POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIII. —
JULIJ 1979 — ŠTEVILKA 7
IMA - Petrokemija Kutina
PODPISAN SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DOLGOROČNEM SODELOVANJU
Znano je, da je INA — PETROKEMIJA iz Kutine pomemben proizvajalec umetnih gnojil v Jugoslaviji. S svojo proizvodnjo oskrbuje celotno Hrvatsko, del Bosne in Hercegovine in skoraj celo Slovenijo. Slovenijo oskrbuje delno z mešanimi gnojili, v celoti pa z dušičnimi gnojili kot sta KAN in UREA.
Moram poudariti, da so s proizvodnjo dušičnih gnojil paritetno najbližji Sloveniji in da bi želeli to nalogo ne le obdržati, temveč še povečati. V letošnjem letu ugotavljamo, da se potrošnja mineralnih gnojil veča, proizvodne kapacitete so pa ostale na isti ravni kot prejšnja leta. Poudariti moram, da. so računali na povečano potrošnjo gnojil, saj so se zato odločili za novo investicijo, ki naj bi dala v letu 1981 še dodatnih milijon ton mineralnih gnojil. S to proizvodnjo bi tudi pokrili vse potrebe po mineralnih gnojilih na svojem plasmanskem področju.
Prav tako kot plasiramo proizvodnjo, tako moramo planirati tudi plasma, oziroma porabo gnojil na plasmanskem področju. Znano nam je, da je pomanjkanje gnojil. Vemo tudi, da bo v naslednjih letih povpraševanje večje od ponudbe. Toda vseeno moramo voditi tako politiko plasmaja, da bo pogodu tako potroš-
niku kot proizvajalcu. Hočemo se dolgoročno povezovati s potrošniki v tem smislu, da bi zadovoljili potrebe proizvajalcev, sebi pa za-garantirali kontinuirano prodajo skozi celo leto.
Prav to dejstvo je vodilo SOZD HMEZAD Žalec in INA Petrokemijo Kutina, da sta dne
6.	6. 1979 podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju.
Za SOZD HMEZAD je Sporazum podpisal v. d. glavnega direktorja ing. Vinko Kolenc, za INA PETROKEMIJA Kutina pa glavni direktor Milan Juraič.
S tem sporazumom sta se obe organizaciji obvezali, da bosta na osnovi dosedanjega dela poglobili medsebojno dolgoročno sodelovanje.
V sporazumu je dogovorjeno skupno planiranje, izmenjava informacij o tehnično-teh-noloških inovacijah in razvojnih programih. Prav tako v sporazumu piše, da bomo znanstveno sodelovali. Vsi skupaj si moramo prizadevati za večjo potrošnjo mineralnih gnojil, skupaj bomo vlagali delo in sredstva, itd. Sporazum predvideva, da bomo skupno gradili skladiščene kapacitete v Srednji Sloveniji od 1981. do 1985. leta. Vsa ta dejavnost ima
pa namen, da bodo potrošniki gnojil pravočasno dobili vsa potrebna gnojila in v zadostnih količinah.
Podpisu sporazuma sp od SOZD HMEZAD prisostvovali v., d. glavnega direktorja Vinko Kolenc, direktor DO Kmetijstvo Žalec Anton Jureš, direktor DO Notranja trgovina Ivo Debelak, direktor DO Šmarje Zvonko Strašek in direktor KZ Savinjska dolina Ludvik Semprimožnik.
Od INA Kutine so bili navzoči glavni direktor Milan Juraič, direktor PUG (proizvodnja umetnih gnojila) Ljudevit Lenartič, direktor prodaje ing. Vlado Barbič, šef poslovalnice 3 Milan MIKOC in predstavnik za Severovzhodno Slovenijo Jože Rojnik.
Oba glavna direktorja sta ob tej priliki predstavila svoji organizaciji in svoje sodelavce.
Po svečanem podpisu sporazuma smo ob prijetnem MOSLOVACKEM ambientu razpravljali o trenutnih težavah pri oskrbi z mineralnimi gnojili — posebno še z dušičnimi. Ta problem smo rešili tako, da bomo v juniju dali na področje SOZD HMEZAD manjkajoče količine dušičnih gnojil.
Jože Rojnik, dipl. inž.
Slavnostni podpis sporazuma o dolgoročnem sodelovanju
ZBOR KOLEKTIVA SOZD HMEZAD BO 28. JULIJA OB 14. URI V LIMBERKU
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

PROGRAM PRAZNOVANJ OBČINSKEGA PRAZNIKA 1979 NA GOMILSKEM
Sobota, 30. junija
Ob 10. uri — otvoritev doma borcev NOV in partizansko srečanje na Dobrovljah.
Nedelja, 1. julija
Ob 9. uri —? otvoritev razstave v šoli Gomilsko in gasilskem domu na Gomilskem.
Ob 10. uri — otvoritev plastične smučarske skakalnice in skoki v Braslovčah.
Ob 14. uri — dan gasilca občine Žalec na Gomilskem. Po prireditvi prosta zabava.
Ponedeljek, 2. julija
Ob 15.30 — občinsko prvenstvo v plavanju v Preboldu.
Ob 17. uri — šahovski turnir v hmeljarskem domu na Gomilskem.
Torek, 3. julija
Ob 15.30 — otvoritev rokometnega in košarkarskega igrišča na Gomilskem.
Sreda, 4. julija
Ob 8. uri — lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Žalec pri Lovski koči LD Vransko na Orehovcu.
Ob 9. uri — streljanje z- zračno puško na šolskem vrtu na Gomilskem.
Ob 17. uri — praznovanje DNEVA BORCA NOV s sodelova- | njem enot teritorialne obrambe, civilne zaščite, mladine z Go- | milskega in okteta iz Kaple vasi pri Šmiglovi zidanioj nad Graj- Jt sko vasjo.	'	♦
— Kurjenje kresov po	obronkih občine Žalec.	2
Četrtek, 5. julija	|
Ob 15. uri — turnir v odbojki MEMORIAL ANTONA VI- ♦ TANČA na Gomilskem.	t.
Ob 20. uri — kulturni večer s sodelovanjem tamburaškega | orkestra iz Liboj, dekliškega pevskega zbora Gomilsko, folklor- 2 ne skupine šole Gomilsko v dvorani Hmeljarskega doma Go- Z noriške.	2
Petek, 6. julija	t
Ob 15. uri — turnir v malem nogometu na Gomilskem.
Ob 20. uri — koncert pevskih zborov: dekliški in moški zbor Z KPD Gomilsko, moški zbor Ivan Cankar Tabor in moški zbor Z PD Trnava.	Z
Sobota, 7. julija	Z
Ob 10. uri — otvoritev obnovljenega zdravstvenega doma	Z
Žalec.	.	Z
Ob 15. uri — finalne tekme v nogometu in odbojki na -Go- 2 milskem.	i
Nedelja, 8. julija	i
Ob 6. uni'— igranje budnice.	.	|
Ob 8.30 — promenadni koncert godbe na pihala iz Zabu-	|
kovice na Gomilskem.	Z
Ob 9. uri — svečana seja zborov skupščine občine Žalec Z s kulturnim programom v dvorani Hmeljarskega doma na Go-	I
milskem.	2
—• Ob 10.30 — otvoritev komunalnih objektov in gasilskega	Z
doma krajevne skupnosti Gomilsko.	Z
Ob 13. uri — zabavna prireditev s plesom.
Z
♦
Dela na večnamenskem domu na Gomilskem
Dom borcev na Dobrovljah	so v polnem razmahu
Čestitamo 4. julij, dan borca in 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda

Skladiščni škodljivci v skladiščih in njihovo zatiranje
Iz radijske oddaje Kmetijski nasveti
Škodljivci ne ogrožajo žita le v času pridelovanja, torej na njivi, temveč v primernih pogojih za razvoj poškodujejo tudi uskladiščen pridelek. V uskladiščenem žitu lahko živi veliko število raznih živali, od katerih jih največ pripada žuželkam in pršicam. V Jugoslaviji so doslej ugotovili že več kot 200 takšnih vršt, v Sloveniji pa jih poznamo približno 50. Od omenjenih vrst pa je le kakšnih 15 takšnih, ki lahko na uskladiščenem žitu povzročijo gospodarsko škodo, ki pa nikakor ,ni majhna. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da pri naš škodljivci uničijo približno 10 % pridelka,
Delimo jih v dve veliki skupini. V prvo skupino uvrščamo tako imenovane primarne škodljivce -— to so tisti,'ki so sposobni poškodovati nepoškodovano žitno zrno, v drugo pa sekundarne škodljivce *— kakor imenujemo tiste, ki se naselijo in SO se sposobni hraniti le na poškodovanih zrnih, ki so jih že poprej poškodovali primarni škodljivci ali pa zdrobile žetvene in pozneje razne transportne naprave. Ponavadi se torej v žitu najprej namnožijo primarni škodljivci, za njimi pa še sekundarni.
Od primarnih škodljivcev so pri nas najpomembnejši rižev, Črni in koruzni žužek. To so 3—4 milimetre dolgi hrošči, temnorjave do Črne barve. Od vseh ostalih hroščev, ki jih najdemo v uskladiščenem žitu, jih ločimo po značilnem rilčku. Predvsem rižev žužek se v primernih pogojih hitro razvija in lahko ima letno do 8 rodov. V okuženem žitu.se zato, če ne ukrepamo pravočasno, hitro tako močno razmnoži, da žito povsem uniči. Poleg hroščev so primarni škodljivci še tri vrste moljev: krhljev, žitni in koruzni molj. Prisotnost moljev zlahka opazimo, saj letajo v Uskladiščenem prostoru, njihove gosenice pa se hranijo in tako delajo škodo predvsem v površinskem sloju na-, sutega žita, do globine kakšnih 30—50 cm.
Zaradi prisotnosti primarnih škodljivcev v žitu še temperatura in vlažnost žita povečata in takrat nastopijo pogoji za razvoj mnogih sekundarnih škodljivcev, od katerih naj omenimo le tiste, ki se najpogosteje in najštevilneje namnožijo. To so: mokar, rjavi rižev mokar, rdeči rižev mokar, črni rižev mokar, črni žitnik, zobati žužek, rogati rižev mokar in 'drugi.
Poleg škodljivcev iz omenjenih skupin najdemo v žitu še hrošče, ki se hranijo na plesnih, ki se razvijejo na neprimerno skladiščenem žitu, naravne sovražnike škodljivcev in živali, ki se hranijo in živijo na raznih primeseh v žitu. Tudi te živali so v žitu nezaželene, čeprav ne uničujejo žita, ker š svojo prisotnostjo in. svojimi iztrebki zmanjšujejo higiensko neoporečnost zrnja.
Skupno število osebkov vseli vrst škodljivcev v okuženem žitu je lahko zelo veliko, saj jih v enem kilogramu lahko najdemo celo več kot tisoč.
Na to, kako bomo zavarovali uskladiščeno žito pred škodljivci, moramo misliti že pri izbiri skladišča. Izberemo zračen, suh, hladen prostor, ki ga namenimo:'izključno za skladiščenje pridelka. Tla in stene naj bodo brez razpok in špranj, v katere bi padalo žito, na katerem bi se zadrževali škodljivci. Prostor naj hč meji na stanovanje ali hlev, da lahko po potrebi brez nevarnosti za ljudi in živali uporabljamo fitofarmacevtske pripravke za dezinsekcijo praznih prostorov ali pa tudi samega žita.
Pred skladiščenjem novega pridelka shrambo temeljito očistimo, pri čemer še posebno pazimo, da temeljito očistimo špranje in razpoke. Smeti sežgemo, da tako uničimo škodljivce, ki so morda v njih. Po temeljitem čiščenju zamašimo razpoke s primernim polnilom (kitom, malto, mavcem in podobnim), popravimo okna, vrata, zamenjamo razbita stekla, v podu pa zamenjamo trhle deske. Zidane shrambe vsako leto prebelimo. Ob čiščenju iz skladišča odstranimo manjše količine pridelka iz prejšnjega leta in jih shranimo v drugem prostoru. Večje količine pridelka iz prejšnjega leta, za katere nimamo drugega primernega prostora, pustimo v skladišču le, če po natačnem pregledu večjega števila vzorcev ne ugotovimo škodljivcev.
S čiščenjem, pa naj bo še tako temeljito', iz skladišča ne moremo odstraniti vseh škodljivcev,, zato skladišče po čiščenju še dezinsekti-ziramo. To opravimo tako, da stene, strop in tla praznega skladišča poškropimo z enim od insekticidov. Za ta namen niso primerni vsi insekticidi, saj so škodljivci proti nekaterim odporni, nekateri pa se na lužnatih površinah zidov zelo hitro razgradijo in delujejo kratek čas. Škropimo torej le z insekticidi, ki so namenjeni za tovrstno uporabo.
Primerni insekticidi so Nuvah 50 EC, Shell Vapona 48 EC in Ko-fumin 50 EC, ki so izdelani na osnovi iste aktivne snovi. Po škropljenju so v prostoru najprej v plinastem stanju, nato pa se del uporabljene količine nabere na površinah skladišča. Z njimi prostor zaplinimo, del, ki se nabere na stenah, stropu in tleh, pa na škodljivce deluje še dolgo časa po škropljenju. V skladišču, jih uuporabimo tako, da jih Z vodo razredčimo do 1 % koncentracije in uporabimo 2—4 litre škropiva za 300 kubičnih metrov skladiščnega prostora. Škropimo z nahrbtnim pršilnikom, ki ga naravnamo tako, da so kapljice kolikor je mogoče majhne.
Prav tako dober je tudi pripravek Actellic 50 EC. Škropivo pripravimo tako da 4—5 decilitrov aktelika razredčimo z 10—25 litri vode. Z 10 litri tako pripravljenega škropiva pa poškropimo 500 kvadratnih metrov skladiščne površine. Od pripravkov, ki so dostopni skoraj v vsaki trgovini, kjer prodajajo fitofarmacevtske pripravke, naj omenimo še pripravek Basudin 25, s katerim škropimo tako, da uporabimo približno 1 gram tega pripravka na 1 kvadratni meter skladiščnih površin.
V tako pripravljeno skladišče skladiščimo le dobro očiščeno in suho žito, ki naj bo tudi ohlajeno.
Zatiranje škodljivcev, ki se zaredijo v samem uskladiščenem žitu, je strokovno zelo zahtevno opravilo, zato se za takšne primere zatečemo po pomoč v bližnjo kmetijsko strokovno ustanovo. Na osnovi navodil, ki so dostopna na prospektih in navodilih Za uporabo, bi lahko Zavarovali pred škodljivci le še semensko zrnje. V ta namen upora-, bimo prašiva Maltox P-l, Maltox special ali pa Etiol special, tako da 100 gramov enega od teh prašiv zmešamo s 100 kilogrami žita. Tako tretirano žito je seveda neprimerno za prehrano.
Nestrokovno delo s fitofarmacevtskimi pripravki je lahko nevarno, zato, preden začnemo z delom, natančno, proučimo navodila za uporabo.
RAZSTAVA GOVEDI
Po štirih letih organizira strokovna služba Kooperacije razstavo živine, ki bo 15. julija 1979 na Vranskem v Podgradu.
Razstavljenih bo 60 krav in telic rjave in svetlolisa-ste pasme ter pitanci iz območja Spodnje Savinjske doline.
Program razstave:
ob 8. uri dbgon živine , ob 8.30 ocenjevanje živali ob 10. uri otvoritev razstave ob 10.30 izbira najboljših živali ’ ob 11.30. podelitev nagrad in priznanj ob 12. uri zaključek razstave
| Na ogled vabi pripravljalni odbor!
Sončna pobočja proti Ponikvi
(D hmcljci
Razširitev osemenjevanja
Preteklo je že več mesecev od takrat, ko je Veterinarska postaja Žalec v dogovoru z živinorejsko službo Hmezad sklenila, da bo pričela z osemenjevanjem plemenic na celotnem območju občine, razen na Dobrovljah. To so predvsem višje ležeči zaselki in kmetije, kjer je še do nedavnega plemenito 7- plemenjakov, ki pa so zaskočili celo leto le 300 plemenic. To število je občutno premajhno z ozirom na stalež živine na tem področju. Kje so vzroki za to? Delno črni pripusti, delno pa oddaljenost rejcev in težavno preganjanje plemenic, kar je zlasti za starejše ljudi težko.
Prav je, da povemo, kaj nas je vodilo k temu koraku. Predvsem visoki stroški nabave in vzdrževanja plemenjakov ter premajhno število zaskočenih plemenic. Zavedali smo se, da s sedanjim kadrom tako povečanega obsega dela ne zmoremo. Zaposlili smo še enega veterinarskega tehnika, tako da smo sedaj sposobni razširiti osemenjevanje na celotno območje občine. Prednosti osemenjevanja so nesporne. Na ta način se je osemenjevalna služba zares približala živinorejcu tudi v najbolj oddaljenih krajih. Osemenjevalec bo kot strokovnjak v hlevu samem svetoval kmetu izbiro pasme, glede na namen ali za pitanje ali za mlečno proizvodnjo. Istočasno bomo lahko opravili preglede na brejost, zdravili jalove plemenice in podobno. Nasveti glede prehrane in nege bodo gotovo prinesli svoj delež k izboljšanju živinoreje v teh hribovskih predelih.
Ze takoj ha začetku je treba pripomniti, da bomo osemenjevali samo' do koder je cesta prevozna za osebne avtomobile. Lastniki, ki še nimajo speljanih cest do domačij, .bodo morali prignati plemenice do najbližjega soseda. Živinorejci ki bodo želeli osemenitev plemenic na domu, bodo morali oddati ha določena mesta prijavnice s točno navedenim naslovom. Prijavnice bo potrebno oddati do
8.	ure zjutraj. Naveden naj bi bil tudi namen
Posebno
opozorilo
Uprava javne varnosti v Celju in Medobčinski gozdarski inšpekciji v Celju in Velenju opozarjajo občane, zlasti, kmete in izletnike, da je zaradi nevarnosti pred gozdnimi požari prepovedano:
—	netenje ognja v gozdu ali neposredni bližini (50 metrov od roba gozda),
—	sežiganje travnatih površin in grmovja na območju, kjer lahko nastane gozdni požar,
—	odmetavanje neugaslih cigaretnih ogorkov in vžigalic,
—	v vetrovnem ali sušnem obdobju prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer je ogrožen gozd.
Kdor opazi gozdni požar, je njegova dolžnost, da ogenj takoj pogasi, če pa to ni mogoče, mora o požaru takoj obvestiti najbližjo postajo milice, gasilce ali področne gozdarje, pač tistega, ki ga je mogoče najhitreje dobiti.
Za gašenje goreče trave ali podrasti je najprimernejša sveža smrekova veja, s katero tolčemo po ognju.
Skratka, v primeru gozdnega požara ukrepajte hitro, ker le s hitra intervencijo lahko preprečimo materialno škoda na tem področju.
Prosimo tudi starše, da opozorijo otroke in mladino o nevarnostih gozdnih požarov.
obiska, katero storitev naj bi veterinarski tehnik opravil: osemenitev, pregled na brejost ali zdravljenje jalovosti. Morda ne bo odveč, če še enkrat omenimo na tem mestu, da je potrebno za osemenjevanje ob nedeljah in praznikih oddati naročila na Veterinarski postaji Žalec do 8. ure zjutraj. Kasnejša naročila zaradi preobilice dela dežurnega veterinarja ne bomo upoštevali.
Pa naštejmo mesta, kjer boste oddajali naročilnice:
Za celotno območje Vranskega v Vet. ambulanti Vransko za območje Tabora pri tehtnici v Taboru, območje Marije Reke pri KZ v Preboldu. Vasi Andraž, Dobrič in del Za-lož oddajo prijavnice pri poslovalnici KZ v Andražu. Lipje, Pirešica in Zg. Črnova pri Drevu, dočim Prelska in Vinska gora oddajo prijavnice pri poslovalnici KZ v Vinski gori. Spodnja Crnova. in Hramše bosta oddajali prijavnice pri tov. Brecelnu, zaselek Marof in Stebovnik pri zbiralnici mleka, Podkraj pri Kutičanu, Ponikva in Kale pri KZ Ponikva, del vasi Studence pa pri avtobusni postaji, Vel. Pirešica pri Jelen Mariji (Osreke), Per-novo, Vel. Pirešica in Železno pri zbiralnici mleka v Pernovem, Galicija, ? Zavrh in Pod-gora pri KZ v Galiciji. Kmetije s področja vasi Brnica, Kasaze in Liboje naj bi v bodoče prijavljale pri Nadi Zupančič v Kasazah, Mi-gojnice, Zabukovica, Griže in Pongrac pa pri zbiralnici mleka v Grižah.
Zgoraj navedena mesta naj bi bila vsaj v začetku bolj začasna; kajti praksa sama bo pokazala najboljše rešitve.
Za konec še to! Mesto za pritožbe je na Veterinarski postaji v Žalcu. Naša osemenjevalna služba je prevzela to nalogo. V kolikor bo delala nepravilnosti, jih je tudi ona dolžna odpraviti. Upamo, da bo z dobro voljo nas in vas teh pomanjkljivosti čim manj.
Franc OCVIRK, dipl. vet.
*****
TABOR. Suša je močno prizadela ječmen, ki že prisilno zori. Tudi koruza je zelo slaba. Travniki pa so dali 1/3 manj sena in na odkupih je že večja ponudba goveje živine, ker je marsikdo ne bo mogel preživeti zaradi po-mankanja krme. Kdor je kmalu kosil, mu že zelo redka otava cveti. V zbiralnicah je tudi mleka manj! Vsaka ploha, ki je tu in tam vsaj malce namočila, se je poleg Polzele^ Trnave in Braslovč izognila tudi Tabora.
VRANSKO. V blagajni TZO se je zbralo več žensk, ki so robantile čez sušo. Nekdo je hudomušno dejal, da bo dež v kratkem. In je res padel. Kaj to res drži?
Skozi razbito okno sem pokukal v kurilnico hmeljske sušilnice. Kakšna razmetanija! Dobro, da še ni kdo med šaro vrgel cika. Nevarnost požara!
ŽOVNEK. Pred sajenjem zelja namakajo in se ozirajo po zbirajočih se oblakih z rahlim upanjem in veliko željo, da bi končno le padel, prepotreben dež.
V graščinskem parku so podrli veliko, suho, trhlo in že nad 150 let- staro jelko. Bila je redek velikan. -
DOBROVLJE. 30. junija so odprli lep, nov in funkcionalen dom ZB. V njem je zbiralnica mleka, priročna trgovinica, gostilna s teraso, so tujske sobe. Odpirajo pa se velike možnosti razvoju turizma. Okrog doma so lepi tereni za sprehode in smuko.
Pravijo, da je sedaj takšna suša, kot je bila leta 1922, ko so klestili bukve in lipe, da so nahranili lačna goveda.
BRASLOVČE. Na robeh doline je hmelj še kar lep, po klečeh v Parižljah in. drugod pa že cveti aurora in celo golding. Stanje ni preveč vzpodbudno.
Zelo lepa je vožnja po novi asfaltirani cesti od Zg. Gorč do Podvrha.
ŠEŠČE. Iz Šempetra napeljujejo telefonsko omrežje v Matke, Šešče in Gornjo vas. Pravijo, da bodo končali do septembra, ko bo v Gornji vasi krajevni praznik.
PREBOLD. Iz fonda sredstev za višinske kmetije so popravili in uredili skoraj vse ceste do kmetij v Reki, tako da-so prevozne za traktorje in kamione. Do Franca Lobnikarja pa bodo cesto uredili iz Grajske vasi.
Urejujejo tudi republiško cesto Prebold— Trbovlje.
ŠMARJE pri Jelšah spada v obdobju do 1980. leta med manj razvita območja. Imajo še okoli 50 odstotkov kmečkega prebivalstva. V družbenem in zasebnem sektorju pa okoli 15 °/o zaposlenih.
ŠENTJUR — Strašno neurje, ki je prišlo -zvečer 12. VI. od Pece, se je zneslo nad Šentjurjem pri Celju, Ponikvo, Blagovno in Dramljami. Debela toča je. uničila na 6.000 ha vse, razbijala šipe in povzročila veliko maierialn.o škodo.
Wm j
JULIJ 1979 — ŠT. 7 — STRAN 4
Zapoznelo
Srečala sva se, kot se srečajo mnogi mladi. Najprej je tisto skrito spogledovanje, iskanje,, da sva 'se srečala, sramežljivi pogledi. Tako se je začelo. Ni ostalo pri pogledih, ta pot se je končala mnogo dalje. Zelo sva se imela rada. Postala sva eno in nerazdružljiva.
Nikjer na njem ni pisalo, da je sin velikega kmeta. Tudi na meni ni bilo zapisano: ni zate, prerevna, je in samo delavka. Samo nekaj je v nama raslo in tlelo, gorelo z velikim ognjem, ljubezen. Ko sem prvič prestopila prag njihovega doma, Sem vedela, da bo težko, da njegovih staršev ne bom nikoli osvojila. Iz njihovih obrazov sem prebrala, da vedo in so prepričani, da se bo njihov sin premislil, da najina ljubezen ne more dolgo trajati, v to sta bila sveto prepričana. Danes se sprašujem, je bilo za njih sploh kaj lepega in svetega. Nekaj je bilo na njihovem pragu velike hiše, kar je bilo težko prestopiti. .
Minilo je dolgo in lepo leto. Njegovi: so še vedno stali ob strani, brez besed in nemo so čakali najinega konca. Najine vezi pa so bile z vsakim dnem trdneje zvezane okrog naju. Tudi moja mati je tiho stala ob strani. Zgaran obraz in žuljave roke so bile ostanek njenega žalostnega in trdega življenja. Ni mi branila, ni se veselila, oba pa je imela rada. Sebi je sama krojila svoje življenje, meni pa je pustila odprte roke; pustila mi je kladivo, da si sama skujeva svojo srečo. To kar sem imela rada jaz, je imela tudi ona. Ni mi mogla dati lepega življenja, brezskrbne mladosti. V svoji revščini mi je dala lahko samo življenje. Ljubila sem to življenje, ljubila sem njo in jo spoštovala. Dala mi je vse, kar je imela in kar mi je lahko dala,
Prišlo je zopet novo leto. Njegovi me niso sprejeli v svoj dom, še manj v svoja srca. Najina ljubezen pa je bila še večja, nihče ni mogel in znal pogasiti ognja, ki je gorel v nama. Našla sva sd majhno sobico in začela spletati svoje gnezdo, ki je bilo najin mali skromen domek. Čeprav je bilo vse tako malo in skromno, sva imela nekaj velikega, kar mnogim, ki imajo vsega, manjka, imela sva ljubezen in spoštovanje drug do drugega, bila sva srečna.
Na najinih rokah sta se svetila prstana, ki sta bila brez blagoslova njegovih, tistih, ki jih je imel njihov sin tako rad. Še je v njem rasla ljubezen do njegovih, sproti sem jo zalivala tudi jaz, saj nisem hotela niti želela, da bi zaradi mene ovenela. Z njim vred sim jih spoštovala in jih imela rada, kolikor so pustili.
- ras
V JULIJU SE JE ZGODILO
3.	VII. 1943 — Vrhovno poveljstvo zavezniških sil za Sredozemlje je poslalo VŠ NOV in POJ pozdrav, v katerem med drugim pravi: »Vaši zadnji uspehi in zmage nad feldmaršalom Lehrom hrabrijo tudi naše boje pred odločilnimi trenutki...«
4.	VII. 1962 — V Kragujevcu je z3f čela obratovati tovarna avtomobilov »Crvena zastava«.
8.	VII. 1922 — V Beogradu so aretirali ali izgnali iz mesta okrog 10.000 delavcev in komunistov, in to v zvezi s svečanostmi ob poroki kralja Aleksandra.
9.	VII. 1938 — KP Slovenije je v juliju začela izdajati svoja ilegalna časopisa »Obzornik delavske politike« in »Slovenski poročevalec«.
13. VII. 1941 — Dan vstaje črnogorskega naroda.
20. VII. 1923 — V Sloveniji se je začela splošna rudarska stavka, ki je trajala 59 dni. ■
22. VII. 1941 — V Sloveniji so se začeli organizirani napadi na okupatorske vojake in objekte. Ta dan praznujemo kot dan vstaje slovenskega naroda.
spoznanje
Najavilo se je novo., tretje leto. Vse je ostalo tako, kot je bilo. Nikjer ni popustila ograja, ki- nas je nevidno ločevala. Nijhova polja so bila posejana, travniki so bili zeleni, porasli z visoko travo, pred hišo je cvetel španski bezeg, na oknih, so ise, šopirili lepi cvetovi fuksij, v hlevu je mukala živina, na dvori-šču so se pasle kure, kuža je brezskrbno poležaval v senci, Vse je bilo isto in enako. Ničesar se ni'spremenilo, a vendar veliko, k njima nisva hodila več samo dva, sedaj smo bili že trije, tudi najin sin. Niti vnuk ni omehčal trdih src.
Od takrat do danes je minila dolga vrsta let. Ta leta pa so spremenila obraze, srca, spremenila so življenje, spremenila pa so tudi njihpva polja, travnike in njihovo veliko kmetijo. Preko njihovih nekdaj zelenih travnikov je peljala dolga, široka cesta. Na njivah, ki so jim bile v ponos in so bile njihovo veliko bogastvo, njihov kruh'in življenje; so danes velike in lepe hiše. Pred hišo ne cvete več španski bezeg, na dvorišču ne raste več trava, da hi,se pasle kokoši, na dvorišču je sedaj trd in črn asfalt. Tudi na oknu ne cvetijo več fuksije, šopirijo se rože s svojimi velikimi cvetovi, ki jim ne vem imena, prišle so daleč iz daljnih krajev. Tudi hiša je, dobila novo podobo, nov obraz. Kaj je ostalo od te velike kmetije, od tega velikega bogastva? Ostal je denar, ki je spremenil podobo vsega. Pod češnjo, kjer je vedno v senci ležal njihov kuža, stoji danes velik nov avto. Pod slivo, ki je vsa v cvetju, sedita oče in mati. Dva para oči zreta v daljavo. Z očmi iščeta travnike in polja, na katerih sta pustila svoje življenje, svojo moč, na katerih sta pustila del sebe. Sinu sta se odpovedala, vse kar sat imela, sta dala svoji hčeri in zetu. Hči, čeprav je v njej tekla kmečka in njuna kri, ni ljubila zemlje. Z zetom sta prodajala zemljo kos za kosom, dokler jim ni ostalo samo še dvorišče. Bila sta vajena lepega življenja.
Sin je staršem že davno vse oprostil, morda že s tistim dnem, ko me nista sprejela za svojo. Ljubil ju je in spoštoval takšna kot sta bila. Šele sedaj, ko sta billa ob vse, ko sta bila ob svojo življenjsko moč, sta spoznala, kako prav sta vzgajala svojega sina. Škoda, da je moralo preteči toliko dolgih let, da sta spoznala vse to. Koliko se je moralo spremeniti, da sta končno uvidela,, komu sta se Odrekla. Danes vesta, da bi mnogo stvari ostalo tako, kot si želita, če bi njuni srci ne bili tako trdi.
Ljubica Hriberšek
ODREŠILNI DEŽ
Šestega maja je padlo 39 mm dežja na kvadratni meter. Pričelo se je izredno toplo vrtnin ter več sort pšenice in koruze, travniki in žita, ki so pričela zoreti. Po triintridesetih dneh je 17. junija padlo 27 mm padavin na kv._meter (merjeno v Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu) in za tem še večkrat več ploh. Narava je ponovno oživela.
Vy
BANKA RASTLINSKIH GENOV
Na Madžarskem ustanavljajo »banko« rastlinskih genov z namenom, da bi ohranili domače rastline in zagotovili vse potrebno za izboljšanje kmetijskih rastlin. Sodeluje več zavodov za biološke^raziskave, banka bo hranila genetski material sadnih dreves, kmetijskih rastlin in gozdnega drevja. Po posebnem postopku bodo konservirali semena starih sort vrtnin ter ve čsort pšenice in koruze.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta se delovni organizaciji Vrtnarstvo Celje in kolektivu Vrtnarstvo Celje iskreno zahvaljujem za vso izraženo pozornost in sočustvovanje.
Jožica Oglajner
Malica med hmeljniki
V poletnem soncu
ODKRILI SO HORMON STRAHU
Trije danski znanstveni utegnejo s svojim odkritjem premagati človeški strah. Rasmus Fog, Claus Braestrup in Mogens Nielsen so v neki danski bolnišnici med analizo urina naleteli na snov, ki jo proizvajajo možgani in ki blaži občutek strahu. Po Fogo.vi oceni bo odkritje velikega pomena, če bo mogoče za blažitev strahu uporabljati naravno snov. Raziskovalci ne izključujejo možnosti, da bodo lahko premagovali strah na podoben način, kot uravnavajo količino sladkorja pri diabetikih.
Ljubič Vanja
UREDNIKOV KOTIČEK
V	Juliju bomo praznovali dva pomembna praznika: četrtega dan borca in dvaindvajsetega dan vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Na dan vstaje pa imamo delavci Hmezada že več let zbor kolektiva. Prva srečanja v Šeški gmajni so bila čudovita in dobro obiskana, zadnja leta v Limberku pa se več ali manj srečujemo eni in isti in to le okrog četrt kolektiva. Kje so ostali? Ali ne čutijo dovolj pripadnosti kolektivu Hmezada, ali je prostor primerno izbran ald smo storili največ kar bi lahko, da hi na zborovanje privabili prav vse, ki lahko pridejo ali, ali... ? Predlogov je bilo že več. Vse preveč je razdrobljenega praznovanja. Organizirajmo večja srečanja morda s hmeljarji. Da s hmeljarji! Prestavimo praznovanje na prve dni avgusta, ko praznujejo hmeljarji svoj dan. Prireditveni prostor je pripravljen v Braslovčah za več tisoč 'gostov in braslovški turistični delavci nam verjetno ne bi odrekli prostora v soboto, mi bi pa 17. dnevu hmeljarjev ali- naslednjim prispevali k še večji afirmaciji. Velja razmisliti?!
Dež sredi junija jias je rešil pred sušo in že bolj z optimizmom zremo tja proti jeseni.
V	uredništvu se močno pozna, da je zunaj veliko dela.
Lep pozdrav!
urednik
Kamnik
nad Zabukovico
Kamnik je vrh med Homom in Gozdnikom. Visok je 861 m, z njega pa je lep razgled na Savinjsko dolino.
Nedeljsko jutro obsijano s soncem nas je zvabilo v hribe. Na Kamnik gremo, smo rekli. S kolesi do Zabukovice, potem pa peš. Šli smo mimo Minerve, po markacijah, ki kažejo na Mrzlico. Vgdno bolj smo se zgubljali med pobočja hribov, spremljalo pa nas je žuborenje potoka Artičnice. Zadihali smo prijeten gozdni zrak in prišli do križišča Mrzlica — Gozdnik — Kamnik. Šli smo po cesti desno, ki nas je napotila naravnost na pobočje Kamnika. Na uro nismo gledali, saj smo opazovali v pomladi še prebujajočo naravo. Šli smo proti skalnatem vrhu in naporna hoja se nam je poplačala z majhnim občutkom zmage in prijetnim pogledom v. dolino, obdano s hribovjem. To je pogled na sever, na druge strani pa se vidijo vrhovi sosednjih hribov Mrzlice, Partizanski vrh, Hom in drugih.
Ker je bilo vreme sončno, se nam . ni bilo treba skriti v bivak na vrhu, ampak smo razložili nahrbtnike in teknila nam je malica, kije bila kosilo hkrati: Z vrha se nam ni mudilo, ker naš je-zadrževalo sonce, svež zrak in lep razgled. Tudi na štampiljko nismo pozabili, saj | je to nazadnje tudi dokaz hoje na vrh gore; le ali katere druge,
Vračali smo še po isti poti, saj so nas čakala kolesa v dolini. In kot nalašč, po naporni hoji, malce utrujeni, smo se brez napora peljali proti Žalcu-■ Ker se cesta spušča, nam je bila i vožnja brez truda.
Marija Meh
Savinjčan
V Savinjski dolini se lepo živi, pri petdesetih še vedno smo mladi.
Zjutraj petelin nas prebudi, budilke pa nismo navajeni.
Radi imamo okrogle pa take, ki imajo na koncu vse špile enake.
Iz »majolke« ga cuknemo, da se odžejamo,
potem pa,od dobre volje nasmejemo.
Zato pa, dekleta, Savinjčan naj bo, pa vam bo vse življenje lepo!

Ivanka Pirc
Kaj mi je mar...
Kaj mi je mar, če nimam še plače visoke, samo, da so zdrave mi roke, da skromen zaslužim denar!
Kaj mi je mar, če v hiši preprosti prebivam, o sreči bežeči Je sni vam — doma prizanaša življenja vihar.
Kaj mi je mar!
Srce res da včasih se joče, ker sreča ga božati noče, življenje ne štedi prevar.
Le to mi je mar, da narod se' moj veseli, da narod naš v miru živi, le to bom želela vsekdar!
V računalniškem centru so poleg praproti pognale gobice
Anton Jelen — Luskarjev Tone se je rodil 1942. leta v Celju, vendar je po rodu Savinjčan in je Savinjčan ostal vse do svoje . prerane smrti. Dne 5. 6. 1979 je prenehalo biti njegovo srce in utihnil je njegov smeh, ki je razveseljeval njegovo družino in nas, njegove tovariše.
Umrl je dober oče, požrtvovalen tovariš in predan družbenopolitični delavec. V naših vrstah je nastala vrzel, ki jo bomo le stežka zapolnili, toda spomin nanj ne bo ugasnil.
Tone je bil vse od vstopa v 'Hmezad 1966. leta aktiven družbenopolitični delavec. Dve mandatni dobi je bil predsednik OOS in 10 let član IOOS, večkrat član centralnega delavskega sveta in član in predsednik številnih komisij. Ob tem pa vseskozi vesten in dosleden pri izvrševanju službenih dolžnosti. Kot takšnega ga bomo imeli za vzor in ga ohranili v trajnem spominu.
Slava mu!
IOOS DE Govedoreja
Ce Magdalena (22. VII.) v dežju stoji, dolgo, slabo poletje preti.
Ce na Jakoba (25. VII.) dežuje, ostro zimo oznanjuje.
Jezik je najnevarnejši organ, ki ga je narava dala človeku, edini, ki te lahko Uniči, če ga nepravilno uporabljaš.
Pri nas ni preveč demokracije, marveč le I premalo odgovornosti.
Ce upogneš hrbtenico, ti je marsikaj bolj dosegljivo.
Hudobija je bolj delovna, zvita in spretna kot dobrota.
Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo.
Smoter vzgoje' je oblikovati značaj.
TOMBOLSKA
—	Srečo moraš imeti, da prideš do avtomobila.
—	Kako to misliš?
—	Zaradi slabega yremena prelagajo tombole z ene nedelje na drugo.
T. Wagner, F. Oset in A. Stritar
Kategorizacija kmetijskih zemljišč osrednje Slovenije
Referat je bil podan na Simpoziju o zaščiti kmetijskih tal Jugoslovanskega pedološkega društva, ki je bil v Lazarevcu od 30. maja do 1. junija 1979.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu je v letih 1977 in 1978 nadaljeval s kategorizacijo kmetijskih zemljišč po metodologiji, 'ki jo predpisuje Zakon o kmetijskih zemljiščih SRS (Uradni list SRS 26/i973). V prejšnjih letih smo izvedli kategorizacijo kmetijskih zemljišč v občinah Mozirje in Žalec in nato smo v letih 1977 in 1978 izvedli kategorizacijo kmetijskih zemljišč v občinah: Velenje, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec in Ptuj. Vse omenjene občine so obdelane po enotni metodologiji z namenom, da lahko komparativno vrednotimo prostor v medobčinskem, regijskem in celo v republiškem merilu.
Študija posamezne občine je sestavljena iz OD karte merila 1:5000 in topografske pregledne karte merila 1:25000 ter komentarja, ki vsebuje prirodne značilnosti občine in navodilo za uporabo kart.
Kategorizacija kmetijskih zemljišč predstavlja osnovo vrednotenja kmetijskih zemljišč pri izdelavi prostorskega plana občine. Primarna kmetijska tla dosedaj niso bila dovolj zaščitena pred urbanizacijo in industrializacijo. Naraščajoča urbanizacija in industrializacija je ropala najboljša kmetijska ravninska zemljišča, ne samo v predmestjih, temveč tudi v okolici manjših zaselkov in vasi, kjer je težnja po gradnji dislociranih industrijskih objektov in induvidualnih hiš močno razširjena.
Kategorizacija kmetijskih zemljišč upošteva fizikalne in kemične lastnosti tal, važen kriterij je tudi nagib terena. Glede na omenjene in še ostale lastnosti razvrstimo tla v 8 kategorij: Primarna kmetijska tla uvrščamo v I. in II. kategorijo, v III. in IV. uvrščamo tla s preveč talne vlage in ta so potrebna bidro in agromelioracij. Ze izgubljeno površino zaradi urbanizacije pa uvrščamo v VIII. kategorijo.
Pedoekološke značilnosti so osnova, na katero predstavimo kategorizacijo kmetijskih zemljišč. Sinteza le-teh so pedosekvence, ki nam predstavljajo pedoekološke značilnosti na ekološko enotnem litoleškem substratu.
Razlikujemo tele pedosekvence:
1.	Pedosekvenca na produ in pesku
2.	pedosekvenca na ilovicah in glinah
3.	Pedosekvenca na apnenem laporju
4.	Pedosekvenca na apnencih in- dolomitih
5.	Pedosekvenca na metamorfnih kameninah.
V teh pedosekvencah lahko razčlenimo še pedoekološke manjše enote — serije, če imajo le-te pedoekološke posebnosti, ki pozneje lahko prikažejo svojo težo tudi pri vrednotenju rabe prostora npr. tipično vinogradniške lege in drugo.
Kategorizacija kmetijskih zemljišč je o-snova KZS, IS in projektivnim birojem pri njihovem odločanju in gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči.
Študija kategorizacije kmetijskih zemljišč daje osnovo coniranju, izdelavi agrokart in prostorskih planov.
V	nadaljnjem vas želimo seznaniti z nekaterimi značilnostmi pedosekvenc in kategorizacije kmetijskih zemljišč v občinah osrednje Slovenije.
Občina Velenje
Prostor občine Velenje je konfiguracijsko zelo razgiban in ravninskega sveta je malo. Večje ravninske ploskve so le med šalekom in Velenjem, okoli Šoštanja in okoli Šmartnega ob Paki. Te ravnice so dejansko že žrtvovane urbanizaciji in industrializaciji občine. Kmetijski prostor je že uporabljen in predviden že za nadaljnji razvoj industrije in urbanizma. Najmanj je načeta ravnica okoli Šmartnega ob Paki in še obstoječe kmetijske površine na tej ravnini je potrebno zadržati v primerno rabo tal. Specifičen pojav v občini Velenje je ugrezanje ravnice okoli Šoštanja in tudi bližnjih severnih pobočij zaradi eksploatacije premoga. Ta predefTio možno sanirati z rekultivacijo šele po končanih zemeljskih premikih, ki popolnoma deformirajo relief in onemogočajo primarno rabo tal in uničijo vegetacijo.
Gričevnat svet okoli teh ravnin, ki je presekan z ožjimi oglejenimi ravnicami, je pretežno v primarni rabi, vendar po njem zelo intenzivno posega urbanizacija zaradi pomanjkanja prostora za gradnjo hiš in stanovanjskih blokov v prej opisanih dolinah. V tem gričevnatem svetu so tudi relativna gozdna tla, ki bi jih lahko vključili smotrno v urbanizacijo npr.: Konovo, Gavče, vsekakor pa bi tudi na teh predelih morali zaselke formirati, zgostiti in načrtno vključevati nove površine v eventualno urbanizacijo.
Kazalo bi iskati nove površine za poselitev v severnem predelu občine, ki bo jjaradi delovanja termoelektrarne najmanj prizadet. Ugotove pa se naj tudi možnosti za urbanizacijo manvrednih gozdov — gmajn. ki se pojavljajo na večjih ali manjših platojih in_ zaplatah v severnem hribovitem predelu občine.
V	višjih legah naj se razvija gradnja hišic za oddih, toda samo na manj vrednih kmetijskih zemljiščih.
V	hribovitem svetu se naj obstoječim kmetijam posveti večja pozornost. Potrebno jim je zagotoviti obstoj in razvoj ter potrebno mehanizacijo. Zaradi bližine mestnih središč so primerna tudi za razvoj kmečkega turizma.
Občina Šmarje pri Jelšah
Svet v pretežnem delu občine Šmarje pri Jelšah je gričevnato oblikovan in razrezan s pogostimi ozkimi zamočvirjenimi dolinami. Klima je raznolika. Tu najdemo vpliv alpskega do subpanonskega podnebja. Temu primerno je oblikovana tudi kmetijska proizvodnja in njen prostor. Zaradi velike raznoliko-
sti in velikega števila osamljenih gospodarstev ni večjih intenzivnih kmetijskih površin.
Na prisojnih legah območja subpanonske klime se razvija in intenzivira vinogradništvo in sadjarstvo, na močno karbonatnih tleh pa je možna proizvodnja lešnikov. Severne in strme plazovite lege so primerne za pridelovanje orehov in kostanja. Razvoj intenzivne živinoreje naj bo med glavnimi nalogami kmetijske pospeševalne službe.
Nove urbane cone je potrebno določiti na osnovi pedoekološke študije in kategorizacije kmetijskih zemljišč. Zavzemajo naj površine slabše kvalitete in tla neprimerna za kmetijsko rabo. Pri izbiri industrijskih con je potrebno upoštevati morebitno onesnaženje podtalnice, oskrbo z industrijsko vodo in upoštevati kategorizacijo kmetijskih zemljišč, kar pogojuje izbiro primernega prostora. V ta namen se naj uporabljajo težja glinasta in „vlažna tla s slabimi fizikalnimi lastnostmi. Manj primerna za kmetijsko rabo so tudi tla V. kategorije ostalih pedosekvenc. Absolutno pa je potrebno zaščiti I. in II. kategorijo kmetijskih zemljišč na vseh pedosekvencah. Kjer je možno, se naj izboljša z agromelioracijami III. kategorija kmetijskih zemljišč in tu urediti večji intenzivni kmetijski prostor.
V	višjih legah naj bi bili tudi vikendi,
vendar v dispergirani obliki, tako da ne kvarijo in ne spreminjajo prirodne autohtone krajine.	.
Občina Slovenske Konjice
Prostor občine Slovenske Konjice sestoji iz višjega reliefno razgibanega severnega dela, ki ga zavzema v pretežni meri Pohorje in ravniskega jugovzhodnega dela. Industrija je močno razvita v Slovenskih Konjicah in Zrečah, zaradi tega obstaja težnja po nadaljnjem razvoju industrije v teh centrih na primarnih tleh, katera Zakon ščiti pred urbanizacijo in industrializacijo.
V	nižjem gričevnatem svetu se je intenzivno razvilo vinogradništvo in sadjarstvo, posebno v družbenem sektorju. Prirodni pogoji v tem svetu so primerni za ureditev strnjenih nasadov v kooperaciji, vendar, pa po teh zemljiščih zelo intenzivno posega disper-girana urbanizacija. Umestno je vključiti v urbanizacijo relativna gozdna tla, ki se tudi nahajajo v tem gričevnatem svetu (npr. Dobrova).
V	višjih legah Pohorja in Konjiške gore priporočamo gradnjo hišic za oddih, na strmem reliefu na prirodnih mejah (gozd — kmetijska površina), tj. na slabših kmetijskih zemljiščih.;
Občina Slovenska Bistrica
Občina Slovenska Bistrica je reliefno in konfiguracijsko zelo razgibana. Ravninski predel občine sta v preteklosti preplavljala potoka Bistrica in Ložnica. Danes pa ga še poplavljata Oplotnica in Dravinja v spodnjem
toku. Po hidro in agromelioracijah hi lahko vsa ta površina postala osnova za intenzivno kmetijsko rabo.
V	gričevnatem svetu se je razvilo vinogradništvo in sadjarstvo intenzivnega' tipa, posebno v družbenem sektorju. Dani so tudi prirodni pogoji za ureditev večjih strnjenih nasadov v kooperaciji. Po teh kmetijskih površinah pa žal posega urbanizacija. V gričevnatem svetu so tudi relativna gozdna tla, ki bi jih lahko smotrneje vključili v urbanizacijo.
Posegi urbanizacije in industrije so v kmetijski prostor dominantni, zato je potrebno,-da še dobro pretehta nadaljnji gospodarski razvoj občine v celoti, saj so prostorske zmogljivosti dobrih tal relativno majhne, kljub velikemu obsegu. Večji delež površin v ravninskem svetu je namreč poseljen ali pretirano vlažen ter zato neuporaben za urbanizacijo in intenzivno kmetijstvo. Za dosego intenzivne jšega kmetijstva na tem predelu bodo potrebne hidromelioracije v 'najširšem smislu.
V	goratem obrobnem delu občine: Pohorje, Boč in Plešivec je možna na manj vrednih kmetijskih zemljiščih in opuščenih kmetijah pospešena gradnja hišic za oddih. Območja, kjer se ni razvila pomembnejša industrija (Štatenberg, Oplotnica)’ pa se naj zaščitijo in usmerijo v pospešen razvoj turizma.
Občina Slovenj Gradec
Prostor občine Slovenj Gradec zajema več prirodnih regij:
—	planinsko gorato prirodno regijo (nad 600 m nadmorske višine). Tu se pojavlja pe~ dosekvenca na nekarbonatnih kameninah, oziroma na apnencih in dolomitih (gozd, pašnik);
—	gričevnata prirodna .regija (pod 600 m nadmorske višine). Pojavlja se pedosekvenca ha nekarbonatnih kameninah (soteški skladi) in dolomitih. Na severnih legah je gozd, na južnih pa travnik. Pojavlja 'se tudi disper-girana urbanizacija (manjše kmetije);
—	ravninska. prirodna regija (pod 600 m nadmorske višine). Pojavlja se pedosekvenca na produ in pesku nekarhonatnega značaja ter na glinah in ilovičah. V tej regiji so najbolj kvalitetna kmetijska zemljišča.
Večji delež površin v ravninskem svetu je poseljen ali pretirano glinast in vlažen ter zato neuporaben za intenzivno kmetijstvo. Za intenziviranje kmetijstva na tem predelu so potrebne agromelioracije v najširšem smislu.
Občina Ptuj’
Dravsko in Ptujsko polje z ostalimi dolinami predstavlja primarne kmetijske površine. Ravninske predele so v preteklosti preplavljali mnogi potoki, od katerih je le Pesnica meliorirana. Ta področja so v celoti potencialni rezervoar površin za intenzivno kmetijsko rabo.
V gričevnatem svetu se je intenzivno razvilo vinogradništvo in sadjarstvo, posebno v družbenem sektorju. Prirodni pogoji so dani tudi za ureditev strnjenih nasadov v kooperaciji s privatnimi lastniki teh zemljišč. V tem gričevnatem svetu so tudi relativna gozdna tla, ki bi jih lahko vključili smotrno v urbanizacijo; Vsekakor pa bi tudi na teh predelih morali formirati zaselke, in načrtno vključevati nove površine v eventualno urbanizacijo.
Večji delež površin v ravninskem svetu je pretirano vlažen ter zato ni takoj uporaben za intenzivno kmetijstvo. Za dosego tega so potrebne hidromelioracije ,v najširšem smislu.
Pri odločitvi, katera zemljišča naj se uporabijo za sekundarne in terciarne dejavnosti, je potrebno upoštevati predvsem ekološki model y prostorskem planiranju, K temu se priključuje tudi problem širjenja mesta Ptuja kot kulturnega spomenika samega in tudi njegove bližnje okolice. Prostorske možnosti za razvoj industrije, stanovanjskih območij in drugih zahtev infrastrukture so relativno velike, ne da bi bilo potrebno pri tem rušiti osnovne sestavine: vodo, zrak in kvalitetnejši kmetijski prostor.
Jaka Slokan 70-letnik
Kdo od starejših. Savinjčanovega ne pozna? Veliko je pisal o hmelju. Zadnje njegovo večje delo je »Hmeljska kronika«, ki jo je objavil v IV. Savinjskem zborniku lani. V uvodu v kroniko napoveduje še drugi snopič kronike »Južnoštajersko hmeljarsko društvo« in »Slovensko socialistično samoupravljalsko hmeljarstvo in pivovarstvo« kot tretji snopič. Pred sabo ima zahtevno in odgovorno delo.
Jaka je bil četrti povojni urednik strokovnega glasila hmeljarjev Hmeljar od 1957. do 1961. leta. Ob visokem življenjskem jubileju želimo Jaku obilo trdnega zdravja, da bo lahko našemu hmeljarstvu v ponos in znancem v spomin uresničil vse svoje želje in dlje, in. mu kličemo — še na mnoga, mnoga leta!
Urednik
Tako obložene žičnice so zadnja leta vedno redkejše
Nadaljnja urbanizacija v občini Ptuj se naj odvija v smeri gostejše naselitve že obstoječih naselij, poselitev manjvrednih kmetijskih zemljišč, ureditev naselja na pobočjih in poselitev v degradiranih gozdovih.
Zaključek
V letih 1977 in 1978 smo opravili po uradno predpisani metodologiji kategorizacijo kme-
tijskih zemljišč na pedoekološki karti pedo-sekvenc v občinah osrednje Slovenije: Velenje, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec in Ptuj in pripravili predloge za smotrno uporabo kmetijskih zemljišč v teh občinah. Študija obsega ODK karte v merilu 1 :5000 oziroma 1:10000 s komentarjem, ki obsega metodologijo in ekološke značilnosti občine. Študija služi nadaljnjemu gospodarjenju s prostorom v občini tako v kmetijske kot za izven kmetijske namene.