15. šlev
V Kranju, 9. aprila 1904.
V. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. SSSSLtZ
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Nazaj v cerkev!
i.
Ko so izdali ' Vatikanu pod prejšnjim papežem ali bolje pod njegovim tajnikom Rampolo katoliškim duhovnikom ukaz: «Ven iz zakristije!*, niso mislili in niti od daleč slutili, kake slabe posledice bode rodil in koliko bo škodoval ta ukaz ravno katoliški cerkvi. Res je sicer, da so se v zadnjem časa tuintam zgrnile velike trume različnega pohlepnega in nevednega ljudstva okrog bojevitih in vročekrvnih »božjih namestnikov*, ali kdor vsaj iz katekizma pozna nauke katoliške cerkve ter iz raznih evangelijev in drugih cerkvenih popisov Kristusovo življenje in je še toliko pošten in dostojen človek, da se ne sramuje ali ne boji povedati resnice o svojem spoznanju, tisti mora roči, da ravno te novodobne katoliške bojne trume s svojimi nekrščanskimi dejanji katoliški cerkvi ne bodo pomnožile ugleda!
Dovolj je že znano in zato nimamo namena tu podrobneje popisovati, kaj vse si drznejo počenjati in uganjati oni politični in k vsemu slabemu nagnjeni duhovniki, ki so si zgoraj omenjeni vatikanski ukaz razložili ali raz-tolmačili tako, kakor je prijalo njim ter planili iz cerkve, zakristije, župnišča in kapelanije med svojo plaho čredo, to je med ubogo nerazsodno verno ljudstvo, ne kakor dobri pastirji, ampak kakor lačni volkovi 1 Mnogi izmed njih so popolnoma pozabili na vzvišenost in svetost svojega poklica in si v posvetnostih umazali svoje roke, svoje dobro ime in s tem izpodkopali pri razumnejših kristijanih vero in ugled katoliške cerkve.
Pregovor veli: »Čevljar naj ostane pri svojem kopito 1» To se pravi: Vsak človek naj se drži in naj izvršuje opravila tistega stanu, za katerega se je izučil in za katerega je namenjen. In to je tudi edino pravo, pravično in pošteno!
Toda, koliko pa je dandanes poaebno na Kranjskem dobrih in pravih duhovnikov, ki žive le svojemu poklicu in se ne vmešavajo v politiko!? Njih «višji pastir* Bo-naventura poskrbi, da se že v semenišču ali lemenatu mladim duhovniškim gojencem ne vcepi v srce ljubezen
in sočutje do ubogega slovenskega naroda, marveč da se ista srca zastrupe s konsumarskimi in hranilniškimi špekulacijami ter z drugimi različnimi kramarskimi vednostmi. Starejšim duhovnikom, ki niso bili deležni take šole v semenišču pod prejšnjimi škofi, pa sedanji škof neutrud-ljivo pošilja pastirske liste in navodila, v katerih jim svetuje in tudi naravncst ukazuje, kako imajo goniti ljudstvo na volišča v umazano borbo za slaboglasne katoliške kandidate, ki postanejo kot poslanci — ljudske pijavke, kako imajo one vernike, pri katerih čutijo kaj denarja, celo na smrtni postelji ožemati in odirati brez ozira na njih potrebne otroke in revne sorodnike i. t. d. Glavno ulogo pri vsem tem pa igra škofov list «Slovenec*, v katerega pišejo poleg političnih duhovnikov tudi rajni posvetni katoliški špekulanti in dannadan z najdrznejšimi ter naj-podlejšimi lažmi begajo in sleparijo naše nevedno ter zaslepljeno priprosto ljudstvo.
Ker je denar jako zapeljiva stvar in ne more nihče vedeti, koliko ga ta in oni duhovnik iztisne iz ljudstva po raznih bratovščinah, konsumnih društvih, posojilnicah in oporokah, koliko ga da potrebežu škofu za njegove nesrečne zavode in koliko ga sam vtakne v svojo malho in nadalje, ker se da v družbi mladih in neizkušenih »devic* prav prijetno živeti, ni čudno, da se zdaj na Kranjskem že težko dobi duhovnik, kateri bi ne hujskal in agitira! pri volitvah seveda po ukazu našega škofa. Ako pa ima kateri starejši kranjski duhovnik vendar še toliko vesti ia ljubezni do svojega naroda, da ne zagovarja škofovih posvetnih ukazov, tisti zastonj upa in prosi za kako boljšo faro in preganja se ga kakor kakega nevernika in očitnega grešnika!
Škofa Bonaventura brez dvoma čaka težak odgovor za vse, kar v sedanjih časih počenjajo njegovi politični duhovniki in njih posvetni pajdaši med slovenskim ljudstvom. Čudno se nam le zdi, da nič ne pomisli, da jfe dežela, katera se tako neusmiljeno in brezvestno oftama in opustoša z njegovimi pomočniki, njegova mila domovina in ne »turška drajna*! Ali je Kristus tako učil in delal?
Škof se morda izgovarja in sklicuje na vatikanski ukaz: «Ven iz zakristije!* Ali ta izgovor je jalov! Katetri pošten in vesten človek pri zdravi pameti bi vendar mogel ta ukaz tako raztolmačiti kakor so ga njemu raztolmačih njegovi malo vred ni špekulantni svetovalci? Ako pa si ga je raztolmačil sam, je to zanj toliko žalostnejse m značUnejse-!
Iz popisanega katoliškega delovanja našega škofa Bo-naventure bi sledila tale logična posledica: Ako smejo katoliški politični duhovniki izvrševati opravila vsakršnih posvetnih stanov, pri tem pa nevedno ljudstvo še nesramno slepariti in odirati, potem pa naj ljudje posvetnih stanov napovedo konkurenčni boj političnemu duhovniškemu stanu! Enaka pravica za vse! Ali bi ne bilo to pravično in pošteno?
Kaj poreče k temu čudnemu nasvetu naš <premi-lostni knez in škof», ki odlikuje in hvali le tiste duhovnike, ki so zakopani od jutra do mraka v take posvetnosti, katere bi morali kot božji namestniki pustiti popolnoma pri miru, izpolnjevanje njihovih stanovskih dolžnosti pa bi jim morala biti prva in sveta dolžnost? Ako poreče, da nima nič proti taki konkurenci, ponehal bo takoj vsak boj proti njemu in njegovi s svetinjami ter rožnimi venci okinčani vojski, in vsak liberalec bo moral priznati, da je vreden zagovornik splošne in enake volilne pravice; ako se pa v sveti jezi razlogoti nad našo predrznostjo in nam začne dokazovati, da nimajo posvetnjaki nikake pravice vtikati se v cerkvene in verske zadeve, tedaj naj se spomni nauka, ki je še bolj svet in zveličaven, kakor njegovo katoliško delovanje, in se glasi: «Česar ne želiš sebi, tega ne stori drugim!»
Nato pa naj premisli tudi naslednjo priliko ali primero : Kaj bi sc reklo o posvetnem sodniku in kaj bi se zgodilo ž njim, ako bi imel poleg svoje sodnijske službe tudi prodajalnico in posojilnico ter bi pri vsaki sodnijski
PODLISTEK Žreb naj odloči!
Osnovna slika z macedonskega bojišča. Dalje. III.
Dobrilkina rojstna vas stoji v lepem in prijaznem kraju sredi prostrane poljske ravnine v bližini podnožja strmega gorovja. Hiša, v kateri je doma Dobrilka, bila je trdno zidana enonadstropna stavba, stoječa ob prostornem trgu sredi vasi, zdaj pa je ta hiša najbrž že razrušena po Turkih. Na drugi strani vaškega trga je cerkev in župni dvorec, pred cerkvijo pa stoji veliko in košato drevo.
V to vas se je v zadnjih letih vrinilo in naselilo s krivično pomočjo turških oblastnij mnogo Turkov. Zato so imeli odslej vaščani bolgarske narodnosti pred četami turških vojakov, ki so tam okrog preganjali bolgarske vstaše, več miru kakor sosedne, popolnoma bolgarske vasi, in se jim zlasti požiga od turške roke ni bilo bati, ker bi zgorele z bolgarskimi kočami tudi turške.
Eno uro hoda proč, tam pod gorami so bile že vse vasi na dolgo in široko le pepel in razvalina, in bolgarsko prebivalstvo je razun onega, ki je še pravi čas zbežal v gore k vstašem, požela kruta turška smrt.
Nekega dne dopoldne se je tam zopet kadilo in puške so zamolklo presketale ter odmevale od skalnatih sten skozi več ur. Proti poldnevu pa so začele goreti v dolgi vrsti tam blizu stoječe še nerazdejane bolgarske vasi.
Strah in obup sta navdala vse, ki so iz daljave gledali ta grozni prizor, in niso vedeli, kaj bi začeli, ali bi hiteli na pomoč preganjenim bratom, ali bi se pripravili za obrambo svojih vasi in svojih družin za slučaj, da bo sovražnik še dalje požigal in moril. Ta strah pa se jim je še povečal, ko zagledajo tam pred gorečimi vasmi teman oblak ljudi, ki se hitro premikajo od tam
obravnavi nagovarjal in silil ljudi, da bi kupovali blago le v njegovi prodajalnici ter izposojali si in nalagali denar le v njegovi posojilnici in bi tistim, ki bi ubogali njega, kramarskega sodnika, samovoljno brez ozira na pravico naklonil zmago pravd in tožb onim, ki bi se, zanašajoč se na pristranost in dolžnost sodnika, ne hoteli ukloniti njegovi nepošteni zlorabi službene moči, pa bi prisodil izgube istih in kazni ?! Ali ne delajo tako tudi naši politični duhovniki, ki imajo svoje konsume, svoje posojilniee, svoje tiskarne, svoje časopise i. t. d., ter zlorabljajo svojo službo na ta način, da agitirajo na prižnici in v spovednici za svoje posvetno blago, ki je največkrat mnogo slabše kakor židovsko, ter odrekajo odvezo in svete zakramente onim, ki si privoščijo boljšega in poštenejšega blaga od druge dostojnejše strani!
Kar bi zaslužil posvetni sodnik za tako pristransko in krivično postopanje v službi, to v toliko višji meri zaslužijo naši politični duhovniki! Zakaj se jim torej še prizanaša in gleda nanje skozi prste?
Vsak razsoden in pravicoljuben človek mora ostro obsoditi njih grdo zlorabo duhovniške službe v umazane posvetne namene. Zato jo je obsodilo tudi slovensko raz-umništvo ter prišlo do zaključka, da sedaj naši duhovniki rabijo vero le za svoja samopašna kupčijska in rne-šetarska stremljenja med nevednim ljudstvom, sami pa nimajo v srcih nobene vere. Tudi naš Bonaventura bi bil že lahko prišel do tega spoznanja. Ali, ker bi potem moral sebi in svojim političnim duhovnikom glasno za-
semkaj črez polje vseprek, kakor da bi jih gnal pred seboj hudourni piš. Opazovalci te hiteče človeške trume so najprej mislili, da se jim bliža krdelo sovražnih turških vojakov, aK kmalu so se prepričali, da so to le ubogi bolgarski beguni iz zažganih vasi. Qj i
Dobri bolgarski vaščani so s tužnoprijaznimi obrazi sprejeli nesrečne pribežnike v svoje hiše in s trepetajočimi srci poslušali njih žalostna poročila o zadnjih pretresujočih dogodkih v njihovih ljubih domačih vaseh, ki bodo zdaj skoro uničene in opustošene kakor že mnogo drugih. O vsem tem se je izvedelo iz ust obupanih pribežnikov to-le:
Turški vojaki so imeli popoldne tam po gorskih robovih hud in vroč boj z vstaši, ki so hrabro potolkli lepo število svojih zasledovalcev in preganjalcev, med njimi tudi več voditeljev in konečno pognali v beg še ostale napadajoče in ustavljajoče se Turčine. Ker se pa ti po svojem strahovitem in sramotnem porazu niso mogli maščevati nad svojimi zmagalci, planili so kakor besni nad mirne bližnje bolgarske vasi, da se tam znosijo vsaj nad sorodniki in rojaki vstašev. Ljuto klanje in mučenje se je začelo vsekrižem po vaseh in obenem se je posvetilo več hiš naenkrat v vsaki vasi. Kdor je mogel, je ubežal, kdor pa ni mogel, je žalostno končal svoje življenje v plamenu ali pod orožjem zdivjanih turških vojakov.
Vest o tem se je hitro raznesla krog po vasi tudi med turške sovaščane in prikrito veselje se je vsem za-žarelo na obrazih. Tupatam so se začeli zbirati v gruče in se važno pogovarjali; črez nekaj časa pa jih je pet odšlo ven iz vasi in so se urno napotili proti onim gorečim vasem, odkoder so ravnokar prinesli bolgarski pribežniki tako grozne novice. In kdo ve, s kakimi nameni so se ti Turčini podali tja? Morda hočejo skrivaj pripeljati besne turške vojake tudi v to vas, da bi jim tu iztrebili bolgarske sovaščane in ž njimi vred pomorili še ostale priče zadnjih turško-vojaških grozovitosti.       Dalje ...
klicali: «Na nepravi poti smo, zatorej vsi nazaj v cerkev in zakristijo!*, je slep in gluh za vse opomine, dobrohotne nasvete in žive ukaze ter vedno s hitrejšimi koraki stopa dalje in dalje.
Mestna hranilnica v Kranju.
V predzadnji številki natega lista smo poročali, da je občinski odbor Kranjski v svoji seji dne 24. marca 1.1. potrdil računski zaključek in bilanco mestne hranilnice v Kranju za leto 1963 kot enajsto upravno dobo.
Dasiravno preteklo leto ni bilo za mestno hranilnico posebno ugodno, ven iar je dosegla v Um letu skupnega čistega dobička 23 601 K 57 vin. 01 te skupite svote odpade na čisti dobiček pri upravnem imetju 19.765 K 73 vin., na čisti dobiček pri rezervnih nakladah pa ostanek 3835 K 84 vinarjev.'
Z ozirom na obstoječe denarne razmere, vsled katerih je bil denar v letu 1903 v tekočem računu pri raznih zanesljivih in varnih denarnih zavodih naložen na manjše obresti nego v letu 1902, in z žirom na to, da je hranilnica v leta 1903 plačala za 1047 K 58 vin. več pridobninskega davka nego v letu 1902, in da so upravni stroški vedno večji, sme biti hranilnično vodstvo z vspehom k ta 1903 popolnoma zadovoljno.
Iz nadaljnega poročila, podanega v seji občinskega odbora kranjskega dne 24. marca t. I., posnamemo še naslednje podatke:
Mestna hranilnica v Kranju je imela v letu 1903 denarnega prometa.3,434.861 S 8 vin., in sicer prejemkov 1,7 16.680 K 36 vin., izdatkov pa 1,71 7.970 K 70 vin.
Na hranilnih vlogah je vložilo tekom leta 1903 4250 strank 1,043.251 K 84 vin., vzdignilo pa 3815 strank 954.593 K 26 vin., tako da se je več vložilo nego vzdignilo 88.658 K 58 vin.; ako se pa priAtejejo k tej evoti še v letu 1903 nevzdignjene in tedaj k glavnici pripisane (kapitalizovane) vložne obresti v znesku 115.438 K 93 vin., tedaj najdemo, da so se hranilne vloge v 1. 1903 pomnožile za 204.097 K 51 vin.; stanje hranilnih vlog koncem leta 1903 pa iznaša 3,172.689 K 57 vin. — Ta svota naložena je na 5464 vložnih knjižicah.
Hipotečnih posojil je izplačala hranilnica v preteklem letu 60 strankam 142.440 K; ker se je pa hranilnici povrnilo 77.763 K 70 vin., pomnožila so se bipo-tečna posojila za 64.676 K 30 vin. Koncem leta 1903 imela je hranilnica 1157 hipotečnih dolžnikov, ki so jej dolgovali skupaj 1,959.282 K 14 vin., to je 61-75*/, hranilnih vlog.
Občinsko posojilo, katero je koncem leta 1902 iznašalo 11.723 K 79 vin., se je nekoliko znižalo in iznaša koncem preteklega leta še 11.152 K 17 vin.
Stanje eskomptovanih menio, katero je koncem leta 1902 iznašalo 7980 K, zmanjšalo se je za 1880 K, vsled česar iznaša isto konc. 1.1903 neznatno svoto 6100 K.
Stanje vrednostnih papirjev (efektov) iznašalo je koncem 1902. leta 735.252 K 70 vin. in se je tekom preteklega poslovnega leta zmanjšalo za 49.814 K 10 vin., tako da iznaša po kurzu dne 31. dec. 1903 685.438 X 60 vin. ali 21'G % hranilnih vlog.
Stanje hranilničnega pri rasnih denarnih sav o dih v tekočem računu naloženega denarja, ki je koncem leta 1902 iznašalo 264.562 K 22 vin., povišalo se je tekom leta 1903 za svoto 181.354 K 47 vin. ter iznaša koncem istega leta 445.916 K 69 vin., to je 14*05     hranilnih vlog. Konec prih.
V Kranju, 9. aprila. Ćesko-nemska sprava. V Trutnovem se je vršilo dne 5. aprila posvetovanje nemških občin in okrajev vzhodne Češke glede spravnega vprašanja. Sprejela se je resolucija, naj posebna deputacija izroči vsem ministrom spomenico, ki obsega gradivo celokupnega češko-nemškega vprašanja.
Presenetljiv ukaz. Naučni minister Hartel je izdal ukaz, po katerem se smejo posvetiti vseučiliškim študijam samo taki državni uradniki, katerim so njih predstojništva
• 157 to posebej dovolila. Izpiti in doktorat takih uradnikov, ki so študirali brez dovoljenja predstojnikov, se lahko razveljavijo.
Is Maoedonije. Po naročilu ministrskega predsednika je bolgarski poslanik Načevič določil dne 6. aprila za zadnji rok, da turška vlada podpiše zapisnik o turško-bolgarskem dogovoru. Ako se zapisnik ni podpisal do tega dneva, zapusti Načevič Carigrad. Z druge strani se pa zatrjuje, da je odredil knez Ferdinand, da se pogajanja še nadaljujejo. — Dva glavna glavna voditelja albanskega gibanja v skopeljtkem okraju sta oe podvrgla piostovoljno. — Turški viri poročajo, <la so vstaši v vasi Ljubnici ubili štiii veljake, ker niso hoteli plačati vojnih davkov.
Dopisi.
Is Naklega. V Naklem so napravili mlekarno. V cerkvi so prej povabili kmete v farovž, kamor pride tudi neki gospod iz Kranja, ki se na to razume. Res je prišel mali gospod in — mlekarno so ustanovili. Kadar je bilo treba kaj ukreniti, so vselej na prižnici oznanili, da naj pridejo zadružniki v farovž. Po dveh mesecih pa je začelo v mlekarni škripati. Oče Barle in gospod Anton sta odslovila mlekarja. Gospod Jakob pa so rekli: «Veš moj Dorče, tožit jih pojdi va;» pa sta tako storila. Zadružniki pa še nosijo mleko v mlekarno in si jezo hlade s tem, da po poti godrnjajo in žvižgajo tisto pesmico: Naprej ne znam, nazaj me je sram!
Is radovljiškega okraja. Nad vse kritično je vprašanje o bodočnosti našega kmetijstva. Razne nadloge, slabi časi, preobila bremena spravijo kmeta iz ravnotežja in ga tirajo naravnost v propad, a pomoči ni nobene. Samostojna posestva, t. j. brez dolga, se za en čas se branijo, a teh je malo; drugače pa je z zadolženim posestvom, tu ni pričakovati druzega kakor boben. Res je, da je temu kmet sam največ kriv. Ako se pomisli, kako se kmetje takorekoč pulijo za posle, da reklo bi se tekmujejo, kdo bo dal večje plačilo. Ako se k temu prišteje še današnja dobra oprava, kar mora kmet do malega polovico kupiti, je konečno razvidno, da troški presežejo skoro vrednost dela. Razun tega pa še taki poslanci ! Tukaj greši kmet najgrozovitejši, tukaj je začetek bede. »Poslanci so seme bodočnosti.* Kmet ne pomisli, da mu ni dana nobena ugodnost sodelovanja pri javni upravi, kakor le po svojih poslancih. Toda kakor hitro je kmetu dana v izpolnovanje ta pravica volitve, ki bi mu imela biti nad vse sveta, takoj v prvem trenoku vrže svojo usodo pred noge svojih tlačiteljev, največjih sovražnikov. Skupina teh zajedalcev naroda se imenuje politična klerikalna stranka, kateri so voditelji duhovniki s škofom na čelu, ki se na škodo ljudstva potegujejo le za svoje koristi. Tej zaveznici pripada tudi poslanec g. Jožef Pogačnik. Opravičeni se čutimo tedaj do njega staviti naslednje javno vprašanje: 1.) Ali g. poslanca Pogačnika kaj skrbi, ako kmetijski stan tako strahovito propada? Nič, še malo ne! 2.) Ako se kmetska domovja drug za drugim tako strahovito kantirajo in ljudstvo trumoma biti iz domovine, ali vse to g. Jožefa doli v Podnartu kaj boli? Nič, prav nič! 3.) Ako bi se v zboru stavila interpelacija, n. pr. naj vsak stalno nameščeni župnik, s predniki samostanov škofij i. t. d. pri njih nastopu od nepremičnega posestva plačajo najemščinor1 Ali bi to g. Pogačnika kaj bolelo? Njega ne! Pač pa bi bolelo njegove zaveznike, katerim je obljubil slepo pokorščino. 4.) Ko bi se stavila interpelacija, naj se vse posestvo mrtve roke proda med prebivalstvo, in skupilo naj se odda dotičnim občinam, deželni ali državni blagajni. Ali bi se s tem g. Pogačnika zadelo v srce? O joj! Tukaj pa bi se bi-anil in bi na komando Žlindre enakomerno z drugimi ožlindranci brcal z vsemi štirimi. Ta dejstva so tako resnična, da jih niti g. Pogačnik sam ne more zanikati. In tak poslanec naj bo kmetski (?) Vse prej kot to. On je marveč zastopnik tistih, ki so ob času volitev svoje poslušalce iz prižnic zaklinjali in rotili s hudičem in peklom. Taka volitev naj bo potem svobodna. Večina nevednega kmeta se je res dala zapeljati in s tem so si sami izbrali gorjačo, s katero naj se neusmiljeno po njih udriha. Po-vzemimo torej vnovič. Ko bi bil Pogačnik v resnici kmetski
m
zastopnik, bi morai delovati na to, da država prevzame kmetske dolgove s primerno znižanimi obresti na amortizacijo: boljšim pa bi posvetila pozor, da ne omagajo, saj kmet vendar ne izvršuje svojih opravil le zase, marveč njegova roka hrani tudi vse druge sloje, kar je prvi in glavni pogoj človeškega Življa. Vzemimo, da se povprečno na vsacih 25 let posestvo prenese na drugo osebo, vsakikrat je treba plačati prejemščino in v nekoliko sto letih kmetic takorekoč svoje posestvo kupi od države; duhovniška posest pa skozi vsa stoletja sem ni vložila niti vinarja. Ali je to pošteno v človeški družbi? Ko se je pred leti dvainpol milijona goldinarjev odpustilo na zemljiškem davku, je bila tega popusta deležna tudi cerkvena posest in veliki posestniki, da«iravno je bilo to izrecno namenjeno le kmetu v pomoč. Pri ugodnosti biti deležen, pri bremenih pa prost, k temu še mastne plače, potem se lahko izhaja. Ako se pomisli, koliko milijonov denarja je država vrgla v nenasiteno žrelo, kajti posestvo cerkve je ogromno, ker vedno še narašča, in kar cerkev zasede, je ljudstvu za vedno izgubljeno kakor pogubljena duša. In to bo trajalo do grozovitega prevrata, kar sicer mora priti. Mnogokrat se je že in tudi pri vladi povdar-jalo, kako preprečiti razkosavanje kmetij, a storilo se ni ničesar; vse je le navidezno. Vsaj je vladi vseeno, jeli posestnik ta ali oni, zemlja ostane vedno na površju in večkrat, če se posestvo proda, toliko več ima državna uprava dobička. Enako naj se zgodi tudi z lastnino mrtve roke; koliko svoto bi država prejela prenosa, izkupljena svota pa bi se odkazala javnim blagajnam in vse bi ljudstvu zaleglo. Duhovnikom pa naj bi se fiksirala gotova plača brezpogojno v izpolnitev njih dolžnosti. Duhovniki nam vedno kažejo z jezikom na oni boljši svet, sami pa se držijo le tega sveta, za katerega oni niso vneti (?) Pripoznati se mora, da uradniki v tem pogledu žive mnogo bolj na verski podlagi; njim ni odkazano ne posestvo, ne stanovanje, nego le urad. Duhovska klerikalna stranka je tisti črv, ki požira blagostanje ljudstva; njega se mora v prvi vrsti ukrotiti, vse drugo pride pozneje na reščeto. Tega ne nasvetuje morda kak lahkoživni liberalec, marveč treznomisleči kmetovalec. Pozor tedaj! Kateremu je dana ugodnost v od pomoč, naj se oprosti farovških trinogov. Ako si ne bomo pomagali sami. nihče drugi nam gotovo pomagal ne bo. Zdramimo se tedaj, mi kmetje! Verige proč!
Ii Breznice. (Tomaževa komedija.) Gospod urednik! Že dolgo časa niste ničesar čuli od nas Brezni-čanov in kaj se tukaj v hribovitejših krajih godi, zatorej Vam pošljemo danes nekoliko vrstic, kako naš župnik Tomaž predstavlja svojo »komedijo* in kako znane njegove «device* nastopajo! Gospod urednik! Res škoda, da Vas ni bilo na Velikonočni ponedeljek k nam, bralo se je, da bodo brezniška dekleta nastopila v igri »Sveta Neža*. To je bilo jeze, smeha in vriskanja v »stari Šoli*! Tako eo tiste kravje dekle in podšivilje igrale, da se je ljudi lotila popolnoma nevolja, nakar je neki fant zakričal: Kaj takega pa tudi jaz znam! Nekdo drugi pa je celo začel igrati na orglice. Ako nimate drugih sredstev, g. Tomaž, pustite še to pri miru, vzemite rajši pušico v roko in pojdite s tistim Urencam okrog ljudi ter reci ta, da potrebujeta denar za orgle, kar ga bo vsak rajši dal. kakor pa da s tistimi prisiljenimi igrami izžemate iz ljudi denar. Saj še te orgle ne pojejo, kaj pa je bil za en vzrok! Na novega leta dan je bilo gotovo kaj pokončanega! Ali glej čudo! Čez dolgo časa se prilazi skrivoma naš Urenc na kor, in ondi zaspi, kaj pa hočemo, saj še te ne pojejo! Gospod Tomaž! Veste kaj bi Vam svetovali, pojte po igri proti Kraljice vem in Joštinovem stogu, tam boste marsikaj opazili, morda se najde tudi kakšna podrepnica, o kateri Vi gotovo ne mislite, da bi kot taka mogla grešiti. O pa lahko! Ako hočete imeti imena, lahko Vam ž njimi postrežemo. Najprej skrbite, da boste otroke in dekleta dejali v red, potem šele mislite na Vašo »komedijo* g. Tomaž! Zdravi! (G. dopisniku: Prosimo, oglasite se še večkrat!)
Iz Srednje vasi pri Poljanah. Velikonočni ponedeljek je sklical kandidat neodvisne kmetske stranke g. Jože Novak v gostilniških prostorih g. župana Čadeža shod, na katerem se je predstavil tukajšnjim volilcern.
Prišli so volilci iz domače fare, iz Gorenje vasi, Javor ij, pa tudi iz sosednjih občin. Predsednikom se izvoli domači nadučitelj g. Lovro Perko, ki odda besedo kandidata Novaku. Ta je v jedernatem govoru razložil svoj program. Povdarjal je, da kot neodvisen kmet želi, da se kmetje postavimo na lastne noge, da mu ne bodo nepoklicani ljudje izbirali poslancev, ki delajo kmetu le škodo. Čas je že, da s* zbudimo kmetje in pokažemo z volilnim listkom v roki, da je kmet podlaga sedanjemu Človeškemu redu in zato hočemo pravic, ki nam gredo. Da se bodo mogle le izvojevati, treba bo še mnogo bojev. Pravi, da je pri sedanjih razmerah zmaga skoro še nemogoča, vendar pokažimo pri teh volitvah, da se kmetje ne strinjamo s delovanjem sedanjih kmetskih poslancev, ki obstruirajo v deželnem zboru. Njegov govor je napravil najboljši utis in viharno ploskanje in odobravanje je sledilo njegovim izvajanjim. — Za njim se oglasi k besedi volilec g. Franc Sliber iz Selc, ki pozivlje navzoče volilce, naj brez straha stopijo na volišče, kjer naj brez jeroba volijo vrlega kmeta Joža Novaka, katerega so postavili kmetje sami. — Za tem govornikom izpregovori še kandidat Novak nekaj opazek, češ, da naj kmetje nimajo strahu pred duhovniki, ker kmetje žive duhovnike in ne duhovniki kmetov. — Gospod nadučitelj Perko opozarja kmete, da naj pomislijo, zakaj se tisti ljudje, ki so imeli stoletja v rokah kmeta, niso brigali zanj. Pozivlje tudi, naj nihče ne verjame, da se gre za vero ali cerkev. Ako je naša vera in cerkev tako slaba, da se boji, da bi jo tukaj pošten kmetski kandidat mogel podreti in uničiti, potem bi bila ta cerkev zidana na pesek ne pa na skalo. (Navdušeno ploskanje.) Kdo bo pač verjel, da se duhovniki boje za vero, ko vendar sami tako delajo, da se jim mora vsak pošten kristijan čuditi. Duhovniki so po našem volilnem okraju najbolj obrekovali in sramotili poštene ljudi. Kdo tedaj spravlja vero v.nevarnost? Možje volilci, prepričani ste lahko, da mora naša pravična stvar zmagati. (Živahno pritrjevanje.) — VoMec učitelj Germek iz Bukovice pojasni sedanji položaj, zakaj so klerikalci proti učiteljstvu. Učitelji smo med ljudstvom in poznamo vse težavne strani, ki tarejo kmeta. Ali ni naša dolžnost, da smo potem na strani tistih, ki hočejo kmeta napravili neodvisnega. Kandidat Demšar je zlasti priporočan kot dober kmet in gospodar. Pa o tem se lahko prepriča vsakdo v naši občini, kako je ž njim. (Klici: On je lesni trgovec in gostilničar, ne pa kmet.) — Predsednik pozove nato, naj vsi tisti, ki so za Novaka, dvignejo roke. Se zgodi. In nasprotno, kdor je za Demšarja; nobena roka se ni vzdignila. Kandidat Novak se nato zahvali za zaupanje in povdarja, da na zmago ne upa, vendar moramo zasaditi seme, iz katerega bo zrastla samostojna kmetska stranka. (Živahno pritrjevanje.) Potem zaključi predsednik shod« — Ves čas je vladal mir in red. Klerikalci se niso upali na shod, da ne bi čuli preveč gorkih.
Novlčar.
Na Gorenjskem
Osebne Testi. Rešpicijent g. Henrik Kettner v Radovljici je prestavljen v Novo mesto, v Radovljico pa je prišel namesto njega rešpicijent g. Jos. Pretnar.
Deželnoaborska volitev. Ko se je razpisala nadomestna deželnozborska volitev za kranjsko-loško-tržiški okraj, smo takoj povedali, da bi v tem okraju na povelje duhovnikov izvolili za poslanca tudi — Koblarjev cilinder. Ker je bil pa to pot farovški kandidat slučajno France Demšar iz Selc. je bil seveda Čočov Francelj tudi izvoljen! Zanimiva je bila ta volitev v toliko, ker je pri tej priliki prvič javno nastopila neodvisna kmetska stranka. Najboljši kmetski posestniki so se naveličali farovškega va-ruštva, postavili so se na svoje noge in stopili odločno v volilni boj. Ta možat nastop zasluži gotovo neomejeno priznanje, ako pomislimo, kako kmetsko ljudstvo na Gorenjskem še globoko tiči pod farovškim uplivom. Tu je treba šele orati ledino in zato neodvisna kmetska stranka pri prvem nastopu ni dosegla bogsigavedi kakih uspehov. A začetek je storjen in brez dvoma je na impozantnih shodih v Kranju, Stari Loki in Poljanah padlo mnogo kaljivega semena na rodovitno zemljo. Pred petimi
leti bi bili laki shodi še nemogoči! Podivjana politikujoča duhovščina ima slabo vest in zato se je močno prestrašila tega pojava mej ljudstvom. Za vsako ceno je hotela zatrdi to samostojno gibanje že v kali in zato je nastopila pri tj volitvi tako nečuveno, tako surovo, tako bognskrunsko in s takim terorizmom, kakor še nikdar prej. Zlorabljala je lečo ter spe* vodnico in vero tlačila v blato. Veliki teden in one dni pred volitvijo so se vlačile po kranjskem političnem okraju goste črne megle. Paziti si moral, da nisi pri vsakem koraku zad« l ob kakega fajmošlra, kapelana ali lemenatarja. Semeniščnikom so menda nalašč podaljšali velikonočne počitnice. Cele jate črnih ptičev so se podile po vaseh, nihče ni bil varen pred njimi. Prosili, nadlegovali, testili in rotili so volilce, žugali z v»čnimi kaznimi, strašili so in lagali ti posvečeni grešniki, da se je kar kadilo. Ce ne zlepa, so zgrda prišli do glasovnic. Izpolnjevali so iste ali so jih prekrižavali in trgali, če je bilo gori zapisano ime neljubega kandidata. Begali in hujskali so žene, da so s povzdignjenimi rokami in solznimi očmi za božjo voljo moledovale svoje može, da naj ne hodijo izdajat — svete vere! In na dan volitve so se žc na vse zgodaj po vaseh klatili farji, bobnali ljudi skupaj in popravljali glasovnice. Zastavili so uhode na volišča in še zadnji trenutHt upli-vali na zbegane volilce. In kakšen uspeh so dosegli s svojo besno gonjo? Odstranili so pač kakih 300 kmetov, ki so hoteli glasovati za neodvisnega kandidata, sami so pa kljub vsemu nezaslišanemu pritisku od zadnjih volitev sem nazadovali. Franc Demšar je dobil 2246 glasov, tedaj 108 manj, kakor zadnjič dr. Brejc, Josip Novak pa 293 glasov, tedaj 80 več, kakor 1. 1901 baron H. La-zarini! Udeležilo se je volitve le dobrih f>0°/o volilcev! Če pomislimo, da so klerikalci prignali prav vse svoje volilce do zadnje ovce na volišče, potem jim glede na te številke zmaga ne more s posebnim veseljem polniti srca. V nastopnem podajamo statistični pregled volilnega gibanja v posameznih občinah v primeri z onim od L 1901.
Volilni okraj	Lamrim	Brejc	Novak	Demšar	Razcepljeni in uveljavit
kranjski:	dobil pri adnjt volitvi		dobil glasov sedaj		
Besnica (Sv. Jo*«)	6	6t	—	60	
Cerklje ....	l	1M	8	226	
Hrsutje ....	12	21	5	88	1 glas Lazzarini
	9	96	29	66	
Naklo ....	3	106	3	102	
Preddvor .  . .	—	18»	13	166	
Predoalje  .  . .	21	9»?	16	121	
Smlednik .  . .	9	J-4	16	79	
Strazišre  .  . .	H	80	12	61	
Šenčur ....	21	127	1»	172	
Voglje ....	29	20	4	44	
škofjeloški:					
Javorje ....	—	106	5	86	
Oaelica ....	1	90	1	93	2 neveljavna
Poljane ....	14	71	30	32	
Selca.....	38	278	54	249	
Sorica ....	1	79	2	83	
Stara Loka   . .	19	179	41	179	1 neveljaven
Trata ....	12	142	9	99	1 Jelovčan, 1 nev.
i Zminee ....	—	106	8	95	
! Železniki  .  . .	16	30	5	38	
j trftUki:					
Sv. Ana.   .   . .	_	24	16	5	1 Janez Novak
j Sv. Katarina . .	—	37	—	8»	
Kovor ....	2	68	1	48	
JKriie   .   .   . .	1	94	7	92	
V kranjskem okraju so dobili klerikalci zadnjič 1066 glasov, sedaj pa 1109, torej so dobili več 43 glasov, katere so dale občine Cerklje, Predoslje in Šenčur; v škofjeloškem okraju so razun Oslice nazadovali v vseh občinah kljub strastni agitaciji duhovnikov za 27 glasov; v tržiškem okraju pa so šli rakovo pot v vseh štirih občinah za 24 glasov. — Neodvisni kmet je dobil v tržiškem okraju večino pri Sv. Ani, tam kjer pri zadnji volitvi ni bilo oddanega nobenega neodvisnega glasu, tu je neodvisna stranka napredovala za 21 glasov,
v kranjskem okraju je napredoval za 10 glasov, v škofjeloškem pa celo za 49 glasov.
Na P rimsko vem imajo duhovnika, ki sliši na ime Jakob Ramovš. Prišel se je sem zdravit, ker je, kakor sam pravi, bolan. Ta revež ne more opravljati v cerkvi svoje dolžnosti in dostikrat morajo otroci mesto njega molili predpisane molitve. To je veljalo do zadnjega časa. Prišle so deželnozborske volitve in glej čudež. Naenkrat je izginila bolezen in kakor rjoveč lev je letal ponoči in podnevi od hiše do hiše ter prežal na glasovnice. Vse je obredil in v vsako luknjo je vtaknil svoj nos ter nadlegoval poštene ljud;, čeprav ni bil nikjer z veseljem vspiejft. Na dan voltlve se je, dasiravno ni volilce, trdovratno kakor klop pasje kože držal volišča in vsakega volilca, ki je moral ili mimo njega, kar povohal, če nima morebiti kaj liberalnega duha. Pa to še ni bilo dovolj. Lavorike prelepača Hvbaška mu niso dale spati. Po volitvi je v neki klerikalni gostilni razgrajal in razbijal ob mizo, kakor kak pijan šnopsar, da so kar kozarci leteli po tleh. Najprimernejši odgovor od navzočega liberalca bi bil z mokro cunjo okrog ušes.
Kam plovarno? Iz krogov starišev nam pišejo iz Škofje Loke: Naravnost neverjetno, toda resnično in žalostno je dejstvo, da so politične strasti zavladale že med nezrelo šolsko mladino. Otrokom nekega tukajšnjega meščane klicali so šolski paglavci: <Tvoj oče je liberalec, ne bo dobil več dela!» Tako se pitajo dvanajstletni součenci med seboj. Pa to še ni vse. Začetkom velikega tedna se je peljala dr. Tavčarjeva rodbina skozi Skorjo Loko proti Poljanam. Paglavci ho se vsuli za kočijo, kričeč: »Liberalne miši se peljejo! To liberalno kareto moramo razbiti!* Vprašamo, ali ni to nezaslišano? Kakor čujemo, podajajo nekateri sta* riši in gospodinje, ki imajo učence na stanovanjih, otrokom •Slovenca* ali »Domoljuba* v čitanje. To pa nikakor ni pravilno. Političnih listov, pa bodisi, da so ti katerekoli barve, otrokom ni dajati v roke. Odraslim se prepoveduje »Narod*, a šolski pobalini smejo čitati »Slovenca* in »Domoljuba*! Lepa perspektiva. Radovedni smo, kaj poreče k temu naše si. šolsko vodstvo, kaj porečejo gg. učitelji — in še nam je dovoljeno vprašanje: Kako sodijo gg. katehetje o tej stvari?      Eden v imenu mnogih.
Kapelan Vojteh Hvbasek si hoče vsekako prislužiti prav mastno farico. Trudi se na vse mogoče načine svetu dokazati, da združuje v sebi v največji meri vsa svojstva, katera se dandanes zahtevajo od novodobnega duhovnika, odnosno fajmošterskega kandidata. Tudi mi smo imeli že opetovano priliko kazati na H^bašekove vrline, toda mož je res neizcrpljiv vir različnih zmožnosti in lastnosti, ki nam zopet in zopet kažejo njegovo vsestransko usposobljenost v novi luči in nam vedno iznova dajejo povod, da se bavimo z njegovo častito osebo. Na veliki petek se je ta uzor-duhovnik tako uglobil v misterije velikega tedna, da mu je postala pretesna celica v kranjskem faro vžu. Ven je moral, ven v prosto božjo naravo! Globoko zamišljen je prehodil lepo kranjsko okolico, a če ga je pot slučajno peljala skozi prijazne vasice, se je hipoma vzdramil, vstopil je v vsako hišico in pripravljal ter navduševal naše dobro ter verno ljudstvo za sveti boj na dan 7. aprila. Nadejamo se, da bo to njegovo neumorno delovanje za sv. vero našlo priznanje na pristojnem mestu. V* soboto je pri velikonočni procesiji nastopil kot vešč reditelj. Policiji je odvzel vse delo. Le škoda, da ni pri tej priliki jahal iskrega vranca, kar bi učinek izdatno povečalo. Ko se je tako na dostojen način duševno pripravil na velikonočne praznike, je povsem naravno, da je na velikonočno nedeljo tudi svojemu telesu privoščil kaj boljšega. Z lemenatarjem Gogalo sta jo zavila na »Novo pošto*. Tam je Hvbašek v veseli družbi z rujno kapljico tešil svoje, vsled napornega duševnega dela v velikem tednu izmučeno telo. In to telo je veliko ter široko in prav kakor farovška b:saga brez dna. Gospod Vojteh je zalival in zalival, a ni se hotela napolniti sveta posoda. Vstane ta tedaj z lemenatarjem, vzameta vsak nežno stva-rico pod pazduho in jo kreneta lepo sparjena po trgu v Kreuzbergerjevo kavarno. Tam se je Hvbašek pokazal velikega kavalirja. Bil je strašno zgovoren in nad vse lju-
bezniv zlasti napram ženskemu spolu. Toda ne misliti, da se je kaj posebno hudega godilo. Bile so se vse luči privite in v kavarni polno gostov, ki so se nebeško zabavali nad tem prizorom. Polnočna ura je že bila, a še vedno so zalivali in zalivali in vrag vedi, če ni kdo spodaj zadrgnil bisage, kajti posoda je bila naenkrat polna. Kakor hitro je g. Hvb&šek privzdignil kosti svojega rojstva, takoj je zopet zdrknil nazaj na žamet, Če se ni krčevito držal za mizo in pri korakanju mu je bil biljard prav dobrodošla opora. Zapuščati so ga jele moči in podal se je ob nežni asistenci na sveži zrak. Ker ni imel pri roki Save, kateri je zadnjič enkrat raz kranjski most potožil svoje gorje, je baje to pot svoji črni suknji zaupal svoje notranje bolečine. Pa vsaka reč le en čas trpi in tudi gospod Vojteh ter njegova družba so si želeli miru in pokoja. Odplavijo se tedaj proti domu, a med potjo se je še g. Hvbašek — menda ne iz ljubosumnosti — sporekel g svojim sebi popolnem enakovrednim prijateljem in slednji se je vsled rahlega sunka ravno pred rotovžein zleknil na tla. Vsled tega je nastal rnal prepir, ki se je nadaljeval do farovža. Okna so se odpirala in ljudje na trgu so se hoteli skandalizirati radi take bagatele. Čemu neki? Zakaj bi si duhovni gospodje po napornem delu ne privoščili nekoliko zabave? Gospod Vojteh je pomiril svojega čislanega prijatelja, vzel ga je v svojo celico in tam sta baje ob štamperlu finega konjaka obnavljala svoje prijateljstvo do ranega jutra. Mi pa niti tega ne verjamemo, marveč smo popolnem uverjeni, da se je g. Hvbašek vestno pripravljal, ne da bi bil kaj zavžil, na mašo. katero je i bral velikonočni ponedelj« k ob 11. uri. Pa naj še kdo reče, da g. Vojteh ne zasluži dobre fare! So več, ta Hy-biišek je vreden, da postane takoj korar!
»Legijonarji.* Na večstransko željo se ponavljajo »Legijonarji* v nedeljo 17. t. m. zvečer ob polosmih. Ker je to zadnja predstava »Legijonarjev*, se vsi krogi, kateri se za to zanimajo, s tem opozarjajo ne zamuditi lepe prilike.  Vstopnina 1 K za osebo.
Plesna šola. V sredo, dne 18, t. in. prične g. Alfonz Cilenti, akad. plesni učitelj, s plesnim učnim tečajem v prostorih tukajšnje čitalnice.
II. peš-izlet »Gorenjskega Sokola* se vrši — kakor že omenjeno — jutri v nedeljo popoludne v Križe pri Tržiču. Zbirališče v telovadnici; odhod točno ob 1/i na 2. uro.
Zahvala. Odbor dijaške kuhinje v Kranju je prejel 250 K kot prebitek trikratne predstave «Legijonarjev>. Zahvaljuje se vsem p. i. damam in gospodom, ki so s svojim sodelovanjem pri igri pripomogli k lepemu vspehu in pokazali s tem naklonjenost imenovanemu zavodu. Prav posebno pa izreka svojo zahvalo režiserju g. H. Rebolju, po čegar prizadevanju je igra tako sijajno uspela in donesla dijaški kuhinji znatni dar 250 K.
Starološki kapelan je bil te dni obsojen na 15 kron kazni, ker je orožnika nalagal, da ga kliče gospodar farovža. V resnici ga pa ni klical dekan, temveč kapelan sam, ker se je bal za svoje kosti.
Iz selške doline. (Kako se bo g. Franc Demšar zahvalil za izvolitev deželnega poslanca za okraj Tržič-Kranj-Skofja Loka.) Vsem gg. župnikom in kapelanom, otrokom in ženam se najprisrčneje zahvaljujem, da so me izvolili za deželnega poslanca. V deželnem zboru bom z vso svojo močjo podpiral obstrukcijo dr. Žlindre tako, da niti Sora ne bo regulirana. Ondi bom kazal kmetu hrbet in lige, zaprl gledališče in zatrl gospod j. Kajne, g. Demšar, tako in nikakor drugače.
Skozi Selca se je dne 6. aprila 1.1, peljal železniški minister VVittek. Po kratkem odmoru je odpotoval dalje v Podbrdo.
V Kamni gorici je na Veliko nedeljo nagloma umrl posestnik in trgovec Silvester Pesjak.
Radovljiški dekan Novak, ki je znan, da je eden najbogatejših duhovnikov na Kranjskem, sc je podal na enomesečno potovanje v Jeruzalem. Ali ima to potovanje namen utrditi njegovo vero ali njegovo obstrukcijo, to ni znano. Vsekako pa je značilno, da se njemu, ki se zapira in skriva pred ubogimi berači, da mu ni treba dati kakega vinarja, ne zdi škoda nositi izdatnih denarnih svot med Turke in druge azijatske tujce. Govorilo se je,
da je svoje tisočake posodil škofu za njegove zavode in da sta radi tega velika prijatelja, a kakor kaže, mu škof še ni popolnoma posušil blagajne.
Gasilno društvo v Begunjah priredi v nedeljo 10. aprila t. I. v salonu g. V. Šturma v Poljčah gledališko predstavo. Spored: I. »Doktor Hribar.* II. »Bratranec* III. »Dobro došli! Kdaj pojdete domu?* Po predstavi prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 70 h, stoječa 40 h. Cisti dohodek bo za prezidivo gasilnega doma. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvo za pospeševanje prometa tujcev na Gorenjskem. Ker ima društvo za pospeševanje prometa tujcev na Gorenjsko s sedežem na Bledu dne 10. aprila t. I. popoldne ob treh v dvorani »Blejskega doma* svoje polno zborovanje, je vsakdo naprošen, da oglasi pristop s tem. da vpošlje letnino v znesku K 4"— in se obenem povabi na ta omenjeni dan priti k zborovanju. — Zemljevidov za Gorenjsko, katere je društvo izdalo v jeseni 1903. se ju v teku št rih mesecev razprodalo 2200 komadov.
Zahvala in poziv. Družbi sv. Cirila in Metoda je založnica Ciril in Metodovih vžigalic, tvrdka Ivan Pordan v Ljubljani ravnokar izročila znatno vsoto 1000 K kot dobiček od prodaje vžigalic. Hvala tvrdki Perdanovi in vsem odjemalcem ter pospeševateljem prometa z našimi narodnimi vžigalicami! Ker pa ima družba sv. Cirila in Metoda vedno več izdatkov za svoje šole in mo»a isto še razširjati in izpolnjevati, in ker i promet z vžigalicami še daleko ni zadostno razvit (posebno ne po štajerskih in koroških pokrajinah), poživlja se slovenske trgovce, gostilničarje in sploh slovensko občinstvo, da naj kupujejo Ciril in Metodove vžigalice in s tem podpirajo slovensko šolstvo. Vžigalice se merijo z najboljšimi izdelki te vrste. Tudi narodu i ponos zahteva, da ne zanemarimo kupovati slovenskega izdelka.
Vozne cene v Ameriko — znatno znižane. Kakor je iz današnje anonce zastopnika »Hamburg Amerika Linie* razvidno, je imenovana družba cene znižala tako, da se danes v daljno Ameriko pelje za polovico stroškov, kakor je svoj čas taka vožnja stala.
Domača knjižnica.
Ilustrirani vodnik po Gorenjskem. Spisal F. G. Kranj. Založil, tiskal in izdal Iv. Pr. Limpret v Kranju. Ta lična brošura je ravnokar izšla. Kolikor jo bode preostalo, se bo prodajal izvod po 1*— krono. Ker je na-tisk omejen, se prosijo vsi oni, ki se zanimajo zanj, da se čimpreje oglase zanjo.
»Domači prijatelj,* mesečnik Vvdrove tovarne žitne kave v Pragi VIII. Urejuje Zofka Jelovšek v Pragi. Ta rzvnokar izišli mesečnik razpošilja omenjena tovarna svojim odjemalcem brezplačno.
»Slovan*. Prejeli smo na notico v 13. štev. sledeči odgovor: Uredništvo in založništvo »Slovana* se trudita, da bi imel novi, v naprednem duhu u reje vani mesečnik resnično značaj slovanskega lista. Zato se ozira v svojih člankih in zlasti v svojem bogatem, raznovrstnem »Listku* na slovansko literaturo in slovansko umetnost ter prinaša kot ilustracije posnetke najrazličnejših slovanskih umetnikov, med temi torej tudi slovenskih. Ozko-srčnosti »Slovan* ne pozna. Da prinaša tudi reprodukcije slavnih italijanskih (klasičnih), francoskih in nemških del, je listu le v čast. Omejenost ni nikjer nič prida! Urednik pa nabavlja tudi najrazličnejše slovenske slikarske in kiparske umotvore, ako so sposobni za razmnoževanje in pa — Če niso cene pretirane. Veliko sliko gdč. Iv. Kobilce je dalo uredništvo v »Mestnem Domu* pri razstavi dvakrat fotografovati, a noben posnetek se zaradi značaja barv ni posrečil. Originala pa ni bilo dobiti. Zato je slikarica sama želela, da se reprodukcija opusti, ker bi bila neugodna. Žmitkovo sliko «Poc» je prinesel »Dom in Svet», torej je hkratu »Slovan* ni mogel prinesti. Zato pa je prinesel »Slovan* Žmitkovo sliko »Blejski Zvon* kot umetno prilogo, različne slike Iv. K o bil če ve, F. Vesela, Janeza in Jurija Subica, H. Smrekarja, A. Gvaiza, posnetke del Iv. Zajca, Fr. Bernekerja,
Iv. Repiča, Iv. Peiuzzija, M. Bizjaka in drugih domačih umetnikov, ako so mu bila za primerno eeno na razpolago. Pretiranih zahtev pa seveda ne izpolnjuje, ker nima »Slovan» nikakršne državne subvencije, kakor n. pr. zamrla »Nada* ali društvene podpore, kakor n. pr. zamrli »Vienac. Marsikatera, še tako krasna slika se tudi ne da reproducirati dostojno, zlasti črno ne. Treba je torej iskati in izbirati. Koliko umetniško vrednost pa imajo po svojem sujetu čisto slovenske oljnate podobe Srečka Magoliča, dokazujejo laskave kritike ljubljanskih slovenskih dnevnikov in uradnega lista ter ocene raznih hrvatskih in nemških listov, ki Magoličeve slike prinašajo na odličnem mestu. Slavni umetniški zavod Brendamour & (lomp. v Mona-kovem si je nabavil več Magoličevih slik, da jih v reprodukciji prodaja svetovnim listom! To »Slovanovo« takozvano protekcijo vsaj — opravičuje. Uredništvo je samć veselo, da ima stalnega ilustratorja, kakor ga nima vsak list. Ce je slikar Magolič izdeloval za plačilo — umetniki niso magnati! — tudi umetniške fotografije gorenjskih krajevnih krasot, pa je s tem koristil tudi lepi Gorenjski, seznanjajoč jo s tujino. Bog nam daj še več takih fotografov, potem bo naša lepa domovina poleti polna bogatili tujcev! »Slovana*, ki je pod uredništvom našega odločnega somišljenika narodnonapredne stranke Fr. Go-vekarja vedno resnično slovanski umetniški list, torej le priporočamo! Naročnik »Slovana*.
Rusko-japonska vojna.
Po računu ruskega generalnega štaba bo Rusija imela koncem maja na bojišču pol milijona vojakov. — Kitajci prodajajo Rusom živila in druge potrebne stvari prav radi. ker se jim vse prav dobro plača. Kitajci odstopajo ruskim vojakom svoja stanovanja in jim prodajojo živino. — Namestnik Aleksejev je dovolil izvažanje blaga samo v nevtralne luke. — Poroča se, da je admiral Togo v nori med sredo in četrtkom vnovič poskusil zapreti izhod iz portarturškega pristana. — Ameriški konzul je naznanil podanikom svoje države, da je ameriška vlada pri-
znala upravičenost ruske odredbe glede proglašenja vojnega stanja v Njučvangu. Rusi so že prevzeli vsa ob-lastva v svojo upravo brez vsacrga najmanjšega odpora. Prebivalstvo v mestu in okolici je popolnoma mirno. Čim odplujejo vse tuje ladije, se piistanišče zapre in se ob vhodu polože mine. Rusi so Njučvang kar najbolje utrdili in so pripravljeni na vsak napad. — Z Japonskega dohajajo vesti, ki z vso resnostjo zatrjujejo, da namerava japonski cesar Mutsuhito v najkrajšem Času odpraviti se z glavnim taboriščem na bojišče v severno Korejo. Iz tega se sklepa, da že Japoncem samim gineva pogum in da pride sam cesar na bojišče, da znova ukrepi malo-dušne v hrabrosti in vztrajnosti.
Učni tečaj za ples, družabno vedenje in este-tično kretanje.
}>. n.
Udanopodpis ini se uaoja s t-ni naznanjati, da prične v sredo, dne 13. aprila 1.1. v dvorani tukajšnje čitalnice
plesne rine tečaje
z nastopnim sporedom:
Pouk za učečo so mladino traja od 6. do I. ure, pouk odraotlih dijakov pa od 8. do 9« uro zvečer.
Učni pouk obsega temeljne elemente plesne umetnosti, držanja in družabnega vedenja, kakor tudi vseh najnovejših družabnih in narodnih plesov.
Oglasila se sprejemaj« v sredo, dne 13. aprilu 1.1. od 4.—6. ure popoldne v zgoraj omenjeni dvorani in pa ob pnčetku pouka točno ob šestih zvečer.
Z velespoštovanjem Alfonzo Cilenti, akademični plesni učitelj. V Kranju, meseca aprila 1904. 64—1
O)
o
>N
CD O
■i
o u p*
mm
•J
»o o u o
o.
a>
a>
....... i j
x;.\v.v
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETE
■v Oeljia, Oraška cesta. štev. XJ2 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za ro jdeice, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
•»T* Tomaževa žlindra, najboljšo -umetno gnojilo. *"WI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna, p
Iv.v. v.v
mm
H
Hi
Tedenski sejem v Kranju dne 5. t. m.
Prignalo se jc 130 glav goveje živine, 3 telet, 13 prašičev, — ovac, — koza, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8 —, prosa K 7 50, ovsa K 650, rži K 725, ajde K 9*—, ječmena K 7'—.
Zahtevajte,Gorenjca'p, gostilnah in kavarnah!
Dobro urejena, od 60 do 70 let stara
usnjarija in posestvo
v Cerkljah
se proda ali da v najem 8 16. aprilom 1904.
Hiša zadostuje za celo družino!
Proda sc posamezno, skupno, Utotako odda v najem. Već se izve pri Antonu Danic i, posestniku v Velesovem.  55—1
Sedaj samo 70 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—1
Iz Ljubljane v Novi York
samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov:
FR. SEUNIG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
s
lavnemu p, n. občinstvu se priporoča za obilen obisk. Vrt na razpolago.
62-i Gostilna apri Kroni1.
Otroški vozički
4-50 gld.
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5-50, 650, 750, 8—, 9-—, 10-—, 12-—, 14—, 16-—, 18-—, 20— gld.
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
ALBIN RANT v Kranju
69-1 pod mestom.
fjj        T = posavcu"
mr Oteče pri Podnartn
pet minut od železniške postaje Otoče, priporoča svojo
gostilno
o
v kateri toči pristna vina ter dobro Heininghausovo pivo. Dobe se tudi okusna, tečna, mrzla in gorka jedila. Za tujce zračna prenočišča. Oddado se tudi letna stanovanja.
Naznanilo.
Marija Kern v Kranju hiš. št. 118 naznanja, da bode odslej naprej hodila vsako sredo in soboto v Ljubljano kot po* tovka. Vsled tega uljudno prosi slavno občinstvo za cenjena naroČila, katera bode točno, zanesljivo in poceni izvrševala.      ei—i
ŠrrtsHi zoper
mobe
36-8
V salonih.
Komad 10 Tin.
Glavna zaloga za Gorenjsko:
Oolcnz,^
foto-emat/l v barvah
B^Šk*, priveske, gumb* ja zapestnice, igtt ja kravate 1.1, d.
49-3
Jak\o lepa in primerna darila.
Jzdeluje /m vsaki fotografiji
Jv. Jagodic------------
- fotograf v Kranju
Zaloga „Bataka Malt vode"
Vellachcr Sauerbrunnen 4—10 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / i$boJ (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Gričar &
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Velika zaloga zgotovljenih oblek
za gospodo, dečke in otroke
konfekcije za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah -mm-
Ceniki se razpošiljajo zastonj in po&tnine prosto.    52—3 Kj
--1-.-1---r-■----.
Mejač
1 11   1 1
G.Piccoli
lekarnar ▼ LJubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
fs priporoča naslednje lafeto svojega ke-o   roićno faraaeevUčaega laboratorija, ki ae r - —V     izgotnvljajo kot sicer vsi d r u g i m e d i-'ADur«**        kamenti 1 največjo skrbnostjo in snainostjo. Piecolijev* ielodčna tinktura krepi ielodec, vabuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri sap rt ju. 1 staklenka 20 vin. PlceoUJevo ieleznato Tiao se uporablja pri malo krvnih, nervoznih in slabotnih osebah 1 najboljšim vspe-hom. Polliterska steklenica 2 K.
Pieoolijevi sirupi ii malin ali taaarliido dajo 1 vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1*80.
Zunanja naročila po postnem povzetju.
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
9   11.   NO- /a
EriJa ja kurjavo
(bukov Im)
prodaja v veaJri
ožini
Berite!
t,
Motorista*!
Motori
4000 te vrste že v ra jev; nobenega kurjača
Nutrin
lezni prepreči; 5 kom
Klepalni Mlatilnice,
Patent Adam, najcenejša gonilna moč za kmetijstvo, mline in žage, katerim vode včasih primanjkuje, čez 4000 te vrste že v rabi, stroški za 1 konjsko moč v 1 uri samo 4—6 vinarjev; nobenega kurjača ni treba.
redilna štupa za svinje, krave in konje; živina hitro debeli, postane krepkejša, ter se s tisto več vrst bolezni prepreči; 5 komadov stane samo 0 kron.
stroj, s katerim tudi ženske ali otroci kose ali srpe pravilno sklepljejo, cena za komad samo 8 K. gepeljne in druge stroje, spoznane kot najboljše, ima v zalogi 80—4
Jran Zeman, tjubljana
poljanska cesta il. 24.
37
m
Posamezne številke »Gorenjca" .
I ■ 1 -fS 0% Podajajo po 10 vin. v Čkofjfl Loki gospod M. Ž i gon, trafika na glavnem trgu;
Radovljici gospod Oton Hoiaann, glavna trafika;
Javorniku gospod Štefan P o dp a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici'gospod M. Grobotek, trgovec.
Jedini slovenski humoristično - satirični tednik, U prinaša izključno n-" originalne slike.
Iskala v Trstu vsako soboto. Naročnina sa vse leto 6 K, za pol leta 3 K. Posamezne številke se prodajalo po 10 vin. Zahtevajte brezplačne številke na ogled!
„Zakaj so Vasi zobje tako beli?* »Vsak dan rabim 0. Sejrdlovo higijenično kozmetično UStno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranja.
' f*k ' ' 38-5
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
1 po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
9—8      katerega plačuje iz lastnega. Stanj« vlog K 3,281.75337. Stanje hipotečnih posojil K 1,962.268-15
M- MvM
frizer sa dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzroćuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek ga dame s separatnim vhodom.
Imam v kleti 58--1
vec sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru.
Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
s
d
5tyadift Vina
j« odprla a 1. febr. 1904
V Kranju
Jstrjji fiiarsli zairnga
katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
Klet Je v hiši Fr. Knralta.
Kdor teli imeli zdravo in dobro vino, naj pride in poskusi ter se »wm osvedotf o tem.
Gene bodo primerne!
o
I
&a kopeli, kakot Čudi £ipt, va&i in
v   uscn   batvaU,  ttpe&ne  in cene ptipotoca ptva in največja
tovarna
115-4€ v Cju^foni.
Izvrsten okus dobi kava, ako ji primešate
Poskusite! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 vin. 25—9 franko.
Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII.
R. LAN G, LJubljana (Kollzej)
to varna »a modrooe ca paraaa in poataljno opravo, aalaga pohiatva,
pri porota vsak« vrata
todrcctf posteljic vloge, zrcal, poM. etroCjil Tozitkov, •asloiiatev, poti-ralpikov (sofa, kaiape, dirai) ii sobno oprave 94-49
po naj nitjih cenah.
Cenika a 800 podobami poalja uatonj in poltnina proato.
Razpošiljanje točno.
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti
samo s
13—12
SuuHaloViml briznattticanti
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počaatno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnioah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekirisesalk in gospodarskih strojev.
iT
I
Loterijska sreAka dne 2. aprila 1.1.
Trst:       34       3     52     18 45
w Upanju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8*75, najfinejša znamka, gld. 6-60. 140—42
Šivalni stroji in kolesa
144-41
Tovarniška zaloga
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopo*ljejo na zahtevanje zastonj.
izvolite si ogledati v Špitalski uUoi it. 5 moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek,
broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahteve poštnine prosto.
H0 46 R. Miklauo.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše izdaja k vsakemu žrebanju
Poln o vplačani akcijski ti    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spl|etu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestia*. Vloženi denar obrestuje od dne: vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
Slav. Šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Naročajte si preziuiimivo knjigo
S?
Bahovi huzarji in Iliri.
Starina slovenskih pisateljev, Jf. Trdina nam popisuje v tej knjigi osehe in dogadke na Hrvaškem, v oni za hrvački narod žalostni dobi za zloglasnega Babovega absolutizma, ko so tudi nek-ttert naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častne ulog«. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat m iz-brušen.
Kdor si hoče razširiti svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi našega naroda ter se obenem piijetno zabavati, naj si naroči to knjigo pii založniku 10 -18
L. Sohwentnerja v Izubijani.
Cena broš. 8 K, po pošti 8 K 20 h.
Jf romatična harmonika se proda.
%        Kje? pove upravništvo «Gorenjca».
Konces. zolotc&iffii atetijc
V Kranju (pri dr. ClobočniKn)
izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen), obturatorje i. t. d.
KizHe cene! Tatina postrežba!
Odprto vsako nedeljo od 8.-5. ure.
Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi Odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan stalnim cenilcem jury v Parizu.
JOSIP W EIBi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ugraie na mu odvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i 1 d 125-45-
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
17-45
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost žage  in via
stroje za obdelovanje lesa. Fran cis - t ur bi ne osobito za žagi no naprave zvezane neposredna /. vratilom. Sesal ti o-genera-lorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin-za konjsko silo in uro.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za diuge držav« stane K 5-60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1*60. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brec istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petit vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovora. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaje in aulama toaaorcij aUor«mca>.
Odgovorni urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.