Poštnina pavtaKrani«
Leto II., štev. !5	V LfahlTam, ponedeljek dne 18. Januafja f92f.
Posamezna Stev. % K
Izhaja eb « cfutraj.
Stane cstoietoo . . (80 K tiesceno. ...... IS a
a zased, ozemlje . 300 , ca uKJeetBstvo . .
Oglasi ta vsak mmnifor
tl;<ca f,f># <nm) . 2 * «sall	<io 30 mw
stolpa« (5* «•»*"> • ' -
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko«
UrednI&tvo:
MHdcšiceva cesta it. Telefon et 75.
Upravništvo:
Sodna ulica it S. Telefon «.«.
ftaEsn fcr. poŠt fcfc. tsnd* iter* UJUS.
Volitve v neodrešeni domovini.
Trst, 17. januarja. Po razglasu civilnega guvernerja, morajo biti volilni imeniki za volitve v italijanski par-Samcait za Juiiisko Benečijo razpoložen javnosti cd 22. januarja naprej
V	needrešeni domovini je razglasil volilni zakon in volilni imeniki bodo razgrnjeni že prihodnjo soboto. Dan volitev sicer še ni določen, zgodilo se bo to s posebnim ukazom, vendar smemo računati, da bodo v nekaj mesecih sedeli v rimskem parlamentu tudi že jugoslovenski narodni zastopniki.
V	vodilne imenike bodo uradno vpisani v glavnem vsi moški od 21. le-
janskih volitvah 16. nov. 1919. Razen tega morajo izpolniti sledeče pogoje: Oni, ki so že prej (pod Avstrijo) stanovali v anektiranem področju, morajo dokazati, da so se iz-nova stalno naselili v njem vsaj tri mesece pred 14. jan. 1921. Oni, ki se niso stalno naselili (vrnili s svojim podjetjem), morajo vsaj še eno leto dni stanovati na tem področju.
Volili bodo tudi vsi oni, ki so bili člani italijanske vojske četudi bi še ne imeli 21 let
Tako je poskrbljeno za veliko število italijanskih volilcev v zasedenem ozemlju. Koliko poslancev bo izbralo Pri-
Sprememba prisege j Niti Italija ne mara | Likvidacija a*«©. banke
te, ki so pristojni ali rojeni v novih pokrajinah če niso optirali za dru- morje, še ni določeno. To bo pove-go državo in če ni njihova pristoj-; dal šele ukaz o razpisu volitev, ki nosi temeljila na uradnem namešče- izide kmalu in ki določi tudi razdeli-
nju, dalje če niso pred 17. jan. 1921 prekinili svojega bivanja v zasedenem ozemlju za dalj kot eno leto. Maši begunci so s tem izgubili pravico glasovanja. Zahtevati sme sam vpis v volilni imenik, kdor je rojen na snovem* ozemlju, ter sicer sedaj ni pristojen v nobeno «novih» občin, pa je kedaj prej bil pristojen v
tev volilnih okrožij. Volitev poslancev se vrši na podlagi proporcionalnega zastopstva. Volitev je tajna in se vrši z glasovnico v zaprti kuverti, ki jo volilec vrže v posebni sobi v volilno žaro. Volilni dan je nedelja.
Kolikor je nam znano naši rojaki v neodrešenih krajih še niso defini-tivno sklepali o volilni taktiki. Brez-
odklonjena.
■
Beograd, 17. januarja. (Izvirno.) j
Demokratski klub je včeraj soglasno sklenil, da ne pripusti spremembe prisege in da vztraja pri določbah poslovnika glede večine.
Beograd, 17. januarja. (Izv.) Danes se je vršila konferenca klubovih načelnikov. Razpravljalo se je vprašanje izmene prisege, o kvorumu in o kvali
SuSterSifa.
Gorica, 17. jan (Izv.) šusteršič je pred časom prosil italijansko vlado, naj mu dovoli naselitev in izvrševanje advokature v Ajdovščini. Vlada je odstopila to prošnjo goriški odvetniški zbornici v izjavo. Vsled energične odklonitve odvetn. zbornice je italijanska vlada sedaj odbi-
ficirani večini. Demokrati in radikalci la šusteršičevo prošnjo in odredila,
;«novo» ozemlje, ali pa kdor je po i ^omno se nam zdi dvoje: da se bo-rojsivu, poreklu in jeziku italijanske i do volitev udeležili in da bodo kot narodnosti ter se do 28. jan. prigla- enotn2 narodna skupina šli v volilni si kot ital. državljan ter se obenem . boj. Po našem mnenju bi bilo po-odpove pravu opcije. Volilno pra-;. trebno, da se ta enotnost uveljavi v vico sme reklamirati tudi kdor sicer' celi neodrešeni domovini. Zdelo bi ni rojen v . novem ozemlju, je pa ;sc nam pogrešno, ako bi nastopili pred 25. majem 1915 (in sicer ne kot; kot Slovenci, Hrvati, Srbi, v Trstu uradnik!) dobil pristojnost v kak ood drugim vodstvom nego v Go-šno primorsko občino, dokazati pa j rici, tam zopet brez zveze s Istrani, mora, da biva v «novem» ozemlju! potrebno :e marveč, da se pri volit-dvajset let pred 14. januarjem, ali vah afirmiramo kot Jugosloveni,kot da poseduje več ko 10 let nepremič- (enotna narodna manjšina. Mnenja nino, sli da izvršuje vpisano obrt! fm0 tudi, da se bodo naši rojaki od-ali industrijo, ali da je 10 let vpi- ločili za trezno politiko v rimskem san v okrajni bolniški blagajni ali _ oarlamentu. Z glavo se ne more sličnem zavodu. Vsi ti se morajo <-vozj zid. Varovati naše narodno-prijaviti do 28. jan. t. I. in se ob-: kulturne interese in naše Ijudsrvo v enem odpovedati opciji za kakšno j n »odrešeni domovini gospodarsko drugo državo.	jjačiti ter mu pomagati, da se mate-
«PegnicoIi», prebivalci starih krajev Italije, se tudi vpišejo v volilne imenike Primorja, če dokažejo s potrdilom župana svoje domovinske ; nečijt. občine, da niso glasovali pri itali-i
rir»lno in kulturno in s tem tudi nacionalno ohrani, to bo umetnost jugoslovanske politike v Julijski Re-
Konec reške blokade.
Rim, 17. januarja. (Izv.) Včeraj: razmere, ker so legionarji že v ve-
je po naročilu rimske vlade objavil genezi Caviglla konec blokade nad ezen»'j«i samostojne reške drža«. BlcK^de z morske strani je prenehala včen?j ob 13 uri. s suhe strani pa d^nes ob 9 zjutraj. V razglasu pravi vlada, da ie ukinila blokado, ker so po zagotovilu provizorne reške vlade nastopile na Rekj normalne
liki večini odšli, a kar jih je ostalo, so ocd poveljstvom italijanske varnostne posadke, r tudi odhoda d' Anntvma iz Reke ]e pričakovat vsak dan. Promet z Reko je danes že normalen, pregled potnih listov in carinske revizije se vrši na k^! -th v Matuljah.
Masaryk šeškisn legijo-1 desne stavijo temu na pot. Toda vsi nariem	i ™ moramo deloval za republiko in
'	vsi moramo pomagati vsakemu in
Praga, 17. jan. (Izv.) Včeraj se je, ^^ bratom. Želel bi, da bi legijo-tu pričel kongres vseh čeških legijo-j narji ^ svoji orgauizaciji in svojem narskih organizacij. Z oziromnato, 'dellI postali upravni hi sociialni <ia so bile v legije in njihove organi- ff>ij republiki.
zacije zanesene politične in osebne	' _
hujskanje, je kongres sklenil razpust
dosedanjih treh caitralnfli legijonar- &merikait|kO-iadOlft»ki
»kih organizacij, S vaza čsl. legiona-	ItAinfflilcf
tu. Družine čsl 1. in Jednote čsLL	KORfliKt.
ter je ustanovil novo jednotno Kopenhagea, 16. januarja (Izv.) V
kgijonarsko organizacijo. Predsed- Vladivostoka je ustrelila japonska
t ***** ^ ^esu ob-	SAerSTvl^
^ poslanico v kateri pravi m. dr.	Jg?^ iT^o/vprejfnjfh S .h
»BOjevan smo se m zmagovali smo v	zadovoljila z obžalovanjem Japon-
raom loeje, kj ]e nobeno srankar-	ske ter kaznovanjem straže, marveč za-
«vo»e more oslabiti. Res je stran-	hteva od japonske vlade najodločnejše
karstvo prinas dosti silno in raz-	stroge vojaške odredbe v Vladivo-
trarja naše javno življenje, toda ako	stoku.
ee ne varam, bi mogla kriza, katero	Washiogton, 17. januarja Poveljnik vicSmo v vseh strankah, biti ravno Vam v povzbodo, da zdru^te vse aife k skupoemn delu. Poznam tež-
so predložii, naj zadostuje za kvorum in za večino prisotnost enega poslanca nad polovico, Zajedničarji so za kvalifikacijo predlagali dve tretjini, Korošec in Muslimani tri petine! Demokrat in radikalci so predlagali, da ostane prisega neizpremenjena, klerikalci. da se iz prisege izpusti kralj in ostaneta Bog in narod, sorijalni demokrati so predlagali prisego narodu in jedinstvu, komunisti, da se izpustita Bog in kralj itd. Konferenca je zaključila, da se v plentunu konstituan-te predlaga izvolitev posebnega odbora. ki obdela vse te predloge in predloži na prihodnji plenarni seji načrt o izmeni poslovnika z ozirom na prisego. Na današnj popoldanski seji konstituante ie bil potem izbran bor, ki je sestavljen iz 17 demokratov in radikalcev, 3 zemljoradnikov in 1 socijalnega demokrata. Ta odbor bo izdeial novo redakcijo. Ker je premem-ba poslovnika v vprašanju zakletve pogoj za sodelovanje Radičeve in aekaterihdrugih manjših skupin pri delu konstituante. se razprave o tej točki pričakujejo z velikim zanimanjem.
Pogajanja z zemljo-radniki.
Beograd, 17. januarja (Izvirna) Pogajanja z zemljoradniki so se skon-centrirala na trojico, v kateri zastopa demokrate Davidovič, radikalce Pašič in zemljoradnike Avramovič
DanaSnja seja konstituante.
Beograd, 17. januarja (Izv.) Danes ob pol 6. je pričela plenarna seja konstituante, ki jo je otvoril predsednik dr. Ribar. Nato se je čital zapisnik zadnje seje in poročila verifikacijskega odbc-ra. Potem se je prešlo na diskusijo glede odobrenja mandatov neizvo-ljenim zastopnikom zasedenega ozemlja, ki pripada po rapallski pogodbi nam. Vloženo je bilo vprašanje, kakšno stališče zavzema vlada v tem vprašanju. Ministrski predsednik Pašič je odgovoril, da ni prav. da se sedaj imenujejo ti poslanci, ker se mora itak pogodba izvršiti v kratkem času in naj si potem narod osvobojenega ozemlja izvoli svoje poslance sam po svoji volji. Konstituanta se je pridružila temu naziranju in vzela Pašičev odgovor z odobravanjem na znanje. Nato je predsednik ob pol 8. zvečer zaključil sejo. Na prihodnjo redno sejo bodo poslanci pozvani pismeno. Sklicana bo, ko konča svoje delo da-! nes izvoljeni odbor za premembo po-jslovnika z ozirom na zaklefvo. Ta jprememba bo prva točka dnevnega reda bodoče seje.
da se ne sme naseliti niti kot odvetnik niti kot zasebnik ne na ozemlju Primorja (»Julijske Benečije>) ne stare Italije. O tem je službeno obveščen tržaški civilni guverner ter vsa okrajna glavarstva. Merodajno za italijansko vlado je bilo dejstvo, da spada šusteršič med najopasnejše habsburške agente.
Ljubljana, 17. jan. Kakor čujemo, ie gospa šusteršičeva zaprosila za dovoljenje, da pride v Ljubljano.
Avtonomist&en blok v konstituanti?
Beograd, 17 jan. Včeraj popoldne je bila skupna seja zajedničarjev, muslimanske organizacije in dr. Ko-roščevega kluba. Dosežen je sporazum glede bodočega dela. Kakor poroča ^Narodno Djelo», se bodo te tri skupine združile in bi znašalo število klubovih članov okoli 60 poslancev ter bi bila ta združitev po moči tretja skupina v konstituanti. Novi klub zahteva izpremembo prisege in večino dveh tretjin za sprejem ustave.
Beograd. 17. jant-arja. (Izvirno.) Vesti o avtonomističnem bloku so najmanj pretiran-- Muslimani izjavljalo. d.1 se nikaor nočejo vezati v svoji taktiki za klerikalce in zajedni-čarje. Da« so se danes izvoliti od de-
$@ad£arski
komedijanti
Budimpešta, 17. jan. (Izv.) Včeraj so na trgu Svobode odkrili alegoričen spomenik, ki predstavlja štiri izgubljene province, ki so bile •« odtrgane* od Madžarske. Odkritju spomenika so prisostvovali guverner Horthy, nadvojvoda Jožef s soprogo in vsa vlada. Budimpeštanski škof je nato pred spomenikom blagoslovil bojno zastavo društva prebujajo-čih se Madžarov, ki nosi napis: Kakor je bilo tako bo. Po blagoslovitvi so zastavo odnesli v baziliko, kjer je spravljena v sanktuariju.
Buna v Ukrajini se Siri
Ženeva, 16. januarja. Po poročilih iz Rusije se je pobuna v Ukrajini močno razširila Dve najzanesljivejši boljševistični diviziji sta bili razkropljeni. V boljševističnih vladnih krogih v Harkovu vlada panika. Moskovska „Izvestja" poročajo: Rdeče čete so se uprle. Pobuna se je razširila že na gubernije Kijev, Čemigov, Poltava in Podolija Uporniki ustavljajo vojaške transporte ter postrele vse komunistične voditelje, ki jim pridejo v roke. Rdeča garaizija v Kijevu se je v mestu utrdila.
Protii se je premislil
Beograd, 17. januarja (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja verifikacijskega odbora, na kateri je bilo preči-tano novo pismo Stojana Protida, ki se glasi: „V zadevi mojega akta, ki je bil izročen verifikarijskemu odboru preko ustavotvorne skupščine, javljam, da se odpovedujem niškemu in pridržujem kruševski mandat, pod pogoji, ki so razpoloženi v aktu. Ta akt sem poslal zaradi tega, ker se je vsebina prvega akta napačno razumela".
Beograd, 17. januarja (Izv.) Danes je Protič po daljšem času prišel zopet v radikalni klub in razpravljal s tovariši o političnem položaju.
Dnnaj, 17. jan. (Izv.) Pri zveznem kancelarju dr. Mayerju se je včeraj vršila konferenca glede pospešitve likvidacije Avstro-ogrske banke Konferenci so prisostvovali člani zavezniške reparacijske komisije in štirje generalni ravnatelji banke. V informiranih krogih se zagotavlja, da so zavezniki pripravljeni ekonomsko podpirati Avstrijo in omogočiti sanacijo financ. Češkoslovaška vlada, ki je bila dosedaj nepristopna, je dobila baje iz Londona migljaj, da je zaključiiev češkega posojila na Angleškem odvisna od popuščanja * tein vprašanju. Avstrijci so se namreč glede likvidacije postavili na stališče, da se mora velik del zlata, ki ga še ima Avstro-ogrska banka rezervirati akcionarjem, ker bi Avstrija potem mogla s tem zlatom ustanoviti novo novčano banko. Češka noviti novo močno banko. Češka kakor tudi Jugoslavija pa zahtevate da se mora to zlato v smii-lu serv žennenske mirovne pogodbe razdeliti med nasledstvene države v sorazmerju z množino avstrijskih bankovcev, ki so se nahajali ob času žigosanja v posameznih državah. Ako se razdeli io zlato, dobi Jugoslavija približno 35 milijonov zlatih kron
Dnnaj, 17. jan. (Izv.) Danes opoldne so prišli k zveznemu kancelarju Mayerju zastopniki Francije, Italije in Anglije gg. Le Fevre, Pourta lis in markiz Lindey. Posvetovanj« so se udeležil tudi minister Grimm ter guverner avstro - ogrske bankc-dr. Spitzmuller. Posvetovanja so imela za predmet izključno le likvidacijo avstro-ogrske banke.
Skiieanle gosp. sveta
Beograd, 17. jan. (Izv.) Trgovski minister je odredil sklicanje privred-nega saveza za prve dni februarja Na tem sestanku bo privredni save^ oddat mnenje g'ede revizije carinskih f.?rif b	: nrrvoznfh tarif.
to' x program rtiČBo z le*« w
filipinskega brodovja je odpotoval v Vladivostok. da bi vodil preiskav cdbor. Dt bloka ni, se ie pokazalo tu ker je japonska straža ustrelil« ar v; di pri konferenci načelnikov, kjer so riškega pomorskega častnika.	(klerikalci in zaiedničarii števili vsak -- »BUtte predkce
$&«#Ietska Per^d.
Pariz. 17. januarja (fcv.) „Figaro" poroča, da se je perzijski šah odpovedal prestolu. Sestava perzijske soviet-,ke vlade je gotc -a s*var.
Zagonetna tmrt v vagonu
Zagreb, t7.jim.arja. (Izv.) Včeraj zjutraj je železniški čuvaj m tukajšnjem državnem kolodvoru našel v nekem vagonu mrtvo in okrvavljeno moško truplo Redarstvena komisija je ugotovila, da je mrtvec Budo Jagodic, trgovski nameščenec iz Ogulina, ki je spremi v' vagon z blagom, ki ga je nakupila njegova tvrdlu v Zagrebu. Ni še zuu&o. ali gre za umor ali nesrečo.
Zafreb, l7. januarja (Iz».) V Za prešiču sta ae zaradi nesrečne ljub^z-nokrat-v in radikalcev v poslovniški i ni vrgla pod vlak m bila aa mestu
—5 — ---1—mrtva 171etaa gojenka učiteljišča, Ste-
va Cjurgjevic in 'OJefni nčiteljiščnik Stiepan Diakoviu
Novi fiisartžm t^susiet
Beograd, 17. januarja. (Izvirno ! Vprašanje finančnega ministra je po stalo zopet akutno, ker ;e Draškovii izjavil, da je preveč obiezen z delom in da ne more vodi+i dveh ministrstev Vsled tega bo jutri demokratski klnt deSnitivno določil kandidate v imen' vanje. Skoraj gotovo bo novi fiuanar minister vsertčiHški profesor d«- Kos^-Ktunanudi.
Razkol v f?sm$ki srn.-dem. CeilcefB
Praga, 17. januarja. (Iz\r.) V ner-ški socijalno - demokratični strank' ki ima v zbornici 35 mandatov, je na stal razkol. Izključili so komunistična manjšino. Glavni vzrok so bili tzdn: komunistični nemiri, katerih so se ne kfceri člani socijalno - demokratičn-stranke proti volji stranke udeleži:-Izključeni so bili vsi poslana, ki se izrekli za priklopitev k Moskvi
Beograd, 17. jan. Ukazni odbo? ministrov je zahteval od vseh min; strstev, da mu do 1. februarja pred lože seznam vseh uradnikov z ozna čbo kvalifikacije. Z ozirom na to je že več višjih uradnikov, ki niso imeli potrebne kvalifikacije, podak' ostavko.
Atene, 17. januarja. Glasilo Vern-zelosove stranke objavlja pismo Vc-nizelosa iz Nizze, kjer jasno izraža, da se ne mara več pečati s politiko
Berlia, 17. januarja. (Izv.) V urad nih londonskih krogih st zatrjuje, cla se bo plebiscit v Gornii šleziii vr£»l dne 13. marca 1921.
Milan, 17. jan. Tovarniško delav sivo je proglasilo v provinci Parma generalni štrajk, kateremu so se pridružili tudi poljski delavci. Vlada je proglasila nad vso provinco obsedno stenje.
Šolske razmere v PfekMMrfiifS^*?^^a<&
(Pisma naprednega učitelja.)
O naših »vogiaitih" učiteljih bi bilo	skušajo popraviti, kar škoilliki v šoli ftnogo povedati. Ko jc prišlo Prek-	zagrešijo. Ako ima školnik prvi razred, »nurje pod Jugoslavijo , so skoraj TOi	mora učitelj v drugem začeti s pod-feoteli na Madžarsko. S tem so javno	ukom z nota. Ako ima višji razred, dokumentirali svoje mišljenje. To je	zapustijo otroci šolo kot bedaki. Šole, Vonečno njihova stvar, v kolikor so	kjer poučujejo sami školniki (tudi ta-privatniki. Da so pa ti „vogrski" uči-	kih imamo) pa se sploh ne dajo po-felji smeli mirno vršiti naprej svojo	pisati. Sedaj smo začenjali preganjati »hižbo, to je bilo nedopustno. s«e mani	komuniste, razpuščati njihova društva dopustno je bilo, da se jc zopet na-	in zapirati lokale. Najmanj tako postavljalo celo take, ki so že zbežali na	trebno bi pa bilo, da prične vlada pte-Madzarsko, pa ee pozneje vrnili, iz	ganjati prekmurski šolski sosvet, ki
vali ljudi, da ..Kranci" ter ,.Srbi" itak Kranjskem in Štajeisk-ens, tako bi bilo ne ostanejo dolgo. Še danes je med dobro, da Školnike (pa seveda samo i»jimi precej tihih nepoboljšljivih huj- tiste, ki imajo po,:i/no kvalifikacijo) sfcačev. Na učiteljskem zborov.xi.ju se perazmestimo po večjih šolah po Sloje tak „vogr9ki školnik1' izrazil, da je voiiji, da 10 iamkai priuče našemu je-
šolstva. Prekmurju
____ .	.	, --___________Napravita se caj dva
vsega skupaj samo dva razreda mad- .^iska okraja. Nadzornik je preoblo-?arske meščanske šole, madžarske oi- fem s pisamiškiin delom in ncdoetsja roške vrtnarice so bile postavljene za I£11J časa za temeljite inšpekcije. Tako učiteljice. Nekaj jih ie, ki niti prek- dobimo dva okrajna šolska "sveta, ki murskega dialekta nc govore. Pred- naj se uredifa tako, da ne bodo imeii
-i- Zunanji položaj Češkoslovaške Iz Prage javljajo 16. jan.: «Česke Slovo* priobčuje razgover z doktorjem Eenešem, v katerem označuje ta zunanji položaj češkoslovaške republika kot popolnoma zadovoljiv. Prijateljstvo z Jugoslavijo in Romunijo se ni prav nič ohladilo, temveč se je še ojačflo.
-f Uprava Avstrije v rokah repa-racijske komisije. „Times" javlja iz Berlina, da ia je odločila avstrijska vlada, da v slučaja, Če bi zavezniki ne oapomogli, demisijonira in preda upravo zemlje v roke reparacijske komisije.
-f Nov francoski kabinet. Iz Pari' za poročajo 16. jan.: Briand je ob šestih popoldne naznanil predsedniku republike Miflerandu končnove-Ijavno sestavo ministrstva. Novo ministrstvo je sestavljeno nastopno: predsedstva in zunanje zadeve Briand, pravosodje Boncvav, notranje Maraud, vojna Darthou, mornarica Goursthau, finance Deumer, šolstvo
Berard, poljedelstvo Leievre de Pn-, trgovina Dior, delo Daniel Viacent, pokojnine Maginet, javna dela Le- __ troequeur, narodno zdravja Leredu, j sprejme v zvezo narodov, kolonije Sarraut, osvobojeno ozem- J	-
lje LoucEotir. Ko Je Briand zapustil
EIysee, je imel novi kabinet sejo, na kateri sc je pečal z imenovanjem državnih podtajnikov.
Atentat na Ljenina ? Iz Helsnig-
sfors-a javljajo, da se jc za časa za-fedanja o;mega sovjetskega' kongresa v Moskvi izvršil na Ljenina br'nbni atentat na poti. po kateri je vozil Ljenincv avtomobil. Šest vojakov in trije civilisti io bili ubiti, Lje-nin pa leži težko bolan.
-1- Diktaiara proletarijata nad sia-nosijo. Nemški listi prinašajo vest moskovske ,,Pravde", po kateri je sovjetska viada službeno izjavila, da velja diktatura ruskega proletarijata tudi za znanost. Sovjetska vlada bi zvršila samoubojstvo. če bi dopustila svobodno znanstveno raziskovanje. „Izvestija" javlja, da se na historij-sko in pravno fakulteto dopuščajo samo one osebe, .ki zastopajo revo ladjonarne marksistične nazore in ki imajo priporočilo krajevnih sov-jerov.
-f Kongres zveze -prodov. Iz Milana poročajo 15. jan.: Kongrev udruženja narodov sc je zaključil, Ruski delegati so izrazili želio, naj se Rusija pod sedanjim režiircr.: ne
va jezika. Klerikalci so našli .netodo,
po kateri so naši vogrski školniki v počitnicah v škofovih zavodih s pc-nočjo sv. duha ee naučili književnega jezika tekom enega meseca, is sicer z idlicnim uspehom. Vrnili so sc takore-koč s polno kvalifikacijo i si vodijo se- narodne poslano daj naše šole. Naši učitelji služijo pod" njimi in pišejo in rešujejo akte ter
popolnoma urejeno.
Skrajni čas je, da se vsi, ti jim je narodna prometa v novih krajih pri srcu in zia3ti oni, ki jim je skrb za njo dolžnost, pobrigajo bolj za upravo in šolstvo v zapuščenem Prtkmur-ja. Zlasti opozarjamo na te tudi naše
X,
Politiiw iieleis
'-f' Za jugoslovansko afliietfitraiistic-8o stranko. V zaiedničarskem ,.Hrvatskem listu" predlaga zajedničar Keru-bin šegovič, da sc muslimani, klerikalci in zajedničarji združijo v enotno antcentralistično stranko, kateri bi se verjetno pridružili tudi Radičevci. Razmere za ustanovitev antlcentralisrične-ga bloka so v sedanjem momentu jako ugodne, ker se pripravljajo komunisti ia ofostrvkcijo v konstituanti, kar bi bilo radikalno-demckratski vladi jako prijeten izgovor, da izvaja določbe pO; »lovnika z vso doslednostjo, šegvič pravi, da bi bila ustanovitev anticen-»ralističnegs bloka prvi korak za ozdravljenje položaja, ker je skrajno nujno. da se najprej vsaj zbližajo, a p5-tem raliirajo vse siranke, ki 30 monar-hističnih iu federalističnih načel. Ta snticentralistični blok bi na temelju svojega programa lahko iskal stikov s strankami, ki so nasprotniki.centralizma, a tudi nasprotniki monarhije. Kakor se torej vidi, bi šegvič hotel imeti blok, ki bi v njem sedeli^ klerikalci, komunsti, zajedničarji. radičevci, republikanci ter vse sližne in podobne družbe.
-r Revizija uradniških ukazov. Tr Reograda poročajo, da je vlada odločena izvesti revizijo zadnjih uradniških ukazov, ker je jasno, da so ne-
jan. (izv.) Tri dni ira- j Čili uradnikov postavi vsakega po in enodnevna telefon-; njegovi laarni želji v eno izmed obeh ska in brzojavna stavka sta končani.! kategorij. Samo naraščaj naj bi bil Po dolgotrajnih pogajanjih se jc vla- j brerpogojno najprej orajmadč
kateri ministri bivše Vesničeve vlade, pred svojim odhodom imenovati nebroj uradnikov, ki niso zaslužili pe-maknit-ve v višje razrede, temveč so napredovali. ker so politični somišljeniki strank, ki so jim pripadali dotidii ministri. V teh ukazih je dosegel rekord bivši minister pošte, zajedničar Drin-kovič, ki je in statu demissio.^is predložil repen tu v podpis celo kopo ukazov. katerih publikacije i? sedanja vla-; da v državni tiskarni siitirala.
-]- Radič se pogaja. V Beograd dospel dr. Basariček, odposlanec Stjepana Rsdiča ter je takoj začel razgovore z vplivnimi političnimi oseb nostmi vseh strank; poslal je tudi klubom resolucije seliačke stranke od S. in 9. januarja.
-f Odredbe proti komunistom bodo še poostrene, teko je izjavil minister notranjih zadev v sobolni seji konstituanie.
— Občinske volitve v Beogradu. Kakor smo že poročali, se je v beograd-ski občini dosegel sporazum za ponovne občinske volitve, ki se vrše dne 15. februarja 1.1. Na Čelu radikalnc-demc-kratske liste bo r.ek radikalski arhitekt in cela lista bo obsegala izključno strokovnjake, katerih naloga bo, da čim ener^ičnejše delujejo za obnove-in polepšanje prestolnice. Skoraj gotovo je, da bo izvoljena vsa radikalno-de-
da odlo' lujeta že
ka, ki je prebiva*;Ivo resno vznemirila, ni bila mezdno gibanje, temveč borba za moč med socialističnimi poštnimi nastavljene i na eni in kršč. socijalnimi ter nemško nacijonalnimi uradniki na drugi strani. Ti, tako-zvani pragmatični nastavljenci so podrejesii splošnemu službenemu redu, ki urejuje tudi njih avanzma,
Prosvcfa.
Narodna Galerija. Ljubitelje u-mefiicsti opozarjamo, da je društvena zbirka n/odernih slovenskih slikarskih in kiparskih del javnosti odprta vsako nedljo od 10. do 12. ure in ob četrtkih od 14. do 16. ure. Narodna Galerija se nahaja v Kresiji, Šolski drevored št. 2, 1. nadstropje, kjer se ob označenih urah sprejemajo tudi novi eiani. Društvena članarina znaša malenkostni znesek letnik 30 K, u3tanov-nina pa 500 K. Naj ne bo slovenskega mteligenia, ki ni član te orevažne kul-Tume ustanove! — Na željo se vsakomur dopošljejo društvene čekovne položnice. Vse dopise ie naslavljati na zgornji naslon'.
— Koncert pevskega zbora Glasbene Matice dne 24. t m., bo nudil občinstvu izbor najnovejše slovenske vokalne produkcije. Cd nežnih melotli-foznih otročjih pesmi Emila Adamiča, do krepke domovinske pesmi Ferdo ju-vanca bo podan na čelu programa A. Lajovica s šestimi umetniško dovršenimi zbori. Zadnje imenovani zbori vsebujejo enkrat najsobiilueje muzikal-ne izraze (Kiša). druga živahen ples (Ples kralja Matjaža), potem zadnjo zopet vesel naroden ton v „PaBor-čkih", ali prelepo pesem naša aaroaa« asode ln upanja na ..Zelenega Jurja". Vsak prijatelj lepe pesmi bo našel one '>4 f m sroi del in čisti užitek. Glas-
beni Matici pa nai polna dvorana priča, da slovensko občinstvo razume njeno idealno prizadevanje. Vstopnin d: sedsži po 50. 40, 30, 20 in i5 kron; stojišča po 10 in 4 krone. Vstopnice se dobivajo v p;odprodaji v trafiki v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni.
—	StroQmayerjev dan. Poverjeništvo za prosveto v Hrvatski in Slavoniji ie odredilo, da se rojstni dan biskupa i. J. Stro6mayerja dne 4. februarja v v^seh srednjih, kakor tudi ljudskih šolah primerno proslavi. Pri rede naj se predavanja o življenju in delovanju Strollmaverjevem.
—	Njegošev mavzolej rut Loveenu. V Begradu in Cetinju se je osnovat poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da se preneso smrtni ostanki velikega srbskega pesnika vladike Njegoša Petroviča iz Cetinja na Lovčen. Ko so leta 1915 zavzeli Avstrijci Lov-čen, so porušili mavzolej, a pesnikove ostanke prenesli v Cetinje. Sedaj je mavzolej popravljen in prenos ss izvrši šc to spomlad. Po poročilih iz Beograd« bo svečanestnemu prenosu prisostvoval tudi regent Aleksander.
—	Risto Savtn. nove skladbe. Pri tvrdki Goričar & Leskovšeic v Celju sta izšla dva zveska pesmi skladatelja opere „Lepa Vidau. Risto Savina, in sicer co pesnitvah Oioaa Zupančiča. Naročajo se pri založništvu alt pri vsaki
P"
drugi večji latiigarni.
173
sodalno politiko se 60 vršil popB prebivalstva in domače živine v Ja< goslaviji dne 31. januarja t. L S popisom naj se ugotovi število prebivalstva, kakor se najde v noči med 31. januarjem in 1. februarjem 1921; vpisoval: je v seznamek sam pa ae prične dne 1. februarja 1921 zjutraj istočasno v vsej kraljevini, tako da bo najkasneje do dne 10. februarja popis dovršen v vsej državi.
•	Državna komisija za preživljanje * Ljubljani in vee okrajne komisije za preživljanje, so prenehale poslovati. Spise teh komisij je prevzel invalidski odsek poverjeništva za sodalno skrbstvo. ki je nameščen v šentpeterski vojašnici v Ljubljani.
•	Električna centrala Zagradeo. Zadruga ..Elekrične centrale Zagradec"' namerava zgraditi elekrično centralo na Krki. Sedanji jez se bo popravil in nekoliko zvišal, neposredno pod jezem pa se bo zgradilo poslopje s turbino za električna -^ntralo. Električni tok se uporabi kc' i^rUna sila za razsvetljavo in v industrijske svrhe.
•	Otvoritev telefonske centrale v Rušah. Pri poštnem uradu Ruše se je oborila dne 15. decembra 1920. tele-fonrka mtrala z javno govorilnico kot pjs^an-ka cenirala k glavni cen* traii v Maribor". Nova centrala ima omejeno dnevno elužbo in posreduje brzojavke po telefonu.	.
•	Poziv beguncem. Vsi oni beguna, ki se še namemvajo vrniti v svoje predvojno bivališče in reflektirajo pri tem na brezplačno vožnjo, naj se čim prej pismeno ali javijo pri okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri), svojega sedanjega bivališča. Urad za zaščito begui>cev bo skušal na podlagi teh prijav izposlovati pri centralni vladi zanje brezplačno vožnjo do državne meje. Na prijave po 10. februarju se ne bo oziral.
" Iztirjcvanje davkov. Poroča š« nam: DUvki, predpisani za čas od dne 1. junija 1920. do dne 31. maja 1921. in nalmadno predpisani za prejšnja leta. se bodo prisilno iztirjevali. če se prostovoljno ne plačajo do dne 27. januarja 1921. (rarven dsvia na poslovni promet in vojne dobičke). Tozadevni razglas je nabit na mestni deski
•	Imenovanja v poštni sležbi. Ime« novani so za višjega poštnega komisarja poštni komisar Miroslav Matja-šič pri poštnem ravnateljstvu v Ljub-liani; za višjega poštnega upravitelja višji poštni kontrolor Ivan Velrpič, kateremu je stalno podeljeno vodsto poštnega urada Ptuj; za poštnega računskega svetnika višji poštni oficial II. razreda Evgcn Križaj pri poštnem strokovnem računskem oddelku I v Ljubliani; za poštne višie oadale L razreda poštni višji otiriaii II. razreda losio Magolič in Matevž Zupan v Ljubljani, Anton VTagner v Pttiju, ter zd poštnega računskega revidenta poštni računski oficial Franc Jurman pri p, strokcvTjem rač. oddelku 1 V ljubliani; za poštne višje obdale IL razreda pošmi oficiali Anton Smodič v Ptuju. Andrej Anžicvar pri prijavnem in shranjevalnem uradu v Celju, Ivaa Konte v Ljubljani 1. Karel Ceh pri p. ravnateljstvu v Ljubljani, Jernej Vongust v Gornji Radgoni, Franjo Zunančič in Jernej Vidmar v Mariboru!. Martin Mlakar v Ljubliani 2, Karel Kttmer pri p. sfrk. rač. oddelku v Ljubljani, Anton Maver v Mariboru 1. Ivan Pevec v Ljubljani 1, Matevž Kumer v Mariboru 1, Janko Cizelj-Allesch pri p. ravn. v Ljubljani. Kaiel Mlakar v Celju. Leopold Markelj pri p. rač. cdd. v Ljubljani, Franc Meaek v Ljubljani 2. Janko Tavzes pri p. ravnateljstvu v Ljubljani, Peter March v ,Mariboru 2, Robert Oliifič pri p. ravnateljstvu v Ljubljani, Pavel Krulej v Zidanem mostu. Karel Bano pri tehfl. od d. p. rara. v Ljubljani. Ivan Lenarčič v Novem mestu, Alojzij Krakes v. Ljubljani 2, Milan Štemcar pri p. rav. v Ljubliani, Gabrijel \Veber v
.	J Ljubljani. 2. Valerijac Maver v Celje,
sc tudi v Sloveniji osnuje narodna gar-; Ziiindorf iz Velikovca. Sloveučki du-j Franc Rechenberger v Mariboru 2,
v Bes- hovniki doslej še niso dobili mesečne j j-"rat
Dčila popustiti in danes že tle-1 ter bi šele potem določal o svoji pri-telefon in brzojav. Ta stav- hodnji usodi. Sociialisti pa s tam ni-
' so bili zadovoljni, ker oni hočejo tudi z naraščajem okrepiti svojo organizacijo. Viada se je poživljala na strokovnjake, celo iz upravnega sodišča, nastavljena pa so apelirali na — stavko. In tako se je odigral boj zopet na brbtu prebivalstva. Dunaj kakor Avstrija z vsemi življenskimi obrali, policija, požarna bramba itd. medtem ko" so < izvenpragmatični» j so bili čez noč izolirani in vse živ-podrejeni posebnemu sistemu, ki po-: Ijenje je Zamrlo. Vrhu tega so se vr-sameznega ocenjuje po njegovih ' šile' med stavkujočimi pragmatizira-
zmoznosnn njegovo pov
, ter potem urejuje tudi, nimi in nepragmatiziranimi pravcate višanje v višji čin in do-1 bitke. Z oklopnim avtomobilom so loča njegovo piačo. Ti dve katego- (etavkujoči najprej poizkusiti napad
se razvili šele odkar spada, na glavno pešte. To pa je stražila
jia naps
s svojo staro službeno j čen nered.
prcgm?tiko zadovoljni, soc. demo- j Po tridnevnih pogajanjih je bil do-kratični nastavljena pa so se trudili) sežen provizoričen mir. Sklenjeno ie, otresti se spon pragmatfke, cia na-! da se določi nov službeni red, v ka-redc vsairemu, ki je zmožen prosto terem se bodo vpoščevale ždje pošt-
pot VTada jc bila pripravljena pristati na to, da se od sedaj službuio-
vposcev;
nih nasiavljencev obeh kategorij.
Ljubljana, 17. januarja.
*	Seja načtiništva JDS, ki Je bila višane pa za Neslovane in opozarja sklicana za jutri v torek popoldne, se.centralno vlado, da revidira ta sklep radi rr.Ttiih ovir tis bo vraila.	j deželne vlade, zraven pa seveda deda-
*	V sfrshH in frrpet« »o slovenski je zlobne pripombe o Slovencih, ki se
klerikalci, ko bero poročila o ustanav-jv ..Obzon:" "ponavljajo cd časa ao Ijanju narodnih gard v Jugoslaviji, ki:čas;;, so se stavile na razpolago vladi v bor-' bj proti državnim elementom v državi. Ker je delo narodnih gard naperjeno
Razmere na Koroškem ne samo aa se ne- zboijšujcio. temveč so vsak dan siabic. Župnik Ivan Ebner se je moral
edino te proti raznim notranjim in zu- j na nemški pritisk umakniti iz domače
nanjim sovražnikom naše kraljevine, si moremo klerikalen strah pred narod
vovberske župnije v št. Štefan, pa tudi tam nima iniru, vsako neč prihajajo
da z isto nalogo, kakor jo imajo ui in Vojvodini. — Na nizki napad, ki ga je priobčil ..Slovenec4* v zvezi z narodno gardo ne jugoslovanske dobrc-voljce, bo ..Slovenec' od Saveza do-brovT>ljcev že sam dobil primeren odgovor.
piace. v- šolo ne smejo priti, ker eo otroci tako nahujskani od nemških učiteljev, da takoj zapustijo šolo, ako bi prišel slovenski katehet. Nemcurji vedno in povsod zborujejo in Imjskajo proti Slovencem. se celo neka taj-
čitaj, poier.1 sodi. Zagrebški „Ob-: na mobilizacija cemčurjev, puške itna-zor~ porabi \sako priliko, da se zateiiio vsi. Zavednim Slovencem žugajo,da v Slovcnce. itidi naredbo
jo glede nekaterih izp.--------------- ,
lih za državne izpite na ljubljanskem. ogroženih koroških Slovencev. \-seučilišču. Tam je med drugimi do-j » NOVj odber ^Društva novinar-ločbami jasno rečeno,, da znaša i^»ra- :sv j^ljen na občnem zbora dne sevalnma za vsak dr/avn: izpit 2? d;- f Ir ^ vnr,cfjru;-ai takc-le-nariev, za dijake neslovanskih narod- >	c ^^
nosti pa. ki ml, naši državljani, jc1 preosednik rranc Smodej, poepred-
določena taksa' -10 dinan>-.', torej popolnoma ja.nc;. da v?e dijake slovanske narodnosti brez ozira, ako so ali niso naši državljani ali ne in za vse
neslovanske dijake, ki so naši dnav- mjr F. Jelene. Ostale funkcije (pre-fa^ le^nestov^- „{ednikw računov, namestnikov in ski dijaki trn podaniki, plačajo »da. SasodiSča) ostanejo kot doslei.
no takso. ..Obior" pa ni rarumel, ali j . z:—	J	J
pa ui hotel tega razumeti in pravi, da! . Popis prebivalstva m domače ki-veljajo znižane ia'<sc za Slovane, po- - \ 'mc. Glasom odredbe ministrstva za
ednik Stanko Virant, tajnik Božidar
anc Šalehar pri gesp. uradu v Ljub-ljani, Hubert Jurkovič v Gornji Rad-goni in Franc Volavšek v Mariboru 1.
• Poziv svirna društvima i kulturnim ustanovima u kraljevini. Glarao nred-ništvo Almanaha Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca moli sva društva t kulturne ustanove, koji još nisu poslali podatke Almanahu, cia ih za opču ko-rir.t hitno pošiju. Da bi se olakšalo prikupi jan je, uredništvo moli samo za sve podatke: Tačan naziv i adresa, broj članova (ma samo plibližno) i eventualno još koji važan i interesan-tan podatak. Te podatke može svakako dati svaki prijatelj svog društva. Na-pominjemo. da zvanične podatke i ra-dove po naredbi Min. Predsednika da-
blagajnik Emil Vodeb; od-i?:'- Almandm, sva Ministrstva, pto . ., 0 ol _	-- nnske vlaae t nat vaznija nadleztva.
bornik,: Franc Puc Viktor Cencic, ^ ^ mogu -^topismei poslati Aiaics zagar, Kobert ponar m vito- t t0
na adresu: Almanah, trgovačko zanatliska komora, Novi Sad. Glavno Uredništvo.
• Lahi lepo raženjajo. V čisto hrvatsko vas Raka!j v Istri je poslala italijanska šolska oblast učitelja in
učiteljico — oba iz Sicilije, nobeden ne zna niti besedice našega jezika. Kakor se vidi, se Italijanom zelo mudi, da bi čim prej poitalijanfili primorske Slovence in Hrvate, ne po-mišljajo pa pri tem, da danes taki poskusi niso več tako lahki.
• .Švicarski konzulat v Zagreba, katerega delokrog se raztega tudi na Slovaiijo, je začel z vidiranjem potnih listov, s popolnim konzularnim poslovanjem pa začne še le 1. februarja Nahaja se v Preradovi-čevi ulici 24, dvorišče, desno, uradne ure so od 10. do 12. in od 15. do 16. ure.
" Delegati Lige narodov v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se je bolgarska vlada obrnila na Zvezo narodov s prošnjo, da ista posreduje, da se vrne-fo iz Srbije bolgarski vojni ujetniki, ki jih je v Srbiji še okoli 2000 Liga narodov je odredila dva delegata, med njima Fritjofa Nansena, da se v Srbiji uverita o izjavi bolgarske vlade. „Po-litika" pozdravlja dohod mednarodnih delegatov, ki se bodo lahko sami prepričali, da je v Srbiji še kakih 10 Bolgarov, ki se nahajajo v sodnih preiskavah zaradi raznih zločinov. Mednarodni delegati si pa pri ti priliki lahko ogledajo po vranjskem in topli-škem ckiugu posledice bolgarskih grozodejstev za časa okupacije.
•	Paketni promet s Srbijo. Iz Beo grada nam poročajo, da se paketni promet s Srbijo, ki je bil izvzemši Beograd — popolnoma ustavljen, sedaj zopet vrši v polnem obsegu.
•	Znižanje davka na kinematografe. „Riječi" se poroča iz Beograda, da je ministrstvo financ sklenilo znižati da vek na kinematografe za 20 do 30 od stotkov.
•	Prvi razred na železnicah je v Češkoslovaški skoraj na vseh progah popolnoma odpravljen, ker se v tem razredu vozi premalo občinstva, dočim sta tretji in drugi razred prenapolnjena. Listi z zadovoljstvom komentirajo io dredbo, češ da ie tudi v demokratični Ameriki na vseh progah samo en razred.
•	Brzojavne pristojbine na Madžarskem v prometu z Jugoslavijo in druge sosedne države so od 15. m. zvišane na 30 kron (minimalne pristojbine) odnosno 3 krone za besedo.
•	Sestanek invalidov v Mariboru. V nedeljo dopoldne se je v gostilni Fuchs v Mariboru vršil jako dobro obiskan sestanek vojnih invalidov, vdov in sirot Službeno zadržanega poverjenika za socijalno skrb je zastopal komisar dr. Kuhelj, ki je shodu tudi predsedoval. Udeležniki so pridno priglašali svoje pritožbe, prošnje in želje, ki se bodo po možnosti tudi uvaževale. Izrekale so se zlasti pritožbe zaradi trafik, ki so ponekod še vedno v rokah ljudi, ki so zmožni za drugo delo in zaradi nerednega dobavljanja tobaka za tri-fike. Invalidski trafikanti morajo za nabavo tobaka najemati posojila in plačati denar naprej, na tobak pa čakat često po več tednov. Šef invalidnega oddelka, dr. Brecelj je obljubil nujno odpomoč.
•	Čitalnica v Celju oivcri dne 27. t d po večletnem odmoru zopet svojo veliko knijžnico.
•	Tožbo zaradi častikraje je vložil predsednik celjske stanovanjske komisije proti nar. sotijalistični «Novi Pravdi >, ker je v nekem dopisu iz Celja sumničila komisijo, da za bak-šiš protežira demokrate pri oddajanju stanovanj.
•	Iz kozjanskega okraja nam prihajajo neprestano pritožbe nad gospodarstvom okrajnega zastopa, kateremu načeliuje dekan Tomažič. Okrajne ceste so v tako slabem stanju, da se oddaleč ne morejo primerjati niti z občinskimi in zasebnimi kolovozi. Seveda, gospod dekan se lahko peije z dvovprežno kočijo, kmetje naj pa gazijo po blatu. Kaj, ko bi gospod dekan sledil vzgledu dr Jankoviča in doktor Barleta, ki sta jo po volitvah zaradi silnega poraza klerikalcev takoj popihala iz Kozjega? Ako okrajui zastop noče delati, naj ga vlada razpusti in imenuje za gerenta moža, ki bo imel 'unjsla za ljudske potrebe in koristi.
Besdtedenski gospodinjski tečaj je priredilo poverjeništvo za kmetijstvo v Letusu v Savinjski dolini Zasluga gre solskemu vodstvu. Kako potreben je bil . . SS' dokazuje dejstvo, da ga obi-skuie 22 deklet
•	Iz Št Petra v Savinjski dolini nam poročajo, da je ljudstvo jako radovedno, kdaj pride pred sodišče njihov župnik dr. Janjič, ki je bil zaradi volilnih sleparij naznanjen državnemu pravdništvu v Celju. Pa se menda niso akti izgubili?
* Iz Letuša v Sav. dolini nam javljajo, da so tamkaj tatvine na dnevnem redu. V zadnjem faeu sta bila ekradena freovec Sulcer in go-stilničar
Bizjak. Očividno gre za dobro organizirano tatinsko družbo. Orožniki kljub pridnemu poizvedovanju tatovom še niso prišli na sled
*	Štiri Ljublančani — za Avstrijo.
Kakor je znano, imajo naši Nemci
pravico odločbi se za avstrijsko državljanstvo. v katerem slučaju morajo pa potem res oditi v obljubljeno deželo, t j. v Avstrijo. V Ljubljani se je do sedaj odločila samo čdvo-rica Nemcev za Avstrijo in sicer: odvetnik dr. Eger, Franc Drofenig, trgovec in hišni posestnik, M. Ranth in Josip Schneider, trgovec. Dr. Eger je odšel v Avstrijo že kmalu po prevratu, ostali trije se nahajajo še v Ljubljani.
*	Davek na vozila v Ljubljani. Deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 4>. t. m. dovolila, da sme mestna občina ljubljanska od vsake zasebne konjske kočije in vsakega zasebnega avtomobila izza dne 1. januarja t00' pobLati v korist mestne občine par-tk.,1 mestni davek in sicer za kočijr: od enovprežne konjske kočije 500. od dvovprežne 800 kron na leto. Od osebnih avtomobilov pa se plača na leto: do vštetih efektnih 30 HP 2000 kron, nad 30 IIP pa 3000 kron; za tovorne avtomobile do 3 ton 2000, nad 3 tone pa 3000 kron. Plačevati ta davek so dolžni lastniki vozil tudi če bi se le-ta stalno uporabljala po kom drugem ali pa sploh ne.
*	Davek od prenočišč v Ljubljani. Uradni list za Slovenijo objavlja naredbo deželne vlade, da sme mestna občina ljubljanska cd dneva razglasitve pa do 31. decembra 1921 pobirati občinski davek na obrtoma izvrševano prenočevanje tujcev. Davščina znaša za vsak prostor, obrtoma oddajan v prenočevalne namene, za vsak dan oddaje 25% čiste oddajne csna, kateri znesek sme preno-Oščar k čisti oddajni ceni priraču-nati. Mestni magistrat ima pravico, da na žeijo prenočiščarjevo ali po lastni iniciiativi davščina pavšalira v sporazumu z obdavčencem. Vsi prenočiščarjf morajo mestnemu magistratu v csmih dneh prijaviti kra; prenočevalskega obrta, število prostorov in dnevno oddajno ceno.
*	Invalidski dom v Ljubljani. Kakor se nam poroča, se je kr. invalidska šola preselila iz sedaniih prostorov Belgijski vojašnici v Št.Petersko vo jašnico ter obenem spremenila naslov, ki se bo glasil odslej „ Invalidski dom" v Ljubljani.
*	Ljnblj. prostov. gasilno hi rešev, društvo se tem potom zahvaljuje vsem ki so pripomogli k izredno lepemu u spehu božičniee. Naj bodo vsi uverje-ni, da si društvo šteje v dolžnost o-stati zvesto svojim ciljem in jim na ta način povračati njihovo dobrohotnost. Odbor.
*	Ljubil, prcsžov. gasilno In rešev društvo priredi dne 22. januarja t I. v zgornjih prostorih Mestnega doma predpusten ples v krasno prirejeni dvorani in stranskih prostorih. Prireditev bo, kakor kaže, presegala vse dosedanje. Podrobnejše pozneje! Že danes pa opozarjamo slavno občinstvo, naj nikar ne pozabi posetiti tega lepega večera, ki bo gotovo vsakemu ostal dobrem spominu.
*	Ljubljansko barje. Posestniki-me-jaši ob Comovcu se še enkrat pozo-vejo. da posekajo v tem jarku drevje m grmovje do golega vsaj do kouec februarja t. 1., sicer bo postopal glavni odbor v zmislu svoje dni izdanega razglasa.
Morilec Eferl ubija dalje. Po potnikih, ki so prišli z naše severne meje, se je po Mariboru raznesla vest, da je morilec Eferl na svojem oegu v Avstrijo ustrelil še dva orožnika, ne ve pa se, ali naša ali avstrijska. Po drugi verziji pa sploh ni po-oegnil v Avstrijo, ampak se skriva ob meji pri tamošnjih posestnikih, d jim grozi, da jih takoj ustreli, ako ga izdajo.
Konec tiboiape*. Posestnika sin, Karel Novak iz Zdenkovca pri Can-kovi, je bil pretkan tihotapec Prišel je večkrat v neljubo dotiko z jugoslovanskimi finančnimi stražniki je ustre-služeval orožja Pred meseci je ustrelil nekega finančnega paznika. Ker so ga zaradi tatvine preganjale tudi avstrijske oblasti, je zbežal pred njimi v Cankovo. Orožniki so obkolili hišo, kjer je bil skrit Ko je Novak videl, da ne more uiti, ?i je pognal kroglo v srce. Bil je takoj mrtev.
*	Tatvina na kolodvoru v Dalju. Kakor smo nedavno javili, je bilo na daljskem kolodvoru uradniku parnega mlina „Union" v Osjeku, Mirku Po-žgaju, ukradenih baje en milijon kron, kateri znesek mu je bil izročen za nakup žita. Ker se j« pojavila snranja, da je bila tatvina fingirana, je bil Požgaj aretiran iu izročen sodisču.
Naia lrg«v*Ha bilanca. fkonsument ne pa bogat milijonar. V pretečenem letu se je mnogo pi- §krajni h da » sesfcni po vzgle-salo o našem izvozu in uvozu ter se je du dru£lh drzav posebna komisija, ki skušalo predočiti našo zunanjo trgo- P"0"1 študirati socijalizacijo rudnikov, vino v taki luči, kakor da bi bil izvoz Da družba kratkomalo ukine dobavo nekaj protidržavnegn. Nočemo tu kri- Prem°J?a onim, ki s samolastnim nje-tizirati našo zunanjo trgovinsko poli- nim 31110111 niS0 zadovoljni, to presega tiko, pobaviti se hočemo danes samo s vse_ mel<\ Morebiti hoče družba na ta tem, kako se je razvil uvoz in izvoz nacm dobltl P,acet konsumentov in se tekom pretečenega leta.	z niimi izkazati pred komisijo, češ. saj
Do sedaj še niso objavljeni defini- 80 s p°vsanjem cen vsi zadovoljni ? tivni podatki o naši zunanji trgovini , = Za}P^, nalrt 0 ribarstva. Fn-celega pretečenega leta, pač pa imamo kefa poljedelskega minstrstva za ee-podaike o prvih devetih mesecih 1920. stavo zakonskega načrta o ribarsfvu Tekom, tega roka izvozilo se je iz naše 86 ie zaradi pomanjkanja stanovanj v države blaga v vrednosti 710 milijo- Beogradu preselila v Našice na dvor nov dinarjev ter uvozilo blago v vred- 2rofa Pejaceviča. V Nasicah se naha-nosli 2576 milijonov dinariev, torei je l'a tudi veIlk "bnjak ia več ravnate-bila naša zunanja trgovina pasivna Ijev-strokovnjakov, ki bodo sodelovali za 1866 milijonov dinarjev ali 7464 Pri »stavi tega načrta. Cim bo zakon-milijorvv kron Ta podatke imamo iz ski načrt £°tov- se takoj predloži kon-brošure: ..Zunanja trgovina kraljevine stiuanti- Vlada pričakuje, da bodo do-c-sio« • • -—j <—kodki ribolova donašali letno An ,n
spodarska vprašanja, ti interesirajr Nemčijo in Jugoslavijo, kakor tudi možnost zaključenja kar najobsežnejše trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčija
———^—■———iMMM^^^^MMMMMM«
Borza 17. januaria.
Zagreb. Promet precej slab. Devize, Berlin 217.50 do 219, Milan 515 do 519, London 550 do 555, Newyork 147 do 148, Pariz 900 do 910, Praga 177 do 178, Dunaj 20 do 20.15. Valute: dolarji 146.50 do 147.50, levi 150. rublji 80, efektivne avstrijske krone 20. francoski franki 950, napoleon-dorji 477 do 487. marke 205 do 208, leji 197 do 200, lire 512 do 515.
2 i
do 10
bilijonov dinarjev.
- Nov most h t Donavo. Vlada je auvolila 80 milijonov kron za zgradbo mostu čez Donavo, in sicer med Novim Sadom in Petrovaradinom. Svoječasno je bil tamkaj pontonski most,
SrIS", ki jo je pred kratkim naoi-al Jelenko Petrovič Pisatelj izvaja v svoji brošuri, da je bila naša zunanjo trgovina tudi v četrtem kvarialu pretečenega leta pasivna in da je po njegovem mnenju iznašal uvoz celesra pretečenega leta nekaj čez 3600 mili-ionov dinarjev, izvoz pa nekaj čez ki Pa Je msd v°ino "ničen, nakar 1400 milijonov dinarjev, tako da smo ie postavilo vojaštvo navaden lesen zaključili leto s pasivno trgovinsko bi- raost ki pa je že nesposoben za pro-lanco v znesku okroglih 2200 milijo- met z vozovi. Zgradba novega mostu nov dinarjev, to je 8S00 milijonov ie nuin° potrebna že zaradi tega, da kron,	, dobi Srem zvezo z Banatom.
Deistvo, da je bila naša zunanja = Postojna ali Rakek. Važno vpra-trgovlna lani tako močno pasivna, je sanje prihodnje trgovinske konference za nas jako resno. Res je, da trpi Sr- 2 Italijo bo tudi določitev naših mej-biia še vedno na težkih vojnih posledi- nih železniških postaj. Najbolj nas cah, ki so dedčina avstri'ske in nem- mteresira seveda ali bo mejna postaja šl:e okupacije Srbija je morala uvaža- Rakek ali Postojna Meja bo presekala ti cohištvo, obleko, poljedelske prip-a- I"žno železnico prilično pri ,.Ravber-ve.' ker so sovražniki te predmete po komandi", to je kaka dva kilometra od
večini uničili. Tudi ostale pokrajine so potrebovale ogromne množine ma-nufaHune robe, ker tekom vojne, posebno pa v zadnjih letih vojne, ni bilo za civilno prebivalstvo ne obleke, ne perila na razpolago. Kljub vsemu te-
Postojne sem. Nekateri gospodarski razlogi govore za določitev postaje Rakek kot mejne postaje, vendar nam je Postojna kot mejna postaja iz narodnih razlogov mnogo bolj pri srcu. i Kakor slišimo, se pogaja Južna že-
mu pa je vendar naša zunanja trgo- leznica za Postajo Rakek. Tudi na mariborski konferenci se je pogajala za postajo Maribor kot prehodno postaio. Ako ostane Maribor na severu in ako se določi Rakek kot južna mejna postaja proti Italiji, smo nasproti inozemstvu, četudi ne faktično, pa vsaj navidezno, prikrajšani za kakih 25 kilometrov našega ozemlja. Zaradi tega ne moreme pristati na to, da bi bili Maribor in Rakek mejni postaji. = Nova papirnica. S kapitalom 4
vina preveč pasivna Preveč uvažamo in premalo izvažamo.
Naša valuta je samo radi naše zunanje trgovine tako nizka Države, ki več izvažajo, kakor uvažajo, ali ki imajo le malo večji uvoz kakor izvoz, se morejo ponašati z dobro vaiuto, kajti za merilo mednarodne vrednosti denarja je merodajna trgovinska, oziroma plačilna bilanca dotične države. Ker jc naša valuta vsled slabe trgo-
denar	blag«
1050	1076
870	
260	26S
1700	I75C
591	69S
640	66C
1515	1635
600	503
1230	1233
1500	155C
9200	9503
1550	1600
790	80'.)
107	109
6100	6206
730	740
915	
i 36.50 dO	
Manufakturno blago, sladkor, olje, vse kolonijalno blago, kakor tudi sploh blag, ki ga večinomauvažam, bi takoj postalo ceneie, ako bi se naša valuta izboljšala. Končno je tudi žito, ki ga produciramo preko svoje potrebe, samo radi tega tako drago, ker mora kmet za drag denar kupovati obleko, perilo, čevlje, sladkor In druge reči.
Vidi se torej, da je glavni vzrok draginji in vsega tega, kar je v zvezi z draginjo, naša slaba zunanja trgovina. In kako bomo odpravil; to zlo? Pred vsem moramo imeti sredstva za izvoz blaga, ki ga imamo v obilici in znano je, da leži tisoče in tisoče vagonov lesa, ki že gnije in ki Čaka na vagone že dolge mesece. Promet, t j, železnice, se morajo torej izboljšati. Ministrstvo saobračaja mora naj>eti vse meči, da bo dovedlo lokomotive in vagone na razpolago. Brez iega ne moremo pričakovati ozdravljenja našega gospodarstva. Druga pogreška našega gospodarskega življenja pa ;e ta da še premalo pridelamo. Angleži in Nemci so postavili v svoj državni program kot eno najvažnejših točk zahtevo, da se poviša produkcija. Angleži rešujejo mezdne spore na ta način, da dajo delavcu tem večjo plačo, čim večja je produkcija. Ravno isti sistem porabljajo Nemci. Tudi mi bi se morali oprijeti tega leka Ako bomo imeli mnogo blaga, mnogo lesa, mnogo premoga, mnogo žita itd., ako bodo zeleznice v redu, ne bo nobene zapreke, da bo naš izvoz tako velik, da bomo mogli pokriti uvoz. To je najglav-nejše gospodarsko vprašanje, ki ga imamo tekom tega leta rešiti.
vinske bilance malo vredna, so cene milijonov- kron se je osnovala v Zagre-blago, ki ga večinoma uvažamo, bi takoj bu tvornica ..Jugoslavija" d. d. za iz-~ ~	delavo papirja in papirnatih izdelkov.
Glavnca je razdeljena na delnice po 400 K. Družba bo postavila svojo tovarno v Karlovcu. Pri podjetju je udeležena Trgovsko obrtna banka v Zagrebu in več trgovskih in industrijskih interesentov v Sarajeva
= Transportno podjetje. V Zagrebu se je z glavnico 4 milijonov kron ustanovilo transportno društvo Jakob Valentin. Pri tem društvu je udeležen Zagrebački paromlin, Trgovsko-obrtna banka ter berlinsko društvo Jakob Valentin. Slednji ima le mal del kapitala
Nova tvornica špirita. Brodska pecara se je obrnila na ministrstvo za trgovino s prošnjo, da sme zgraditi moderno tvornico za izdelovanje špirita. Tvornica je izdelovala do sedaj samo slivovko, sedaj pa namerava po češkem vzorcu zgraditi novo moderno tvornico za špirit ki bo največja v Jugoslaviji in bo producirala 30 do 40 tisoč hektolitrov špirita na leto.
= Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 14. t. m. v Mariboru, je bilo prignanih 32 prašičev. Plačevalo se je za kilogram žive teže 25 do 32 kron; prodalo se je vse.
= Paroplovno društvo za dolge plovbe nameravajo ustanoviti v Splitu nekateri trgovci in kapitalisti. = Družba za avtomobilski promet Sloveniji. Minister za trgovino in
— Trboveljska družba je razposlala dne 12. t. m. vsem svojim odjemalcem cirkular, v katerem suho naznanja da od istega dne (12.januarja) veljajo zvišane cene za premog. Kdor v petih dneh ne odgovori, ga smatra družila, da soglaša s povišanjem. Kdor s povišanjem ne soglaša temu bo družila ukinila dobavo premoga! Zneske, vplačane za posamezne pošiljatve je do končne določitve novih prodajnih cen smatrati samo kot predplačilo. ?aziiko bo pozneje doplačati. — Koli-cor ie nam znano, ima komisija centralne vlade šele odločiti, ako naj se povišek delavskih mezd prevrže na iionsumenie s podraženjem cen ali ne. (omisaja more tudi odločiti, da podražitev premoga sploh ni potrebna Dražba hoče komisiji očividno nsiliti prepričanje, da se cene morajo podražiti, da naj nosi zvišanje mezde teven
ndustrijo je skupini ljubljanskih bank dovolil ustanovitev delniške družbe pod imenom „Avtomobilna prometna d. d." s sedežem v Ljubljani. Družba je ustanovljena za vzdrževanje rednega osebnega in tovornega prometa z avtomobili in drugimi vozili na vseh važnejših progah v Sloveniji.
= Radarska zveza d. d. v Zagreba se je ustanovila s kapitalom 100.000 kron, ki ima namen, se baviti z vsemi posli eksploatacije rud. — Kapital bo na vsak način treba zvišati, ako hoče družba z delom sploh začeti.
= Učinkovitost boljševiškega sistema. Novi ruski komisar za promet Je-nušanov se je po poročilu ..Volje Ros-siji" izrazil, da na demilitarizacfjo dela zlasti na železnicah, ni še dolgo misliti. Upravni aparat je v primeri z leti 1913 do 1916 tri krat večji produktivnost dela pe trikrat manjša. Na 10 delavcev odpadejo trije nadzorniki ali t.zv. komandantje.
= Jugoslavija in Nemčija. Nemški poslanik v Beogradu Keller je včeraj obiskal ministra za trgovino in industrijo dr. Kukovea in z njim razpravljal v daljši konferenci razna ga-
Banka za Primorje • • Trg obrt banka < t Banka Brad na Savi < « Jadranska banka . . , Jugoslavenska banka . > Narodna banka . • , Hrv. eskomptna . . , , Rečka pučka . . . • « Slavonia .•■••« Gutman
Praštediona.....
Eksploatadja drva • ■ Narodna šumska ind.. ■ Poljedelska banka . . , Dubrovačko parobr. dr. Srpska banka . . . • Ljubljanska kred. banka.
Beograd, valute: dolai 37. francoski franki 224 do 225, lire 127 do 129, levi 41 do 41.50, marke 52.25 do 52.75, češke krone 42 do 13, avstriiske krone 5.50 do 5.60, drahme 275 do 280, napoleondorji 119.50 do 121. Devize: London 140 do 141, Par riz 225 do 226. Ženeva 580 do 585, Solun 282 do 286, Praga 44.25 do 44.50, Dunaj 4.95 do 5. Berlin 54 do 54.50, Milan 128 do 129.
Dunaj, devize: Zasrreb 520 do 524, Beograd 2078 do 2098, Berlin 1237 do 1243. Budimpešta 132 do 134, Bukarešta 125 do 135, London 3130 do 3150, Milan 2790 do 2810, Nevvvcrk 784 do 788 Pariz 4915 do 4955, Praga 979 do 985, Sofija 960 do 970, Varšava 80.50 do 82.50, Švica 12.475 do 12.525. Valute: dinarji 2050 do 2070, dolarji 775 do 778, švicarski franki 12.425 do 12.475, češkoslova-i ške krone 979 do 985. ogrske krent 133 do 135, lire 2780 do 2800, mark« 1236 do 1242, funti 3130 do 3150, poljske marke 91.50 do 93.50, 307 do 313.
Avstr. kronska renta • ■ • t
„ majska renta . * • ■ Ogrska kronska . . < ■ ■ V. avstriisko vojno pos.
Turške srečke......
Kreditni zavod za trg. in ind.
Anglobanka......
Bankverein .<*<■•• Landerbank
Avstro-Ogrska banka . . » Bosanska zemaljska banka * Zivnostenska banka ..it Državne železnice » • • « Lombarde ...<<■ ( Alpine-Montan . . . , , Praška železna industr. • » Levkam, papirnica . . * .
Praga, devize: Beoerad 227 do 229, Berlin 122.25 do 123.75. Bukare?ta 106.75 do 108.25. Sofiia 97.50 do 98.50. Zurich 1268 50 do 1271.50, Milan, inoz. lire 283 do 285, Milan. »tal. lire 280 do 282. Pariz 496.50 do 499 50. London 301 do 303, Nevvvork 80.75 do 81-75, Duna> 10.25 do 11.25, Zntrcb 56 do 57. Varšava S 50 do 9.50. Budimoešta 13.75 do 14.75, Rti-mt;n';a 106 75 do 108.25, Bol^riia 93.25 do 94.25. Valute: marke 122 75 do 123.75. švicarski frsn!:i 1263.50 do 1266.50. lire 281 do 2S3, francoski franki 493 50 do 405.50 funti 293 do 301. dolarji 79.75 do 80.75, avstrijske žterosane 10 2^ do 11.25, poljske marke 7.50 do 8.50.
Berlin, devize: Italiia 217 25, London 231.75. Newyork 62.42. Pariz 383.10, Švica 975. Dunai. žigosane 11.48, Praga 80.525, Budimnešt* 10.73.
Zflricfi, devize: Berlin T0.05, vork 6.41. London 24.03. Pariz 39.35, Milan 22 05, Za°reb 4.20, Dunaj 1.175, žigosane 0.90.
Vremensko poročilo.
I/nV'«ri» snG n,	mno.rn
JiOl/,
rublji
95 50 96.-?50—
7650 3975-i478.— 1195-1239 — 1810--5320-—
lsoa-
3793-— 5390 — 3680— 6135 — l<r00--7560--
D • o
£ aš
-3S-
..as-
o jo a i
17. Jan 17 in 17. iaa
7. or 14. uri tL on
745 8 /♦4-1 742 6
IP
Vettem
n«be
d. jq(. Tzb.
oMii=nfi ^
Srtdnia rtaraiinia torrrentam ft-7, normalna -8 4 Vremenska napoved: obt. mnfo mm
Selnct Tah.ua ob '.-38 ca-n-a ob 1C43
SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUOOSLOVENSKO MATICO!
FRANK HELLERT	58
Prigode gospoda Collina.
Roman.
(Prevod iz švedšane. F. J.)
Gospod Johnson je gledal elegant. Bega neznanca z očmi, iz katerih je jasno svetilo veselje nad rečmi, ki jih je imenoval tujec. Obloženi švedski kruhki, švedska žganjica, švedski punc! Pa tudi prirojena nezaupljivost je iz Mi oči svetila v tujca kakor žaromet. Johnson je v svoji notranjosti izbojeval borbo, kratico in ostro, in ko- ?.e je zavedal, da nima K>benlh vrednostnih popirjev pri sebi, se je pomiril, se leseno poklonil in odgovoril: „Prav lepa hvala za ljubeznjivo povabilo, toda... saj nisem oblečen, zato danes ne morem oriti. Pa drugič."
Instinkt, da se daš šaliti, se ne u-makne vedno prirojeni nezaupljivosti. Filip je s svojo prepričeval-nostjo kmalu pomagal nasprotnika. Vsak svojo cigaro v ustih, sta gospoda molče in zmerno odkr.-^kala sJaipaj iz parka.
Topla poletna noč dva dni kesneje. Gospod Johnson sedi na krovu par-nika, ki se vozi iz Harvicha v Es-bjerg na Danskem. Johnson otipava v svojem žepu vozni listek za Malino. Pa niti sam ne ve, kako je to prišlo. In tako naglo!
V družbi neznanega gospoda je zapustil Hydepark in oba sta se odpeljala z vozom na dom k njemu. Hm, da. Tako lepo, kakor je tu, še ni bilo nikjer in kaj takšnega Johnson še niti videl ni, ne pri Smedieyju, «e kje drugje Neznani gospod mu je razkazal svojo hišo in svoja dva avtomobila, enega zelenega, enega modrega, potem sta cdšla v sobo za pu-šenje. Ali je gospod Johnson že večerjal? Ne, to ni, ne mnogo, je hitro dostavil, čeprav se je zlagaL Ali želi majhen whisky pred večerjo? Johnson je želel. Pila sta torej whiskv v sobi za pušenje in j« razgovarjala o gopodu 5medleyju, ki je pravzaprav skopuh, in o njegovih najemnikih. Potem je prišlo dekle in javilo, da je večerja že na mizi, in gospoda sta odšla v fino jedilnico. Tu je bil pripravljen švedski „Smorgasborde". V anchovis, mesne paštete, omelete in
retSfvTca, pečen slaniE m preJčajen slanik v česnovi omaki in slanik. vložen v mast To sta gospod Johnson in neznani tuji gospod zalila s štirimi raznimi žganjicami, tudi akva-vit in neprekuhanec sta bik ki potem je tuji gospod vprašal, aii naj bi se sedaj spravila nad navadno švedsko domačo hrano. Gospod Johnson je bil čisto bolan samega hrepenenja po domovini in je rekel, da, da, ter se naookal rjavega fižola s pečeno slanino, dušenega volovskega jezika s krompirjem in žličnjakov z marmelado in smetano.
Ko že ni mogel več, in ko je odklonil vino izpil pivo in se oddahnil, sta gospoda zopet odšla v sobo za pušenje. Tu sta že našla čmo kavo, konjak in punč. Filip je povabil John-sona na zofo. Obotavljaje je sedel. Punča, švedskega, Johson že ni štirinajst let okusil in teknil mu je bolje ko mana z neba. Pri tem sta pulila najfinejše smotke in se razgovarjala Najprej o „Strixu". — gospod Johnson je bil naročnik iega časopisa. Iz njega sta si pripovedovala anekdote, da se nista mogla več ganiti samega smeha, {praznila sta marsikatero ča-šo v spomin na Alberta Engstroma, največjega med Smalandovd Gospod je potem govoril še o mnogem drugem, o Dakemali, — kako lepo je tam sedaj po leti, nebo je temno-mcdro nad jezeri, solnce pripeka na lepenkaste strehe hiš, iz velikega barja se dviga para. Ob štirih popoldne zvoni pri žagi, iz hišic prihaja vonj po praženi kavi, iz hoste pa po smoli, ki se cedi iz smrek. Na robu jezera je ličje gosto kakor šuma, voda je topla, ščuke skačejo iz nje in pod večer se prikaže tudi kakšen krap. Hej, to je lepo! Kopine se šibe pod rudečežoltimi in rumenimi jagodami, črešnje cveto in ko se zmrači, se na ovinkih oglasi harmonika...
Tako je pripovedoval tuji gospod. Punč je tekel v potokih in gospod Johnson je sprejel vse besede v svoje srce. Ko je bil že dovolj namočen in ves bolan hrepenenja po domovini, se je pričel ves V solzah spominjati svojih davnih znancev v Dakemali Tuji gospod s čudnim imenom Pelo-tard je tu vprašal: Pa zakaj ne, kako da ne bi šel vendar domov? V Da-kemalo, enkrat na obisk k svojcem, da se jim pokažeš v svoji lepi angleški obleki in da malo pozvenčiš
S švojftfl dobrim angleškim denarjem?"
„Ni mogočeje vzdihal gnsp~d Johnson, „drevesa je treba zaliti in hiše je treba nadzirati!" — „To je res", je odgovoril tujec. „pa to vam storim jaz, moj sluga že opravi 9? vse mesto vas!" — „Oh ne, dragi gospod, to ne gre, res ne", je vzdihaval poželjivi Johnson „Pa še kako gre!" je odgovoril tuji gospod, zanesite se name!" — „Ne, ne, to ne gre, če izve gospod Srriedlev, me nažene in jaz.sem ob 6lužbo!" — „Smedley ne izve nikdar, za to vam jamčim", pravi tujec. „Ali res?" vprašuje Johnson in v njem se borita pože-ljenje in nezaupljivost. „Da. gospod Johnson. Bogat sem, videli ste mojo hišo in moje avtomobile. Poglejte si še eno mojih bančnih knjižic". Vzel je bančno knjižico, Johnson je preči-tal končno svoto 60.000 funtov, potem jo je pobožno vrnil lastniku, skoraj kakor novorojenčka. „No torej, gospod Johnson, meni je to v veselje, če nosim stroške vašega počitniškega potovanja, in da boste popolnoma pomirjeni, vzemite tu ček, ki ga dvignete takoj ko se vrnete domov". — „Koliko?" je vprašal Johnson. »Petsto funtov," je odgovoril tuji gospod in Johnson je skoraj omedlel. Petsto funtov? To je več, nego si je prihranil vsa ta leta. »Seveda potujem, dragi gospod", je odgovoril, na tihem je pa razmišljal, kako bi mogel dobiti še več, ker se mu je že sedaj pričelo svitati, da ne bo zadovoljen, ko se povrne.
Tako je torej prišlo, da sedi v tej mili poletni noči gospod Johnson na krovu ladje in se vozi v domovino. Pred njegovimi očrni se pogreza Anglija v morje s svojimi svetlimi lučkami v daljavi. Rudeče in zelene ladijske svetilke se svetijo po Severnem morju, ki pljuska v dolgih valovih, iz dimnika puha rep redkega dima, in skozenj gleda Johnson kvišku k zvezdam in po smaladsko razmišlja o življenski usodi.
Johnsonov obisk v domovini je bil velik in upravičen uspeh. Mož je že z žalostjo štel dneve do takrat, ko se bo moral vrniti. Nekega dne pa dobi iz Londona pismo, ki je napolnilo njegovo dušo z raznimi občutki, poštni urad v Dakemali pa z mnogimi vskliki in kletvicami. Pismo je pi-
sal tuji gospod Pelofcard in glasilo se je tako-le:
„Dear Mr. Johnson, samo nekoliko vrstic, da Vam sporočim, kako je sedaj v Bradford Msnsions in da Vas vprašam, kako Vam je ugajalo potovanje v Dakemalo. Prisrčno se nadejam, da ste zadovoljni in da se ne boste upirali predlogu, da podaljšate svoj izlet, izkratka, da sploh ostanete v domovini. (Dalje prihodnjič.)
Nehaj o socialno-higijenlžni politih!.
Moralni in zdravstveni upadek člo veštva po svetovni vojski kliče države, dežele, mesta in vasi po velikopotezni socialno-bigienični politiki. Pomanjkanje stanovanj, slabe zdravstvene naprave po delavnicah, pomanjkanje zdravnikov, draginja zdravil, prenapolnjene bolnice, širjenje raznih ljudskih bolezni resno ogroža populacijski razvoj naroda. Široke ljudske vrste so prepuščene same sebi in se ne zavedajo j nevarnosti, v kateri žive.
Privatna dobrodelnost današnjim velikim potrebam ni več kos. Treba je najširšega delovanja od strani javnih organov, razne privatne dobrodelne institucije je treba združiti v sistema tičen organizem, ki bo deloval po enotnem načrtu, po enotnih direktivah.
Otresti se moramo podedovane napake da stoje na čelu socialno-higie-nične politike nezdravniki ali pa zdravniki, ki nimajo za to veliko nalogo ne zmožnosti in ne pravega razumevanja. — Potrebe socialne higiene so tako o-gromno velike, da je za to treba posebnih specialistov, ki se posvete ''ključno socialni bigieni. Kdor hoče vestno izpolnjevati dolžnosti n pr. šolskega zdravnika, ne sme tega posla opravljati kot nekak postranski poklic, poleg svoje večje ali manjše privatne prakse. Za narodov naraščaj emineatno važna institucija šolskih zdravnikov se pri današnjih razmerah le kaj rada preobrazi v sinekuro, ki za malo dela in skrbi zahteva dobro plačo. Po drugih državah se šolski mladini posveča naj-skrbnejša pozornost. Države nastavljajo posebne zdravnike, k! ne smejo opravljati privatne prakse, in katere dobro plačajo, da morejo vso svojo iniciativno moč posvetiti izključno šolo obiskajoči mladini. Njih delokrog ni omejen samo na šolo in na periodične zdravniške preiskave, skrbno oko šolskega zdravnika pogleda v bo. na stanovanja otrok, spremlja jih po gostilnah, kavarnah, ulicah, sprehodih, po telovadnicah, vodi jih na razne kopeli itd Poleg šolskih zdravnikov vrše vzvi-
Jenl poEHc t zv. šolske sestre, ki me* rajo imeti potrebno predizot/azbo, da t3«,rejo s:'tznati nev^rrosii, ki se za-letujejo v otrokovo zdravje. Pa ne samo šola, tudi mesta in okraji potrebujejo zdravnike, specialiste v socialni higieni, ki bi vršili socialno-higienično delo kot svoj glavni poklic Mesta in kraji z veliko industrijo pogrešajo toliko na socialno-higieničnih napravah, da je poklic posebnih sodatno-iii^eničmh zdravnikov popolnoma utemeljen. Dela bi imeli čez glavo. V svrho praktične izpopolnitve bi taki zdravniki hodili v tujino, v velika industrijska mesta, da bi praktične naprave realizirali doma. Delavska higiena je popolnoma zanemarjena. Kar predpisuje obrtni red in kar v tem oziru stori obrtno nadzorstvo, kjer sede inženirji in ne zdravniki, to je diletantizem. loženiritva praksa in stiokovna naobrazba ne more odstraniti vseh velikih nedosfatkov po tovarnah in delavnicah. Takim delavskim zdravnikom - s|>ecalistoni bi pripadla tudi važna naloga nezgodne medicine. .Misel o takih specialistih ni novuni. Iranski kongres švicarskih zdravnikov je v svojih resolucijah zahteval posebne stolice za nezgodno medicino. ki naj bi bila izpopolnjena z delavsko higieno spioii. Šele tako na-obraženi zdravniki bi niogii uspešno sodelovati pri praktičnem izvajanju nezgodnozavarovalnih zakonov. Le tak zdravnik bi bil seznanjen z vsemi posebnostmi delavčevega življenja in bt mogel vzgojno vplivati na psiho poškodovanih delavcev, ker bi bil zmožen pravilno oceniti njih delazmožnost
Produktivna sila najubožnejših in duševno manj izpopolnjenih slojev je vredna, da socialno-higienična politika tudi pri nas dobi specialiste, vestne veščake, ki bodo svoje življenje posvetili socialni higieni — kot glavnemu poklicu. Samo s priložnostnimi kurzi in nesistematično nametanimi predpisi velika naloga ne bo rešena. Ona potrebuje cejih ljudi?___
Lastnik in izdajatelj < Konzorcij „Jutra".
Odgovorni urednik Vit. F. Jelene, i
Ste preveč občutljivi za mrzli zralr?
Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Feller-ievim pravim Elza fluidom! 6 dvojna-tih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina pasebei.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza-krogljic! Šest škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Euzen V. Feli-:r, Stabua doma, clza-trg št. 53 f. Hrvatska.	436 F.
flebtas mesesno soSrc^Ca"
i prostim vhodom, U6a u&lteljloa. Cenjene ponudbe aa npravništvo *Jotra». 284 2—1
Usnjaraica
Mozara J.Veselinovica, Beograd
NRGuejjm ulica 20 — Sfcadarska nlica 5
potrebuje	226 S—1
Starejšega pomočnfta is mlajšo osebo za hišna opravila.
Usnfarnica
fanajot 3. BsSja i fragoiii
Beograd, Balkanska ulica 2
potrebuje	227 2—1
STANOVANJE
C 0UO ali drema sobama iščem, event. ▼ novi (»iSi po današnjim razmeram odgovarjajoči «tan rini. Brez otrok. Za takoj ali pozneje. Pismeno na Anončno ekspedicijo AL Mate118, Ljubljana-	185 6—4
Stenice, M!
m vsa ffolajcen mora popmti, ako porabljat« moja oretaknšoaa sredstva kot: aa žinike K 20-—, a ato< Slo« K IT—, prstek aa n£l v obleki in perilu K 10--tn S J0-—, prašek proti mrtoaom K 10-— in K «0 —, mazilo proti u&em pri ljudeh K 5'— in K 10'— itd. PsHIja so ponetin zavod ja akapert K. Jtakar, PaMnaka nlica 3. Zagreb br. 33.	tti 15
•nsnBBtaai
| flmepibonsho strojno |
olj^i
Olj«, lahko, sa vretena^	■
olje sa tran(mišje; olj«, strojno aa poljedelske staraj«; 5 olje, strojno ga težke stroje;	S
olja sa avtomobile, lahko; olj« ,	. izredno triko:
Olj* sa cilindre;
olj« proti prahu,	3? 104--1S
§	Slavna zaloga:
IKHRIUIZLZ.
S prej A. Zanki™ sinovi. J
*	-MMMMIHMBIB«
Proda se dobro ohranjen
Bencin-motor
15 F. S.	223 8-1
Vpraša se: Prva Jugoslovanska pre-kajavaltdoa, Maribor.
HfftJOTSHI DRV0TRŽ9C
list a, Samsko gospodarstvo, trgovina i indnstriju drva. Izlazi 1., 10. i 20. n mje-seen. Pretplata godlšnjo K 120"—. Adresar industrije drva K 20 —, Zagrab, Stross-
majvrova :'lica 6.	187 14—3
Sprejme se
korespoudent
prvovrstna moč, za slovanski. Erbskohrvatski in nemški jezik za večje industrijsko podjetje, Obširne ponudbe s plačilnimi pogoji pošiljajo uaj se na upravništvo «Jutra* pod „Korespondent".	229 3-1
CEV&Ji
:03 53-33
na debelo in na drobno, vse vrste moSki, ženski ln otroški, delavsV: kakor tndi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobijo pri znani tvrdki
ALEKSANDER ©BLAT,
Ljv&liana, Sv. Petra cesta 23.
Tutfi se pošilja po porcatjo po iseis totjestra.
Prodajalka
dobro izvežbana v manufakturi in speeeri.ji, poštena in zanesljiva 223 2-2
se sprejme takoj
pri Mi Sari Cimpsršcii, Snaici.
Reflektira se le na bol 30 moč.
m\mm tiskarna
D. D.
(prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg)
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča	36 25
za izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih.
».^Zfrr knjigoveznico,
ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. .....i ji
Različne etikete, lepake,
umetniški zavod GESI^ME za Htogrrafijo
192 tjubljsna« Cesta na lužno železnico, FriSkovec. i-s
Naročajte
Ljubljanski Zvon
letnik 1921.
Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljSi slovenski leposlovni mesečnik. Novi letDik bo prinašal celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izide v popolnoma novi opremi.
«5?
SOR 3
C-M-fna naročnica tnaša 180 K, pollotna 90 K. četrtletna 45 K. Izbaja vsak mesec.
Up. avništvo Ljubljanskega £vona LJubljana, Sodna ulica 6,
j«
l LJubljana,
M


d* z o« z.
31 104— (3
cesta if. S
i
ima t skladišča in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno bsnaško, koruzo, oves, pSenične oirobc. pšenlčno moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkcr be!l suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh yrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo člščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško m belo, testenine vseh vrst. kolinsko kavo in praženo ječmenovo n kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatticah £ vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement čevlje moška, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter raa-iično drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba.
^ 'B—J R-J ft—fl B-fl B-fllTMl I B—fl B—JTTV—gR—a fl
8 J
"aHfir1-*	tiskana d. d. v LjaMja*