Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11.
do 12. ure.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
Suststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo ae popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
Velja
za IOnb^Jan«
v upravništvu:
7a. celo loto C gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. GO kr., na moseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
začelo leto 10 gl., ga pol leta 6 gld., za Četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesca 86 kr.
Štev. 226.
V Ljubljani v četrtek, 27. novembra 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S 1. decembrom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem
pošiljanje lista ne pretrga, l\ajbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižete treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za I^jubljano:
na mesec ..........................gld-
za donašane v hišo vsak mesec 9 kr.
Po poiti:
ua mesec .......................gl(1, —
Hrvatje v Budimpešti.
Iz ogerske stolnice dohajajo nam zanim-Ijive vesti o postopanji hrvatske večine nasproti ogerski vladi. Trdno prepričana, da se z vpitjem in odurnim kričanjem ne da ničesar doseči, vztraja večina hrvatskih zastopnikov na temelju zakonite nagodbe z Ogersko; na tej podlagi napenja svoje moči, da povzdigne blagostanje svojega naroda ter podpira one težnje in željč, katere izreka narod hrvatski. Sedaj bivajo izvoljenci hrvatske kraljevine v ogerski Stolnici, kjer imajo skoro vsak dan važna posvetovanja gledč svoje domovine. V ponedeljek zjutraj zbrali so se hrvatski zastopniki v klubu liberalne stranke in od tod in corpore se podali v palačo ministerskega predsednika, kjer so voditelju ogerske politike Tiszi napravili običajni obisk. Predsednik hrvatskega kluba, L. Vukotinovič, ogovoril je pri tej priliki ministerskega predsednika tako-le:
Listek.
Mladostni spomini.
(Berilo v ljubljanskem »literarno-zabavnem klubu* Čital prof. F. Šuklje.)
(Dalje.)
Zbrali so nas zopet in za jednim velikim skednjem čakali smo, kedaj nas zopet pozovejo naprej v bojno vrsto. Granate so švigale nad našimi glavami, sem ter tjk se je tudi katera razletela v našem obližji, toda štajerskih veseljakov ta koncert nikakor ni motil, šalili so se, kakor da bi sedeli pri kozarci vinca v domači kleti, in glasno veselje je vzkipelo do vrhunca, ko je nekdo iz naše kompanije v detelji bil ujel mladega, dolgouhega zajčka. Dolgo se ve da ta zabava ni trajala.
Kajti moja kompanija dobi sedaj povelje, razdeliti se v „pliinklerje“ ter v raztresenem vojnem redu se lotiti Prusov, ki so zopet začeli prodirati iz gozda. Stal sem na desnem krilu in bil sem četovodja v prvem „ketten-gliedu"; postavljeni smo bili na ta način, da je desno krilo najbližje bilo sovražniku. Daljave med posameznimi verižnimi člani (Ketten-
Vaša ekscelenca! Začasa zadnjih volitev pokazala se je velika pometnja pojmov in strastna razburjenost pri vseh volilcih in ne-volilcih, ki je delovala na to, da se oslabi srincip unije in da se omehčajo, ali pa celo raztrgajo vezi z Ogersko. V kljub temu je zmagal zdrav razum in narodna stranka je zmagonosna prestala volitve. Da se ta zmaga plodunosno uporabi in deloma razburjeno javno mnenje potolaži, treba je samo činjenic, hitrih in zdatnih činjenic in to tem bolj, ker nasprotna stranka vedno in neprestano agitira in ruje. Narodna stranka, ki stoji nepremakljivo na temelju zakona, smatra za svojo najsvetejšo dolžnost, ohraniti uagodbeni zakon in delovati na to, da se povsodi spoštuje, da se nastala nesporazumljenja, nejasnosti in pre-lomljenja zakonitim potom poravnajo in vpeljejo take definitivne razmere, ki bodo v prihodnosti nemogoče stvorile kalenje prijateljstva med Ogersko in Hrvatsko. Davki se pri sedanjih razmerah skoro ne dajo znižati, a uprava te stroke zamore dati marsikatera olajševanja, katerih moramo v raznih slučajih ravno za Hrvatsko jako želeti.
Da zamore dežela davke plačevati, je ne-obhodno potrebno, da se oziramo na materi-jalni razvoj. Ker so pa ravno te zadeve skupne, zato je tembolj naša dolžnost, da Vašo ekscelenco opozarjamo na gospodarstveno politiko, katera naj se tako uredi, da bode povspeše-vala produkcijo, promet in kupčijo Hrvatske. Posebno za to stroko si dovoljujemo prositi varstva in sodelovanja Vaše ekscelence in skupne vlade; ob jednem pa zatrjujemo, da bode narodna stranka, vedno zvesta zakonu, nespremenjeno varovala obstoječe razmere z Ogersko in odbijala vse napade nanje, s trdnim upanjem, da bode ta lojalni in najboljši trud imel najboljši vspeh. Končaje svoj govor, kličem po stari hrvatski navadi: „Živio naš mi-nisterski predsednik Tisza! Živio!"
Tisza, ki je hrvatske poslance bil sprejel
glieder) bilo je s prva deset korakov. Toda uže pri tej priliki se je pokazalo in spoznal sem to kmalu navzlic svoji mladosti, da s svojim strelnim orožjem in z neprimerno svojo taktiko nisem bil kos mirnim in izvrstno izvež-banim pruskim strelcem. Pač so naši fantje hrabro spolnovali svojo dolžnost, in sam morem reči o lastni osebi, da sem še dokaj mirno meril in streljal, dasi nisem mogel razločiti za drevjem skritih sovražnikov. Toda streljanje postane čedalje hujše, sedaj nas primejo Prusi tudi z druge strani, situacija naša je vedno bolj kočljiva, vedno nadležneje ti brenčč vražje krogle okolo ušes, tu in tam začuješ kratek vzklic — tovariša, soseda morda zadela je usodna svinčenka, in stoj! za teboj vpitje, glasni klici: „Nazaj, nazaj!“ in signal, da se je umakniti sovražuiku. Povedal sem uže, da sem s tremi možmi najbližji stal Prusom, ozrem se nazaj in vidim, da se vse vali, vse drvi nazaj proti Maslo-včdu. Poznal sem najglavnejše točke vojaškega reglementa in toliko sem znal, da vojak tudi pri umikanji ne sme prenehati s streljanjem. S prva sem se držal te zapovedi, toda kmalu mi je presedalo. Jeden zadnjih sem bil, svinčene muhe so se vrtele po zraku, kakor snežinke pri metelici; izmed mojih treh tovari-
v družbi s hrvatskim ministrom K. Bedekovičem , je odgovoril:
„Zahvalim se Vam, da ste se potrudili k meni. Zagotavljam Vas, da je tu vsakdo z veseljem cul o izidu volitev, posebno pa o tem, da je narodna stranka na podlagi zakona energično postopala. Bodite prepričani, da kolikor bolj bode Hrvatska in Slavonija kazala, da hoče obdržati unijo dežel krone svetega Štefana, tembolj bode zadela pri nas na podporo. Kar zadene vlado, Vas zagotavljam, da tudi ona nagodbeni zakon čuva z vsemi silami in da bode vselej pripravljena, pospeševati želje Hrvatske, katere so v soglasji z blagrom vseh dežel ogerske krone. Priporočam se Vaši prijaznosti!"
Potem se je pričel privatni razgovor, ki je bil jako srčen in domač. Jako zadovoljni so zapustili poslanci palačo ministerskega predsednika. Od tod so se podali v finančno mi-nisterstvo, kjer so pohodili ministra grofa Julija Szaparyja. Tu je Vukotinovič posebno poudarjal potrebo preustrojbe izterjanja davkov na Hrvatskem in priporočal ministru, da naj gleda na revno njihovo domovino, kjer marsikateri organi pri davčnih uradih ne postopajo prav z ljudstvom.
Finančni minister je poslance zagotovil, da bode vse stvori), da zadovolji želje, ravnokar mu izražene, in odpravi nedostatke, ki so mu bili označeni.
Zapustivši grofa S z d p & r i j a Sla je družba k ministru deželne brambe, kateri pa ni bil pri domu. Zato so se peljali k kupčijskemu ministru, grofu Pavlu Szechenyju, komur so tudi naredili svoj poklon in izrekli one težnje, katere so v tej stroki najbolj nujne postale za trojedino kraljevino.
Povsodi so bili odlični možje hrvatski najbolj laskavo sprejeti, in ni dvojiti, da se bode v kratkem marsikaj važnega ukrenilo in izdale marsikatere plodonosne naredbe za
šev zvrnila sta se uže dva: Kač in Blaz-n i k jima je bilo im6. Teči treba, fant, ako hočeš odnesti svojo kožo! Ali po češkem blatu gaziti je težavno delo, in vrhu tega me je oviral tornister. Nisem se dolgo premišljeval, tja sem ga zakadil, dasi je bil ves moj denar v njem spravljen, in potem vzel sem stopala pod ramo ter tekel, tekel, kakor konj pri dirki! In sreča mi je bila mila, dve krogli sicer prebile sta mi plašč pri tej priliki, toda kmalu sem jo bil prisopihal k svojim tovarišem, kateri so med tem dobili toliko podpore, da so se z nova mogli meriti s preširnim protivnikom.
Prva lekcija je to bila za nas, veliko mož je padlo v ominoznem jarku, kateri drži z gozdnega roba proti Maslovšdu, in tedaj so nam privoščili nekoliko počitka. V zavetji za neko večjo hišo se je kompanija raliirala in klicali so nas zaporedoma z imenom. Marsi-kedo se ni več oglasil, postelja mu je bila postljana na češki zemlji. Toda odkrito povem, da je tak „rappel“ kaj malo prijeten!
Ali, oddahnili smo se, nazaj tedaj ter puško zopet v roke! Stali smo pri P>’ecej velikem poslopji, baje je bila kaka graščinska pristava. Razgled odtod je bil jako ugoden, ker se sploh nikdar ne sme pozabiti, da
Hrvatsko. Dosegli so jih hrvatski zastopniki s svojimi mirnim, politično preudarjenim postopanjem na podlagi zakona!
O napravi „kmetskih domov“
tudi v slovenskih pokrajinah poslal je prijatelj „Ljubljanskemu Listu", opirajoč se na statistično razpravo o latifundijah veleposestnikov, kojo je dvorni svčtnik Inama-Sternegg te dni prijavil v »Statistische Monatsschrift", nekoliko precej obširnih člankov. Dasi se ne ujemamo po polnem z njegovo argumentacijo, misleč, da vprašanje kmetskih domov za naše razmere še ni dokaj godno, objavljamo ven-der, pisatelju in stvari na ljubo, nekoliko iz njegove razprave. Med drugim pravi:
Ninna cosa costa piu cara, di quella cui comprano le preghiere, slove običajni italijanski pregovor. Mi dostavljamo, da nobena postava ne more koristiti bolj obubožanemu narodu kot ona videzno reakcijonarna o nedotakljivosti kmetij v velikosti, ki morejo rediti jedno družino; kajti svoboden narod sam kliče jo s solznimi očmi: »Rešite nas oderuštva, dajte nam skorijo suhega kruha, več ne zahtevamo !“
Kako napačno je tolmačil svobodni narod svojo posestno svobodo, kaže nam državna statistika, ki uči v svojem najnovejšem izkazu, da se je za 25% pomnožilo veliko posestvo, razume se, na groblji posameznih kmetskih posestnikov. Koliko posameznih kmetij napravi stoprv jedno veliko posestvo, raz-vidimo iz državnih davkov. Jedno veliko posestvo plačuje najmanj tisoč goldinarjev davka v jednem katastralnem okraji; jasno je torej, da je to davščina dvajseterih posamnili kmetij.
Statistika uči dalje, da je le polovica velikih posestev v plemenitaških rokah in da jih imajo samostani in cerkve le 77. Ako vzamemo v poštev, da so bila velika posestva pred 1848, letom skoro izključivo plemenitaška, vidimo žalosten propad kmetstva v kratki dobi 36 let.
Zanimljiv je dalje pogled v posamne pro-vincije gledč velikega posestva.
Cislajtanija šteje vkupno 1133 velikih posestnikov, med temi jih je na Nižjem Avstrijskem 11 «/o, na Moravskem 12% in največje število 29% na Češkem.
V	poslednji deželi nahajajo se torej največja posestva, ondi je namreč povrh 39 velikih posestnikov, ki imajo skupaj 466 posestev. Planinske dežele — uči statistika — štejejo primeroma najmenj velikih posestev.
Ravno poslednje je, akoravno videzno, skrivno vender, najbolj žalostno spričevalo o tamošnjem kmetstvu. Kjer ni velikih kmetij,
Maslovčd leži bolj na višavi. Kamor gledaš, povsod grom in strel! Sedaj združuje armadno vodstvo veliko baterij na jednem mestu; koncentrično obsipajo gozdno lizičro s svojimi projektili. Bil je prizor, katerega nikdar ne bodem pozabil, če bi prav dočakal Metuza-lemsko starost! Nad sto topov nakupičenih v jedni poziciji, razgrajajoč in togotivši se, kakor da bi Belcebub cel oddelek svojih rogatih kosmatinov bil poslal na zemeljsko površje, uprav peklenski grom, med tem pa čudni zvoki raket, slični onim, kateri nastajajo, ako z vso silo platno trgaš. Vse to proti gozdnemu robu, — gospodje Prusi, gosto drevje naposled vender ni prevarno zavetje, dolgo ne bodete mogli stegavati se v njegovi hladni senci!
A glej, kaj je to? Stotnik iz generalnega štaba, kateri je prijahal, da poišče našega polkovnika W. Stal sem nekoliko korakov od njega, in še danes mi doni po ušesu povelje, katero mu je izročil: Ilerr Oberst, melde ge-horsamst, Ilartung in dichten Schivcirmen vor-brechen! glasi se poročilo. Nisem čakal komande, znal sem, na kako pojedino nas vabijo, bajonet sem zasadil na puško, in res, trobenta zopet zapoje, kliče nas k naskoku!
Bilo je okolo 11. ure, ko smo nastopili težavno pot proti svipskemu gozdu. Tovaršije
a tudi nezadovoljnih malih posestnikov, ondi je le tretje mogoče, da so razcepljena tu kmetska posestva v tako majhne parcele, ki povprečno ne garantujejo eksistence kmetstvu.
Poslednje pa je casus belli najnovejše politike proti videzno blagi posestni svobodi. Ker se prišteva naša slovenska domovina planinskim deželam, veljajo žalibože ti dokazi tudi nam Slovencem.
Kjer životari le malo kmetstvo na ne ravno rodovitni zemlji, ki je vsled planinskega podnebja naj bolje izpostavljena naturalnim nezgodam, kjer je vsled pomanjkanja kapitala, omike in nepremagljive tuje konkurence narodna industrija in kupčija skoro nemožna, ondi se spreminja narod navzlic največji marljivosti v obupen proletarijat, ki životari od danes do jutri. Ker ne moremo osrečiti svoj blagi slovenski narod z materijalnim blago-stanom, ker imamo zapisano na naših političnih zastavah duševno narodno svobodo, naravno je, da bode naša največja skrb, da si ohranimo ta narod sami, da mu zavarujemo po postavah eksistenco, sicer se nam pripeti lehko, da se borimo nek dan samo za političen program, narod samizginil nam je pred tem v brezno proletarijata, kateremu je brez koristi idealna ali tudi resnična narodna svoboda.
Slovenski ager publicus, naši narodni domovi nedotakljivi, nepremakljivi so jedino za-ščitje naše narodnosti, sicer postanemo narod brez domovja, proseč milosti materijalne pred tujim pragom, svobode narodne za narod, ki je ne razume več.
Možje slovenski, ki se trudite za blagor naroda našega, kličemo vam na potu v državni zbor s prislovico rimljansko v pričetem vašem kmetskem reformatorijskem delu: lte avibus bonis! in vrnite se v bodoče deželno zborovanje z definitivnim svojim programom!
Jtodoljuh.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Z Dunaja se poroča, da sta predsednik državnega zbora dr. Smolka ter podpredsednik baron Goedel-Lannoy uže zopet prevzela svoje funkcije v predsedništvu zbornice poslancev. — Čim bolj se približava dan otvorenja državnega zbora, tim bolj se množč včsti o predlogih, o katerih bode razpravljal zbor ter o trajanji posvetovanj. Dunajski listi javljajo, da bode državni zbor dnč 20ega decembra zopet preložen do sredi januvarija, da se torej ne bodo mogli pred božičem rešiti obširnejši predmeti.
V	velikem posestvu gališkem vršila se je predvčerajšnjem za volilni okraj Kolomea-
pač ni manjkalo, bataljon pri bataljonu, vse se vali proti gozdu.
Daljave do svipskega gozda bilo je morda 1500 korakov. Naskočili smo ga po tedanji neumestni taktiki v gostih masah, ne da bi naskok bili pričeli z bojem v raztresenem bojnem redu ter ga pripravljali z intenzivnim streljanjem. Res da nas je bilo vsaj trikrat več nego pruskih braniteljev, res da se je naš polk odlikoval tudi pri tej priliki po svoji navadni hrabrosti; ali nam nasproti stali so oddelki divizije Franseckega, in pruski general je vzgledno branil svojo pozicijo. Kar sem doživel v teh trenotkih, mi je neizbrisno v dušo vtisneno. Premeriti nam je bilo žitno polje, težko smo se pomikali po črni, zmočeni prsti. Nemogoče, da bi se spustili v tek; skoro melanholično obdelovali so tamburji boben, trobente dajale so signal k naskoku počasno, raztegnjeno. Niti jedna puška ni počila z naše strani, sovražnik pa, kojega sedaj tudi naša artilerijani več nadlegovala, začel nas je obsipati s svojimi kroglami. Videl sem naše fante, nekateri so čako naprej molili, češ, morda bode on obdržal sovražno svinčenko! Tik znamenja „bridke martre" držala je naša pot, in je vzdihnil marsikateri tovariš: »Oj sveta Marija, pomagaj!" Tesno mi je pri 3rci,
Sniatyn-Horodenka volitev poslanca v državni zbor namesto poslanca dr. Krysztofowicza, kateri je odložil svoj mandat. Izvoljen je grajščak Jakob Romaszkan, znan kot izvrsten ekonom.
Ogerski državni zbor pričel bode jutri proračunsko debato. Najbrže rešen bode budget še pred novim letom, tako da ministerstvu ne bode treba zahtevati indemnitete za prihodnji četrt leta. Vse stranke pripravljajo se na budgetno razpravo, katera bode trajala najbrže tri tedne.
Hrvatski listi z veseljem pozdravljajo prijateljsko občenje hrvatskih zastopnikov z vladnimi krogi ogerskiini, veleč, da le v dobrem sporazumljenji z Ogersko je na Ilrvatskein mogoča vspešna in blagodejna gospodarstvena politika.
Tuje dežele.
Na Nemškem vršilo se bode prihodnje leto novo brojenje prebivalstva. Glavna svrha temu brojenju bode statistika ubožcev, katera bode knezu Bismarcku služila kot podlaga pri sestavi zakonskega načrta o reformi preskrbo-vanja ubožcev. Bismarck hoče olajšati breme občinam ter ga naložiti državi.
Predsednikom danes otvorivšega se ita-lyanskega senata imenovan je 771etni general Durando, kateri je bil od leta 1862 do 1865 minister vnanjih zadev, naposled predsednik najvišjega vojnega sodišča v Rimu. Ministerstvo imenovalo bode znaten broj novih senatorjev. — Za zboljšanje zdravstvenih razmer v Napolji zahtevala bode vlada 50 milijonov frankov.
V	grški komori interpeloval je predvčerajšnjem poslanec Zenopulos vlado, je-li je istinita vest o političnem zbliženji Grške ter Avstro - Ogerske. Debata o tej interpelaciji vršila se bode čez nekoliko dnij.
Iz Aleksandrije se javlja, da nameravajo Angleži razven ekspedicije v Kartnm ob jednem poslati vojni oddelek proti okrajem Tamarib, Sinkat in Tokar. V to svrho pride 2000 mož iz Indije v Suakin. Ta ekspedicija ima namen, zaprečiti združenje nekaterih ustaš-kik čet z vojsko Mahdijevo.
Dopisi.
Iz Maribora, 25. novembra. (Izv. dop.) Preteklo nedeljo popoludne zborovalo je v tukajšnji čitalnici »Slovensko pevsko društvo", čegar sedež je zdaj v P tuji.
Predsednik čitalnice je obilo došle članove »pevskega društva" pozdravil s toplimi besedami, narisal v kratkih, krepkih besedah pomen »pevskega društva" ter izrekal na-dejo, da bode tega društva delovanje vspešno, v čast in blagor naroda slovenskega in ko-nečno spodbudno zaklical društvu: Krepko naprej!
sedaj vidim jih padati uboge naše fante, slišim bolestne vzklice, silna življenjska nevarnost prešinja mi dušo. Ali le jedna želja me navdaja, da bi dospel do gozdnega roba, da bi osebno se mogel meriti s protivnikom. In, bližamo se svojemu cilju! Hitreje in hitreje zapOje trobenta, sedaj jih razločujem pruske »pickel-haube" tam za smerekami, kakih 150 korakov smo še oddaljeni, in glasen: ura, ponavljan iz tisočerih grl, razlega se po zraku! Sedaj v divjem teku na dušmanina, sedaj te imamo, sedaj gorjš tebi! Ob gozdnem robu smo, toda
—	braniteljev njegovih ne vidimo; pač mrtvih veliko — poznalo se je, da je naše vrlo topničar-stvo imelo obilo posla — ranjenih cele kupe, toda kar je bilo še za boj sposobnega, vse se je umaknilo ter nas čakalo pri drugem klanci. Tudi Avstrijci ležali so tam okolo. Lieutenant de V., katerega sem se sploh vestno držal, pripognil ae je k jednemu mrtvemu avstrijskemu častniku, baje od 12. polka, misleč da pripada našemu regimentu. Se ga imam pred očmi, na tleh ležečega, nemega in mrtvega, sabljo še krčevito v desnici, v otrpnelem očesu srd in bojeviti upor!
(Konec prihodnjič.)
Na to je predsednik 'dozdanjega odbora otvoril zborovanje, pojasnil namere], katere so iineli ustanovitelji „ Slovenskega pevskega društva" pred očmi, da namreč društvo pospešuje in neguje narodno petje in glasbo. — To je velike pomembe. Društvu more vsakdo pristopiti; članovi društvu morejo biti tudi dame, kakor se je to uže zgodilo v Ptuji in v Ormoži. Naj bi te vrle domorodkinje po snemale tudi druge!
Govornik je omenjal, da se je v prejšnjih časih mnogo bolj gojilo slovensko petje. Učeča se mladež združevala se je, napravljala pevske zbore, katerih izborno petje je daleč na okolo slovelo. Zdaj pa se slovensko petje vedno bolj zanemarja, krasne narodne pesni se zgubljajo, pozabljajo. To se mora predrugačiti. In „Slovensko pevsko društvo" bode imelo nalog, gojiti petje, reševati narodne pesni pozabljivosti.
Do zdaj so bile sicer na mnogih krajih uže pevska društva, in vspešno je bilo tudi njih delovanje, a zdaj se morajo vsa ta društva organizovati. To društvo delovalo bode na to, da se bode povsodi gojilo petje, posamna pevska društva bodo kot članovi jednega telesa, kakor deli jedne mreže, katera se razprostira čez vse slovenske pokrajine, vsa društva morajo se združiti v jedno celoto. Ker pa je do zdaj še premalo takih posammh društev, delalo bode to društvo na to, da se
ustanovijo.	...
Kadar se priredi kaka slavnost, dobila bodo vsa društva nalog, da si privadijo iste pesni. Društveni pevovodja obiska val bode časih posamna društva, da jih privadi njegovemu vodstvu. Kadar se priredi kaka posebna slavnost, tedaj se združijo zborovi posamnih društev' v jeden zbor, kakeršnega do zdaj Slovenci še niso imeli.
Gojitev narodnega petja pa unema tudi narodni čut, ljubezen do domovine. Vsakdo torej, komur je na srci prospeh iu blagor naroda slovenskega, podpira naj po svojih močeh to društvo.
Iz poročila tajnikovega se razvidi, da ima društvo do zdaj 109 članov; med terni^ sta dva ustanovnika, namreč g. Božidar Rajč in Mihael Vošnjak (ustanovnik je, kdor plača 25 gld.), 68 delujočih članov (kateri plačujejo na leto 1 gld., in oni morajo pri petji sodelovati) in 39 podpornih članov (kateri plačujejo na leto 2 gld.).
V odbor so bili izvoljeni gg.: St. Pirnat v Ptuji (predsednikom), znan Ljubljančanom in posebno dunajskim Slovanom kot vzgleden baritonist; dr. Gross, Stergar, Romič in Po-rekar v Ptuji; Majcen v Mariboru; dr. Žižek v Ormoži; Škoflek iz Savinjske doline in Va lenta v Ljubljani; — kot namestniki gg. Lešnik in Čuček v Ptuji; Freuensfeld v Ljutomeru in Marin v Brežicah.
Zvečer priredilo je društvo koncert z zelo zanimljivim, obširnim vzporedom. Dvorana bila je natlačeno polna. Da so se vse točke vzpo-reda izvele s toliko natančnostjo, kakeršna je najti samo pri najbolj izvežbauih zborovih, mi ni treba omenjati. Vse je strmelo, vse občudovalo te krepke, milo doneče glasove.
Osebito pa so se odlikovale v petji dame; njih melodijozni glasovi sezali so prav do srca.
Ta večer ostal bode gotovo vsakemu dolgo v spominu. Hvala vam, vrli pevci in pevke, za tako zabaven večer!
Konečno zakličemo društvu: Vivat, crescat, floreat l
Razne vesti.
dne
Ko
— (Dva človeka sta zgorela)
24, t. m. v ltoithu, kakor se poroča iz Linča jo ogenj nastal, spala sta dva lilapca v hlevu in so nista tako dolgo prebudila, da je plamen uže okolo njiju švigal, tedaj pa jih nihče ni mogol več rešiti.
— (Volkovi so mesto napali.) „Buda-Pesti Hirlap" priobčuje naslednjo, komaj verjetno v&st: v mostu Homona v complinskom okraji vršil
se je slednjo nedeljo strašen boj. Ko so se ljudje v cerkvi zbrali, prišlo je 120 volkov v mesto in celo pred cerkev so si upali. Prestrašeno ljudstvo je zaprlo cerkvena vrata; v Homoni nastavljeni ulanci so na konjih prihiteli na pomoč; a sestra' dani volkovi napali so vojake ter razmesarili dva vojaka in sedem konj. Še le proti večeru je zverjad zapustila mesto.
— (Šolstvo v Ogerski.) Iz poročila oger-skega naučnega ministerstva posnemamo te podatke V 1. 1883 je v Ogerski odpadlo na vsak kvadratni kilometer in na 48,7 prebivalcev 7,99 odstotkov za šolo godnih otr6k. V 1. 1869 je šolo obisko valo 1152115 = 50 42 odstotkov za šolo godnih otrok, v 1. 1883 pa 1 756 836 otrok, torej 78,34 odstotkov. V 1. 1869 ni imelo nobene šole 1598 občin, v 1.1883 samo 270 občin. Število učiteljev je znašalo v 1. 1869 17 792, v 1. 1883 22984 Učiteljskih pripravnic je bilo v 1. 1869 46, v letu 1883 pa 53 za učitelje, 17 za učiteljice, 24 državnih, 46 konfesijonelnih. V 1. 1869 so te imele 1556 obiskovalcev, v 1 1883 pa 3594.
— (Moltko se je ustrelil!) A ne slavni pruski strateg. V Jičinu ustrelil se je te dni tam bivajoči umirovljeni deželnobrambovski major baron Moltke. Zmešalo se mu je v glavi, ko je zvršil samomor.
— (Čudovita votlina.) V Morceru County, v državi Minnesotti, kakih dvajset milj od kraja Stanson našli so pred kratkim votlino, v kateri je ležal iz cedrovega lesa rezljan malik, več koncev od kopja iz medu in lesen mlin za žito, kakeršne so rabili stari Egipčani.
— (To je zadosten uzrok!) V Franko-brodu na M. ločila sta se te dni zaročenca, katera sta uživala skup samo štirinajst dnij zakona slad kosti. Ponižna in ljubezniva nevesta je zamolčala žoninu, da je imola uže devet nezakonskih otrok In to se je soprogu zdel zadosten uzrok, da se loči od svoje zamolčljive družice.
— (Živ pokopan.) V Knocku blizu Belfasta zaprli so nekega moža z imenom Lovvther, njegovo ženo in njiju taščo, ker so bili obdolženi, da so pokopali živega deset dni starega otroka. Lowther, otrokov oča, prinesel je grobokopu Knocku zaboj, v katerem je, kakor je trdil, truplo mrtvorojenca in izrekel je željo, naj ga pokoplje. V tem ko je grobokop kopal grob, začul je iz zaboja slaboten glas, izrekel je očetu, da je otrok
živ, da ga torej ne more pokopati. Lowther mu je na ‘o iztrgal iz rok motiko, izkopal je sam grob, postavil vanj zaboj, zasul grob s prstjo in odšel. Zdaj pa je klical grobokop na pomoč, prihiteli so ljudje, odprli grob in našli dete še živo, katero pa je kmalu potem umrlo.
— (Predmet za veselo igro.) Pred
kratkim peljal se je gospod X., kupec iz L..............
s ponočnim vlakom domov v B . . . . V istem kupeju sedela je tudi dama iz V ... . Ker je bilo jako vroče, sklenil je gospod X., sezuti svoje črevlje, ki	so ga	vrh tega	neznansko tišale. Pogledal je
na svojo	sosedo	in	ko je bil osigurjen, da trdno
spi, potegnil je naglo svoje obuvalo raz trpinčene noge. Potem je tudi on sladko zadremal. Vlak je	drdral	vedno	dalje; ko je dospel na postajo
B	. . .	skočil	je	gospod X. po konci ter posegel
po črevlje. Levega jo takoj obul — a z desnim ni šlo tako lahko. Zdelo se mu je, kakor da bi bila noga otekla ali kaj, ker je nikakor ni mogel stiščati v obuvalo. Po hudem naporu se mu je vender posrečilo zlesti v mali črevelj; bil je uže skrajni čas, kajti vlak se je uže začel premikati daljo. Gospod X. vrgel se jo v izvoščekov voz in drdral domov v naročje svoje žonke. Prvo njegovo dolo pa jo bilo, da jo sezul vražji črevelj, ki ga je tako tiščal, kakor še nikoli poprej! A kaj zapazi? Črevelj je bil ženski čroveljček ... kako je bilo to mogoče? Pa vsaj ni njegova sopotnica tudi sezula obuvala in potem je on zamenjal pravi par ?
—	Žena ni hotela ničesar verjeti; začel se je jrepir in vedno slabeje se je godilo ubogemu X. Še hujše pa se jo godilo njegovi sopotnici, ko je prišla domov k možu. Ta je hotel na vsak način vedeti, od kod ima na jedni nogi možki črevelj,
uboga soproga mu ni zamogla povoljno razjasniti te zastavice. Konečno tožila sta obadva para zaradi ločitve zakona! Na srečo obrnil se je so-
prog sopotnice gospoda X. do istega advokata, kakor soproga X-ova. Odvetnik jo ubogim zakonskim stvar razjasnil in konec je bil — veliko odpuščanje na obeh straneh!
— (Čehi v Ameriki) so so tudi jako zanimali za volitev predsednika. V mestu Cleveland (Ohio) so stali skoro jednoglasno za demokratičnega kandidata in so največ pripomogli k zmagi tamošnjih demokratičnih volilnih mož.
— (Novijorške gostilnice) prenočujejo povprečno vsako noč nad 100 000 tujcev; vrh tega stanuje nad 60 000 domačih prebivalcev v hotelih. Vse gostilnice veljale so več nego 50 000 000 dolarjev. Novi Jork ima po najnovejši štetvi 107 300 poslopij.
Domače stvari.
— (Odlikovanj e.) Nj. c. in kr. apost veličanstvo cesar izvolilo je z odlokom z dne 2Iga t. m. podeliti bivšemu poštarju gospodu Ivanu Leskoviču v Idriji zlati križec za zasluge v priznanje njegovega mnogoletnega zvestega in pohvaljenega službovanja.
— (Vojaštvo.) Asistenti v reservi pri vojaškem oskrbovališči so bili imenovani jodnoletni prostovoljci: Ivan Vidmar, Alfred Pokorny, Alfred Arbeiter in Ivan Ooliaš, vsi pri pešpolku baron Kuhn št. 17.
— (Profesor vitoz Gariboldi) je uže znatno okreval in zdravniki upajo, da se mu vrno zopet popolno zdravje.
— (Drsališče.) Včeraj otvorilo se je drsališče pod Tivolijem. Na „ Kernu" smo tudi videli uže drsati se posebno strastne drsalce. Zdanje sila mrzlo vreme je gotovo po godu drsalcem, saj kaj njim mari, če drugi tožijo o mrazu, da imajo le oni led.
— (Slovensko gledališče.) Prihodnji ponedeljek dne 1. decembra t. 1. priredila se bode v tukajšnjem gledališči zopet slovenska predstava. Igral se bodo Mosenthalov, po Ogrincu poslovenjen igrokaz v 5 dejanjih: „Na Osojah".
— (Surovost.) Dnč 22. t. m. ob 11. uri zvečer kramljal je Tine K. iz Loke z drago svojo v Jaršah pod njenim oknom. Tedaj pa pride mimo neznan človek in zapiči vasovalcu med rebra železne vile ter se potem zopet tiho zmuzne.
— (Iz Ljub na) se poroča, da je prišel na tamošnji postaji Rudolfove železnice pod kolesa železniškoga voza nek premikač, ko je skopčoval vozove tovornega vlaka. Obležal jo takoj mrtev na mestu.
— (Profesorska služba.) Začetkom 2. poluletja šolskega leta 1884/85 razpisana je profesorska služba za zgodovino in geografijo na mestnem gimnaziji v Trstu. Prošnje naj se vložijo do konca decembra t. 1. pri tržaškem magistratu.
— (Iz Trsta) se poroča: Dne 25. t, m. ob polu 5, uri zvečer pripeljalo se je sim z Lloydo-vim parobrodom 936 vojaških dopustnikov iz Er-cegovine; vodili so jih 11 častniki.
.,Dolge ulice.“
Prošnja do mestnega magistrata.
(Izv. dop.)
„Durch diese hohle Gasse muss er“.
Kdo ne pozna teh nesrečnih „Dolgih ulic"? Narod jim pravi »Premecgarske ulice" in po
nemški so jih krstili za „Barmherziger-(?asse“, toda imenovati bi so morale „Barmlierzigkeit-Gasse"; kajti usmiljenja, velikega usmiljenja je vreden vsak, komur je sojeno, kedaj hoditi po teh ulicah, ki vežejo Dunajsko cesto skozi nekdanjo Blatno Vas s Šontpeterskim predmestjem. V teh ulicah jo blato doma — saj drže v Blatno Vas!
—	in pomosta (trotoarja) nimajo nobonega. Ozko so pa tako, da se moraš k zidu po konci postaviti kakor žrd, ko drči voz mimo tebe, in še vesel moraš biti, ako se ti ne zgodi nič drugega, kakor to, da te konj in voz z blatom poškropita „od
nog do glave". Ako pa hoče slučaj, da se tu srečata dva voza — in to je v teli živih ulicah kaj navadnega — potem je tvoje življenje v očitni nevarnosti, in glej, da jo rešiš 1 Pot moraš ubrati pod s<5 ter do jako oddaljene veže teči, kar te pete neso. Ogniti se dvoma vozovoma — to ti je tukaj nemogoče! Kajti te ulice, naše slovenske stolice posebno dostojne, imajo tudi to lepo svojstvo, da jih od obeh platij obdaja po štiri metre visok zid Schafferjeve in Češkove hiše in deželne bolnice, in da so v vseh dolgih ulicah samo tri veže, v katere se moreš ogniti v skrajni nevarnosti.
Kaj pa še le ob semanjih dneh?
Kar gorenjska stran prižene blaga v Ljubljano, vse se goni tod na semenj, kakor bi na sejmišče ne držala nobena druga pot nego „ Dolge ulice". Ako nečeš grdogledemu volu ali biku gorenjskemu žrtvovati življenja svojega, oboroži se vsak semanji dan z dolgo in krepko gorjačo ter okoli sebe mahaj ž njo, kakor obloški mešetar; ako tudi dobiš z grdim, umazanim repom katero po čednji suknji, palica te vender obvaruje, da vsaj cel prideš skozi ulice.
In zdaj pomislite, da skozi te ulice, kjer si niti odrastol človek ni v sresti življenja srojega, da tu skozi letos hodijo ubogi šolarčki in šibke deklice v novo vadnico na Resljevi cesti! Kar nežne šolske mladine premorejo hišo na Dunajski cesti, na Marije Terezije cesti, na cesti proti Rudolfovemu kolodvoru, v Novih ulicah, v Kolizejskih ulicah, v Bethovnovih ulicah in na Franca Jožefa cesti, vsa hodi tu skozi na vadnico. Vabim vsakega, kdor misli, da	pretiravam, naj	pride	gledat	navadni,
zlasti pa	navadni	semanji	dan, kako se	ti mali
ubožci kriče stiskajo ob zid, da bi ne bili povoženi ali pohojeni. Res je, da se v tem kratkem času, odkar je odprta nova vadnica, tukaj ni pripetila še	nobena	velika	nesreča,	ali ked6 hoče
biti porok, da se nikoli	ne bo?	Zlasti	mesarji
ljubljanski dirjajo s svojimi vozovi po Dolgih ulicah kakor besni in Gorenjci, goneči živino s semnja, tudi niso posebno obzirni.
Obračam so za tega delj do slavnoga magistrata ljubljanskega s prijazno prošnjo, da odpravi, kolikor je v njegovi mSči, te neprilike, dokler še ne bode prepozno. Najprimerneje bi bilo, da bi magistrat prepovedal po Dolgih ulicah voziti vsakemu, kdor nima opravka v katori tistih troh hiš, ki stoj 6 v Dolgih ulicah. Ako so pa magistratu ta prepoved zdi predrakonsko in nozvršljiva, poskrbi naj vsaj za to, da vozniki po tčh ulicah ne bodo tako hitro vozili in tako besno dirjali kakor doslej. Vsak se strogo kaznuj, kdor se pregroši zoper ta ukaz!
In naposled ukreni slavni magistrat — in ta svoj ukrep zvišuj z vso strogostjo — da gorenjski kmetje svojega blaga ne bodo po Dolgih ulicah gonili na živinski semenj. Kar pride živine s Posavja, g6ni naj se mimo kolodvora, proti sv. Petru in čez šempetorski most na sejmišče; a kar ga pride z visokega Gorenjskega in iz vrhniškega okraja, goni naj se po Dunajski cesti in potem ali čez Predilne ulice ali pa tudi mimo kolodvora proti mestni klavnici.
S temi pripomočki bi slavni magistrat odstranil res veliko nevarnost, ki vsak dan v Dolgih ulicah preti našim otrokom ter veliko uslugo storil vsem, ki morajo hoditi po Dolgih ulicah. Želeti bi pa bilo, da bi slavni magistrat tukaj nasvetovane prometne premembe zvršil kar najhitreje, kajti po toči zvoniti je prepozno!
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Linec, 27. novembra. Škofu Rudigierju se je bolezen obrnila na slabeje. Vso noč ni nič spal iu nadlegovala ga je vročica.
Brunšvik, 27. novembra. Windthorst izjavil je včeraj uradnemu sodišču za Cumber-landa njegov nastop dedščine.
Budimpešta, 26. novembra. Odsek za preustroj gorenje zbornice je rešil paragrafe 12 do 16 ter dodal pri § 12. o inicijativnem pravu gorenje zbornice k uže postavljenim še daljnih dvanajst izjem (tikajočih se važnih upravnih, verskih in finančnih vprašanj),_____________
Zagreb, 26. novembra. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Brlogu so Starčevičijauci prouzročili nered, kateri je preprečil objavo izida volitve, katera je ugodno za vlado izpaln. Kompanija vojakov je zopet napravila red.
Berolin, 26. novembra. Obeda, kateri se je priredil v čast Stanleyu in Uanovom za-padno-afriške komisije, udeležilo se je 275 oseb. Negri je v nemškem govoru naglašal znanstveni pomen Nemčije. Stanley je naglašal, da je lepa bodočnost Afrike zavisna od kristijanske civilizacije. Bilo je več napitnic.
Berolin, 26. novembra. Državni zbor je vzprejel s 180 proti 99 glasovom predlog o dovolitvi dijet.
Pariz, 26. novembra. Ferry je od zbornice zahteval nov kredit 43 milijonov za Ton-king in to nujno.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 27. novembra.
gid.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................81 55
»	>	»	»	srebru....................82'75
Zlata renta...........................................  104	05
5% avstr, renta..........................................96	85
Delnice narodne banke.................................. 870	—
Kreditne delnice..................................... 299'50
London 10 lir sterling.................................12;3'20
20 frankovec............................................ 9’765
Cekini c. kr......................................... o'78
100 drž. mark............................................60-15
Tiijoi.
Dn6 25. novembra.
Pri Maliči: Reiling, trgovec, iz Monakova. — Dei-ninger, Pacli, Hock, Pressburger, Tandler, Gerber, Weidinger, Kolbl, Danzinger, trgovci, z Dunaja. — Millonik, trgovec, iz Celovca. — Holler, c. kr. voj. med. oficijal, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Bollag, Ivopstein, Wirl in Kulka, trg. po-tovalci, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Klavura, zasebnica, iz Celovca. — Tomec, posestnik, iz Starega Trga.
TJ mrl i so:
Dnž 25. novembra. Neža Ungarn, delavka, 70 1., Kravja Dolina St. 11, starostno opešanje.
D n 6 26. novembra. Frančiška Janežič, udova lokomot. vodnika, 57 1., Sv. Jakoba trg St. 10, jetika.
Tržne cene.
V	Ljubljani, 26. nov.: Hektoliter banaSke pšenice velja 7 gld. 27 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 71 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turSica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 82 kr., Speli po 58 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 82 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjina 56 kr., drobniško po 34 kr,
— PiSke po 45 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
								
	3 o	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ ram	Tcmpo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm	
	)► o c »d (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741*22 739-49 739-95	—	7-0 -	1 '6 — 7'6	ssvz. sl. svzh. sl. bzv.	obl. » megla	o-oo	
Josip Fantoni
trgovec v Kranji h, št. 189 in v Lescah h. št. 20
priporoča svojo bogato
zalogo v barvah in v raznoterem galanterijskem blagu.
On se bode vselej potrudil, p. n. občinstvo v zadovoljnost postreči in po mogočnosti v dober kup prodajati. Ravnokar je dobil veliko blaga iz tovarne, katero se posebno kot
larilo o s?. Miklavža in a Božiču
priporočuje.	(129)	3—1
Zobozdravnik Schweiger
z XD-a.na.ja, biva v hotelu „pri Maliči11, II. nadstropje, št. 23-24
posluje vsak dan
od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popol.
Cela zobovja in posamni zolje
izdeljujejo se po najboljših do zdaj izkuSenih navodili amerikanske in nemške sostave.
Pri novih zobovjih brez peres daje se nov amal-gamiran kavčuk, ki vsled svoje lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje sč vzduSnim tlakom.
Plombiranje zob se zlatom, zlatim in platina-amalgamom ter cementom.
Najnovejši od zobnega zdravnika dr. Herbsta ir. Bremena izumljeni način, votle zobe polniti se zlatom, izvrševal bom jaz; način ta pripoznali so prve amerikanske avtoritete kot najboljšo zlato plombo, koja se jako trdno prime in ob zobovnih straneh utrdi.
Jednacega učinka je od istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršnosti zlata in se le v take zobč vdevlje, koji so preslabi za zlato plombo. Cementna plomba ugodna je zlasti za sprednje zob6, ker se zobem jednaka barva prevar-ljivo lehko ponareja; je jako močna in se hitro strdi (v petih ali desetih minutah).
Vsak zobobol se tekoj zatre, boleče zobe plombira se še le po polnem odstranjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnoga leta izkušenem navodu polnijo se i zobne korenine a istotako po polnem gnjili zobje, če še tak6 bolč, ne da bi je bilo treba izruvati, tako da je možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine.
Vse operacije se brzo in zanesljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja se vzprejemljejo radovoljno v pretvarjanje.
Ker se nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil se bom tudi tii, pridobiti si z vestnim, dobrim in solidnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam še, da sem z vsemi potrebnimi pripravami in opravo sedanje moderne zobne umeteljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi je tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko spadajo. (130) 3—1
Za prihodnje leto
V	zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
F*i»atika
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
Zaloga zemljevidov.
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
IpIleiniajr&FeOailieri-ova
knjigarna v Ljubljani.
^ M
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinwayr & Pod. Baraborg v Ljubljani.