Leto LXXL št. 07. Ljnkljana, 3*. aprila 193a Cena Din L- lznaja vsa* dan popoldne, lzvzem&i nedelje in prazni** — inseratl do dO petlt vrst S Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« vena mesečno v Jugoslaviji Din 12-—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN IPRAVM6TVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 81-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65,-podružnica uprave: K ocenova uL 2, telefon 5t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.391 Važen mejnik v razvoju Evrope: Vojaška zveza med Anglijo in Francijo predstavlja najpopolnejše jamstvo Na londonskem sestanka francoskih in angleških drfavniltov bo sklepi, ki pomenijo po splošni sodbi popolni preokret v London. 30. aprila, br. Včeraj popoldne so bila zaključena posvetovanja francoskih in angleških državnikov v Londonu. O dvodnevnih posvetovanjih je bil izdan naslednji uradni komunike: Uradni komunike o londonskem sestanku Francoski rninistrski predsednik Da- ladier in zunanji minister Bonnet sta imela za časa svojega bivania v Londonu vrsto razgovorov z angleškim mi-nistrskim oredsednikom Chamberlai-nom in zunanjim ministrom lordom Halifaxorn ter ostalimi angleškimi ministri V duhu sedanjega zaupanja, ki izvira iz tesnih in prijateljskih odnosa j ev med obema državama, so državniki razpravljali o vseh glavnih vprašanjih, ki so v zvezi z ohranitvijo miru. Prouči"i so rezultate nedavnih razgovorov lorda Pertha z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. ki so podani v že objavljenem angle-ško-itali ianskem sporazumu- Francoski ministri so odobrili ta prispevek k evropskemu pomirjen ju. angleški ministri Da so izrazili upanje, da bodo tudi razgovori, ki jih je pričela francoska vlada z italijansko vlado, prav tako dovedli do zadovoljivih rezultatov. Pomirjen je v Sredozemlju, ki naj bo rezultat teh sporazumov, bo pripomoglo k uveliav.jcnju načrta z dne 4. novembra 1937 glede repatriacije ino-zemcev. ki sodelujejo v španski držav-Ifasjsjkj vojni, in pospešilo sklenitev po-o umiku vojnega materiala. Resnično jai Knistrski predsednik Daladier in zu-r. :nv minister Bonnet sta takoj po končanih posvetovanjih z letalom odpotovala v Pariz, kjer bosta danes na izredni seji šansi sirskega sveta pod predsedstvom pre-zidenta republike Lebruna poročala o poteku in uspehu londonskega sestanka Pred odhodom je Daladier sprejel novi- Na konferenci so posvetili vso pozornost položaju v Srednji Evropi ter je bil dosežen dogovor o akciji, ki bo najkoristnejša pobuda za mirno in pravično rešitev problemov, ki se pojavljajo na tem ozemlju. Ministri so proučili tudi številna vprašanja, ki se nanašajo na položaj v vzhodni Evropi in izkoristili to priliko tudi za obravnavo gotovih problemov, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. Francoska in angleška vlada sta sklenili, da se bodo razgovori med obema generalnima štaboma, ki so predvideni s pogodbo z dne 10. marca 1936. v kolikor bo to potrebno, nadaljevali. Po zelo odkritih m temeljitih razgovorih je bilo na sestankih ponovno ugotovljeno, da veže Anglijo in Francijo najtesnejša interesna skiipnost. Dogovori eno je \jHo. da bosta obe vladi v sedanjih okoliščinah nadaljevali in še bolj poglobili svojo politiko posvetovanja o čim tesnejšem sodelovanju glede obrambe ne samo svojih skupnih interesov, marveč tudi interesov onih idej nacionalnega in mednarodnega življenja, ki tako tesno družijo obe državi miru nar je in jim dsi kratko izjavo, v kateri naglasa, da je londonski sestanek prinesel več, kakor pa je sploh kdo pričakoval in upal. Komunike pove manj, kakor pa se je v resnici sklenilo. London zapušča z največjim zadovoljstvom v trdnem prepričanju, da odnaša s seboj resnična jamstva za mir Evrope. Temelji vojaškega sodelovanja F^riz M aprila br. Posebni dopisnik ags a Ha vas poroča o vojaški zvezi m- - |o :n Francijo naslednje podrobnosti: Načelo vojaškega sodelovanja med An-5299 m Francijo je bilo potrjeno po enostranski odpovedi lokarnske pogodbe s stran: Nemčije Zato ne more nikogar presenetiti če so se sedaj francoski in angleški državniki odločili za praktično izvedbo tega sodelovanja Oči vidno je. da bi bilo napačno pričakovati v pr.meru oboroženega konflikta izdatnejšo pomoč angleške vojske na kontinentu, toda treba je računati s prav izbrisna akcijo angleške vojne mornarice Sodelovanje obeh vojnih mornaric se bo t- bodoče lahko razvijalo v najširšem obsegu Docela drugačen p aje položaj v poaje-am letalstva Anglija je zaradi svojega po- 72a posebno občutljiva za napade iz srn Na tem področju se Anglija sama ne more uspešno braniti na svojem lastnem področju, ker sovražnih letal ne b: . - .a spričo sodobne brzine modernih letal zavrniti ah' napasti prej. predno ne prideio že nad sam London odnosno an-V balo Zlato je sklenjen dogovor v tem i misli i da se letalska obramba Francije in Anglije docela združi Ze v mirni dobi se bo sedaj izvajalo taktično sodelovanje francoskega in angleškega vojnega le1--**--.-- - i <->kerr. ozern'.;u. ker M I ton v največji meri zavarovana tudi Anglija sama M--cen ■BjJSJal pn zahteva dobre ^-rzrc-nizacijo ne samo v pogledu vojaških ope- racij, marveč tudi v gospodarskem pogledu, zlasti na polju dobave aro vin, železa, jekla, bakra itd. za izdelavo orožja, preskrbo s potrebnimi pogonskimi sredstvi za letala, ladje, tartlro in avtomobile, in končno tudi dovoljno zalogo živil Anglija je v tem pogledu docela odvisna od uvoza. Zato je tudi na tem polju sklenjene najtesnejše sodelovanje, da si Francija in Anglija na svetovnem tržišču ne bosta konkurirali. V londonskih in pariških krogih naglasa j o, da predstavlja londonski dogovor najpopolnejšo vojaško zvezo, ki pa nima nikakega ofenzivnega značaja, marveč izrazito obrambni značaj in ki je pred vsem cilj zavarovanje skupne meje na Renu. Načelni dogovor o vojaškem zavezništvu, ki je bil včeraj sklenjen v Londonu, bodo sedaj v podrobnostih izvršili generalni štabi obeh velesiL To pa še ne pomeni, da se ne bodo nadaljevala prizadevanja za pomirjen je Evrope Francosko-italijanska pogajanja se bodo sedaj še pospešila, ob enem pa se bo proučila možnost sličnih pogajanj Francije in Anglije z Nemčijo. SvojeČasno pričeti neoficijelni razgovori z Berlinom so bili zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji prekinjem. Sedaj se je pojavila še nemška akcija v Češkoslovaški Od stališča, ki ga bo v tem pogledu zavzela nemška vlada, bo odvisno stališče, ki ga bosta zavzeli Francija in Anglija, ki sta tudi v tem pogledu sprejeli na londonskem sestanku primerne sklepe, ki pa zaenkrat še niso objavljeni. V Pragi popolnoma zadovoljni e s • Prasa "v- aprila, br. Vsi današnji listi [ na nacionalnem in mednarodnem področ- prinašajo obširna poročila iz Londona o ju. ki vežejo obe zapadni velesili Vlada uspehu londonskega sestanka francoskih je imela včeraj popoldne dolgo sejo, na in makli ih državnikov in izražajo zado- | kateri je sproti proučevala poročila iz Lon- voljstvo glede stališča, ki sta ga zavzeli « dona. Tudi v vladnih krogih so z rezultati Francija in Anglija v pogledu Ceškoslo- i londonskega sestanka popolnoma zado- vaške in sploh Srednje Evrope. Pri tem t voUPi ^ podčrta vajo zlasti važnost zaključnega de- V br Aiasii nsavli la komunikeja, ki naglasa da Francija in j udarjajo, da pomeni Anglija ne b^sta ščitili samo svojih skup- j Francijo rn Anglijo vedsko podporo nih sodelovanje, ki so ga skfrmiii na kmdoo-skem sestanku, predstavlja največjo garancijo as važnost ne samo Francije m Angnje. marveč vse Evrope, zlasti pa onih držav, ki bi utegnile biti izpostavljene ne-izzvanemu napada . • • V Berlinu neprijetno presenečeni Berlin, 30. aprila, br. Današnji listi se omejujejo v glavnem na objavo londonskega komunikeja. Le nekateri listi dodajejo kratke komentarje, iz katerih je razvidno, da v Berlinu sploh niso verjeli, da bi moglo priti v Londonu do tako dalekosežne g a sporazuma. V ostalem poudarjajo v nemških vladnih krogih, da še ne morejo zavzeti svojega stališča, ker hočejo počakati, da se bo videlo, kako se bodo londonski sklepi izvajali in kake bodo posledice za položaj v Evropi. Tesno sodelovanje med Anglijo in Francijo, tako pravijo. Nemčija samo pozdravlja, ker upa. da bo doprineslo k poinirjenju v Evropi. Ce se bo politika zveze Francije in Anglije razvijala v isti smeri, kakor politika osi Rim—Berlin, ki ni naperjena proti nikomur, potem utegne londonski sporazum mnogo doprinesti k učvrstitvi miru. V kratkem se bo videlo, kakšni bodo praktični sadovi franeossflo-anajis ikoga sodelovanja. CMj v t m I Ho Italiji in Nemčiji London, 30. aprila, br. Zunanji minister lord Haiifajc je sinoči po vrsti sprejel italijanskega poslanika Grandija in odpravnika poslov nemškega poslaništva Kocha ter oba obvestil o poteku in uspehu Jon- ooaskega sestanka francoskih in angleških državnikov. Ob enem je obema izročil prepis uradnega komunikeja. Stališče Amerike Waskingtpn, 30. aprila, b. Sena to Pittman, predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata, ki često podaja zunanjepolitične izjave v imenu ameriške vlade, je v razgovoru s poročevalcem agencije »United Press« pojasnil svojo nedavno trditev, da je danes mogoče zagotoviti mir samo s primernim oboroževanjem. Pittman je nato govoril o neposredni vojni nevarnosti, pri tem pa izrazil upanje, da Zedinjene države v novo vojno znabiti ne bodo posegle, ako ne bo neposredno napadeno njih lastno ozemlje. Utegnilo pa bi se tudi zgoditi, da bi Amerika posegla v vojno šele v kaki kasnejši fazi njenega razvoja. Po Pittmanovem mnenju ima Anglija še vedno v rokah evropsko ravnotežje. Zato se mu zdi, da se vse evropske države prizadevajo, da bi svoje zunanjepolitične akcije usmerile po tem, kako daleč misli iti Anglija, da bi obstoječe ravnotežje ohranila. Pittman se je končno zavzel za ustvaritev ogromnega ameriškega brodovja kot najboljšega jamstva miru in ameriške varnosti. Henderson o Henleinovih zahtevah Nobena demokratična vlada jih ne bi mogla sprejeti — ČSR lahko računa na vso podporo Anglije Praga, 30. aprila. h_ Znani angleški parlamentarec, Artur Henderson, poslanec angleške delavske stranke, ki se je na svojem študijskem potovanju po Srednji Evropi ustavil zadnje dni v Pragi, kjer je imel razgovore s češkoslovaškimi državniki in politiki ter je bil sprejet tudi v avdijenco pri prezidentu dr. Benešu, je včeraj pred svojim odhodom v London sprejel novinarje ter jim dal daljšo izjavo o svojih vtisih. Naglasi! je, da goji sngleiki narod velike simpatije do Češkoslovaške, zlasti zaradi tega, ker je ostala zvesta demokraciji. Spričo sedanjih ideoloških diferenciacij smatra za važno, da vse države, ki verujejo v demokracijo, sodelujejo v čim tesnejšem prijateljstvu. To ne pomeni nobenega sovraštva napram državam, ki jim je drugačen režim bolj všeč. O svojih razgovorih z voditeljem sudet-sko nemške stranke Henleinom je Henderson izjavil, da se mu je posrečilo dobiti od njega točneje precizirane zahteve, kakor pa jih je objavil na shodu v Karlovih Varih. Henderson je opozoril Henlei-na na skrajno neugoden vtis, ki ga je v angleški javnosti napravil njegov govor v Karlovih Varih zaradi nerazumljivega ekstremizma Povedal mu je tudi, da sta dve točki njegovih zahtev za vsako demokratično vlado absolutno nesprejemljivi. Pri svojem razgovoru s Henleinom je Henderson dobil vtis, da je Henlein v Karlovih Varih zahteval mnogo več, kakor pa je sam hotel. Henderson je prepričan, da bodo bodoči meseci pokazali, da je njegovo mnenje pravilno. Za časa svojega bivanja v CSR se je podrobno bavil z manjšinskimi problemi in ugotovil, da beleži Češkoslovaška na tem polju znaten napredek. Kljub brez dvoma obstoječim nedostatkom pa je primerjava položaja narodnih manjšin v Češkoslovaški s položajem v drugih državajr za češkoslovaško republiko in češkoslovaško vlado vsekakor častna in ugodna. Po mnenju Hendersona pa je sporazum z sudetsko nemško stranko mogoč samo tedaj, če pokaže Henleinova stranka resnično dobro voljo. Henderson je v svoji nadaljnji izjavi podčrtal demokratične temelje češkoslovaške republike in naglasil, da pač od češkoslovaške vlade ne more nihče pričakovati, da bi storila nekaj, kar bi ne bilo združljivo s temeljnimi demokratičnimi načeli. Češkoslovaška lahko računa na vse simpatije in podporo angleškega naroda pri obrambi proti vsakemu napadu na temeljna načela. O načelih demokracije ne more biti govora o kakem kompromisu. Cehoslovakom se pač ni bati, da bi njihova vlada na tem polju pristala na kakršnekoli žrtve. Svojo izjavo je zaključil z zagotovilom, da smatra vsa Anglija neodvisnost in nedotakljivost Češkoslovaške za temelj ohranitve evropskega miru. energična roka v Romuniji liukarrsaa, 30. aprila, h. >Curentul« poroča, da mora vojaško sodišče bukareškega armadnega zbora od danes do sobote izreči sodbe v procesih proti 300 osebam, ki so obtožene po zakonu o zaščiti države. Večina obtožencev se mora zagovarjati zaradi kršenja določb o oddaji orožja, drugi pa zaradi žalitev uradnih osebnosti, protfre-žimskih manifestacij m hujskanja k nemirom. Obtoženci so po večini člani »Železne garde« in komunisti. Prosvetni minister je izdal zelo strofe ukrepe glede zatiranja vsake politične agitacije na srednjih Šolah. Direktorji srednjih šol morajo nadzirati dijake ne samo v šoli marveč tudi izven nje ter imajo dalekosežna pooblastila. Dijaki, ki bi se kakorkoli bavih* s politiko, aH podpirali agitacijo katerekoli stranke, se morajo takoj izključiti. dvignfle in napovedujejo listi katastrofalne poplave, ker bo pričel sneg: v gorah nagio kopneti. V New Voricu je bilo včeraj v senci 30 stopenj Celzija, česar New-voTčani ob tem času niso doživeL že najmanj 50 let. Zedmjentm državam je že ostra zima napravila izredno velSco škodo Poljedelci so zelo v skrbeh za posevke na poijfli. Dunaj, 30. aprila, b. V tukajšnjih novinarskih krogih so se pojavile govorice, da utegnejo biti v kratkem ustavljeni nekateri večji dunajski listi, ki so zaradi odpusta velikega števila urednikov, katerim je bila odšteta odpravnina, zašli v slab finančni položaj. To velja zlasti za »Neues Wiener Journal«. »Neues Wiener Tag-blatt« in tudi za »Neue Freie Presse«. Dunajska izdaja glavnega organa narodno socialistične stranke »Volkischer Beobachter« namreč zelo močno konkurira starim dunajskim listom, kar se vedno bolj pozna v njihovi nakladi. politični o€$otni& Kaj \e in fcaf ni pieteta V »Sokolski volji« št. 70. z dne 29. t. m. čitamo: »Tadi sokolska pietetna svečanost v nedeljo na Rakeka je naše prijatelje pri »Slovencu« m »Slovenskem domu« popolnoma vrgla iz tira treznosti in dostojnosti. Vidi se, da so bili ti »borci za resnico« nekje na pikniku, ki jim je udaril v oči in mozeg. Ponedeljski »Slovenec* piše na 2. strani v 4. stolpcu, da je prireditev potekla »celo v mrtvila, da niti najbolj slovesni trenutki niso mog i množice vzvaJovtti ali jo navdušiti.« Ali ne vedo, kaj je in kaj ni pieteta?... — »Slov. dom« z istega dne kar na prvi strani m v črnem obrobku posveča po svojem okusa pozornost tej pie-tefni svečanosti. Tako daleč gre njegova poročevalska objektivnost* da spravlja sokolsko poklonitev mrtvemu kralju v zvezo s praškim ztetom, kjer bo — po zatrdilu »Slov. doma« — naše sokolstvo »korakalo skupno s socialističnimi in komunističnimi telovadnimi organizacijami.ee Se\>eda urednika in dopisnika ntf ne moti dejstvo, da tako namerno zlagano poročilo močno smrdi po — denunciaciji. Sicer pa bosta oba pre-častita gospoda dobila priliko, da svojo trditev dokažeta na mestu, ki je merodajno za vsako presojo klevet. — O navedbi številk, ki so jih zbrali njiju enooki pismouki, se ne bomo prerekali, ker je škoda časa in prostora. Naglasiti moramo le, da sta oba lista tudi pri tej priliki pokazala svojo pravo barvo in svojo pristno nrav. ki se ne more brzdati niti ob tako resni in veledo-stojni žalni svečanosti!... In naj nam povesta, kdo je prenašal po telefona čisto lažne vesti? Ti odgovori bi dokazali, da more volk sicer menjati dlako, a svoje Čudi ne menja nikoli! . . .« „Slovence" in „Ohzorii pa katoliške stranke Z oziram na sestanek jugoslovenskUi katoliških škofov, ki 9e prične 3. maja pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, objavlja »Obzor« poseben članek, v katerem razpravlja o raznih vprašanjih, o katerih domneva, da pridejo v razpravo na tem sestanku. Nas zanima tisti del njegovih izvajanj, ki se tičejo katoliških političnih strank. »Obzor« piše med drug/im: »Interesantno je, da je »Slovenec« vzpri-čo sestanka škofovske konference objavil uvodnik, v katerem odločno zavrača stališče nekaterih političnih krogov, da nimajo katoliki kot taki pravice, da bi se vmešavali v politično življenje. »Slovenec« trdi, da je to ne samo pravica katolikov, marveč da imajo katoliki tudi pravico, da se organizirajo v politične stranke, ki naj zastopajo njihova verska in druga načela. Gotovo je, da se v demokiatskem parlamentarnem režimu ne more katolikom osporavati pravica, da se organizirajo v politične stranke. Vsaka verska organizacija ima pravico, ako misli, da to zalitevajo njeni interesi, da se organizira. Vprašanje pa je oportunosti te stvatne potrebe, če je v praksi treba uveljaviti to načelno pravico. Eno splošno pravilo za vse katoliške kroge ne more veljati, zlasti ne danes. Vsak narod ima svoje posebne interese in mora računati s specialnimi razmerami, v katerih živi. Slovenci so svoje dni imeli svojo ne samo narodno, marveč tudi veisko stranko. Danes, ko je SLS del JRZ, so Slovenci mnenja, da jim je vzpostavitev SLS nepotrebna. Tudi dejansko je sto\>enski del JRZ eminentno katoliški in brani v Sloveniji vztrajno samo katoliške interese ...« — »Obzor« nato dokazuje na dolgo in široko, da ni na Hrvatskem nobene potrebe, da bi se osnovala posebna katoliška politična stranka in zaključuje svoja izvajanja takole: »Katoliško politiko lahko zelo uspešno vodijo številne organizacije Katoliške akcije, kakor so to do sedaj pravimo poudarjali hrvatski katoliški javni delavci Katoliška cerkev na Hrvatskem mora računati z našimi posebnimi razmerami Ono, kar je morda koristno za Slovenijo, s tem še ni rečeno, la je tudi potrebno na Hrvatskem. Sicer pa svoječasno sodelovanje hrvatske klerikalne stranke m slovenskih katoliških krogov ni dalo dobi ih rezultatov in je zapustilo neugodne spomine v hrvatski javnosti. Danes je čisto gotovo, da bi hrvatski katoliški javni delavci nikdar več ne krenili na ta svoječasna strankarsko-politična pota. Danes so druge razmere, s katerimi mora vsakdo v svoiem lastnem interesu računati.« — Zanim^a so ta »Ob-zorova« izvajanja v toliko, ker kažejo, da so se naši katoliški politiki zelo, zelo zamerili Hrvatom. Sorzna poročila. Gorih, 30, aprila. Beograd 10. — Pariz 13.30, London 21.66, New York 434.25, Bruselj 73.12, Mflan 22 85, Amsterdam 24L70. Berlin 174-85, Dunaj 47, — Praga 15.12 Varšava. 82. — Bukarešta 3.25. čitafte, širite, naročajte »Slovenski Narod!4 iflLOVIlfSKI KARO D«. 90. aprOa 1988. . 07 Danes premiera! KINO MATICA 31-34 GEORGE BBENT TARM A TIA ▼ vele filmu div.e romantike * AB A^ • A AaV Priroda in ljubezen ▼ svoji dovrieni lepoti! Nova planinska koča pod Stolom jo kranjska podružnica SPD — Proračun okrog 250*000 din KOCA fitJk srotv- k; res* r*ri Tom;šiju. Za ta dela fc že 'izdelani načrti- rešeno pa ^ ni vprašan ie kredita, zato zdaj 5c ne moTeaiio napovedati kdaj bodo nadaljevali regulacijo. Regudacijo izven barjanskega ozemlja pro*i izviru I*4ce bo opravil hudourniški odsek dravske banovine. Za nadeljna reeulaciiska deta na harianskem ozemlju bodo izdali >e okrog S00 000 io 900 000 rfn. T>ela v tem odsekii bodo torej nenejsa kakor v prvem, ker bodo zemelHca dela lažja. Teren je to boli u sodem za izkop. Iz Kranja — SUrskateliška tlatba boš j« bo v nedeljo 1. maja ob 11. uri v Narodnem domu v Kranju, vhod ie skozi restavnioiio. V nede-Ito 15. maja pa bo ob pol 10. dopoldne v restavracij Narodnega doma bratski sestanek vseh starokatolikov v Kranju in okolici, ki ie za vse strogo obveaao saradi vaUb Esperantski prevod »Krsta pri Savici« Ljubljana. 30. aprila PnfiriJiBst »Krsta pri Savici« je objavil v vOerajSDjam »Jutru« notico, v kateri po-pomoma napačno trdi, da Je natura esperanta taka, da ne dovoljuje rimnaga prevoda >Kreta pri Savici«. To, da ima esperanto aa vse glagolske oblik« istega časa •talno določane krcičndce in da nam povedo le osebni zaimki ki stoje za gdagolski-mi oblikami, v kateri osebi je glagolska oblika. tO nikakor ne ovira rirrsnega pre-vmda katerekoli pesmi odnosno literarnega dela t rimah. Trditev g. Damjana Vahna je le izgovor, s katerim hoče prikriti »vojo nesposobnost. Dokaz za to so nešteti mojstrski prevod} prof. Franja aMrijana in prof ■ Josipa Sirka, ki sta krasno prevedla Simona Gregorčiča, dr. Fr. Prešerna, Otona, Jkvpančiča in druge. Poglejmo samo prevod O. ŽupančdČeve »Dume« in ^Cicibana« In Gregorčičeve »Življenje ni praznik« in >Cloveka nikar« in mnog^o drugih, kar vse je mojstrsko prevedel prof. Fran-njo Modrijan v >nmah«, ne da bi pri tem količkaj trpela dinamika odnosno izvirnost teksta. G. Vahen! Ah* Se ne sramujete, da velite krivdo za svojo nesposobnost na esperantski jezik? In vi hočete biti pobornik esperanta ? Ako niste sposobni, pustite to dek) drugim in nikar ne mrcvarite esperanta Deziderij Mjzerit Jubilej škofjeloških ! gostilničarjev skofja Lioka, 29 aprila Z mrzlično rmelioo delajo, da bo Sokol-| ski dom čim lepše pripravljen za sprejem mnogih gostov, Iti bodo prispeli danes vanj — na proslavo srebrnega jubi'ea Združenja gostimi carjev za Ako j el očki okraj. Jubilej je našel velik odziv v škofje loški javnjceti in v okraju, ki hoče skupno z našimi gostitelji proslaviti ta dan in izraziti tako simpatije stanu, ki izpolnjuje važen del naloge na povzdigi tujskega prometa. Mnogo je dela. kajti združenje se hoče mimo svojega jubileja predstaviti javne etl tudi kot organizacija, ki zna organizirati družabne prireditve. Sc kolska dom bo v vseh prosterib malone od tal do vrha izpremenjen v vrt cvetja, zelenja in paviljonov, jedilni list kaže okrog 100 jedi in pijač Dolgo vrsto specijalitet, nekaj česar škctfja Loka ne doživlja vsak dan. Bistveni de: sporeda bo seveda slavnostni in redtni občni zbor v popoldanskih urah. Združenje gostilničarjev v škof ji Doki je biio uptanov 1 ?eoo 1. 1913 K zadrugi, kaJkor se je takrat združenje imeacvalo. je pristopilo takoj 62 članov in je bil prvi načelnik Franc Sušnik, ki pa je že po enem letu umrl, nakar mu je sledil Andrej Kalan, ki $p padel na bojLSču med svetovno vojno. Leta svetovne vihre tudi zadrugi raso prizanesla. Delovanje je bilo skoroda ustavi jemo, izgubilo pa se je tudi mnogo spisov ,vrhu vsega pa je zadruga izgubila 1000 kron v denarju, tako da je morala začeti po vojni znrva. Vsa ta leta pa Že najdejo na načelni-k^m mestu uglednega Ivana Kavčiča, kl vor'i zadrugo še danes. Vse dolgoletno poslovanje zadruge je bHo poervečeno procvitu g-o^tilničarske-ga stanai. ki ima na stterbi več ko preveč rjerečih v^rasnnj. Težke preizkusna tarejo tudi gostimiča.rski stan. ki se mora boriti za svoj obstanek. Pred leti se je pri-krjučdla loški zadrugi ona iz Železnikov, tako da šteje na jtobitejni, današnji dan združenje 104 člane. 16 pomočnikov n 12 učencev Smrt je pobrala iz gostilni-carskth vrst kar 52 članov, še krrepkeje pa bi bilo združenje, ako bi pristopili tovariši iz zirov. ki so enkrat že bili ja/vno< stranišče. Sicer je bilo na Gradu že preje s-taanišče, ka pa se po snafi ni prav mi razlikovalo od svinjaka. Nad sn^redniimi vrati je pribit napis >mo-5ki<* nad stranskima pa >žesnskec >Mo£ko< stranišče je odprto, medtem ko je >ženako< zaklenjeno, ključ pa je shranjen v gostlkš na Gradu. Tisti, ki je doloffil gostilno na Gradu kot prostor za shranjevanje kljuca, srotovo ni pomislil na noprilike. tostere občutji vsakdo, ki §e hode poalužiti >žem*kefra« stranišča Če prosite za ključ, vas v gostilni gladko odslove češ, da je stranišče damo za gostilniške poste. Torej če se hočete poalužiti >javnega< s^rajiišča. morate najpreje v gostilno kot goet. potem pa šele lahko prosite za ključ. Če pravilno razumemo pomen besede »javno* stranišče, potem moramo ugotoviti, da stranišče, ki se vodi v evidenci >javnih< naprav, ni samo za gostilničarja in njegove goste temveč za vse ljudi, ki bi se ga v eventuelni potrebi hoteli poslužiti. Zato prosima da bi bil ključ vediio na razpolago m sicer pri g. oskrbniku- ki itak nima iru-trega dela kakor da sedi v pisarni in prebira časopis v upanju, da bodo z velikimi črkami objavili, da ao pokojnine zvišane, ali pa naj bo ^tran:5če odprto kot spada to v okvir >javnih« stranišč. SPORT Boksarska prireditev v Litiji Litija, 29. aprila. Drevi nam priredi Športni klub Litija prijetno presenečenje. Nedavno je dobil klub tudi boks sekcijo, ki se nam bo prvič predstavila. Boksaški večer bo v dvorani na Stavbah, sodelovali bodo boksači iz Ljubljane. Trbovelj in Litije in sicer Balon Evstahij, Rome in Volčič, člani SK Slovana iz Ljubljane, iz Trbovelj, Majcen načelnik beks sekcije SK Trbovlje s člani Razboiškom, Curkom in Sadarjem. od domačinov članov SK Litije pa se nam bosta predstavila Nace Nadižar in Kastelic Rudolf. Nekateri teh boksačev so nastopili že prav uspešno, tako je Baloh Evstahij (pol-težka kategorija) nastopil v nedeljo v Zagrebu. Plasiral se je prvovrstno. Na izločilnih borbah za prvenstvo Male antante, je porazil v Zagrebu Čeha Hladnega. Plasiral se je tako v reprezentanco Jugoslavije in se bo udeležil zaključnih borb za prvenstvo Male antante, ki bodo v maju v Pragi. Majcen iz Trbovelj zavzema trenutno drugo mesto v dravski banovini. Razboršek iz Trbovelj pa brani naslov prvaka Slovenije. Tekma bo zanimiva tudi zato. ker bodo pripeljali naši trboveljski sosedje, ki zavzemajo v boksaškem sportu našega Zasavja prvenstvo, s seboj tudi nekatere juniorje. Pokazali bodo tudi nekaj neobhodnih predvaj za boks sport in trening. Zato bo prireditev v Litiji važna tudi iz propagandnega vidika. Iz Celja o viBHii obveznosti, ki jo mora potem stranka sama v treh dneh poravnati pri blagajni mestne elektrarne. Ako eutrnka tega ne stori, ji ukine elektrarna dobavo toka in plina ter vapostaivd dobavo šole po poj x> ki en i plafifci vseh obveznosti m še stroškov, ki 8 tem nastanejo, t j. čas, ki s?a monter po-nabti sa izterjevanje ki odklopitev oziroma priklooitev. Ti stroSkt ki jih zakrivijo stran ke ve&rjoma po malomarnosti, povzročajo navadno največje razburjenje, izv*rševanje postopka pa zadržuje osobje v čab-u največje zaposlitve. KOLEDAR DANES: Sobota, 30. aprila katoličani: Katarina S. JtrTRl: Nedelja, 1. maja katoličani: Filip in Jakob DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Tornado, matineja »Broa- dway Melodvc ob 14.15 KINO SLOGA: Kavarna Metropol, matineja >Parada smrti« ob 14.15 KINO UNION: Finale KINO MOSTE: »Maverling« in »Metropolitan« (Lawrence Tibbet) KINO SIAKA: Beli volk DRUŠTVO NIŽJIH MESTNIH USLUŽBENCEV »Večer cvetja« ob 20. pri Mikliču PRIREDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Tornado, matineja »Broa-dway Mekxly« ob 11. KINO SLOGA: Kavarna Metropol, matineja »Parada smrti« ob 10.30 KINO UNION: Finale KINO MOSTE: »Majerllng« in Metropoli ten« KINO SISKA: Beli volk SOKOLSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA-VIC >Dobri vojak Svejk« ob 20.15 v So-koLskem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Na veliko nedeljo je priredil cerkveni zbor kranjskih pevcev in pevk pod vv>J-srvom svojega dekana izlet v dvema axtte> buaoma v Italijo. Popotne doživljaje je gospod dekan opisal v svojem glasilu »Gorenjec*. Opisal jih je namoč zammn-o. Čujte: »Ko smo na veliko nedeljo odpeli po litara j ah zadnjo alelujo, kakor za slovo, sta nas ie čakala oba Goričanova avtobusa pred cerkvijo. Ljudi se je nabralo nič koliko in so hoteli videti naš odhod. Srečo so imeli, »firbec« je prišel na svoj račun — dve muhi na en udarec! Najprej imenitna poroka v cerkvi, potem pa še nakladanje. Litanije pa skoraj niso prišle v po štev, ko je bilo toliko zanimivosti . . .« Ko je bito nakladanje pevcev in pevk končano — seveda pod sirugo kontrolo go spoda dekana — sta avtobusa zdrvela proti Ljubi jasni. Gospod dekan pravi % da jc šlo vse po sreči, le en karambol so imeli in neko kolesarko so malo opraskali Od Ljubljane proti meji je šla vožnja brez vsakih senzacij. Prvo senzacijo pa so doživeli na meji in gospod dekan piše: »Na meji smo prav za prav imeli šele prvo senzacijo. Karabinjerji, financarji, uradniku vojaki, vsak v svoji uniformi, ki jo je večina izmed nas šele prvikrat videla. Pravijo, da so 11 uli jam majhni. Morda res, a tudi velikih je nekaj vmes. Moški svet je presojal in ocenjeval puške, kape, sablje, gumbe, škornje in gamase, peresa za klobuki, skratka uniforme, d oči m je pa ženski svet z večine postal bolj pozoren na tisto, kar je bilo v uniformah. Same odlične ocene. Marsikateri se je zazdelo, da že zna malo italijansko, da bi prav za prav s takimi fanti bilo kar prijetno kramljati. Neka gospa iz prvega voza je vzdihnila: »škoda, da sem že poročena.* Razume se, da moža ni imela s seboj, sicer bi ne bila tako glasna... Italijane je zanimalo, če imamo kaj kave in sladkorja s seboj, pa smo seveda rekli, da nima nihče ničesar. Nekdo je imel s seboj v kovčku steklenico kave in je kar pre-bledel. ko je slišal, da jo hočejo. Seveda je bil strah odveč, v termos steklenici pa ume vsakdo kavo vtihotapiti v Italijo. Zdaj bo potreba počasi pozabiti slovensko in se navaditi italijanski. Dober trening za to so nam nudili obmejni organi, ki so bili jako prijazni, posebno do naših deklet in so jih učili italijanščine.* In v tem duhu časa nadaljuje gospod dekan opisovanje velikonočnega izleta. Da, čisro v duhu časa. —c Svečana otvoritev Celjskega kulturnega tedna h© v nedeljo 1. maja ob pol 11. dopoldne v mili dvorani Celjskega doma. kjor je nameščena umetnižka razstava «iik in kipov, ki bo odprta od 1. do 12. maja. v«flik da«n od 9. do 19. V istem času ho odprta tudi raTstaAa oelnskega slovanskega Tiska v sein; dvorani Mestne hranilnice- Za prireditve CKT je iršla brošurica, ki obsega ooleg vseh sporedov in seznamov tudi članke, ki so v zvezi s CKT.. Abonenti na vse prireditve bodo prejeli brošurico brezplačno pri blasrajni likovne razstave na poila-gi svojega bloka. Tam se bodo tudi žigosale legitimacije on-m otosetnikom. ki se bodo poslužili za obisk CKT dovoljene polovične voanime na železnici. Vafcamo javnost, da obišoe vse prireditve Celjskega kuiharnega tedna v čim večjem številu. —c Učiteljstvo bo zl>orovalo. v ponedeljek 2. maja ob pol 9. dopoldne se bo pričelo v mestni na ro dm i ek>li v Celju zborovanje sre-skega društva JUU v Celju, Na dnevnem redu \e m. dr. predavanje skladatelja g. Cirila Preglja o mladinski glasbi z nastopom ariađaaaflbejai pevske-ga zbora, ki bo zapel *est pesmi. Pol ure pred zborovanjem se bo sestad od*ek učitelj«. Po zborovanju bo uSkalni kleti«. Za to srečanje vlada živahno zanimanje. —c 1'mrl je v četrtek na Ložnici pri Celju 48-leTni posestnik Franc LipovSek. Istega dne ie umrl v celjski bolnici 47-letni rudar Karel Baunigartner iz Zabukovce pri Žalcu. —c Huda nesreča pri dela. V tovarni >Volta« v Celiu je padla v četrtek okrog 15. železna krogla na 18 letno dslavko Marijo Ogrizkovo iz Za volne pri Celju in ji presekala kite na deani roki. Ogrizkovo so oddali v bobrco. —c Nočno lekarniško * In i bo ima od sobo-W 90. t. m. do vštotega petka 6. maja kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnin rrgu. _c Mestna elektrarna In plinarna ▼ C*Un opozarja svoje odjemalce, da se samo z rednim plačevanjem svojin obveznosti izognejo nepotrebnim rtroškom in neiprilikam. V smislu sklepa mesenega 5veta dostavi inkasant, ako stranke ne dobi doma. oziroma is kakršnegakoli vzroka ne dobi denarja, Iz Laškega — Občni zbor. Dne 2S. tm. se je vršil občni ztbor tukajšnjega pevskega društva >HinnSavinja«. Drugi dan, dne 15. maja zjutraj budnica. Ob 8- prome-nadni koncert, ob 9. uri maša, nato tabor in ljudska veselica v gostimi Henke. — Potovanje CMD na Opleuac. Z dana-gnJLm veoemian vlakom odpotuje iz La- 5 Otonov CMD na Oplenac. Q7 »SLOVENSKI rfARODt, sobota.. 30. aprila 193S. Strani 3 TIKEJA OB 14-1$ IN JUTRI, V NEDELJO, OB 11. OU DOPOLDNE ELEANOH FOWELL ▼ ftlmaki kometfiji tisočeri* sariodlj BR0ADWAY MELODT KINO MATICA Dim — *-5° Glavne priprave za berlinsko razstavo končane Včeraj je bila sefa širšega pripravljalnega Ljubljana 30. aprila Naši strokovnjaki, zbornica in obrtniki so se zadnje čase zelo marljivo pripravljali za mednarodno obrtno razstavo v Berlinu in skoraj skrivaj so opravili glavna pri pravi jama dela: v sorazmerno kratkem času so izdelali razstavne izdelke, ki bodo pred svetom dokazali lepo visino nase obrtniške delavnosti ter sposobnosti. Včeraj je bila v Zbornici za TOI seja Širšega pripravljalnega odbora in na nji so te razpravljali o zadnjih pripravah ter ureditvi razstave Razstavno gradivo, vzorni izdelki naših obrtnikov, so po većini že zbrani v zbornici m tudi že pripravljeni za odpoši-ljatev. Zadnje čase ima zlasti mnogo intenzivnega dela ožji pripravljalni odbor, ki so v njem: I. Ogrin. dr. J. Mal. ravnatelj B. Račić ravnatelj dr. M. Dular, zbornična svetnika K. Kavka in J. Rebek. zbornični tajnik dr. J. Pretnar, ing. arh. A. Ogrin in ing. arh. D. Serajnik. Vse izdelke za razstavo so delali po načrtih, ki jih je prej odbor dobro proučil. Delali so pod nadzorstvom strokovnjakov, tako da ne bo treba se posebnega pregleda izdelkov, preden jih pošljejo v Berlin. Vse razstavno gradivo iz države se zbira v Zagrebu, kamor bo poslala prihodnje dni todi nasa zbornica izdelke slovenskih obrtnikov. Sred: mala. bodo lahko že odposlali vse razstavno gradivo v Berlin kjer bodo takoj začeli urejati razstavo. Za aranžiranje bo tudi r.aia zbornica poslala enega ali dva strokovnjaka. Prostor za jugoslovansko razstavo je določen na vogalu dveh kril razstavnih paviljonov in sicer v rondoju s premerom 27 m_ Sredi prostora bodo urejene tri delavnice, kjer bodo obrtniki delali med razstavo, in sicer bosta eno zavzela dva kovinarja iz Srbije fkujundžlje, filigranska dela), v drugi bosta tkalki tkali preproge, v tretji pa bosta čipkarici kleklali čipke (ena bo Shnsukal Osrednji prostor bodo obdajali Štirje veliki- monumentalni leseni stebri, delo naših obrtnikov. V krogu ob stenah bodo tri sobe. ena izmed njih slovenska. Med ko jami bodo se vitrine za razstavo izdelkov, ki ne bodo razstavljeni v sobah Načrte za slovensko sobo sta izdelala ing. arhitekta D Serajnik in Omahen načrte za reprezentativni steber in nekatere predmete, ki bodo razstavljeni v vitrinah pa Ing. arh. A. Ogrin. Za nekatere predmete so izdelali načrte tudi obrtniki sami. Razstavljena bodo dela vseh pomembnejših obrtniških strok. n. pr. mizarska, ključavničarska, tapetniška, strugaraka, rezbarska tkalska, tesarska, ženskih domačih obrti (tkanje, vezenje, čipkarstvo). keramika itd. Razen tega pa bo tudi lepa razstava naše folklore Omeniti je treba, da bodo razstavili tudi nekaj umetniško izdelanih fotografij in gradivo ki bo dokazalo, da je bil izum Slovenca Puharja temelj za moderni razvoj fotografije. Transport razstavnih predmetov, ureditev razstave, zavarovanje, ocarinjen je itd. bo zahtevalo okrog 10.000 do 20.000 din stroškov, ki jih bo v pretežni meri krilo trgovinsko ministrstvo Toda k tem stroškom je še treba prišteti stroške za načrte in izdelavo razstavnih predmetov. V Sloveniji bodo znašali ti stroški od 80.000 do 100.000 din. Zborn;čni Zavod za pospeševanje obrti je votiral 30 000 din. dal pa bo še okrog 20.000 din. Banska uprava je naprošena za 50.000 din podpore a je še vprašanje, koliko bo dala Razen tega so naprošene še mestne občine (ljubljanska mariborska in celjska), naj bi prispevale za razstavo. Ob otvoritvi razstave bo žirija ocenila obrtniške izdelke in jim določila ocene. Otvoritev bo 28. maja. Udeležili se je bodo tud- številni naši obrtniki. Določeni sta dve skupinski potovanii. Beograjčani bodo potovali skozi Madžarsko, slovenski obrtniki pa skozi Jesenice in Mlmchm. Organizacijo skupinskega potovanja naš-h obrtnikov je orevzel >Putnik<*\ Prihodnje dni bo objavljeno, koliko bodo znašali stm«ki. V pro-gTamu je tedensko bivanje v Nemčiji, da bodo udeleženci lahko prisostvovali tudi strokovnim k on ere som. ekskurzijam in drugim prireditvam ki bodo v prvem tednu razstave Zdai račnnaio da bodo stroški ra posameznika ztjrs^H okrog 2 000 do 3.0O0 din. P^f^bna prire1ifev v okviru programa razstave, a samostojna, bo vel'ka modna revija, ki se je bodo najbrže udeležili s svojimi izdelki tudi naši obrtniki. Vsi delavci, ki sodelujejo pri pripravah, -r. -n r>r:zr:an->e ker po -'oscsrV.. da je bilo razstavno hlaer> pripravljeno v roku fdo 28. t. m.) ter da ie bilo glavno delo opravljeno lepo po programu. KINO SLOGA — Telef. 27-30. Danes premiera briljantne komedije KAVARNA METROPOL po romanu poznanega francoskega pisca J. Deval-a. čigar mojstrsko filmsko delo > TOVARIŠ c smo nedavno videli v Ljubljani. — V glavni vlogi priljubljeni par Loretta Joung In Tvrone Pouer. Ta film je revija razkošja in elegance v luksuznem hotelu. — Napete scene v elegantni igralnici. Film v nemškem jeziku. MATINEJA V NEDELJO OB 10.30 DOPOLDNE : PARAO A SMRTI Najboljši in najbolj napeti vojni film z odličnimi filmskimi igralci: VVarner Baxter, Fridrich March in June Lan g. Iz poslednjih pisem Zofke Kvedrove Odlomki pisem meni, moji ženi in dr. Jamarju Ljubljana, 30. aprila SLUTNJE Predraga gospa! Zaklan jem Vas in rotim m prosim Vas. da mi pošljete 15. aprila služkinjo, ki bo zdrava, uobrodusna in zvesta. Ki bi me malo rada imela, ker sem ~ega zelo potrebna Nekoliko mi je z zdravjem bolje, zdrava pa ne bom nikoli več . . . Morda ne bom \ eč dolgo. . . Ne mora biti stara je tudi mlajša lahko . . . Nobenega svojega nimam. Vse (Splošno žensko) društvo prosim, da mi stori to veliko usmiljenje. In če morete izposlovati. da mi >Jutnx takoj ali vsaj za velikonoč tiska tisto stvar: bo to zame nepopisljivo velikega pomena. Morda me to vzproži v trenotkih silne duševne depresije in da vzpodbudo za novo delo. Vaš soprog in VI ste mi v mojem javnem delovanju tako rekoč od vseh ljudi največ pomagali. — edino Vi dvoje me je bodrilo in se zanimalo za moje duševno delovanje. Od srca Vam hvala za to obojici .... Kakor sestro Vas prosim s solzami v očeh. pomagajte. Obupana sem. . . (21. marca 1926). Dne 6. aprila je pisala ženi mlajša Zofki-na hči. Mira: . .. Pred Veliko nočjo Vas je mamica prosila za dekle, potem ji je pa tako slabo pr.šlo. da nismo vedeli kaj storiti. Mamica že dve leti boluje ter bo morda šla v Graa. . . Zdaj ji je že veliko bolje. . . Morala je deset dni ležati v temni sobi. Bilo ji je zelo slabo ter je bila med življenjem in smrtjo. ■ - Zofka je pismu s svinčnikom pripisala: — Pojdem v Graz in če moja glava že ni preveč in če še ni srce od strašnih udarcev usode preveč uničeno, pa bom zopet vzdignila glavo, se enkrat, se enkrat! Glavo pokonci Zofka! Že skoro nič ne vidim. Za prijateljska pisma od srca hvala . . . PO RAZDORU V ZAKONU ...Hočem izdajati vsak mesec male knji-Sce. n pr. prvi > ženski uzdasi« in drugo potem. . . V postelji letim, pa diktiram, saj drugače poginem od tuge. Imam že 23 črtic. Ležim, diktiram, svoje srce sti-in od ta kam srčno kri. In Frana prosim, če mi zmore knjigar-(založnika) se celo nekaj novih slovanskih novel imam. . . Cehi so mi naroČili roman. . . K sreči je ostalo od vsega, kaj strani! Tega nikoli več ne doženem . . . Tudi za hrvaški roman imam prekrasen materijal, sam od sebe se mi je zložil, in tudi slovenski. . . Samo mi je zdravnik strogo prepovedal, da se ne smeva z možem več videti. . . Imela sem recidivo in tak jok. rla sem mislila: zblaznim! .... Pomagaj mi tudi Ti. M in "k a. sestra, in Ti. brat Fran. da me ne bodo. in če pa-Jem. ua padem v polnem delu. Slabe so mi oči od silnega joka. štiri mesece nisem bila iz hiše. . . Pod noge se ne dam! (22. 4. 26). Dne 1. maja je pisala ženi Zofkina prijateljica, ki ji je prišla gospod njit: . . . Njojzi se dogodila teška nesreča . . . letela je od očaja brzo nizbrdice u ponor, i za Vaše prijateljstvo hvatala se očajno iz daljine, ali Vam pisat: nije mogla . . . Rali slabosti mora se čuvati od svakog i najmanjeg uzruja van ja . . . Zofka pa je s čisto nesvojo pisavo s svinčnikom dostavila: . . . de vsa ranjena ;ežim že od 20. marca. Rane še strahovito pečejo. . . Kakor sestra in brat sta bila z menoj. V črnem obupu sem bila. že jako zdravo me je polomila strašna nesreča . . . Vse sem sežgala, dnevnike, silne rokopise. Vaša vsa bodrilna pisma s komentarji. V treh pečeh je gorelo od petih zjutraj do popoldne. Umreti sem hotela in še zdaj, če ne bi prišla ta gospa vdova usmiljena :n sestra moja. jaz ne bi mogla živeti . . . Tej usmiljeni gospej. ki me je iz črnega obupa in groba vzdignila, se moram Zahvaliti. In Vama sem hvaležna neizmerno! Dne 12 junija: ...Ni dneva, da strašno ne trpim in ne obupujem in ne jokam. Duša se vzdigne in zopet pade. Ce se pa res dvignem. Minka. bom pisala kakor še nikoli. Sedem romanov in velika tragedija, vse me čaka. Samo če mi pamet izdrži in če se rešim iz te strasne ječe žalosti. . . Hotelo se mi je pisati velike romane. — a ni bilo. ki bi me navduševal. Najbližji so v nič devali moje delo. Neki Srb. ki je padel v vojski, mi je pokazala visoke cilje. (Opomba. Bil je to Dimitrije Tucovič.) In Tvoj Fran je pulil iz mene, ko je bil urednik in še pozneje in ie zdaj ... A zdaj se vse ruši in kaj resim iz tega kaosa, ve Bog. Dne 15. julija: . . . reci Franu, da ne morem izdržati: če grem, se mi morda še prebudi duša. tako bom pa hitro mrtva telesno in duševno. . . Vsak mesec ta rada izdala j drobno knjttteo pesmi ▼ prosi, če mi le prva gre. Slovenskih norel imam fudi za knjigo, ako se najde izdajatelj. Delati moram, četudi slaba do smrti. To edino dr* isnad obupa. . . POD SUGESTIJO ZOPET POLNA NADE ... Tvoje pismo je bilo kao neka elek-trizacija. Kao da si me oflfnuo nekim čarobnim prutom z onom. sto na kraju veliš >da budem od željeza«. Ne mogu sada joi, da budem sasma Iop. namreč >od železa«)-. Upravo sam skelet. Ali Tvoje pismo mi Je podiglo volju, pa sam. . . po podne u nekom očaju i pod Tvojim uplivom. . . ustala, obukla se i otišla u grad na kliniku, dr. Lušickom . . . Idem u G rac 16. (o. m.). Sprovadjati če me Ivanka Klemenčič. . . Napisala sam oko 20 novela, t. j. diktirala sam ih . . . sestnaest crtica i novela je več u štampi. . Početi ču izdavati žensku biblioteku. . . Neki veliki mir ulazi u mene . . . Mnogo ste mi pomogli, ali i dr. Krameru se zahvalite u moje ime. Ja sam na pola slepa pisala ono dvoje feuilletona. Dali su mi malo vere u sebe. . . (Diktirano in tipkano 10. avg.). Zdaj pa potrebujem, da se malo pokažem, — da slovensko dekle se vedno nekaj velja. . - S KLINIKE V GRADCU Dne 22. avgusta: .. .Tu sedim na kliniki že Sest dni. V kakšnih prilikah. Ti povem. Tako sem bila slaba, da Se stati nisem mogla. Zdaj pa že bolje izgledam in Še celo humorja imam že nekaj. Pobratila sva se z možem in pristala sem na ločitev. . . Zdaj pa že gledam v novo življenje, drugačno, pa morda tisto pravo, ki mi ga je odločila usoda. Noge so še slabe, kolena se mi tresejo, ampak poguma pa imam! Dne 26. avgusta po zdravniški preiskavi iz Gradca: Dragi Fran. Tebi najprej pišem, ker si mi rešil življenje, če je še rešiti. Nič na srcu tako. da bi bilo vredno besed. »Kopfschmerzen. Herzbeschvverden u. s. w. s:nd nur Folgenerscheinungen der Tu-berkulose. Beiderseitige Lungenfliigel an-gegriffen. Komplikationen am Luftrohren-eingang. Mindestens dreimonatliche Lun-genheilstattenbehandlung. dann vollkomme-ne Gesundheit. Nervensvstem intact.« Ce ozdravim. Tebi se moram zahvaliti, brate! In moji otroci Ti morajo biti hvaležni, da si jim ohranil mater! — Ce bom $e kaj pisala in ustvarjala, Tvoja zasluga bo! V Zagrebu so me . . . lečili samo za živce«! In me silili naj vatanem in hodim! . . . Do božiča moram še nekam. Ne vem. kam. Piši ta mi na dom. Moja knjiga se tiska. Debela bo. Kjerkoli bom do božiča, bom smela, da pišem . . . Ivanka Klemen-čičeva je bila z menoj in mi je požrtvovalno pomagala . . . ZOPET V ZAGREBU . .. Tako sem slaba, skrhana in izmučena, da Vama nc morem pisati obširno. Prosim Vaju, da mi pišeta . . takoj. Poguma potrebujem. C u ješ. Fran, daj mi zopet kakšne močne tolažbe!. . . Najbrž pojdem na kliniko k Lušickemu -- potem vidim. . . Na kliniko grem. ker se bojim Topolščice pozimi. Zmrznila bi. . . Oprostita! Zbogom! O Božiču (bom) zdrava ali mrtva, tako mi nekaj govori. (31. avg.). (Nato sem jo pridobil, da se je pripeljala v Ljubljano k gosp. dr. Tonetu Jamarju, specialistu za pljučne bolezni. Nastanila se je v Leonišču. kjer jo je dr. Jamar obiskoval. Na nesrečo je videla v tej bolnici več smrtno bolnih žensk. Ko pa Je opazila onstran ceste mrtvašnico in \idela nekaj pogrebov, je pobegnila v Preddvor nad Kranjem in se nastanila v penziji Grintovacl. S PREDDVORA Dr. T. Jamarju 15. septembra: Gospod doktor! Tukaj sedim v sobi. ki je pravzaprav dvorana. V drugem nadstropju in balkon ima ... In čisto druga sem. Kako je lepo živeti, živeti, .živeti! — Kako sem bila neumna! Nič temperature nimam, nič me srce ne boli! Vso pot sem se smejala Kar iskre so letele od mene. — Kaj sem res zopet jaz — tista naivna Zofka, ki bi bila ves svet objemala od življenjske radosti?! Tiste črne očale sem snela in sem se šla pogledat v zrcalo. Smejem se, g. dr.! V Kranju sem kupila papirja, tinto, peresa! Odpustite! Morala sem! Gozdi Sumijo! Moj Bog. kako je lepo! In tišina prekrasna! Kaj ste čudotvorec? 2>Vstani in pojdi!c Ubogala sem Vas. ali bilo me je strah, kako bo, da bom prtljago izgubila, da mi bo slabo, da bom omedlela. Nič! Tako sem Vam hvaležna! Tako lepo in prloboko! To je tisto: niste samo zdravnik, ampak človek - - najprej človek, blagoroden ln dober. . . Napišem knjigo! Pisma liječniku. To se bo samo od sebe pisalo. Glava mi je lahka in bistra. Duša je zopet dobila krila. -— Kar strmim: kaj je mogoče? Kaj je resnica? Ali ostane tako? — Silna, bogata sreča je v meni! Oh. še živeti, živeti po svoje in pisati, pisati! Dvajset, trideset knjigi Naopisljivo sem Vam hvaležna!___ In moji ženi je pisala: . . . Napiši ta mi zelo lepo pismo — Franu pa reci, da je vendar še nekaj energije v meni. . . Dr. Jamar je človek, ki se ga najde vsakih deset let enkrat. — Ne vem. ali me je hipnotiziral ali kaj. V vlaku bi bila vse ljudi kar objela tako so ml bili vse* — in veš, čutila sem, da tudi jaz njim . . . Koliko je še lepote na svetu in ljudi dobrih, zanimivih! Cez par tednov bom drug Človek! (Iz Preddvora je odpotovala v Topolšči- co in se vrnila borna v Zagreb). ZADNJE BORBE PRED KONCEM Dne 11. oktobra je nama pisala:... Doma sem. V neopisljivi, grozni apatiji. Tam (op. v Topolščici) sem se prehladila in oglasil se je revmatizem iz davnih dni. . . Na ^Grintavcu« (op. v Preddvoru) mi je bilo s srcem težko, da sem hotela umreti. Samo tisti popoldan, ko sem pobegnila iz Ljubljane, je bil zame blagoslovljen. To so bile zadnje are mojega živi jen ja, polne sreče, nove vere, nove nađe. . . V Topol ščici je bilo grozno. . . Dr. Savič misli, da so tangirani centrumi, ker mi je zima in se tako potim ponoči. . . Ne verujem v nič več. Vidva sta dobra, storila sta, kar je bilo mogoče. Ne vem, če se še kdaj dotaknem peresa. Knjige me je strah — vsega me je strah. . . Dne 18. novembra obema: ... Dobra sta kakor kruh. Vedno mislim na Vaju in na dr. Jamarja. Ampak s menoj Je amen. . . Preveč je bilo vsega, žal mi je deklet (op. hčerk). . . Umrla bi najrajše. Zelo dobrih in plemenitih ljudi je na svetu, jaz pa sem tako trudna od vsega in željna Vso dele Štedilnika, če so umazani ali pa zarjaveli, boste lahko in hitro očistili z V i m o m. Tako sem Žalostna in čutim bližino in i Želim večnega sna. Ce bi bila svoji deci v korist — tako pa je žalostno, da nisem. Bila sem dober drug, in preveč ljubezni je bilo v meni. Ne morem niti pisati več, niti čitati ne. Od vsega srca zahvaljena in pozdravljena od nesrečne Zofke Da sem prišla v prave roke, bi bilo nekaj od mene tako ni pa nič! Da, Fran, kaj nisi napisal nekako kritiko? Ljudje naročujejo (namreč njeno zadnjo, pravkar izdano knjižico ?Po pute-vima života«). Pošlji mi, prosim, ono štev. ZADNJE PISMO Dne 19. novembra 1926 je diktirala zadnje pismo obema: Draga moja! . . . Ove zadnje dane imam neke čudne jake grčeve u srcu i glavi i jako mi je zlo. Več dulje vremena ne spavam nikako, neke čudne me slutnje saleču. Ako mi se štogod dogodi, molim, da do-dje baren jedan na moj pogreb i neka onda odnese sobom sve moje rukopise i pisma, što je još ostalo. . . Učinite sve sudbinom. Niti ne krivim toliko nikoga, nego sudbina je bila za mene tako strašna . . . (Lastnoročno je še pripisala:) Poljubljam Tebe, Minka, in Tebe, Fran! Zofka Dne 21. novem, sva prejela brzojavko: Naša mama Zofka danes umrla. Pridite. Maša Mira Njene strašne slutnje so se izpolnile: tragedija Žene, matere, pisateljice Zofke se je mahoma zaključila. Fran Govekar »Karaže vela« je rilcu Bratmatau Trne, ka je lita 1904 u parvTČ stupu u Ib Lanski opor na žagance jen je takat ani žinak, »ka je ni noč sram«, kar na odru čiuie pat templeu Nu, tak s templajnem se je začilu, jen je • templajnem Slu naprej, sej je V ado tempi eu, kamr je parsu: u Tara tu, u CLau-cu, Mariboru, Ptuju, u Cjei, u Zagrebu, jen še peusut dngut, kamr je u vao buadu. Kaje kej pattempleu, as tempi auci tud držal, ka je pausut, kir je t jem pleni, patigrai drri-ta iz sva je duše jen is srca. Taka dri ta pa gws jen se na znuca. Z žebJički ni cb> lau nkal, ti buadeje, pr nemu je use šivanu. Večkat je dir j ta tud mal zmuaču z atna rm-šaoca. Bla je ta mi-šanca grejnka m pa alatka Prauje, de sa gre j rake sauze jen de je slat ku plemenitu zadašejne. Pr Tinetu je bhi usacga mal. Sauze je skrivau jen fh še skriva, z zadasejfnem je pa tud bulš, de ga člauk kar u s j ep nua jen de ga na kaže, ka se mure pual preveč adgavarjet na glasne jen na trne uprasajne. Tak z ammi »Lumpari j em i« nas mrsd Tine za sva je 25 lita ca pattemplet VaJo, h tisti Tvai trpižni dri t bama za 13. maj dal rud se mal svaje. Prauje, da je ima usak Idr-čen prečen. Nebni prjath sa djel, da bada tud at nebne zasun pnspivaL de bas luži takat tjempleu. Ka se pa useka stvar ueeglih anket more /n-ucat. bama glfdai, de bama tod Tjeb pcubaj dat ane taadnc ten^aauoe« ka si m rfveš na murš sam sšivat, ka mucaš zajne dri ta, ka i je triba at dmgut van patAgrrt. Tine! Karaže velai Pošteno zasluženi pokoj Rožna dolrna, 30. aprftft Danes je stopil v pokoj po 35 letih zvestega službovanja v ljubljanska tobačni tovarni g. Franc Zupane, delavec tobačne tovarne. Rojen je bil g, Zupane v Cerkljanski Dobravi pri Kamniku L 1877. Po končani ljudski Šoli je bil nekaj časa doma. pomagal je očetu pri kmetovanju, nakar je moral obleči vojaško suknjo za tri leta. Ko se je vrnil od vojadeov, je stopil v sluz bo v ljubljanski tobačna tovarni, kjer je službovaJ polnih 35 let. Med svetovno vojno te bil ves čas na bojišču, odkoder.se je srečno vrnil domov. Poleg svojega dela v tovarni se je marljivo udejstvovaJ posebno v gasilskih vrstah, ki ga tudi štejejo že nad 32 let za svojega člana. Za vestno ki rxxžjrtrvovalno delovanje na polju gasilsitva je prejel najvišje odlikovanje, zlato in srebrno kolajno. G. Zupane je znan tudi kot odločno napreden mož, v edino veselo razpoložen, zato je v vsaki družbi dobrodošel Želimo možu, ki si je s svojim delom pošteno zaslužil pokoj, da bi ga uživai se mnogo let v sreči in zdravju. Iz Škofje Loke — Razburljiv prizor na Mestnem trgu Te dni smo imeli v škof ji Loki sejem tri sredi dopoldanskih ur je prišlo na Mestnem trgu do razburljivega prizora. Iz Nunske uHce Je prevozil konjiček, zapre-žen v zapravljivtoeik. Nekako pri Batini trgovini pa se je splasil ln zdirkal na trg. ) med storjnicami, razpostavljenimi po obeh j straneh. Konj je zdlrkal z vozom vred i proti neki stojnici ter jo gladko podrl m aesuL Roba, naložena na stojnici, je odletela po tleh, tako da je bil kramar občutno odškodovan. Po tleh so se razletele razne steklenice, kozmetična sredstva, sredstva za zatiranje mrčesa, britve galanterijsko blago in podobno. ' Ptuj----- _____ — Jurjev sejem je bil v Ptuju sicer zelo dobro založen, le kupcev je bik) malo. ker gre proti koncu meseca. Sicer, se Jur-jev sejem nobeno leto dobro ne obnese Pri tej priliki so se pojavili tudi žepni tatovi, Id so izrabili gnečo ter poskušali sverto srečo. Poskusil pa je tudi neki O. J. ki je hotel izmakniti neki kmetici iz žepa denarnico pa je bil zaloten in aretiran. — Nov most bodo gradili. Banska uprava je razpisala licitacijo za gradbo novega želene betonskega mostu čez Poljskavo. Delo se bo v najkrajšem času pričelo Stroški bodo znašali okrog 600.000 dno. — Divji lovec pred sodtteem. Te dni se je moral zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem neki F. B. iz Zamusanov radi divjega lova na fazane. Obsojen je bil na tri terme strogega zapora. — Sv>nski sejem. Na zadnji svinjaki sejem je bik) pripeljanih 231 svinj, prodanih pa je bilo samo 41. Cena prolenkom stari 6 dO 12 tednov je bila 60 do 120 On. Debele svinje so prodajali po 7 do 7450 m plemene svinja 29 6.Ž5 TJifi dm sa kg »SLOVENSKI 11 ARODc, Stesr. 07 Prekrasen 011x1 0 sotacnin in eencnih straneh y v 9 a IMjenja Štirih mladin dnaajiklli deklet W *• ZAMUDIT E! NA6T FINALE » Ob 1S-, 1SJL5 in 21.15 uri. Jutri v nedeljo. 00 15., 17., 1». in 21. uri. KINO UNION t^L «-21 V nedeljo ob 1030 dopoldne po globoko znižanih cenah tSu DNEVNE VESTI — Deep ami m vjej drtarf. Jaffoaloveo~ ska ' ipt m. aaeeSo ocrua priredi od 1. do 16. maja do vsej Jriavj deeje dneve. Jutri nedeljo bodo prirejene "trodfce povorke, v katerin eaniae pffasMejendnee* zna Sodi spi ili bodo nesaei osnovnih in šot, t prvi vrsti pa vsi oni etP*» ci. k -C* • ••: &Tn.o aaC le Ltftaiajji geast •kii ho: Ueano steaie, kako je treba Letos bodo denji dnevi oral tudi po ni nog" h tudi ?ec pee iavanj po ▼ Ljubi >oi je rp *J*4be. Po atnabeni potre-oreBaHM aareesds; a> 1 oreteBke postaje Trbov-kor konaendir postaje, ik «. Br..*aeaij lenac is zdrav atver A^o« rov om^rHukvmško postajo Jurkio- samr deihsjat aesteeanVa komami rja posta, ie ter sj a« Se *1 trn. objavlja pred^asa m pro-raja. namenjenimi o gospodarjenju s nedo-;xjfpravae* o otrjasf uredbe pte.- iS* na in rasne objave ?vovto< Z7V OC-M KLMO SOKOLSKI DOM ▼ Meo, mxros 41-79 BELI VOLK Plam. sirtiiiati po ^maao JACK-e LOKĐONA prikaauje aa edusstten kopačev slata srn Aljaski, dopotnflni program, aoboto ob fe9. url ob 3 , o , 7. in 9-, ob ^9. uri v t Prfttodnji spored: DEMON LJUBEZNI - l*ep Hvi|ca|«aj jafetiei. |Maaa|aa roa- iik h— is Poda?ora» pri Sv. iakoiu Sa«^. SaaaliaBjee je bal doignl 20 let v ska 1900 da iyc» — Kjer r j, i ma ssoi ai obstanek svoje ia ■črpea od vaškega |s vraši pa svetovni vojni ▼ domo-aasa, da Bi aa domači grudi preatvei ie BBsa ista. Bar bbs ph je odmerjenih, in da ai tndi počrvai v domaći zesnijL Počuti se se dovolj dobre — posebno je pa vnet eita-aeij >3kjvena%-aan Naroda< n ne šansiili noben dam, sa bi aa ae prečrtal pri aasoeniku Jeieku Ftansn ▼ PodgHieL Zaes prn>ub4je-aa bbb je pa isjsa aosjiasa in dsrak, da se pri tej eeetatsai igrn racvedrl Večkrat pri povodnje, kako je arpei in težko delal v daljnji I ■fnisi. kakšne muke je moral preboleti posebno med vosdo. Veliko je pretrpel Dobrodušnemu avotaseoMi starčku, želimo m srca. da bi ie doago let igral do-asaso in dvaraam, da b. bil vedno veaeL po *ee tega pa povedal kakšno nsieanino To mu želimo vsi njegovi znanci Podgorčan, — Srri< albaa^e kraljice v Splita. Veerej zjutraj ie prispet z Hanjanskim Darnikoni >Brind%i< v 3utet madzaraki »rof Apponv. stric siltaoske kraljice GeraLdine. Spretni al je albanskega kralja in kraljico do Drača, kjer bosta preživela medine tedne. Grof Apponv ai je ofrledai Spri t. O potočnih sve-čanosrLh v Tirani je dejal da «o bile resnično kraljevske ai de *c }?h ie udeleži] ve* ajfesavl asjsjd - 8AMO NEKOIJKO PAR VK in Vase sdravje je sigurno zavarovano. »primerno bolj fina in zdrava, — Pareka. Jutri se poročita v ta mi cerkvi na Bledu g. Parma Bruno, viiji kontrodor drž. žei. v Lpit»ljani in ?d£. Zabret Lrja. hčerka posestnika m tovarnarja v Brttoru pri Kraniu. Porodne obre«ie bo opra-vil nevestin strir, blejski župnik e. Zabret Frane, aa priči pa bosta ieninov stne g. Knebi Adoif, hsBfliif znane trgovine Pausohioove v LffuUjani in nevestin saic g. Zabret Ivan. tovarnar ai žapan is Bobovka. pri Kranju. G. Parma \c saa odličnega slo*., sklaiatelpi Viktorja Pmbk. ia se matiji vo udejstvuje ▼ T7dras>njii žoi uradnikov kot vodja prireditvenega odseka, Iskreno oestitaano. — 2»vnJ^e K«rtne boteaai v AraV*ki ba-novini. Po stanju z doe 25. tm je bila v dravski bssaoviui sv-anjslca kuga na M dvorcih, smejska rdečica na 16, mebar-enstz IsjHSiraj na S. sofltavec pa na 2 zrfravulki v Pra«pL 50 jugosloventikfti mteasrrAov ^ prtspeio t ceotesi na putemaaja po Ce^konk^raSki t Prago i»aa Bja9a#BSBBj so pti paJsrtsas pe- Je Hge ai napoved pravi, da vreme- Včeraj je Mariboru, Zagrebu. m je anaaaam v Beogradu 1», t Sarajevu IS. v flpMtu 14. m Mariboru 13.1 v Zagrebu 11. v LJUbljand 10.2, na Sušaku 10 Davi je kani barometer v L,jnoi)am 754.8 temperatura je BMMafl — fieaervai ajaasjBBj ttvojia Babic umrl. V Becarradu je umri včeraj reaervni bri-gadtu general in upokojen: državni svetnik atvojta BaJoac, star 69 let. v vojnah je bH povetjnak avojeniške brjgade in po-ojoćntk poveljnika konjeniške divizije, po vojm pa kornandant ibarske divizije. — BlagoMovitrv torpedO\ kf »Ljubljana« Druga velAa doma sajr-^jena torpedovka bo apueoena na morje 28. junija. Lmeoo-PBjii se bo iT julijami Kumovala ji bosta soproga naćefenfka generalnega štaba Ne«, i m rjuittjanski župan dr. AdleSič. Prt ^ećaooi^ih bo sodelovala na&a vojna — Odsek brespe^elnih sčiteljskih »bitu-riestev pri eeketp JUU v LjuUjani vsesa svojun ris nora, da «o dot iskane nove danske iegiriiaai ij, ki jih lobe člani pri odseku osebno, ali pa po :-oau\ Vsak refLek tant na posije odseku svojo sLiko. na ka-teao asjj se posipiie, na hrbet eaJke pa napije svoj točen naslov in bivališče. Za odgovor naj pri loša mamim Ugodnomu, ki jih nudi odsek svojim članom. BI jih morajo čla ni poaluzjl ie La podiagi nove BBJ^tiBBl Obenem razveljavi jamo veljavnost starih le-gitanaiij. — p9 aedaliaem obdalieai krc^njar. V torek smo poročal:, da je bilo ugotovljeno, da ie vlomil v prostore Posojilnice kj tira nikiK"e v Zeleanikli 30-letni krosnjar Jakob Bulic .ne B*Jič) o. Bosne. Izkazalo se je pa. da je bil Bulic po nedolžnem obdohven 'ega vloma Najbrž se je hotel kdo maSčevat; nad apen, p« s je to griobik> izmislil. -lakob Bulic nribaia v Slovenijo že 12 let in vsi. ki so pri^l. z njim v sdk. ga poznajo kot po ftlonrr i laosa* ki ni zakrivil še riol>enega kaznrveifa dejanja. — rka Kfaam odpotovala v Budianpe6t*>. V sredo ponoči je odpotovala fitanaka igraSca I ta Rana ia Oaijeka v l^dirnpe-šeo. od koder ae odpelje v Berisn. kjer bo nastopala v novem fikmi. — Zasledovan na-»ine*. Varnostna o4>last zasleduje 3K-tetneiea Josipa Brarkoviča. iz oaoiice Cionoo ki je v Paraeoah napadel po-manika Franceta Oerirja in ga oklal z nošena. Po zsorsra je Braikovič, ki je po po-krr« čevtjsff. pobegnil in se zdaj skriva a»y bri aekje v okobri Ceija. B«**.kovič ae najraje aadržuje na samotnih posestvih, kjer nastopa skrasio nasilno. — Zapiesjeae kale. Patrulja m' i>an^Ke •^rožviiske postaje je zaplevnla ojoako. orne pieskano koio neznane znamke, ki je bik) ttkra»iei*> najbri nekje v okolic-: Kranja. Kolo je dirkalno m ima rovarnJ^ko številko K).0l8\. Lastnik, na* se zgladi na orožiniski posBBp ▼ Ljubljani — Čigava je sra? Policijski komisanjat na J^enioak poroča, da je bila oni dan zaplenjena ciganu Bajnbardu stiriog^krta za-pastna ura, ki ima na zadnji strani nap.f >Metalkbrom< spredaj pa arabske Številke in sekundni kazeJec Zapestnica je gravira-sa. Uro je cigan nedvomno nekie ukradel šn aa| se lastnik javi pri komiearijatu. — L -odeB akok is vlaka. V a ktrunlki oddelek sv4ošne bolnice so prepeljali včeraj ob 17 želemi&kega. uslužbenca Joeipn Dolarja, ki je bfl tapoalcfi kot premocar na postaji v Trborljab. Dolar je sio^l iz rBaVs in tako nesrečno padel na rob traeuiee, da ei je prebil lobanjo. Nezavestnega eo naložili na nopoidanski brzovlak ki sa je propeijal v Ljut Ijano, njegovo etaoje pa se tudn v boi-mei ^e ni izboljšalo. — Nad 50 praSifev ae je »astrupilo s vodo. Vas Lačarak blizu Sremske Mitrovice je ioJetela težka nesreča. Otroci so gnali s pase prasioe m hoteli so pfa napojita v kanalu Kravaja, ki se sniva v Savo. Cim ao se prašiči napili vode so popadali na tki m se jeli zvijati v krčih. Kmalu so \«i pojrinilL Bilo pb je nad 60. Kmetje h> &ek) o^oTčeni nad tvornico Varda ker je iz njenih kotlov pri-Hn zastrupljena tekočina v kanal. — Zaradi treh dinarjev ga je ustrelil. V vasi Kutine pri Derventi sta se v četrtek ponoči sprla kmeta Jure Cone in Mi jo Mari-nič zaradi treb dinarjev. Pred letom dnd sta kvartala in že takrat sta ae apria zaradi S dinarjev. V četrtek ponor sta se snova sprla m med prepirom je Morinač ustrelil svojega n.i^protnika. — 78-1 etai starec obsojen aa 2 leti ječe. Pred okroanim eodiČčem v Sornboru ie bil včerai" obcojen na dve leti robije 78-letni Adam Mrvičii. ki je bil tako pretepel svoio ženo da je težkim poškodbam podlegla. Sta rec je trdil, da mu je žena usodnega dne skuhak >železno juho<, g katero naj U ga bila boseia zastrupiti Pnsftil jo je, da jo ie pojedla sama, nakar je baje umrla. Na vprašanje, zakaj ga je hotela žena zastrupiti, je starec odgovoril, da se ga j« notesa odkri-žati. ker je vedeL da ima žena Ijubčka. Žena je b.la ^tara že 70 let in moža je varala ceEh 18 \tt Yl drri pred smrtjo jo je zasačil z ljubčkom in tsarnst. te |B laesuuel. — Sanonor bogatega kmeta v Kotor varasu si je k»rjoaJ v četrtek arsBBl življenje bogati uuavjajufk Hadfti SefimovV-TJatreBl se je v glavo m bfl je takoj mrtev Pnsd letom ded m je umrl sn &&-nee m ta ga je bako potrto, da je šel za nas v •bloka vodeča zaaauka v kako-m osam. Otavoa aaloga Anton L^ubrjana. Prešernova 54, nasproti giavne poSBe. — Vasi Bskje m vedno lahka beli. de hočete. Uporabijajte zjutraj in zvečer Cklono-doat zobno pasto Učinek bo često viden že po enkratnem čiščenju zob. prijateljem sporočamo, rijeke t« delikaten« trr»vtB« v KTRBISCHEVI niSi. lokate prtkl juč» tudi lepe prostore za svojo Priptrotaao ae aa. nadaljnjo naklonjenost Iz LJubljane FRa KHAMa V torek 3. maja ob 17. bo v veUki aejnl dvorani mestnega pog-lamrstva v Ljub-ljani seja mestnega 9veta ljuMjasatoag*. Na iBjm rodu so nanaaotta predsed- stva, paBassai novtaim enovanega elana, mestnega sveta, odobritev mpisnika zadnje seje ter poročila finančnega .tebničiiega, kulturnega, gradbenega, t^matičnega, tro-sarinakega m personalno pravnega odbora Porooevalee finančnega odbora bo poročal med drugim o konsolidaciji dolgov mestnega tramvajskega podjetja m najetju nrve^acijekega pooojila pri Pokojnan-xk«m zavodu, o odobritvi raourtekega aa-kljudka Mestne hranilnice v letu 1937, odpovem pogodbe z Delavsko zbornico glede vzdrževanja javne kunJnje, o sklepan, je o po biranju cerkvene doklade aa Sentpetr&ko cerkev, postavitvi Dečjega zavetišča v Trnovem, ustanovitvi posebnih fondov te ne-izrabl^enth proračunskih kreditov, fondu o uatanovitvi gondne Soie. predlogu o zm-zanju meetnih gracibenih taka, uatanovit-vi fonda za novo osmero mkorporiratnih obcai. in povjeramu za povečanje vodovodV ne mreže aa leto 1968/39. PoročBo fmants nega odbora je zeao obseano, saj otjoega 98 točk. Poročilo graribenega odbora se n*Jiaa* na rasne parcelacije. Poročevalec turističnega odbora bo poročal o pravilniku turaaateega odbora sa Ljubljano. —li Lseae •graje v Mabljaai. Med Mar- mon'ovo m Tržaško r«**to nasprotn skupini hif »Stan in dom< se razprostira ogromen travnik- preko katerega bo v aVjgflednem ča-«u tekla tudi prepotrebna cesta. Ob tem ri v-rrikn je več let vod'3a do ceate Poslalj^ek n:-Vvja e»teza ki je občutno ckrarSala stanovalcem omenjene ceste pot do doma. Lesni trgovec g. Podobnik pa, ki ie postal lastnik tega travnika, ie dal po svojih hlapcih *»tezo -anreti z ograjo, kakršne bi ob svojih cestah ne trpela nobena pod*"že»l«ka občina. Po Tr Laski cesti se vozi z avtomobili v^ak dan mnogo tujcev in že zato bi t ik> treba mak) 'oli oeziti tudi na ograje. Mestna občina bi storila prav. če bi se za stvrr- zanimala rn M po svojih poklicanih organih ocrledsala to rajo. ki nikakor ni v okrn^ mestu. -Ij I:mrli >o > Ljubljani od 22. do "28. t m. Berndk UnsuJa. roj. Wb> S5 let, zaseb-:uoa, Jarkovie Filip. 61 let. etavbni deio-vijdxiravnatelj Hra-rotnice dravske banovine. Zdesar Venčesla-va. 4 mesece heri krojp^ketra pomonnika, Brdo- Grden Slavka 1 leto, bfi žel. usluž-i>enca,. Lasetzki Marija. 66 let, Svilja, Živec Franc. 58 let- zidarski mojster in posestnik. Zdesar Ai>otouiija, roi. letina. 84 let. zasebni-oa, Kamna gorica, Kogeljšek Frančiška, se-č*3a Bvodiia, 32 let. iKmilienika, Golob Terezija* roi. Gerbec. 56 let. vdova železn. vpo-koienea, Erlicb Peterček, 11 dni. sin inJu-strijalca, Maribor. Skodla r Josip, 6 Tet. sin orožn. narednika v p.. Matične Martin. 67 let. žel uradnik v p., škof Ana. roj. Kova-go«»ov'en**teui sester v Ljubljani priredi za materinski dan 7. in 8. maja prodajo cvetic po ulicah. V znak globoke žalosti radi smrti predsednice ge. Tavčarjeve odpade običajni koncert. Občinstvo se naproša, da sega po ponuđenih cveticah in ra^leclnicah s primerno od-skoduiino. Saj na&a mati je ena najsflnej-šah korenin nažega duževnag;a žavtjenja. Ob njej se' naš narod vnovič preraja. Posvetimo se ji s skromno odškodnino, čisti dobiček je namenjen za oodaritev ubo-gili mater. —rj Stara renomiraiia ljubljanska tvrd-ka Fr. Kham »e preseli 2. maja t. L iz dosedanjih prostorov, kjer je obratovala nad 54 let, v nove. moderno opremljene prostore na Kongresni trg st. 8. (apiošno znani toftcal KsTbiacii I - TvrdFJci želimo v novih LokaJoh najboljši uspeh. — Ij Kam plo^emo? Na prireditev — večer cvetja, — ki ga priredi društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani, danes 90. aprila ob 8. zvečer v dvorani hotela Mtklič na Ma^arvkovi cesti. Za zabavo, dobro pijačo in jedačo je vsestransko preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča — odfbor. _Ij Nastop »Slovenske seene mladine. Prihodnji teden v petek 6. maja ob 20. v dvorani Delavske zbornice, se predstavi prvič ljubljanskemu občinstvu Urmlska skupina >Siovenska scena mladih t Nastopili bodo z M rakovo dramo > Čajkovski^:. Opozarjamo na ta edinstveni kulturni' dogodek že danes. Vstopnice bodo na razpolago od srede dalje pri btegajni Del. z^bornice od 10. do 12. ure dop. —Ij Sokolska župa (jezdni odsek) sporoča članstvu, da jutri 1 maja jahanje odpade. — Jugoslovanski zimsko športni savez (službeno), javlja vsem članom uprave, da bo 11. redna seja upravnega odbora v torek 3. maja v savezni pisarni ob 20.30 uri. —Ij Srajee. kravate — Kamienik. Nabo-tieaik. —Ij Vsem pesetaikem lesnika, 1. maja ae priporoča Strelišče. Ieboma vsna, dobra kuhinja specialiteta kokošja obara m— Kaistava slik Marije Jame se bo v. nedeljo 1. maja definitivno zakljuAfla: odprta bo se od 9.30 do 18. ure. a— Ksaeert basista Franca Schiffrerja ne bo v ponedeljek 2, majnika. kakor je bil BSPOPBSJjai BBBBSai bo za nekaj dni preložen, ker je jz.- Sobirfrer Se v inozemstvu. Natančni datum javimo. s— Isaaaeevanje pokojnin sa maj. Po*ta Ljubijana 1 bo v nedeljo 1. roaja izplačevala vse pravočasno nakazane pokojnine dr-iaviam, aaaasaBBBJBBl in roeetnim noođcojem-cem ter upokojencem pokojninskega zavoda Danes ob 30. ia v aedaljo ob 14., 17. in to. uri Mayerling Metropolitan vstopnic rt Siten od 16. ure dalje, v nedeljo od 11. ure dop. naprej! KINO MOSTE a— Mesta, maaej v Geepeaki aliai «L 15. ai lahko od nedelje dne 1. maje dalje vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. ure ogledate brezplačno. —Ij Pozor pred lepa rji! Na fivakdcein trgu so žepne tatvine zelo pogoste. Nedavno je policija aretirala dva žepa rja, ki sta. iz-mikala denarnice gospodinjam ter prodajalkam, te dni pa je bilo zagroženih nekaj tatvin. To pot je na delu najbrž neka ženska, ki se zna pa tako spretno sukati okrog svojih žrtev, da je še niso mogli prijeti. 2e-parji so roiskaH nekaj žrtev tudi v gneči no kolodvoru. SnočS je bil tam okraden neki trgovski potnik, ki mu je te* odnesel listnioo s tremi stotaki. — IJuttjancan do smrti povozil starčka. ' 25. t. za. je aoka ljubijanslvi avtov^obili&t povozad 70 letnega gluhonemega starCka Aotona. Berila iz 251atoLiTx>povšči-ne«. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 30. aprila Tosca. Gostuje Josip Ri-javec. Izven. Nedelja, 1. maja: Madame Sana Gene. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 2. maja: zaprto. (Ob H20. uri: Matija Gubec. Gostovanje opere v Celju). Torek. 3. maja: zaprto Sreda, 4. Madame Sans Gene. Red B. Četrtek, 5. maja: Don Juan. Red Četrtek Petek. 6. maja: zaprto ★ Drwi bo gostovanje J. Rijavoa. v »Tosefac Zanimiv, mnogo obetajoč dogodek bo nastop odličnega člana beograjske opere J. Rijavca v eni izmed najmelooUjoznejših partij — Marija Cavaradossija. Njegov zmagoviti, probojni, prožni in mehki glas prinaša vse lepote te vloge do popolnega izraza. Opozarjamo, da je to gostovanje enkratno. Ostala zasedba partij je običakia: Tosca — Oljdekopova. Scarpia — Primožič, konzul — Kolacio, cerkovnik — Zupan. Spoletta — J. Rua Dirigent: dr. S vara. Zagorja — Sleparski vrtnarček, o katerem smo poročati, da je prodajal čebnttee giadftod za gorenjske nageljne m gomolje gozdnati coklam za begonlje, je v doBol kljuto našemu opozorilu, ki ga je spreteo prefeitel, ociganil razne ljubitelje cvetne za kakm 300 ot> 400 din. Vpiiaorili so za njim pnuv-cano gonjo, pa jO je vrtnarček pri starfti ru*mdških ajpnenicah vendarle srečno potegnil proti trboveljsfei atrani. Ni izključeno, da bo tudi tam poskušati svojo srečo. — Dišeči voičin je cvetica, ki je pod zadcito in se ne sme trgati. Za Savo proti Trbovljam je te redke cvetice res dovolj, toda če bo šlo tako naprej, bo v nekaj letih uničena. Nepoučeni pa tudi brezvestni ljudje oxma6ajo polna naročja voi-čina, da, celo v nahrbtjiikili ga rjekaAeri nosijo naprodaj. Naj sleherni pomisli, da je voičin ena izmed rexikosti našega Zasavja in ga je treba čuvata že iz lokalnega domoljubja, na drugi strani pa je pre-lesten spomladanski okras. Proti kršilcem zakona, naj oblast nastopi z vso strogostjo. Iz Maribora — Graški policijski šef v Mariboru. V četrtek dopoldne je prispel v Maribor predstojnik graške policije g. Hans Bolek. Imenmrani je precHagsJ. poslovanje nemške vjolicijske ekspoziture na mariborskem obmejnem kolodvoru Ob tej prlffla je g. Bolek obiskal koemisarja obmejne policije v Mariboru g. Krajnoviča. — 29 vlomov — 80.000 dinarjev plena. Mariborski orožniki so pred dnevi izslediti dobro rrganizirano vlomilsko tolpo, ki jo je vodil 31 letni Ivan STcupek iz Studencev. Pet članska vlomilska družba je izvršila v mariborski okolici 29 vlomov, pri katerih jim je padlo v roke za 80000 din plena. Vlomilce so po zaslišanju, pri katerem so vse priznali, izročili sodišču — Nova leposlovna revija. V tisku Mariborske tiskarne je pravkar izšla nova leposlovna revija ^beorja«. Revijo izdaja tukajšnji Umetniški klub, urejujeta pa jo prof. dr. Vladini:r Kralj in prof. dr. Ivan IX»rnik. Bo to kulturno glasilo pesnikov .pisateljev in publicistov severnega dela Slovenije. Revija, ki jo vsa k^turna javnost topk pozdravlja, bo izbajala me- _ Svečana, otvoritev nove ceste. V nedeljo 8- maja bo svečano otvorjena in izročena prometu nova banovinska cesta Maribor—Sv. Peter—Ložane. Otvoritvi bo prisostvoval tudi ban g. dr. Natlačen, — ajntrov« avto v Mariboru. Včeraj in ptredvcerajsnjim je v Mariboru Zbujala veliko pokornost krasna Limuaana mawrvliy >&koda-Popular c. namenjena srečnemu zmagovalcu xlut>rovega nagradnega tekmovanja Avtomobil, ki se je ustavil pred ure^žništvoan in upravo >Jvrtra.< izx >Ve-černika« na Grajskem trgu je občudOvaJa. velika množica ljudi. Zanimanje za >Ju-trovo« nagradne tekmovanje je sedaj še Še enkrat mlekarne ob nedeljah Ljubljana, 30. aprila Gospod urednik! Oni dan ste objavili 8ta-nek pod nseaovom >Mlekarae ob nedeljah popoidokec. v katerem neki H. J. zagovarja stališče, naj bodo mlekarne tudi ob nedeljah popoldne odprte, češ« da je mnogo revnih ljudi, ki nimajo denarja*, da bi ŠLi v nedeljo popoldne v gostokio in so več ali manj navezani na mleko. Pisec teh vrst gotovo ne pozna razmer, ki vladajo Po ljubljanskih mlekarnah. Večina trgovin v Ljubljani se odpira ob 8. z-jutru]. zapira od 12.30.. popokme pa spet odpira ob 14.30. in zapira ob 18. ali 19.. Ne^ baka) mlekarne. Večina mlekarn je odprta že ob 7. aii pa se pornejc in skoraj nepretrgoma ves dan, zapirajo se pa lokali šole okroc 20. To se pravi, da morajo biti uslužbenke na nocraii najmanj 10 do 12 ur dnevno, mod tem ko delajo v tr^onrLnah uslužbenci S ali pa 9 ur. Mlekarna je pa oxM>rta tudi ob nedeljah dopoktne. Zato ai lahko mislite, po spod uredrrik. kako nestrpno oakaano usliv. benke na usto nedeljsko popokine, da se vsaj mak> odpočijemo ki da napravimo kratak izprebod. Res je, da je masko no^boij zdrava pš>a«a in potrebna otroku ic veem ljudem žftjke-ga zdravja- Pisec omenjenega članka pravi, da ie ravno ob nedeljah v lepih Dopoldanskih dnevih, bo vse bki s stanovanja. & svojima otroku, največja potreba po »diravi hrani aa otroke. A kam naj se obrne mati, da dobi aa otroka praneroo brano? In kara naj gre otrok, ki se hoče okrepčati e svežim, hfexmim kislina mlekom? Mislim, da bo vsaka mati za svoje obroke že v nedejjso zjutraj kupila mleko. Pisec sam pravi, da vse biti r nedeljo ia mesta v naravo Čemu potom odpirati mlekarne? Ce je res nujna potreba, dobi mfafco vsaka mati v vsaki gostilni in je ne bo eatradi tega nihče postrani gledal. Kar se tiče otrok, ki po piščevem mnenju prihajajo na mleko v mlekarne, vam lahko povem, da jm ves teden morda nd 5. v nedeljo pa najbrž ne bi bito nobenega. Največ hodijo v mlekarne delavci, da si sa mal denar provoščijo ^ažo mleka, a ot» nedeljah pepoktoe tudi detecvo.ev nd v Ljubljani, ker gredo večmoma v okolaco, ali pa tudi na kozarček vana. Morda je res več tastiiic mkdkwrav kt bi bila prav vesele, če bi latoko toda ob nederjaih rxxp^kine prodajale mleko, toda nshizbenike, k. imamo itak skromne plače, teden paramo, se od- ločno proto^kmo temni, kajti tudi me smo 'ljudje in imamo pravico do wv*jen*a. — Občinske zadeve. Pred dnevi se je sestal odbor šoštanjske občine k svoji drugi seji. Dnevni red je obsegal v glavnem volitve odsekov. Da je šlo vse v redu, se je nekaj d rti prej vršil v Slomškovem domu sestanek vseh okoli3kih odbornikov, povabljeni pa so bili Še trije iz mesta. Na sestanek* sta prišla predsednik TRZ iz Slo-venjega Gradca g. Teuerschuh, upravitelj mešč. šole, iz Celja pa župan g .MihelČiČ. Ocfcornike je bilo treba poučiti... Nameravali so tudi kar na tem sestanku določiti občinske odseke. Eden izmed treh povabljenih mestnih odbornikov pa je le bil toliko priseben, da je opozoril'gospode, da je to stvar celokupnega odbora in da se take reči odločajo v občinski posvetovalnici. Po kratki in precej zanimivi debati je ta g. mestni odbornik vzel klobuk in odšel domov. Zadevni sestanek v Slomškovem domu je sploh zanimiv dogodek I m mu daje zlasti navzočnost znanega eksponenta TRZ upravitelja Tbeuerschucha poseben značaj. Malo čuden pomen dobiva v tej zvezi govor župana ki ga je pre-čital na prvi seji in ki je sedaj nabit — novost — na občinski deski. »Politična plat je končana,« tako stoji v njegovem govoru. Sestanek v Slomškovem domu pa le da slutiti, da bo »politična plat« še kaj-krati imela pri naših občinskih zadevah svojo nepoklicano besedo. — Na sestanku sledeči občinski seji so bili izvoljeni taie odseki: cestni: Samobor, Luskovec, Der-mol, Plaskan, Goršek, Kramer, Skaza; socialni: Ježovnik, Skaza, Berdnik; gradbeni: Samobor, Kosan, Virbnik; šolski: Ravne, Ježovnik, Goršek, Hrastnik, Mevc; vodovodni: Arzenšek, Ježovnik. Kajba, Hliš, Berdnik, Luskovec; gozdni odsek; Samobor, Luskovec, Goršek, Kajba. — Prireditev Rdečega križa. V soboto zvečer in v nedeljo popoldne vprizori tukajšnji Rdeči križ tridejansko igro »Učiteljica«. Prva predstava bo v Sokolskem domu, druga pa v Slomškovem domu. Podprimo prizadevanje Rdečega križ^! -_- i Ščepec soli Zlato se izkaže v ognju, politik pa pri koritu. ★ Ne razpravljaj o morali, ko njene zakone piše pest.' * Razum je dande—e* na permanentnih počitnicah; najbrž bo kmalu upokojen. * Statistika bi lahko ugotovila, da se jezika rada fo* poštenih Ijodi. ★ Resnica je dandanes entattt teeribie. ★ Če nam ne bo poetaio ma m »eaa pretesno zaradi preobljudeno&ti, asm bo nedvomno zaradi problemov, ki se moće len Mj, SLOVENSKI HARODs sobota. Ml sjprfls Stran 5 Skromni bratje slavnih General Fran« Med bekoborbo ▼ Valenciji poieti 1913. «e j« odifrmi nuburljiv dogodek, ki to m ga I jod; c ▼ pozrejaah let* večkrat aponu- njafi. Zi etn* — saatador, ki oo pa ptnv-iifti ▼ areni s vetiko rekiomo obljubami, je poskusu* triksat boj j bikom t |> 1i pesnim aaod Ijsjcao. V* tr.je poaa.ua: so se aaa pa ftS|e-loviii in razburjeni gledalci so ga ia valalk kako leži okrv*^ijen pod bikovimi nngsmi: sazjarje a žival te nikakor m dala od-spati od svoje Žrtve. Kar te js soja HI v areni mladenič v lahni ob.eki, v ka ten jc gledal bikoborbo. preokoćil je ograjo med •seno in oočinsrvoaa m izvabil razjarjenega bika od letečega nmessdorja. V n ta laska, ko se je že zdelo, da fs ho b* nabodel na roge. ae mu je spretno imiairnil in ae pripravljal nadaljevati nevarno igro Tedaj jc pa nastopal enako peneeneđjrvo močno r* ^ >her d--g-., 1 ■ prijel po isti poti v areno Drugi mladenič jc rzrrgal Jepajočemu matadorru ra-pir ako'-f vned prvee* mladeniča in nazjar-bfka ter z enim zamahom zabodel ia se jc pn priči zgrudri Gledalci so navdušeno zaploskali in zahtevali, naj aa td miadeniča predstavita Oba ara se priklan i al a občinstvu % pravo špansko tafla-jeiaostjo. ko jc napovedo*a+ec razglasa* njuna ianeni Ramon m Francateo Franoo. Brata saa ta rsiifca ne ds bi m segla v roko Dva tekmeca Maone General in letalec kot tekmeca Franoo je konmj lato dal i sta at tataraia voja- •- ro. Oba sta te od mlađan nog ti se in malone vse *a m stala sa pod. Ko js lc-vojna z mfatrtani Kafcgrt t Maro- isj |t bfl poaean mlajat brat ne, bopSce, je srsei prilik-> odKtecvvati aa. BU je - - v av -nt: je po-carecUjo s drssssa napačni ajsjjjjjsjp polka taj s t meniti zmago Kabykw v hud poraz. XUL ga je za to >najp m osebno ▼ čsn generala Generala Franca Jo takrat 35 kst. Med neT-eUmi čestitkami, ki jih Je dot* nafrmaJH jrene-ra. ^niuajsa tMliatalt k avujuuai jiiiiBiaiijs, od Ramena Finoća* je ostat duma kot na-f. sat nrk In n^agoajo nsjpredcanenjt js pocasm. Da bi snel jiMi ooUiko-je stopil v leraastvo, ki se > tavati M ta mJnfto ledni od bratovega popisa jt v čin ge-se je bal Rsood Jjrraooo narodni PoarečOo aa nas Js preesbntl ocean iz i Btajafjaji Mggaajjg Bi y? nje- ajDvo sme taftu at pojaartto v aviau a po-nsnsattiiuii prevrati. En tak pcasnat me Jt preprečil brat. ko Je na lastno pest zasedel let a laV« Quar.ro Vientoa. kjer Je pripravljal upor. Gencaai Franco Jt brata sam azctarii tn anročfl tuJe/¥ wmi aodiačn. ^ - _ i e ajjgJaal tstoo njejjro- v joči ja sedat do leta 1&30. drugacna In tam je pripravljaj svojo rovoaocljo, as katere se Je razvile sedanja drtasvrjasnatka vojna Ramon Franoo st Je pobotal z bratom v avgusta 1986 tn sprejet je bfl kot letalec v Trife bratje V aaaasaaaaaaaaaaaaaaaaa taboru ao se končno tantali vsi trije bratje. Večna tekmeca imata se starejšega brata Nikolaja ki se nt proslavil z nobenim junaštvom. Je pa adaj v FTancovi vladi generalni državni tajnik. Nikolaj Franco je •jredc s Mussr lini jem vprašanje italijanske pomoči nacioral:stični vladi lani je zastopal v Nurnbergu nacionanatieno spa -nrjo na kongresu maiialrt nacionaliatičr.-stranke. Nikolaj Franco je trenen moze? rodbine, v kateri je Ramon sanjač, ir-rnaobčen puntar, Franciaco pa vojak, krvotok. Najmlajši Franoo je doeegel pro^i prvorojenatd tradiciji najvišji poiozaj Nikolaj se je zadcrvoljll z mestom v njegovi senci Raonozru je bDo pa podobno meeto iliiiliev brat Artialdo Ah je to čudno naključje? Tudi Benito Muaasotinl je imel starejšega brata. Ar-naldo Mussr lini je bil do svoje smrti urednik u i llniaajsi i ajj^a Usta >H Popelo dltalia«. Id mu Je bil Benito MussrluTi jrla'.-n: ured-zaftk od 1 1914. Arna>oV>^*i zrvl jeniaka pot je aledHa vedno žrvijenski poti bitno izra-zrtejtega ^n probrrksejse^a brata. Arnaido Je vedno zaostajal za Beni tom. Toda Benito Muaeolini ne taji. kaj mu je bil globoko udanl občudujoč: brat. Sam mu jc postavil literarni spomenik s knjigo >Ar-nakjovo življenje«, ki spada med najboij-Sa Muaaooni jeva hterarna deaa Arnaido Mnstolini Nekaj podobnega najdemo tudi v Ne-n-CtjL Tudi v hitierjevakem pokretu 3ta dva brata novinarja izmed katerih je mlajši ckasegcl zelo visok položaj v Nemčiji. Dr. JosasT Goobeaa. minister propazan^ie. os-.a-Jaatc Berlina ^organizator kongresov H t-lerjere stranke in prvi Hitlerjev apos.ol Sam aa^arejtoga brata Pred pre- vratom v Nemčiji Je malokdo poznal starejšega Gobbelsa Ceio Hitlerjevi najožji SDtrudnlki so bdi presenečeni, ko se je naenkrat pojavil drugi Gobbela in sdcer takoj na vaookem položaju kot glavni > Ancrrlffr« ki mv • . izro- 11 I Bjal Komaj so ga izrjuatoi Js gaaaaagtgi nos* prevrat, ka ga je pa preprečilo topništvo m, da je Jslo obstreljevati letališče -toa. kjer se je poaadka kmas- Js udala Potem Je Ramen Franco odletei na Portugalsko m se pridružil komuna-stom. V Sipami jo se je vrnil seie po pro» giasitvi republike in postal poveljnik pri vojnem ministrstvu. V zahvalo je vtaknil letalec Franco generala Franca v Ječo. iz katere je naoral general po obsodbi sodišča v iagiaaiasl to t Maroko. VrnU se Je šele, ko za je republika poklicala, da bi zatrl bratov upor v As* ur:ji v začetku lata 1936 Ramon Franco je drugič pobeg-iđ ▼ tujino, general Franco je bil pa imenovan za vojaškega guvernerja kapverd- čfl brat, preobložen z najirazličnejeimi f\injccajami. Toda Hane Gobbeis je znal svojo nalogo izpolniti, a politično je ostal dcelectoo v ozadju. Zato je postal eden najbolj upoštevanih oficijeklih ncA-inarjev ▼ Nemčiji. Drugačna so pota bratov muerjev. Bala Je malone aeaazaoija, ko aa Jt pojavila nekega dne na enem aajvagjr trgov reatavTactJa, Id Je njan trdil nad vbodom tabuco s pasom >Ak>is*. Ia usp^tvvtiJh lflgliiguii tftj moral biti napis iapopoanjsn m toda visina črk je bila zato na. Nova restavracija Js poatata takoj zbirališče uglednih članov stranka ko se je raznesla vest, da Js lastnik Akna Hitler poabrat vodje nemške države- Tuji poslali avou^ti ustom obširna poročila sa tako je pcatala kar čez noć svetovno anav-na. Aioia HiUer je nekaj let atsaoJU od Adolfa On je iz prvega očetovega vakorta in političnih aepiracij nokoli nd naseL 8 polbratom sta se pa dobro raaaumsaa ta govv^rl ae celo. daj, ga je pooptrai ▼ ko Adolf ni imej mceaukr razen ovojih črtov m vere vase, Aioia je pa imel no krčmo. Alois Hitler je ostal krčmar, čeprav ai je sčasoma precej opomogel, in nikoh ni poakuaai kovati dobička iz \isokeea bratovega poiosaja. Njegove oči, edino, kar ga dela podobnega bratu, se vedno v zadregi mežikajo, če vstopi kdo s i^lerjevakim pozdravom ▼ njegovo reetavracijo. Kancelar sam še nikoli ni bil v njegovi restavraciji, čeprav je znano, da se polbrata včasih sestaneta. Adolf Hitler je abstinent in zato ni čudno, da ne prihaja k polbratu v restavracijo-Aioia Hitler je zadovoljen s svojim položajem restavraterja in svojimi premoženjskimi razmerami. Njegov ponos Je dobro p.VO Kralj pustolovcev V Bukarešti so slučajno aretirali pustolovca v duhu našega Časa Nekemu v Bukarešti živečemu Nemcu je tat ukradel nekaj denarja in tatvine je bil osumljen Rudolf VVorimann, ki mu je Nemec nudil zavetišče. Policija je Wortmanna aretirala in zaslišala Izkazalo se je, da je mož dezerter nerr.^ke vojske, kjer je bil podčastnik in letalski instruktor. Usoda ga je zanesla v Abesinijo ko je izbruhnila tam vojna z Italijo. Wortmann je jei vežbati Abtsince v letalstvu Po končani vojni je odpotoval v Španijo, kjer je bil pilot v republikmiski vojski. Potem je odpotoval na Kiajsko in postal letalec v Cangkajškovi armadi. Tam je dobival 500 mark mesečno in za vsako sestreljeno japonsko letalo 1500 kitajskih funtov Vse to je mogel Wortmann dokazati črno na belem Samo na vprašanje, kako je prišel iz Kitajske v Rumunijo, ne da bi imel potni list, je trdovratno molčal. Hearstov sin se je oženil 24 letni David Apperson Hearst, najmlajši sin tiskovnoga magnata Randc George \Vilson. David Hearst se je ucii r. u vinarstva pri c)četovem listu »New Poct. Z moskovskega letališča bo odletelo vsak dan okrog 30 potniških letal. Moskva bo imela zračne zveze z vsemi glavnimi mesti sovjetske repoibBke. Vsaik dan letajo letala iz Moskve v Odeso im Tbilis, zvezo med Leningradom in Moskvo bo vzdrževalo 6 letak enako število letal bo pa letalo na progi Moskva—Baku, po štiri letala pa na progi Moskva—Taskerrt m Moskva—Kijev. Te zračne proge bodo imele zveze tudi % oddaljenejšimi kraji. Najdaljša zračna proga bo Moskva—VVa-bSvositoik. Na progi Moskvo—Novoeibirsk bodo letala brzaletaia, s katerimi bodo lahko prispeli potniki na cilj v enem dnevu, dočim traja vožnja z vlakom iz Moskve do Vladivoetoka skoraj pet dni. V TaŠkerat bodo letala velika štirrianotoTrna letala, v katerih je prostora za 20 potnikov ali štrm tone tovora. Za šefa glavne uprave cJvifoie-ga tetalstva je bil mieoovcjn polarni letalec Molokov, odlikovan z naslovom *jqinaka Sovjetske Rusdje«. Slepci v industriji Poskusi zaposliti slepce v industriji so se v splošnem dobro obnesli. V Nemčiji je bil izdan že leta 1921 zakon o obvezni zaposlitvi težko poškodovanih, torej tudi slepcev, v tovarnah in pisarnah. Gre tu v prvi vrsti za važno socialno vprašanje. Sie-mens-Schuckertove tvornice v Berlinu zaposlujejo že več let nad 100 slepcev, tvornice istega podjetja na Dunaju pa okrog-30. Generalni ravnatelj Sieniens-Schuckerto-vih tvom'c ing. Paul PerLs je napisal zanimivo razpravo o svojih izkušnjah s slepci, zaposlenimi v industriji. V nji dokazuje, da so slepci v splošnem boljši delavci, kakor ljudje z zdravimi očmi, ker se zavedajo svoje nesreče in delajo zato z večjo vnemo. Zato priporoča tudi drugim industrijskim podjetjem, naj zaposlijo slepce, saj je to končno tudi vprašanje usmiljenja in sočutja s temi reveži. :RERCrFR: 12 maloka!, ROMAN otok gobaoceu — g><—**** je izdajalec! — je dejal Tinaniviri nmr- Kanakijeve oči so se topo uprle v neizprosno amčiteijevo obličje. Krvave brazgotine na obrazu so pričale, da je bil Kanaki že prej neusmiljeno — Kanaki bo umri tako, kakor umirajo izdajalci, — se je oglasil znova Tini viri in že je zamahnil z roko. Pristopilo je nekaj mož, oči vidno mornarjev, mula to v in prijeli so Kanaki ja pod roke. Tisti hip se je jelo spuščati izpod stropa nekaj, kar b: bilo prav lahko gugalnica. Ta naprava se je spuščala naravnost nad vodnjak, kjer je kar mrgolelo piran Nekdo je potegnil gugalnico z dolgim kavnem k sebi. Kanaki ja so dvignili, ga posadili v njo m privezali. Privezali so ga surovo. Samo njegove noge so bingljale v zraku, toda tako, da so se mogle premikati v neznatnem kotu naprej in naza;. Na obeh straneh gugalnice so bile pritrjene letve in tako se Kanakijeve noge niso mogle bolj premikati Kar so Kanaki ja naglo spustili nad vodo. Zdrsnil je navzdol m ae ^rrrril s gesti voda. Ta nehalo* kretnja bi bila močno smešna, da ni bilo tu misli, kako se bo vse končalo, ko se bo nehal Kanaki gu-gati. — Zdaj pa lahko sedemo. — je dejal Tinaniviri, opazujoč z zanimanjem gugajočega se moža. Nihanje je počasi pojemalo in se izpreminjalo v kroženje. Potem so jeli Kanakijevi prsti risati po vedni gladini nepravilno elipso, ki pa jo je takoj zabrisalo močno, nogam sledeče valovanje. — Pirane so zavohale meso. — je zašepetal Tinaniviri. Sketch je napeto razmišljal, kaj bi zdaj storil. Nasproti njemu na drugi strani vodnjaka je stalo sedem mož in z zanimanjem so opazovali strahoten prizor. Previdno se ie ozrl. Za njim stoječi mornar se ni prav nič zmenil za gugajočega se nesrečneža. Zrl je nepremično na Sketcha in njegovi debeli prsti so se poigravali s petelinoma pištol. Najbrž je bil takih prizorov že vajen. Nič se ni dalo storiti Vsaka, tudi najmanjša kretnja, bi bila pomenila zdrobljeno glavo — to bi bila še sijajna smrt glede na to. kakšne druge oblike more zavzeti smrt v tem okolju. Prav tako ni mogoče zgrabiti Tinanivirija za vrat in vreči ga piranam To je bilo strašno. — Da bo tvoja vest čista — ga je prekinil Tinaniviri. — ti moram povedati, da je mož. ki bo tu umiral, po vaših zakonih v polni meri zaslužil smrt Njegova vest je tako široka, kakor vest našega Otua. Pet let je z nami delal, ko smo prodajali dekleta, toda mož je boječ in maščevalen .Lastnoroč- no je ubil vseh sedem deklet, ki ste jih našli mrtve na obali. Spočetka niti sami nismo vedeli, kaj to pomeni — ti umori Mi nismo morili, mi smo samo prodajali, on je pa moril na svojo pest. To je pri njem neke vrste amok — besnost, toda perverzen amok... Njegove besede je prekinil bolesten krik. Sketch je obrnil pozornost na Kanaki j a. Njegovo telo se je bilo prav kar nehalo gugati in obviselo je nepre-mično nad črno vodo. Kanakijeve noge so bile krčevito dvignjene nekaj centimetrov nad vodo in iz njih je kapljala kri. Vsak hip se je zalesketalo nad morsko vodo majhno telo krvoločne ribice in ostri zobje so se zagrizli v kožo. Takoj se je pojavila ranica tam, kjer je bila iztrgana koža z mesom. Voda ni bila več mirna. Pod visečim Kanaki jem so nastajali močni vrtinci m voda se je penila v navalu požrešnih ribic In šele tedaj je Sketch v polni meri spoznal pomen te strahotne gugalnice. Opazil je, da so se prsti obešenega moža naenkrat znižali za nekaj centimetrov. Piranom ni bilo več treba poganjati se iz vode za mf »m Dvigale so samo svoje blesteče ozke glavice iz vode in takoj zopet izginjale s koščki živega mesa pod gladino. Mož je bolestno stokal od bolečin. Poteze njegovega obraza so se krčevito zvijale in iztegovale. Zdaj so bila že vsa stopala v vodi, ki se je penila in brizgala na vse strani Nesrečnež je poskušal s krčevitimi kretnjami teUkor so mu omogočale le- sene letve prepoditi požrešne ribice, toda s tem jih je le še bolj dražil. Tinaniviri je bil povsem miren. Dejal je samo suhoparno: Tu lahko kriči do onropelosti, stene so sezidane tako, da ne prodre od tod noben glas do zunanjega sveta. Nesrečnež je tulil. Njegove noge so bile zdaj že do polovice meč v vodi. Potem je pa naenkrat utihnil, kakor da je zaspal. Njegova glava se je onemoglo zamajala in klecnila na prsi. Omedlel je. Tinaniviri je zamahnil z roko in dejal Sketcha: Zdaj boš pa videl, kaj je ostalo od njegovih nog. Gugalnico so dvignili in Sketch je od groze iz-buljil oči. To, kar je videl zdaj ,niso bile človeške noge. Želodec se mu je jel obračati. Vedel je, da bo jel bruhati, če ta prizor ne bo kmalu končan. — Hitro! Da nri ne izkrvavi! — je siknil Tinaniviri možu. Le-ta je dvignil posodo in polil viseče telo. Glava strahotno mučenega moža se je dvignila in iz ust se mu je izvil bolesten stok. Ta čas je jela gugamica menjati svoj položaj. Noge so se jele dvigati kvišku, sedeče telo se je prepognilo, da je prišlo v vodoravno lego. In v tistem trenutku je nekaj v gugalnid popustilo. Od nje so se ločile tri velike krogle, ki so pljusknile v vodo. Krogle so bile pritrjene s tenkimi vrvicami k obema Kanaki j evima rokama in vratu. Zdaj so visele nad vodo roke in glava. Id /jpn^alulca ja ^bsi »8LOVKN8KI NAROD«, aobota. 30. aprila 1838. štev. Q7 Križanka t) «) 10 W 41. n Hi tC 1» fr> ■ M» ta> fii ti V VSAK KVADRAT VSTAVI PO ENO CRKO Vodoravno: 1. Velikan — lombardski vo jak — zavarovalna listina — tnalo. 2. Predo'.aćilo — barva — ruska reka — TS — rastlina, podobna fižolu — vzhodni krivo verec — naslovna o.-eba iz Shakespeare je ve drame. 3 Kaza.r.: zaimek — žival-i-.i.. rruacuč — ročaj — Kem. e.ement — kovina — skavtska edinica — s P na ^on-cu, de! strehe. 4. samoglasnik — del obraza — točka na zemlji — mesto v Dalmaciji — pregovor — del n;:ve — soglasnik. S žensko ime — otok v Jadranskem morju — močvirna rastlina — grški bog vojne — tram — kratica za Agencijo Istro. 6. igralna karta (2. s ki.) — slovansko božanstvo — pravo (grško) — vol (srbohrv.) — nagla* — da <če£ko> — veznik 7. Ka-zaTni zaimek — vozilo — turški oblastnik — par — slaba lastnost — slovanska pijača 8. arabski določni člen — star dečko i angleško — ženski elas — konico — seznam — Ludolfovo število. 9. domača žival — mesto v Dalmaciji — slovenski slikar — stara vpraša In: ca — umazanec — »rva — ne priden. 10. azijska država — varljivost — rimski kralj — pritok Neretve — telovadni izraz — oseba iz srbskih narodnih pesmi. 11. kratica za 1000 kg — mesto v Siriji — je na glavi — arhitektonski stil — števnik — okence — predlog 12. grška črka — ovoj — kraj pri Visokem — naslovna oseba Cankarjeve drame — nebesni pojav — tuja valuta — kralj (italijansko) 13- mesto na Finskem — slovanski kralj — z veseljem — kazaln: zaimek — skrajšano moško ime — rimski cesar — tla. 14 Elephans prirnigenius — svetinjica (u = a) — južni sadež — pozitivna elektroda, Navpično: 1. Rimski pred klasični jurist — frzakalra priprava — hI do:. 2 mol; .lat.) — telovadni izraz — skrajšano žensko ime — ruska reka (2 sklon) 3. francoski spolnik — povzroča jo zemeljska privlačnost — veznik — t ""'sca — avtomobilska tvrdka. 4_ morski pojav — prometno sredstvo — M ^nemško mesto-*-U. 5. Vzrok gibanja — laz — izdaja ogenj — čoJn (angleško) 6 rimski pozdrav — pregrinjalo — JB — afriška reka — brez svetlobe (dialektično) 7. Egiptski bog — termin — medmet — zametek — enota elek- tričnega upora 8. malik — rimski cesar — del voza 9 sila — rastlina — reka v ! Sibiriji — filmska igralka 10. s k spredaj: tatarski poveljnik — medvedu (lat. iz tega je nastalo ime Uršula) — kratica za glej — rimski bog ljubezni — pravi, reče. 11. petnajsta črka abecede — žuželka — zdravniška potrebščina — isto kot vodoravno. 6. peto — soglasnik. 12. začetnica imena prestolic dveh demokratičnih držav — nordijska pripovedka — čistilno sredstvo za zobe — štorklja — prva črka abecede 13 ruska reka — kratica za Roo-se vel tov program — okrnjena kratica za sveti — štajerska reka — veznik. 14 Slomškov rojstni kraj — mesto v Kvarnerskem zalivu — tam (srbohrvatsko) — MVA. 15. prebivalec Pirenejskega polotoka — orožje — prestol. 16 kratica za: približno — padavina — del lobanje — prebivalec Grčije — predlog 17. umetnost (latinsko) — ptičji glas (znanilec smrti) — nikalnica — mandžurski cesar — gradivo, gradbeni material 18 Ime glavnega junaka istoimenskega romana Venceslava Novaka — Va — gol — glasbeno orodje. 19. osebni zaimek (4 sklon) — vrh na Koroškem — grški klasični kipar 20 stara vprašalna členica — bivši predsednik rumunske vlade — stara vprašalnica — nebesno telo — reka v Italiji 21 Podoba — moško ime — poljski sadež — pleme 22 mesto v Alžiru — kraj kjer pridobivamo sol — znanost REŠITEV KRIŽANKE »MAMUT« PRIOBCE^E V JUBILEJNI ŠTEVILKI Vodoravno: 1 okus 5. krat 9 ukaz. 13. Irun. 17. Roul. 21 Oton. 25 Mamut je \ lika senzacija za Kranjce. 30. os. 31. nie 32. tja 33 ud 34. es. 35. ta. 36. ta. 38. ne. 39. lak. 42 ahat. 46. os. 49. il. 50. Ana. 51. ion 52 M n 55 ave 57 ja 58 nos 59 apia. 61. za 62 ris. 63 Ma 65 pek. 66 dne. 67. slap 68. dinar. 69. davi. 71. teret 72. duet. 76 stoka 78. ki. 79. zor. 80. koleno. 31. žal o j VfAinik 8 . Ada 84 ol Navpično: 1 omot 2. kosama. 3. mu. 4 sum. 5. ajs. 6. re. 7. Avignon. 8. de. 9. uk. 10 kavama. 11. as. 12 zet. 13. iza. 14. ra. 15 U celini. 16. ni 17 RZ. 18. Okland 19 uk 20. 1 r. 21 on 22. t j. 23. oceania. 24. nest. 26. tir 27. njo. 28 junij. 29. Ade-la naražča. Od lanskega leta se je število naročnikov našega lista v revirju podvojilo. Donim se je druga leta s aprilom in majem aaeelo Število naročnikov manjšata in je preko poletja padao za 30 do 40. se nasprotno letos množi tudi v teh mesecih m bo število po vsej verjetnosti naraščalo tudi preko polemik mesecev. Na eni strani je to znak splošnega zboljšanja, na drugi strani pa je to dokaz, da ljudje vseh slojev in stanov, zlasti pa naše delavstvo, nas list zelo rado čita, saj pa tudi prinaša zanimivosti m novice ne le iz domačiih krajev, marveč tudi iz vseh delov sveta. Veliko je zlasti zanimanje za novi roman >Malokaj, otok gobavrev«. ki obeta biti zelo zanimiv. Odi. ki se žele na last še naročiti, naj to takoi store, da jim uprava dopošlje vse izvode, ki t=o doslej prinesli novi roman. Nove naročnike sprejemata oba naša raznasal-ca ali pa na3 dopisnik — Bolgarske pevke Trboveljskemn slav*, k a. Pred odhodom so bolgarske učistedjiee-pevke izročile kot svoj dar vodstvu mlad in-skeea pevskeca zbora >Trboveljaki slavček< znesek din 500. — Spomenik hlaaopokojnemn kralja Aleksandru ▼ TrboTljab, Tukajšnje sokolsko društvo bo postavfk) blaeopokoinemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelfu pri so-kolskem domu spomenik. Pripravljalna dela so se že pričela Prostor, kjer bo spomenik zirrajen. ie že zasajen z rniadihni drevesi in tudi temelfi so že zabetonirani. Spomenik bo po vsej priliki odkrit že letos ob prilika glavne letne sokolske prireditve. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega stlva dobite v tednika srn radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ★ Nedelja, 1. maja 8: Vesel nedeljski spored (plošče).— 8.15: Premor cerkvene glaste iz tranč. cerkve. — 8.45: Verski govor (g. prior Valerian Uč-ak). 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Kozaki pojo (pl«cšce). — 9.30: Pester koncert Radijskega orkestra — 11: Otroški nastop vodi ?dč. Slavica Vencafzova. — 11.30: Koncert godbe >Sloge<. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Vse mococe, kar kdo boce (plošče po željah). 17: Kmet. ura: O priznanju žitnih posevkov m krompirjevih nasadov (g. inž. Fr. Mikuš). 17.30: Veeclo popoldne. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet — brata Goloba (harmonika) — Kosi Ivan in Skok Vilko (duet eiter) — in Mair^.rov trio. — 19: Napovedi poroca-la. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Prenos krasan k* iz cerkve ev. Petra v Lrubljani. — 20.30: Pomlad v glasbi. So-deluieo ga. Angela Hauck-Megla in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pomkadne idiile (Radijski orkester). Konec ob 23. uri Ponedeljek 2. maja 12: Pisana trata (plosce). — 12.45: Poročila. — 13- Napovedi. — 13.20: Fantazije (plodce). — 14: Napovedi. — 18: Čemu zaščita proti napadom iz zraka (g. dr. Ladislav Kline). — 18.20: finetana: Vatcnštei-nov tabor (simf. pesniiev. plošče). — 18.40: Kulturna kronika: VseuciiiSka knjižnica v Ljubljani — zgodovina, pomen, naloge (g. dr. Ježa Glonar). — 19: Napovedi, poročala. Prihodnji dnevi Vam lahko naklonijo srečo. Pazite dobro, skriva se v navodilu o uporabi Radiona. 8. maja izide pojasnilo v tem časopisu. RADIOM nagradno tekmovanje RADION pere sam - pere prizanesljivo 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Spominski večer ob prvi obletnici mojstra Mateja H ubada. Izvaja pevski zbOr Glasbene Matice. Kratek spominski govor (g. Karel Mahkota. Dirigent: g. Mirko Polič. — 20.45: Ura Cajkovskega (Radijski orkester). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Prenos lalike glasbe iz restavracije Emone*. Konec ob 23. uri. Torek, 3. maja 11: Šolska ura: Kako tudi učenec in učenka lahko pomagata, če nastane nenadno nezgoda. II. del (g. dr. Fran ta Mis). — 12: Instrumentalne solistične točke (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega crkestra. — 14: Napovedi. — 18: Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Tragika judovstva v srednjem veku (g. Fr. Terseglav).— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac, ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Pevski koncert društva vGrafikec. — 20.45: Kaj pravi stari >Škrat«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pester spored (Radijski cirkester). Konec ob 23. uri. Sreda, 4. maja 12: Po domače (plošče). — 12.45: Poročila 13: Napovedi — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (g. dr. Anten Dol/unar).— 18.40: Dolenjska mesta v dobi memkantiliznia (g. prof. Janko Jarc). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. — 19.50: Letošnji dečji dnevi (g. Vojko Jagodic). — 20: Prenos iz Maribora. Konec ob 23. uri. Četrtek, 5. maja 12: Mojstri lahke glasbe (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra, — 14: Napovedi. — 18: Koncertne suite (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (£. dr. Rudolf Koladič). — 19: Napovedi, poročifta. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gleda-Idšča v Ljubljani — >Don Juan<; v L odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukrnar). v 2. odmoru: Napovedi, pctroaiiLa. Kanec ob 23. urL MALI OGLASI beseda X- par. davek poseoej rTestici. izjave oeaeoa ud L.—| ta v—* p——aa £a pismene x:gworr ^iror anaim j*c laaov je crebs priložit-znamke — PopuJtot za male ">jej lase oe priznamo RAzno Beaoda 50 nar ia veli pnartM) Najmanjši cneses * Lan POSKBNK NOVOSTI fspn ->t>i»cii *port_ i"L-Ajsjt ažuriranje /ezenje zaves, perila, mooognunov ninibnlc Velika zaloga perja po 4.75 din »Juiljana«. GosposveLska cesta xx KOLEGA srn potovanje s kolegom v Pariz Iščem. — Ponudbe pod >Dijak< na upravo >Slov. Naroda«. 1366 STAnOVADJA 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OflEMLIENO SOBICO takoj oddam za 120.— din. — POUK Beaeds 40 par lavek posebej. Naimanifti mesen x Dtc SlftttMEPlS.M HOl K Večerni teCaj za začetnika m urvethance Dva oddelka — od pol 7 do S in od pol b do 9 rveCet Najmodernejša st»oje-ptarjca na razpolaga 25 naj-razliCnejsib pisalnih strojev — Vpis«»vanje dne\rno od do S. zveCer &olnuia najnižja PnCe-tek pouka 4. maja. Tečaji 2 do 4 mei*ece Chnstofov učni zavoo Domobranska cesta 15 FRANTOfičEVO in VEM^CVO temeljito poučuje Ane t a Potočnik, strok. ćhpL — Pripravlja aa izpite. — Mnogoletna učna praksa — Tržaška c. 11 1354 Beseda 50 Najmanjši Otroške fantovske tn moške obleke trupite najceneje pn ITV AJB OBLtKE Jerman Martin, Sv Petra c 26 26 R Zajamčeno sveia jajjca 720 kosov din 400.—, 400 kosov din 225.— franko namembna postaja — pošilja po povzetju G Drechsler, Tuzla. 1351 VELIKA HLADILNA OMARA za mesarije in gostilne — se ugodno proda. Poizve se pri upravi * Slov Naroda« pod šifro >Brez ledu«. 1364 BUKOVE ODPADKE" 500 kg srn 110 din dostavljene na dom nudi tvrdka > Kurivo«, ryrseva cesta 31, telefon 34-34. 1968 trg 13 IL SOBNO KREDENCO zelo lepo, prodam. Mestni trg 1380 I 13 TL 1360 V Juniju se preselimo na Miklošičevo cesto. Lepi, dobri In poceni vozički pri S. REBOLJ & drug LJUBLJANA Beseda SO par davek posebej Najmanjši znesek H Din STELA2E in PULT kupim. Klavzer, Vosnjakova 4. 1367 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene Sevlje. Klavzer, Vosnjakova 4. 1296 SLU2BE 90 par davek posebej. Nilmtnsi znesek - Dm TISOČ DINARJEV in več zasluzite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. — Zahtevajte prospekta, priložite znamko za odgovor. »Hemipa«, Pancevo, Trg kralja Aleksandra 3. 1045 DOPISI 50 par Najmanjši 8 Din VDOVA z lastnim stanovanjem aa ▼ svrbe resne možitve sen upoznati z boljtim državnim uradnikom. Pijanci izključeni. Ponudbe na upravo >SL Naroda« pod »Boljša in resna«. 1344 ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin z uporabo »HERSAN CAJAc, mešanice zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona šef-zdravnika v Bengali ji (Angleška Indija). Z doJ^oletoimi izkušnjami je ugotovljena vrednost »HERSAN CAJAc m to z nedvomnim uspehom pri obolenjih: poapnenju arterij, bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, boleznih zaradi menstruacije (mene), migreni, revmatizmu, ledvičnih boleznih, boleznih Jeter, želodčnih motnjah, hemoroidih, zapeki, otrovanju, protinu, črevesnih obolenjih, splošni in prenagli ode beli tvi ter proti zgagi. — »HERSAN C A«!« se dobiva samo v originalnih zavitkih. Reg. S. br. 140011935. Otroški vozički oajnovejslb aaudeio* uvokoleaa, motorji, trtclkiji Šivalni stroji pogrezljivt PO f,r 1A+ NIZKI CENI — CJENLKJ FRANKO TRIBUNA« F. BATJEI JUBLJANA. Rartovska cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 Makulaturni papit p r • d a •prava ^Stovesakeca Naroda*4 Livbliaaa, Kaaflfeva ulica itev. s Vsak lahko doma čisti, desinfecira, osvežuje obleke, klobuke, pohištvo LLeL brez pranja s krtačo s pomočjo »HELJOSa Je to za dom najcenejše čiščenje in vzdrževanje oblek. Škatlica s 6 porcijami in priloženim navodilom stane samo Din 12.50 ter se dobi v naslednjih ljubljanskih trgovinah: IS, JLotrič, špančeva 192, M. škenjanc, Zeljarska 11, 31. BeLak, Tyrševa c. 17, M. Jeršan, Ambrožev trg 2, ^--'lii^liillfliatiiOB^^ ZALOŽBA »CESTA« Ljubljana — Knafljeva ulica 5 Vam priporoča zanimivi knjigi ZGODBE BREZ GROZE I Pjotr — Rasputin p ▼ I ■ Broširana knjiga 10.— din, v platno vezana jI 15.— din. Poštnina za vsako knjigo 1.— din. g mm y0h — Zrn. aprmvo ta taMtatnl dal nate Oton Cbriatof — Vrt ▼ Ljubljaal