Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta » gia.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. v Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne" Oznanila (insorati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eona primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. Htev. 284. 7 Ljubljani, v soboto 12. decembra 1891. Letni It XIX. Državni zbor. Z Duuaja, 11, decembra. Podpora 60.000 gld. za konjske dirke bila je včeraj z veliko večino sprejeta, ne da bi bilo prišlo do glasovanja po imenih. CeŠki poslanec dr. Br zor a d je sicer zahteval ustno glasovanje in našel za ta svoj predlog tudi zadostno podporo, ali v nekaki nepremišljenosti ni predlagal, da naj se posebej in po imenih glasuje o celem znesku 60.000 gld., ampak le o predlogu poslanca Riehterja, da naj se državna podpora za dirke od 60.000 gld. zniža na 20.000 gld., ostalih 40.000 gld. pa naj se obrne v podporo za živinorejo sploh. Ker pa pridejo pri glasovanju večje številke prej na vrsto, kakor manjše, glasovalo se je najprej o 60.000 gld., in ko so ti obveljali, odpadlo je samo po sebi glasovanje o predlogu Richterjevem in ustno glasovanje splavalo je po vodi, ne da bi bili poslanci vedeli, kako je to prišlo. Bil je namreč tako sileu hrup po dvorani, da ni bilo mogoče razumeti predsednika, in da jih je le malo vedelo, o čem se prav za prav glasuje. Na ta način so za večji znesek glasovali nekateri poslanci, ki bi mu bili sicer morda nasprotovali. V današnji seji se je poslanec Tilšer zaradi tega javno pritoževal pri predsedniku, a dr. Smolka v takih slučajih nikdar ni v zadregi za odgovor; tudi danes si je takoj pomagal ter pritoževalcu odgovarjal, da so sami krivi, če niso vedeli, kdaj se je glasovalo o znesku za konjske dirke, ker niso bili tihi in mirni, da bi bili razumeli njegove besede. Hudovali so se prav za prav za prav le poslanci češki in nekateri nemški nacijonalci, ki so hoteli glasovati zoper državno podporo konjskih dirk, drugi levičarji pa so prav dajali predsedniku. Justično ministerstvo. Danes se je pričela razprava o justičnem ministerstvu, ki bo trajala par dni, ali pa še dalje, ako bo več takih govornikov, kakor dr. Vašaty, ki je prišel kot prvi na vrsto, pa je govoril čez tri ure. Kar je v teku 12 let kdaj govoril o justičnih zadevah, je po zagotovilu njegovih lastnih tovarišev skupaj spravil in danes ponavljal, da ne zapade pozabljivosti. Vsled tega imel je jako malo poslušalcev, ker so se celo njegovi ožji tovariši polagoma umikali od njega in se bavili s svojimi posebnimi opravki. Drugi govornik Edlbacher pa je govoril prav kratko, kar je komaj četrt ure. Za njim prišel je na vrsto justični minister, grof Schonborn, ki govori, ko to poročilo sklepam. Dve interpelaciji. V državnem zboru sta bili dne 7. t. m. stavljeni dve interpelaciji, ki gotovo utegnete zanimati, tudi naše Čitatelje. Prvo sta stavila poslanca dr. L a g i n j a in S p i n č i č s tovariši na gosp. ministerskega predsednika. Ta se glasi: Pietro Decolle, občinski načelnik v Višujanu, v poreškem političnem okraju, kateremu je voditelj znani namestniški svetovalec Aleksander vitez Elu-scheg, moral je pred meseci odložiti svoje dostojanstvo mej drugim tudi vsled tega, ker se je čutil zelo žaljenega po nekaterih izrekih imenovanega načelnika c. kr. okr. glavarstva. Namesto da bi se v smislu zakona vršila nova volitev občinskega načelnika, posluje z vednostjo in sodelovanjem političnega oblastva kot občinski načelnik še vedno neki občinski svetovalec, imenom Antonio Dell' Oste. Ta je kot bivši občinski bla- gajnik vsled ovadbe občinskega urada v Višnjanu z | dne 10. sept. 1890, katere vspeh sicer še ni znan, 1 na sumu, da je izneveril denar in vsled tega in j druzih vzrokov nema zaupauja pri večini občinskih I zastopnikov. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah za državni zbor je Dell' Oste dal povod mnogim pritožbam hrvatskih volilcev, zato je opravičena misel, da se pod njegovim vodstvom tudi bodoče občinske in druge volitve ne bodo pravilno in mirno vršile. Z ozirom na to usojajo se podpisani vprašati Nj. ekscelenco g. ministerskega predsednika: „Ali hoče Nj. ekscelenca prej ko mogoče potrebno ukreniti, da se člani občinskega zastopa v Višnjanu nemudoma skličejo in volijo po zakonu občinskega načelnika na mesto odstopivšega Petra Decolleja, in ko bode red v občini, vršijo splošne občinske volitve?" (Sledi 18 podpisov.) Drugo interpelacijo je stavil poslanec dr. Gregorčič s tovariši nag. ministerskega predsednika; a se glasi : Osnovalni odbor telovadnega društva v Prvačini pri Gorici je meseca prosinca t. 1. predložil svoja pravila c. kr. namestništvu v Trstu in prosil uradnega potrjenja. Ta pravila so obsezala tudi določbe o društveni zastavi, obleki, učitelju in izdavanju tiskovin, kakor tudi o dramatičnih predstavah. C. kr. namest-ništvo pa je zavrnilo pravila z dostavkom, da se društvo na podlagi predloženih pravil ne dovoli, ker se v pravilih ne dopuščajo določbe o društvenih znakih (zastavah) in obleki, in sicer zato ne, ker se taki znaki smejo nositi le s posebnim uradnim dovoljenjem, katero pa se more odreči ali preklicati. Ker pa je ta določba že v pravilih, zato se že predsodi to vprašanje. Dalje je omenilo namestništvo, da bi se v § 2. predloženih pravil morale navesti dotične postavne določbe, in sicer glede telovadnega učitelja ces. odredbo z dne 27. junija 1850 o zasebnem LISTEK. Iz-za kulis. .Hoc erat in votis", namreč pogledati za kulise, ki nas ločijo od onega osodepolnega torišča, kjer se kuje in krpa naša .zaslužena" usoda. In v tej zadevi smo Slovenci najbolj srečen narod, kajti mi zunaj kulis imamo 19. §. osnovnih postav za .ogledalo", in oni, ki stopicajo in se klanjajo za kulisami, pa najboljšo voljo, da presekajo gordični vozel tega odstavka, ki je zavozljan tako duhovito, da padajo naši najboljši možje in najjačji talentje v medlevico, kedar je treba potipati brez rokavic ta ustavno - zgodovinski vozel. Naše kulise, ki nas ločijo v dve ne-jednaki polovici, niso toraj nič druzega, kakor krasno in jasno nekateri paragrafi, ki se razločujejo le v tem od drugih brezštevilnih paragrafov, da se zovejo prvi „de jure", drugi .de facto", da so prvi podobni .fati morgani", ki vabi od daleč optimistične popotnike v svojo senco, drugi pa senca in pribežališče pravici sami. Najlepši prizor v Dantejevih predvicah je oni, v katerem vam slika neumrljivi pesnik večer pred vicami. Po življenju hrepeneče duše kleče ondi in dvigujejo tresoče roke — po odrešenju. Iu angelj pride iz nebes in tolaži nesrečne obsojence ter jim obljubuje, da jih bode varoval v temni noči. Tudi Slovenci so klanjamo vsako leto pred državnimi kulisami in dvigujemo roke po devetnajstem odstavku „de facto". In včasi se odslonč nekoliko kulise in ta ali oni tolažeči naš poslanec se prismehlja ter govori o sladkosti državnih paragrafov „de facto". Dočim se gode pred kulisami tako ginljivi prizori, kuha se za kulisami lek vsem narodnim bolečinam po znanem receptu: .Ilepicaa spaaaeiv oux lye\ voiiv ouSeva". In s kakovimi recepti se vračajo potem naši tolažeči angelji iz-za kulis in govore o boljši bodočnosti. A letos so se nenadoma zazibale .kulise". V skrajno slovensko kočo se je čul njihov .grom in tresk" in nepopisna bojazen se je vlegla vsem slovenskim trepetajočim dušam na srce. Nekateri politični obsojenci so bili celo tako nepraktični, da so kričali: „ Vesoljni dan se bliža našemu trpljenju; še jeden pot stresemo kulise in konec bode našim vicam". A zopet drugi in sicer praktični in v šoli politike izučeni čakalci, legli so ua daljni čakalni balzak resiguacije in trdili: .Dona praesentis cape laetus horae et linque severa!" S takovimi epopejami so se zopet zakrpale in podprle slavne kulise, za katerimi se bode kuhala tudi v bodoče dosedanja .smola" in .čmorika" in mi izven kulis hrepeneči bodemo gledali tudi dalje dim, le dim iz kuhinje paragrafov in klicali bodemo „Eppur si muove". Kadi se v istini iz politične kuhinje in devetnajsti odstavek se praži in cvre za kulisami, da ne bode kmalo drugega na njem, kakor same koščice. In v takem žalostnem stanu se sestavlja vedno naš politični jedilni list, saj je znano, da naš okus ni razvajen po kulinaričnih simpozijih. „Sic dis placitum", ki čuvajo naše visoke kulise, o njihovih obiskovalcih pa je vže davnej umestna prislovica: „Noch keinen sah ich frohlich enden". Molestu s. Sprehodi po praški razstavi ,*) XII. Ko se je čez Žižkov in Bubenč vlegel mrak, napočila je po razstavi nova svitloba. Ves prostor se je zavil v neštete plinove in električne luči, dan se je umetno podaljšal, kakor bi tu noč ne imela moči. Onda zatulil je votlo doneči rog od kotlarne sem, da se je čez Gradžane do Kraljevih Vinogradov in dalje razlegal. Ta iznajdba francoskega in-ženerja se je kazala prvič na pariški svetovni razstavi predlanskim in na dunajski kmetijski razstavi lani drugič; letos tretjič v Pragi torej. Na Dunaju so si bili pariškega inženerja izposodili, da jim jo je napravil, v Pragi je večjo in lepšo .fontaiue lu-rauueuse" od pariške, petkrat večjo od dunajske zgradil domačin, inžener Kf.žik. Na rogov poziv sešla se je vsak večer za obrt-nijsko palačo na vrhu ali v spodnjem delu, vdrevo- *) Zaradi bolezni g. dopisnika se jo poročilo zakasnilo. Oprav. urod. * IMJi pouku, glede tiskovin ti§Jcovui lakom, glede dramatičnih predstav dotične policijske odrp^be, V Ajdovščini, kjer je okr. |gdjš$),,$e j« ? novembru 1890 sestavjl odbor, |a osnuj| telovadit) društvo. Tudi temu odl^ru je c. kr. nimestniSv.fl vrnilo pravila zaradi določbe jp tastavLj^oblel^ ln zaradi v § 8. n^vedfjpe. določb,e.^ l^jji^ji, kar šl ne strinja z namenom telovadnega društva. Oba imenovana odbora sta izpustila omenjene točke in namestništvo je potrdilo pravni obstanek obeh društev. Kmalu pa se je pokazalo, zakaj je \lada ugovarjala onim določbam. Odbora sta namreč prosila, naj namestništvo dovoli obleko, ki se strinja z obleko že obstoječih telovadnih društevt Namestništvo pa je odbilo obe prošnji z dostavkom, da obleka po sestavi in kakovosti ni praktična za telovadbo, temveč namenjena za javne nastope. Visoko c. kr. ministerstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 21. avgusta t. 1. odklonilo pritožbi z dostavkom, da se v sedanjih razmerah določena obleka iz javnih o z i-rov ne more dovoliti. Ker telovadna društva brez dvoma spadajo pod društveni ,zakon z dni 15. nov. 1867 in se more društvu odreči pravni obstanek le tedaj, če je po namenu ali vredbi nezakonito ali državi nevarno česar pa v teh slučajih vlada sama ni trdila, vsojajo se podpisani vprašati: Kako more Nj. ekscelenca g. ministerski predsednik opravičiti nezakonito postopanje c. kr. vlade v omenjenih slučajih. (Sledi 22 podpisov.) O Poljacih. ii. St. — Svečenik-jezuit Janez Badeni potoval je letos o počitnicah po Slovenskem. Svoje potovanje popisuje v imenovanem listu pod naslovom: „U Slowieilcow". Pričenja s Celovcem, kamor ga je gnala j edina želja, da spozna bližje našo »družbo sv. Mohora". Tam popisuje, kako ga je vodil s kolodvora nos&č, ki nemškega niti razumel ni, kako ju čakal ua velezaslužnega tajnika naše družbe, ki ga pa ni mogel dočakati; popisuje potem svoj obisk pri vredniku »Mira" in svoj razgovor ž njim, in na konec pristavlja te-le znamenite besede : »Kdorkoli je v Brnu, kaker v Celovcu, Ljubljani, kakor v Zagrebu, v Tirnovi, kakor v Koščicah več govoril, nogo fraze, ki ničesar ne značijo, in odkritosrčno se razgovarjal, kakor je čutil in mislil, ne kakor so mu velevali oziri uljudnosti, ki vsak izraz tehta; vzlasti kdor ni vedel, da govori s Poljakom, in ni vprašal za ime, ali ni slišal, ko sem mu je jaz povedal, ali ko je slišal, mislil, da je laško, rumunsko, — ta je devetkrat v desetih slučajih izrazil žalost, da imajo Poljaci, narod slavne zgodovine, znani v plemenitosti, v Avstriji dandanes tako egoistično politiko, da se poljsko kolo briga samo za lastne, strogo gališke zadeve, in da za druge, če tudi najvažnejše interese in zahteve nima smisla. Če ti to govori kak centralist, kak očitni nasprotnik d»naŠQMga kabineta, zasmeješ se in se ne čudiš, $e ti 4*Vno to ponavlja z glasnejšim tonott Mlado-(5eh, Mladoslovemjc, ^ttflajgaš z ramenima in se tudi jpe čjjijiš; če ti pk upra.v to pesmico, samo z malo zmenjeno tonovo barvo,, z lahkim spjemenom v melodiji, izpoje^v Lich|9fi6teinovi klub (pisatelj misli bre* dvojbe .^a prošj^st) tapisani katoljj&i Nemec, verno, Vkljub trenotnemli porazu pri Rilgrovi zastavi stoječi Staročeh ; ko ti jo zapoje i laški i nemški -Tirolec, i Slovenec 1 Dalmatinec, i Slovak i- Hrvat, — tedaj mora ta skupni, s tako redkim soglasjem v Avstriji oživajoči se zbor konečno pregreti čuvstvo, vznemiriti čutnice in vznevoljiti do vprašanja! Zakaj smo mi tako nepopularni mej Slovani, ali in v koliko je to naša krivda? Kar se tiče politične strani tega vprašanja, ali bi naše kolo na Dunaju moglo tem Slovanom in katoliškim Nemcem skazovati več dobrohotnosti, večje podpore pri ohranitvi njihovih verskih in narodnih interesov, v mejah spodobnosti in pravičnosti, ali bi ne bila v tem celo koristnejša in temeljitejša politika za našo deželo, nego druge zveze, katere celo trenotne koristi donašajo, — to prepuščamo v premislek in rešitev za to poklicanim možem. Vendar razven tega vpliva brez dvojbe ua to nesporazumljenje oddaljenost, hudobno obrekovanje, ki je razširja dunajsko časopisje in se od tam širi v vse provincijonalne nemške in slovanske dnevnike. Ali bi ne bila dolžnost našega časopisja i n našega slovstva, popraviti te misli, pokazati tem ljudem resnično zanimanje za njihove vitalne interese, z jedno besedo, zbližati se k njim, kakor si to brez dvojbe želi in kakor je to v našem popolnem interesu." Tako duhovnik-jezuit! Kolikor je njemu mogoče, izrazil se je jasno. Njegovo delo ne more biti, da bi se mešal strogo v politiko, a česa je treba, je dovolj razvidno iz njegovih besed. Slovansko vzajemnost v najčiščem besede pomenu kaže že njegova pot med bratskim mu narodom slovenskim in njegovo pripovedovanje o njej tem lepše. Bog daj, da bi brzo pripomogli njegovi Članki k občni, prijateljski poljsko-slovenski vzajemnosti. Ne moremo pa si kaj, da bi pri tej priliki naših »črno in vzlasti jezuitsko božjastnih" matadorov ne opozorili, naj pridneje študirajo po boljših virih, nego je »Vele-hrad", »Galickaja Rusj" itd. zgodovino Slovanov. Dozdaj so jim jezuitje: Galicin, Piehrling, Nilles in dr. še neznani, dozdaj tudi še ne vedo, kdo je slovaško slovstvo v prošlem veku v Tirnovi vzlasti podpiral, ker sicer bi tako brezumno ne grdili jezuitov. Ne vedo, kaj delajo; s silo hočejo dokazati vsemu razboritemu svetu svojo borno pu-hlost, ki se razkadi v nič, kakor hitro se odluščijo fraze. Iz srca jih pomilujemo 1 Slovencem pa, ki so vredni tega imena in ki še niso zatajili vsega, kar je našim dedom bilo sveto, priporočamo v naročbo imenovani, izvrstno vrejevani list*) »Przegl^d pow- *) Letos je že jako laskavo ocenjal lajik Titus So-podzko naš „Dom in Svet" in „Bimski Katolik". Poudarjamo: lajik, ki se peča s slovstvi vseh slovanskih narodov in temeljito pozna zgodovino in slovstvo njihovo. 8zechny" v Krakovem,^ uhca Kopernika p(Cjna: 10 gld. na leto; izhaja mesečno v sešitkjp po 9 do 11 pol). il. Političtii preg-led. * u t' i - ;• i . I! I 2,2- 4««- V Ljubljani, 12. decembra. Notranje dežel®. r ' t t Draginjske priklade. Strašno jezo nekaterih naprednjakov si je nakopal državni poslanec gospod kanonik Klun, ker je bil proti draginjskim prikladam uradnikom. Odveč bi bilo odgovarjati na vse napade. Temu pač nikdo oporekati ne more, da bi bilo neko nasprotje, ko bi na jedni strani poslanci tožili, da so se cene kmetijskim pridelkom znatno znižale in da kmetovalec izhajati ne more, na drugi strani bi pa dovoljevali draginjske priklade. Če se bodo plače poviševale, bodo se morala povišati tudi bremena in to bi zopet tudi kmeta zadelo. Povišavati uradniških plač brez povišanja davkov ni mogoče. Proti previsokim davkom se pa od več strani čujejo pritožbe. Sicer je pa treba vedeti, da je gospod kanonik poslanec kmetskih občin in torej mora pred vsem gledati na svoje volilce. Če se malim obrtnikom ni mogel davek znižati, se tudi uradnikom priklade ne morejo dovoljevali. Nobenemu stanu se ne more dajati prednost. Če bodo pa po davčni reformi razmere boljše, bode se gotovo tudi za uradnike kaj storilo. Tega se ni bati, ker vlada bode za uradnike tako še bolj skrbela. Slovenski poslanci bodo pa tudi gotovo radi kaj storili za uradnike, kedar bode to mogoče. — Dopisniku in vredništvu »Slov. Naroda" naznanjamo, da gospod kanonik ni beneficijat pri Božjem grobu in da že več let pri Božjem grobu beneficijata ni. Sodnijska pripravljalna služba. S predlogo zakona o sodnijski pripravljalni službi se strokovni krogi še precej strinjajo, če tudi bode za nekatere novo obremenjenje. Vrezana je bolj po nemškem načinu. Morda zaradi tega ne bode prav za naše razmere, ker pri nas vsaj študije za pravosodje in politično službo neso ločene, kakor v Nemčiji, kjer imajo za izobrazbo političnih uradnikov na mnogih vseučiliščih posebne državnopravne fakultete. Kar se pa časa študij tiče, pa ni bistvene razlike, kajti tudi skoro na vseh nemških vseučiliščih zahtevajo 41etne vseučiliščne študije od juristov. Vprašanje je pa vsekako, če je umestuo, da bi bodoči 6odec mogel sprva službovati tudi pri političnem uradu, ker upravna služba se precej razlikuje od pravosodne. Ogerska. V ogerski zbornici je poslanec Beothy interpeloval, če je res ministerstvo deželne brambe opozorilo poveljnike deželne brambe, da naj častniki ne čitajo nekega vojaškega lista. Minister je odgovoril, da čitanja dotičnega lista ni prepovedal, ker on sploh ne prepoveduje branja časnikov. Opomnil je pa poveljnike, da dotičnega lista ni zmatrati za resnega in da ž njim vojaška uprava ni v nobeni zvezi. To se mu je zdelo potrebno zaradi discipline, ko je vreduik dotičnega lista šel mej opozicijonalce. Interpelant s tem odgovorom ni bil zadovoljen. Vrednik dotičnemu listu, Bolgar, je zatrjeval, da noben general budimpeštanske posadke se ne bode izrekel proti njegovemu listu, če ga vprašajo za njegovo mnenje. Večina je ministrov odgovor vzela na znanje. (Dalje v prilogi.) redu, od koder se je bolje videlo, na tisoče broječa množica iu strmela nad čarobnobojnim prizorom. Živa orijentalska domišljija v pravljicah iz tisoč in ene noči ni mogla naslikati divnejšega obraza, katerega je tu inženerjeva roka v resnici pričarala. Sredi nalašč otemnelega prostora pljuskal je najprej belomoten visok steber vode, proti vrhu Vedno ožji, podoben gotiškemu oltarju, ua podnožju olišpan z nekolikimi manjšimi vodometi, enakimi šopkom, iz katerih trakovi moli; kot širja podlaga zgoranjemu stolpu je bilo uvrščenih v nižjem delu tal na obeh straneh po nekaj enakih večih vodometov, ki so malo čez podnožje gorenjih pljuskali. — Ko se je oko privadilo, da je razločilo šumeče žarke, zasvetila se je vsa vodeua zgradba v blesteči belosrebrni Inči, katera se je koj zamenjala z vsemi mavričnimi, enakomerno razdeljenimi barvami, tako živimi, da je moralo oko, nevajeno takega svita, za-mižati. Menjale so se vrste barv od trenotka do tre-notka, včasih so zasijali vsi žarki z narodnimi barvami, belo-modro-rudečimi; gledalcu je bil skupni vtis tak, kakor bi neprenehoma goreča palača iz tal rastla in sproti se podirala. Godba pa je svirala ves čas vesela napeve. Večkrat smo slišali našo »Naprej zastava Slave!" Kdor ni sam gledal prečudno blesteče vodene zgradbe, temu ni mogoče opasati občutka, ki se polasti človeka, zročega v ognjeni vodomet, podrobno obstoječ iz mrgolečih vtd«nih žarkov, v celoti harmonično poslopje, kakor bi se bil arhitekt eb njem trudil. Pozno na večer odhajajočim je bil pred obrtnijsko palačo še drug blesteč prizor. Paviljon plinovih tovarn je bil po celem površju obkoljen z gorečimi cevmi, ki so se združile v velikansko krono; vsak obroč, po več metrov dolg, videl se je kot iz tisočerih lučic sestavljen, cela krona pa — tako se je zdelo — je bila iz milijonov biserov, po obsegu zadostna velikanu z deset do petnajst metrov debelo glavo, dekoracija kakoršno imajo plinarji še sami v oblasti, ker elektriki enakega ne morejo posneti. Raz vrh obrtnijske palače pa je obsevala električna solnčna svetilka s tako intenzivno svitlobo, da so druge po več sto sveč močne električne luči pred njo otemnele. Kdor je prvikrat čez dan v to izložbo prišel in jo zvečer zapustil, videl je toliko čudo novostij in zanimivostij, da gotovo dolgo ni mogel zaspati in spečemu se je sanjalo o nadzemeljski svetlobi, ka-keršno je drugi dan zdramljen v resnici zopet lahko gledal. — * * * Le še nekaj splošnih opazko tem po pravici toliko občudovanem podjetju! Nekaj, kar je bilo pri vseh prejšnjih razstavah samo po sebi umljivo, se je tukaj pogrešalo, namreč oni slavni nered, sin nenatančnosti ali nebrižnosti. Po vseh prejšnjih razstavah je zdaj cev počila, zdaj svečava odpovedala, zdaj se je kak stroj pokvaril, ali je kaj eksplodiralo, ali se kaj utrgalo, ali požar nastal itd. itd. Že začetek je bil vedno in povsod nemaren, namreč prve tedne je bila vsaka razstava le do polovice gotova in kdor je hotel vse videti, moral je čez mesec dni ali še kasneje zopet priti. Vse drugače v Pragi. Na dan sv. Janeza se je razstava otvorila in bila je gotova, nikdo ni zapazil nedostatka, čeravno se je morda pozneje kaka malenkost predrugačila ali popravila, in ves čas se ni slišala skoraj najmanjša pritožba o neredu ali o nevarnosti, in sicer zato, ker se je, kar je bilo v človeški moči, v tem smislu vestno skrbelo. Namene doseči, katere je razstava zasledovala, trudili so se njeni reditelji, ne samo z vabili do odraslih, ampak morda še bolj zasluženo s tem, da so šolsko mladino v trumah tje vodili; tu se je učil bodoči rod, nada sedanje generacije, svojega naroda moč ceniti, spoštovati, ljubiti ga, in ko se je videlo dan za dnem stotine otrok, včasih dokaj oddaljenih od Prage, vihtečih banderica, kličočih »ua zdar vjstave", ni ga bilo doraslega, kateremu bi ne bilo oko solzno postalo; vsakdo je bil preverjen, da tako početje mora dobrega sadu donesti; da bilo je celo nekaj ekscelencij gospodov, ki so se o tem kaj pohvalno izrazili. — Skrbelo se je tu, kakor po drugih razstavah za zabavo, za krepčila po jedilnicah in pivnicah in za Priloga 284. štev. »Slovenca** dn6 12. decembra 1891. Vnanje drisarf Bolgarija. Danes bi bila imela biti seja bolgarskega sobranja, v kateri bi se bivšemu knezu bilo dovolilo 50.000 levov letne pokojnine v znamenje hvaležnosti za neprecenljive kneževe zasluge za Bolgarijo. Ker je pa ta čas se izvedelo, da bi Battenberžan, ali sedaj grof Harteuau, penzije ne vsprejel, ker je v avstrijski vojaški službi, bode najbrž sobranje stvar opustilo. Sedanji bolgarski knez je baje sam izrekel željo, da se grofu Hartenau-u dovoli pokojnina. R^imunija. Novo rumunsko ministerstvo se najbrž ne bode dolgo obdržalo ker v zbornici nema trdne večine. Ce mu junisti odreko podporo, pa mora pasti. Junisti se zastran vnanje politike pač strinjajo z vlado, o notranji politiki so pa drugačnih nazorov. Belgija. Sedanja belgijska vlada je že mnogo storila za ravnopravnost flamanščiue. Pod liberalnimi vladami se je povsod košatila francoščina. V Belgiji je francoski element imel jednake predpravice, kakor pri nas nemški. Sedaj je pa že precej drugače. Celo pri dvoru flamanščina pridobiva veljavo. Te dni je kraljica belgijska prišla v fiaraansko gledališče. Ravnatelj gledališču jo je pozdravil v francoščini, ona mu je pa odgovorila v flamanščini in naglašala, da je treba posebno se ozirati na flaraanščino, ki je stari belgijski narodni jezik. V flamanskih krogih so kraljičine besede vzbudile veliko zadovoljnost. Francija. Sedanji ministerski predsednik Freyciuet je vsprejet v francosko akademijo. Pri vsprejemni slavnosti je Prejcinet v lepem govoru slavil Augiera kot politika in pisatelja. Predsednik je pa čestital Freycinetu in ga primerjal z Gam-betto. Nekateri hočejo vedeti, da se sedaj kmalu Freycinet odtegne političnemu življenju, ko je postal član akademije. Nemčija. Te dni je bil pri državnem kan-celarju parlamentarni obed. Caprivi seje pri tej priliki razgovarjal tudi z nekaterimi naprednjaki in izrekel željo, da se kmalu rešijo trgovske pogodbe. Govorilo se je o politiki in da Francija ne ve, kaj bi storila, ko se snuje nekaka srednjeevropska carinska zveza. Ta zveza bode še bolj okrepila mirovno zvezo. Ce tudi se je pogovor vršil kaj previdno, vendar se je videlo, da je nova carinska politika v prvi vrsti naperjena proti Franciji, katera noče skleniti trgovinskih pogodb. Anglija. Lord Salisburry iu lord Hartington sta izjavila, da moia gorenja zbornica zavreči predlogo o irski samoupravi, ko bi jo predložila liberalna vlada. S tem bi zbornica prisilila vlado, da razpiše nove volitve za parlament ali pa odstopi. Liberalni listi sedaj zaradi teh izjav hudo napadajo vlado, konservativce in gorenjo zbornico. Poslednji odrekajo pravico siliti vlado, da naj odstopi ali pa razpiše volitve. Po angleških navadah je vlada odgovorna le spodnji zbornici, za grajo gorenje zbornice se ji ni treba brigati. Konservativci so si izumili novo teorijo, da bi ž njo ovirali napredek. Dokler so konservativci na krmilu, je gorenja zbornica ničla, ker ničesa ne stori. Liberalni vladi so pa lordje pripravljeni delati toliko sitnosti, kolikor le morejo. Izvirni dopisi. Z Bleda, 10. decembra. Vendar že enkrat! Več kot tri tedne smo že radoveduo pričakovali dopisa, : nad katerim bode strmel ne le Bled, ampak vsa de- i ____i - . .-s-■ i enake reči, toda ne brez mere in premisleka, le kot postransko stvar, primerno potrebam, zato pa je bila j ta izložba še v drugem oziru »unicum" med vsemi večjimi prejšnjimi, ni imela namreč deficita, ampak celo nekaj čistih dohodkov, dasiravno so se radodarno delile po večje vsote med dobrodelna šolska in druga društva, brezplačne vstopnice, in dasi se j je tisoče in tisoče goldinarjev za dekoracije ob slav- j nostnih prilikah potrosilo. Nadpisi bili so suoraj vseskozi češki in nemški, J včasih še francoski, večkrat celo po nepotrebnem nemški na prvem mestu; pa jim očitajo nestrpnost. Ko bi bil drugi narod v deželi sam kaj enakega napravil, kdo dvomi, da bi črke ne bilo videti drugačne od nemške9 Toda narodni duh se ni mogel zatajiti pri takem vspehu. Kadar je zasvirala godba, ali so tam-buraši zabrenkali, ali kadar so orgije zapele krasno melodijo »Kdč domov muj", spremljalo je tisoč grl z navdušenim petjem, staro in mlado, gospoda in priprosto ljudstvo, da celo oboroženci, priprosti vojak ali častnik. V obče se je slišala le ena sodba: da se je podjetje tako posrečilo, da mu ga ni para v zgodovini. Iu to ne le brez sotruda velikega dela so-deželanov, ne le zbog apatije avstrijskih Nemcev, ampak ceI6 proti volji neprijateljev. (Konec sledi.) žela, iu se popraševala, ali še niso dejali župana g. Janeza Malluerja pod ključ? Hudomušni ljudje so govorili, da jim Nemec sestavlja članek, ki se pošlje v »Slovenski Narod", da se Mallner za večno pokoplje z županskim stolom! Pretečeno soboto se je vzletela napovedana bomba, pa brez najmanjše škode; bil je silen direndaj; ker je bila ravno nedelja, skušali so vsi bivši odborniki dobiti »Slov. Narod" z njegovim detetom »Rodoljubom'1 v roke. Nove občinske volitve so namreč razpisane na 16. dan t. m., in mislijo si, hitimo, da jim potegnemo krinko z obraza! — Pa idimo k stvari! Bodimo odkritosrčni in recimo naravnost: Odkar je g. deželni glavar dr. Poklukar umrl, delali so strastno proti g. Mallnerju, men^č, če tega uničijo, bodo tudi pri deželnozborski volitvi lahko zmagali, vsaj ua Bledu, s svojim kandidatom. Najpoprej so hoteli na lovu — mesto zajca — župana vjeti; mnogo let ima g. Mallner občinski lov v najemu, že pod poprejšnjih županom Vestrom na leto za 70 gld., ker pa sam brezplačno županuje, pa za 150 gld. Za ta znesek ga mu je prepustil tudi občinski odbor, le eden odbornik je nasprotoval ; seji pa, v kateri se je to obravnavalo, je župan sam predsedoval, kar bi ne smelo biti; k seji tudi ni povabil par virilistov namestnikov, prav za prav pa je menda pozabil občinski sluga s povabilom se pri njih zglaBiti. To je bil povod, da se je sklep ovrgel. Bila je napovedana nova seja, prišel je tudi Nemec, virilistov namestnik — in je tudi nemški govoril — akoravno so temu kmečki odborniki naravnost ugovarjali in rekli, da nemškega ne razumejo. Sklenilo se je, da ostane lov g. Mallnerju za ponujeno svoto 200 gld. Ko je bila seja že končana in so nekateri odborniki odšli, je začasni predsednik na prigovarjanje Mallnerjevih nasprotnikov rekel, da se je pri glasovanju zmotil in se je zapisnik po seji popravljal, kar gotovo ni opravičeno. Da bi bilo konec prepira, je c. kr. okr. glavarstvo oddalo lov na dražbi v najem, kateri je ostal g08p. Mallnerju, seveda za višji znesek. Uničiti ga pa moramo, naj velja kar hoče! Denimo račune na cedilo! Ni mogoče, so že pregledani in odobreni, se je reklo. Nič ne d& Eden pregledovalcev naj reče, da ni zmožen pregledati jih in naj se druga pregledovalca volita. Rečeno, storjeno ! Zopet seja, volita se izurjena pregledovalca, ki sta prišla vnevpijočim nepravilnostim na sled! Šolo je popravljal brez občinskega dovoljenja I Radi priznamo, da bi se moral g. Mallner res z občino pogoditi — a zakaj ni tega storil, poslušajte: Napovedal je kot predsednik krajnega šolskega sveta šolsko sejo, v kateri je pojašnjeval, da je stara šola neobhodno potrebna popravila, tudi nasvetoval, kaj naj bi se ukrenilo. Vsi člani šolskega sveta so mu pritrdili, tudi tisti, ki zdaj rujejo zoper njega. Rekel je tudi, da po njegovih mislih menda ni treba vprašati občinskega odbora, ker bo pri občinskih dohodkih toliko prištedil v par letih, da bo stroške pokril brez posebne naklade na davke; naklade občine za občinske in šolske potrebščine, in sicer za tri šole, znašale so 10 odstotkov na direktne davke. Po njegovem proračunu bi popravljanje stalo 1200 do 1400 gld. Kadar pa človek kaj novega dela ali če tudi le popravlja, pokaže se marsikaj, na kar se poprej še mislilo ni, tako tudi pri naši šoli. Dobili smo tudi novo, mlado učno moč, ki ima dober okus in je marsikaj nasvetorala, kar se ji je tudi ugodilo, tako da so stroški narasli res na 2300 gld., od katerih je bilo precej prvo leto plačanih 600 gld., letos bi se bilo zopet plačalo 800 do 900 gld. brez nove naklade, ko bi se ne bila metala polena pod noge, ostanek pa prihodnje leto. Ni se delala za šolo niti najmanjša sila ne z naklado, ne s tlako, in visoka c. kr. deželna vlada je sama priznala zasluge županove pri tem popravilu, ko mu je poslala pohvalno pismo ? Kaj pa s tombolo? Cesar gospodje neste našli med dohodki, najdete med stroški! Pač ni častno, ker 600 gld. je g. župan nabral pri gostih itd. za j napravo ubožne hiše na Bledu, ki bi bila pač po-- trebna, ko drugi mogočneži še niso nabrali ne bora, ' zdaj naj bi pa še stroške sam trpel, ko vendar med svet trobijo, da je berač in ni nič njegovega I Še huje je pa s požarno brambo. Imajo lepo poslopje s krasno opravo za brambo z vsem potrebnim orodjem in dve lepi brizgalnici; skupaj je stalo okoli 6000 gld. Prosjačil, tekal in vozaril se je župan kot načeln danje, ki jih je priredilo akad. društvo »Triglav". Iz Zagreba, 8. decembra. Dokler se na višjem mestu še zdaj ugiblje, koga bi poslali za nadškofa v Zagreb, izbran je kar na tihoma za škofa v Kri-ževcih dr. Julijan Drohobeczky ter je tudi že po-! trjen. Novoimenovani škof križevski je rojen Malo-rus ali Rusin ter je star še-le 42 let. Šole je dovršil v Marmaroš-Sigetu in v Ungvaru. Leta 1876. je postal arhivar ungvarskega grško-katoliškega škofa, kjer je v seminaru predaval tudi latinski jezik. Bavil se je mnogo tudi z godbo ter je bil vodja kora v stolni cerkvi. Leta 1881. postal je profesor na ungvarski preparandiji, a leta 1883. ravnatelj istega zavoda. Pod njegovim vodstvom se je pevsko društvo ungvarsko »Dolarda" med vsemi ogerskimi pevskimi društvi najbolj razvilo ter je dobivalo tudi na vseh sestankih prvo darilo. Žali bože, da je to društvo ultra madjarsko vodil omenjeni Malorus, kateremu je glasbena akademija in konservatorij v Budimpešti podelil častno diplomo protesorja. Drohobeczky se je bavil tudi z literaturo. Tako je prevel Duhnovičevo »Zgodovino prešovske škofije", „Načrt zgodovine munkačke škofije z gledišča narodne šole". Bavil se je mnogo z etnografijo, a od 1. 1886. je vrejeval cerkveno-socijaini list »Kelet". Pravijo, da je Drohobeczky prav dobrolljiv človek in pa izvrsten govornik ter izvanredno naobražen. Kot rojen Malorus govori ruski, a vrh tega mad-jarski, nemški, latinski, francoski, taljanski in tudi že hrvatski, kar bode zdaj gotovo najbolje potreboval. Bog daj, da bi na Hrvatskem gojil pri podložnih vernikih ljubezen do vere pa tudi do hrvatske domovine vsaj v istej, če že ne v večji meri, kakor je to vršil na Ogerskem za madjarstvo. Kako srečen bo njegov narod, če bo nasledoval v tem pogledu prerano umrlega in celemu hrvatskemu narodu nepozabnega Hraniloviča, iskrenega prijatelja škofa Strossmayer-j». Hrvatski narod pričakuje to od svojega novega škofa z vso pravico. Tudi v najviših krogih naših oblastev so se dogodile važne premembe. Ker je predstojnik na- šega najvišega soda, stola sedmorice dr. Livije Ra-divojevic na svojo prošnjo upokojeu, imenovan je za to dostojanstvo bivši predstojnik oddelka za bo-gočastje in nauk dr. Štefan Spevec, a za predstojnika omenjenega oddelka narodni poslanec in vseučiliščni profesor dr. Izidor Kršnjavi. Ta prememba sicer ni prišla iznenadeno, vendar pa malo poprej, nego se je mislilo. Ali predsednik stola sedmorice je doslužil 40 let službe, pa ni želel še nadalje ostati v službi, zatorej so se te premembe tako hitro zvršile. Novi predstojnik oddelka za bogočastje in nauk je poznat kot poseben ljubitelj umetnostij. Hotel se je s početka posvetiti gimnazijalui profesuri, ali ko je postal doktor filozofije na dunajskem vseučilišču, šel je podpiran od škofa Strossmayer-ja v Rim, kjer je proučeval starine in umetnosti celih pet let, pa se mora reči, da on gotovo na vsem Hrvatskem najbolje pozna v tem pogledu Italijo. Ko se je vrnil v domovino, bil je postavljen kot izredni pro-: fesor umetnostij na zagrebškem vseučilišču. Vendar l pa mu tukaj ni najbolje ugajalo, nego je hotel fe i kaj več doseči. V tem času je spisal tudi nekoliko j razprav o umetuosti, ki so mu bolje uspele nego ! slike, katere je naslikal. Kdor je hotel na Hrvatskem od 1. 1880. kaj več doseči, nego biti navadni človek, ; ta se je moral posvetiti politiki in javnemu življenju. In tako je storil tudi dr. Kršnjavi, ko se je dal izbrati v sabor kot vladni privrženec. Od tega ; časa je hitro napredoval, ker je zares bistroumen in precej dober govornik, pa je bil tudi večkrat iz-! bran za poročevalca v raznih odsekih. Tudi v mestno zastopstvo zagrebško je bil izbran ter te posebno v šolskem odseku kot veščak pokazal. Ko se je slutilo, i da pojde predsednik stola sedmorice v pokoj, začne ' se on učiti pravosiovja na dunajskem vseučilišču, a letos je bil na graškem vseučilišču promoviran za doktorja prava. Sedaj je imel že vsa svojstva za : predstojnika, a da prouči tudi šolstvo v inozemstvu, ' šel je pred pol leta celo na Švedsko, kjer so neki ; šole najbolje vrejeue. Kmalu ko se je povrnil, zgo-! dile so se omenjene premembe in tako je postal ■ dr. Kršnjavi novi predstojnik. Kakor je mož pod-! jeten iu delaven, upati je, da bode šolstvo na Hrvatskem povzdignil v vsakem pogledu. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. decembra. (Promocija.) Danes bil je na dunajskem vse-' učilišču proinovirau doktorjem prava gospod Vladimir Foerster, sin vrlega glasbenika Antona Foer-sterja. Čestitamo! (Z Dunaja) se nam poroča: Dne 25. novembra t. 1. je družba sv. Ambroža v katoliški resursi sla-: vila spomin Gallusov in Mozartov. Pri tej sloves-! nosti se je pelo več Gallusovih skladb, ki so obče ; ugajale. Znani rojak g. Jos. Mantuani, ki z ve-| likim vspehom zasleduje velezanimivo delovanje slov-' nega našega rojaka Gallusa (Petelina), je pri tej priliki govoril zanimiv govor, katerega objavimo prihodnjič. (Iz Loža) se nam poroča: Dne 10. t. m. do-| poldne po sv. maši v mestni cerkvi je g. okrajni j glavar Del O o t g. mestnemu županu G. Lahu j pripel nedavno mu podeljeni zlati križec za zasluge. (Škofjeloška narodna čitalnica) je imela dne , 10. t. m. svoj redni občni zbor. V novi odbor so j bili izvoljeni gg.: Blaž M oh ar, predsednik; M. Bežan, podpredsednik; Lovro Sušnik, tajnik; i Bogomir K r e n n e r , blagajnik ; dr. Anton A r k o, odbornik. (Zavarovanje pokojnega nadvojvode Henrika.) Pred kratkim na Dunaju umrli nadvojvoda Henrik je bil zavarovan pri »Greshamu" za 500 000 frankov, katera vsota se bode sedaj izplačala hčeri baronici Waideck. (Slovansko pevsko društvo na Dunaju) priredi v torek, 15. decembra, v Ronacherjevi dvorani (I., Schellinggasse), veliki svoj adveutni koncert, pri katerem bodo sodelovali: gospica Ncemi Jirečkova pl. Samokova, gospica Josipina Jamnicka i g. Bohdan pl. Vulakovič. Vspored obstoji iz dveh delov. Prvi obsega: 1. Vilharjevo »Slovo", sloveuski moški zbor, bariton-solo, poje g. Vulakovič. 2. a) Dvorak A.: »Variace", b) Iiubinstein A.: »Valce caprice", igra na glasofiru gospica Jirečkova. 3. Bendl K.: »Sla-vin", cyklus slovanskih pesmij za mešani zbor s spremljevanjem na glasoviru in harmoniju: a) malo-ruska, b) lužička, c) poljska. (Te skladbe je skla-1 datelj poklonil »Sloveuskemu društvu".) 4. „Hrvatske pesmi", p6jo gospica Jamnicka. 5. a) Mtlnchheimer A.: „G6ral", poljski zbor moški, bariton-solo, p6je član (Slovenec) g. J. Grm; b) Horejšek V.: „Tuga", srbski zbor moški; c) Neščinski P.: „Zakuvala ta siva zazulja", moški zbor maloruski, tenor-solo poje Rus A. Kohler. 6. a) Smetana: „Polka", b) Liszt: »Rhapsodie 13", na glasoviru igra gospica Jirečkova. 7. Bendl K: „Slavin", izbor četrti: d) bolgarska, e) srbska, f) hrvatska, g) hrvatska iz Medjimurja. 8. Iv. pl. Zaje: Duetto iz opere „Zrinjski", pSjeta gospica Jamnicka in B. pl. Vulakovid. 9. Forcht-gott-Tovačovsky A.: „Zvuky slovanske fantazije" za moški zbor s spremljevanjem vojaške godbe.. Sprem-ljevanje priredil gosp. A. A. Buchta. Na giasoviru spremljata gg. Paur^i Kohn. Glasovir Bcisendorfer-jev, harmonij Kotykiew.czew. II. oddelek: Koncert vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 19. pod vodstvom g. kapelnika Alf. Caibulke. — Vstopnice se dobe za cerkelj po 2 gld., druge po 1 gld. 50 kr. v društveni pisarni (I. Tiefer Graben — L. Bou-chal), v „Slovauski Besedi" (I., Wallnerstrasse 2), in na koncertni večer pri blagajnici. Na ta koncert opozarjamo na Dunaju živeče Slovence. (Prva ljubljanska podružnica sv. Cirila in Metoda.) Na prošnjo načeluištva opozarjamo še enkrat na jutršnji občni zbor te podružnice, ki bode ob 11. uri dopoldne v steklenem salonu čitalničnem in ne v pevski sobi, kakor je bilo v prvem naznanilu. (Slovensko gledališče,) Jutri se bode predstavljala znana narodna igra s petjem „Revček Andreji ek. (Veselo naznanilo.) „Slov. Gospodar" poroča, da je celjski okrajni zastop, ki je v slovenskih rokah, v zadnji seji sklenil priklade znižati od 25% na 21%, torej za 4 kr. pri vsakem goldinarju. Prejšnji načelnik Stieger naj sedaj sodi, kdo bolje gospodari, ali nemškutarji ali narodnjaki (V Celjn) se vršč prihodnje leto porotne sodbe dnč 18. januvarija, 14. msrca, 16. maja, 11. julija, 26. septembra in 21. novembra. (V Gor. Gradu) posluje slovenska posojilnica še-le osem mesecev, pa je imela že 120.000 gld. prometa. (Obsojen) je bil pri porotni sodbi v Celju M. Lah iz majšperške župuije na vislice, ker je dnd^ 25. oktobra iz jeze ubil svojega tasta Šalamuna. (Hripa) se zopet širi po naših krajih; v Gradcu je že več oseb zbolelo, tudi v Ljubljani so zdravniki že konstatovali posamezne slučaje. Letos je hripa nevarnejša, ker se jej rada pridruži pljučnica. (Umrl) je v četrtek v Inomostu najstarejši avstrijski zgodovinar in utemeljitelj novojše šole za avstrijsko zgodoviusko raziskovanje, rnsgr. dr. Albert Jiiger. Dne 8. t. m. je praznoval 91 letnico svoje dobe. (Umrla) je d3nes po noči v Tržiču gospa Marija Tekster, hišna posestnica, v 79. letu dobe svoje. R. I. P. t- (Železnica Celje-Velenje) je dokončana in bode izročena občnemu prometu dnč 27. t. m. (Zadnja okrožnica poreškega škofa) je dala povod raznovrstnim komentarom. Mi se nesmo in se ne bodemo vtikali v to zadevo, le to opomnimo, da se tudi slovenski liberalci v zavijanju resnice prav nič ne ločijo od židovskih. Iz Istre nam namreč poroča prijatelj, da je poreški škof duhovnikom prepovedal le „razširjati in razpečavati" list, ne pa čitati. To naj vzemo ad notam oni slovenski časniki, ki pri tej priliki zopet udrihajo po „črnem suknu". V resnici škandalezno je že, kar uganjajo nekateri časnikarji, kateri so hote ali nehote popustili svoj pravi poklic. Tem velja Greuter-jev medmet. (Iščejo se dediči) za ostalino po rajnem g. dr. Josipu L ju biču, c. in kr. polkovnem zdravniku, kateri je dflfš 16. marca letos umrl v Kralj. Gradcu brez oporoke. Ker tudi njegove sestre M. Ljubič bivališče ni znano, naj se dotičniki zglasijo do 31. oktobra 1. 1892. glede ostaline pri novomeškem okrajnem sodišču ali pri varuhu ad aetum g. K. Zupančiču. (Utonil) je 38ietni rešetar Lovro Oblak iz kočevskega okraja v vodi Murici pri Bruku na Štajerskem. (V Savo) je skočil dne 7. t. m., kakor se poroča iz Brežic, Matija Zorman, učitelj na trirazred-nici v Dobovi. Govori se, da se mu je zmešalo. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) C. g. Ig. Rom je iz Dramelj premeščen v Slov. Bistrico, č. g. R. Rak te I j pa iz Slov. Bistrice v Mozirje. Raznoterosti. — Vseh vseučilišč na svetu je 147. Največje je v Parizu, ki šteje 9215 slušateljev, dunajsko šteje 6220 slušateljev, berolinsko 5527. Najmanjše je gotovo angleški Fourah Bay College ? Siere Leoni v Afriki, ki šteje 5 profesorjev in le 12 slušateljev. — OdUgljej pri dijetah. Ouira poslancem, ki so bili na mirovnem kongresu v Rimu, je predsedništvo državnega zbora odtegnilo 8 dnij pri dijetah. — Levi gospoda Carnota. Abesinski kralj je poslal predsedniku francoske republike dva leva v dar. Hkratu mu je tudi podelil najvišji abesinski red. — Snažen je pariških ulic stane na leto 6,760.000 frankov. S snaženjem ulic bavi se nad 3000 ljudij. Za snaženje ulia imajo tudi posebne stroje, ker bi ročno delo bilo prepočasno. — Zanimiva pravda je sedaj v Londonu. 211etna grofinja Russel toži svojega moža, vnuka znamenitega ministra Russela, da jo tepe iu sploh grdo ravna ž njo. O tej pravdi govori se v vseh angleških višjih krogih. — Cliicaga. Neki inžener hoče vedeti, da se bode 1893. leta pogreznila Chicaga v zemljo. Tla namreč ne bodo mogla nositi teže razstavnih poslopij. Voda michiganskega jezera je Ua pod mestom že tako izpodjela, da so le 16 čevljev debela. Mesto se bode pogrfiznilo 40 čevljev globoko. Kaj tacega se pač še ni videlo na nobeni razstavi. — Roparji. V Ozieriju na Savdinskem odpeljali so roparji podjetnika rozaške železnice v gore in zanj zahtevajo 300.000 frankov odkupnine. Odposlali so se vojaki, da polove roparje. — Orispi iu republikanci. Crispi je svoje republikanske tovariše iz I. 1848. in 1860. brzojavno pozval, naj se upro Rudimjevi politiki, ker je prekonservativna (?). List „Opinioue" brani vlado in Grispvja imenuje upornika. — Na Francoskem je bilo nedavno podržavljenih zopet 150 šol. Nasledek pa je bil, da ostalo le 4170 otrok v državnih zavodih, 12.990 pa jih je vstopilo v zasebne šole. Telegrami. Dunaj, 11. decembra. V večerni seji je minister baron Pražak odločno zavrnil Mladočeha dr. Vašatyja. — .,Fremdenblatt" poroča, da jo bil sicer nadvojvoda Leopold Ferdinand mimogrede v Carigrada, toda ni nikogar obiskal. Politične kombinacije so že zaradi njegove mladosti neverojetne. Dunaj, 12. decembra. Pravosodni odsek državnega zbora je sprejel več prememb postavnega načrta, katerega je sklenila go-spodska zbornica o reformi pravnih in državnopravdnih naukov, in vstavil o državnih izpitih določbo vladne predloge, da je namreč prvi državni izpit koncem tretjega semestra. Postava stopi v veljavo 1892/93. Budimpešta, 11. decembra. Državni zbor je z veliko večino sprejel vladno predlogo o razstavi leta 1895. Tujci. 10. dcee mbra. Pri Maliču: Wolf, Deutscher, Moravetz, Eisenstiitter, Schvrarz, Sebrecker, trgovci; Wochman, Griinwald, potovalci, z Dunaja. — Kleraentz, tajnik, iz Gradca. — Percles, potovalec, iz Prage. — Benedik, župnik, iz Brezovico. — Rein-ling, trgovec, iz Monakovega. — Ciainse in Hohenberger iz Trsta, Pri Južnem kolodvoru: Knytl, trgovec, in Eiser, knjigovodja, z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Varady, gimnastik, s soprogo, fe Budimpešte. — Smolnik, potovalec, in Tujetsch, iz Maribora. Pri bavarskem dvoru: Kadi, Želko, Sruer, Štefanij, iz Černomlja. — Sever iz Kostanjevice. — Žgur Leopold iz Vipave. TrenienNko sporočilo. a ns O Ca. Stanje Veter Vrome lis a « "" a opazovanja zrakomer. t mm toplomera po Celziju 11 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee. 735 0 734 5 7364 1-0 70 6-2 si. ^jzap. n oblačno n jasno 1-80 dež Srednja temperatura 7 3", za 7'9° nad normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 12 decembra. gl- kr. gl- ur. Pšeni-a. hktl. . . . 8 80 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ _ 62 Rež, „ . . . 6 80 — 68 Ječmen, „ ... 4 50 Jajce, jedno „ — 3 Oves, „ ... 3 9 Mleko, liter .... — 8 Ajda. „ ... 5 36 Goveje meso, kgr. . — 62 Proso, „ ... 4 55 Telečje „ „ . — 56 Koruza, „ ... 5 30 Svinjsko „ „ . — 54, Krompir, „ ... 2 50 Koštrunovo „ „ — 4d Leča, „ ... 11 — — 40. Grah, „ ... 10 _ Golob ..... — lo! Fižol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 1 87 Maslo, kgr. . — 84 Slama, „ „ . . 1 96 Mast, „ . _ 66 Drva trda, 4 □ mtr. 7 — Speh svež, „ — 54 „ mehka, „ 5 — Zalivala. PrebUgorodna gospa soproga prvosednika krajnega šolskega sveta blagovolila je nabrati znesek 28 gld. 70 kr., katerega je podarila podpisanemu šolskemu vodstvu z namenom, da se o sv. Miklavžu obdaruje najubožnejša šolska mladina s potrebnimi šolskimi rečmi. Za ta blagodušni dar zahvaljujo se njej in p. n. dariteljem v imenu obdarovane šolske mladine. Šolsko vodstvo / Ribnici, dne 6. de-ccmbra 1891. Anton Lapajne, učitelj. Mk Primera št. 7 (nlkaka tontina): (149|) 3-1 Polica guvernerja države Novi York. Leta 1850. zavaroval se je Mr. Lucius Robinson, o svojem času guverner Novega Torka, na življenje pri „THE MUTUAL" največja in najbogatejša zavarovalnica na svetn. Osnovana na goli mejsobojnosti. Garancijski zaklad: :*07 ;4 milijonov goldinarjev a. v. Skoro 1'0 milijonov goldinarjev več, kakor vsaka druga zavarovalnica. Tedanja starost: 31 let. Zavarovalna vsota: 5000 dolarjev. Letna premija: 155'/, dolarja. Ko je Mr. Robinson pred kratkim umrl, dobili so njegovi dediči vsled priklopljenih deležev od dobička namestu 5000 dolarjev 14.453 doiarjev, ali skoro trikrat toliko, kolikor je bila prvotno zavarovana vsota. Ta polica ni bila nikaka popolna tontina — katere rezultat objavlja sedaj neko drugo ameriško društvo — in izguba vseh premij, v slučaji, da se Je ustavilo plačevanje, je bilo izključeno. Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: T>minj, X, Lobko\vitzplatz 1. Glavni zastopnik za Kranjsko: min v I^ubljani, na Sv. Jakoba trgu. ► Božične in novoletne \ karte. S Usojam se najuljudneje vabiti na obisk svojo velike i Dekoraoije za božična drevesca. \ spisov za mladino, slovstva za darila, krasnih del, knjig s slikami, poučnih in zabavnih iger, slik in U^fT" fofcogjTG.ii.in.i.h. ap Rjratov z vsem, kar zraven spada v kasetah po 6 in 7 gld. — Velikn izber pisnih kaset, poezijskih in fotografičnih albumov, fotograflčnih podstavkov, notnih map, rellfnih albumov, globusov v raznih velikostih, slikarskih predlog, dekoracijskih krožnikov, pismenih map z opreinopjn brez nje, pismenoznamsklh albumov po 30 kr. do 8 «ld. Gosli, oitre po 8—13 gld., konoertne in elegijske oitre po 20 gKfc, toki za cilro po 3 gld., gitare. Njnnnvpičp* Postekleno slikarstvo, izber glinastih posodic s pripadajočo slikarsko pripravo. — lldJllOi CJoC« vsi deli za izdelavo papirnih cvetic, kakor tudi opravljene kasete po 3 gld. 50 kr. Velika izber muzikalij, oper in operet, izvlečkov za klavir, potpourrijev, salonske, plesne in klasične muzike. ; Modelirske pole za % , ,7 , ? u,- , ♦ Koledarji vseh vrst < jaslice. ♦ knj'garna in prodajalnica papirja v Ljubljani. + in een Božično darilo. Sv, Moizil ©ra&aga a 1 i (1482) 30-9 devetdnevna , oziroma šosl nedelj iih pobožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katehet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v ..Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Naznanilo. Kdor si že hoče naročiti dober nemški zabavni list, naroči naj si list (1) „Dentscher Hausschatz", katerega 18. letnik se je ravnokar pričel. Ta list prinaša prav lepe povesti od najboljših nemških katoliških pisateljev, ima v vsaki številki prilogo za gospodinie in rame znanstvene sostavke. Poleg tega je list bogato in lepo ilustrovau. Z ozirom na pošteno berilo in krasne podobe je letna naročnina 7 mark 20 pf. (4 gld. 18 kr. av. velj.) jako nizka. Št. 23.274. Vabilo. (1494) 3-2 2e mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist ubož-nemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozariati z do-stavkom, dasta razpečavanje oprostnih listkov tndi letos drage volie prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu štev. 8 in Albert Schaffer na Kongresnem trgu štev. 7. Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni uradni sluge kakor posledna leta tudi letos raznašali oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in Da vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejaua razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dne 3. decembra 1891. ©T Izšla je v slovenskem prevodu knjižica: Okrožnica sv. Očeta Leona XIII. Preložil Andrej Kalan, vrednik ,,Domoljuba". Cena posameznim izvodom lci.Jr. Pri večjih naročilih za razdelitev mej ljudstvo po dogovoru cenejša. Dobiva se v „Katol. Bukvami'' v Ljubljani. Na nedavni poziv ie sloer ni oglasilo toliko gospodov duhovnikov, da bi mogel samo zanje izdati vendar se je tiskovno druitvo odločilo, da ga čim najhitreje izda. Res Je, da je ravnokar izšel Hel-fertov „Gesobaftsstyl" v novi izdaji, a ozira se le bolj na določbe in razmere češke oerkvene provin-oije. Tudi Je ravnokar izšel 1. snopič Dannerbauer-jevega „Gesohaftsbuoh"-a, ki bode pa še-le v kakih dveh letih dovršen. Vrh tega je cena obema knjigama Jako visoka: Helfert stane nevezan 4 gld., Dannerbauer bode stal nad 8 gld., a nobena teh knjig ne podaje slovenskemu duhovniku tega, česar si želi, namreč natančnega, zanesljivega, v domačem jeziku spisanega temeljitega navoda za uradno poslovanje. Vse to pa bode podajala duhovnikom vseh slovenskih škofij naša knjiga, o kateri se je pregledovaleo-veščak izrekel prav pohvalno in celo zatrdil, da ga skoro ni oddelka v uradnem poslu, ne katerega bi se pisatelj ne bil oziral. Opirajoč se na že mnogokrat razodeto željo po taki knjigi, izdali jo bodemo v š t i r 1 h zvezkih, katerih vsak bode obsegal 7—8 tiskanih pol in stal 60 kr. Ker je slo venske duhovščine častna stvar in potreba, da imamo v materinščini tako knjigo, zato pričakujemo vsestranske podpore. Naročila gospodov, ki se doslej še niso oglasili, sprejema Odbor katol. tiskovnega društva. V Ljubljani, dne 28. novembra 1891. Božička tSasilft. Spodnja krila (kitlje) iz sukna in volne, pletene trikot -jopice in trikot- obleko za otroke se dobe ceno pri (1472) 2-2 MARIJI PODKRAJŠEK, Špitalske ulice. Leto uslanovlj e n ja 1820. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častna in priznalna diploma Dunaj 1873. Insam & Prinotli St. Ulrich, Groden, Tirolsko, priporočata se za cerkvena dela od lesa, kakor: oltarje, leoe, krstne medenice, spovednioe, krlževa pota, podobe svetnikov, Kristuse, podobe za jas-(1392) lioe i. t. d. (4-3) po najnižjih cenah. SW Ceniki zastonj in franko. liMatlflHAJg*^ mtcf ME* ^■ItMffHlPl SgP' LMikuscli, ^Bjl tovarna dežnikov, '^flRlfi Wml Ljubljana, Mestni trg 15. (fflfeš eJHBM Nič več kaši j a 1 t Staro i 11 prei/.kušcno clo-mačo zdravilo v pUH.!!^ -------ki nena- C —------doma hitro pomagajo proti kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Le posebna sostava mojih bonbonov je že porok za vspeh. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na „čebulno znamko", ker so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. BV V zvežnjih k 20 in 40 kr. Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromeriž. — Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnkdczy, lekarnar L. Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih lekarnah, proda-jalnicah itd. (1399) 20-4 Največja zaloga šivalnih strojev JAN. jax, i LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-26) Zamenjuje stare stroje. Poprave vršS tse točno trajno in ceno. litjim II« Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk<>czy-j cva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s l/i kg. velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki i kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6czy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. (1391) Prekupci imajo obilen rabat. m Ta tovarna izdeluje poprav nizki ceni cerkvene orgije 111 Iiarmonije Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgelj in harmonijev pošiljajo se zastonj. V kratki d6bi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re-elnosti te tvrdke. (24-23) Prečast. gosp. Anton Trepal v Rovtah, poŠta Logatec, dajev naročnikom iz Kranjske, Koroške in Spodnje Štirske vsa potrebna pojasnila in dobre svete glede na izvršitev izdelkov naše tvrdke. Omenjeni gospod vsprejema tudi naročila ter nam jih neposrednje vpošilja. ISk^. naravnost s Francoskega pripeljan, najboljše, stare vrste, v steklenicah 11 3 in v steklenicah V* Ji ifl^ Picoolijeva lekarna H riiožcna vsakemu kosu. prisien zaradi stveno slovenski guerljah mnogih nič vrednih parfum«' rljah, ^^^ stveno ^^ Km preskusen. Priznanja najvišjih ponaredeb, V Ljubljani v veliki dvorani „ Torihalle" 'mr M šMM pmilfltavet danes dnč 12. in v nedeljo dnč 13. deoembra 1891. spravna daritev na Golgati, življenje in trpljenje Jezusovo. Predstavlja družba starnbavarskih pasijonskih iger pod vodstvom Ed. Alesch-a. Cena prostorom : Sedeži: 1—5 vrsta 1 gld., 6-9 vrsta 80 kr., 10—12 vrsta 60 kr., sedež na galeriji 40 kr. — Prostor za stoječe v partern 40 kr., dijaški bilet 20 kr., prostor za stoječe na galeriji 20 kr. Blagajna se odpre ob 7 uri. Začetek ob '/,8 uri. Vstopnice prodaja tudi gospod Till t Špitalskih ulicah. ' ,1492) 5-5 Zvelcspoštovanjem raVnateljstVO. M M M VeleČastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom ! Usojam si opozoriti velečast. duhovščino in si. cerkvena pred-stojništva, kakor tudi posamezne osebe, katere žele darovati kakej župni cerkvi ali podružnici, kapeli itd., na svojo tČ' izborno veliko zalogo vsakovrstnega cerkvenega orodja in posode sploh vseh v mojo obrt vštevajočih se cerkvenih potrebščin ter uljudno vabim na ogled iste. D.da izvršena so v istini povsem krasno. Ker mi nedostaje prostora, prodajem vso zalogo 8C po prav nizki ceni. Vsa naročila od od najpriprostejše izdelanega svečnika do najfinejše umetno Izvršene monštranoe in raznega druzega orodja izvršim v najkrajšem času po nizki ceni. Da si more omisliti tudi najrevnejša župna ali podružna cerkev potrebnih stvarij, dovoljujem izredno ugodne plačilne pogoje. Najodlienejšim spoštovanjem se priporočam (1484) 4 Lcop. Tratnik v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 27. zavarovalno društvo za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko: j, Mastrasse 1,1 M v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1890..........frankov 111,610.618 Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1890 ..........„ 20,084.349 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (.1848).....• . . . „ 234,804.082 V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 55,985.275 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1.666,812.555 Prospekte in tarife na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno (12—12) glavni zastop v Ljul>ljaiii -12) pri Gvidu Zeschok-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. V nedeljo dne 13. decembra ob 4. uri: Posebna predstava radi priložnosti obč nstva z dežele in rodbin. Za šolarje polovična vstopnina. Zobozdravnik Schweiger nastanil se jo Iv hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien), II. nadstropje, št. 25—26. Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne. Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno. Plombuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljšim plombovnim sredstrom — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailirani plombi, ki je barvi zob popolnem enaka. (1423) 10 Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučtgu. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnloe, stroji za košnjo, obračalnloa sa seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatllnioe, gepelji, loko- mobill, trlenre, snažllnioe žita, stroji za robkanje turšloe, slamoreznloe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje ln mečkanje sadja, za stiskanje grozdja ln oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnloe za ovočje in zelenjad, smrkl (pnmpe) za vino, kletne priprave, smrkl za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delnjoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20—20) treslioe itd. (20—20) Vse najbolje izdelano j»o najnižji tovarniški ceni. Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vinorejskili strojev IG. HELLEH, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato llustrovani 144 strani obsezajočl ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem Jeziku se pošiljajo gratis ln franko. g^T" Zanesljivi nastopi se povsod osnujejo. "V letu 1S38. v Trstu osnovana c. kr. privilefr zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so ixa Dunaju v družbini hiši, mesto, Weihburggasse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro - ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru, poškodbam pri prevažanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. (12—7) Glavni zastopnik y Ljubljani: IYAN PERDAN. Dunajska borza. Papirna renta 5 Srebrna renta 5 Dne 12. decembra. davka . . . . 16% 16% davk davka prosta % J ----- 92 gld. 35 kr. Zlata renta 4%, Papirna renta 5