ss. mm. i iM^ak t mh S. hni Iil9. III. lito. —^——————— ^^_________________________________________ •Slovencu Marod* v*I|b po p**tf i M fcrefe bhrle Arstro-Ogrska: gg NcbCBo* cdo^teto tkopaj Mpic|. . K 6a- cdo te* Mpr^ . . .' . K 65-. Srirt leti I lili 15 — *■ Amcffto in ne droge đeiele: m mcscc . . . . , 550 criolrto upre) . . . . k 70>— Vpiafanjeiii glede tnsentov se raj priloži za odgovor dopisnica at! znamka. W&rmwu*škw (»podaj, pritilčje, levo), MamBmmm allca M. 1. flaf— _L M. SL BBbM§b) fHk sam svaioaVf aroso^ia* Ho£rt|Q lai pTOHflMt httena te nčanajo po poraMjam procton ta sicer 1 mm visok ter M mm Urok prostor: enkni po 12vta* đvakrat po U vbL, trfkrat po lOvta. PmImo (ca-k pMM*or) 30 vin^ pute !■ ahvtle (eaak prostor) 90 vtacrjer. Pri vcČUh iiiaeicllflh po dogovor«. Utrt aartfsfki atj MflJeJ* aattartf ?«*■• f^r* ■# aahanfoL "^H ■a aaaM piaaMM aar«ekc km pttfarft tctarja at m — rtt alkikar tiiratL »ftarotfM Tiskan.« telafoa ftt M, .Slovenski Narod* velja v LlafeUaaf i dostavljen ai don ali če se bodi ponj: ćelo leto naprej . . . . K 58 — I četrt leta naprej . . . . K 15 — pol teta ......29*— | na mesec.....K 5'— Posameina Itevilka velja 30 vlnariev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračafo. 9r*dnl*troi Bnailova mlloa it. S(vL aadstr. levo), ttltlM ftl. 94. ------------------■----- - -^a—=—9RRHRKBH~BE~E~aBB^BVeaBBl Današnje vesti. Posebna brzojavna poročUa »SZov. Narodu*. FRANCOSKO ČASOPISJE O FRAN-COSKffl ZAHTLVAH PROTI NEM- CIJL Geaeve, 4. marca. Frar.cosko easo-pisje polaga sedaj naj već jo važnost na težavo, kako dobiti od Nernčije očgo-varjajočo odškodnino. »Journal* izjav-lja, da je ta zahteva toliko kakor kvadratura kroga. Saj Je Nenijija pnpolno-ma obubožala. »Matin« pa zahteva naj-višjo odškodnino in misli, da se da dobiti. »AIliance Repubiicaine Pemocrati-que« je dala po eeli Fran-jiji razširiti plakate z napisom: »L* AUemagne doit ; paer d* aborde. i FRANCOZI IN 7JOOVSKO \TRA- ! ŠAN.IE. [ Geneve, 4. marca. V cionističnem ' vprašanju je franeosko česopisje nasto- ■ pilo večkrat proti 2idoni, odnosno proti ! ustanovitvi židovske države v Palesti- j nu Baudriellart v »Matinu«, Hero v ! »Victoire« in Gauvaine v »Journa! des \ Debats« se izjavljajo za židovsko dr- i žavo, ker če 2idom odrečemo narod- i nosi, se jih nikdar ne recimo in jih vt-žemo nazaj v ghetto. WILSON SE VRaČA. Geneve, 4. marca. Danes v torek govori Wilson velik jfuvor v newyorški operi ob 2. popoldne, Jutri v sredo od- ! potaje Iz Amerike v Evropo in priđe ! 13. i. m. v Brest. NAŠ REGENT SE VRAĆA. Geneve. 4. marca. Prestolonaslednik \ regent Aleksander ie na povratku vdn. moviiio zapustil Tulon ▼ ponedelfek. i Vozi se na franeoski vojni knžar%L i GLASOVI CASOPI5JA K ORLAIVDO- i VEMU GOVORU. j Geneve, 4. marca. »Journal đe Oe- j neve« pra\i, da je OrlanJo sicer govor- j nik zmernih elementov y Italiji, da pa j vendar zahteva Reko. Te zahteve bo- j do konferenci še napravile britke nre. i Italijansko časopisje komentira govor : brez navduSenja, Govor velia za brez- ! pomembno oratorično gesto, ki je z • mnogo frazami postavila maksimum za- j htev, da napravi v Parizu nekaj utiša. ! Zato tndi naglaša laske zasluge. Laško | časopisje te^a izrečno seveda ne more ; povedati, toda med vrstami se celemu j časopisu to presojanje pozna. i V ŠVICI RASTE NEMšKA PROPA- \ GANDA PROTI CEHOM. j Geneve, 4. marca. »Neue Zuricher | Nachrichten«, s katerimi ima zvezo vod- ! ia nemške^a centruma Erzberger, ob- j javljajo v uvodniku besen napad na Če- j ho-SIqvake. Pravi, da stiskajo Nemce z • neveri etno krutostjo ra da so srediSće : evropskesa politične^a nemira. Svetu- j jejo, da bi morala Ćcška postati cen- ! trum boljševiškega gibanja, ki je na j Ćeškem itak že zelo razširjeno. (Nem- j ška propaganda v Svtei dela z vsemi ! sredstvi in je v stalni zvszi % švicarsko " laško in botearsko propaganda ♦ a pro- ] paganda postaja že nevarna in bi jo ; Antanta morala zatretiJ NAŠE MEJE DOLOCENE. Geneze, 5. marca. Delo teritoriial-nlli koroisi5 *~c dokončano. Kolikor Je do-slei zf^no. so bile včeraj meje Jugoslavije določene izvzera§i onih, kier mei^ mo na Italijjo. Došle] se ve le, da dobimo velik đel Banata. DRUGA MEJNA VPRA§ANJA- Geneve, 5. marca. Komisija pariške konference je dodelHa ćelo Nemško-Ceško Češki. Rusinska področja Ogr-ske dobi po večini Rumunija, ker so ta področja zek> namešana z RomunL Tur-čija se omeji na majhno državico v Mali Aziji, Vse ostalo se razdeli. AAIERIČANI ODIDEJO Z REKE? Geneve, 5. marca. »Giomale d* Italia« javlja, da ameriški pdk odide z Reke zaradi jrrozečega jugoslovanska-laškeg-a konflikta- (?) UGIBAJO, KAJ BI Z NEMČIJO. TAE VICTIS! Geneve, 5. marca. Antantni čast-niki, ki so se iz Nemčije vrnili v Pariz, so prinesli raport da je položaj v Nem-čiji obupen. Pod dojmom ten Porocfl zahteva angleško časopisfe, da se Wo-kć'da takoj dvigne in da naj se celopod-pre Ebertova vlada proti boljševikom. Franeosko časopisje pa 2e!l še ""^J^" še obrambe in zahteva zlasti fnoeno rensko - westfalsko baricro. Tako pl-šeta zlasti »Tempsc v ponedeljkovcm * uvodnika in Hervc « »Victoir*. ' Porodila Ijubljanskega koresponđenčnega urada DRUGA SEJA NARODNEGA PRED-STAVMSTVA. LDU. Beograd, 4. mar:a. UDU.) Preasedmk Jeitanović je otvoril sejo narodnesa predstavništva točno ob pol 11. dopoldne. Prečital se je zapisnik zadnje seje. — Dr. Mehmed Spaho (Ju-Roslovanska muslimanska stranka) je predlagat, naj se zapisnik ne sprejme. Njegov predlog je bil odklonjen. — Tajnik dr. Novak je nato preći ta 1 seznam vseh poslancev ter konstatirah da v Macedoniji volitev oziroina imenovanje se ni izvršena — Dr. Ante Pavelić (Starčevićeva stranka) je protestiral v imenu Narodnega Veća proti postopa-nju ministra za konstituanto, ker ni zali te val od njetra kot podpredsedn;ka Narodnejra veća imenika delegatov Na-roanega veća. Zato predlaga, naj veri-fikacijski odbor vzame v pretres ome-njeni seznam. — Prcdsednik ministrske-ga sveta Stojan Protić je izjavil: Prosim gospode poslance. naj ne vodilo brezplodnih debat o verifikaciji poslan-cev, dokler se ni izvolil verifikačni odbor, ki bo predložil narodnemu predstavništvu v tej zađe vi podrobno poro-čilo. — Nato je govoril Anastazij Petro-vić (radikalni disideiit), ki je ižjavil, da je nepravilno, ker je vlada šesta vila seznam poslancev. a ne narodno predstavništvo samo. Narodno predstavništvo bo samo odiočevalo o svojih član ih brez vladnej2ra vpliva. Govornik vpra-šnje, na kaki podlagi je sestavljen seznam poslancev in ali so korporacije, ki so izvršile volitve delc^atov, upo-števale pritožbe proti netočnim vollt-vam. — Ministrski predštdnik Stojan Protić je naglasal. da se smatrajo vsi poslanci, ki so predali poverilnice, tako dolsro za pravomoćne poslance dokter verifikaciiski odbor ni končal svojega posla. Predlagal je, naj se preide na dnevni red. — Minister dr. Kramer Je izjavil, da je dobil seznam poslancev od predsednikov korporacij, ki so volitev izvršile. S tem ni hotel y nobenem ozim prejudicirati verifikacijskemu odboru, ampak se je ta seznam sestavil iz praktičnih razlocrov, da se omogoči čim prejšnja volitev odsekov. — Poslanec Anastazij Petrović je izjavil, da je hotel s svojim prejšnjim predlogom samo dognati, ali je minister za konstituanto imel pravico, sestaviti ta seznam in od-ločevati o poslandh ali ne. — Tajnik dr. Corović je čital r.ato poslovnik o volit-vi odsekov v predstavništvu. — Nato Je prešlo predstavništvo na volitev 9 odsekov, na kar ie odredil predsednik volitev verifikacijskega odbora. — Tajnik dr. Corović je no kratkem odmoru ob-javil rezultat seje tzvoljenih 9 sekcij. ki so poslale v verifikacijski odbor na-stopne poslance: Uro? Lomović, Dušan Vasiljević. dr. Dragotin Lončar, dr. Hin-ko Krizman, Borivoj Popović, Anastazij Petrović, dr. Snnarić in dr. Miliutin Mažuranić. — Predsednik je pozval odbornike, naj se takoj konstituiralo in je odredil v to svrho kratek odmor. — Po odmora je naznani! tajnik dr. Corović rezultat konstituiranja verifikacijskega odbora. Za predsednika Je izvoljen poslanec Dragotin Pečić (samostalec), za tajnika dr. Hinko Krizman (JDS). — V smislu začasnega poslovnika je zavzel predsednik verifikacUsket^i odbora za-časno predsedniško mesto narodnega predstavništva. Predsednik Pečić je po-zval vse poslance, naj oddaio do jutri dopoldne tajniku svoja pooblastila. Ve-riiikacijski odbor bo poštanske poverilnice pregledaj in sestavil poročilo, ki se bo natisnilo in razdelilo poslancem. V roku 24 u r po natiska poročila se bo sklicala nova seja. — Konec seje ob 115 minut opoldne, VELIKI NEMSKI NEMIRI NA ČEŠKE* LDU. Prara, 5. marca. (CTU.) Na Nemškem Ceškem so nemški nadonjd-d v več mestih provocirali cestne nemire. Cehoslovaško voiaštvo je moralo vzpostaviti red. V Karlovih Varih, v rfebo, v Ustju, Mostu* Dnchovn ter v Liberca hi Gorenjem Lftvfnovu so se spopadli. V Karlovfli Varih sta bSa dv* mrtva. Tuđi na severnem Moravske« in v Slezlji so nemški nadonalci provocirali nemire, pri katerih je bilo več kot deset mrtvih in nekaj ranjenih. V Opari so aretirali nemško - avstrijskegft po-slanca Jokla. Vrhunec laškega ščuvanja proti Jugoslaviji. _____________________Glei naše posebno brzojavno poročilo na 6. strani. Alojzij LavrenCič: Lesna industrija. Gospodarstvo l našimi srozdovi pod staro Avstrijo ie bilo skrajno lah-komisclno. Zaveznikom na ljubo uve-Uavili so najniije železniške tarife, čim bofj suroviiiri. tem nižja voznina. Z ju^a proii severu do Gorenje Štajerske je I.ah kupovai ^ozdovc, gospodanl s svo-jnni Ijncliiu in mtel oddaiati v svojo de-žclo okro^tl les, ki je bil tik za mtjo zrezan, izdelan. Nemec je od severa proti jugu prodiral, večinoma pa surovo zrezan les nakupoval, ga pošiljal v Inšpruk ali pa v St. Marg.irethen, kjer ga ie s svojirni Ijudmi izdelal v primeruo blago. V Vidmu si vid>il žago, navadno. za rezanje hlodov; drugo Specijalno naunivo z žagami za cepljenje surovo rczanegfi blaga, tvornice, v kate rih so izdeloMali okna, vrata, podove, strehe, zaboje;iin zopet tvornice, kjer so izdelovali 'vsakovrstno pohištvo, trome in boraoHale, živ rob pri nas tesani, razcepih ^o na posebnih fagah v dolge dile, tavotone, katere je rabila mornarica. V Inšpruku, v St. Margare-then in drugih krajih so cepili surovo rezano bla&o v tanke deSčice in pošiljali v tovarne v Nemčijo in v §vico* kjer so izdelovali male poštne zabojćke. Kot polipa sta uaia ljuoa zaveznika sesala naso kri; stara Avstrija pa je lahko-dušno gledala, kako se prijatelja gost ita, ne br^ajo^ se sa naše gospodarstvo. Seveda; !:.' H bilo to koristilo Jn-goslovanu! Tako ne smemo gospodariti v naši Jugoslaviji. Da nam bo gozd, les, sploh le^na mdustrua glavna opora naie valute, treba, da vpeljemo intenzivno gospodarstvo. Pogozdovanfe Krasa, ki se je pod staro Avstrijo tako lenobno izvrševalo, mora biti iekem gotovih let dovršeno; ves Kras do &rške nieic naj ozeleni. Na ta način lahko računamo, da si spravimo 50 % naše zemlje v gozd. Pogoz-denje Krasa poskrbi država, ki naj po natančnem nacrtu delo izvrši. Ooozoriti bi Ie bilo. da se strogo nad žira nasajeni areal, da se o pravem času čistijo, ozi-loma trebijo nasadi, škode popravijo takoj, itd. in da se pašo v teh delih, ka-kor v gozdovih sploh, strogo prepove. Oozd mora biti oskrbovan kot njiva, kot vrt in pod strogim nadzorstvom. Koliko je takozvani« domačih gozdov, ki ne donašajo nubene renle, so lastniku Ie za steljo in za urva v domačo porabo! Ako se pelješ od Zidanega mostu proti Krškemu, vidiš na desnem bregu Save takc domače gozdove: pred 40. leti ista rašča brez vrednosti kot danes. V Da* jarkih pa vidiš šop smrek 20 do LISTEK. Dr. Jos. C. Oblak: Koroikl Slovenci. (Nekoliko karakteristike. — Koroško narečje in narodne pesmL) (Konec.) II. deL Z ničemur ne moreš boli zadeti koroškega Slovenca in še oosebej Ro-žana, kakor s tem, da mu oponašaš njegovo narečje ali je ćelo smešis. Vzrok temu je veliko manj posledica nemške politične bujskarije in od Nemčuriev sugerirani gnev do rodnesa narečja, kakor mehka narav in rahločutnost koroških Slovencev, Id so po svojem bistvu dobri, a vendar osebno samoza-vestni Uudje. Da pa povprečno koro-ški Slovenec ni politično tako samoza-vesten. Je pafi posledica več kot pre-več znanih neznosnih rmzmer pretekle-sa časa. A eno stoji: kar je strogo za-vednih Slovencev. so trdm* kakor skala in zaman jtan BdeS para v vseh slovenskih obmcjrdh kronovinab ta smelo tr-dim, tnđi v sredi Storenlie, ki itak — Bogu bodi potoženo — zlasti v vojnem Času ni bilo ravno vzeled narodne za-vednosti drvenu Slovencem. BoUše je, da pustimo ▼ tem trenotkn zairmjalo pasti ter se uzTrtmo v novo dobo, kl ie nastopila in nas posti pozabiti marsflcaj« kar je bOo. •• 30 let stann, lepe vitke rasti, ki jih je veter tia zascjal in ki dokazujejo. da bi se vsi ti iiičvrcdni ćomači gozdovi dali popraviti v icsovje z dobrim dohodkom. Med listovniiti drevjem rase ti smreka, jelka v neool Ir. lasenik bo vedno še užival listjc za steljo in drva za hišo, seveda Ie v taki meri, da ne bo rašči kvalitctne^a drevia škodoval. — torej tuđi pod guto\im nadzorstvom. V (ioglcdnem ćasu (in želeti bi bilo, da se to kaj kinalu zgodi) bodo izgimla veleposestva z velikani gozdovk Te gozdove naj prcvza:nc država v svojo last in oskibo. ker bo gospodarstvo tako najbolje uiejeno. Le država bo v lasrnem in;cresu bkrbela za dobre ko-Titinikaciie iz gozdov do deželnih čest in na tak nuiir. dvignila cene lesa na panju. Surov, okrogel les porazdeli se na žage v bii/im gozda in paziti bi bilo na to, da se male žage na vodo ne pre-zirajo v korist većjim parnim podjetjem. Te male vodne žage so većinoma last kmetov, jako primitivne naprave, a vodna sila ie vporabljena in zato te f.zge nišo, da bi se prezirale, nasprotno bi se morale podpirati. To storimo s potovalnim učiteljem, ki bi bil ob enem kontrolor takih podjetij za izdelovanje surovega rezanega blaga. Večina teh malih žagarjev (in mencla tuđi velik del večjih podjetij) nima pojma o racijoncl-nem izkoriščanju lesa. Pcrovalni učitelj bo praktično pokazat, kako in kaj se ima rezati, kako sušiti in sploh manipulirati, da se dobi najboljša kvaliteta za trg; pokazal bo, kako se ima ravnati z gonilnim strojem, kako brusiti in razpe-Uati klina, in dr. da priđe najmanj lesa v odpadek. Ker bo naj več je važnosti, da nastavimo v ćeli državi enake kvalitete blaga, to je, da ga standardiziramo, bo ta potovalni učitelj naše male žagarje tuđi v to upeljal. Vse skupaj pa ne bo samo v korist malega žagarja, ampak tuđi v korist države, ker bodo davčni dohoćki polagoma narašćaii. Ako so pa vodne Žage oddaljene od gozdov, se rezanje okroglega lesa ^ežko tzplača in vodna moć se mogoče vpo-rabi za kake diuge namene. A ne samo male žage, tuđi večja parna podjetja morala bi biti pod kontrolo takega po-tovalnesa učitelja; veliko nevešenosti je najti v velikih parnih žagan in po-sledica je nerentiranje podjetia, često-krat propast. Na žagah in v zalogah le polno rezane robe; ali naj jo prodamo našemu prijatelju Lahu? Glcjte ga, kako željno gleda po njej; piepričan je, da bo njegova, da mu jo moramo dati do cenah, ki nam iih bo predpisal. Niste li že čuli, da hoče izdelovanje pohištva monoDo!i-zirati? Morda bo tuđi vso drugo jesno industrijo monopolizirali Ali naj si pu- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m^mmmmmmmmmm^m^m^^^m^m^^mm^^^p^mp^^^S Sicer pa je koroški Slovenec po svojem značaju jako prikupljiv, uslu-žen proti tujcu, nenasilen in naravno darovit, v primeri s koroškim Nemcem naravnost premeten in visoko inteli-gehten človek. Njegovo konservativnost sem v člankih že veckrat poudaril in isti se imamo zahvaliti vsi Jugoslovani, da je Koroška š e naša. Neki nemški pisatelj karakterizira Korošca kot človeka izrazito razvite butnosti (Sinrdichkeit), za kar mu služi dokaz velik procent nezakonskih otrok. To velja morda za koroške Nemce, pri katerih igra veliko vlogo tuđi nenavad-no veliko število — kretenov (deloma posledica incesta, t j. porok med bliz-njimi sorodnikO. Med koroškimi Slovenci je tuđi res precej nezakonskih otrok. — toda dejstvo je. da preogrom-na večina teh postane legitimirana po flafrtiarfni ženitvi (per subsequens ma-trimonium). — Koroški Slovenec je napraši ženski nežen, nikdar surov, de-janske žaHtve ženske smatra za neod-pustno sramotno počet je. Njemu je fena enakopravna dražica, v pravem pomenn — zospođinja in ne dekla, ka-tor mnogokje drusod. Ako Je resnica, da je kulturo naroda meriti po nasto-panju mbSkfli napram ženskam, potem stoji koroSId Slovenec na nenavadno visoki stopioji med JngoslovanL Tudl njemu je vdahnjena tista mehka slovanska duša, sprejemUiva za poezijo in poma iskrenera čustvovanja. O tem pričalo vse te neStete njegove erotekc .narodne pesml o zelenem rož-■Mtfink mrzli Manjci, zaatvskih zvo- stimo iztrgati iz rok edino orožje, s ka-terim se lahko vspešno branimo proti njegovim pretenzijam? V svoji za&lep-Ijenosti Lah ne uvidi, da je za svojo potrcbščino v lesu popolnoma od nas odvisen. Nemška Avstrija mu bo mogla dati le majhen del svoje produkcije; iz Poljske, Rumunije. Rusije ni zdaj in ne bo nekaj let nič dobiti in Švedska in Norveška in Amerika ne bodo mogle ustreči niti ogromnim zahtevam opustošene Belgije in Francije. Na nas je torej navezan Italijan! Jugoslavija pa pa bo strmoglavila, kot je strmoglavila Srbija v carinski borbi našo staro monarhijo. Lahko se popolnoma od njega emancipiramo, toliko lažje, ker nismo za kske druge predmete od njega odvisni. Odprt nam ie trg na Grškem, v severni Afriku v Levanti, na Francoskem, Špan-skem in Anjjleškem. Z Cirško in z Afriko imamo Še stare zveze; v Palestini se bo mnogo gradilo in lahko bo najti kupca; Spanska, hrancija in Anglija pa ra-bijo materijal za pohištva, stavbe, za-boje in dr. Torej ustvarimo intenzivno lesno industrijo! Našo surovo rezano robo predelajmo v tvornicah v železniške vagone, izdelujmo okna, vrata, zaboje, pohištvo in sploh vse podrobno blago lesne industrije in izvažajmo ga v vse dele sveta. Po mojem prepričanju bi se mogla ta industrija -monopolizirati, ker bi bila enaka uprava, enake cene, enako blago, nakup surovo rezanega blaga in prodaja izdelanih produktov — to vse bi bik> lahko centralizirano. Kie naj postavimo delavnice? V mestih, ali pa ćelo v pomorskih lukah ne bi svetoval; bodi nam Dunaj nesre-čen primer. So pa tuđi stroški za skla-dišča večji in delavci morajo imetl viSle plače, ker je življenje dražje. Na dežeU torej naj bodo tvornice in sicer na Krasu ob železnicdh; n. pr. na progah Ek>-hinjska Bistrica - Sv. Lucija, Ljubljana-Divača, Sv. Peter - Trnovo - Bistrica, Vrbosko - Gerovo, Ogulin - Gospić itd. Vsaka taka tvornica uživa pravico re-ekspedicije in bi ne bila radi prostorov tako na tesnem, kot v mestu, kjer moraš vzeti, kar dobiš. Na eni strani tovarne prostorno skladišče za surovo rezano blago, natančno porazdeljeno po posa-meznih kvalitetah, na drugi strani zapr-to skladišče za izdelano blago. Priprave za razkladanje in nakladanje morajo biti take, da se te manipulacije (in če gre za ćele tovorne vlake) v najkrajscin času izvrše. To vama sama mora biti prostorna, zračna, svetla, vsak stroj mora imeti dovolj prostora, da se more delavec komodno na vse kraje gibati. Stroji morajo stati taka da se lahko fclago iz roke v roko podaja. Izdelano novih, belih cestah in ravnih stezah.., Kar je nam naša pesniška reka Sava, zlasti v umetni poeziji, to je Korošcu ta ljuba njegova Drava — »svoja frava« — ki igra v njegovi narodni poeziji Se vse večjo vlogo nego pri nas naša Sava. Brez »Drav'ce« si skoro misliti ne moreš slovenske koroške pesmL Skupna pa je ljubezen Slovenov do teh »milih plahin« in prirode sploh. Da, tuđi napevi koroških pestni pii-čajo o globoki li riki v narodu, s katerimi se je proslavil pred svetom pod nemško firmo — slavni koroški pevec slovenskega pokoljenja Tomaž Košat, — so izmed najlepših slovenskih pes-mij, pravi biseri jugoslovanske narodne poezije in kompozicije. Naj priobčim v karakteristiko io tuđi radi spoznani a koroških dialektov nekaj kitic koroških narodnih pesmij iz znane zbirke profesorja Ivana Schei-nijrga* in iz prelepe, — tadi glede pravilne zabeležbe vzorne zbirke korošTdh napevov Oskarja Deva in Zdravka S\i-karšiča: L Tam dov za Dravft, Loo *tlce poj 6. Rasfjo rože noj vrtes Lape dečie so vndes. / (ŠvUtaršlč. — Pođkrnos, CeloviktolU 2. Polieče Je đra zaleoo. Rožice so razevetleae, • ScheiniKova zbirki rfede enotae zabeležbe v jezikovneni oaton ai oMI ^^^^L^b^^^K,^ , ■ 1 tfr %_ _ __ — _ T|, mm _ ^ ^^m ifc vnnB UMU BnBMKVRBna. Slran 2. „SLOVENSKI NAROD* ćm 5. mtrca 1919. £5. Mar. blago lahko caka v skladiščiri tovarni Bassorali ■ v rokah. V pristanu Bassorah ieži v zalo-#ah ta produkt tropičneca podnebja. ćele Mezopotamije in zapadne Perzije. Ne-številm angleški parni ki pripluicjo v pristan, izkrcajo les za zabojc. i.atovo-rijo z dateljni napolnjenc zaboje ter »ih oćpeljejo v vse dele sveta. Take zabole izdelovalo se je v Rorrmniji ni v Rusiji. Danes ni misliti na to, da bi te države dobavljale zaboje, ker je vsled vojne mnogo gozdov in podjetij nokoncanih. Dokler se bodo ta podjetia popravllala, bo nekaj časa poteklo. Nainrej pa bodo morale dotične ža?:c v Romuniji in v Icusiji pripraviti ies za potrebs^ne v svojih de/c!ah. Se le čez leta bodo -mogle misi.ti na izvoz. Ali nai si pustimo uteči to ugodno tiriliko? Tu imamo odjenialce prve vrste. Naš prijatelj je. AH noćenio dati prijateljo naše proizvode? Zveza, ki }o jsklenemo danes z njim, ostrla bo trajna. lAmrleški parniki donašaU nam boCo an-$lešks produkte, odpeljali bodo naše iz-*delke in derar tega prijatelja ie zlata! Korajžno torei na delo! Ne gubimo časa! Pošljimo takoj vesčaka na Angie-Isko, da poišće zveze in da se na licu mesta natančno potrči o vseh razme-irah; od tam pa v Ameriko. da obišče Sn pregleda industrije, ki se pečajo z iz-jdelovanjern zabojev na debelo. Knša to-Varna za zaboje naj bo z graje na popol-trsoma po vzorcii velikih takiii ameri-Jkanskfh podjetij! Stroje nam preskrbi iAmeric.in. mojster preciznosti. »Imcat-?io bi bilo, da bi na£ej;a veščaka sprem-Ijal l:ak praktičen inženir. Potrebsčina v zabojih bo na sve- J tovnem trgu velikanskti. Cim već bo •pri nas podjetij za. izćdovanie zahojr/, toliko več našega surovo rezanoga bla-pa bomo doma podrobno predelali; de-tiar za delavec pa bo ostal doma. do-l^iJa se bo najvišja ceri a za blago, davki lx)do naraščali. iz\^ažaia se bo odbivši *r,dpadke pri tcj produkciji manjšu množina lesa po neprimerno \i^jib cen;;li. ^Ta in druge stroke lesne industrije bodo predelale .skoraj popcinorna naSo suroviTiO — in će bi le^a imeli premalo :za svetovni trg, priskočili nam brdo v pomoć Foljaki z lesom iz Oalicije in t^mnnni iz SedmogTaškega in vam dobavljali surovo rezan les, katere?a bi mi potem v naših tvornicah predelali. Ako smo na enkrat tako da!eč priš!i, 'potem za izvoz naSega lesa in !esn»h produktov ne potrebujemo ltaiiie' N& yivimo laliko brez nje, naj ona posknsi živeti brez nas! Ce bo enkrat Italiia uvedela, kako ji plete, bo zabrenkala tu drugo struno! Menda bo takrat bolj lačna našega lesa, kot našega oremlja Torej umno gospodarstvo in tesno industrijo! Samo Bog nas varuj takegt gospodarstva, kot £,a je vodila rajnka Avsinia v Bosni! Ta uboga bogata de-žela! Koliko krasnih kozJov je iztinilo! ; Kdo je uiival njeno bogastvoV Država ! se ni okoristfla, ker za to gospodarstvo I ni ime'a pojma; obogatelo Je par židovskih podietij, katenh ccirtra'c se n-ven Jugoslavije. Okuženi zrak »io treba očistili! Dežeb bo treba pomagati, dd zacelijo rane. Z njenim bocastvoni nai gospodari Jugoslavija in v.v^ sinavi nai uživjjo njen sad! Nesretni Zn*t tujega tlaCansrva so minuli, nova C iba mirnegji dela naj prične! Spomin ra pret«»kto^t i pa nam uaj ostane v src : — zato bi \ predlagal, da v Sarajevu oi-stavinic velik spomenik: Vešala, pod njimi opustošen ?ozd, med posarr.eznimi panii dreves jrrobovi nesrečnih žrtev. Pa ne | zabimo nikdar tujčeve??a gospodarstva1 ,' 2rt\*e naroda na visiicah in v str^lnih ; jarkih morajo roditi obilen sad- trdno ! voljo do zdravesca, delavncjja 'ivljenja! Sovražnikov oribati se in vse rye7e z njimi pretrpati za vse ćase bodi naša j prva đolžnost. — to storiti sn-o ćctžni spoininn na ubo^e žrtve iunaškesM naroda. V naro^je pohitimo na^im prija- \ teljem, ki so na bojnem poliu izvojevatt naio svobodo. Tam ne !*> nasprnestva, ; razven trgovsko dovolj ^ncira. V tr^ov-ski zvezi s temi narodi leži naša bo-dočnost! ra pri iHislii pnpKopiL Ko je na razvalinah stare Av-^trije vstala svobodua Jusoslavija* se je rmiogo govorilo in pisalo o rudnikih nove države, zlasti pa o Trboveliski premogokopni družbi. Poudarialo se ic, da so ti rudniki steber nove države in trdna podlaga novi mladi industrijt Siišali so se tuđi giasovi o boljševiških činih tukajšnjih delavcev in nastavijen-cev in o terorizmu, nasilju, lenobi in pasivni resistenci trboveijskih rudar jcv. Za razširienje takih vesti so v prvi vrsti skrbeli iz Trboveli izgnani višjl uradniki, ki so se nastanili^ okrog ljubljanske Narodne vlade, Še sedaj je glavni posel teh ljudi ta, da dajejo vladi napačne informacije in da z blatenjem delavst\*a in nastavljencev izvTŠujejo svoic maščevalne naklepe. Pri tern pa ti gospodi ne povedo, da so bili iz Trbovelj izgnani radi svojega nečloveškega ravnanja s slovenskim delavstvom zlasti v času vojne. Ti naduti gospodje §e danes ne morejo verjeti, da je mirr.il čas, ko sos pomoč-jo avstrijske^a militarizma po zverin-sko trpinćili sestradane in razeapane slovenske delavce, paznikc in uradni-ke, jili zapirali v umazane in mrčesa pohie zapore ter jih pri uradnem ob-čevanju obkladali z vsemi mogočimi psovkaini. Zato se ni čuditi, da je tG surovo in krivično postopanje zbudilo med delavstvom ogorčenje, ki je nem-skonacijonalnim tiranom pokazalo pot ki so jo zaslužiU. Kakor pa vse kaže, pridobivajo t\ izgnani gospodje vsaki dan na vpHvu in imajo ćelo zaslombo pri merodainih faktorjih. Premogokopna družba, ki je s svojim franeoskim kapitalom služila vedno najhuji germanizaciji, podpira seveda te svoje velike mučenike in jih Slovencem v provokacijo povsod protežira. Prišlo je ta!:o daleč. da so se razni izgnani pričeli vračati — zraven teh pa nam hocejo vsiliti nove hajlovce in renegate. Trboveijskih Slovanov bi vse to se ne bolelo, če bi ne vedeli, kaj hočv,-jo oni modri gospodje s svojim maščcvaniem doseći. Dobro vctid, ka-ka nesreća preti radi te«a ravnan ja nam in ćeli Jugoslaviji. Poglcjmo nč-tauč^ieje rudnik v Trbovljah- Tu dela okroglo 4000 delavcev. Ti delavci produciralo danes le nekaj malena več kakor 1500 delavcev v Zagor- iu a> HractninL la kaj to imm varok? V prvi vrsti popotaa uaiiiarfiinat izenanesa ravnatelja in vseh od &ic&a protežiranih nemikik aacijonalcev. Ti »strokovniaki« so t svoiimi egpiatiftH* mi stremUenji spraviti prcmoiokop v tako slabo stanje* da se to niti ne da popisati. Danes ie rudnik pravi pekel za sloveaskega rt-darja bodisi te ali ooe kate-gorile. Vse ie israpano in opesto-šeno: jame so večinoma podrte m zlomliene, polne o f a i a lu navar« nih plinov ter zaradi raokrote skrajno nezdrave. Temperatura 30 in več stoptnj ni nič nenavadneca. Po-leg teh velikansldh nedostatkov masi* ka se delovnih piipouiočkov in sicer materijala in voznih sredstev. Ćeli obrati stoje po več ur na dan, ker ni-majo vorlčkov za izvaSanje. In v ka-kem stanju je prevozili Inventar? Vse razdrapano, strto, za prevažanje večinoma nerabno in tako zanemarieno, da je vsako popravilo nemoffoče. Z naj-nanornejšo silo se ta produkcija s raz* meroma dobrimi de'avskimi močml doseže. In kdo je zakrlvil to stanje tr-boveliskeca rudnika? Bivše vodstvo rudnika je med vojno »sredilo« v dose-zo vojne premije in ie na ta način za-krivilo orneniene nedostatke. Tem gospodom je bila njihova »Fčrderpra-mie« vse, bodočnost ciemocrokopa pa oostranska stvar. De!a!i so tako, kakor bi premosokop smel obstati samo za dobo vojne oziroma njihove** službovanja. Kakor v iainah tako ie tud! na dnevnem odkopu. Vsaka Se tako majh-na množina premega se ie takoj izko-pala in spravila, lzpodkopavanje je provzročilo velika pTazovje ta posle-dica tega ie, da cefo hribnvje preaioga danes gori Človtk-a bol! srce. Če vidi to sistematično unicenje rud-nika. Te gorostasne mizerije je deloma krivo tuđi povtšno uadzorovanje od strani revirnega urada v Cetm in pa vodstva upravnoga sveta na Dunaju. Hri vsch se te auifiralc vrr»' vrsti za voina pc^ojila, za nnfčenje ^o-vražnih sil in Mredvssm za uniCenje franeoskega kapitala. -- Pri vseh n^d-zorovacjin od uradav kakor tuđi od upravnega *vcU se ie gledalo v rrvi vrsti na — doo^o kuninjo rudniške restavracijc. — Pri nadzorovanjn se :c strogo pazilo ni to da strokovtijaki nišo prišli đo bes^dc Marsikatera do-hra ideia je pr»patllr»" izvrših so se Da projekti kateri so in bodo v škodo nremojj«.*o(,'i Posledfije je več ali manj stvar družbe. Nam grc z* mnogo več. Gre predvsem za to, da se naS najvecii premogokop popomoma ne uničt. Interes na tem ima cela Tu-j?osla\i'a. Vsi, ki danes na pomanf-kanju premoga trpijo, so sotideležcni. Vse prebivalstvo mlade države kakor tuđi viađni krogi in politflci morajo de-lafi na to. da nennožni nemSki fanatik i iz vocilnili mest največleta pre-mogokopa izj?mejo in da se Jim vzaire možnost. da bi se nadalje v maš£eval-cem duha vladali. Njim se mora v z e-t» vsak tn>Iiv na upravo rudnika. Vse, kar dela danes proti rudniku, dela uroti novi državi in to inom Iz Jugoslavije izjrlniti drngače je katastrofa neizogibna. Sokotstvu! Slovimska Sokolska Zveza saeiM Lzđaiati list »Sokol«. List bo diisilo »Slovenske Sokolske Zveze« ter ko imel iđeini tehnični in informativni del ter stane letno 12 K- Porivlimmo vse *lo-veDt*ko ^okolstvo. da se naroci na 1»! ker le mi sađosinem gfevilv narofnikov bode mosoee vzdržati list na visini, ki bo otteovariala v&em zadevam Sokel-stva- One I*, narra izidet« đve Mevilld-Naročninft in đonlsi me nai ooSiliaio na naslov: Slovenska Sokolska Zrexa — uredništvo for- npi*ava> >Sokel»« ▼ Linbliani. Kazipot po Iiiabliani in v? dnurlh alovenskih krauh ima ▼ »aloei Slovenska Sokolska. Zveza. tor stane 2K — trsTovcem popust- Kažipot ie »elo lepo delo ter ca priporočamo veem« Idiiinnlaini toni i mi nt i umnu? Vzemimo si nekoliko Časa ter po-glejmo, kako je nai bivia N. V. tkrbela za tredhev izvažanja ia nvažaaja tivf in drogfli življenskih potrebščin v Jnf o-slavijo. Prva naredba Je datirana s 6. novembrom 1918 ter prepovedde izva-žanje žjvil in dru^li gospDdinjsIdh po-trebSčln preko mej Jugoslavije. (Uradni Lift it 2.) 21. novembra Je izdalo po-verieništvo za promet naredbo št 120, s katero se pozivUajo stranke, da poš-ljejo razne liste ravnateljstvu državnih železnic, ozirema ekspozituri južne Železnice. »da se izposluje izvozna dovo-litev pri posameznih poverJeniStvIh vlade«; v št 38 »Uradnega Lista« se z naredbo od 13. januar ja 1919 urejzje izvoz živil v manjših množinah ter poobla-ščajo politična okrajna oblastva, t I okrajna glavarstva in mestni majristrat da izdajeio dotična izvozna dovotila pri-zadetim stran kam. S Stevilko 169. po-verjeništva za trgovino in industrijo ter kmetijstva dovoljuje izvoz umetaih gno-jil edinole vlada SHS. Z naredbo Št 174 od 29. novembra 1918 poverjeništva za narodno branibo in kmetijstvo ie prepo-vedan izvoz konj v kraie, ki so jih za-scdli ltalijani in NecncL Z naredbo 205 od 16. decembra 1918 ie poverjeništvo za kmetijstvo razglasilo, da je promet s plemensko govejo živino in govejo živino v gospodarske namene prost ter da se taka živina srne izvažati samo z dovolitvijo N. V. 2c .30. decembra 1918 je poverjeništvo za kmetijstvo vendar izprevidelo, kako pogreško je napravilo z gornjo naredbo ter je isto z naredbo St 226 zopet raz-veliavilo. Z naredbo št. 254 od 5. januar ja je poverjeništvo za prehrano objavilo, da se smeio tekta in klavni pra-siči izvažati le z dovolitvijo N. V. Ko so se opravičeno nekateri nemSki tukal uslužbeni nameščenci po odloćilu N. V. vendar iz službe od pustili ter je vsied ćntnesa pomanjkanja stanovanj del njih moral oditi čez mejo z vso svojo opravo, domislila si je — gotovo le na spod-budo raznih, v listih obseženih notic, da ti nemškutarji jemljejo s seboj s selitve-nim blagom tuđi jugoslovanska živila, ter dovolila z naredbo št. 282 z dne 10. januarja t, L, da »izdaje]o za izvoz setit-venega blaga preko mej države SHS oblastva prve stopnjc, t i. okrajna gia-varstva. politične ekspoziture in v me-stih z lastnira statutom mestni magistrat.« Iz gornjih določil rectius »naredb« sledi, da so bila za izdajanje samih izvoznih dovdil kompetentna naslednja oblastva in sicer: 1.) celokapna N. V, SHS. 2.) oddelek za prehrano. 3.) odde-lek za industrijo in trgovino, 4) oddelek za promet 5.) oddelek za poljedelstvo, 6.^ oddelek za narodno brambo«. 7j okrajna glavarstva, 8.) mestni magistrat z lastnlm statutom. 9.> politične ekspoziture Ud. in to glede samo na poMčno-gospodarska izvozna dovolila, ne ozi-r&ie se na transportna dovolila, katera samoobsebi umevno so mogia izdajati le v ozir prihajajoča železniška, ooštna in druga oblastva. 2e adresa, na katero je bilo staviti zunaniema prosile« svoje prošnje za izvozna dovolila, mu ie de-lala ne male težkoče, kajt! le težko je bilo izbrati iz navedenih nar^deb pod kompetenco katere gomifli oblastev spada njegova zadeva. In iako so najbrže romale prošnje teh davkoplačeval-cev od veže do veže gornjih oblasti, do-Ider se vendar ni kak funkcijonar dobil, ki se je tako osokolil. da je prošnjo re-šfl v lastnf kompetenci. Posrećilo se mu je najbrže tuđi tako izvozno dovolilo od primera do prinae-ra doseći. Da ni bil tak izvažalse jugo-slovanskega blaga vsikđar idealno na-vdušen Jugoslovan, paČ pa po naj več pretkan špekulant in verižnik. ki je le prezal, kako bi mogel oškodovati Interese naše mlade države ter poiniti svoi nanasitni žep. kažejo nam mnogobrojni slučali ki so se v gotovo opaziB pri izstopn izvažalnega blaga preko na-be meje. NavduSeni Jugoslovan Wosch-nagg, ki ie dobil pravilno izstavtjeno izvozno dovolilo za usnje, irvozil pa dragoceno mast pod par krpa ni pod- platnesm nsnja, nam kale ttpičen vzgled. kako je razna spefcnlantska go-Uzen gornja oblastva mala farbati in izkorlicevatL Pomislimo sama koliko taldh »poštenih« trsovcev je zaprosUoza izvozna dovoljenja takih predmetov, ka-tcrlli v Jugoslaviji prav lahko pogre-Samo ter pod kritjem takih oblastvenih dovolil neovirano izvažala dragocene« v Jogoslovanski državi prepotrebne predmete. Ni čuda, ako v naSIh listih dandanes oeremo opravičeno tarnanjc, ksko se iz Jugoslavije neovirano izva-žajo razna živila in drogo blago, katera mi moremo le z velUdmi težkočami in stroški dobivati od drugod, naše ljudstvo pa strada« dočim si razni veriž-niki in ćelo železničarski uslužbenci znak> na račun našega potrpežljivega ljudstva m lahkovemih oblastev poiniti žepe s »pravilnim« iztihotapl janjeta blaga. Brez dvojbe se zgoraj navedena mnogoštevilna oblastva s pravico izda-iaBja izvoznih dovolil že celokiipni N. V. presedaia, vsled česar se je odločila. da ustanovi nekako centralo, v kateri bi se odsihdob osredotočilo izdajanje izvoznih dovoiiL Z naredbo St 357 od 12. februarja 1919 je celokunna vlada izjavila, da. se ustvari organ za regulacijo produkcije, uvoza in izvoza, kakor tuđi cen v interesu države ter obče koristi. Ta orad naj bi se imcnoval prjhodno-gospodarski urad. Ceprav je v točki I., podtočka 1, ta urad pooblaščen da uravnava uvoz in izvoz vseh vrst blaga ter edinole on izdaja prevozna, uvozna in izvozna dovolila ter ćelo izreka, katero blago je omejitve oproš^no, so glasom iste točke dovolila za izvoz in prevoz selitvsnega blaga pridržana političnim oblastvom 1. stopnje. Upajmo torei, da so se mnogoštevilne zgorai omenjene oblasti vendar enkrat izločile ter da bo interesent odsihdob vedel vsaj, kam se obrniti. da doseže pravo-verjavno zaželjeno izvozno dovoIOo. No vemo, kake smeri se bodo pri podelje-vanjn istih v tem uradu vx>oštevaJe in uveljavljale. Za opravilo manjšega ob-sega ima ta nrad pravico y posameznih prirnerih odstopatl iste političnim ali vo-jaškim oblastvom. Da bi se pri tej pravici vsaj kompetentnost tega urada ne odvraćala lc premnogokrat na politična in vojaška oblastva, ker bi v teh prime-rib prosilci bili zopet indirektno vezani na naše prej obstoječe oblasti ter bi se gotovo ne dosegel namen novega urada, t j. centraliziranje izvoznih dovolil. Potemtakem bi končno vendar bili do-sesH centralni nrad za izdajanje — izvoznih dovolil. Zgoraj navedeni Woschnaggt>v ti-piČen vzgled nam pa jasno kaže, kako se izvozna dovolila lahko izrabljaio v državno škodo fn v osebno korist Da je med vojnimi dobičkarji in verižmki na Slovenskem nemalo takih NVosch-naggov, ki se bodo potrudili k prehodno gospodarskemu uradu ter ponizno prosili za izvoz kakega, v Jugoslaviji lali-ko pogreSljivega blaga, je več kot gotovo. Tuđi pođkrepili bodo temeljito svoje prošnje ter dali na razpolago pri-mernih komoenzacijskih predmetov, da le dobe zaželjeno Izvozno dovolilo. Brez dvojbe bc urad nasedel njihovim nc-ovržljivim dokazom ter jim Lzjcotovil izvozno idovoljenje ra naprošeno vrsto in količino blaga. Stvar bi bila tbrej v redu in »Woschnagg« bo prav lahko iz-vozil v izvozni dovolilnict imenovana označeno blago. Bo pa res izvozil blago, ki se mu ie v đovoUlnici imenom a napisalo? Se bo količina tega. blaga v istini vjemala s količina navedeno v izvozni dovolilnict? AH ni prav lahko mogoče. da taki »Woschnaggi« pod imenom podplatnega usnja v zaprtih zabo-jfh in vrečah prav lahko izvažajo dra-gocena živila? Znano nam je, da trgovci iz Nemške Avstriie prav pridno uva-žajo na Snodnie Štajersko prazne vinske sode ter izvažaio v njih mast in dmga žrvOa. Kdo jih pri tem kontrolira? Le malokdaj se posreći zalotiti iih v njih nečednem poslu ter jih izročiti v roke pravici. Da se pod kritiem pravilno izstav-ljenih izvoznih dovolil izvršoje preširoko iztihotapljenje živil iz Jugoslavije, je neoporečen faktum. Da bi pa to dejstvo z ustanovitvijo novega prehodno p:ospo-darskega »rada izginilo, ni nikakor To Ie pa en žvali ten cvet Je poduoba mvajdih let (Dev. —'Bis!r:r# Zitska.^) 3- Na vsočah pvaninah So mrzle vod£, Tam hori ie zrastva moja daklć. Otmanfe, sevemo Celovco- — Scheinigg.k 4 Mom Dravca vsahiriti Noj crno morje, Prej da bom pustov Jar mojo dakle. (Podjnnsko. — Sihcinigg.') 5. Lepu fice pojo. L4pu rože cvat6. Letm šančiće scie Tam dov za DravG- (Borcvllc. — Scfrcinizg) 6. J© toča pobiva Vse ravno polć. Lih tam je pustiva Cir je moja daklć. (Šf. Jakob - Rož. — Švikuršie.') 7. Rožmarinovo jutro Pa nagelnov dan. Pečva zdrava ostani • Jaz pojdam pa dam. (Borovtjc. — Scheinigg.j 8. Saj se tice poio. Ko čriez hmninco teto, Kaj bi puab? kna peli, IC iz vćs* domu hrad^-(CelovSko okolica. — Scfieirndg.) ;~MkT= *a* (■» 9»mX Poidara u rute, Oj tatn čicr je mraz, Čier je moj šocei, oj tatn s'm pa iaz. (Rož. ~ DevJ Cna lepša in nežnejša kot druga! Ali pa tuđi veselej£e: 1. Pod rlnperSčem hradam Ta Dravca Sami* Moj puebiČ ie HM Pa ribe vovi. Pa kravco poraorza, Pa mliko scedl- Pa postel postcla, Pa notre le3H. (Pođeorfe. — Scheirđgt) 2. Unkr&i Dnjp So Ocdc itmru Semkal Peče* So bevoroec©. Podfimskc <- SeftefcfctJ 3. TI Scmbrafli peteBn Da te oru ni vzev. Kl $1 tri oree Prezsoda] zaoer. 2at$ko. — SeMnttJ 4. Le tota Uz poldam. Clr Dravi tace. Malo vtno no! fhaate Noj niojo daVle. (Rož. — SckdniggJ « Peca (Petzen). visoka. raztcciHpa gora onkraj Oblrja (OJsterca) med Ze-k»o Kap^o* M*žo it pttbtflto mmtm Su Je pa mibena, mflieoa. / Ko ana mrovli, Ko bo hore prirastva, Bo pa moji. (Boravile. — SchcitugzJ 6. Al fes pobič na pvantnco «rcm ^ Jan liep ralaa kvabčeč* zore dtem. Tri krtbe parete (= peresa) cu-le mam Da te kne-be dečva sram. (Dev. — ZUska Bistrica.) T. Mati nt ▼tterc poplinUe, Mao me difee porlSU^u Tur (= kdor) no zaiaber hibe& tea. Nei se ahta španica^* (= tovarila). (Dev. — Stebeip TovarISica = ipaninja. 6. RoaMorif mi. Smo dro luStal tJitdL Mamo akratt2aae vtst * .en" TU**. - **w OJ ti aortama t**v** WfL K«f s| anoQ »tof+ra, ^JT. r )t moj >oqrf kfleor. K* stara •jvntf* ••• . . (1*9. — Strate mi V**) **- St pa Btetr*ca pliSe (» «P«> Mo! Dravea f re v »rta*. Pa tno| mdrtC tam ▼***• Kna more si («* ttnl criea. Kob* 1» roMC to Dravco Prapvavate znoa. BI žc davno te UnHS Horitrčico mofl. (ŠvtkarSUj Ker pa sem 2e omeml nemške smelosti, ki je hotela izrabiti koroški dialekt za umazane svoje politične namene, si ne morem kaj. da se ne bi dotaknil tuđi nemSrih dijalektom. Ako primerjamo narečje corenjega Stajerci z istim Švaba ah oneca berUn-skeca predmestja ali ćelo koeevskesa ter premotrimo razliko teh nareči] med seboj in Se posebej med pismeno nem-ščino, moramo rečt da je vide« v tem* da si drzae koroSki Nemčur — seveda $ hudobnhn namenom — sploh iskati razlik'o med koroškim na-rečjem in drujrtmi slovenskimi narečji ia pismenim jezikom slovenskim, na-ravnost brezmejno smelost. Za*o vm radi fcnrijorftete f>riob5ti-Jem saoio eno pesem naših IStibOi Koče-varjev, kilo ie priobčH K. J. Sdirčer/ • Kočavec K. J. Scbrocr ft izdal za Kemos sknndco is besedajak koSevakefa JeaJka. — aalboliil dokM ta to, da potre-boJelo NmkI a ratnnievaiile eseta svoflh đalelctoT ćelo bfcutntali. 4o&m )e pafi sa katarfkoli stormko nartele nepotrabea hi norda to aaimaa] sa koroška Ako !• te-dal aekdo teakel krlUte bateda, da Ko-^•▼arti »pIob nt majo dr«-taca jtiika, kakor slovenski, moramo tem« ▼ celem obsega pritr-diti* ker skoro vsak Kočevar čisto dobro slovensko forortnjecova kodersfca ■amjHSaa pa salok jtaa^IHiia »t, Itar to y°* raf ilmpnil * — ^rfcrttefjcvhB besednja- eden najboIjSih poznavalcev in razlaza-teljev kočevskesa narečja. katererrm velja vse tisto in veliko bo!j po pravici, kar so govorili m sovorć koro^ki Nem-čurji o — »koro&em idijomu«. In gšnzer bailt ist koin boiklc et won hfmbel wilk>t o knelder H; s btrot et i knelder ti. s ist Marta irde zabertain! Marta steanot sraoros wrfie taf si legot si gar scheaneu an si ziehot aussen an protten btc ima proiten btc anf den smfllen sUic. Vprašanje: Koliko je Slovencev. ki ne bi na prvi hip od prve do zadnje besede raznmeli sleherne kitice koro-ške narodne poeziie, in koliko je Ncin-cev, ki bi razumeli to kočevsko pesera? Jaz je ne raznmeni. čeprav znam dobro — nemSko. Mislim pa, da bi tuđi med Nemci lahko brez skrbi raz-pisaB precei visoko nagrado tistetnu. ki bi nam to kočevsko pesem — po» tami! In ti Kočevarii zahtevajo zase — re* publiko — menda z tastno »Staatsprache«, pri čemtir tih ostali Nemci podpiraio, — do-dm v isti sapi edrekaio naistarii pristĐl v«n slovenskaca koroJke^a naroda pravico rejl slpve&skeca naroda pravico pripadnosti k — Jofoslaviji! Smcšna pradrsnost! V pfdvCaralsiifeiii listini mi ie pe-prartti sledoSa: »NCa« pomeni »n*č at*, »nfl pa »nič ni«. — Za ntkatere valne je-stkoslovne podatke lskrtao zahvaljojera fosp. dr. OrafeJiaaerJa. Opis, »te 55. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. mana 1919. Stran 3. upatU niti domnevati, kaftt pfchodnl urad ima pravico izda ja ti izvozna dovolila, ne da bi se spuščal v Tieritor-r.o razmotri van]e, ali se ta dovolila tuđi istinito in v njih polnem okviru izvr-Sujejo. Bati se je torej, da bode ome-njeni urad kakor prej višje omenjenc oblasti izdaja! le dovolfla vrhu dovolil, da bo vodil natančno evid^aco istih, v dejstvu pa se bode bla^o naibrže v enaki, ako ne še večii meri iztihotapljalo iz naših dežel. Naredil se je korak na-prej, centralizirati se namerava izdaja-nje izvoznih dovolil. Ali se pa bo s to odredbo preprcčilo iztihotapljanje bla-£a? Na to vprasanje moramo odgovoriti z oclločnim ne. 2e zgoraj smo povećali, koliko prepovedi in naredeb je bilo izdanih ob izvozu. Ali je bilo s temi od-redbami kaj pomagano? Z njimi gotovo nismo odpravili p;*jka iz zida, ker tiho-tapstvo cvete ne samo proti Nemški Avstriji. temveč tuđi proti strosro vo-ja£ko zasedeni demarkacijski liniji proti Itnljjanom. Verižnik si zna pomagati ter nima zmisla za občno blagodat. On pridno izvaža erarične in neerarične konje, govedo, teleta, pravice, mast in druge za nas iako dragocene stvari, na-šini najhujšim sovražnikom, samo da njegova trgovina cvete In se njegov mošnjiček polni. In vse to vkljnb tolikim prepovedim. naredbam. voja-š k e m u zastraženju mej itd., ki so se dosedai odredile v zabrambo izvažanja blaga. Kie torej tiči vzrok vsem dose-danjim neusnehom v tej stvari? Niti s Članki v listih. niti s samimi smernicami o prenrejanju uprave, niti s tolikimi novo osnovanimi. z v najvišjih činih se nahajajočimi uradniki zasedenimi naredno gospodarskimi uradi, niti s kazni-mi. oč najvišjih oblasti izdanimi prepo-vedimi, se temu ne bo dalo odpomoči. Tihotapstvo bo navzlic vs3ti tem odredbom bujno cvetelo in država ter njeno prebivalstvo bosta hirala ter bila ne-izmerno oškodovana. ako se nravočas-no ne poseže po edinem sredstvu — po strokovnem zastraženjn vse demarkacijske crte. V bivši Avstriji je obstojala v ta nnmen granična finančna straža, ki je bila podrejena in zmiselno ureievana po carinskih uradih. nameščenih ob ca-rir.ski mejni crti. kameri nradi so edinole bili v to nameščeni. pooblašeeni in so razpolagali s strokovno naobraženim osobjem. Poleg teh ureienih uradov so poslovali notranii carinski uradi, na ka-tere so se nakazovale pošiljatve. preha-jajoče čez carinsko mejo, v koneno ura-dovanje. Carinski nradi so nadzorovali celo-kupni uvozni, izvozni in prevozni bia-govni promet, o dopuščenosti katerega so po posebnih višjih navodilih sami ukrepali in odločevali ter vodili natan-čen pregled vsega toobzirnega blaga. Njim je bila tuđi poveriena naloga n a d -zorovati. ali se uvozni prcdpisi resnično in natančno izpolnuiiejo. Njih naloga bi bila, prepričati se, da vrsta in količina blaga soglaša z izdano do-volilnico. Le na tak način je bil možen splosen pregled vsega blaga, ki se je izvažalo in uvažalo. Dosegla se je rudi prepotrebna evidenca. Onemogočili so se prestopki ob izvozu in uvozu, preje-male so se velike svote na uvozni in izvozni carini. Ker so taki nradi sami smeli dovoljevati po lastnem preudarku in po izdanih predpisih uvoz ali izvoz, ni bila potrebna v mnogih slućajih posebno izstavljena dovoMnica. Ce se je že bivša Avstrija. ki }e po svojem birokratičnem sistemu bila prav razvpita, posluževala takih umest-nih sredstev, poslužuje se naša demokratična Jugoslavija dosedaj v n e i z -merno lastno škodo prav na-sprotnih sredstev v preprečenju nedo-voljenega izvoza. Snnje se namreč posebne urade, ki naj izdajajo taka izvozna dovolila, ne briga se pa, da bi ge rudi obenem prepotrebno izvrševa-nje teh dovolil poedino lekompe-tentnih strokovnih organih izpolnjevalo. Ker so našim birokratskim oblastvom od nekdaj bili vzor samo nemški predpisi, naj bi se vsaj po-snemali o tem že izdani predpisi naše sosede Nemške Avstrije. Ta je namreč nedavno izdala naslednjo odločbo: »Im Eisenbahngutverkehre sand alle Sen-dungen ausnahmslos durch Angestellte der Zollverwaltung und wo solehe nicht zur Verfiigung stehen, durch Eisenbahn-angestellte unter Beiziehang des Em-pfuiigers oder seiner Vertreters zu er-6ffnen und der vollst&ndigen inneren Untersuchung zu unterziehen.c In glede poštnih pošiljatev: »Alle aus den Nationalstaaten eingehenden Postpakete sind an die zustandigen Oberwachun£s-amter zu leiten.« In kaj se je pri nas v tem oziru smotrenega in praktičnega nvedlo? Kje tiči vzrok, da se temu važnemu narodno gospodarskemu vpra-šanju posveča tako malo pozornosti? Ali ne razpolagamo z nobenim praktičnim strokovnjakom, ki bi razpršil težke oblake, ki tuđi v tem oziru pretiio naši domovini? Ni potrebno, da bi nam bfli Nema za vzor, kako naj razmere uredimo, totfa zadnji čas, da se zadeva energično in našim potrebam odgovarjajoče uredi. Zamudilo se je že mnogo; dovoU smo že vsled nebrižnosti in nepoznavanja tuđi tega za našo državo vital-nega vpraSanja izgubili na narodno go-spodarskem polju. Ni naš namen, da bi na tem mesni preiskavall koga zadene krivda, da se dosedaj v tem oziru še ni skoro me naredilo. Dolžnost n'nančne uprave za Sk>-venijo bi bila, da takoj posveti temo vprašanju svojo pozornost ter ga tz praktičnega vidika v dobrobit mlade dr-iave pravilno uredi. Seveda pri tem ne smejo imeti odločilne besede razni birokrati s svojimi površnim! in Te -zečjemu teoretičnimi pojmi. Konečno naj še omenimo, da so zc tko* vri —a kim PCTptevttMi rwiwn vtihotepllenen Maca, većinom USkc-W izvora kot kava, limone itd. V raznih krajih ob demarkacijski crti se že ćelo dobi mnogo laškega vina. NaSa država ie torej v dveh ozirih oškodovana in sicer, ker se za prehrano ljudstva pre-potrebna živila iztihotapljajo, in razni predmeti vtUiotapljajo, ne da bi se plaćala zakonita carinska uvozn ina. Tuđi ne smemo pozabiti omeniti, da bi bila umestna naredba, glasom katere naj bi se vsak, ki se zasači Dri tihotapstvu, posebno pri nedovoljenem izvozu živil ne ozrraje se na to, da se mu v vsakera slučaju vse blapro odvzame, kar mogoče visoko kaznoval z denarnimi globainL Pismo izBeoirodaT" Beograd, 1. marca. 27. februarja v jutro okoli treh smo dospeli v Zemun. Posebni vlak — posebno »poseben« ravno ni bil — je vozit razrneroma jako dobro: od pol 9. do-poldne do 3. zjutraj prepeliati v današnjih razmerah pro^o Ljubljana-Zemun, je prav lepo; všteti je treba še daljši odmor v Zagrebu, kjer smo se skoro | dve uri inudili. I Sprejem v Zemunu je bil zelo do-! ber — v kavami! Pripravljenih je biln ! sicer okolr 100 sob za narodne pred-| stav-nike, ampak telefon, ta nesrečna iz-na.'dba nove dobe! Zato smo čakali ra-nega jutra v vozovih, kjer Je vsak dre-mal kakor in kolikor je mojrel, dokler nas ni vzdignil iz »pernic« lep, mrze! | dan. ( Slovenski železničarji. ki so sprem-j liali na^a dva voza na cei cm potu, so s ■ hvalevredno požrtvovalnostjo prevzeli ; skrb za našo prtljalo in io ukrcali na j parobrod. Most katerejra je bila zsra-I dila franeoska vojska, ne obstoji veČ; j vzela s:a je voda. Promet med Zemu-1 nom in Beogradom je mogoč samo s J parnikom. } Okro^: enajste ure smo pristali na ' beocrraiski strani. Čakala nas je velika I množica dečarcev. ravno tako mali vo-; ziCki. da prepelieio notnikom prtijn.^o, ! nosači so se jrnetli med »ručami pred-stavnikov, ki so paznim okom iskali v kupih prtljage svoje kovčeke. Počasi se je Iilopčič razvil in odš!i smo v mesto, eden za vozičkom. dru?ri samcati. tretji v skupinah. vsak v svoj kraj, da najde kakšne^a prijatelja, ki naj mu pomaga iskati stanovanje. S stanovanfi je bil velik križ. Narodno predstavništvo je precej stevilno, hisne oprave pa v Beogradu silno pri-manjkuje. Pole? tega je v Beocrradu se-dež vrhovne franeoske komande za Ogrsko, ki ^te]e lepo število častnikov, — in tuđi domaćih ni ravno malo. Vsi ti gospodje imajo zasedeni velik del sta-i novanj, tako da je bil beogradski nasta-j njevalni urad svoji nalosri komaj kos. I Narodno predstavništvo bo moralo biti zadovoljno, da se je vsaj eno posrećilo: urediti sejno dvorano do določene-^a termina tako, da bo zborovan.ie omo-gočeno. Vsaj dvorano, pravim; klubove sobe in kar ie sličnih parlamentarnih pritiklin so za enkrat še prazne. V krat-kem pa bo dospela v Beograd po zase-denem o?rrskem ozemlju rekvirirana hišna oprava, ki je bila nekdaj zvečine beogradska last in katero ie umikajoća se rajnka avstrijsko - ogrska armada razvlekla na vse vetrove. Posebna komisija, katero so poslali iz Beosrrada v različna ogrska mesta, da poišče, kar se še da resiti, ie te dni končala svojo r.alo^o s prav povoljnim uspehom in kadar bo došla potrebna oprava v Beograd, se bodo lahko začela stara zakulisna parlament, pogajanja po klubih in kuloarjih. Obeta se nam najlepši luogo di traffico. — Ministrstvu za izenaćenje zakonov in pripravljanje ostave pa gre velika hvala, da je sploh omogočilo s svoiim delom in naporom točno zase-dajije. 27. februarja popoldne se je vršil v sejni dvorani sestanek Narodnega Vie-či ki ima nalogo, da resi spor, ki se je pojavil zaradi izdaje verifikacijskih li-stin za narodne predstavnike. T3osan-ska pokrajinska vlada namreč ni priznala verodajnic (poslanskih verifikacijskih listin), izdanih od Narodnega Vje-ča, ampak si je vindicirala to pravo za-se, v kolikor se tiče Bosne. V tej seji se bo resilo vprašanje verodajnic tuđi s formalnega stališča. Nekateri gospodie iz Zagreba so prinesli namreč s seboj verodajnice, katere ?e podpisal bivši nodpredsednik Narodnes:a Vjeia, dr. Pavelić, in ki se glase za »Pržavno Veče«. Ker je pa predsednik Narodne-ga Veča dr. Korošec, ki bi bil edini upravičen izda jati potrebne pod piše. in ker se nadalje naš prvi parlament ne imenuje Državno Veče, ampak Narodno Predstavništvo — tako službeni naslov, zato je treba to vprašanje resiti še pred otvoritvijo. Resilo se bo tako, da dobe poslanci nove, pravilno podpi-sane verodajnice. Zvečer istega dne se je vrSil sestanek vseh strank. ki so se zedinile na sarajevsko resolucijo. Ti poslanci bodo tvorili enoteo kltfb, ki se bo ob isti pri-liki kon£tituiral. Ta klob bo v zvezl % druglmi strankand, kl Imalo svoje za* stopntke ▼ ministrstvii in ki so voQne podpirati pontlko kabineta, sestavil ko-aGcllo, ki bo Imela vsekakor skupni Iz-vršiini odbor. Poslaad JDS. bodo seveda skopto s svogari krvatsklati ifl srtekimi sonišOeniki tvorffl eaotea klub na temelju sarajevskih dogovorov in sarajevske resolucije. Program, ki je prvotno dotočen za otvoritveno sejo,'ie prilično tak: * Predsedstvo prevzame najstarejS član, to je sedaj g. Gligorije Jeftano-vić, danes osemdesetleten stacček, ka-teretnu se kljub njegovi živahnosti ven-darle poznajo na obraza neizbrisnt ?le-dovi težkih dni, katere je moral star-Ček preživeti, predno je đočakal «r«s- borfl dolsm đesetletSa in za katero ie toliko pretrpeL Dtviaki so mu ob izbruhn vojne uničili do malega vse. kar si ie v doigih tetib s težkini trudom priborfl,__ in to ni bilo malo, vsaj je slove! njegov sarajevski hotel po vsem sveto. A ne Ie imetje, tuđi njega so hoteli! Premeta-vali so ga iz ječe v ječo, a njegov moč-ni duh y šibkem telesu ni kloni! __danes stoji tu, kot prvi predsednik prvega jugoslovaiiskega parlamenta, neuklo-Đjen, čil in svež. Iz njegovih iskrih oči pa U sije nasproti tiho zadovoljstvo in zmagoslavje: Pa smo jih le! Prvo zasedanje bo otvoril starostni predsednik jeitanović z otvoritvenim govorom. Nato kreneio predstavniki k slavnostnirn službam božjim, ki se vr-§e za katolike v stari avstnjski katoli-ški kapeli, za pravoslavce v saborski cerkvi in za muslimane v džamiji. Slo-vesni dan bo s tem končan. Do torka sledi odmor. V tem času se bo vršilo formiranje strank in dogovorili se bodo tuđi o detinitivnem predsedništvu Narodnega predstavništva. Dogovori se vrše seveda že sedai, ne sicer v kuloarjih. amnak po privatnih stanovar.jih. po kavarnah in hotelih, sploh, kjer je kaksen usroden prostor. Vse se vrši seveda tajno, kolikor se da. Ne »da« se pn ne veliko, ker Beograd ni za take »tajne* dogovore ustvarjen. Pa tuđi posebno potrebno ni. Vsaj itak vsak ve, kako mora priti: Tište stranke, ki upaio nai'i sorodnih duš pri moč-ni koal'ciji, se bodo tej pridružile, da zavzameio v celokupni državi tisto mesto. katero pripada vedno in povi od močni in konsolidirani većini in da tako nridejo do veljave tuđi doma v domaći politiki in upravi. Stranke pa, ki po svojih načelnih programih ne mo-rejo vstopiti v koalicijo, se bodo pa združ'Ie v opozicionalen blok in bnćo nastopale v proticentralističnem zmislu. da nm taka ali taka avtonomija olirani vsaj košček moči in vpliva v ožjem teritoriju. To ie vsa skrivnest polit;!;e centralizma in »federalizma«. Enotttost in skupnost države in kar je sličnih modernih jugoslovanskih atribulov, bodo pa naglašale vse ... V prvi seji Narodnega Predstavništva bo predložila vlada svoj prosrram, katerega bo razvija! ministrski Dredsed-nik Protić v dalisem govoru. Med prvi-mi predloRamt ki bodo postavljene na dnevni red, se nahaja predlog o začas-ni ustavi in pa okvirni zakon o agrarni reformi, torej dve vprašanji načelne važnosti. Vprasanje glede začasne ustave — definitivno bo sklepala Sele k o n s t i -t u a n t a — je treba premotrivati s pravega stalisća. Naše časopisje se je postavilo deloina na stališće, kakor da se Rre že za definitivno ustavo — to je pa pomota. Danes še ne gre za ustvar janje nečesa nove-g a, za definitivum, ampak gre le za provizorij, ki obstoji v tem, da se obsloie^a srbska ustava vsaj nekoliko prilagodi potrebam ostalih. c*a-nes s Srbijo ujedinjenih ockrann v kolikor je to sploh mogoce. Kadar se bo pa sklepalo o definitivni ustavi takrat bo seveda treba mnoge določbc sedanje srbske ustave znatno irpremeniti. To stališče so zavzemali zastopniki vseh strank. ki sede v kabinetn in zato so nacrt začasne ustave tuđi vsi člani* kabineta podpisali... Ce bi se hotelo pa že sedaj razpravljati in sklepati o definitivni obliki ustave, potem bi pa sedanje Narodno Predstavništvo prekoračilo svojo kompetenco. ker ne smemo pozabiti na dejstvo, da Narodno Predstavništvo ni pravi parlament, ki je izšel iz volitev. ampak ie v resnici Jamo nadomestek, ki je pa v seda-njih razmerah nufno potreben. Kadar bodo mogoče volitve in ko se bo na podlagi volitev in ne strankarskih imenovani izvolieni parlament sestal. takrat bo mogoče govoriti o 4 e f i n i -tivni nstavt_______________________ Zakasnelo pismo z Dunaja. Dunai. koncem febroaria. Zndnii teden pred volitvami. ki so se vršile 1^ februaHa ie izsTibilo da-natsko mesto nopolnoma svoie lice< Malomestnosti. ki so io po pravici očitali tuici Dtinaičanom. ni bilo već opažati* V celem mestu ie vladala tiha napetost da ie bilo skoro čutiti. kako silno ie delovala affitaciia Bi] ie že doleo orie ako vani elavni boi med soc. demokrati in kršćanskim! sociialci. to ie ka-toliško stranko, za vlado v novi državni zbor kot novo zakonodaino oblast nem-ško-avstr. republike Kak pomen po stranke nripisovaie ođločilni zraaci kaže deistyo. da te bilo letos do srede febr- tisočdvesto voli Inih shodov. nad osemsto iih ie priredila samo soc- dem- stranka- Mnoeo mani shodov so priredili krS6- sociialci ki so ee vrsrli boli na affitaciio pred vrati stanovani* Polee teh dveh velikih strank \e bila Se kopica maniših me-gčanskih strank: btlrsrerlich demokra-tisch. demokratisch. national-demokra-Usohu demokratisch-mittelstandlerisch in dr- Za bflrserl-dem- stranko ie ariti-rala veleindnstriia- Lastne kandidate so postavili tuđi Ceh! in Jndi- Docim so aeđeli poehišaioi v mirnih čaeih ori vo-lilnih shodili sa miso in ie disala pe-cenka in teklo isborno pivo in 1« bil shod >sentttlieb<, ao se Trsili letos sho4i ▼ aolskih đvoranah. ▼ eobah okrainlh ma^ristratov ia po koneartnih dvoranah, poslusalci pa so slali 8 pravnim selodcem v »imukih plaieih. Za tuea nalboli saninivi ao btH plakali rasnih strank. Tuđi niih snačal se i« ispremenil oooohMfma v amerikansko reklamo. Eaa stranka ie sk»-iala đnueo prekositi s večiimi erkami, boli kričečimi barvami in s obvianiem spoinina na prestalo voisko. Tako ie kasal n* pr- plakat soc- dem- etranke avstriisko cesarsko krono in na njet eodeCo dnbovnika in veleinđiistriiaJca, elio krono. kl krvavi na kup Srnecra papiria, polnesa laži- Iz krvi. tekoče iz-pod krone. sta bili zapisaai edini be* sedi: >Wahlet Bozialdemokratisch!« Ta plakat ie bil nabit tuđi na bivšem ce~ Barskem pradu na vsakem oslu- — Ali pa dru« plakat iste etranke >Die Toton rnfen!c Okostniaki marširaio v avstrii-skih uniforman, pred niimi voiak z bobnom Dočim ie s tem plakatom kli-cala stranka -vse. katerim ie kruta voi-ska pobrala oodisi očete ali brate, ie sku&ala z druirim plakatom v7.hu di i i maščevanie materine liubezni- Obunana stoii mati delavskesra sloia ob postelii sina. ki se dvisniie nokrit z bolo rinho proti niei. >Miitter. denket an Eure Sobne! Wenn Ihr keineD Kriefr mehr wollt. wahlet 6ozinldemokmtiseh!c }led plakati kr^o- Wenn ihr den nWer on Gott elaubtf!) wah- l© chr roz ♦< Tuđi na<*- dom strnnka ie obeloda-nila čedno sliko Jezuit (krče. ?oc-) s*o-pa z baklio v roki nred krsto ki io vle-če na vow*Čku delovec C=o<*- deni->. ka-teremu pomaca iud v dolsrem kaftanu in z lepim nosom in dolro brado- T'met-nik ie hotel menda naslikati srališke^a iuda, katerih ie na Dunaiu nrnosro mnosro- Stranka pa ie svarila volilce: Dentsches Volk. will=tt du diesera Schirksal entrinnen. wiihle nat- dem ! Deistvo da ie ime!a soc- dem- stranka v «roii listi nnd de-et kandidatov Ju-dov fkot zft^'onnike stranka in ne kot zastonnike iudovpkeira naroda, ki ie po-stavil la.«tne kandid^tei ii ie n^konalo in še boli pooštrilo be^no že staro so-vra^tvo nemških nar*Honaloev. ki so v svoiih malih nlakatih skoro vsem drugim ^tranknrn ont'-'i da ?o >ver»udetc Da tuđi posrrških oroizvođov ni manikalo ie umliivo in tekst ie bil dobro ilustriran- Ost teh reklam ie bila naneriena ver-inoma nroti iudom. Povest se ie pričeka ko ie moral e"osi>od Palnicnduft k voiakom Docira so morali tovariši na fronto, se ie on >dru-kft!< pri saniieti in no monmrnih skla-diščih. kier se ie zrčel >handlee< Zad-nia slika v tekstu nam era Dredstavlia. ko erre z diiamanti obloženo blasroroie-no eospo sortrop'o po promenadi. To fo bile dunais=ke posebnosti- Da ie bilo na stotine pozivov. napisov itd-ni treba omeniti Omenlm nai le še erođbo in aeroDla-ne kot novo sredstvo za volilne reklame, kar do sedai po rt^sih dežel ah ni bilo v navadi Predv^em =oc- demokrati so se poslužili eodbe za svoio reklamo-Pred eodbo štanda rte z velikimi napisi, za nio Da invalidi plepci. voiaki brez rok in brez nocr na malih vozičkih- Sredi ceste se ie eodba ustavila na tovor-nem avtomobilu. ki ie sledil. ie bil po-stavlien po đ i um za govornika, nabrala se ie nebroi liudstva in ves promet se ie ustavil- Nova nrikazen na cesti so bili nosači volilnih pozivov vseh strank Kora-kali so po šest in do ve? skuDai resiti in zamišliepi v varni posel. dokler iih nišo zdimili zMkavci iz lenih sani iih 5>retepli in papir in 3eš sredi ce?te ob velikem krohotu in ^-^it^e'n sežsali- Zakliueok volilne asit^Hie pa ie tvoril slavnosrni posrreb v nedelio 16* svečana na elavni den volitve. Bil ie d^/initiven poerreb monnrhiie. ki ea je vprizorila eoc- dem- stranka- Ta dan so bili vpi riosnrebi nrepov?dani. zato so se temboli čudili Dunaičani Pozreb ie prihaial bližie proti mesiu iz Ottak-rinera (16- okraiV Šest raož ie nosilo crno rumeno krato z avstriisko cesar-eko krono. za krsto pa so korakali nosači s standartajnj z napisi: >Die trost-losen I>eidtrairenden<. »Dio Reieha-post«. >Karl und Zita<. >In Treue Fa-milie Habsbure<. >Die Kriesrslieferan-ten< in dniffi- Godba ie isrrala znai>o vesem >Oh Gott. oh Gott, oh Gott. sclion wieder einer tot< in se ie mnjavala s pevci. ki so peli >mizerere< Marsikomu se ie rosilo oko • . . Nad konduktom so nlavali aeroplani, ki so metali sociiaiistične reklame na pasante In Evo Vam še prvo kitico nove himne: Gott erhalte. Gott besehiitze — Unsre neue Renublik. Machtisr durch des Glaubens Stiitze — Ftihr sie uns durch dtinn unđ dick. Lasst uns unsre Kronenwahrun2 sehir- men eresren ieden Feind. Innic bleibt mit der Bescherunff Oster- reichs Geschick vereint- — Hovlns&l preglet >NaDrei« piše o zvezi narodov, tr-đe^,, da to že sicer staro ideio ie nanovo zasnoval Wilson. ki se na vse načine trudi da se ta ideia tuđi uresniči Ako si osrlednmo nat^nčceie osnovo zveze narodov po vesteh. ki prihaiaio iz Pariza, bi io sestavliale le one države, ki so bile v svetovni voini članice Antante- Nevtralne države bi se pozne-ie pripustile. Ali nai more potem taka zveza delovati za pomirienie narodov sveta, oziroma za obče razoroženie? Zveza narodov bo zveza izbranih naro-dov. iniDeriializem Zakltučuie. da zve-so traineffa miru moreio edinole osnovati mase narodov* Wilsonovo zvezo narodov označa za mrtvoroieneka* — No. malo pa treba vendar nočakati. sai *veza še ni ustanovliena in Wilsonova xadnia b«seda tuđi Še ni izffovoriena. »Slovenec« priobčuie uvodnik >Na-T«dol?c Izvaia v niem, da se ie spor med nami in Italiiani pooštri 1 in za-vsel velike dimenziie. ko so naši zar stopniki na mirovnem posvetu nazna-nili zahteve Jucroslovanov po Gorici in Trstu in poklicali za razsodnika Wil-sona. Ko ie prišla t iavnost vest. da Wilson sam poseže vmes med Jucoslo-van« io Italiiane in se določi nova demarkacijska crta. od tedai se ie, tako se reai dozdeva, kriza začela šibati s viška zopet navzdol- Italiianska vlada se bale obotavlia zato. ker boce izsiliti v Mali Aziii kolonije, v parlamentu ie Orlandov rovor pokasal da Italiie croza sroieffa nasilneea imperiiali«-ma- Zahtevamo. da nepristranska med-narođna komisiia preeođi polože* v za-sedenih ozenljih. kier nai se izvede liodteka dasorasfe. na. **>i»^**MirA va4. aka ne srne biti prisotna! Mi Tittn^!-^ popužeati ničesar. popušča le tišti, ki dnuremu iemlie imetie- Graška »Tajrespost« se bavi s novo voino nevarnostio. in sicer med Ita* Ulo in Jucoslaviio, pa izvaia: Jucoslo-vansko-italiianski spor ie prva preia-kusnia za zvezo naredov in iz rezultata borno spoznali, ali ie ta velika ideja d ovo li močna. da se izgradi na niei nov svetovni red- >Grazer Ta&rblatt« piše o delitvi dolirov bivše avstro-oerske monarhiie in iziavi erlede Jugoslovanov: Jueoslo-vanski političarii tvoriio posebno po-ela\ie. Te treba posebno u važe vati. Gre samo za to. da se konstatira, da so vsak čas dovolievali državne zahteve. da so ćelo nastopali za državne potrebe kot kolevodie in so se znali na đu-naiskem dvoru postaviti v luč, kakor da bi bili edina opora države na tugu* Tako torei! V časih, ko ie Avstriia še živela. ie risal >Ta£rb!att< malce dra-ffiioe« Takrat so veliali izkliuČno le Nemci za oporo države povsGdi. in še posebno na iusn, to so povdariall v Hvoiih listih in zlasti slasno v parlamentu, in vedno so rohneli na Ju ero si o-vane. d;i nočeio razumeti državnih do-treb- Vselei. kadar so bile dovoliene. so novdariaH. da eo omosročili spreieti© Nemci Sedai pa kriči >T'aeblattc. da so bili Jusoslovani steber države, sedaj. ko treba plaćati avstriisko-nemške dol-eove>- >Xeue Fr. Pre«se« in druei dunai-ski listi pišeio o češki državi, ki ie sedai zaDrta proti vserou zunaniemu svetu in o nacrtu finančnesra ministra RaŠina za zbolišanio valute- >N. Fr P-< nravi. da imaio Rašinovi nacrti za premiso narodno psiholoeiio. ki ie brez preizkusnie- On misli, da more vzeti češkomu kmetu polovico v žierosanie izro^enih bankovcev in iih nadomeetiti z zadolžnico ki se obrestuie z enim od-stotkom in ie za vsakdanie živliente nenorabna Ali se bo kmet pokorno ndal tei naredbi ? To ie vprasanie narodove psihologije Polecr takih skrbi ima >N* Fr- Pr« se posebno skrb, zakai da 1© ses^el fin^.nčni minister Rašin po naj-nasilneišem sredstvu. do d odo Ini sa-Dori češke države, čes, da ie to trda gospodarska nreizkušnia. dvomliiva. ki 1a brez nraveia smisla in namena- Beosrradska »Pravda« pipo na np elov pari?kesa >Temn?a<: VeliH In ugledni list pnri.ški >Temr>s<, ki sicer že nad de-=et let brani na$o narodno stvar, ie donustil. da se niesrovi stolpci naižalostneiše izrabliaio proti loialne-mu in priiateliskemu narodu in proti franeoski zaveznici, Srbiii. ki ie zaslužila, da se ima glede nie nekoliko ve5 obzira. Dobro znani eotrudnik tecra lista Charles Rivet česar žalofltno delov^. nie v taki sto zavezniški Rušili le dovoljno znano, ie prišel v našo deželo. da bi tuđi tukai služi! splošnim interesom in se oddolžil zavezniški lojalnosti, kakor nekdai v Rusiii- Tukai na svoio žalost ni našel ne Miliukovov in ne Lvovov in bil ie prisilien, da seže 7natno nižie na političnih st opni ah- In nasel ie Štipana Radića in Prebeea in niuuo mišlienie o na-si državi priobcuie sedai nieirov list- Od trinaist miliionov f^rbov. Hrvatov in Slovenoarr smatra 1-ivet. da ie važno samo ono, kar pravi ta Radić in Prebe? Kaj bi rekel > Tem pse. ako bi kak uerledni saveznički kist za primer mišlienia v Franeoskt priobčil kak interviu s Kaioiem. Sem-hen'em ali Bolo-pašem? Kaiti Radići in Prebesri se nahaiaio tuđi v Franci ii, ssr mo da iih tazn republika priiema pa tadl strelia, tukai pri nas pa se slobodno šetalo Fo razgovarjajo in obžaijnjejo th raniio- »Primorske Novine« s Reke pri-obeuieio članek »Hanibal ante portaac: Tečni so zakoni, ki vzdržuieio Clove-ško družbo Ti zakoni bo menjajo. ker ie niihov koren erloboko nsaien ▼ liud-sko prirodo Kakor ie prirodni poffoi. da ie vse živlienie zemlje odvisno od solnea tako je tuđi prirodni pogoi. da so vse funkciie liudskeera duha vezane in odvisne od telesa, Wilson ie rekeL da ie vprašanie kruha vprašanie seda-ntecra svetovnecra miru- Krušno vpra-šanie pa ie odvisno od vprašanja dela-\ sa državnička modrost danes obetoii v tem. na kak način in v kolikem časa se dovedeio mase nazai na polje aposi-tivnesa dela? To ie vprašanie najvitaJr neišesa interesa- Treba vrniti vsakeffa svojemu posla, vse ostalo Dojde samo od sebe Treba priskočiti masi na po-moć- Naibolie bi bilo. ako ie le motroče* da prenehaio strankarske razmerice slede na velike probleme, ki iih treba resiti (sociialne reforme, čišoenie korumpirane uprave, asrarna reforma itdLV in slede na škodo., ki oreti >Han-nibal ante portasc . . . »Times« razpravlia obsežno o ia-dranskem vprašaniu in ponuđeni arbitraži v itaiiiansko-iuffoslovanskem sporu in sodi. da ie italnanaki korak ne* umesten. Jucoslovani so sledili samo primeru drusdh večiih narodov- Nade-iamo se. da bo znala italiianska vlada po zrelem premisleku pokazti svoto moralno srčnost in poveiienie v lastno stvar, prepusčaioČ svoi spor z Jueoslo-vani razsodbi sodnika. kakor ie Wilson, ker ie on v sporu iednako razpoložen napram obema strankama- Italiianski vladaioči kroči so zarohnelli nad tem izvaianiem. pozabliaioć, da ie ves svet rekel in so vsi narodi vskliknili. da na smo biti ne zmasrovalcev ne premasan-cev, ker se ie šio samo za uničenje sistema, ki ie davil ves svet- Italiiani se obnašalo kot ošabni zmaeovalci. hotec pograbiti tujo last in oosčaioč popolno-ma v nemar vsa spreieta Wilsonova načela. Pa da bi to italiiansko stališoe obvelialo? To vendar ni moeoče- V listu »Merkur© de France« piše Jnles Chopin o Avstro-Oarski in pravi da izmed držav. naetalih na avstro-o mrskih razvalinah. so jedne priiatelU-ce pa tuđi zaveznice Antante. tako de* škoslovaška in tufiroslovanska> druare so sovražne. kakor madžarska in nem-škoavstriiska. Te nove države ao na-vrcrle mnoKo novih in tezkih proble-mov. Češka ie od zaveznikov primana kot neodvisna država, na žalost pa ni tako z iu^roslovansko. kliub heroismo •Tucoelovanov. kliub velikemu deležn Liubliane. Zagreba in vseh iuKoslovan-ekih dežel na polonra Avstro-Otfrske. JuiToslovanska driava stavila na dner-ni red jadransko, vprasnje* J?*08^"*" &ki problem obsega tuđi problem Sredo-remskemt moria^ Sporazum, o katerem se »vod. nanravlia JadraMko Mrtt Stran 4. .SLOVENSKI NAROD"« tee 5 marca IfI9, 55 5tev. ■a sanrto ieser© ▼ po gusti leđne eame države >mare nostrumo Ta država kadar hoee zapre pot na Balkan. Kot gospodarica Sredozemskesra mori a more kakor hoče osrrožavaii vsak promet z Oriiontom in tako bi vadi Sredozemsko morie postalo >more nostranK, lek jedne same države- Zato pa ako že ne načelo samoodločbb narodov pa hi splošni interes Evrope, zlasri Franciie in'Anzliie, in briga za bodoci mir vele-la. da se razveljavi londonski dogovor. Polit iinm vesti. RAZMERJE STRANK V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU. »Jugostovanski demokratski k!ub« £teie 8£ poslancev, »Jugosiovanski klub* 19, srbski radikalci 55, srbski opozicionalm blok 33, riaprcdnjaki 11, :Lorkovićeva skupina 4, Starčevićanci in ostanek bos. HNZ. 26, socijalni demokrati 11, Maćedonci še manjka ja, neka-*eri Vojvodinci bodo Se vstopili v Juso-slov. dem. klub. ravnotako še Dalmatinci, ki jih pa ni doma. ampak so v Pa-rizn, odnosno vodijo se dalm, zemaljsko vlado. Ako bi torej danes prišlo do glaso-;yanja n. pr. v kakšnem upravnem vpra-'šanju, je verietna ta-le kombinacija: Vlada: JDS ........82 radikalci.......35 sociiaJni demokra.tie ... U v Lo • • •■••■•• 1" 167 Opozicija: Blok.........33 naprednjaki ......11 Lorković .......4 Starčevićanci L t i ... 26 74 aR v vpražanju monarhija ali republika, po došle? izdanih izjavah in držanjn strank ali tkzv. vpraŠaiije zaupanja. do-klcr obstoji koalicija, za : JDS ........S2 radikalci.......55 većina bloka......28 naprednjaki......11 Starčevićanci Ltd.. . . 26 Lorkovič....... 4 JK ....... .__.___19_ 225 pr o ti : rcdscdnik dr. Karei Triller. poro^evalec dr. Franjo Po-Itak. ofani dr. Savo LJubibratiČ. Dimitrije Zakič, dr. rra.n Novak, Ehsšan Kccma-novič-. dr. JV'Henko M:.rkr>vič, drv Ri-li.ird Kraus, I\ an Kejžar. Vojislav $cla, r.VUiaJio Blajrojcvič. Adolf Ribnikar. dr. Eiub .Mueziniovic. V svesti svoje od.5co-vornosti kot naHačii parlamentarni klub je iugoslovansla dernokratski klub tia-ročil svojemu izvr■silnomu odbom, nai takoj stoni v stik z druir;rni strankami, predvsem z cnimi v Srbiji, da se zago-tovi rnočan blok za rese van je najaktu-ali:ejših državnih vprašanj in potreb. V. dogovori bo izvršilni odbor pričel že danes. POLEMIKA PA Dl 2UPANSKE KRIZE V ZAGREBU. 2a?rcbT 4. marca. Polemika zaradi vstopa župana v Lorkovičevo stranko cir. Srknlja se nadaijujc v zagrebških H-:.tih z vso vehem.enco. Opozicijonalni listi, posebno Lorković evo glasilo »Novo Vrijeme« zatrovana županov na?top in trdi. da ie obvestil župan o svojem koraku vse stranke obeinskefra sveta, ne da bi naletel pri tem na kak odpor. Zato je neutemeljeno očitanjc, da ie kršil svoj dogovor s strankami in prelomil jA'ojo besedo. Tuđi »Obzor- opravičtue \* dnljsem članku županov korak in trdi. da je nastopala većina mestnegra sveta proti župana samo za to, ker ni vstopii v narodno predstavništvo kot član srbo - hrvatske koalicije, ampak \šq* neodvisen poslanec. S to polemiko se žunanska kriza v Zagrebu nikakor ni nblažila, temveč kvcčjemn pooštrila tako, da se s sigurnostjo prićakaje odstop rupa na. SVOBODKA TRGOVINA IN NOVE ZAPREKE OD STRANI IZVOZ- NICARJEV. Zagreb, 4. marca. Vsled odloka mi-nistrskega sveta o svobodni trgovini je izda! hrvatski ban naredbo, naj likvidira »Hrvatska zemaljska oskrba«. Tuđi i-* sklical ban konferenco, da se sklene-io nadaljni ukrepi, da se kljub prosti trgovini omo^oči delavstvu. uradniStvu in pasivnim pokrajinam dobava živil za današnje maksimalne cenc. Gotovi kro-Kl se boje, da bo cciu živilom vsled proste trgovine izreJno poskočila. Vsled vladne naredbe izgubi tuđi velik del svojeffa delokrc.^a znano zemaljsko gospodarsko poverjeni^tvo. v kateri delo-Ktocc je spadalo tuđi famozno izđajanje i^voznic. Clnni poverienistva s to degradacijo nišo Zadovoljni in so se za to danes zatekli v »Nnvo Vrijeme«, v ka-tcreir. izražajo strah, da se svobodna irirovina ne bo obnesla. ampak da bo iz-redno otcžkočila prez i vijanje prebivalstva. Clani poverienistva si umijejo žc vpaprej roke za vse eventualne posle-dice, ki proze vsled te vladne odredbe SEDMA BO2JA ZAPOVED, I v žurnali stiki želimo poštenostl. Konkurenca Je seveda na mestu ne samo iz strankarskih ozirov. marveč tudl za to. ker je vsak list končno tuđi pod-jetio. Toda doptiščamo samo lojalno In pošteno konkurenco. Citajočemu občin* stva je znano, na kako slabem jdasa Ie v tem ozirn zagreški »Obzor«, ki je žc neštetoferat moral slišati o^tke, da si svoja »posebna poročfla« dobi s ikaria-mi in da fabricira v redakciji brzojavke iz Pariza. Londona. Newyorka itd. Pred kratkim smo konstatirali, da je ljubljanski dopisnik zagreb&ki »Narodni Politiku poročal na$a direktna ženevska boolavm pofođla* U m * **- gnsb&ka list prmcsel poiem malo spre-meniena kot sveja pariška poročlla. Jako žal bi nam bilo. ako bi ti&Sni praksi sledili slovenski listi katerekoti stranke. Jtssoslovanska žurnalistika bi morala biti vzgojno sredstvo in sredstvo izobrazbe, ne samo politične izobrazbe, ampak se mora držati tuđi obče vdjav-nih načel poštenja. Sknenc! si y zadnjem času mriogokai domišljamo in ker je naša podrobna organizacija v marsi-ćem nekoliko bolj izgrajena, to radi na-glasamo. Tako naglašanje ni vedno upravičeno. Vsekakor pa ne srne tega ponosa spremljati obnašanje, ki utegne spraviti nas vse in ravno^ako slcA'en-sko žurnalistiko na slab glafc. Nočemo dr.nes imenovati nobenih imen. Konstatiramo samo, da so naše brzojavke i ti posebna poro-čila, ki jib plaćamo pošte uo in z dragim denarjem in ki so nanienjena Ie za tistega, kl čita nas list našla pot s po-močio škrarij tudl v redakciji drugih listo v na Slovenske ni. V teh kratkih zadniih dneh bi lahko žc navedJi več talvih slućajev. Onicujemo se na porodio o resentovem govoru, s katerim bo pozdravil naroeno predstavništvo. Mi smo la govor objavili pa svoji zasebni brzojavki iz Beograda, včeraj smo jo pa kot posebno l>oroćilo iz Pariza čitali drugje, dasi na-tar.čno vemo, da dotični list tega po sebnega poročila sploh ni dobU in še ćelo ne iz Pariza. Nck drug list je ohiavil poiočilo o narodnem predstavništvu kot svoje izvirno poroćilo, dasiravno ni to poroćilo nić drugega, r.ego dobe-scfJno slovensko ponavljanje hrvatske^a originala poročila zagr^bškega dopis-nc^a urada. Ne bomo naštevali Še več tak;h slnčaicv. Ponavljamo, da nam ni do prepirov. da pa zahtevarm tuđi v žurnalistiki absolutno postenost »Plan-kanje^f je tatvina. List, ki hoče posebna r*oročila prinašati, naj st jih dobi sam in naj jih plača, krasti se pa ne srne, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I KAKO PAK, DA MORA VSA NEKDA- NJA KRONOVINA KOROŽKA PRIPASTI NEMŠK1 AVSTRIJI! LDU Dimajski korespondenčui urad razširia dolgo poročilo o Se đosti daljši spomenici, Id jo je koroški Landesaus-schuB te dni posla! danajskemu znnanieimt oradu in v kateri je zopet enkrat neizpod-bitno dckazal. da mora vsa KoroSka, kar je je, če je Ie količka] pravice na svetu, biti spo]cea z Nem&ko Avstrijo. Prometno-2ccmijepisnu gospodarski in kulturni odno-saji zaiitevajo po svetem prepričanja ko-rožkega LandesausschuBa, da ostani Koro-Ška ncđeljena enota, 5i\ijcniski interesi te nedcijene enote pa zahtcvaio, da bodi kar najtesneie spojena z NcmŠko Avstrijo. Saj to ni res, pravi koroški LandcsausschuO, da bi katerikoli pameten koroSki Slovenec hotel pripasti Jugoslaviji in se Jugoslaviji na ljubo hotel ločiti od svojih đosedanjib nemških sodeželanov. Koroški Slovenci se v prvi vrsti četijo Korofce, slovcnstva pa jtm od nekđal ni dosti mar. Da Je res tako, se ie nad vsak dvom jasno pokazalo prigodom sljudskega glasovanja«, ki se je (kajpada povsem svobodno in brez vsakr-?nega terorja) vršilo »za prisotnosti anieri-ske demarkacijske komisijec. (Ncmci torej več ne trde, kar so smelo trdlli ?e pred par dnevi, da se Ie namreč to »ljudsko glasovanje« o pripadnosti k Jugoslaviji ali k Nem£ld Avstrlii vršilo po naročilu te iste ameriške komislie, kar seveda ni bilo prav nlč res. — Op. ored.) Sploh pa ne gre, da bi se NemsTd Avstriji ne priznalo ozcmlje^ kjer prebivalo tuđi Ncmci. Po zatrdilu ko-roškega Landesausschu&a strnjeno - slo-venskega ozemlja na Koroškem splofa ni-kjer ni, marveč je povsodt vse fezjkovno mesano, — Da je za nemške oči »jezikovno meSana« vsaka občina. v kateri biva naj-manj en Nemec tega LandesausschnB seveda ne pove. Ozemlja južno od Drave, slovesDO zatrjuje spomenica, Ncmci ne moreio prepustiti Jugoslaviji, ker Je tam skoro vsa koroška industrija doma in ker so tam bogafi mdniki, ražen tesa pa teče po te] zemlji najvažnejša železniška prosa in izjruba te proge bi bila, Dravi spomenica, za Nemško Avstriio »eeradezu verhanCTis-voll* (uprav usodepolna). ker bi bila izpodvezana sveza « Italijo, ki jo Nemška Avstrija prav tako neobhod-no potrebuju kakor zvezo z Ocrsko. — Najzanimivejia ▼ tej spomenici, ki priča, da se Nemci se nišo izmodriH in da ie prazno besedičenjc, kadar se izjavljajo za VVilsonovth 14 točk, ie neprikrita izjava, da ]e žanje kar n&jtesneiša zveza z 11 a I i j o in z Madžarsko Iivljenjski postulat, za katere?a je treba zastaviti vse. Takc zveze ne potrebu jelo samo iz gospodarskih razlogov, marveč tudf za »Slcherung des Friedens, der durch die Unterbrechuns: der Verbmdung zwischen Deutschčstsrreich und itajien, dana rwischen Unsarn and Tta-Hen sefahrdet w3re« (za zaiamčenje miru, ki bi bil ogrožen, ako med NeraSko Avstriio in Italljo ter med Madžarsko in Italfjo ne bi bilo sveze). To »Sichenzz>£ des P^c-dens« je pač ražu meti tako, da ere našim ljubim Nemcem ra imperijalistične cilje, W jim izza Đismarka v mozjni ti3e tako jfloboko, da se Jim niti kct premaganci ne morejo odpovedati in pa za mflttaristično zvezo z nič manj Iirmeriialistlcnlmi italijan-skimi tn madžarskimi našim! prijatelji. Na desni Ttattjan« v sredi Nemcc ta na leri Madžar, trt ta vredna trojica »rmmo oh ra-ml« vr$eč nasilja, raiU danes nego fntr! Ju-eosttvDo razbila in si pohlepnost rt.e5ito % ho«attni plenom. — Vobfie pa, nai to «©-roJki LandesausschnB z donafskim Staats-amtoin vTcd zatrjnfe in Izjavila, kar se ura «đi! Merodafcti sve* dobro ve. koliko Ie Bismarkovim oboževalcem đ«t! rerc di bo lahko razsodil, k}e fe pošteni« to «>rmvtea. Kas ▼ tem pogledu ni n. 4. amr- da te vreliaTi »vobodna trgovina z žive-ieau Je izdal eaa naredbo, s katero ave-Uavlia Ukvidadio Hrvatske zemaljske oikrbe. PorarnaBa stavka! Lda. Zagreb, 4. marca, Z današnjim dnem so začeli uradnikj Lu dnui namcSčenci Zemaljske oskrbo, ki so, kakor znano, stavkali zopet x delonu ker je prišlo do sporazuma med nradni^tvom in ravnateljstvom. Ravnatelj* stvo Je pristalo na zahteve uslužbencev o nadaljnem izplačcvanju vojnih doklad. Hrvatsko prirodoslovno društvo. Ldu. Z a 2 r e b, 4. marca Pod predsedstvora profesorja Tucana se Je vršila letna skup-Sčina hrvatskesra prlrodostovrtega društva, kl šteie 16W) Članov. sedemkrat več kakor leta 1914 Ste vilo naročuikov društvenesia glasila »Priroda« se je pomnožilo v istera času 32 krat. Hcotlrelena tfomoums. ITALIJANSKO - NE«5K\ ZVF7A. — ITAUJANSKA POMOĆ Z4 KO- Ljubljana, 4. inarca. Ugoto^.I'eno je, da so Italijani blizu Trbiža pripravili eno i ćelo divizijo v pooolni voini onremi. ki ■ je pripravljena priskočiti na poireč ko- j roškiin Nemcem, v slučaju, da bi začeli • Jugcslovani prodirati. S tem je vsa za-vratnost Italijanov osvetljcna v novi luči. V izbiranju sredstev proti nain se ne sramujejo niti zveze z najhuji'mi so-vražnlki civilizirane Evrope, z onimi Nemci. proti katerim je vstal ves kui-turni svet. Pariz, pazi! SlouonsKi ml DOLJSEVCG ROGOVJLiJO. LDU. Berolin, 3. marci. (CTU.) Iz Rottcrdama poročajo glasom poročtl »Daily Tele^rapha«: Ividi revclucijo-narnih prevratov je bilo proglašeno po-ostneno obsedno stanje in preki sod. Boljševtki so najeli veliko število tal-cev, ki jih bodo ustreiili pri ponovit\i za sedaj zatrtesra gibanja. V zadnjem tednu so ustrelili več kot sto orotibolj-ševikov. Trockij je odstopil od svojega ofenzivnesra nacrta, ker je izbruhnil v boljševiških četah upor. AUD2ARI SČUVAJO PROTI CEfiO-SLOVAKO2VL LDU. Praga, .3. marcx (Č1U.) Klub slovaških poslancev je 27. iebro-arja v svoii seji sprejel nasjeđrtjo reso-luciio: Madžarska vlada je SlovaŠko poplavila s propagandnini čtivom, kier očividno ščuva proti naši državi. Temni elementi rujejo proti obstoju naše mlade republike in razbirjajo najneverjet-nejše vesti. Po teh vesteh je na Slova-škem razširjeno sribanje. katerejra se ndeležujeio vodi Ini slo\ aski politiku med njimi tuđi Ciani narodne skupščine. To gibanje stremi baje za tem, da se proglasi samostojna slovaška republika, ki zahteva zase Tx?polno avtonomijo. Na ta načm bi se Slovačka odcepila od Cc-ske in bi se združila z Madžarsko. Klub slovaskih poslancev odklanja vse te vesti kot hndobne izmišljotine in izjavlja, da smatra vse te madžarske manipulacije za zlobna, zahrbtna kovarstva. Klub izjavlja soglasno, da smatra vsako gibanje na SlovaSkem, ki bi bilo na-perjeno proti Cehoslovaški republiki in ki bi motilo bratsko sodelovanje obeh dek>v našega naroda, za izdajstvo Ce-hoslovaške republike. Poznavajoč tež-koče, s katerimi se ima boriti čehoslo-vaška država in posebno Slovaška, meni klnb slovaskih poslancev, da je prva in najvažnejša naloga vseh činiteljev, da sođelnfejo pri mrditvi nrejenih razmer v dežeU in na poteku državTiih poslov ter pomagajo ustrečt najTinjncjSim po-trebam te mlade države. Iz taktičnih in stvarnih razlogrov smatra klub za ugodno, da se čimprej peča z vprasarji. ki so potrebna kot pogoj za utrditcv red-nc.J^a državnej2fa življenja in ki so ne-odložna. Zaradi tcjra se klnb zavzema za to, da v narodni skuščfni ne pridejo na razpravo vprašanja, ki bi ob seda-nith razmerah nte^mila povzročiti nesnir v širokih plasteh prebivalstva in ki bi ovirala konsolidacijo razmer in harm-">-nično sodelovanje vsch mešcanov. V tem zmislu bo deloval klub slovaških poslancev in vsi njegovi Člani. — Re-solucijo so podpisali vsi slovaški člani narodne skupščine. POLJAKI IN UKRAJINCI SE ZOPET BIJEJO. LDU. STAN1SLAVOV. 3. marca. (Dun. KU.) Ukrajinsko vojno poročilo: Ker so Ukrajinci odpovedali premirje, so se v nedeljo ob petih zjutraj na vsej fronti zopet za&eli boji- Premirie so od-povedalu ker so izjavili, da so pogoii, ki se tičejo demarkacijske crte in ki jim iili je predložila Antantna misiia. žanje nesprejemljivi. Prvi dan ie bilo na fronti Ie malo dogodkov. Ukrajinske Ccte stoje ne Ie v predmestjih Lvova, marveč tuđi vzdolŽ vse železniške pro-ge Przemysl - Lvov. Na tej Crti |e promet popolnoma ustavljen. Položaj v mestu, ki ga ohlegajo Ukrajinci že štiri mesece. je tako nevzdržen, da so ćelo poljski občinski zastopniki nasvetovali, oaj se mesto pređa. ČeU tn LahL LDU. Bratislava, 4. marca. (CTU.) Vrhovni poveljnik čeho-slorvaSkih čet i talijanski general Picdonc ie prestavil svoj sedcZ Iz Kromerila ▼ Bratislave, kamor Je đospel danes ob sedmih zfritra). Na kolodvoru so sa pozdraviH fankcijonaiii cMlnili te vojafldh oblasti. Ko Ie general Pieekme »tmstfl vlak. Je KOdba sajtrala ltaH)aasko Umno. Od ko-tedvora )e KMtaral Ptccfooa ođSd ▼ vlađno palačo, kler ta Ie vsled odsotnoctf ministra dr. Srobarla stvrefel sretnik čehosfo-vasica Tfadc Kornei SVodoU. General Picdonc bo s svoHm Štabom stanova! v pa-tafi biv?era nadvofvode rrlđeiilka. NearfU karlr — o voiaki danes dopolđne na cesti v Kralicvib Vinoliradib iiretirali- Škoda nado!inje delo. LDU. Praga. 4. marca. (CTUJ Ravnatelistvo Skodovih tvomic javlja: Ražen v nekaterih delavni-cah nažega podjetja bodo od 3. do S. marca pričeli delo v vseh delavnicah. kjcr so do sedaj izdelavali topove in strelivo. Bivbi črnos^irski krali NOdta uiui* ra? Geneve, 4- marca- Listi DoroĆajo i"5 Pariza, da leži bivši črnoc- krali Nikita v aconiii in da ie pricakovati. da vsak trenutek umre- POSNEMANJA VREDNO TUD! ZA NAŠE ČASCPISJE. LDU. Praga. 3. roarca. (CTU.) V območiu Čehoslovaske republike, torei rudi ni SlovaSkem, se bodo odslej spre-iemale pod že doiočenimi pogoji ća^ni-karske brzo]avrke. Te brzojavke ie mo-SToče oddati tuđi ponoći, ako se to služ-bujočemu uradnil^u naznani do 7. zveče r. Pristojbina za prvih petsto besed znuša 15 kron in za vsakib nadaijnih sto besed ali odlomek te.cca Števila po tri Kronc. Za promet s ćasnikarskimi brzojavkami med Cehoslovaško repu-biiko in inozemstvom veljajo nastednje pristojbine: Za Švedsko za vsako bc-sedo 33 vin.. Dansko 2^ Nizozemsko 25. Nemčijo. vštcvsi Bavarsko 6, naj-manj pa 1 K 50 v. za Osrsko, Nemško Avstriio in Jnjrcslaviio se začasno Se ne dair> preračunati pristojbine za ća«-nikarske brzojavke. Pogoje, s katerimi se prepušcajo te brzoiavke, določa točka 33.. b> pristoibin za brzojavke, lz-za 3. marca se i>odo v prometu med Cehoslovaško in Poljsko republiko spre-icmaie časnikarske brzojavke proti polovični pristojbini. t. ?. po 5 vin. beseda. najmanj pa po 1 K 20 v.______________ ZauezniE AMERIŠKO POSOJ1LO. LDU. \Vashinston, 4. marca. (RU.) Predsednik Wilson je podpisal zakon posojila zmage. ROMUNI ZANIKAJO NEMŠKE VESTI-LDU- Pariz. 4 marca- (Dun. k- ur- — Brezžično-) Iz Bukarešte poročajo: Nemske brezžičnf* brzojavko razširi&io vest, da ie položai v Romuniii xelo or>a-sen. da so izbnihnili upori in da ie mir kaljen. Govori se tuđi. da ie bil krali ranien- \"se te vesti so brez podlace. V Rorjuniii ic vse mirno in ni nikakor i opažati nobonih rnakov boli^evizma. Francozl nas podpiralo. LDU. Beograd 4. marca. (JDU.) Francoska vlada je vstavila v letožnii državni proračun lT300.000 frankov, kot podporo za vdrže-vanie srbskfli dijakov na Francoskenu Mirovno bonferenco. WILSON IN MIROVNA KONFE- RENCA. LDU. Pariz, 3. marca. (Dno. KU.) Kakor poroča Reuterjev urad, je pred-5ednik Wilson svojćas nameraval, po svojem povratku v Evropo posetiti opustošene pokraiinc v Beljnii in Francijt. Sedai pa je to namero opttstiL Pred-sednfle se 13. ali 14. t. m. izkrca ▼ Bre-stu in se takoj udeleži se}, ki so v zve-zi s sklerx)m prehodne^a miru. Poset Brnslja in opustošenih krajev je r>ds:oonoldno tuđi korai aija za povračilo škode in t>a komisii« za ćehoslovasko vprašanie. ki ie obrav- navala zlasti Slovaško* ; VVilsoc LDU. \Vashtntton, 4. . marca. (Brezžično.) Predsednik Wfl»on se , Je napram nekaterim Časnikariem izrazi!, da namerava pri svojem prihodu v Pariz predlagati smerf za ojačenjc sldepov o zvezi narodov, ld se tičejo teritorijalnesa vidika. LDU. W«shinst9iu 4. marca. (Brez-Sično.) Wilsona bo na njegovem povratku v Pariz sprcmljal kot posvetovalec na mirovni konferenci Grcson". Dodatki k posofem vremiria t Nemeiio. B a s e 1. 4- marca >Ecbo de Pari»< poroča. da se ie v novih r>O2o.iili za orernirie z Memčiio tiuli rlolof-Ho, da se bo kemiene tovarne po ćeli Nem^iii stroiro nadzirale da ne bo dana mož-nost. da izumiio nem«ki učeniaki nov« pnovi, na kak nn^in bi v danp*ni slučaiu zopet zastrupliali clovešivo- Tndi mora Nem?iia odpraviti iz sol voiaeko vzsrojo mladine-__________________________ Iz Avstrije, Nadianke, Nemčije, Turske, PRVA SEJA NEMSKE USTAVOTVORNE SKUPSCINE. LDU. DnoA 4. marca. (Dun. KU.) Ustavotvorna narodna skupščina fe imela danes svojo prvo sejo, Poslujoči predsednik Seitz povzame besedo in pozove nalstarelšega člana Antona Davida, naj prevzame predsedstvo. Po-^lanec David zaobljnbi in prevzame na-to predsedstvo. V svojem govoru na-daSa strašno bedo, ki io mora prebi-valstvo trpeti žc 4 in pol leta. V svojih nada!inih izvajanjih izraza pričakova- 55. Stev. ^SLOVENSKI NAKOD" dat 5 mtrca 1919, Stran 5. kratkem času združen s svojim i brati na Nemškem Ceškem, v Sudctskih dc-želah, na iuinem Tiroiskem in v zapadna - osrskih pokrajinali. (Burno pri-trievanje in ploskanje.) — Starostni predsednik pozove nato stiri najmlajšc peslance dr. Gimpla, Schmcidmandla, Sticko in Stockerja« naj prevzamejo posle zapisnikarjev, na kar so poslanci za-obljubili. — Zbornica izvoli nato 10 po-slancev v odsek za poslovnik, ki se sestane po sklepu zbernične seje. Ta odsek bo poroćal v iutrišnji seji zbornice, — Seja se nato zaključi. Laaslag o NemeijL LDU. Ncwyork, 4. marca. (CTU.) Lansing je na banketu, ki so ga priredili na čast predsedniku Wil-sonu, dejal, da nemški boljševtzem in anar-Mzera ogrožata ves svet. Edinolc iz tega razloga se Nemčija začasno ne sprejme v zvezo narodov. Usoda Neniške Avstrijc Curih, 4. atarca- (CTU.) V listu ^Semaphore de Marscille« pravi Albert Sauzcdc, da gre politični program Francije za lem, da se ne more dovoliti ne združitev Ncrnške Av-^trije z Nernčijo, ne pođonavska konfederacija in tuđi ne vzpostavitev stare AvstTo - Ogrske. Za Francijo edino snre-jemljivo IzhodiSče je ustvaritev popolno-~ia avtonor-ne, ?o irožnosti ncvtralizirane Avstrjje z Dunajern kot glavnim mestom. Tndi nemskim admiralom ere slabo. Gonevo 4- mare«. > Tribune a« Geneve« poroča. da živi bivži nemški veliki admiral Tirpitz v zelo siromašnih ruziE^riLh v Aarcrau v Svi ci. Njegov sin se preživiia kot banćni tirad-nik, niecrova hćerka, vn io vzeoiiteluea v\ Cnrihu. Svoie "veliko i»renioženio ie .»U Tirnitz svoiecasno naložil v itaii-ian5kih vrednostnih DCDiriih. da. fg la-to izofiroe pretcOr-mu voinemu davkuu a ko i© pobejmiL ie moral zapustiti vse. nova vlada r>a it> se voda premoženie admirala zaplenila. Po Dujiatu se širiio nalezliive bolesni. D u n a i. 4. marca Nalezliive bo-lezni se se vedno širiio. Tako ie bilo naznanienih v času od 16. do 22- febru-aria 16 novih slučaiev koz pri civili-sfih ia 37 slučaiev r^era^teea lesraria. od teh 33 samo na Dunaiu. V oa^u od 24- februari a do 1- marca ie sbolrlo samo v dveh dimaiskih dkraaih 26 oseb za črnimi kozami* LAH! IN NEMCL LDU. GRADEC, 4. marca. (pun. KU.) Daues dopoldne je posctil italijan-ski major Benna^lia z Hunaja, ki inu ie poverjen referat o oskrbi vojnih begnn -cev in o preskrbi z diviti, aečelnega jdavarja dr. von Kaana. da se informira o vprašaniu £jede živil ?a mesto Gradec in o njegovih varstvenih razmerah. ItalijarxSki častnik ic kazal veliko zanimanje za položaj Ncmške štajerske in je izrazil nado o skorajsnji vzpostavitvi prijateljskih prometnih razmor ined Ita-lijo in Nemško Avstrijo. Z ozirom na sedanje težkoće železniškega prometa med Trstom in Gradcem je izjavil, da je pričakovati odpošiljatev živil, ki so pripravljena v Trstu za NcmŠko Av-?trijo. Poslala se bodo preko Trbiža. Pozneje je poserjl deželne^a glavarja ciopoldne tndi anprleški kapetan WilHam Baker od britanske voiaške komisije na Dunatn zaradi iste sađeve. Tndi Baker je pokazal pri podrobnih posvetova-niih toplo zanimanje za bedo tukajšnje-?a prebivalstva in je poudarjal potrebo, da se vzpostavi mir in varnost. Potem je šel Baker na povcljništvo ljudske brambe in od tam k županu FialL Nemd delajo sltnosfi tacB Cehom. Ldu. Praga, 4. majca. (Ctu.) Nemški dnevniki razširjaio vest, da je čeho - slovaška straža s silo metila nemsko zborovanje v Bistrici (Freudcnthal) in da je brez vzroka oddala salvo med zborovalce. Tuđi se prt-poveduje v neraških 1 istih, da ie bilo nekoliko stotin ljudi ranjenih, od katerih je baje eua oseba v teku noči umrla. Te vesti nern-ških listov pa ne odgovarjajo resnici. Na dotičnem zborovanju v Bistrici so Ncmci nastopali sovražno proti čeho - slovački repnbllld. Pričujoči čeho - slovaŠM častnik Je opozoril na to početje politične??, urad-nika ter ga pozval, da naj takoj intervenira. Le - ta. m*: je cdgovoril: >Kaj nas to briga.« Nato so zborovalci začeli sovražno nastopati proti častniku, da Je bil ta primoran iz zborovanfa odlti. Ker se Je policija pasivno zadržala. Je odredi 1 mestni povelj-nik čeho - slovaških čet takojsnjo razpu-stitev zborovania. Zborovalci so odšli de- j monstrativno ter oddali pri te) priliki dva strela na Čehe. šeie nato so oddali salvo čeho - slovaški vojaki. Razgled. Povprečes pregled padUb. LDU. W *- ^ h i n 2 t o n, 4. marca. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) izs^ibe na bojnih pali ih, ki so jili t svetovni vojni udeležene države tr-pele, znašajo po izkazih, katere je sestavil in objavil general Maish, sef generalnega Štaba amerikanske armadc, skupno 735-1000 mož. Ta števiika se nanaša samo na one, ki so na bojnem polju pad-H in one, ki so vsled zadobl jenih ran umrli Izdube posameznih držav so nastopne: Rusija 1,700-000 raož, Nem-čija 1,600.000 mož. Franci ja 1.305.000 mož, Avstro - Ogrska 800.000, Angleška 706.000 mož, Italija 450.000 mož, Turčija 250.000 mož, Belsija 102.000 mož, Bolfcariia 100.000 mož, Romunija 100JOOO mož, Srbila in Crna Rora 100.000 mož, Amerika 50.000 mož. Na dan ustavitve so\Tažnosti je bila amerikanska armada. ki se je udeležila operaci], močna 2.500.000 mož, GOSPOD KARIj HABSB! RO PRODAJA DIAMANTE- LDU- Žene; a. 4- marca- (&TU.\ Liisti poročaio: Zastonnik Karla Habs-burškeffa poizkusa v Londonu in Pari-zu prodati briliante rodbinskeffa zaklada Uspeh še ni znan- Listi so iziavili, da jamčilo za resničnost teza poroci]* Umr! }e naš večletnl Član brat Ton« »relMe. Bogrcb te vrSi 6. su$ča ob 5 uri popol«-dne Iz deželne bolnice Zblrali-Ue ob pol 5 uri todoIu- ne v društvenih prostorih T*g Tabor št 2. Bratje udeležite se pogreb« v polnem številtt! y Us »tari LjBbljaasfti obCiiski snt. Pf^ustrojen apro^^^djs^i odsek. __ Od- prara habsburških naHovov to ranih mestolh isutjov. — ffmSft zm jviianje pi^ masistratnemn aradaUtvii. — Uvodba tu- vaiUske ndasolce. — ZvBanje tarifo* čest- m električni žetomicL — Stanovanja beda. Ljubljana, 4. raarca. 2upan dr. Ivan Tavčar otvori sejo. Konstatira sklepčnost iii imenuje za overo-valelja obč. svetnika Ružičko in.Te-s 11 c a. Odobri se zapisnik zadnje seje. NaznanUa predsedstva. ... z«Pan naznanja, da so kooptirani y občinski svet iz socijalno - demo-Kratične stranke: inženir Anton ptebi, Kocmur. Kopač, Pete-J a n. Jakob Kovač. Ker sta Kopač in Pe-tejan iz Beos:ra. — V iinančni odsek: riuJovernik, Likozar, Mallv, Smole, dr. Jriller (JDS), Lilec, dr. Adle-Sič, Zupančič (SLS) in Kocmur (SD). — V stavbni odsek: Bončar, Kavčič, Knez. Petrič, Ruži čka (JDS), Rojina Serjak, Bahovec (SLS) in A. Stcbi (SD) — V šolski odsek: Dimnik, d' Pi-penbacher, Žkulj. Petrič, Smole (JDS), Jeglič, Marinko, Serjak (SLS) in Tckan (SD). — V obrtni odsek: Fielić, Bo-nač, Francbetti, Kavčič, Praprotnik (JDS), Zupančič. Serjak. Srebot (SLS) in Kovač (SD). — V ubožni odsek: Be-lič, Franchetti, Likozar. Smole (JDS), Ložar, Bahovec (SLS) in Mihevc (SD) — V policijski odsek: Bonač, Likozar. Tmkoczy, Verbič (JDS), jMarinko, KoleSa (SLS) in Mihevc (SD). —- V oiep-ševalni odsek: Mally, Petrič, RužiČka, Sknlj (JDS), Marinko, Koleša (SLS) in Tokan (SD). — V upravni odbor mestnega vodovoda, elektrarne in plinaru e: Likozar, dr. Pipenbacher, Plani nšek, RuZićka, Verstov§ek (JDS), Rojina, Jeglič, Srebot (SLS) in Štebi (SD). — V upravni odbor mestnih voženj: Kavčič. Pra-protnik, Šknlj (JDS). Marinko (SLS) in Kovač (SD). — V ravnatelistvo mestne klavnice: Belič . Bončar, Kavčič (JDS), Rojina (SLS) in Mihevc (SD). — V direktorij mestnega užitninskesa zaknpa; Fran^hetti. Likozar, dr. PipenbacheT, Versto^šek (JDS) Jeglič (SLS) in Tokan (SD). — V direktorij mestne zastavi jalnice: Bonač, Franchctti, Smole (JDS). Ložar (SLS) in Kovač (SD). — V npravni odbor nestoega pozrebneza zavoda: Bončar, Kavčič, Mally (JDS). Jeglič (SLS) m Mlinar (SD). — V disciplinarno komisijo: Pusto-slem^&k. R^ninSek. dr. T r \ 11 e r (JDS), Liletr (SLS) in Stebi (SD). (Razprto tipkani so načelniki odsekov; kjer ni nobene?:a razprtesa, v dotičnem odsekn predsedujc ;aipan.) Permanentni odsek za aprovizadiska mosta. Župan izvaja. da priđe mestna apro-vizaclja v jako kritičen Stadij, ker so v Beogradu sklenili. da oaj bo kupci ja prosta. Napravili so svoj sklep, potem pa Sele za-čcli povpra5evati» kake posledice bo imel ta sklep. Ne da se tajiti, da je ta sklep jako dalekosežen. Bojim se. da nastane mnogo vočja dragtnja, Ako pa se sprejme princ lp proste trgovine, se norajo rapreti meje, da ne bo mot:la nobena reč čez nje in se ne bo izvalalo v sosednjc države. Postaviti se morajo maksimalne cene in ustanoviti sredstva, da vsak. kdor ima ži-vila, bo prisiljen, prodajati jih po maksimalni ceru. Odsek naj se torej preustroji, da bo kos svojim nalogam. V aprovizaciiske svrhe je dala vlada en mi-Iijon kredita. Tzhajali ne borno, ako odsek ne postavi na lastne noge nakupovalcev, ki bodo nakupovall iivfla na Hrvatskem in drugodi. Odsek je o^ravičen nakupovati tuđi z dovoljenim kreditom. Odsek bo organi zi ral ves potrebni nakop in se pečal z vso aprovizadjo. Sprefme se županov predloe, da se izvolijo iz strank po trije član! občinskega sveta v odsek In po 4 čla-ni izven občinskega sveta, fzvolijo se iz občinskega sveta: Likozar. Planinšek, dr. TriHer (JDS). Ložar, Serftk, Marinko ^SLS) !n Mihevc, Tokan. Kocnrar (SD). Prcdsedstvo se prepusti lupanu Prva sela ođseka bo ie t petek. V npravni odbor Mestne hranilnice se izvoli obč. sretnik dr. Pipenbacher (JDS). V ti oravni odbor Dnevnih zavetlšč za revno lolsko mladino se izvolijo obč. svetoiki Dimnik, Jc 2! i 5 in Kocmur. Naslovi razsll nestnih ustanor. kt so nosilo tfnenm oo cesarjn Trann Josfon. cesarfd EBsabetL nstanov-l?ene povodom frbfleieT cetarfevfh. ©o Frarr« rVi*đ1nan»luibencev v Mestncm domu. Občinski svet sprejme županov p r e d 1 o 2, potem ko je poročevalec odtegnil svojega, da se nacrt za zvišanje plač mestnemn ushubenstvu odstopi finanč-nemu odsek u. Seja bo prihodnji torek. Mlinar zaJiteva, da se imajo upoštevati tuđi mestni delavci. Župan dostavi, da se se bo bavil finančni odsek z vsemi potreb-nlini zadevami. Uvede se pobiranje tlaka-rine od 1. aprila t 1. dalje za 5 let, ako vlada odobri sklop. Tlakarina bo znašala pri vstopu in izstopu iz mesta od gnane živine po 10, od vprežne 12 vin., za avto-mobile I K, za motorna kolesa 20 v. 2upan konstatira, da je navzočc potrebno število obč. svetnikov za uvedbo novega davka, Na dopis komisije za likvidacijo deželne uprave slede odprave pristojbi-ne za ž e n i t o v a n i s k e zjtasnice se sklene, da naj se zviša pristojbina na 100 kron, revnejšim pa spregleda. Odobri se znižanje obrestne mere za vloge pri »Mestni hrani 1 n i c i na 2*/«, potrde se izpremembe nekaterih pravil. Dovoli ss zvišanje tarifov čest ni električni železnici na 20, 26 in 30 vin. Likozar se prltožuje slede vožnje in zvez po Karlovški cesti, Kocmor se obrača proti »zastonfkar-jem« in je za zviSanje pod pokojem, da pridc to tuđi delavcem v prid. Župan obljubi tozadevne korake. Policijski odsek. Občinski svet se izreče za ustanovi t e v društva oroti prosjačen-j u glede na samostalni predlos: obč. svetnika Franchettija. Društvo bo služilo revežem v korist. Zaupniki se nastavilo po vseh u!;cah. Občinstvo bo pomacalo s pri-spevln drnStvn. Mestni svet posije v odbor svoje zastopnike. Ubožni odsek. Zvišanie nekaterih meSčais-skih podpor za 60 vinarjev se odobri. Obrtni odsek. Glede na dopis »Svete vo j s k e« se izreče občinski svet za omejitev koncesij za gostilniške obrti. Razno. Slede vprašanja: (Kocmur). AH je znan županu dopis v nekem listu o mestni ubožnici in kaj je nkrenil? Župan pravi, da se vrsi pretskava ?n da bo odgovoril v jedni prihodnjih se!. Pove pa že naprej, da ic popisano v listu vse silno oretirano. — Na Martinovi cesti se želi svetiljke. — Kaj bo z rodbinami, ki prihajaio iz Nem-ške Avstrije in z ozemlja, katero je za-sedel Italijan? Kaj z onimi, Id prebivajo v železniških vozovih? Župan pove, da ie bil rlede na pomanlkanie stanovanj že ponudi! brlnico za silo, pa je ne maraio, grad so tuđi odklonili. treba dobiti belsnjsko vo-jašnico v to svrho, na spomlad treba misliti na barake, vlada nai Jih ?radi, mesto bo tud? pomagalo, dm?rače se ne da odpo-moči stanovanjski bed!. invalid? ali svojte pilili. Komisija za pre^krbo vracaiočih ?e voinikov v Linbliani bo zanaorei redno opozarinla na proste službo, trafike in ustanove za invalide in svoice r>ad!ih. umrlih ali posrrešanih voiakov Z razprtimi Crkami bo tisknna oblast, ki ie mesto razDisala in Dri kateri ie treba prošnie vložiti. za tem sledi raz-pisana služba, trefika Ud* V okler>ajxi ie T>ovedan dan. do kateresra p© mora rrošnia vložiti in številka uradneea lista (n* pr.: u- 1. štev- 50). v katerem so navedeni vsi nat&nčneiši podatki in r>o-sroii. Voinim Invalidom so pridržana: 1* izkliučno vsa mesta sluir. paznikov (rudi vratariev) v vs8h iavnin uradih. sodižeih. kaznilnicaa. solah. občinah. zavodih in obratih. katere država ali nadzira ali oodoira; prav tako vsa mesta ocraviteliev drž- pravđništva izven sodišc Dri sodnib dvorih: 2- dve tretiini vseh prostili službenih mest pisarni-ških uradnikov. poduradnikov in po-možnih pisamiških moči. Službe: Deželna vlada za Slove-niio v LiabUpni. eTadbeni uradi: 3 cest-ni moistri CJesenice. Tržič, Celie"). 2 refna mojstra TCelie. Ptui^ Tdo 31- marca 1919. u 1. etev 53)- Dežolna vlada za Sloveniio v Liubliani. eradbeni orad: 18 cestarjev 6 ▼ celiskem. 6 ▼ krani-^cem. 1 v Mublianskem. 2 v novome-skem in 3 v sloveniecrrnškem stavbenem okraiu fdo 31- marca 1919. u- 1. et- 53)-Meroizkusno nadzornijštvo v Liubliani: 1 pomožno pisar- moć. 1 pomož. nlucra (do 4- marca 1919 u. 1- št- 53). Mestni mcuBristrat celiski: 1 kanceliet 3 pisar pomočniki. 1 slusra 4 mitnica Hi in 1 vodni moister (do 10- marca 1919. u- 1 et ol)- Mestni magistrat celjski: 1 oskrbnik (do 10 marca 1919. u-1- St. 55)-Meetni mairistrat celiski: 1 kniip-ovodia (do 10- maroa 1919. u- 1- čt 55V Financ-no ravnateljstvo v Liubliani: več pre-fflednikov. višiih paznikor in paznikoT finaĐČne straše za Banat Bacico itđ (do 11. marca 1919. u- 1- «*• 55> Pred-Bednietvo vižv dež. aodiSća v Liubliani: 4 vodie remliiskih kniir (1 v Celfa 1 ▼ Maribora. 2 v Novem mestn>. 12 višiih pisar- oficijalov (1 v Radoviiici. 1 v j Đrežicah. 1 V Komi^ah. 1 v Smaiiu 1 v • Onnožu- 1 v SIot. Bistrici 2 v Ptanu 1 ; ori Sv- Lenartu. 1 ▼ PliberkiL 1 ▼ Met- 1 lild im 1 t Mokrtmon. 4» pisar, mi- \ aik»r <** 6. «0».Ma + IJ£ 54) 8 t okrožnom sodišču v Celia. 8 v Mariboru. 3 v Novem mestu. 1 Dri okrainem sodišču v £raniru 1 v Kranjski crori, 1 v LitiiL 2 na Vrhniki. 2 v Brežicah. 1 v Gornjem «:radu. 1 v Konjicah. 1 v La-škem. 1 v Ro&atctL 2 ▼ Sloveniemirrad-cu. 2 v Šoataniu. 1 ▼ Liutomem, 1 v Or-možu. 4 v Ptuiu. 1 v Slov- Bistrici, 1 v ZsrorĐii Radioni. 2 v Pliberku. 1 v Ve-likcvcu. 1 v 2eleznf kapli. 1 v Ribnici. 1 y Kozjem in 1 v Metliki. Drž. pravd- v Ljubljani: opravitelj drž. pravdništva v Cerknici (do 31. marca 1919. u- 1 št 5-i). Radovliica. Skofja Loka. Vrhnika (do 10- aprila 1919. u- 1. st- 57)- Ravnateljstvo drž. obrtno eole v Ljnbliani: 1 .šolski slucra. 1 kurjač (do 20- marca 1919. u. 1- š> 54). Trafike: Finančno okrai- ravnateljstvo v Ljubljnni: Tobačna davna trafika v Snod. ftiški (do 15. marca 1919. u- 1- št- 5'2) Finančno okrai- ravnateljstvo v Liubliani: Tobačna plavna trafika v Mlinem 5 Tdav- okr. T?adovlii-ca do 15- marca 1919. u 1- št- 52). Ustanove : Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo dftž- uprave v Liubliani: Karei baron Wurzbachove. cesarico Elizabete ustanove za invalide in hiralee: 6 po 120 K za Liubliančane, b po 60 kron za roiake iz Kam-nika. Homca in Jarš. 6 po 60 K za roiake iz Vintarievca iz občino Šmartno pri Litiii (do 8- marca 1919. u 1- št- 50) • Pokr iinsIiB in dnevne vesti. Za današnjim dnein nričnemo zopet z objavljanjem vreraenskeffa poroMla-Med vojno ie bilo to objavlianie zabrani ono. Uradni list. Izžla je 58- številka od 4- marca- Iz nieffa posnernamo: občinski odbor v Krinki vaši ie razrmščen« Odslovlieni so 3 nemški uradniki zem-ljemerci iz Liubliane. 10 nemških sod-nih uradnikov. avskultantov. oficiialov in pazrnikov itd in sicer dva v Celju. 6 v Mariboru. 1 v Ptuiu in 1 v St- Lenar-tu« Brošura >Zur frommen Erinneninsr an weiland Ihre Maiestaten Kaiser Franz Josef I und Kaiserin Elisabeth< tvori prcerrešek iavuemu miru in redu, je zato zar»!enjena in se uniči. Izdal in založil io je lavantin?ki knezoškof Mi-hael Napotnik v Mariboru (!)• Uradrii list obiavlja razven te^a ustanove in poin=;nila o preskrbninah družinam padlih. umrlih in porrrešanih voiakov. izkaz o staniu zivalskih kužnih bolez-ni. jazpise mest 15 ži^nozdravnikov v Srbiii. razpis vr-te služb cestnih ?n rernih mojstrov. razois služb računskih uradnikov VII—X. razreda in shižb upravitelja đržavneea pravdništva ter me.-t ravnatelja, prefflednika, pristava, zdravnika, učitelja in stmžnesra nadzornika na mnluroski mo^ki kaznilnid ter razno druso razcla^e in objave« Denuncijantom plaeilo! Dobri Av-strijci morajo biti vsi žisosani.. sicer nimaio prave veliave- ^isrosa naj se jih po Mina Copovi metodi- Koliko je še nežieosanih med nami! Kedai se to zerodi z Elso Kren. ab?olv ueit kand-(ali je morda že učiteliica?) in njenim očetoni. ki jo bil r»ri c kr- dež- vladi (ali je morda še.) Sin vem. da je no=il slovenski Zođznak. katereKa mu je od-trcal jurist Stane Likar. Ravnokar bo loto. ko sta naznanila učit- kandid^tlce M. Virantovo. Lino Perkovo in M- Ler-manovo. Kedaj bo žiffosan dr- Bezjak, ki ie rohne! v III. leiniku: >Unpatrio-t'scho Lehrerinnen brauchen wir nicht<, tolkel ob naizo in srrozno ranta-ril na starao izbarnjenih kandidatk ter iih naposled napodtL ce?. đa si v talcem slučaju drznejo i>riti do nie^a! GdČ-Viranfova si ie namroč drznila reci. da fo Srbi na^i bratie- Kerlaj dobi Miha Copovo priznanje bivša organi 5tka (morda i* še) Ronarjeva omožena z nekim felđveblom. ki ie naznanila tn-kratno licejsko uritelvco Lino Mcdic? Javnost ima pravico, da PDOzna to za-locro — dober avstrifski denunciiant ne moro biti nikdrtr dober Jusoslovan! Tatica hranilmh kniižic zasačena-Tukaišnjemu kriminalnemu otidelku T-oliciiskecra ravnatelistva se ie dni posrećilo izslediti nevamo tatico hrrtnil-nih kniižic v osebi 261etne Ivane Rav-nikar iz Stare T^ke. ki io bila zaposlena od 2 novembra 1017 kot delavka na tukaišnii glavni oošti. kier ie tatvine tuđi izvršila- Tako ie izsrinilo na luk« glavni pošti y ianuariu in februariu t. 1- pet hranilnih kniižic. katere ie Ivanka Ravni kar Ie deloraa realisirala. Da ni dviimila denaria iz vseh kniižio. ie T>ripisovati zgoli srečnim slučajem-Prilikom hišne pl*eiLiudske posoiilnicec clasečo se na nieneea nezakonskesa pina z vloaro 5000 K. ki ie bila skrita v vreći moke. dočim se ie nnšlo v razsledniškem albumu za razelednicami vec tisoeakov. Tuđi sicer ie bilo v stanovanju veliko predmetov. ki si iih je Ravniknrieva nabavila z ukradenim denariem. kakor obleka, zlatnina, knjige itd. Dosedanja preuskava pa ie doarnala pred vsem tuđi to. da ie izvršila Ravnikarjeva vse te tatvine na lastno oe^t in da pri tat vini ni bil nihče soudeležen naimnni pa kak po5tni nastavlienec- V koliko i« proti Ravnik.irievi nDravičep snm radi tatvine raznih poštnih rošilintev, bo preiskava sele dotmala- Izročila so je deželnemu soclisču. Beniici ki so morali vsled pritiska laških oblasti Eapustiti do okupaciji svojo kraje. naj Dri javi jo takoj r»ođ-r»isanemu uradu svoie sedanje naslove, dan. ko so morali oditi in vzrok ho>?* — Vojaki in častniki iz do Italiianih zasrdenecra ozemlia nai Drijavijo takoj podpisanemu uradu svojo sedanie naslove. V prijavi nai nataneno navedeio dan. ko so vstopili v iuscoslovansko ar-mađo in ▼ slučaju, da so beerunci. nai navedeio vzrok. radi katereera so morali zapustiti svoje stalno bivali^oe- — Pisav?ia sa zasedeno ozemlie Ljubljana, Dunajska cesta* 31-. Preklicana odslovitev- Višii bolski svet t Lfvbliani je preklical odslo-Titer zacasne učiteliice Marije Ja-grove is iolalce službe- Umrl Ie ▼ Potoku v občini Koker-ie ob Dreti posestnik in trsovec Jože Tratnik. oče slikari3 Frana Tratnika-Izvanredno veličastni poereb je doka-zal veliko priHnMjetiost pokojnecra, ki ie bil vedno odlocen naroden mož Usuii — t LtMMlud * Anton STotliž^JD ga. Celeetlna Pfaiier. Liot krafevno ob&ne Sr. Joit m bo soboto dne 29- marca 1919 ob 10- ori do-uoldne pri okrajnem elavarstvu v Kraniu na iavni dražbi oddal v zakup za dobo od 1. aprila 1919 do SI« marca 1924- Ćevljarski in kroiaSki mojstri nm Kranjskem se naprošajo. da sporoče Uradu za pospeševa&ie obrti državo SHS v Ljubljani, če so pripravljeni s prelet i kakesa invalida ▼ obrtno iz-učitev. Invalida vzdrzuje za časa pouka komisija za vračaiooe ee vojake* Nai-boljše uspehe v obrtnem pouku pa do-sežeio pri invalidib v takih nlučajih. v katerih vzamo moister invalida v po-polno lastno oskrbo- Takim mojstrom plačuje deželna komiciia nekai prispevka za vzdrževanie. NatančiieiiA pojasnila daje urad za pospeševanje obrti. Dunajska cesta št- 22- Bakarat je delo znanesa pisatelia Henrv Bemsteina ter ie ta drama do* secla na vseh odrih naivečie uspehe-Danes se prcdvaia kot štirideianska filmska igra v Kino Idealu, kot film nič mani pretresliiva in učinkovita kakor na odru zlasji še ker sode-luieio najboliši filmski umetniki, v srlavni ulosri našemu občinstvu že đo»-bro znani budimpeštanski igralec Wr hael Varkonvi. — Polee teea se uprizori šg izborna veseloiera v 3 delih >Kdor še nikdar ni bil vinien*. Herbert Pauliniiller. Melita Petri in Leon Peu-kert ie troiica filmskih komikov, ki ie že vedno znala privesti eledalca v naij veseleise razpoloženie. Tuđi v tej burki se jim mora občinstvo iz srca srneiali Predstava ni za mladino- — Pozor! Vsaka predstava traia 2 uri: začete!^ ob 4-. 6- in 8- zvečer« Kino Ideal«________ Vremensko poručilo. vatu B«d ■ofjcn Mtrt Sttimfi zrsćal tUk 7M ««. „ i . ;SUajc! i& ! i l!^s.i^sil:iv**« »** 4. \z pop-l 743 7 I 8-8 | tr. jgz. oblačno . * 9. 2V.; 743 i ! 13*2 j si. jgz. 5. | 7. ij. I 7409 65 j sL svi. .^ Padavina v 24 urab mm 0 0 — Vremenska na pove d za jutri: Deževno južno vreme. Kultura. »Boheme*. Puccinijeva opera >Bo-heme< se ie snoči prvič uprizorila v sedanji sezoni. Priljubljena že i« prei^-njih let. si je z razkošno ilustrativno glasbo in z vseca priznanja vrednimi nastopi poslavitnih pevk in pevcev tuđi včeraj pridobila popoln uspeh* Gospodična Richterjeva ie bila izborno disponirana in ie zato kot Mirni brez hibe u veli a vi jala svoio simpatično vlogo- Gospodična Gajeva ie kot Musette uspešno prebila svoj debut ua slovenskem odru- Njen crlaaovni mate-rial sicer ni obsežen, zato pa ie čist in zvonek: nekatere malenkoetne nesroto-vosti ie bilo vsekakor pripisovati za-četniški bojazni- Ker je gospodična G%« Ševa mimo tega prikupna ffledalisk* pojava* bo s pri dom nastopala tuđi v večjih partijah- Obe gospodični sta pr«-ieli srlasno pohvalo, gospodična Grajevm še po vrhu lep šopek. Gospod Step-n i e w 8 k i, ki je predstavlial Rudolfa. je bil izvrstno pri glasu, istotako go-spod Levar kot Marcell- Oba eta se bila temeljito poclobila v moderno italijan-sko srlusbo ter sta zato svoji vloH ab-solvirala s plemenito izraznostio. sro-spod Stepniowski pa ie v prizorih z gospodično Richterjevo svoii partiji 6» porobe vlil genliivo iskrenost- — Kar ie nasiopilo drus^h pevcev v malih vlo-jrah. so se vrlo prilagodili skupnosti: zate^radeli ie imela vsa predstava onot-no lice. tem boli. ker je srospod operni ravnatelj Rukavina z veseo roko vzdrr ževal tesen stik med orkestrom in odrom- Scenična oprava, ie bila lepa in zlasti v drugi sliki pestra in živa. — Po prvi sliki je defekt v električni luči provzročil izredno dols odmor: sicer pa so bili tuđi cinici odmori neznosno dolffi. Videti ie bilo. kakor da se kulise in prestavki sele ob predstavi sami iz-birajo in vlačijo kdo ve odkod- —n— Repertoar Narodnega stedallšča. Dramsko sledališče: V sredo, dne 5. marca ob 7. zvečer: »Tugomer«. izven abonnementa ob znižanih cstiah za p. u. uradništvo. v^ četrtek, dne 6. raarca ob pol 3. popoldne dijaška predstava: »Svete, izven abonnementa; zvečer ofc pol 8.: »---- ulica St 15«, za abonnement *B«. — V petek, dne 7. marca ostane gledališČe zaprto. — Operno gledališče: V sredo, dne 5. marca ob 3. popoldne: ^Prodana ne-vesta«, izven abonnementa. V četrtek, dne 6. marca ob pol 8. zvečer: »Bohemc«, za abonnement »C«. Koncert cdč. Mcđvođove. O Cl a ud© Debussyju, čigar pesmi bo pela ^dč. Cirlla Medvedova na koncertu dne 10. marca, piše Giac. Setaccioli v neki svoii krrtično-estetični studiji: Debussvieva vokalna glas-ba ni po svoji samoniklosti. bogati vsebtal In mnogoHčnosti samo najlnteresantnejša, kar je ie ustvaril ta slavni moister, ampaJc nam odkriva pota. To 9O pota naoredkau za tcateresa za io morda navdušii Massorirskij fčigar pesmi nam rudi zapoie Medvedova) do svoio jrteantske popolnosti, pa se }e De-bussy povzpel sam. O Mussorgskem p» drugič več. Gospodarstvo, PRENOS PREMOŽENJA IZ NEMSKE AVSTRUE V JUGOSLAVUO. Narodna vlada Nemške Avstrijc je z naredbo z dne 19. decembra 1918 (Steuer-fluchtgcsctz) odredila, da mora vsakdo, ki ima nad 30.000 kron premoženja in se iz* seli iz Nemške Avstriie, naložiti 30—50 od-stotkov svojega premoženja v banki, Id jo določi vlada. Ta vloga služi kot kavcija za vse nove davke, ki se bodo tam sklonili do konca leta 1921. Pri tem priđe v prvi vrsti v poštev davek na premoženie. V smislu te naredbe mora vsakdo en mesec pred izselitvijo predložiti kompetentni davčni oblasti seznam rvojetra premoženja. Na podlaci seznama doloČI davč-na oblast kavcijo ter izda dovoljenje za Jz-selitev. Nemci so si tore} dobro zasignrall da-vek na premoženje vseh, ki zapuste njihovo državo. Kako pa je s tem pri nas? Vsa- Stran 6. „SLOVENSKI NAROD*, One 5. marca 1919 55. Stev. hi brez vseh ovir svoje s sloveostimi žnlfl in podporo stare Avstrile lahko zasluženo premoženje prenest i v Nemško Avstzijo ali v drugo državo. Zakaj ni kaj takcga nkre-nila takoj tuđi nala vlada ali ukrene vsaj sedaj, kar bi bilo nj ej sami v korist aH pa tri vsaj služilo v kompenzacijo pri bodočih financijelnih pogajjuuib, oziroma pri likvidaciji razpadle Avstrije? Naša vlada gotova ne namerava tuđi tem preseljenim državljanom še v Jugo-sUviji naložiti davok na premoženje, ko bodo itak še pri regulaciji valute Izgubili mnogo svojega težko in pri trdi konkuren-d v tajini zasluženega ta pTihranjenega fcneflea? In vendar so preseljenci na ta na-ČId dvojno obdačeni, pa to ravno najrev-netlšL Saj dabićkarii so ostali doma in ne *v — nrađlh. Zahtevamo enake odredbe v korist naši državni blasajni za vse Nemce, ki pojdeio bi ki bodo morali iti iz Jneoslavtje. Podravska, podružnica eozđ. dro-fitva v Maribora. V nedelio, dne 9. marca t- 1- ob 10. dopoldne se vrši v mali dvorani Narodnefira doma v Mariboru prvo redno zborovanie Podravske podružnice gozdarske^ra društva v Mariboru, n kateremn se vljudno vabite-T>nevni red: 1- Agrarna reforma in naši gosdni posestniki- 2- Pomen zadruž-ništva za eozdne posestnike- ?>. Razni T»edlosri- Nemškl predio« v Parizu — konka-renca nam. LDU. Bern, 4 marca. (ČTU.) Nemsko - avstrijska komisija v Pariza je prvotno zahtevo medzavezniške komisije za živila, da mora Nemška Avstrfja plaćati uvoz v valuti nevtralne države, zavr-ntta kot nesprejemliivo. Nadalje so nem-5ko - avstrijski zastopnfki predlagali, naj bi se bfajro, ki bi ga Nemčiia uvažala, de-bm poplaćalo z izvozom pridelkov, v prvi vrsti z lesom in magnezitom. Ostanek na| hi se poravna! z varnim posojflom v zlatu, za katerega bi jamčila država ali pa tuđi mesta. O tem predloffu se pokajanja še na-daljujejo. Gospodarske zahteve Fra?icl*e. LDU. 2 e n e v a, 4. marca. (ČTU.) Glede gospodarskih zahtev Francije navaja »Progres de Lyon« nastopne podrobnosti: Ako smo dobro poučeni, bodo zavezniki zahtevali od Nemčije izročitev vseh rezerv zlata. Iz-vzeto je zlato, ki je naloženo v bankah, ali se nahaja v zasebni posesti. Vztrajajo pa na odstopitvt vsch terjatev NeTTvuje v ino-semstvtL Vsota teh terjatev je precej več-£a, kakor se je poročalo doslej. Vse pre-mičnine in nepremičnine, ki jih ima NemČija v inozemstvu, so v tem računa že vštete. Končno bo morala Nemaja za gotovo dobo doba vati proizvode, v prvi vrsti sodo in premog. Govori se, da bo Nemčiia morala vsako leto dajati po 60 miiiionov ton premoga, ki se bo razdeljeval med one države, ki st> vsled vojne za delj časa ošib-liene. kakor Francija, Belgija, Poljska in Srbija. To porazdeljevanjo pa nikakor ne bo omejevaio uvoz iz AnslLje in Amerike. Samoobsebi trmevno je, da bo morala Nemčiia vrniti ves les, ki sa. je odpeljala iz Franci Je, Izplačilo mnrčnih kuponov In Ceh i. LDU. Don a j, 4. marca, (CTU.) V posla-niški konferenci, ki je danes raspravljala o brzojavki entente glede izplačila marčnlb kuponov avstro - ogrskib zadolžnic, je poda! dnnajski poob'aščenec ćefaoslovaške republike nastopno izjavo: Vlada čehoslo-vaške republike ne more stopiti v raz-ipravljanle radi zasiguranja izplačitve 'marčnih kuponov. Stališče, katero zavze-ma čehoslovaška republika, je bistveno dragačno, Icakor drugih držav in sicer ta-,to glede avstro - ogrskih vojnih dolgov, fedeor tuđi glede onih dolgov, kJ so bili Še pred vojno kontrahirani. Cehoslovaška republika ne more avstro - ogrskih vojnih doteov ne obrestovati, ne v plačilo prevzeti Jrer bi s tem grešila napram zaveznikom. ■Ta voina posojila so se najela v svrho vojevanja proti zaveznikom in proti čehoslo-vaškemti naroda, ki je bil zaveznik entente. Čehoslovaška republika, bi n as t opal a ze-lo nelojalno napram zaveznikom, ako bi tođl z naimanjšim delom pripomogla k plačflu joiponov vojnega posojila. Vojna posojila so se najela na popolnorna proti-ĐStaven in protizakonit način. Država ni štedila z nobenimi sredstvi, da izsill pod-pisovanje vojnih posojil, naj si bo s tem, da je dotičnermi grozila z odvzetvijo pre-moženia in prostosti ali s tem, da mn je zagrozila, da ga poSljc v prvo vojuo crto In z grožnjami, da se obsodi k smrti ali vsaj v zapor. Kar se tiče dolgov, ki so bili napravljeni Se prod vojno, se istotako brani čeboslovaška republika prispevati tuđi z najmanjžim delom, ker so ti dolgovi pla-cirani večinoraa v čehoslovaškem narodu sovražnih državali. Cehoslovafka repu bi i-!ra bo pač plaćala kupone ti stih zadolžnlc, ■fci se cahajalo v Cehom prijaznem inozem-'«tvu, oziroma se v tem pogledu zedinila s svojmti zavezniki, s kate rimi ima diploma« Bčne zveze. Dinar v cefem ozemffo SHS. Ldu. ft-eosrrad, 4. marca. (Jdu.) Z ozirom na itrgovski promet je finančni minfeter odre-Iđi da je od sedaj dovoljeno izvažati srb-ski dbenar in decarne nakaznice srbske narodne banke iz ožjega ozemlja kralievine Srbije v vse kraljestvo SHS. Naredba o prepovedi izvoza srbskega denarja preko mej kraljestva SMS ostane tuđi nadalje v pdjavi. Za«Tebska bla^rovna borza* Za* fereb. 4- marca. Vsled raznih težkoč ee je na 1- marca določena otvoritev za-grebške b4affovne borze odtrodila na 15- t- m. Zasrebfta tena. LDU. Zagreb 4 marca. Sklepni kuni danainje bone: De** Banka za trgovino, obrt in industrijo, stare delnice . 455 410 Banka in hranllnic* a Primorje, Sušak, nove del. . 490 500 Hrvatska eskomptna banka . 1445 1465 Eskomptna in mentalna banka« Brod, nove dehrice . 368 376 Hipotekama banka, Zacreb • 435 440 Hrvatska kreditna banka . * — 1985 Narodna banka. Zagreb, brez kupona .......456 460 Obrtna banka, najnoveiSe delnice .......246 256 Poljcdelska banka, nove delnice ........ 113 115 Prva hrvatska Štedionica: stare delnice .....9000 9050 nove > . . i . , 8600 8700 Riješka pučka banka ... 200 210 Zemaljska banka, stare del. — 710 nove del. 670 685 Đerccr, delniška družba, trgovina z lesom .... 2450 2750 Zagrebška tovarna strojev . 190 — 4l*V* založnice hipot. banke 119 122 4*% > eskpt. » 114 116 4*4% » zemal. » 119 122 4^*/o » prve hrvat štedionice ......119 122 Flnančna noverferrtftvau Ldu. Beo-X t a d, 4. marca. (Jdn.) Ministrski svet je izdal naredbo o začasn! tireditvi finančnih poverieniStev. Določenih ie vtt ooverfeni-5tev, in sicer: v Ljubljani za Slovenf-jo in Istro; v Zadru za Dalmacijo: v Zagrebu zn Hrvatska Slavonijo in Medži-murje: v Sarajevu za Bosno in Hercegovino, ter v Somboru za Banat Bačko in Baranin. KmeČka hranilnira" in Dosolilnira v §t> Vida nad Linbliano r. z- e n* z. naznania, da ie v svoii peii dne 23- fe-brnaria 1919 sklenila znižati obrestno raero r>ri r>r>?aoulih na %%%• Pri vlosrah Pa od oM % na 2% r»očenši e doeni 1 aprila 1919 s tem pri stavkom, da ie vlasrateliem na prosto volio dano pred rsotekom teera roka svoie vlocre dvie-niti. — Št. Vid, 2S- februaria 1919- Na-^eLih'O- Joeoslavensko knpalipno đ. đ-. Za-«reb- Dne 28. veliače 1919- održana i« konstitnirsrnća £rla\Tia pknp^tina *ror-niesr poduzeće, kole ie ustroieno pod eeidom Narodne banke d- d. u Za-ere>>u Ba dioničkom elavnicom od 2.000-000 K U ravnatelisrvo poduzpća izabrana su cs.: Janko ZimmenrmTm. Vladimir Ark*>. T?idor Kosenfelld Rtie-r>an Mehtm. Bern bard Kasti, dr- Milan Maver Marić i Stanislav I erof Lubien-ski. dok su u nadzorni odbor birana sr?-: Liude^t Kir^chner. dr. Rudolf Rosenfeld. Franio JurkoviĆ i Stjepan Zimmermann- Kako ie poznato kupilo ie ovo društvo ovih dana kupalište Kra-mnske Toplice iz tnđiinskih rukn. fito će iavnost svakako 8 veseliem pozdraviti* Društvene vesti in priređitve. GiVaoie oradniStra đenanuh i •tov. Na svojem zborovaniu. dne 9. februari a t* 1. v Narodnem domu ie urad-ništvo denarnih zavodov na slov* ozetn-lju sestavilo svoie zahteve, katere ie predložilo upravam vseh zavodov in iz-vrševalnim odborom političnih strank. Iz govorov na sestankiK točnosti z&-htev in priprav uradništva se da ekle-patL da ie potrpežliivost oradništva denarnih zavodov dosegla vrhunec in da ie uradniitvo. strnieno danes v dobro organizirano celoto. odločeno oo-&eči tuđi po naiskraineišem »redetvo, ako bi se niesrove zahteve §e dalie oma-lovaževale. Kakor slišimo, eo uprave nekaterih denarnih zavodov vorašanle crmotneera izbolišania evoiemu uradni-štvu že z resnostio vzele v pretres in tud i Driznavaio upravi čenost zahtev. dočim nočejo druere o kakem resnem izbolišanru ničesar sliŠati- Ako npo-števamo. da ie danes tuđi že naše ozračje nasičeno z neko splošno na-petostjo. povzročeno po nezdravih in neznosnih živlieniskih raztnerah. ob-stoii resna nevarnost, da more ta napetost pri n&imaniSetn iavnem zeribaniu teea ali onetra sloja raztrrati zadnje ovire in povzročiti tadi v naši državi splošno delavsko ribanie. ki era opazu-iemo po vseh naših sosednih državah* Posledice takeica cribanja 00 za nas da-nee še nepregledne- Zato bi resno svarili merodajne oeebe 00 upravan naših denarnih zavodov pred net>revidnimi iz-iavami in ukrept ki bi bile zmožne uradnistvo iz zvati d<> kakecra nastopa celokupnosti- Neovrirljivo đeistvo ie. da je tuđi uradništvo nadih denarnih zavodov danes v obupnem rmotnem po-ložajti in da ea ie iz te*a stanja treba resiti, kar pa se more pri danih živlieniskih razmerah zeroditi Ie z izdat-nim. dnevni dracrinii odeovariaiočim po vijkom preiemkov. K aradniškeinu vprsJanlii* Naži slovenski listi so te dni prinesli za pi-Barniške oficijante sploh za to vrsto uradništva prav razveseli ivo ve»t. da po pisarniški oficijantje ki služijo 13 let. pomaknieni v XI. činovni razred drž- uradn.. tišti ki služi i o 20 let v X- r-in tišti ki služijo nad 20 let pa v IX* čin- razred. — To ie bilo gotovo veselje v teh kroarih državnih nastavliencev* Ali. kakor ie uri Tsakem tomUu nekoliko irrenkobe primeSaJBe, tako tadi pri ti razveseliti vi vesti! — Ta uvedba, ta sasluženi avanzma se nanireČ ni ixvr-ftil pri nas v Sloveniii t Juffoslaviii — svobodni in od nikocar odvisni — tenaveč v Ceho - slovački republiki! — Slično odredbo imaio tadi že v Nemški Avstriii! — Kdaj >zaiari eolnce pravi-ob< tudi pri nas v JmroslaviiL. demokratski in neodvisni tem pastorkom ismed dri. uslužbenoev! To i&lostao institucijo podedovala ie Jugoslavija od stare preperele absolutistično - ml-litarifitične Avstriie! Trdno upamo. da tuđi ti trpini med druerimi državnim! ushizbenci dosežeio v svoji svobodni domovini Jugoslaviji po vzorcu svoiih čeških tovarišev pravi«*o v isti meri! Ustanovitev društva političnih koneeptnih vradnikov. V nedelio. dne 9. marca 1919 ob 10- uri dopoldne se bo v knjižnici deželne vlade v Liublia-ni vršil ustanovni obeni zbor >društva političnih konceptnih uradniliov za Sloveniio.< Društvo jugoslovanskih železui-fikih uradn i kov sklicuie za nedelljo dne 16- marca t- 1- v JLiubliano izredni ob6-ni zbor Na dnevn'3in redu bo med drugim vpražanie društvene oreranizacije in aeitacije. preustroj drnštveneira erla-Rila in izpopolnitev osrednieera odbora Natandni spored. kraj in čas občneea zbora naznani pravočasno društveno predsedstvo- Draštvo drž- sodnih pis. oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani sklicuie na dan 9. marca 1010 oh pol 3. popoldne v justični palači razpravna dvorana št- 79/T občni zbor z običajnim dnevnim redom- Sestanek elanov sklienie slovensko trgovsko društvo »Merknr« na r-efrtek. dne 6- marca ob 8 zvečer v društvene prostore- Na sestanku se bo razpravlja-lo o važnih stanovskih vprašaniih. predvfiem o trerovaniu brez obrtnih H-stov in o razširienju dojtaza vsposob-lienoBti za trtrovske obrte. Drnšrvn slov. vpodahlJAJočih nmet-nikov v Ljubljani bo imelo izredni občai zbor v nedelio. 1€h marca ob 9. dopoldne v Strit*rievi nlici št 5- Vsi rff- zdravniki se oposarjftjo. naj se izredneera občneea zbora >Slo-venskee-a zdravniškeea druStva« v 6e-trtelw dne 6« marca ob 4- ori popoldne v mestni posvetovalniei na Iiublian-skem maeristratu eieurno udeleže. ker bo na dnevnem redu na prvem^ mestu važon nm'ni predlocr o nstanovirvi za-časne^a civilneara in v prvem mestn važen nuini predloe o ustanovitvi za-časne?a eivilnecra in vojaškeea pokra-iinskesra zdravstvenesra sveta deželne vlade za Sloveniio. Stvar je velikeea splošnesra in stanovskega interesa- Občni zbor >Društva mestnih niž-jih uslužbencev< se vrši v nedelio. dne 9* suSca ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani kamor se vabiio vsi člani- V slučaju, da bi bil ta občni zbor nesklep-6en, se vrši pol ore potem drucri občni zbor. ki bode eklepčen ob vsakem šte-vilu članov. Reformni srednje^olski savo^- V soboto. 8- marca pepoldne ob 3. zboraie na prvi drž- cimnaziii v Ljubljani reformni in propedentični odsek slov-prof- društva Ker je zadeva važna !n mrina. prosi za točno in obilno udelež-bo vseh. ki vm je mar nsoda na§ih srednjih *ol slov- prof društvo. Društvo Jiueoslaviia v Radomlin priredi dne 9- mnrc^i ob pol 4. uri po-popoldne v društveni dvorani iero: Brat Sokol I- dej in Cier«ni TU- dei Obe ieri sta burki in pollni smehav Kdor se hoče nasrne jati, naj priđe! Zasebno zaveti^e revnih sirot v Bohoričevi nlici št- 29 priredi v nedelio 9- t- ra v Mostah v DruStveneni do-nm otrosko predstavo- Vstopniee se do-birajo r Dmštveneic domu in v zare-tišču nijaki đrSavn« SHS cinnacife v Kranjn prirede v soboto 8. t- m. ob 8-mi zvečer in 9- t m« ob 4- uri popoldne narodno igro v štirih deianjih >Divii loveco __________________ "4- Stranke, kl dobivalo meso pri BrcceOnlka ln Oolobn, se imaio zgia-siti v apTO-vizačnetn uradu na Poljanski cesti 13/1, v četrtek. dne 6. t m.. kjer dobijo nove izkaznice za meso. Prine-sti je s seboj: 1.) staro izkaznico za meso, 2.) rumeno aH zeleno rodbinsko legitimacije* 3.) železničarju nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb 111 4.) kdor jo ima izkaznico obožne akciie. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so nevellavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. t Pšenični zdrob za otroke do tretiesa leta se bo oddajaj ▼ vofni prodaialnt Oo-tposka nilca. po sledečcm redu; Na vrsto prldejo stranke z i«kaznicaml: St 1 do 300 dne 6. marca; ft 301—«00 dne 7. marca; St 601—900 dne 8. marca: 5t 901—1200 dne 10. marca; od St 1201 naprei dne 11. marca. Za vsakega otroka se dobi 1 k* p*enfCne*a zdroba, kl stane 3 K. Stranke na| se strogo drže določenesra reda, da ne bo nepotrebnesa postajanja. Droblf Je pri-uravfti. NainoveiSa poroOla. Posebna brzojavna poročila »Sfov. Narodu*. VELIKA LASKA ŠCUVANJA PROTI JUGOSLOVANOM. -— IZRABLJAJE LJUBLJANSKI DOGODEK. GeoeTe, 5. marca, »Corriere d Ita-Iku pBe o tz^onn Lanov iz Uubliane in pravi, da Ie Uublianskl dogoddc sramota za Italllo; da to ni samo dogodek, kl sa ie provzrocila blaznost. marveč da gre za preračuiiano organizirano provoka-d|o Italile. List zahteva, nai Italija pokaže, da ne srne nikdo ne-kaznovan žaliti laske zastave. »Tribuna« piše: Laska iavnost Je % ogorčenjem zaznala za novi dokaz Incoslovanske blaznostL Protestira proti cenzuri, ki }e tako dolgo zadrže-vala vest o tem dogodku. Ćelo Italijan-sko časoplsie komentira na vodilnih mestib ljubljanski dogodek ta strahovito šćuva proti Jugoslovanotn. »Tribuna« Javlja iz Pariza, da boce Amerika odpo-klicati vse svoie čete iz iadranskega ozemfia. Očividno ie želja rodila mlsel. Rimski kore pondent »Tlmesa« javlja, da je po odstopu BIssolatlja v Italiji po-polnoma izginila vsaka zmer-nost LaŠko časopisie ie polno lažnfl-vlh poročil o spora med Hrvati ln Srbi in o krvavili bojili, ki se pri nas godtio. Sovraštvo proti Jugoslovanom ie v Ita-(Uanskem časopisju priklpelo do vrbanca, kakor še nikdar doslei Organizirano hnjikanje pripravlja morda na kakršne-koli korake Italije. »Corriere d Italia« Ilafla« poroča laž njive krvave vesti o srbskem terorizma v Crni gori, drugi listi prinašajfo lažnjlve vesti o novem lludskem štetiu na Reki m trdPjo, da ie med 29.000 prebivale! 24.000 Hahov. Naša posebna teletontčna poročila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda. PREDSEDNISTVO NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd. 5. marca. Kakor izve naš dopisnik, bo izvoUen za predsednika narodnega predstavništva skoro gotovo srbski samostalec prof. Drago Pavlo-vić. Prvi podpredsednik bo Hrvat iz demokrat, kluba, drugi pa Slovenec iz dr. KoroSčeve skupine, ^^ NAREDBA O SVOBODNI TRGOVINL Beograd, 5. marca. Kakor izve naš dopisnik, je mišljena naredba, s katero se uvede svobodna trgovina Ie kot okvirna odredba, ki II bodo sledile podrobne izvrŠUne odredbe z drakonič-nimi odredbami proti Dreknpcem in tl-hotapcem. DIJETE POSLANCEV. Beograd, 5. marca. Ministrsld svet je določil poslancem dijete po 50 dinar-Jev dnevno. JUGOSLOVANSKO RAVNATELJSTVO JUŽNE 2ELEZNICE. Beograd« 5. marca. Tukaj se rnudi ravnatelj južne železnice v zadevi na-Jetja večjesra posojila, ker se nahaja železnica pred polomom. Vlada je obljubila svojo potnoč pod pogojem, da se ustanovi za Jugoslavijo posebno ravnateljstvo južne železnice, V tej zadevi sta intervenirala poslanca JDS Kej-žar m dr. p£s?otnik. ZA SLOVENSKE ORO2NIKE. Beograd, 5. marca. Poslanec dr. Novak (JDS) je interveniraj pri osrednji vladi ▼ zadevi slovenskega orožni-§tva. Dosegel je, da ostanejo orožnfld pod civilno upravo, a z voi&ško disciplino. OroŽnild postanejo lahko tudi častniki in sicer največ 30 odstot. broj-nega stanja. PoročUa tfnbiftmskeg* đoptsnego m-ađa. LLOVD GEORGE O MALIH NA-RODm. LDU. London, 4. marca. (CTU.) LJovd Georjre je imel v WaHisu s?ovor, v katerem se je bavil z majhnhni narodi. LIovd George je govoril o Češki in o čehoslovaškem narodu, ki so ga Nemd vedno tlačili. Vsi višji ttradniki, kapitalisti in ravnatelji tvornic so bili Nemct Nato je svaril male narode pred nevarnost jo, da bodo del ali iste napake kakor veliki narodi. Tudi majhni narodi se žele razširiti preko mej svojega rodu; menijo. da bo dežda srečnejša. če bo večja. To bi Bila najbolj usodepolna na-paka. Lk>yd Geoege je nato £ovor3 o katastrofi Avstro - Ogrske. Mali narodi, je izvajal govornik, imajo pravico, biti ponosni na zinago. Poraz osrednjih sil je bil dokaz duha narodov. Avstro-Ojrrska je bila pred petimi leti močna m velika država, imela je vojsko pet milijonov mož, zasedla ie velike dele Rusije, utirala si je pot preko Alp in razbila i talijansko armado. Tri leta se ie mogla Avstro - Ogrska držati; upor malih narodov jo je ujro-nobiL Ceho - Slovaki so branili Rusijo vojsk Nemčije in Avstro - Ogrske. Mali narodi imajo vzlic maloštevilnosti ve-tik delež pri zmagi, ki se ne bi mogla izvojevati brez velikih držav, a tudi ne brez malih. Belgija je bila prva zapreka proti nemški akciji, dokler ništa Francija in Anjtfija zbrali svoje močL Srbf so, ko je bila njih dežela poplavljena, zadržali prodiranje sovražnika na Balkanu. Započeli so akcUo, Id je končala z razpadom Avstro - Ogrske. Ceho - Slovaki so onemogočiH razvr-stitev nemških čet na Ruskem In so preorečili, da se ie Nemčiia preskrbo-vala z žitom, oljem in drujnm materijalom, s katerim bi mojia nadaljevati vojno, ČEŠKE MEJE. LDU. Bern, 4. marca, (CTU.) »Times« potriujeio vest da bo imela Čeho-slovaška država svoje stare historične meje. Nemška Ce$ka fn Bratislava bo-sta pripadli Cehoslovaški republiki. SOCIALNO - DETTOKRATSKA PO-GAJANJA V 31,VRTBORU. Liublianski dopisni urađ Ie dne 2« t. m« iz Maribora porocal. da so se tam med zastopnikom iujroslovanske sooial-nodomokratične stranke Antonom Kri-stanom ter za^topnikoma nem^ko soci-alnodemokratične stranke za Štaiersko. Reslom in PonErratzem. vršila noeaia-nia o razdružitvi oboinih strank- To noročilo io treba ražiasnievalno dopol-ntti v tem zraislu. da pri teh posaia-niih nifcakor ni šio za politično loči-tev imenovanih strani- — o nolitiSni lo?itvi strank ontale v skupni, centralisti?™ npravi« Poeeiania še niRo končana, de-finitivneea sklepa šo ni- Darila. Ra5|e pri Mariboru- Kot narodni đavek za družbo gv- Cirila, in Metoda v Lfnbliani eo vnovlč darovali 100 kron eledeči ere.: dr* Zavrnik 10 kron: «ro-Pi>odi5ni iz pošte: Grilc Jožica 20 K in 2ivko Malci 20 K. VoduSek Rudi 20 KL Konič .Tožo 10 K in Lapanja Andrei 20 K- Ziveli! Položnice. Danes prilsuramo onim cenjenim naro^nikom na slovenskem osemlin, katerim poteče naročnina, položnice llubltanske post-n e hranil nic e in prosimo, da se i ih poehižijo čim prei* Ker imamo torei poštno hranilnico eedai v I/iubliani. prejemali bodemo take po?iliatve znatno hitreie, necro prele, ko ie vse romalo preko Danaia* Znmudnikom se bode list ostavljaj dne 26. marca t. 1» Obvestilo. Naznani am obi sko vrtićom nedeli-fikih večernih plesnih vai v mali dvorani >Narodneea domac. da dosovoriena plesna vata v četrtek odpadc vrši se pa ista v četrtek. dne 13- t. m- ob 8. arvečer v veliki dvorani. K tei vai i 00 tudi vab-liene dame in erospodie društva zasebnih nradnikov. NadaJie opozariam na veliko plesno vajo v petek. dne 7. t- m-ob 8- zvečer v veliki dvorani >Narodne-era domac. Dostoini pleeaJci in nlesalke dobrodošli. — E- Rozman« Izdaiateli fo odgovorni ttredtHk: Valentin Kopitar. Lastnina ln tisk »Narodne tfskarae«. Poslano." Gospod đr- C^cler očita v včefai-Snti stevilki >Slovenskesa Naroda< >Katoliski Bukvarni<, da računa ista sa 1 marko 3 K 60 v- Ker ta trditev ne odcrovaria resnici naznaniamo. da smo preieli z zadnio pošiliatviio GSechnove biblioteke podrobno obvestilo založiri-kovo o cenah te kniižnice, ki se ob zaključku elasi dobesedno: >Jeder Band der Sammlune Go-sćhen kostet demnach vom 1. Januar 1919 ab bis anf weiteres einsohlieselich aller ZuBchl&sre Mrk- l*80.< Ieto naznanilo ie obiavilo založni-štvo tudi v oficiielnih kniicrotržkih platilih- Čudno se nam zđi. da »Narodna knnfirarnac. na katero se c. dr Ci«-ler sklicuie. o kniieotržkih cenah ni informirana* ?714 Jmroslovanskm knfirarna v Liubliani. • Za vsebino teca spisa ie uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. DTBSIfO WMKWm ITpVVSKHI **"■■■•» SI BV^H|WB9 javlja vsem članom prežalogtno vest da ie umri oai itrptnalMi 'm velezastažni član Ante Svetlic Pogreb dnuegi prijatelja se vrti 6, marea ob 5. mi p«p. iz deZelne bohiice. IzkaZtmo Čast njegovBji ruJuprni IJMiiH—■ dat 5. suSca 1919. 2H6 ■■■lan fliHii jav^a **)****_««■ vs« sorodnl-kooi» prijateljem ln soancem, da je aala Ifiiba na«, babk% piabaMca in tašta, gospa C«l«stina Pf«««r mc JL sjam pafkoldae v vtaold stavosti M. jet, previđena s m.mtammm* aa fjatitajaCe, aHra« v Gospod« sajpala. r^areb W vCetrteic d^6.aMitmobpolaX«rt|^ dat tdiaiHaaaiu pdSv. KriMafa a« pokopaWHt k Sr. Krta*. as^v ^m^^b^^^ ^^^^^a^A^^^^M^h^ ^&^ bv^k^b^k ■mTaasjBB ^aT v^r a^asiBEiBja^BVv ^W*i mV^B ^a^BB^ami^Bmm^^aK mjap BBiBSBBmv Baiaavav v w^^w* v^^^p^^^r^^^^^ UajMjlBTBja. dac ft. ajajaiaa !9lfX Vll Premfiral Je po teftam trpljeafa dne 3. soSca 1919 n&S aepoaabnl sta oziroma brat, stric itd-, gospod Anton Svetlič. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek, dne 6. t. m. ob 5. ori popoMoe is tak. del. bolnice k Sv. Križaj. Ljubljana, doe 4. mSca 1919. 2713 ■at.,li"a!^ ;«*■»■ 55. Itev. »SLOVENSKI NAROD", dne 6. marca 1919. Strm 7. fifiia ffiTflia P88 SoM Djsfer. srS-^ 2eli kje v kakšnem trgu ali pri kak-Šni grajšćrni v najem vzeti dalavnleo« kjer bi bila ta obrt v stanu in tuđi nekaj zemlje in stanovanje, Naslov pove upravništvo SJovenskega Naroda pod .Sodarski nojster". 2665 gozda, 16 oralov polja in vinograda se proda. Bremen piosto in roSta v niši, 8 minut oddatjeno od kolodvora. Pojasnila daje pisama dr. Koderman v Mariboru. Tegethnfova cesta ŠL 30. 2ti30 J fiHll!SSil"tvS5WBSirl£S: 2701 NIUU, pravo aođov. Ddo za nar me-secev. VpraSanje na tvrdko "'M Ona-bea, Tlsaja gora. 2399 IIitrtF prvovrsten iidelek, dobro ohra-IuaffH, njen. prav aulo rabljen se ta-koj proda. Ogleda a« v dei. dvorcu vsak dan od 2-3. 269; KoaiL jedllna Ia salonska sosa 7? U=andiovcgj lesa se ceno poda Na ogltd pri F. X. Casper. Vetrov* aUca 6. ________________2704_______________ ||inn«i prest«ve v ftaneoski, ltalI;anskJ rjiliiO, in druge jezike, spise in drugo pisano s pisilnim strojem se spre jema. Krakovskl nasip 10/L desno od ■__3 pOp 2698 lilGVliCiil IKililla elno tuđi sam3 za popoiaansKe me, Pismene porudbe z zahtevo plaCe je vložiti pod šifro. .Stavbni teaeik ? poštu! predal šter. 44. v Ljnbljaai. 2433 iierieaa prailalallia ?ffi~ŽS^ lom. ves)flg| fihtfffi se spreme pri za var o-Ultiull Siv\JU valnem urada v Ljubljani. Lastnorucno pisane ponudbe v ka-terih se mora navesti dosedanje ^luf-bovanje, se nai poSIjejo pod .SUtaa slniba s pakojoiac 2269* ua upravništvo Slovenskega Naroda ~6i* Rfil^itHI vsa^° množino pravega kj-tlMPiijCul stanjevega les>a ter suha, trda, cepljena drva, za poslati do konce meseca marca t L Ponudoe za naložene vagone franko, oddajna po-staja ie nasloviti na Fraac Oset, vele-trgofee sa Vrangkem pri Celja. 2657 mlO kg. mila» Dob« K 30*— ro-Siijam po pov^etju poStnlne prosto ter franko zaboj ?tlc. Pri odje-mu veČ orig na Inih zaboj ev popust. Dalje nudim tuđi veCjo rnno2no zelo dobrega maSCobnega mila, ter nad 100 bekto hrastovih sodov Tvrđka A. Kušlan. Ljobljisi. Kiri«?ika cesta 15. Dr. A. Botten ^r2marl| okollatlćnega ođđelka đ«ielne bolnle« •• f© preseUl * svo* f!ra ambulatorl*em nm Marijin trg Št. 5. Vhod Sv. Petra e. it. 2« Ordinira od II,—12. 254* Zivo apno, portland cement, zidno opeko t celiti vagonih dobavlja oajceneje tndka J460 Valentin Urbančič, Ljabijana, Frančevo narežje 1. Spretna prodaialka šnecerijske stroke, bdisa mo", se sprejme. Hrana in stanovanje v hlli. IVAN PSaSAK v Llnbiiaal. 2649 lieklrićne žice. Želimo kutfti tcću Itolifina električne žice (Ktrpferlftze'i 1 mm 11*5 Isto tako blank bakrene žice ili kabel za vanjski uvod od 3 do 10 mm. Cjcnjenc ponude mclimo na Schw&n 1 drag, Sagrefc, Preradovteeva «L i. 2468 F^fflRTJ!^ HfiflilH fliihcrhflf Mubl|ana5 lilUlsul llllyUll lIUilHllcI tasta rilu flir. 16. Poleg KriževniSke cerkve. Pometkl. 8^«i9lce. Pertre«. Razgledale«. Sfcfoa. P»re*ante no vsak 9 ________*_______________v 24 lralL Ilffl___________________1930 Odvetnik Dr. Josip Lavren2i{ ima svoio pišamo v Ljubljani, Dalmafinova ulica St. 5. priporofa naifinejse kiaviriG in pisnine. Modnt salon sa dame in gospode se priroroča za izdelovanje najfincjSih damskih obiek, bluz, kostumov, plašćev, kakor tuđi najfinejših moSkih oblck, površnikov itd. Točna Ifl hitra postrciiMi. Cbm9 slike* 2582 iiupiiičm SilliS SObfi in dobre vreće. Prodalara krszna xa ćo^lic v kovinastib dozah pol doze po K 15. — ce!a doza po K 28 - za tucat. Cevije z lesentml m usnjatimi podpatl, trsne torbice itd Izvrstr.o ictoSnie in lansko vlao in razno doma*ei|i*»J« Sunjaf Hrvatska. Preporaća svt vrste izradjento itapcura (izprebjIjMi paMt) «>.^ «■ *•"*£» AIm malo nbtjen fn desante« *WM SIovmhc, se spre|me teko« v npU» ^Utibo. Pooodbe pod Jk«fJ»t/ 2tlT na upravo »Slov. Naroda«. ^o32 ■Mljl! Ulja l«taft, •■»»■li «•- itffce« 2534 |nfA (WelltnbadichauireO dflfcST^ BOMil ohranieno proda O4m KeaM LtiMjaaa, Kaltdffrta at »7. 2595 !hm rfftrh (Laubslgehotz) skupno ilOuic Ucinc atl posamezno se ueodno irotfaio. Pearedetalal irad. Hcitaf tr? 25^ .652 lana B lalea £'£• ?;•»•:' ?.Š o d govoru, Ponudbe na ucravništvo Slov. Naioda pod Mlla»tc;3f8i". 7s!imr!l *Pre1»« Auta« Feraot, ■fllCUld anit«! ln trgovski vrtaar v i>iBM|aBlf AMkroiet trf *t S- 2607 M M tim e;iete «&„$%* OJ da se tu^, strižnik Komad 28*— in 3-fi5 K. Sah^07?fta vollkl oenlk t već notjo 1030 «11- Mami liraeplaćao- 349 B. L«aa, Maribor it« 74. jamčene kak-ovosti, 40 °/n maščobe, na drbno in debelo. — Trgovci, ie zttuđi te Btrećitl 5 kf u p#»kaiojo vri LUD. DOIENCU. LJutolJan«, Sv« Pelra cesta it* 8. 1 * m OffanL tetvte«. vloai, itvllanla. pokolaladH wmH in ranJa spr«|«-ma glavni zaatoa „rHAHCO-EOM-noiSC Satoina nvarovalnlem, mađalfik« uL Tf m. nadatr. Ura-4nm mra a4 9.—ti. do#« 3.-i. yop. 2199 *^ naetni&e f"^ iflT *" TI' pokrajinske se dobe v veliki izblri v MM MmC Preieraova uL 7. _____m__________________\»_____ Zartouiik iiozemske tvie itfe za naknp vsakovrsten bodisi obdelan, okrogel ali stoječ v gozda, zlssti smrekov. Ponadbe pod vLet" na L Jifosltfiiilci a«»očid ii iol^rmiCal zavod Be jaljak A Botanc9 LjitUaaa. Fraa^era aabretje S. ■ tt tttk ii tltU I ■ priporote I ■ SRatlSVJ ■ LJUBUANA. i Mx lephn gtesoai m ctn6 proda Sr frtra c m L aa«tr. »74 ■mm iife gospodična sa opoldan in ■MU svečar. Naslov pove upravniltvo Slovenskega Naroda. 2677 «■1 lUujl, tastttaro ti tak#J CfM pniAj^ Poauđbe Dod P^stai predal 7T 2332 lm 111119 n rila okoli 700 k* tele Vorasaaja oa Fraa iTkra, Oaitaja, Ko- Wik*. 2645 ISfvfli trkt ii?ein ▼ sredini mesta 4«a6Ui9 IlilO, najraje s ro^ebnm vnodom Pismene ponudt>e tlejc ka« »nii Leti (Stirl trgK_____________2«70 IhtfilfOnt ^h't've h^ovske 5oe HUilUieul, isče orimerne službe tud •zven L uhljane Ponudbe pod .Mj»i-r#veg/24W na upr. Siov Naiodi 2465 Vflimfami vcču Koiičinu ssmoora 1 tUlIUijCtllO galice za Skroptjenic vinograda. Ponude sa ci c na ma očeknif Oospeđartfco dnštre $\u\l_________^634 {hribinifl ^f^^0 in Pridao, za vsa ilIHIBIllJu, hiSna onravila uporabno sprejme gostilna »SulCič« pri Zidanem Mostu. 263 VertlRtaoro Sdasalao JI. 2. o°C njeno, kuplas, — Ponudbe s ceno na »•fttoi predal «. 147. 261 ^ IfffltfirfftfrfB vcSto strojeoisja In ste- nuUIDIiSlIlu; nogr:>fite (cvent tuđi ital. jezika) sprejae .Croatit", LJobliana Mar. Ter. cestt 2. 2675 lllflTl9ri9 za popravljanje jamskih tuči lUCUGlJfl spreme Rudarsko oskrbni->tvo bHS v Velenju. Sokoi telovadec »ma prednost Ponudbe naj se vpo-Stjejo na na gori omenjeno oskrbni-Stvo, _________________________2r>C9 Rrojp Bi!!BeJi!ll dAb izvrfriobo' uče ja, \št* s!u2b^ v mestu ali na ležeti. L Tekafec, Bro?aCa 7., Klbiica Dolenjsko. 2672 ff sr hid " đr""° runtilibn flidfOlD - r° m\\\W razpoSilja to€no froti predplačilu trgovina Harita Snzner, Konjico. 1068 !! Trgovci !! Nudimo: 50.000 mctel iz riževe slame: 5t. I po K 4-80; St 2 K 5'60; St 3 K 6 40; St. 4 K 720; krtače za ribanje proda iz rlžcve slame K 23-, iz pravih korenin K 7 — ta komad, kakor tuđi vse ostale vrste krtačars^ega bla-a Cene franko Zagreb. Em. Welss 1 drag, Zagreb, Jorešićeva ni 9. Pošihamo tuđi po posti po povzetju. 1170 najlinejSe vrste razpo5ilja na drobna in debelo, po zelo nizki ceni tvrdko Breznih ft FritscN trgovina a ftalezotno v Lfnblianit Sv. Patra caatn ftt 17. 1317 hnijiidiđ"'^ mr dote cenovnik o kremi, masti in trak ovih za čevlje, iglah ter mnogih množinskih predrri: tih gretis in franko takoi od Eksportne trgovine Adler, Z«'aal * Co.s ©o-r%\ fW\ že ro3'ovall. Psmene ponudbe naj ;? poitjejo na raraateljstvo Učiteljske tiskarae w Ljubljani d9 15. marca t 1. 2685 Mirodilaica in zaloga fotografskih aparatov ter potrcbščin. Uflajan žteamina ii 5. Barvlta za obleke „TEKLA**. Pralnl praski. Čistila a »Umnike ..STRO-BUK NadcmestJlo tobaka. Nadame-stilo toaletne^a mila. „ROZNI PRA-SEK*4 naibolfie sredstvo » aegova-aje polu. Preizkoicoo dobra sredslvi |ro6 —Ijm. — Parfini to disive. SPBHlVfll In aNMmMII J*J** "*~ liaffiaiiBnn PouCuie gospodična. Na- lliUJOllllll slov pove upr. SI. Nar 2800 Mri kninih milite nreiK tnkm J#itp aofinn, Trnmm Jnnaf« •Min ŠL S. ^^ 2499 hrano kuhati, se sprejme v trgovsko rilo v Ljubljani poleg hiSne. 241^ thRiMflil 7 mmfft (soba In kuhinja) HiBITaDlE Z DSiafi nee begunska rodbina za takoj. Posre^ovalec dobi nagrado. Ponudbe pod .Begiaec/29i7* rTa upr STov Naroda. HjlSnSdUill JU, z dvema sedežma rz. enega knnla ali dva je na o roda i. Poizve se; Jerneje?! cesta it. 50. Sp. Slika. 243J si okrogel ali rezan. Ccne za lea nalo-žen v vn^on se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga a drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 TMil tiHitol s° Do oddajalt na dro-L!u!iJ UHKan hno fn debelo dne 7 n 8. suSĆa v J\1enj?§a pri Kamnfku s nivovarne. Ta opeka je zelo dobra n m »čna, se bo dijala no nfžji ceni Fraac Bodlaf. Straoje pri Kanniko. 2613 Fnn ali if7a meblovanl ali nemeblo-LUU Ofl UtC vani sobi v sredfnl me •^ta išče trgovce (rnd^m Čeh) za sebe ln svojo s progo Pla^a po dogovoru. Ceni. ponudbe pod .Čeh/2622' na unr SI. Nar. 2622 UrtB"ff3 marljfvega in Izurjene^a 11 td IJU iSČem. Znat< mora vsa dela pri sadnem drevju, v cvetličnem vrtu • n rri obdelavanju zelenjave. Nastop ^lužbe takoj. Stanovanje in hrano bi imel v hišf. Ponudbe z navedbo plače in referenc na Franjo 2agar, Marko-vec, poSta Stari tre via Velike LaSCe. _____________ 2641_______________ G?QBađtfp3 u& po^r'r^pi romantični sol*ni legi, pripravna za v^ako obrt. se po zslo ugodni ceni -^rođa. H-šz obstoii iz 13 sob. 2 ku-hinj, 3 Uleti in proda'alniSkih prosto-rov. Zraven spadata 2 njivi, i travnik, i Rozda in lep sadni vrt. Resnim kuo-cem se po§lje na zahtevo obris h»5e. Pojasnila daje J?kob Petomel, bo-telir sa Bledi. 2235 Upi Plin Hl mostoioidaunLIla-ilov povc upr. Stov. Naroda. 36M S m Hl tn aini a* ln kuhinto za 15. aorti. Naslov: nr. Fi. t^fiaa DerMe, Sv. Pdra cHl 2679 Btn Rnnni m i ih. Ponudbe pod .Draialk/2MI* na uprav. Slovenskega Naroda. 2680 drobao in debelo dne 10 U. fn 12. suSca po znižanl ccnL Prase Btalaj, Strtnje pri Kanalka. 261 i fvfth hin v orifinalnib labojih it ilEZi |1]U 1440 komadov proda po 72 vinar je v 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej En. Sm-paaz. Kofatec Sp. Štajerska. 1434 Trgovino z ntiaaii Ham *«££.' kraju, najraje na Sp, Štatersketn, vza-mem takoj v sMlasm. CenJ. porradbe Dod .TrfOflia" poštu lefcCe Kratj. Oo-reuJiU. 2664 Prf07Rtei..Haier^Seo".t^ prlporooa gg hotellrjem kavarnarjem, gostitnicarjem in privatnikom. Cenj. naročila spreiema Z«jfa Woklfarta Ljubljana, Cerktesa aL 21, It 2653 Des f conv. avec fran- raica ou pers- ^ist- par!- P^^1"-ydl>kS b. matln en promde. contre rćtrb. ou en amie. — ta, ,Perfektloa" 2W7 Narod. 2647 Đo&ro BhraDjeoi Iffii z frton in nekaj poljem ne daleč od Ljubljane, na dolenjsko stran, felln kn piti ali vzeti v oajeis. Pismene ponudbe z opisom in ceno prosim na unr. Siov. Narod« vposlatt pod .Most/2630-. 2650 Uhu priM! SSIIG'TtJS: žena, !epo vzeoicna gospodičua fz veleugtedne rodbine, srednje starosti, prijetne zunanjosti a br« premoženja, se želi radi pomanjkanja znanja tem potom seznaniti v svrho ženitve z in-tel:gentnim. premožnim, starejSim gos-podciri (38-60 1.). kateri bi bil iepega značaja in blagega srca. Tajnost zajamčena. Samo resne in neanonimne ponudbe pod .Tiha utU/ttU" na upr. Slovenskega Naroda. 2644 PrPniCO naredb, zem1jekn}i£nfh izvie^kov ia drugftispisov v slovensketn, i W|#I«#W nemškcm, italijanskem, franeoskem in angieSkem jeziku prc-skrbi najhitreje in vo zmcrnih cenah „Splo&ns Savarovakna ponm4t> valnlcau eieđsifska ni. 7., in. nađatr. Uradne nra o4 S,—ti* dop. ta od 3.-6. popolđn*. 2640 Pođpisani sem zopet otworll v Ljubljani zavod za tm« renje okenj in ntanovanj ter* I i ka nje podov in oljeiife pisaraiških prostonov. 2a solidno delo jamčim. Priporočam se vsem starim odjemalcem in prosim naročil. Grem tuđi na deželo. 2687 ALOJZU SMOLE, Ljubljana, Nova ulica Stev. 5. •^ Ka idu se proda vela i -« s tremi stanovan|i, z velikim zelo dobičkanosnim sadnlm vrtom, v najlepSi legi, s krasnim razgledom. Vila se proda z vso opremo, kakor: »ohiStvo, kuhinjsko posodo, servis Ud. ali tuđi brez nje. Natanfni podatkl pod lfOoraai|afcn Š§tS milo za britje! Se dobi v vsakl ihh^MhI, Komad B0 gr stasa f K. Baiye«U|ai 1950 Jaako Plntar, Sp. Šlška, Lfabljana. Nudim, dokler zaloga: Slrkove metle it !. % 3 k cnl dragi po K 6J2O za kom. its št 4. lepo domače delo, po K 9.50 za kom. Brezove metle, slrkove krtače, konjske žimnatc krtače, prave tria5ke bičevnike in biče po najnlžji ceni. — Se priporoča Ivan N, Adam£čf LJnbljana. § | Parketne deSiice 1 H Dobava in poklada kakor tadi vsa popravila ter v to stroko H ■ spadajoča dela priporoCa ^ ■ H_____________________JOŽBF PUCE, i|qbllanjL J Gozdna industrijska del- d- SCROATIA' v Zagrebu je otvorila svojo podružnico v Ljubljani, Marije Terezije cesta 2. ProMlna draina razprođaja rszličnega pohištvnt postelje, omare, nmlvalnlkl, kovčeg!, gnetilnl stroj, vclod-pednl stroj za telovadbo, popolni Maycrjcv vseučni slovar, ptičnikl, puška, tepa prostorna pol kr i ta kočija, lep moćan voz brek, tovorni vox s diro, konjska sa-"»reg«, konjski dežni plaiči ln diuge razaovntne predmete, se vrši v četrtek, 6. SttSca od 9. do 12. ure dopoldne ia od 3. do 5. are popoldne na dvoriScn •Kavarne Europa" vbod Marije Terezije ia Dunajska cesta. 2593 Manufakturno blago I kakor preptoge, blago žm pohiStvo, zavese. bele io tuđi Štofaste. bar- H vanc, pogrinjala za postelje »kopate*, koltre in votaeoa ofrinjilt, ■ tuđi ogr.njala za potnifce, salinslce podloge, barvane klote, Šarene ■ Krctone kspuje vel ka firma v vsaki količini. ^1 Poauđbe pod 5fro .letlaV naH«aVmavi«vanvcAnn#>ninilvnnln, H Sngmn Mi. ^ 2599 ■ Stran 8. „SLOVENSKI NAROD** dee 5. mana 1919. 55. Hev. Pozor, oproolzotOe to tvornice! Živi U: svinjska mast moka, sir, prtstni Uptavsld ttd.. ▼ kolikor se dobe lrvosstai — dobavljam cenć. Kupujem vse industrijske rekompentacijske predmete, Hostec za brzojavne in pismene ponađbc in oferte. logne, prave franeoske pudre, pravi orig ruski čaj .Royal", odprto in v zavojčklh. — Nadalje mo«e proizvode .Milka" n. pr.: kava s sladkotjem .Milka", lažina za pranje perila ..Milka". vaniljnl sladkor ..M'ika", praSok za pecivo „MUkaw, toaletno milo „Mtlka" In ostalo špecerijsko kolonijalno blago. — Priporočamo osobito svojim stalnim narednikom požutiti se, dokler traja zaloga. Pozor! Milo z^ polio paketi 5 kg fraako vsak kraj Jugoslavije 22 K. fijOISJe UMi tura« preimiia Jito" lami, mm H 9, 4m SUHE GOBE vseh vrsiy ne meabine9 kapaijem v vsaki množini po n»jwi*|ih dnevnih cenah. letotako izto£en9 trčan med v ve£ji množini. F. SIRC, KRANJ. Cevlji tevarn« Peter KOzina & Ko. Im aatfiaoi***« *•**+, aoks Ia laaavoaa »sm|s s aaa|allai pmtmlmU m «oao oa aaomlii oaaah. trpe« ktasfld b Hm \Wt z imlaiMI »otplati po , K as*— sa motke. K 71«— se lemite A V • «-* UubUana ~+jfj Razglas. ObGnski svet dež. stol. mesta Ljubljana sklenil je v svoji javni seji dne 11. februara 1919 zvišati klavnine in je deželna vlada za Slovcniio s tuuradnim razpisom poverjeništva za kmetijstvo z dne 25. februarja 1919, St 731, temu poviSanju pritrdila. M 1. amara* ltlt plateM !• ttnfi od bika, vola, krave, telice tu junca ..•••••• 5 K . konja..............• • . • 3 . . prašiča pod 50 kg žive teže .........\ • . prašiča nad 50 kg žive teže . . . • •.....2 " . tdet..................I • . koilov, kottrunov, ovac •••«»•......f • , kosHčev in joncev........ • • • • •. * • Od zona) vpeljane zaklane živine plaCa se dosedanja pn-ztojbina. Za ogled mesa v posameznih kosib se vačuna K> vinarjev za °^Se se Je ▼ isti seji sHenflo in ft deželns vlada odobnla, da se dovoU v okotilo nekdanje občine Spodnja Slika do prekhca klati živiiio doma, ogledovanje pa da vi«i mestni zivmozdravnifc. Ogiednine so pobirati v isti visokosti kot klavnme v mestni V^HB vb Baavaal a^^^^» : Zaradi opustitve : mođstnega odddka zelo znlžane tene. MoaMiaJe atfcijo oosebea rthat Harofila za to sezono se §e sprelmejo. Tvrdim H. KENDA, Mastni trg. ! SVETLA ! Satsvslo. Asvalos« slsktroiSatelsal prođasotl, (Ig^^i^V svetovne atovsnske tvornice). Generalna repreznetanca za en groš ▼ kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, im žačasoo I Jsialjasia. lllroksi eltoai sVt. 29 I. i Velike trgov. prostore | J52 sae s SteHažaml, aa •Javnom trga v HanoiUca« =^a _ oddam v naiem. jg" SS Pripravni tuđi sa trgovino z usnjem, čevljl in steklom. Ste- c3» $3 klar obf c je pri hiši. V prostoiih je vodovod in elektr. razsvetljavs, asa f^ ^^^^ Franc Cvek w Kamniku. ^^^=e ■—» Wii. w nle pA! ter si naroate za poskušnjo eden, dva ali veČ kosov dobrega pralnega mila 20% ali 30% v kosih po 100 gr. ali 200 gr. 1825 2O0/O pralno milo komad K —"40 vln. 300'0 . . . -"60 . ta K 1"» 3^-40<»/0 toaletno. , . 250 po5tni zavitek 5 kg 20% pralnega mila franko povzetje K 25*70 5 . 30-/« ... . 3270 Razpoiilja: tvrdka JAMKO PINTflR, Sp. Siska, Ljubljana- Zaloga polalštva in tapet Z- ERNST ZELENKA. ^ oMaatYoao saprlsotoal Ixvo4oaoo Šolska ollca S MABIBOB Oospoikm aBoa tS priporo£a svojo bogato zalogo naJiaznovrstnejSega pohištva: spolnih. JedUnih sob klubnih garnitnr, dlvanov, otoman, zime za madrace itd. 2236 Ratvočjm Imblra. Irnerno cene, SoUdaa posir#iba ' Uietm Ir. Josii lim 1 ]e odprl svolo plsarno v marlboni. I TefettlialleTa oeata, Had kanrno „MoraB'S I Stavnema občinstrn v mesta ia na deželi vljndno sporočam, da scm. vrnivti se iz vojne, zopet začel izvrievati svojo vrtesrsko obrt. Spccfemam vm v svojo stroko spadaJoCa deb ter se posebno priporofam r napravo hi nego-vanje privitnili vrtov. 2196 Ir lastne drevesnice Imam na razpolago vec^o nraožiiH) razitega loaetlo-■saa grmić a, rofoatUi saoarUi lm r4oMk vrlalo ploirtfc, Snanskega aoija« (Plieder), ioaoloam utecega groidloSa, ter cepljenfli visećih ta okiogUh jMonao. Z jmB^'p •poštovanjem ANTON FBRAlfT, HmetBi ta trgovski vrtnac^ v 14aal|aalfl Aauvoaov lvyj ato^u 0« nMdf III pott*e)aMle>|o spretne moči (asistente, tehnike za zlato, za kavčuk), na| ae eaiae|e aa Verefai dar Sakfjieofadker-ABffestelltoa^ Ortsarapae Orai. Bala aVaa>BBBBBBBBasa)aaBaaaaa~ BHaaaaaaijBalaa^aa^ a BaBaaia^aa ■ aKaa\aa^aWaa>amaNmkaS«aiami HWaTVBWra| WWWp \VarSSvff mmfm9MmmmWmmmmm Priskrbeti je doselilno đovoljenje, ■ M —^if—1 ■■— ■ li*- ■■ ■ ■laeetjiaa, Srnkne. Bana Hama ^a ieaaka oblake. Motke, ieaake Im etreofe aega^lee. toaabi pffeipnmjUtl ■aJunriee Ia raaa>a traga ama-nafaktarae felama. So dobi: aa ffiiMiTi nabrežiD il. 1 ¥ Ljubljani po zelo nizkih cenah, dobri in točni postrežbi. »» Pridl ia oglel si ¥sak! R aaa|a novoljujem si tem potom vsem interesentom ■aznasiti, kaj imam vedno v zalogi: aoatttvo, mehU les, barvaao, omare, posteUc, mise, stote, obešala za obleko tupJvslirike, ^rahtaj- sac oprave, ftanlce (federsndrad, dratinadraci), pfsalne mise v ▼ečjem gtevilu, nadalje imam vedno veliko zalogo tuđi pohičtva iz trd^ga lesa. Pripofoča se 2674 trgovina pohi&tva Vido Bratovi Mabljana. (KolizaJ). Ljubljana^