že, da se naše ljudstvo zdrami in obrne hrbet svojim zakletim sovražnikom, ki hočejo imeti le naš denar, nas same bi pa najraje potopili v žlici vode. Ali še bomo jim daljo nosili naš slovenski denar? Nikdar več! Niti vinarja več! Tem več držimo se zvesto naših hrščanskih slov. trgovcev! Te podpirati je naša sveta narodna dolžnost! Kličem Vam, da bi se vedno držali lepega gesla „svoji k svojim!“
Pohorski kmet.
Slivnica pri Celjn. Vodstvo bralnega društva, zlasti pa mlad. in dekl. zveza, ne vemo, kako bi se dostojno zahvalili za duševni užitek, katerega so nam pripravili mariborski dijaki na binkoštni pondeljek pod Vebrovim kozolcem in pozneje v Vebrovi gostoljubni hiši. Ali smo Slivničani sploh tega vredni, da nam v našem zakotnem kraju na skromno in za silo prirejenem odru blagovoli dati na razpolago svoje izborne zmožnosti cvet štajerskega katoliško-mislečega dijaštva in to že sedaj v drugič? Takrat se ies nismo skazali vredne, kajti udeležba ni bila povoljna. V kakem drugem kraju naše domovine bi se ljudstva kar trlo k veselici, ako bi šel glas po fari, da so prireditelji dijaki, tukaj pa tako malo zanimanja V zadoščenje naj služi dijakom naše zagotovilo, da smo mi, kar nas je bilo pričujočih, bili očarani po vseh točkah njihovega proizvajanja, po krasnem petju, dovršenem tamburanju. Pri igri „Trije tički" je bil vsak junak sam za se pravi mojster, ki je popolnoma obvladal ter še s svojim humorjem zabelil svojo ulogo. Tudi priznana govornika (akademik Ant. Ogrizek in g. urednik Cenčič) sta sama že zaslužila, da bi se slehern Slivničan zganil ter prišel na lice mesta, da čuje enkrat nekaj podučnega in spodbudnega; saj imamo tako redko-kedaj priliko razun po časopisju, v živi besedi, od pravih prijateljev ljudstva, ki bi nas obiskali, dobivati poduk in zlata navodila. Pri prosti zabavi, h kateri smo bili povabljeni k Vebru, so dijaki nadaljevali svoj posel ter nas iznenadili s šaljivo pošto in drugim obilnim vsporodom, ki še ni bil do cela izčrpan, ko so se že morali posloviti in iti na vlak. Posebno hvalo smo dolžni dijakom še izreči za to uslugo, da so pri zadnjih letošnjih šmarnicah, ko smo jemali slovo od Marijinega meseca, visoko povzdignili cerkveno slovestnost s svojim petjem.
Kaki SO liberalci? Liberalci so najčistejši angelci, najboljši rodoljubi, sploh najboljši narodnjaki. In to ne mogoče samo v besedah, ampak tudi v dejanju, čujte, kaj se je zvedelo v Ljubljani! Liberalna stranka je imela ne le eno, ampak celo več pogodb z Nemci, katere jamčijo Nemcem razne ugodnosti v občinskem odboru, trgovski zbornici itd. Vse liberalstvo je te pogodbe tajilo in tudi „nadslovan" poslanec Hribar, ki si hodi v Petrograd kupovat narodnega navdušenja. Hribar je šol celo tako daleč, da je izjavil, da, če se mu dokaže, da je on pogodbo podpisal, odloži takoj vse časti in tudi županstvo mesta Ljubljane. In sedaj, slovenski narod, čuj: Vstal je v seji trgovske in obrtne zbornice član nemške stranke in pokazal izvirno pogodbo med liberalno in nemško stranko in'na isti se na prvem mestu blesti podpis: Ivan Hribar. To je človek, ki ga ne manjka na nobenem slovanskem kongresu, ki zna vse slovanske jezike, največji rodoljub na Slovenskem, to je človek, kateremu se je tudi dokazalo, da je sokriv smrti nedolžnih žrtev dne 20. septembra lanskega leta. Ali je tak človek v javnosti še mogoč? Ali more ta Človek še dalje iupanovati v beli Ljubljani, nositi naslove državni in deželni poslanec? Zakaj smo Vam to navedli? Da spoznate, kaki bo liberalci. Na zunaj, v besedah najčistejši narodnjaki brez vsakega madeža, a v dejanju pa še slabejši, kot nemšku-tarji. Zvezali bi se z vsakim, še s hudičem, če se gre za
njih osebne koristi, naj še potem narod tako trpi. Pa mi tako poznamo naše štajerske! Sam general Kukovec je zahteval več nemščine v ljudske šole, ko je iste že itak preveč, isti Kukovec je izjavil, da gre povsod z mednarodno brezversko socijalno demokracijo roko v roki, in kdo si upa priseči, da nima pogodbe z Nemci kakor Hribar? Kdo mu naj verjame? Zato pa proč z narodu in veri škodljivimi liberalci, proč z „Narodno stranko" !
Koroške novice.
Celovec. Iz deželne norišnice je pobegnil Ivan Maier. — Nekega topničarja 9. bojn. topn. polka je brcnil konj pri snaženju v hlevu tako hudo na desno lice, da so ga . morali odpeljati v voj. bolnižnico.
i Otok. Sodnija hoče za mrtvega spoznati Antona Ušnika ■ pd. Groša v Ribnici, ki se je dne 17. novembra 1889 pijan peljal s čolnom iz Celovca v Ribnico in je bržkone tedaj i utonil, ker ga ni videl od tega časa nikdo več.
St. Mohor. Na grozen način se je .umoril mi-I zar Gansel, ki je bil že dalj časa čudno čemerne volje. Nastavil si je dletivo na prsi in se je dvakrat sunil, zlomil si je najprej rebro, potem pa si je prebodel srce.
Prevalje. V gro! Turnovi tovarni za celulozo je prišel 391etni žagar Janez Lesjak v žago, ki ga je popolnoma razmesarila, da je bil takoj mrtev. —
Marija Reka. Tukaj so mladeniči res korenjaki. Izmed 12, ki so bili pri naboru 29. maja, jih je ostalo 8.
Koroške posojilnice. Slov. koroške posojilnice pripravljajo svoj izstop iz Celjske „Zadružne zveze", ker se po pravici boje, da pod njenim okriljem ni dovolj zavarovana narodnost teh posojilnic.
Št. Vid. Umrl je dne 31. majnika milostljivi gospod mestni župnik, dekan in prošt Gabrijel Leks, ki je bil tu pri vseh ljudeh prav priljubljen.
Žabnice. V pokoj je stopil č. g. župnik dr. I. Amšl ter se nastanil v Gradcu.
Društvena kronika.
Zgodovinsko društvo za Spodnještajersko je dne 6. junija slovesno otvorilo slovenski muzej v Narodnem domu v 2. nadstopju. Govorili so ob tej priložnosti gg. dr. Turner, dr. Kovačič in dr. Medved. Poglavitna in prva zasluga, da se je porodilo to za štajerske Slovence dalekosežnoga kulturnega pomena dete, gre dičnemu tajniku društva, dr. Fr. Kovačiču. V muzeju so že zastopane vse dobe zgodovinsko-gospodarsko-kulturnega življenja. Začetek je težek, a društvo naj z muzejem procvita!
„Domovina", krščansko slovensko izobraževalno društvo v Gradcu, je postalo liberalno. Na zadnjem občnem zboru so v pravilih črtali vse, kar je bilo krščanskega. V ta namen so v zadnjem času sprejeli v društvo vse polno liberalnih študentov, ki so glasovali za spremembo pravil v tem smislu. Ta sprememba seveda ne bo motila krščansko mislečih Slovencev v Gradcu, da si ne bi osnovali svojega društvenega življenja tudi brez „Domovine".
Sladkagora. Vesela dneva za Sladkogorčane sta bila 21. in 23. maja. Slovensko kat. izobraževalno društvo je namreč priredilo igrokaz „Najdena hči.“ Kakor lansko leto pri igri „Sv. Neža", so tudi letos vse igralke brez izjeme izborno izvrševale svojo nalogo. Čast in hvala vsem spretnim igralkam. Med posameznimi dejanji je kaj lepo popeval domači mešan zbor. — Vsi gledalci so se polni pohvale razšli. Vsak je izrazil željo kmalu zopet videti in slišati kaj takega. Žal, da imamo prostor tako majhen, da ne morejo vsi, ki imajo smisel za dobro stvar, prisostovati krasnim prireditvam. — V kratkem se, kakor je slišati, tudi fantje pokažejo na našem odru. Ge tudi naši, od jeze se peneči liberalčki vsled našega uspešnega delovanja hudo pihajo — nič ne de! Saj se je tudi žaba napenjala tako dolgo, da je počila. Kaj ne — zadnje volitve vam pač jasno govore, da je počilo tudi pri vas in vam odklenkalo ! — Nič vam niso pomagali lepaki na hlevih in podih in Bog zna, kje še vse, nič ni pomagalo, če tudi so se kar trije lepaki bliskali celo raz javnega šolskega poslopja.
I — Počivajte sladko in uživajte — zasluženi mir. Eden, ki I vam je tudi na poti.
Ljutomer. Binkoštni pondeljek se je vršil občni zbor naše okrajne posojilnice. Med drugim se je imelo voliti novo nadzorstvo. Izvoljeni so bili sami vrli pristaši S. K. Z. in sicer nadzornikom gg.: Jožef Karba, Krapje; Franc Markovič, Cozanjevci; Ognjeslav Škamlec. Ljutomer; Anton Ficko, Sp. Kamenščak; Jurij Panič, Veržej. Namestnikom pa gg.: Jožef Slavič, Cven; Marko Bežan, Babinci; Filip Šršen, Podgradje; Jožef Rožman, Staravcs; Peter Lah, Branoslavci.
Konjice. Dne 31. majnika je imela Dekliška zveza v Konjicah shod in podučno predavanje. Po nagovoru vodi-
teljice Amalije Solar je Marija Zorko popisala življenje blažene Device Orleanske Ivane d’ Aro, Julijana Kumer pa razložila nalogo, ki pripada našim kmečkim dekletom. Vsako kmečko dekle naj si v čast šteje, da natančno spozna zvi-šene resnico sv. vere in da dobro zna krščanski nauk; veselje pa tudi mora imeti do kmečkega dela, do kmečkega stanu, do kmečkega doma. Pravo slovensko dekle se do najhujše sile ne sme izneveriti svojemu poreklu, zapustiti svobodni pošteni kmečki dom in se podati v mestno suženjstvo. Nadarjena in izvežbana dekleta naj ob večerih, nedeljah in praznikih, ali kadar sicer utegnejo, zbirajo okolu sebe one, ki bi se radi od njih tega ali onega naučili. Deklamovale	pa so:	Jožefa Dobočnik Sardenkovo:
„O milostljiva"; Matilda Furman Merharjevo: „Marija iu golob'ca“; Ana Napotnik Stritarjevo: „Turki na Slevici", in Amalija Solar Gregorčičevo: „Na semnju".
Slovenske Dekliške zvezo! Naše geslo naj bodo besede nepozabnega škofa Slomšoka: „Sveta vera bodi vam luč, materina beseda bodi vam ključ, do pravo omike". Pogum tedaj, drago Slovenko, podajmo si v slogi roke, naloga, katero imamo, je sveta, zato pa na delo me vse!
Slovensko dekle.
Mladini.
Slivnica pri Maribora. Na Petrovo dne 29. junija se vrši v Slivnici ustanovitev mladeniške zveze, katero si fantje zelo želijo in od nje tudi mnogo pričakujejo. Ob tej priliki govorita tovariša Žebot in but, komur je mar za napredek našega mladeniškega stanu, tega prav prijazno vabimo v svojo sredino.	Slivniški mladenči.
Kaj pa je tebe treba bilo? Ko smo pred letom ustanavljali „Z. S. M." je vse liberalno časopisje, štajersko in neštajersko metalo blato v nas, nas obrekovalo, zasmehovalo. Odiikovela so je posebno še takrat živeča „Domovina" in pa „Nar. List". Pa ne samo ob isti priliki, tudi pozneje so Z. S. M. posvečali cele kolone, nje člane imensko napadali in sploh uporabljali sredstva, ki se morajo vsakemu poštenemu človeku studiti. Toda vse ni nič pomagalo. Naši fantje navadno teh klafarij niso brali, in če so brali, so, pomilovalno nasmehnivši se, šli preko tega na dnevni red v delu za svojimi cilji in vzori na izobraževalno-socialnem polju. Liberalna garda, ki zaničuje naše najboljše delavce s privandranci, nevedneži, hinavci, magarci, je uvidela, da vse njeno počenjanje nič ne koristi, Z. S, M. kljub temu lepo napreduje in zato ne kaže nič druzega, kot ali molčati ali ustanoviti drugo društvo. V zadnjih številkah liberalnega časopisja beremo, da se bo ustanovila „Zveza napredno mladine". Mi se smejemo. Oni najprej čez eno stvar zabavljajo, ko imajo pa vsega zadosti, ko vidijo, da jih nikdo ne posluša, takrat pa sami skušajo nekaj sličnega narediti. Toda, kakor dosedaj še vsako dete, ki se je porodilo v Celju v Schillerjevih ulicah, ni imelo posebne sreče, tako se tudi temu detetu sreča umika. Saj ga ne bo pametnega fanta, ki bi prišel tako daleč in se obesil tej frakarski gospodi v njih Zvezo. Imajo sedaj že Narodno Stranko brez pristašev, Zvezo nar. društev brez društev, naj imajo še potem Zvezo napredne mladine brez mladine.
V	Vipavi na Kranjskem so se zbrali telovadci z Vipavskega in Goriškega v velikem številu. V kroju je bilo 100 „orlov“. Po sv. maši je bil lep obhod po trgu. Popo-ludne se je vršila javna telovadba ob zvokih vojaške godbe. Po telovadbi je bila veselica „Pod skalo11 in neprisiljena zabava med mnrgobrojnim občinstvom.
V	Pragi se je ustanovila ob navzočnosti 1000 mladeničev češka agrarna mladinska organizacija.
Ne ustavljajmo se, kadar kliče nas domovina! Nairava se je zbudila iz zimskega spanja. Novo življenje so je začelo na polju in go|zdu, Nebroj tajnih moči deluje, vabi' zelenja i!z tal ter poganja iz dreves in stebel cvetova — — — Vjse se giblje; v
gozdu in na vrtu vse zeleni in bujno ovete,--------------
Ta živiahna delavnost v naravi nehote upliva tudi na šentiljsMo de Id iško zvezot Nova |ve!seij(e do) življenja prešine, nova moč in nova ljubezen do dela so porajajta v vseh mladih bitjih! To hčerkico bi jaz primerjala nežni cvetki, ki se je komaj Be razbrste-la in jo ogreva sobice s svetlimi žarki, da tem lepšo uspeva. Tudi me, ki smo stopile v sestrinski delokrog, ne moremo se same iz sebe toliko izobraziti, ampak pričaikujemo toliko bolj lepih naukov in znanosti od strani lepih knjig in časnikov. Poleg lepega berila, ki gai nudi bralno društvo, smo si naročilo še: „Gospodinjsko knjigo" in „Društveni govor, nik". Že ved shodov se je v tekočem letu lepo obne. slo; sosebno pohvalno omenim le zadnjega. V veselje naznanjam, kakjo se zavzema Že Btevilno mladenk za
deklamatork ne manjka. Glavna naša naloga in cilj je: se učiti vseh predmetov, v katerih bodemo našla dosti važnega za mladinsko gibanje* Vsiajkb delo, vsi načrti morejo biti srečni, morejo napredovati le tedaj, če so osnovani na krepkem temelju sv vere. K temu nas zopet bodrijo v jedrnatih besedah Č. gosp, duhovni voditelj, ki posebno pjriporočajjo, kako naj obračamo svoj pogled na Marijo v raznih okolščinal) svojega Življenja. Ustanovila se bo tudi Marijina družba. Pač pa je žalostno, kar se večkrat sliši in bere, kako postajajo iz nedolžnih, Čistih slovenskili deklet malomarnice za vero in lepo narodno Življenje. Pobožna in slovenska misel izginjata ,iz src in zaslepljeni pod krinko pravega domoljubja varajo sebe. svoj narod in udajajo ugodnosti se Sn lenobi. Torej vse k delu, vse kzvezi! Vse Slovenke, brez razlike stanu in krajev bodllmo složne in jedine! Vso si podajmo v .slovenskem duhu sestrinske roke ter se objamimo s poljubom miru in ljubezni ; vso so smatrajmo za vredno deco ene mature mile slovensko domovino!1 Bodimo krepek nasip proti divjanju sovražnikov in neomajen, trden steber značajnosti in poštenja; tedaj bodemo moglo premagati vse napade burnega življenja. Ne morem končati drugače, nego z željo, da bi našle moje odkritosrčne besedo bogat odziv v srcu vseh mladenk !i *— Slavka In Ljuboslava.
Mladeniški shod na Krki se je imenitno obnese'. Binkoštna nedelja in pondeljek bosta ostala neizbrisno zapisana v spominu dolenjskega ljudstva. Prihod „Orlov" je bil nad vse impozainten. Na večer 80. maj-nika so se zbrali telovadci iz Krke. Smartna pri Litiji, St. Ruperta, Ljubljane, St. Vida in Smart(na p. Šmarno goro ter med veselim trobentanjem korakali na trg pred župno cerkev, potem pa dalje po vsem trgu. Drugi dan, v pondeljek, so prikorakali dobrepoljski Orli, na čelu jim brata nadučitelj Štrukelj in učitelj Odlasek. Popoldne so nastopili Orli v telovadbi a prostimi vajami in na orodju. Navdušeno ljudstvo je ploskalo pri vsaki priliki. Po telovadbi so se vršili govori. Na shoda so se ustanovili trije novi telovadni odseki za Dolenjsko. Ljudstvo je z velikim veseljem gledalo kretanje teh krepkih in čilih Orlov in jih burno pozdravljalo pri njihovem odhodu.
Cerkvene nadeve.
Zakrament avete birme bodo delili prevzvišeni gospod knezoškof v tekočem letu 1909: V Sv. Lenart-skem dekanatu: pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah dne 12. junija, pri Sv Ani na Krembergu 13., pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 14., v Negovi 15, pri Sv. Trojici 16., pri Sv. Lenartu 17. in pri Sv. Rupertu dne 18. junija. — V Ptujski dekaniji: na Hajdinju dne 26., v Ptuju v proštijski cerkvi 27., v minoritski cerkvi Sv. Petra in Pavla 28., pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah 29., pri Sv. Marjeti niže Ptuja 30. junija, pri Sv. Marku dne 1. in pri Sv. Urbanu dne 2. julija. — V Videmski dekaniji: na Vidmu dne 10., v Brežicah 11., v Dobovi 12., v Kapelah 13,, na Bizeljskem 14., v Pišeesh 15. julija, v Rajhenburgn in Sevnici pa dne 7. in 8. avgusta. — V Gornjegrajskem dekanata: v Mozirju dne 29., v Nazareta 30. in v Rečici dne 31. avgusta, na Ljubnem dne 1. septembra, v Lučah 2., pri Sv. Frančišku 4. in v Gornjigradu dne 5 septembra.
Letošnji novomašniki lavantinske škofije. Iz četrtega letnika bogoslovja bodo lotos posvečeni sledeči gospodje: Kuhar Anton iz Ptuja, Rop Franc iz rit. Lenarta v Slov. goricah, Kren Franc iz Št. lija v Slovenskih goricah in Ranipre Franc iz Stoperc. Iz tretjega letnika pa gospodje: Erhatič Martin od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, Baznik Ivan iz Sv. Križa pri Kostanjevici na Kranjskem, Geratič Ivan iz »t. Benedikta v Slov. goricah, Lassbacher Anton iz Negove, Škofič Marko od Sv. Martina pri Vurbergu in Žagar Ivan iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Posvečeni bodo dne 25. julija.
Osebna vest. Doktorjem bogoslovja je bil na dunajski univerzi promoviran ' Či. g. Anton Jehart.
Šmarje pri Jelšah. Binkoštni pondeljek je bil za nas, šmarska dekleta in fante, pa tudi za vse druge krščansko misleče, dan veselja in radosti. Naš dobri in skrbni dekan č. g. J. Bohanec so nas kot predstojnik Mar. družbe slovesno sprejeli pod prapor Marijin, prav velika armada nas je bila. Prid:ga č. g. župnika Fr. Gomilšeka od sv. Petra na Medvedovem selu, je segala v dno srca, tako ganljivo so nam razlagali pomen družbe. Po pridigi je bil slovesen sprejem, potem procesija po trgu z Nigsvetejšim
naša ideje ^ vedno več govornic nastopa; tudi vrlih • in nazadnje še pete lavretanske litanije. Bil je dan veselja
kaj enakega še ni bilo v Šmarji. Naše elavaosti so se udeležili razen domačih čč. gg, še č. g. J. Kardinar, profesor veronauka iz Celja in pa naš rojak č. g. J. Vreže profesor na učiteljišča v Mariboru. Ta prisotnost je slavnost še zvišala. Torej fantje in dekleta, le hrabro, pogumno naprej, nič se ne vstrašite kakšnega blebetanja, ki ga pri takšnih svečanostih ne manjka Tisti in tiste pa, ki Se niste imeli do sedaj „korajže", glejte, da kmalu pristopite pod beli prapor Marijin.
Duhovna gredica. Telovo! V četrtek po binkoštni osmini ali prazniku presv. Trojice obhajamo praznik presv. Reš Telesa ali Telovo. O zgodoviai tega praznika smo lani v Duh. gredici obširneje govorili. Tu le na kratko ponorimo temu ali onemu že tako znane stvari, a ponovimo jih v proslavo Njega, ki kraljuje med nami v tabernakeljnih in ki se da nositi po mestnih cestah, po vaških potih med klasjem in siljem in tako nekako vidoma blagoslavlja ljudi in vse, kar naj služi človeku ko gospodarju narave. — Pobožna redovnica Julijana je v zamaknjenju dobila na gori Korniljon (Cornillon) na Franooskem nalogo, naj poskrbi, da se ta praznik vpelje. Zadela je seve na huda nasprotja in le s težavo in počasi je izvedla božje povelje. Lota 1311 je že bil za vso cerkev zapovedan. Sv. Tomaž Akvinski je zložil lepe pesmi in izbral pomenljive psalme in druge mo litve za duhovne cerkvene molitve tega dne. Praznik presv R. T. bi se najprimernejše obhajal na veliki četrtek, ko jo Jezus postavil ta zakrament in sv. mašo. A ker je ta dan
žalostjo ne vjerna, zato se je praznovanje neskončne ljubezni Jezusove v najsv. zakramenta preneslo na četrtek po prazniku sv. Trojice.
Obhaja se kolikor mogoče slovesno. Procesije so lepe in pa tudi velike, saj ta dan se jih udeleže tudi taki, ki jih navadno ne vidimo pri procesijah križevega tedna. Te procesije z Najsvetejšim so so vredile v začetku samo v nekaterih škofijah; ravno tako so tudi štiri postaje, kjer se j za se pridržal". Kmeta pa je odškodoval z 10 dukati, pojejo začetki sv. evangelijev in daje blagoslov v navadi ! samo v severnih krajev. — Udeležimo se te proč -sije po- \ božno in pokažimo tako spoštovanje svojemu nebeškemu j
moral plačati svojo šalo. Zdravnik je pa ta tisočak takoj razdelil med uboge otroke.
Pravila za obiskovalce gozdov. 1. Ne trgaj vejic, listov in cvetov; to je kinč gozdov in še naj marsikoga razveseli ter tvori novo življenje; kar utrgaš, kmalu zveni, ne dela nikomur veselja, rastlina sama pa oslabi. 2. Ne hodi po mladih nasadih, ako te tudi jagode in cvetlice vabijo, ker ne vidiš majhnih rastlin, iz katerih naj nastanejo drevesa. Leta in leta se pozna, kar tvoja noga pokvari. 3. Časnikov, papirja in drugih odpadkov ne puščaj na potih in počivališčih. To vse zmečkaj in vrži v grmovje ali pa zakoplji v mah listje. Ne razbij praznih steklenic. Nič ni gršega od krajev v gozdu, ki so videti zbirališče odpadkov. 4. Pazi na ogenj in smodke ali tleče užigalice gozdni požar. 5. Ne begaj živali po gozdu; vse smatrajo človeka največjim sovražnikom. 6. Zaraditega drži psa na vrvici, ako nisi prepričan, da nima veselja do lova.
Vedno pripravljen. Švedski kralj Karol XII. (1697— 1718.) se je bojeval, kakor znano iz zgodovine, s saškim knezom Avgustom II, ki je bil ob enem tudi poljski kralj. Ob tej priliki je tudi zgubil poljsko krono. Karol XII. je bil s svojo vojsko na Saksonskem in se je tudi tukaj ž njim bojeval. Ukazal pa je strogo vojaštvu, da bi se ne godile od strani vojaštva kako nerednosti, sosebno pa ropi ne. Nekega dne se je pritožil pri Kralju Karolu XII. nek kmet, češ da mu je njegov grenadir (višji častnik) celo kosilo ukradel. Kralj pokliče dotičnoga častnika k sebi in ga
žalosten zavoljo Jezusovega trpljenja in se slovesnost z	strogo nagovori, rekoč: „Ali je ros, da ’si oropal tega
7.nl natisi nn vrinmo rra aa in »vo inn cranin na j Ir s\ n/in a 1 i n Knrrn i	Ir m Ata Irnaila 0 ^	OnrnutitA^	Tmlt/innutTm nsi/vsivrniM na tn
kmeta kosila?" „Oprostite", veličanstvo, odgovori na to grenadir. „Jaz nisem temu kmetu toliko hudega storil, kakor vi njegovemu gospodu (kralju.) Temu ste vi celo kraljevstvo vzeli, jaz pa kmetu samo enega purana". Kralj, kateremu je dopadel grenadirjev odgovor, mu je odpustil in ga odposlal z besedami: „Spominjaj se, moj prijatelj, tudi če sem kralju Avgustu kraljevstvo vzel, veodar nisem nič
Smešnlce.
*	,,	_	„	, Notar: „Miha, ali si prismojen ali kali? Kaj pa hočeš
kralju in on bo tako blagoslovil nas in vse naše, blagoslovil j pri meni s tremi križi, ki si jih prinesel na ramah?" Miha: bo žitna polja in rodne gorice in razlil bo svoj blagoslov ■ „No, gospod notar, kaj bi pa hotel. Gospod župau so mi Grez vse verno naše ljudstvo!	C. rekli, da moram narediti tri križe, ko pridom h gospodu no-
tarju za podpisat. To imate zdaj tri križe".
Ra;n® blago.
Dober nasvet. Davorin: „Ti, prijatelj, ali si že
Koliko ,o v frui .akiuUJ V nrkteMem lelu j
se je za'kajenje izrlalo V Avstriji 247 milijonov kron, I Ldrniiio nrava šiba bodo za Kraševce!11 loško- O nebni torej za M milijonov ,veS nego prejšnjega leta. Vkljub j 8Pe ^iipi po; J, 2ad mtoo število lis/ako ‘in lisic, dl
temu, da so izdatki za kajenje poskočili, se je ven- ! dai, tobačnih izdelkov za 465,000 kg manj razprodalo, kar se razlaga tako, da so kaldilci kupovali v primeri s prejšnjim letom boljšo vrste tobaka. Nekateri trdijo, da je to okolnost pripisovati splošnemu izboljšanju življenskih pogojev. iOd smodk se je največ Pokadilo tujih, namreč 466 milijonov, potem slede por-torike, katerih se je 208 milijonov izpremenilo v dim; za tem pridejo viržinke, ki so avstrijska posebnost, 5n tdh se je prodalo 170 milijpnov, itd. iNaravnost ogromno se popuši svalčio. Na prvem mestu stoje k zv. „Šport“, katerih se je popušilo sikpro 2% milijardi, cenenih h,dram“ pa skoro 1140 milijonov. Potem slede „dame“ (350 mil), „ogrske" (191), „Mem-Phis“ (145), „Sultan" (72) itd. Največ se zakadi, kar je naravno, v obeh najbogatejših deželah države* na Češkem in Doljnem Avstrijskem, kjer so jo za okoli tri milijone več pokadilo nego v prejšnjem letu. In yseh smodk se je v Avstriji popušilo nad 1228’/2 mil., in od tega jih odpade na Češko 422,488.480 in na dolnje Avstrijskem, kjer pride povprečno na vsakega prebivalca K 7.66 izdatkov za tobak. Izkupiček za smodke se je državi pomnožil za 6.4%, pri sval-fcicah pa za 11.1%.
Drago je plačal. Profesor Nussbaum je bil glasoviti travnik, pri tem vnet katoličan. Umrl je 1. 1893 v Moua-kovem in njegove zadnje besede so bile: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Bil je živ dokaz, da more biti učen mož •a dober kristjan. Ko je imel izvršiti težavne operacije, jo j*el prej k sv. maši, v svoji zadnji težki bolezni pa jo več-^rat prejel sv. obhajilo. — Nek bogat Jud se je hotel pošaliti s tem zdravnikom in ga je poklical po noči k sebi. »No, kaj Vam pa manjka?" vpraša zdravnik, ko vstopi v »holnikovo“ sobo. „Nič posebnega", pravi Žid, „samo nohte ^i obstrižite". Zdravnik se takoj odpravi na delo in mu ?°hte lepo obstriže. Pozneje pa pošlje Židu račun, v katerem 1® zahteval za svoj trud tisoč kron. Bogati Žid nagubanči ®elo: „Kaj, toliko se upate Vi zahtevati za nohte?" Zdrav-Dfk pa mu mirno odgovori: „Za vsako operacijo po dnevu
podavijo purane!11
Nepremišljeno. Gospod: „Obleka, kiste mi jo to zimo napravili, je še slabša, ko lansko leto 1“ — Krojač: „Ni mogoče!11
Rešitev besedne zastavice v 11. številki „Našegs
Poma“.
k 1 n d
g
n
n
v
j
t
o
r
k
K
g
P
P*
Š
D
B
k
Z
r
0 a
1
č
o
p
e
0
1
0
1 a V
u
o
o
d
s
r
g
N
a
b
o
j
z
a
d
o
m
n
s
v
o
b
o
d
o
1
a t
H a v b h e
c a
a j
n a
k
a
o
k
a
a
a
t
a
e
č
e
č
o
j
o
g
a
d
J
Pravilno rešili: Marija Gruškovnjak v Mariboru, Franc Gujznik na Kebelju, Božidar Petelinšek, Nikolaj Bezovnik, Jožefa Kranjc, Ivan in Rozika Vahter v Oplotnici.
Sveta birma
Za čelo in doml
pouk in priprava za ta sveti zakrament
(Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, velja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv poduk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. — Naročnina se lahko pošlje v znamkah.
“^ plačajo moji pacijenti 500 K, po noči pa še enkrat m	, • i	..	,/r	-i.
toliko11. Zid je iskal rešitev pri sodniji, pa zaman, drago je TrgOVlDfl tlSKRme SV. Clrilft V M&ribom.
POZOR!
JZH4F" Mnoga društva so prejela brušuro Sv. Oče Pij X. pa še 13$^E iste ne plačale. Storite ob priliki svojo dolžnost. Ista bro-sura se še dobiva pri uredništvu Naš Dom!
Pojasnila o inseratih daje
npravništvo le tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 v. B4C* Vsaka beseda stane 3 vin. *3M
Cenik zastonj. —.......
Krasna tiirmskauraS K
z verižico.
Vse pristno niklo, se jamči, da ostane belo, skleni-nasta številčnica idoča v 6 kamenih, z drugim plaš čem proti prahu. 14 dni na poskus, na željo denar nazaj. Srebrne nre k K 6'M), srebrne nrezdvojnim|plaš čem a K srebrne tula-ure 6, K 13 zlate damske ure k K 19‘—, srebrne verižice k K 2-—. S leta 86	jamstva.
A.KifFmaiiii,
taloga ur, MARIBOR.
Pohištva
veliki zalogi, kakor tudi !
žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni. n
Franc Pleteršek j
Maribor, Koroška cesta 10.
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. '
v
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora.
Vinske in sadne stiskalnice
z zboljšanim dvojnim pritiskom za ročno delo, se zsprejo z zapahom,
grozdni mlini grozdni reb-lerji, sadni mlini
v najnovejši, najizdatnejši konstrukciji izborao vrste ter stroje za pripravo krme, hekslerji, re-zalnlce za repo, šrotni milni, dampferji za krmo, gepeljnl, vor-gelege iz tovarne poljedelskih strojev in livarne železja F3ANC EISENSCniMHECi & Comp. Raud-nltz a/E. Glavna prodajalna pisarna
Franc MELICHAR, Rudolf SACHER
i Dunaj III/2, Low8nflasse 37. T-.."; ..
Natančni ceniki zastonj in franko	87
DQr Išče solidne zastopnike In naprej-prodajalce. *2M
[^■Pl U»«»novlJ. 1. 1885. l^gglgB				
TISKAiAST.CIEAlMABIBOl				
	mmm m m m	z najboljšimi stroji In najnovej-šlmi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blankete, ekspenzarje, pobotnice Itd. ■ = ■ = ■ Za trgovce: cenike, okrožnico, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice Itd. ■ = ■ = ■ Za razne korporacije In društva; pravila, letna poročila, pristopnico za člano, vabila na veselico 	 1.1. d- ;; :: ::	mmm m m m	
■		Bfl| Koroška cesta it. 5. m		■
Obstanek trgovine od leta 1850. "»b
Sab.-fc©"trQ.jt)©
KA	zitatonj da se Vam pošlje ilnstroTani
bolk	cenik z nad 200 slikami.
St. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
montoir-ura 80 ur tekoča K 3'60
Roskopf.............n 6'—
Št. 2. Nikel-anker-remontoir (re-
gulator)............... S'—
Srebrna.............„ 12-—
\mW 'r	Srebrna s tremi pokrovi .	„	8‘—
št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tu-la“ s tremi močnimi srebr-
nimi pokrovi........»S1 —
Št. 34. Srebrna damska rem.-ura .	„	6' —
Št. 11. Srebrna remontoir - ura za
x gospode................... 6-80
Sš.'	Št. 18. Srebrna anker nra, 16 kamnov ....................................  101—
Ista z dvojnim pokrovom . „ 12’ID šaUaft/V (,	Št. 102. Budilka z dnevnikom . . „ 8'—
|	Št. 107. Kuhinjska ura .	„ 8'40
iflr Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno iu jako ceno. :: :: :: ::
k	Th.	Fehrenlmch,	x
84	iVajveCj	i	tovarnišliJi	zaloga	ur
Maribor, Gosposka ul. 26. :: Filialka, Dravska ul. 2.
Izvrstni molitveniki

kri, taK ptafaft Miter h
sv. pesu . . I ttD
Hi2aBatltfciiikite^riMM I—
Iren nitih i»red. . „ I— FrijatDj itPBiU . .« Si. Spravili ... n m
Val tl moHtvMiM m Mfya tudi v slati »brasl ta atamaja potam okaU 50 vteavjav vai.
MM^bi žfr_90 vškl
aa 1 kajiga.
Trinn thkme n. EMb
. i ■atUnsi =
■—■i* ■ i i m aMmmWm&Tma -
ljudska hranil, in posojilnica
v Celju
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo)
V lastni hiši: „Hotel pri 13 lem vola“ (Tersohek) Graška ulica 9, 1. nadrstropje.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 41/20/0 obrestmi. — Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5 0/0 in 5 7*% in na osebni kredit proti 6% obrestovanju.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in 8® brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 8—11 ure dopoldne in od 3—6 popoldne.
-m-