FINALE
PIVOVARSKE VOJNE
Stran 6
GOLTE: OBČINSKA
SOLASTNINA ALI PROPAD
Stran 13
KAMENIKIN
PSIHIČNE TEŽAVE
Stran 26
ST. 25 - LETO 58 - CELJE, 19.6.2003 - CENA 350 SIT	odg»<».. urednica NT: TaljanaCvini
PRILOGA
TV-OKNO
HRUŠEVOŽIG ŽE
NA CELJSKEM
Stran 5
OTROŠKI PROGRAM
TV METULJČEK
Strani 20-21
ANDREJA RAZLAG:
»KUČAN Ml JE
VEDNO ČESTITAL«
Stran 10
2
DOGODKI
UVODNIK
Piščeta se ne
obnesejo
Ob veliko občinah s skromnimi ka-
drovskimi in finančnimi zmogljivostmi
države ni mogoče upravljati drugače
kot centralistično. V Sloveniji zato pri-
stojnosti in denar ostajajo v Ljublja-
ni, centralizirana država pa se raz-
slojuje na bogato prestolnico in revno
periferijo, kar še zlasti velja za seve-
rovzhodni del Slovenije.
Ustava je predvidela lokalno samou-
pravo na dveh ravneh; ob občinah še
pokrajine kot vmesno raven do drža-
ve. Razlog, da to še ni uresničeno, pa
tiči prav v ustavi, ki je prepustila ustanavljanje pokrajin
občinam, čeprav, kot pravi vodilni teoretik lokalne samou-
prave v Sloveniji prof dr Janez Šmidovnik: »Dva zajca še
nikoli nista rodila konja!« Po dolgotrajnih razpravah v dr-
žavnem zboru (DZ), kjer se je leta 1994 v glavnem kupčka-
lo in delilo Slovenijo glede na pričakovane volilne uspehe
ene ali druge politične opcije, smo iz nekdanjih 62 dobili
147 novih občin. Štiri leta kasneje še 45 novih in lani še eno
pišče, kot šibkim občinam pravi sotvorec lokalne samou-
prave v Sloveniji dr Stane Vlaj.
Zdaj se zgodba občin ponavlja pri pokrajinah. Z njihovo
uvedbo bi bila Slovenija členjena podobno kot večina evrop-
skih držav. Da se ne bi ponovil scenarij o ustanavljanju
(pre)šibkih občin tudi pri pokrajinah, velja opozoriti na
priporočilo Sveta Evrope, da mora imeti pokrajina vsaj 100
tisoč prebivalcev, če naj bo sposobna opravljati svoje nalo-
ge. Te bodo opredeljene v zakonu, z njimi pa se nikakor ne
bo posegalo v pristojnosti občin, pač pa bodo pokrajine prevzele
delo, ki ga doslej nihče ne opravlja; ker je za občine prezah-
tevno in preobsežno, državi pa premalo pomembno.
Za obravnavo v DZ je skoraj že pripravljen poseben za-
kon o pokrajinah. Glede njihovega števila pa je še vedno več
predlogov; od najmanj 6 do največ 25, a najbolj realno je
verjetno število 8, saj je Slovenija po geografski členitvi že
razdeljena v osem pokrajin. Od leta 2000 je bilo vloženih
več predlogov zakonov za ustanovitev pokrajin; nazadnje
za mašo« Sa-Šo, ki pa bi imela le dobrih 60 tisoč ljudi in kot
samostojna ni predvidena niti v modelu 12 pokrajin. Če-
prav ne morejo biti sprejeti pred sistemskim zakonom o
pokrajinah, so le pritisk za uvedbo pokrajin in s tem za
spremembo ustave v 143. členu.
Bo zaveza tokratnega mandata DZ, da pokrajine v Slove-
niji zaživijo z letom 2004, izpolnjena? Bomo imeli pokraji-
ne, ki bodo sposobne tvoriti most med občinami in državo,
ali se v Ljubljani rojeva nova jata piščet?
IVANA
STAMEJČIČ
KRATKE-SLADKE
Vsi V muzeje
Obisk v celjskih muzejih
zadnje dni skokovito naraš-
ča. To smo opazili ob otvori-
tvi razstave likovnih del mla-
dih, v organizaciji celjskih lio-
nistov. In zakaj je obiskoval-
cev vse več? Razstave so za de-
belimi zidovi in v prostorih
je tako prijetno hladno...
mi
Trikrat K brez Z
Zakon o ustanovitvi pokra-
jine Sa-Ša so vložili trije »ša-
leški« poslanci - Kontič
(ZLSD), Kavtičnik (LDS) in
Kopušar (LDS). Edini, ki z
zgornjesavinjsko-šaleškega
konca ni sodeloval, je Mir-
ko Zamernik (SDS). So raz-
log strankarske zdrahe ali pa
Zamernik preprosto ne paše
v paket K-je v?
No, odkar so se ustanovi-
tve Sa-Ša lotili poslanci, bo
zagotovo vse drugače. V pred-
lagani zakon niso pozabili za-
pisati niti morebitnih spol-
no-slovničnih zadreg (citira-
mo): »Moška spolna slovnič-
na oblika, uporabljena za ose-
be, ki sodelujejo v postopku
po tem zakonu, je uporab-
ljena kot nevtralna za ženske
in moške« (konec citata).
MUM
Alergije
Zlasti pomlad je tista, ko
neverjetno narastejo alergij-
ska obolenja. V skoraj vseh
ordinacijah Zdravstvenega do-
ma visijo izobraževalni pla-
kati, na katerih svetujejo, ka-
ko se ubraniti učinkov cvet-
nih prahov, če smo na njih
alergični. Med tistimi cvetni-
mi prahovi, ki najbolj pov-
zročajo alergije, je akacija.
Zdaj pa lahko le trikrat ugi-
bate, kje raste ena najlepših
in s cvetnim prahom najbolj
bogatih akacij. Bingo! V par-
ku med Zdravstvenim domom
in zdravstveno zavarovalnico.
mA
Po nemšico
Dejstvo, da je županja Ljub-
nega Anka Rakun splavarje iz
desetih držav pozdravila samo
v nemščini, ji pripišemo v
plus. Nerodno je, da je bilo
največ udeležencev iz Špani-
je in podobnih južnih držav,
kjer ne razumejo slovenske na-
vezanosti na nemško »špraho«.
Sa-Sa že v
parlamentu
Šaleški poslanci predlagali zakon o ustanovitvi Zgornje
Savinjske in Šaleške pokrajine - Prevelika Statistična
Savinjska regija
Poslanci Bojan Kontič, Jo-
žef Kavtičnik in Milan Ko-
pušar so v torek v parlamen-
tarno proceduro vložili za-
kon o ustanovitvi Zgornje
Savinjske in Šaleške pokra-
jine (uradna kratica je ZZg-
Sa-ŠaP).
Zgornje Savinjska in Šaleš-
ka pokrajina, ki bi se ustano-
vila s tem zakonom, zajema
občine Mozirje, Nazarje, Gor-
nji Grad, Ljubno, Luče, Sol-
čava, Šmartno ob Paki, Šo-
štanj in Mestno občino Vele-
nje, ki so jih predlagatelji za-
kona poimenovali občine Sa-
Ša. Omenjene občine so že leta
1998 ustanovile Svet občin
Zgornje Savinjske in Šaleške
doline, letos pa so župani ob-
čin Sa-Ša podpisali izjavo za
javnost, v kateri so najavili na-
men ustanoviti Pokrajino
Zgornje Savinjske in Šaleške
doline.
V predlogu zakona o us-
tanovitvi pokrajine so po-
drobneje zapisane primerja-
ve z drugimi državami, od-
nosi občin znotraj pokraji-
ne, njene pristojnosti, finan-
ciranje, organi in način ob-
likovanja.
Predlagatelji zakona ugo-
tavljajo, da so interesi občin
Sa-Ša na številnih področjih
sorodni. Med drugim navajajo
Območno Savinjsko-šaleško
zbornico, skrb za lokalne in
regionalne ceste, oskrbovanje
prebivalstva s pitno vodo, eko-
loške probleme, problematiko
odlagališč, zagotavljanje pri-
marnega in sekundarnega
zdravstvenega varstva, razvoj
športa in kulture, varstvo pred
naravnimi in drugimi nesre-
čami, skrb za varstvo kultur-
ne in naravne dediščine, skrb
za ohranitev delovnih mest in
ustvarjanje pogojev za odpi-
ranje novih.
Povezuje jih tudi upravna
organiziranost državnih usta-
nov, kot so zavod za zaposlo-
vanje, zavod za zdravstveno
varstvo, zavod za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje,
davčna uprava, geodetska
uprava in sodišče.
Prevelika
statistična
regija
Predlagatelji zakona meni-
jo, da Zgornja Savinjska in Ša-
leška pokrajina zagotovo so-
di v rang srednje razvitih po-
krajin s perspektivno gospo-
darsko strukturo in pretežno
pozitivno ocenjenimi razvoj-
nimi potenciali. »Dejstvo je,
da je sedanja Statistična Sa-
vinjska regija prevelika. Za-
radi zemljepisnih značilnosti
in slabih prometnih povezav
ter zaradi nerazvitega preto-
ka informacij je že naravno
razdeljena na dve večji območ-
ji, katerih središči sta lahko
Mestna občina Celje in Mest-
na občina Velenje,« so v pred-
logu zakona zapisali trije po-
slanci iz Šaleške doline. »De-
mografsko ogrožena naselja
predvsem v občinah Luče,
Ljubno, Nazarje, Gornji Grad,
deloma tudi Mozirje, s trenut-
no regionalizacijo ne bodo ni-
česar pridobila in bodo pred-
vsem zaradi oddaljenosti od
Celja v Statistični Savinjski re-
giji le težko uresničevala svoje
interese. Poleg tega je seda-
nja statistična regija preveli-
ka, da bi lahko glede na zem-
ljepisne posebnosti ter glede
na raznovrstnost in število gos-
podarskih družb preko pred-
videnega regijskega središča
v Celju uspešno uresničevala
interese vseh občin.«
Še posebej poudarjajo, da
imajo občine Sa-Ša kadrov-
ske in prostorske možnosti za
prevzem funkcije pokrajine,
in sicer tako z vidika razvoja
novih gospodarskih potencia-
lov kot z vidika razvoja sprem-
ljajočih dejavnosti, ki bodo
zagotavljale in uresničevale in-
terese v pokrajino povezanih
občin. Predlog zakona o us-
tanovitvi Zgornje Savinjske in
Šaleške pokrajine so obrav-
navali in soglasno potrdili žu-
pani občin Sa-Ša v začetku ju-
nija, sedaj pa ga morajo z dvo-
tretjinsko podporo sprejeti še
občinski sveti, predvidoma do
julija.
Zakon za vsak
slučaj
v bistvu so poslanci vložili
zakon »za vsak slučaj,« kakor
je povedal prvopodpisani Bo-
jan Kontič. »V parlamentarno
proceduro je vloženih že kar
nekaj zakonov o pokrajinah.
Vse je odvisno od nadaljnjih
dogovorov v parlamentu, to-
rej če bodo poslanci spreme-
nili ustavo in zakon, kar bi bi-
lo po mojem mnenju najbolj-
ša rešitev. S predlaganim za-
konom smo pokazali voljo in
željo po ustanovitvi Savinjsko
- šaleške pokrajine,« je v sre
do povedal Kontič. Poslanec;
Mirko Zamernik, ki prav ta-
ko prihaja z območja pokra-
jine Sa-Ša, se bo podpisnikom
zakonskega predloga pridru-
žil potem, ko bodo nastajajo-
čo pokrajino potrdili tudi ob-
činski svetniki v vseh devetih
občinah.	US
Bojan Kontič
Jožef Kavtičnik
Milan Kopušar
Današnje seme za jutrišnjo žetev
»Vi ste najboljši sejalci letošnje generacije osmošolcev in devetletkarjev.« S temi besedami je župan Mestne občine
Celje Bojan Šrot pozdravil 28 letošnjih izbranih najboljših učencev s celjskih osnovnih šol, ki jim je včeraj v
Narodnem domu priredil prisrčen sprejem.
S prispodobo o semenu in kasnejši žetvi je želel predvsem poudariti pomen, ki ga ima znanje za osebnostno rast, prav
tako pa za nadaljnji razcvet mesta. Celjski osmošolci so lani na različnih republiških tekmovanjih osvojili 17 zlatih
priznanj, 105 srebrnih in kar 382 bronastih priznanj, v Veseli šoli je bilo 6 prvakov, k odlični beri priznanj pa so svoje
dodali tudi učenci glasbene šole in mladi športniki.	BS, Foto: G. KATIC
DOGODKI

Za višjo
kakovost
življenja
Tudi v Mestni občini Ce-
lje so se odločili za nače-
la lokalne Agende 21, ki
presega zgolj uresničeva-
nje programov varstva
okolja, marveč vzpostav-
lja mehanizme trajnostne-
ga razvoja za izboljševa-
nja kakovosti življenja in
okolja v lokalni skupno-
sti.
Program Agende 21 pri-
pravlja velenjski inštitut Eri-
co v sodelovanju s predstav-
niki Mestne občine Celje.
Izhodišča za pripravo pro-
grama bodo ugotovitve iz
poročila o stanju okolja, sta-
lišča zainteresirane javno-
.sti pridobljena na delavni-
cah, teze programa pa bo-
do tudi v javni razpravi. Do-
polnjen s stališči iz javne
razprave bo oblikovan os-
nutek programa in
K sodelovanju in določa-
nju prioritet reševanja
okoljskih, gospodarskih in
družbenih problemov želi
občina vključiti tudi zain-
teresirano javnost. Prva pri-
ložnost za to bo že v pone-
deljek in torek, ko priprav-
ljata v Narodnem domu ob-
čina in Erico delavnice.
Prva delavnica bo v po-
nedeljek od 8. do 11. ure,
namenjena družbenim de-
javnostim, druga, od 12. do
15. ure gospodarstvu, tret-
ja, v torek od 9. do 12. ure
pa okolju. Delavnic se po-
leg vabljenih skupin lahko
udeležijo tudi vsi zaintere-
sirani posamezniki. Udele-
ženci bodo imeli možnost
izpostaviti svoje videnje
problemov, sooblikovati ci-
lje in predlagati ukrepe na
vseh treh področjih.
BS
Ura več za
spanje
Srednješolci bodo jeseni pričenjali pouk ob 8. uri
Ravnatelji celjskih
srednjih šol in predstav-
niki prevoznikov so pred-
stavili nov urnik dela
srednjih šol v prihodnjem
šolskem letu. Po spreje-
tem šolskem koledarju
naj bi se pouk pričenjal
ob osmi in ne ob sedmi
uri kot doslej.
Celjske srednje šole obi-
skuje približno deset tisoč di-
jakov, od tega se jih 70 od-
stotkov k pouku vozi, dve tret-
jini z avtobusi in tretjina z
vlaki. Le v štirih celjskih šo-
lah (poslovnokomercialni,
zdravstveni, vrtnarski in šo-
li za gostinstvo in turizem),
kjer dela ni mogoče organi-
zirati drugače kot izmensko,
bodo pouk še naprej priče-
njali ob 7. uri. Ravno v teh
šolah je na javni prevoz ve-
zanih več kot 3.500 dijakov,
kar za prevoznike predstav-
lja dodaten problem. Izlet-
nik je doslej z 69 avtobusi v
šole prepeljal približno
4.500 dijakov dnevno, zdaj
pa bo za enako Število dija-
kov potreboval devet avtobu-
sov več.
Hkrati ostaja odprt prob-
lem subvencij dijaških pre-
vozov. Po novem naj bi veči-
ni dijakov odvzeli pravico do
17-odstotne subvencije za jav-
ni prevoz, kar predstavlja kr-
šitev opredelitve, da bi se jih
čim več v šolo vozilo z jav-
nim prevozom. Zato bo
Mestna občina Celje ministrs-
tvu za šolstvo posredovala po-
budo za ureditev tega vpra-
šanja.
Predstavniki Izletnika in
Slovenskih železnic so kljub
temu zagotovili, da težav s
prevozi ne bo, čeprav bodo
morali za isto število dijakov
zagotoviti več prevoznih
sredstev.
BRST
Alkoholni zakon
napada - drugič
Alkoholni zakon je začel
minuli ponedeljek veljati v
celoti. Trgovine sedaj ne
smejo med 21. in 7. uro na-
slednji dan prodajati alko-
holnih pijač, dovoljena pa
je prodaja omenjenih pijač
v gostinskih lokalih do
konca obratovalnega časa.
Era, ki je edina na Celj-
skem, ki ima trgovino odpr-
to dlje kot do devete ure zve-
čer, je alkoholne pijače loči-
la s posebnimi roloji. Že pred
ponedeljkom so stranke opo-
zarjali, da ne bodo mogle ku-
povati alkoholnih pijač. Tu-
di v trgovinah na Petrolovih
in Istrabenzovih bencinskih
črpalkah so ločili alkoholne
pijače od ostalih pijač. Poli-
ce, na katerih so alkoholne
pijače, so prav tako kot v Eri
zaprte z roloji. Slednje so
vgradili tudi v hladilne vitri-
ne. V trgovinah pa so tudi oz-
načili, da je prepovedana pro-
daja alkoholnih pijač med 21.
in 7. uro. Večji problem kot
tehnična izvedba prepovedi
prodaje alkoholnih pijač pa
je izpad dohodka, ki ga z no-
vim zakonom pričakujejo tr-
govci. Pri Istrabenzu ocenju-
jejo, da bo le-ta približno 10-
odstoten. V Eri izpada dohod-
ka ne pričakujejo, saj so v noč-
nih urah prodali predvsem
zelo poceni pijačo. Kljub vse-
mu pa so vesele urice mimo.
ŠO, foto: GK
Svet zavoda VDC ŠENTJUR
Ul. skladateljev Ipavcev 8,
3230 ŠENTJUR
Na podlagi 56. člena Zakona o socialnem varstvu ( Uradni list
RS, št. 54/92, 42/94, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00, 26/
01, 6/02 in 110/02) objavlja javni razpis za imenovanje
DIREKTORJA ZAVODA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev
izpolnjevati še naslednje:
-	visoka ali višja stopnja strokovne izobrazbe po 69.členu Za-
kona o socialnem varstvu,
-	strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj,
-	predložen program dela zavoda.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim
življenjepisom v kuverti z oznako »Ne odpiraj - javni razpis«
sprejema tajništvo zavoda (naslov uprave Mestni trg 5, 3230
Šentjur) 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave
razpisa.
Izbrani kandidat bo imenovan skladno s 56.členom Zakona o
socialnem varstvu in za dobo 4 let v skladu s 33.členom Zako-
na o zavodih ( Uradni list RS, št. 12/91, 45/94, 8/96 in 36/
00).
Srednja ekonomska šola Celje
Vodnikova 10, 3000 Celje
VABI K VPISU
V MATURITETNI TEČAJ
v šolskem letu 2003/2004
Program MATURITETNI TEČAJ je enoletni in omogoča pripra-
vo na maturo. Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali
srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno
šolo oziroma 3. letnik gimnazije, če so prekinili izobraževanje za
najmanj eno leto. Pričetek izobraževanja: 6. oktober 2003.
Prijavnico za vpis dobite na šoli. Rok za oddajo prijavnice je 2.
september 2003.
Prenos prijav s šole na šolo, ki ima tudi razpisan maturitetni
tečaj, je možen do 23. septembra 2003.
Maturitetni predmeti: poleg obveznih maturitetnih predme-
tov (slovenščina, matematika, tuji jezik), so na izbiro še: tuji
jezik 2 (angleščina oz. nemščina), zgodovina, ekonomija, geo-
grafija, sociologija, psihologija.
Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu št. 425 47 13
ali 041 602 497.
ZA IN PROTI
Zamenjava grba
in zastave
Državni zbor je izdal razpis za nove državne simbole,
torej zastavo in grb. V razpisu, ki se bo končal 30. sep-
tembra, iščejo izvirnost, nedvoumnost, povezanost s slo-
vensko preteklostjo in seveda sedanjostjo. Predvsem pa
si želijo, da bi z novimi simboli Slovenija postala bolj
prepoznavna, saj slovensko zastavo tujci velikokrat za-
menjujejo s slovaško in tudi rusko. Mnenja o potrebi
zamenjave pa se zelo krešejo.
Dr. Stane Granda, ZSC
SAZU, Zgodovinski
inštitut Milka Kosa
Slovenska zastava je sta-
ra več kot 150 let in je ne
moremo spreminjati. Po
mnenju strokovnjakov pa
ima določene napake v di-
menzijah, je neprimerna ob
različnih izobešanjih in to
bi bilo treba z dogovorom
s strokovnjaki popraviti.
Barve pa so določene, torej
bela, modra in rdeča. Grb
je po mnenju mnogih zelo
ponesrečena stvar in ne us-
treza zahtevam heraldike in
tudi ne zahtevam oblikoval-
cev. Trenutno pa grb tudi ni dovolj prepoznaven. Tujci
ne vedo, čigava je zastava: ali je slovaška ali je naša ali je
ruska. Zamenjava simbolov tako ne bi bila nič tragične-
ga. Ljudje se pravzaprav hitro navadimo. Poglejmo, koli-
ko grbov so zamenjali naši starši, od stare Avstrije, stare
Jugoslavije, do italijanskega, nemškega, jugoslovanske-
ga, slovenskega. Državi pa bi zamenjava koristila, da bi
bila v tujini bolj prepoznavna. Tudi stroški zamenjave ne
bi bili tako visoki, da jih država v nekem razumnem času
ne bi zmogla in niso primerljivi s kakšnim falconom ali
pa s kakšnim drugim letalom. Največji nasprotniki za-
menjave so pravzaprav konservativci, drugi nasprotniki
pa so tisti, ki so preko grba vtihotapili prejšnji režim v
grb. Ti so sicer prepričani, da imajo zasluge za slovensko
osamosvojitev, čeprav niso niti s prstom mignili. Zdaj pa
se trkajo po prsih in mislim, da so tudi med temi veliki
nasprotniki zamenjave simbolov. Potem bi pa omenil še
strokovnjake in oblikovalce, ki so pa tudi nesrečnil Gre
kar za serijo nasprotnikov z različnimi izvori in zelo raz-
ličnimi argumenti.
Marko Pogačnik,
avtor sedanjega grba
Foto: TOMI LOMBAR
Mislim, da sedanjega gr-
ba ne bi bilo treba spremi-
njati, ampak da bi morali
ostati zvesti odločitvi, ki je
bila dana tik pred osamos-
vojitvijo, torej da imamo
grb, v katerem je opisan tre-
nutek osamosvojitve. Zato
tudi ne vidim smisla, da grb
sedaj spreminjamo, saj je tu-
di Slovenija še vedno ista.
O samih spremembah dr-
žavnih simbolov pa so za-
čeli govoriti zato, ker se nihče noče soočiti z vprašanji o
slovenski identiteti, ki je opisana v sedanjem grbu. Ob-
staja pa samo želja, da bi imeli nek formalno uspešen
grb, kot da bi bila potem Slovenija bolj prepoznana v
svetu. Jaz želim pozornost usmerjati k vsebinskim te-
rham, pri sedanjih željah po zamenjavi grba pa gre za
zunanje stvari, formalno uspešnost, ki je po mojem rela-
tivna. Slovenska zastava ni moje delo, ker je zgodovin-
ska, tako kot sta slovaška ali pa ruska zastava. Razlikuje-
mo pa jih s pomočjo grbov. Še zmeraj ostaja problem
podobnih imen držav, ki prav tako vplivajo na manjšo
stopnjo prepoznavnosti. Za identiteto se je treba zavze-
mati drugače. Slovenija bi morala promovirati neke no-
ve vsebine v evropskem prostoru in na ta način bi lahko
iskala svojo prepoznavnost, neT»a z nekimi formalnimi
spremembami. Problem pa je tudi velika naglica. Prav to
je bil očitek pri izdelavi sedanjega grba. Sedaj pa je ena-
ko. Do konca leta naj bi že imeli nov grb in novo zastavo.
S tem je onemogočeno, da bi ljudje o tem premislili.
Mislim, da je tako hitra zamenjava simbolov izsiljeva-
nje.
4
AKTUALNO
Trma pride
včasiii prav
Franci Kač je že drugi
mandat predsednik krajev-
ne skupnosti Teharje. Pre-
den je prevzel vajeti, je bil
podpredsednik. Za ime ted-
na smo ga izbrali, ker je pri
ministru Presečniku le iz-
posloval krožišče na Tehar-
jah.
Je leta 1942 rojen Tehar-
čan. Čeprav je bil le trile-
ten kratkohlačnik, mu v
spominu ostaja teharsko ta-
borišče. V bližini so imeli
gozd in s starši so šli veli-
kokrat mimo taborišča.
Spomni se žične ograje, gla-
ve pri glavi ter rok, ki so
jih taboriščniki stegovali
skozi line v barakah. In te-
ga, da na svoja vprašanja,
kaj se tam dogaja, ni dobil
nobenega odgovora. Treba
je bilo molčati.
Doma ga skoraj ni, na
kar pa se je soproga že na-
vadila, čeprav |e od 1. apri-
la, kar je v pokoju, le ne-
koliko bolje. Pred upoko-
jitvijo je bil 6 let samostoj-
ni podjetnik, prevoznik.
Pred tem je vozil pri Teh-
nomercatorju in Kovinoteh-
ni. Tudi njega, kot ostale
pristne Te-
h a r č a n e ,
zaznamuje
značilna
molčečnost
in neznanska
trma. Ko si
zada nek
cilj, ne miru-
je, dokler se
mu vsaj ne
približa.
Ponosen je
na zgodovi-
no Teharij,
ki so bile
dolga leta tu-
di občina,
znano sejmišče. »Dolga leta
smo bili nekak trn v peti
meščanom in grofovski
gosposki,« pove. Zdaj si
želi, da bi zgodovino kra-
ja zapisali v zbornik in v
njem obudili legendarne
dogodke o Celjskih, Mli-
narjevem Janezu, dveh
zvezdah, ki so jih prido-
bili iz grba celjskih. In do-
dali manj prijazne čase,
industrializacijo, ki je Te-
harje ekološko do konca
degradirala.
Z ekološko rento, ki so
si jo izborili v 90. letih,
so med bogatejšimi krajev-
nimi skupnostmi. V začet-
ku so prejemali okoli 700
tisoč tolarjev mesečno, ka-
sneje se je renta dvigala in
je trenutno skoraj 1,9 mi-
lijona mesečno, letni kra-
jevni proračun pa je okoli
24 milijonov tolarjev. Za-
vidanja vreden denar, s ka-
terim pa se da marsikaj po-
storiti. Zato so lahko ure-
dili ceste, kanalizacijo, te-
lefonijo, pri čemer vselej
poudari delež občine, ki
je sofinancirala projekte.
So med redkimi v Celju,
kjer so krajani projekte,
zlasti asfaltiranje cest, so-
financirali do tretjine in
imajo asfaltirane vse kra-
jevne ceste. Zdaj končujejo
dela pri izgradnji kanali-
zacije in ni primera, da bi
se kdo ne priključil. Pose-
bej pa je ponosen, da so iz
krajevnega proračuna lah-
ko bolehnim sokrajanom
financirali bivanje v zdra-
viliščih. Šest krajanov je
že letovalo, drugi še pri-
dejo na vrsto. ^
Očitek, da so zapravlja-
li denar s tem, ko so finan-
cirati krajevno cerkev, od-
ločno zavrne. »Izvoljeni
člani sveta, resni in odgo-
vorni ljudje, so to podpr-
li, predvsem ker želimo
ohranjati zgodovino, od
nje pa sta ostali le cerkvi.
Biser je sv. Ana, ki je spo-
menik prve kategorije in
pride na vrsto za obnovo v
dveh, treh letih.«
Zdaj si prizadeva, da ob-
čina v Bukovžlaku ne bi
gradila novega Centra za
ravnanje z odpadki. »V hi-
pu bi se odpovedali ekološ-
ki renti, če bi staro depo-
nijo do leta 2005 opustili
in ne bi zidali nove.« Če-
prav gre za sodobno depo-
nijo, se rnu zdi, da projekt
ni domišljen
in da so samo
načrtovani
objekti pre-
malo. Rad bi,
da bi bila teh-
nologija, ki jo
bodo upora-
bili, še sodob-
nejša, zaprta,
za krajane ne-
moteča. In za-
veda se, da
bo nova depo-
nija grajena
vsaj še za na-
daljnjih 30
let, da bo de-
lovala za skoraj 200 tisoč
prebivalcev, kar bo močno
obremenjevalo ta majhen
prostor.
Obvoznega prometa, ki
bo zdaj zdaj stekel skozi
kraj, se ne bojijo. Prepri-
čan pa je, da bi lahko naš-
li boljše in dolgoročnejše
rešitve, še zlasti zato, ker
bo kmalu šel v gradnjo
vzhodni avtocestni priklju-
ček na Ljubečni. »Najbolj-
ša rešitev za vse bi bila, če
bi promet s severa proti ju-
gu rešili s Kidričeve ceste
z nadvozom čez železnico
in Voglajno na Teharsko
cesto. To bi b^a za Celje
rešitev za vsaj sto let.«
Teharje vidi čez 10 let kot
satelitsko naselje, ogleda-
lo Celja, z urejenimi raz-
merji med industrijsko co-
no in naseljenim delom
kraja, kjer bi moralo biti
življenje bolj živahno. Želi
si šolo, ki bi v kraj pripe-
ljala mlajše družine. Pred-
vsem pa hrepeni po stal-
nem izboljševanju stanja v
okolju, kar bi iz Teharij na-
redilo lep, cvetoč kraj.
»Vsako mesto mora imeti
predmestje, če je to lepo,
je tudi v ponos mestu.«
BRANKO STAMEJČIČ
Franci Kač
Čistilna naprava
icot icotei z juiio
Centralna čistilna naprava Celje, vredna dobrih 9 milijonov evrov, bo začela
poskusno delovati 4. novembra
če ste v kakšnem od vrt-
nih centrov kupovali iz tu-
jine uvožene vreče zemlje
za presajanje vašega cvet-
ja, ste zelo verjetno kupo-
vali kompostno mešanico,
ki pretežno vsebuje posu-
šene odpadke s kakšne od
avstrijskih čistilnih na-
prav. Posušeno blato, ki os-
tane v čistilnih napravah,
je pač lahko tudi koristen
stranski produkt čiščenja
odplak.
Slovenska zakonodaja te-
ga ne dovoljuje. Pred krat-
kim opredeljena strategija
ravnanja z blatom iz čistil-
nih naprav predvideva do le-
ta 2015 odvažanje osušene-
ga blata na komunalne depo-
nije, kasneje pa sežiganje v
eni od treh načrtovanih slo-
venskih zažigalnic.
Tudi z bodoče celjske cen-
tralne čistilne naprave bodo
osušeno blato odvažali na de-
ponijo, a pravijo, da je to
pravzaprav škoda, saj bi se
ga dalo imenitno uporabiti
za rekultivacijo bolečih
okoljskih ran, kakršne so
opuščeni kamnolomi, pa tu-
di deponije odpadkov.
Centralna čistilna naprava
bo pričela poskusno obrato-
vati v začetku novembra.
Obratovalno dovoljenje za ta
celjski, slovenski in evropski
projekt pa, kako simbolično,
pričakujejo 1. maja, ko bo
Slovenija postala polnoprav-
na članica evropske unije.
Kot bi iculiai
župco
Postopek mehanskega in
biološkega čiščenja odplak se
sliši silno zapleteno. »V bis-
tvu pa ni. Vse skupaj pravza-
prav spominja na kuhanje
domače župce,« se pošali
vodja obratovanja čistilnih
naprav Urša Drugovič. »Tu-
di pri tem opravilu posnamete
peno in odcedite vse trde del-
ce, da je juha bistra. Mi poč-
nemo podobno, le da je »lo-
nec« bistveno večji...«
In res je ob levem bregu
Savinje od lanskega novem-
bra, ko so pridobili gradbe-
no dovoljenje, zrasla ogrom-
na tovarna za čiščenje komu-
nalnih odplak. Gradbena de-
la gredo h koncu, počasi so
pričeli že tudi nameščati stroj-
no opremo.
Odplake bodo do čistilne
naprave dovajali preko do-
vodnega zbiralnika GZ-0,
ki je že zgrajen od sotočja
Vogla j ne in Savinje po le-
vem bregu Savinje v dolži-
ni 3500 metrov in je iz ar-
miranobetonske cevi preme-
ra 120 centimetrov, stal pa
je 2 milijona in 270 tisoč
evrov.
Čistilna naprava se prične z
objektom za mehansko čišče-
nje, v katerem bodo s cedili
poskrbeli, da bodo iz odplak
odstranili gramoz, veje, ostan-
ke embalaže in podobno, to-
rej vse velike odpadke, ki bo-
do prišli do naprave po kana-
lizaciji. Mehansko čiščenje se
konča v delu, kjer bodo iz od-
plak odstranili maščobe in pe-
sek. Voda gre zatem v druge
bazene, kjer bodo opravili bio-
loško čiščenje. »To je v skladu
z reklom, da je voda čista, ko
gre čez sedem kamnov. A ne
zaradi kamnov, očistijo jo mi-
kroorganizmi, ki pridno pre-
delujejo vse organske sestavi-
ne odplak,« je povedala Dru-
govičeva. Voda v teh bazenih
kroži tako dolgo, da lahko mi-
kroorganizmi »opravijo delo«.
Zadnja faza čiščenja odplak se
opravi v dveh usedalnikih,
kjer se na dno useda blato,
če se voda speni, pa peno od-
stranjujejo posebni lovilci.
»Odplake so zatem najmanj
90-odstotno očiščene in
očiščeno vodo bomo spuš-
čali v Savinjo.«
Del usedlin, blata iz use-
dalnikov, bodo vračali v bio-
loški del čistine naprave, saj
vsebuje za čiščenje ključne
mikroorganizme. Preosta-
nek blata bodo sušili in od-
važali na deponijo.
Voda bo
cenejša
v sklopu centralne čistil-
ne naprave zidajo tudi uprav-
no poslopje z vsemi potreb-
nimi laboratoriji za nadzor
kakovosti čiščenja, v njem pa
bo tudi učni center, v kate-
rem bodo izobraževali
upravljavce čistilnih naprav.
Zgodbe o celjski čistilni na-
pravi pa s tem še ni konec.
Za občane je najbolj razve-
seljivo, da se bo po pričetku
rednega obratovanja napra-
ve močno pocenila voda. Nje-
na cena zdaj namreč vsebuje
občinsko in državno takso za
obremenjevanje okolja, ki je
poslej ne bo več treba plače-
vati. Kot je povedal direktor
javnega podjetja VO-KA,
Marko Cvikl, bo kljub temu,
da bomo plačevali čiščenje,
prihranek za vsako gospo-
dinjstvo kar visok. »Če bi na-
prava pričela delovati danes,
bi bil prihranek okoli 30 to-
larjev na porabljeni kubik vo-
de. Ker pa se bodo prihod-
nje leto republiške takse še
dvignile, bo prihranek še več-
ji,« je povedal Cvikl.
Čistilna naprava sama bo
stala dobrih 9 milijonov
evrov, pri čemer gradnjo so-
financirata evropski sklad
ISPA in Ministrstvo za okolje
in prostor Vlade RS. Grad-
njo izvaja avstrijski konzor-
cij VA Tech Wabag s sloven-
skima podizvajalcema Ve-
gradom in Gorenjem.
Gradnja čistilne naprave pa
je tudi v okolje prinesla bolj
živahen utrip. »Uredili smo
dovoz do naprave in pri tem
zgradili most ter uredili kri-
žišče na magistralki Celje-
Laško, v načrtu je še asfalti-
rana sprehajalna pot do Ce-
lja, zaprtje bližnjega nevar-
nega železniškega prehoda in
asfaltiranje dela ceste, ki pre-
ko Rifengozda povezuje ta del
z Laškim,« je povedal vodja
projekta Roman Kramer.
»Ker je celoten postopek čiš-
čenja odplak zaprt, zagotav-
ljam, da čistilna naprava ne
bo prav nič smrdela, tudi bla-
to iz usedalnikov je povsem
brez vonja,« je poudaril Kra-
mer. Strahove pred tem, kaj
bi se utegnilo pripetiti ob mo-
rebitni novi poplavi, pa je
Kramer odpravil, ko je po-
vedal, da so vsa poslopja či-
stilne naprave dober meter
nad nivojem doslej najvišje
izmerjene višine vode.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Naprava bo mehansko in biološko čistila odplake,
ima pa zmogljivost 85 tisoč polucijskih ekvivalentov.
V njej bodo razen organskih sestavin iz odplak izlo-
čali tudi ogljik, dušik in fosfor. Pri čiščenju bo nasta-
lo 6380 kubičnih metrov blata na leto. Naprava stoji
na 26 tisoč kvadratnih metrih, njeno delovanje pa bo-
do uravnavali vsega štirje delavci. Doslej so že skoraj
v celoti uredili križišče ter dovozno cesto z mostom,
opravili so 76 odstotkov gradbenih del ter zmontirali
178 odstotkov hidromehanske opreme. Dela bodo za-
ključili 4. novembra, ko bo sledilo 200-dnevno posku-
sno obratovanje.
V ogromnih usedalnikih bodo opravili zadnjo fazo čiščenja odplak.
Urša Drugovič zna tudi povsem poljudno razložiti navidez zapleteno
delovanje čistilne naprave.
Št. 25 - 19. junij 2003
AKTUALNO
5
Ognjevka žge
v Črnovi
Hrušev ožig se je razširil na Celjsko - Prvi primer v Črnovi pri Velenju ogroža
obstoj kmetije - Sadjarstva pozorno opazujejo svoje nasade
Iz ograjenega sadovnja-
ka v Črnovi v Velenju se je
širil neprijeten smrad pogo-
rišča, veriga štorov pa je ža-
lostno spominjala na prib-
ližno dvesto bujnih dreves.
Hrušev ožig ali ognjevka se
je razširil tudi na naše ob-
močje, od treh velikih na-
sadov v Črnovi pa le še eno
ne kaže znakov okužbe.
Prvi sumljivi primerek
hruševega ožiga je med pre-
gledovanju drevja v sadov-
njaku v Črnovi opazil sin
lastnika sadovnjaka (v član-
ku so želeli ostati anonim-
ni), ki je pred kratkim po-
stal diplomirani agronom. O
primeru je takoj obvestil re-
publiško upravo za varstvo
rastlin in semenarstvo, pri
čemer je Inštitut za biologi-
jo na Biotehnični fakulteti
v Ljubljani potrdil sum na
prisotnost nevarne karanten-
ske bolezni rastlin.
Skupina, ki se je lotila te-
meljitega pregledovanja po-
sameznih dreves in odkri-
vanja okužbe, je žarišče og-
njevke odkrila na dveh me-
stih, zaradi česar so v širini
desetih metrov odstranili
približno 200 dreves. Sku-
pine so te dni že končale s
pregledovanjem dreves, ki
ga bodo v bodoče opravlja-
li lastniki sami. Kaj in ka-
ko bo s pridelkom jeseni in
kako se bo bolezen razvija-
la naprej, ne ve nihče. Ta-
ko kot tujina, kjer bolezen
poznajo že vrsto let in se bo-
jujejo proti njej, se bomo
morali navaditi tudi na to.
Prizadeti sadovnjak v Čr-
novi predstavlja vir dohod-
ka za preživetje, zato je bil
sin lastnika ob pogledu na
prostrane površine soraz-
merno mladih dreves vid-
Hrušev ožig se je v Italiji
pojavil leta 1990. Na Ma-
džarskem in Hrvaškem so pr-
ve primerke odkrili leta
1995, v Avstriji dve leti prej.
V Sloveniji so ga prvič opa-
zili leta 2001 v Naklem na
hruški in jablani. Drevesi naj
bi okužile ptice, kar je zelo
težko dokazati. Letos se je
epidemija pojavila 23. ma-
ja v okolici Škofje Loke, se
razširila proti Jesenicam in
Ljubljani, bolezenske znake
so opazili tudi v Tuhinjski
dolini. Prvi primer na Celj-
skem, v Črnovi pri Velenju,
so odkrili 10. junija.
Skrivnostna
razlika
Hrušev ožig ali ognjevko
povzroča gram negativna
bakterija Erwinia amylovo-
ra, ki ima 1 do 2 mikrome-
tra in jo obdajajo bički. Naj-
pogosteje preživi v rastlin-
skem materialu. Čeprav je
o bolezni veliko znanega, še
vedno ni jasno, kaj jo razli-
kuje od drugih, da povzro-
ča tako huda bolezenska
znamenja. Razmnožuje se
izjemno hitro, najugodnej-
še so temperature nad 18
stopinj.
Pri uničevanju hruševega
ožiga je zelo pomembno na-
tančno upoštevanje predpi-
sanih higienskih ukrepov:
umivanje rok z ustreznimi
razkužili, razkuževanje
orodja, pranje obleke. Po-
skrbeti je treba za sredstva
za razkuževanje, visokotlač-
no parno napravo za pranje
strojev in opreme za delo v
sadovnjakih, prekiniti je tre-
ba letni rez in prilagoditi
škropljenje na manjšo po-
rabo vode z manj vetra. Za-
posleni morajo takoj zače-
no prizadet: »V tednu dni se
je vse obrnilo na glavo!«
Pred leti so imeli na kmeti-
ji veliko živine, sčasoma pa
so se popolnoma posvetili
sadjarstvu. Do sedaj letina
ni bila posebej bogata, saj
je v zadnjih dveh letih sa-
dovnjak prizadela zmrzal,
lani toča in letos hrušev
ožig, za katerega po prvi od-
stranitvi ne vedo, kako se
bo razvijal. Mladi agronom,
ki se je takoj po končanem
študiju srečal z neprijetno
platjo kmetijstva, pravi: »Mi
smo takoj ukrepali in upam,
da smo bili pri tem uspe-
šni. Moti pa me, da ljudje
okužene vejice nosijo na
vpogled v druge sadovnja-
ke in tako namesto, da bi
pomagali, povzročajo še
večjo škodo.«
Zaskrbljenost
sadjarjev
Po obvestilu o okužbi v
Črnovi so v vseh večjih sa-
dovnjakih v na Savinjsko-
šaleškem začeli z rednimi
pregledi dreves. V kmetij-
skem podjetju Meja Šentjur
so se najprej lotili najbolj
občutljivih sort, kot sta jo-
natan in gold, a na srečo
okužbe še niso odkrili. V
zadnjih dneh so se udeleži-
li tudi preventivnih strokov-
nih pogovorov v Ljubljani
in Žalcu, kjer so se podrob-
no seznanili z ukrepi v pri-
meru odkritja nevarne bo-
lezni.
Podobno je zaenkrat tudi
v drugih večjih sadovnjakih
na Štajerskem in v ostalih pre-
delih Slovenije. Vsa sadjar-
ska posestva so namreč do-
bila navodila za takojšen za-
četek izvajanja preventivnih
ukrepov.
ti s sistematičnim pregle-
dom nasadov in vsako prvo
odkritje na posestvu takoj
sporočiti republiški upravi
za varstvo rastlin in seme-
narstvo.
Tako se tudi s hruševim
ožigom ali ognjevko vklju-
čujemo v verigo evropskih ne-
prijetnosti. Da nas ne bo še
kaj presenetilo, so potrebni
previdnost, natančnost in pre-
ventiva.
TONE VRABL
Foto: GREGA KATIČ
Značilno kljukasto okrivljen poganjek hruške
Pogled na požagan in požgan del sadovnjaka v Črnovi pri Velenju
Skupina, ki je končala pregled prvega okuženega sadovnjaka na Celjskem (od leve): Hijacinta Šumer (Kmetijsko
svetovalna služba Šmarje pri Jelšah), Ivica Podkrajšek (Kmetijsko svetovalna služba Slovenske Konjice),
/iktor Majcen (FItosanitama Inšpekcija Maribor), Jože Zvir (Gozdarska inšpekcija Mozirje) in Ema Pavlič -
Nikolič (FItosanitama Inšpekcija Celje).
Higienski ukrepi
Ema Pavlič - Nikolič s Fi-
tosanitarne inšpekcije v Ce-
lju, vodja skupine v Črnovi,
opozarja vse lastnike sadov-
njakov in tudi manjših povr-
šin sadnega drevja, predvsem
jablan, hrušk, kutin, naj bo-
do pri pregjedovanju natanč-
ni in vsako'spremembo takoj
sporočijo republiški upravi za
varstvo rastlin in semenarstvo
(krizni štab 01-478-9149 ali
041-354-405), Fitosanitarni
inšpekciji v Celju (031-373-
354), Kmetijsko svetovalni
službi ali Hmeljarskemu in-
štitutu v Žalcu.«
Pri pregledovanju drevja v
sadovnjakih je potrebno upo-
števati naslednje higienske
ukrepe:
1.	okuženih rastlin ali rast-
lin, za katere sumimo, da so
okužene, se ne smemo doti-
kati brez razloga.
2.	kadar pri delu z rastli-
nami opazimo sumljiva zna-
menja okužbe, je potrebno
delo z njimi takoj prekiniti
ter razkužiti orodje in roke.
Kot razkužilo lahko upo-
rabimo 10-odstotno raztopi-
no varekine (1 del na 9 de-
lov vode), s katero premaže-
mo rane na drevesu in obri-
šemo orodje, kot so škarje
in žage. Ker je varekina agre-
sivna, se za razkuževanje rok
in obutve lahko uporabi 70-
odstotni alkohol ali komer-
cialna razkužila (pršilo Inci-
din liquid).
Ema Pavlič-Nikolič

^ŠPODARSTVO
O cetis
Začetek velikega finala
So Laščani dobili Union ali ne? - Napetost v Ljubljani zadnji teden vrtoglavo narašča
Direktor urada za vars-
tvo konkurence Andrej Pla-
hutnik bo danes ali jutri iz-
dal končno odločbo, ali do-
voljuje koncentracijo Pivo-
varne Laško in ljubljanske-
ga Uniona. S tem pa se naj-
bolj odmevni in najdaljši
prevzem doslej še ne bo
končal, saj se lahko vse
vpletene strani - Laščani,
Union in Interbrevv na od-
ločitev urada pritožijo pri
upravnem sodišču. V Ljub-
ljani so zadnje dneve pred
dokončno odločitvijo po-
skušali izkoristiti še za nove
pritiske na ura^.
Izvedeli so, da naj bi men-
da direktor urada za varstvo
konkurence Laščanom dovo-
lil prevzem Uniona, če bi Laš-
ko prodalo nosilno znamko
Union. Prepričani, da bi Laš-
ko v tem primeru zaprlo nji-
hovo proizvodnjo, odpusti-
lo večino delavcev in s tem
uničilo dolgoletno tradicijo
ljubljanske pivovarne, so v
Unionu zagrozili, da bodo šli
na cesto. Še isti dan, to je v
petek, so iz Laškega sporo-
čili, da ne glede na Plahutni-
kovo odločitev Unionove
znamke ne nameravajo pro-
dati, skrb za delavce pa da se
jim zdi bolj skrb uprave za
lastni položaj.
Privrženci Pivovarne
Union so hoteli zagreniti tu-
di petkovo skupščino Pivo-
varne Laško, vendar je vods-
tvo pivovarne sejo odločno
in v dobri uri pripeljalo do
konca. Bojan Pečenko, eden
od pravnih zastopnikov Pi-
vovarne Union, ki je v Laš-
kem zastopal družbo Actal,
je Laščane obtožil, da so pri-
redili podatke o lanskem po-
slovanju ter da pivovarna po-
sluje z negativnim izidom in
ima slab donos. Povedal je,
da bo glasoval proti razrešnici
nadzornemu svetu, ker po
njegovem Boško Šrot, ki se
v medijih pojavlja kot po-
močnik direktorja pivovarne,
ne more biti hkrati tudi član
nadzornega sveta. Šrot je nje-
gove trditve zavrnil, češ da
formalno nima nobenih
pooblastil za vodenje druž-
be, torej pri tem ni nobenih
nezakonitosti. Pečenko je tu-
di vprašal, ali je nadzorni svet
že obravnaval ugotovitve
agencije za trg vrednostnih
papirjev o kršitvah zakona o
prevzemih pri kupovanju
Unionovih delnic, vendar so
mu pojasnili, da v zvezi s tem
niso dobili nobenih odločb.
Na skupščini so se oglasili
tudi predstavniki kapitalske
in odškodninske družbe ter
predlagali, da pivovarna iz
svojega statuta izbriše omeji-
tev glasovalnih pravic na sa-
mo osem odstotkov. Ostali del-
ničarji takšnega predloga ni-
so podprli. Predstavniki slo-
venske odškodninske družbe
so na skupščini od vodstva pi-
vovarne tudi zahtevali, naj po-
jasni ekonomske razloge za
nakup skoraj 25-odstotnega
deleža v Delu, vendar je pred-
sedujoči skupščini Boško Šrot
njihovo zahtevo zavrnil, češ
da se je nakup zgodil letos,
torej bodo o tem razpravljali
na prihodnji skupščini. Je pa
direktor pivovarne Tone
Turnšek, ko je delničarjem
predstavljal lansko poslova-
nje, dejal, da želijo svoj de-
lež v Delu še povečati. Če bo-
do lastniki zahtevali drugače,
se bodo iz Dela umaknili. Del-
nic ne bo težko prodati, saj je
za njih veliko povpraševanja,
še zlasti iz tujine.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Pivovarna Laško, ki bo
oktobra dobila nov nadzor-
ni svet, bd letos delničarjem
razdelila okrog 875 milijo-
nov tolarjev. Bruto dividen-
da na delnico bo znašala
100 tolarjev.
Direktor Pivovarne Laško je na skupščini zavrnil očitke, da je podjetje prezadolženo.
Do Tuheljskih po
drugem tiru
železničarji »zminirali« dokapitalizacijo Atomskih
toplic - Bo Počivalšek odstopil?
Slovenske železnic, ki so
z 28-odstotnim deležem naj-
večja posamična lastnica
Atomskih toplic, na torkovi
skupščini niso podprle doka-
pitalizacije zdravilišča. S tem
so ogrozile nakup Tuheljskih
toplic in najbrž tudi nadalj-
nji razvoj podjetja, direktor
Zdravko Počivalšek, ki ga je
ravnanje železnice zelo pri-
zadelo, pa je napovedal, da
bo v prihodnjih dneh teme-
ljito razmislil, ali bo ostal na
čelu podjetja.
Zdravko Počivalšek pravi,
da takšnega razpleta na skupš-
čini ni pričakoval Preden so
oddali zavezujočo ponudbo za
nakup Tuheljskih toplic in
vplačali 120 milijonov tolar-
jev varščine, so namreč prido-
bili pisno soglasje vseh štirih
največjih lastnikov podjetja -
poleg Slovenskih železnic Še
Krekove družbe ter kapitalske
in odškodninske družbe, da
podpirajo nakup hrvaškega
zdravilišča. Lastniki so tudi so-
glašali, da dokapitalizacijo v
višini milijarde tolarjev, brez
katere si nakupa Tuheljskih to-
plic ne bi mogli privoščiti, iz-
vedeta Krekova družba, oziro-
ma njen pid Zvon 1, in kapi-
talska družba. »Odločitev Slo-
venskih železnic, da na skupš-
čini ne podpre dokapitaliza-
cije, je nerazumljiva tudi za-
to, ker je sklep o nakupu Tu-
heljskih toplic sprejel tudi nad-
zorni svet, v katerem je pred-
sednik prav predstavnik želez-
nice. Njihovo ravnanje je za-
to skrajno neodgovorno, saj iz
drvečega vlaka, ki nima zavor,
ne moremo skočiti, ne da bi
se pri tem hudo poškodova-
li,« je ogorčen Počivalšek.
Ker je v torek stečajni upra-
vitelj Tuheljskih toplic Zdrav-
ko Mitak napovedal, da bi po-
godbo za Tuheljske toplice lah-
ko podpisali že prihodnji te-
den, bo Zdravko Počivalšek
skupaj s predstavniki Krekove
družbe in kapitalske družbe po-
skušal zagotoviti denar za na-
kup kako drugače. Možnih sce-
narijev je več - najem posojila,
izdaja obveznic ali ponovna do-
kapitalizacija, ki pa bi jo to-
krat izvedli preko hrvaškega
hčerinskega podjetja Terme
Olimia Zagorsko selo, ki je v
stooodstotni lasti Atomskih to-
phc.
Zaradi zapletov z največjim
lastnikom podjetja je Zdravko
Počivalšek zelo razočaran. »V
naslednjih dneh bom temelji-
to premislil, ali si sploh še že-
lim ostati v podjetju. Ne glede
na to, kakšna bo moja odloči-
tev, pa bom vse moči vložil v
to, da projekt Tuheljskih toplic
speljem do konca. To dolgu-
jem zlasti vsem zaposlenim.«
Atomske toplice so se v to-
rek tudi uradno preimenovale
v Terme Olimia, kar je bil do-
slej le naziv ene od njihovih
storitvenih znamk. Delničarji
so soglašali tudi s predlogom,
da bo letošnja dividenda 70
tolarjev bruto na delnico, kar
je za 10 tolarjev več kot lani,
in za novo članico nadzorne-
ga sveta imenovali Matejo
Vidnar, sicer novo direktori-
co Term Dobrna. Zamenjala
je Marijana Groffa, predstav-
nika Slovenskega razvojne-
ga sklada, ki je marca letos
svoj delež v Atomskih topli-
cah prodal Krekovi družbi.
V Slovenskih železnicah, ki
bi jim zaradi dokapitalizacije
lastniški delež padel pod 25 od-
stotkov, so svoj »ne« na torkovi
skupščini pojasnili le s kratko
izjavo, v kateri so med drugim
navedli, da nakupu Tuheljskih
toplic niso nikoli nasprotova-
li, ne podpirajo pa pogojev do-
kapitalizacije, ki so jih določi-
li drugi delničarji. Po neurad-
nih informacijah so v Sloven-
skih železnicah tudi po doka-
pitalizaciji želeli obdržati pre-
vladujoči vpliv v Atomskih to-
plicah. JANJA INTIHAR
Cometovi delničarji spet s praznimi žepi ,
Lastniki zreškega Cometa so se tudi letos odpovedali dividendam. Celotni bilančni'
dobiček, ki je konec minulega leta znašal 1,7 milijarde tolarjev, bodo raje porabili za '
naložbe. V skladu s strateškim načrtom nameravajo namreč do leta 2005 vložiti v •
posodobitev proizvodnje okrog 4,5 milijarde tolarjev.	j
Dobri dve milijardi tolarjev bodo porabili za širitev in posodobitev proizvodnje bru-J
sov. Prvi del naložbe v vrednosti nekaj več kot milijardo tolarjev so že zaključili. Zgradili;^
so novo mešalnico zmesi za izdelavo brusov, ki jo bodo slovesno odprli danes dopoldne ^
in s tem obeležili tudi 45 let uspešnega delovanja podjetja. V proizvodnji brusov so letos,
namestili tudi dve robotizirani stiskalnici in sedem komornih peči, z nekaterimi dodatni-i'
mi stroji pa so opremili še proizvodnjo lamelnih in diamantnih brusov ter obrat tehnič-|s
nih tkanin.	JI s
etOlI panna i najboljšim okmm
GOSPODARSTVO
7
S selotejpom
štiridesetkrat
okoli Zemlje
Aero ima nov stroj za izdelavo lepilnih trakov - V zadnjih letih so v
posodobitev proizvodnje vložili dobre 3 milijarde tolarjev
Celjski Aero je ta teden naredil še
en, zelo pomemben korak v svoji, že
nekaj let trajajoči preobrazbi iz stare
tovarne z zastarelimi proizvodi v sred-
nje veliko evropsko podjetje z vse bolj
prepoznavnimi blagovnimi znamka-
mi. V torek so v obratu v Šempetru
zagnali nov stroj za izdelavo lepil-
nih trakov, s katerim bodo letne zmog-
ljivosti te proizvodnje povečali na 110
milijonov kvadratnih metrov. Nalož-
ba, ki vključuje tudi nekatere grad-
bene posege, je vredna pol milijarde
tolarjev.
Kot je povedal tehnični direktor Bo-
gomir Kirn, pomeni nov stroj tehno-
loški preskok, saj prehajajo sedaj na
uporabo lepil, izdelanih na vodni os-
novi, zaradi česar bo proizvodnja bolj
prijazna do okolja, izboljšala pa se bo
tudi varnost pri delu. Doslej so v pod-
jetju imeli tri stroje, s katerimi so na
leto izdelali 60 milijonov kvadratnih
metrov lepilnih trakov, nov stroj pa sam
I zmore narediti kar 80 milijonov kva-
■ dratnih metrov trakov. Kljub temu, da
I bodo nekatere stroje, ki so že hudo za-
stareli, umaknili iz proizvodnje, bodo
poslej v Aeru lahko na leto izdelali kar
110 milijonov kvadratnih metrov lepil-
nih trakov. »S takšnimi zmogljivostmi
se uvrščamo med resne evropske proi-
zvajalce. Nekoč smo bili prvi v Jugo-
slaviji, nato smo bili zadnji v Evropi,
zdaj pa se na evropskem trgu že uvrš-
čamo v zlato sredino,« je dejal Kirn.
V Aeru so v zadnjih letih vložili v po-
sodobitev proizvodnje že več kot 3 mi-
lijarde tolarjev. Samo od leta 1999, od
zadnje velike naložbe v prenovo linije
za lepljivo-odlepljive izdelke, so pri-
hodke povečali za dobro polovico, v
programu lepilnih trakov pa kar za 76
odstotkov. »Z novim strojem postaja naše
podjetje največji proizvajalec lepilnih
trakov na območju srednje, vzhodne
in južne Evrope, kjer imamo že sedaj
10-odstotni tržni delež,« je povedala di-
rektorica Milena Brezigar. Ta delež na-
meravajo še povečati, saj na domačem
trgu, ki je že zasičen, večje prodaje ne
morejo več pričakovati. Aero trenutno
proda na tuje blizu 80 odstotkov proi-
zvodnje, od tega dobro tretjino izvoza
□stvari na zahodnoevropskih trgih, 40
odstotkov v srednji in vzhodni Evropi,
18 odstotkov pa na trgih bivše Jugosla-
i^ije. Brezigarjeva pravi, da se z vklju-
Jitvijo Slovenije v Evropsko unijo za
Aero ne bo spremenilo nič bistvenega.
Nekoliko drugačni bodo le pogoji po-
slovanja s tistimi državami, s katerimi
ima sedaj Slovenija bilateralne spora-
zume, vendar spremembe na poslova-
nje celotnega podjetja ne bodo usod-
ne.
Aero Copy »požrlff
dobiček
Matična družba Aero je lani imela 5,6
milijarde tolarjev prihodkov od proda-
je, kar je za 11 odstotkov več kot pred-
lani, prihodki celotne skupine, v kateri
so poleg treh hčerinskih proizvodnih
družb še štiri trgovska podjetja v tujini,
pa so se povečali za 5 odstotkov in so
znašali 11,8 milijarde tolarjev. Dobiček
matične družbe je znašal skromnih 8
milijonov tolarjev, kar je precej manj
kot prejšnja leta, skupina Aero pa je ime-
la izgubo. Krivo je hčerinsko podjetje
Aero Copy, v katerem imajo težave že
več kot dve leti. Zaradi tega podjetja, v
katerem je lastnica dobre četrtine del-
nic Papirnica Goričane, se je po bese-
dah Brezigarjeve poslovni izid Aera po-
slabšal za 160 milijonov tolarjev.
Za težave v Aeru Copy, kjer je zapo-
slenih 88 ljudi, je krivo slabše povpra-
ševanje po samokopirnem papirju in
precejšnje zmanjšanje prodajnih cen na
tujih trgih. To je že leta 2001 krepko
oklestilo njihove prihodke, podjetje pa
je poslovno leto zaključilo s skoraj 50
milijoni tolarjev izgube. Ker se nega-
tivni trendi poslovanja niso zaustavili,
so se v matični družbi že lani odločili,
da bodo hčer, ki je v minulih letih v
skupno blagajno prinašala skoraj po-
lovico vseh prihodkov skupine, teme-
ljito sanirali. Uvedli so ukrepe za iz-
boljšanje tekočega poslovanja, pripra-
vili so tudi celovit sanacijski program,
s katerim bi na novo postavili temelje
njenega nadaljnjega razvoja, vendar pro-
grama doslej še niso sprejeli. »Z do-
končno odločitvijo morata soglašati oba
lastnika, ne samo Aero, »pojasnjuje Bre-
zigarjeva, ki je prepričana, da bodo ta-
ko kot pred leti v matičnem podjetju
uspešno rešili težave tudi v največji hče-
rinski družbi. Tudi zato, ker ima Aero
v Aero Copy veliko kapitala in ker gre
za skoraj sto delovnih mest.
Kljub težavam v Aeru Copy skupina
Aero letos dobro posluje. Brezigarjeva
napoveduje, da bodo letos prihodke ma-
tične družbe povečali še za 11 odstot-
kov, v posodobljenem lepilnem progra-
mu pa naj bi se prihodki povečali za 17
odstotkov.
JANJA INTIHAR
Foto: ARHIV AERO
Nov Aerov stroj lahko izdela 1,75 milijona kilometrov lepilnega traku. To pomeni, da bi z letno
proizvodnjo selotejpa lahko štiridesetkrat oblepili ekvator.
Alpos ima novo tovarno
šentjurski Alpos je lansko jesen pri-
:el z obsežnim investicijskim ciklom.
3oma bo do konca tega leta postavil
car tri nove tovarne, še eno načrtuje
udi v Srbiji. Vrednost domačih na-
ožb znaša blizu 2,9 milijarde tolar-
ev, z njimi pa si bo podjetje zagoto-
vilo še boljše finančne rezultate in
•dprlo še nekaj delovnih mest.
Prvo se je že te dni v nove proizvod-
le prostore preselilo Alposovo hčerin-
ko invalidsko podjetje Alpos posebne
toritve. V hali, ki so jo zgradili na ob-
močju bivših Emovih Kotlov, in jo bodo
uradno odprli jutri popoldne, so po-
stavili novo lakirnico ter namestili so-
dobne obdelovalne stroje. Delovni po-
goji za 130 delavcev so se bistveno iz-
boljšali. Celotna naložba je vredna okrog
400 milijonov tolarjev. Polovico denarja
so zagotovili sami, ostalo so bančna po-
sojila.
Podjetje Alpos Posebne storitve je bi-
lo ustanovljeno pred osmimi leti in je
sprva zaposlovalo le 36 invalidov iz ma-
tičnega podjetja. Zdaj je invalidov 52,
med njimi jih je kar nekaj tudi iz širše-
ga okolja. V podjetju zadnja leta bele-
žijo hitro rast in se uvrščajo na lestvico
gazel. Lani so ustvarili okrog 700 mili-
jonov tolarjev prihodkov, za letos pa
so napovedali 35-odstotno rast. Po be-
sedah direktorja Dušana Beleja so v
novi hali končno na enem mestu zdru-
žili vse svoje dejavnosti, to je kovinsko
proizvodnjo, tapetništvo in storitvene
dejavnosti, ki so bile doslej razdrob-
ljene na treh lokacijah.
JI
Močan bikov
trend v tujini...
Medtem ko se domača borza počasi, a vztrajno seseda, je v
tujini trenutno močan trend rasti, ki kar noče in noče popustiti
- še dobro, da ne. Evropa je torej z nekolikšnim zamikom
izredno pozitivno sprejela znižanje evropskih obrestnih mer,
dodaten optimizem pa je, po napovedih ameriškega finančne-
ga ministra, vzbudila še boljša rast ameriškega gospodarstva
od pričakovane, kar se je poznalo tudi na evropskih kapital-
skih trgih.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 11. 6. do IZ 6. 2003
...močan medvedji trend doma
Tudi v Sloveniji smo bili minuli torek priča znižanju obrest-
nih mer s strani Banke Slovenije, vendar večjih premikov na
kapitalskem trgu ta ukrep ni povzročil, čeprav se bodo lahko
sedaj slovenska podjetja doma nekoliko ceneje zadolževala.
Konec koncev pa se že sedaj mnogo izmed njih zadolžOje v
tujini, kjer so obrestne mere ugodnejše. Slovenski kapitalski
trg je torej padel v globok spanec, katerega ni predramila niti
iraška kriza, kaj šele znižanje obrestnih mer. Rešitev za nje-
govo prebuditev je kakšen večji prevzem, ki bi prevzemna
pričakovanja vlagateljev ponovno dvignil na višje nivoje. Do
takrat pa mislim, da bomo priča slabo likvidnemu in zaspa-
nemu domačemu trgu, ki bo počasi, a vztrajno drsel navzdol,
dokler ne bodo tudi domače delnice relativno enako vredne
kot tuje. Do takrat bomo na žalost iz SloVienije poročali o
obvezniškem trgovanju ter mogoče o raznih svetlih zvezdah
iz prostega trga, kot je bila minuli teden delnica Hidrotehni-
ka d.d., katere vrednost se je v četrtek povečala za skoraj 19
odstotkov.
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od IL 6. do IZ 6. 2003
Nadaljevanje pivovarniške
vojne
Na slovenskem kapitalskem trgu pridobivamo v borzno
kotacijo vedno nove in nove obveznice. To sredo bodo tako
prišle na prosti trg še tri obveznice Nove Ljubljanske ban-
ke, nove kotirajoče delnice podjetij pa trenutno zaostajajo
za številom novih obveznic. V pivovarniški vojni smo še
vedno brez zmagovalca, čisto mogoče pa je, da le-tega z
napovedanimi tožbami Interbrevva, še en čas ne bomo do-
bili. Vseeno pa delnica Pivovarne Laško vztrajno pada in je
glede na minulo sredo izgubila 1,8 odstotka, vendar pred-
vsem kot posledica presečnega dne za izplačilo dividende.
Med najbolj nihajočimi delnicami minulega tedna v borzni
kotaciji lahko omenimo delnico Mercatorja, katere vred-
nost je minulo sredo poskočila za 1,4 odstotka, zrasla nato
v četrtek do skoraj 23.500 SIT ter ponovno padla v ponede-
ljek na 23.329 SIT. Slovenski borzni indeks je trenutno od
pričetka leta pa do danes upadel za 5,7 odstotka, medtem
ko so nekateri tuji indeksi že močno pridobili na vrednosti.
Nemški DAX je od pričetka leta porasel za 6,6 odstotka,
ameriški Dow Jones že za 8,3, francoski CAC pa za 0,43
odstotka.
Nasvet: investicijskih priložnosti je v tujini še dovolj - ne
zamudite jih.
VALTER GRILANC,
analitik
8
REPORTAŽA
POZOR, HUD PES
Branjevstvo
MOHOR HUDEJ
Pretekli teden sem v Ve-
čeru prebral članek celjske
dopisnice, ki govori o div-
jem odnosu Celjanov do svo-
jega mestnega jedra. Podob-
nih člankov na to temo je
bilo že kar nekaj in verjet-
no jih bo še, vključno s tem.
Da je v Vodnikovi ulici zra-
sel nekakšen lesen oder ob
historicistično zaokroženi
stavbi, je enostavno sramo-
ta za vse občinske službe, ki
so pristojne za izdajo tovrst-
nih dovoljenj. Žalostno je si-
cer tudi, da se lastnik kra-
sne hiše ne zaveda, kakšno
škodo si je s tem storil, in se
je praktično že poslovno
omejil na krog brezbrižnih
gostov. Ampak žalost gor ža-
lost dol, nikjer ne piše, da
mora imeti čut za lepo.
Da pristojne službe nima-
jo odnosa do starega mest-
nega jedra, se je potrdilo že
ob primeru Zamorca, kjer se
je vsem tako mudilo rušiti,
zdaj pa je edini napredek na
tem mestu to, da so pospra-
vili bager. Meni je pravzaprav
všeč tista luknja, predstavlja
mi pamreč metaforo za mož-
ganski potencial tistega, ki je
dovolil rušenje. Za širitev Ma-
riborske ceste je ponovno
padla stoletna žrtev, pomnik
Celja iz začetka 20. stoletja.
Padlo je že nekaj krasnih vil,
predvsem za tisto poleg Ci-
da mi je še posebej hudo,
ogrožena pa je tudi krasna
vila na Kosovelovi.
Izginjajo tudi pomniki pol-
preteklega obdobja, ki ni bilo
v celoti za na odpad. Prime-
ri so prenovitve nekaterih
javnih in bančnih prostorov,
ki so jih zasnovali ugledni
arhitekti. Predvsem je zelo
smiselno premišljevati o
tem, kaj bodo te stavbe in
stvaritve pomenile čez čas,
čez petdeset let. Seveda je
jasno, da brez prenov, spre-
memb in napredka ne gre, a
zmeraj je smiselno premi-
sliti o tem, kako bi se ne-
kaj, kar že imamo, zgolj
prilagodilo, usposobilo za iz-
ziv časa. Nekaj kar je oku-
sno narejeno, je trajnejše kot
tehnologija in priseganje na
nekakšno modernost ali pa
profit za vsako ceno, je za-
deva, s katero bi se lahko po-
zabaval kakšen psihiater, po
domače pa bi ji lahko rekli
tudi branjevstvo. V vsem tem
nespoštovanju omenjenih
tradicij je nekaj robustnega,
nekaj kmetavzarskega, bum-
barjevskega, nekaj kar ima
vonj po kevdru. V veliki meri
ima pri vsem tem prste vmes
tudi denar, ki je na napač-
nem mestu.
Ne vem, če ste bili kdaj v
italijanski Bresci, mestu Ber-
rete, mestu orožja. No, če
ste bili, ste lahko v mestnem
središču videli kombinaci-
jo srednjeveške arhitekture
in arhitekture, ki je nastaja-
la v Mussolinijevem obdob-
ju. Krasen kontrast, na eni
strani lahkotna lombardska
arhitektura z unikatno de-
koracijo in mračna, mega-
lomanska, prazna nadutost,
porojena v glavi popolnega
idiota in klečeplaznega ar-
hitekta. Celje zaenkrat še ni
pretirano onesnaženo s to-
vrstnimi spakedravščinami,
razen na Miklošičevi, kjer
so si kupili pamet urbanisti
socrealizma. V Celju je pač
napočil čas, da se pričnemo
resno zoperstavljati branjev-
ski logiki, ki kazi mestni iz-
gled. Z ustrezno svetovalno
in učinkovito kazensko po-
litiko bi tudi najbolj pamet-
nega branjevca prisilili spo-
štovati svoj lastni izgled. Če
pa si nekdo resnično želi, da
bi si ga zapomnila tudi na-
daljnja pokolenja, potlej se
naj loti podviga, ki ga Nori-
čanom že nekaj časa svetu-
je senator Kato, ki pravi: čas
je že, da se v Noriku lotijo
hmeljarsko-pivovarniškega
muzeja.
MOHOR HUDEJ
Kraljeva igra
najstnice
Državne šahovske prvakinje ne bo na svetovnem prvenstvu
Suzana Švent z Dobrne,
letošnja državna mladin-
ska šahovska prvakinja, je
med najbolj zaposlenimi
dekleti iz naših krajev. Na
prvem mestu so številne šol-
ske obveznosti, ob petkih
ima šahovske treninge, ob
koncih tedna tekmovanja,
pri vsem skupaj pa še po-
maga na domači kmetiji.
Kot državna prvakinja je
prejela pisno povabilo za ude-
ležbo na svetovnem šahov-
skem prvenstvu, ki bo v tem
mesecu v daljnem Azerbaj-
džanu. V mladi muslimanski
državi ob Kaspijskem morju,
nekdanji republiki Sovjetske
zveze, bi se pomerila z naj-
boljšimi z vsega sveta. Pri tem
bi poravnali le njene stroške,
ne pa tudi stroškov za trener-
ja, zato bo življenjsko prilož-
nost najbrž zamudila.
Evropskega prvenstva, ki
bo septembra v Budvi v Črni
gori, se bo gotovo udeležila.
Kaj tam pričakuje? »O tem še-
ne morem govoriti,« je pre-
vidna pri napovedih. Sicer pa
pomeni srečanje z najboljši-
mi iz Evrope zanjo veliko ša-
hovskega dela v počitniškem
času. »Počitnic skoraj ne bo,
z izjemo krajšega družinske-
ga oddiha na morju.«
Spomini na državno mla-
dinsko prvenstvo v Celju, kjer
je letos zmagala, so živi. Na
njem nastopajo vsi mlajši od
20 let, zmagala je Suzana,
šestnajstletno dekle s Klan-
ca nad Dobrno. »Zmage ni-
sem pričakovala, nekoliko
sem računala na drugo ali tret-
je mesto.« Veliki dogodek so
doma, na Klancu, proslavili
s slovesno družinsko večer-
jo.
Za svojo zmagovito šahov-
sko pot pripisuje veliko za-
slug svojemu trenerju Dani-
jelu Vombeku iz Griž. »Med
šolskim letom imam trenin-
ge ob petkih, po tri ure sku-
paj. Skoraj vsak konec ted-
na imam tudi tekmovanja, v
različnih krajih Slovenije.«
Šah ji vzame veliko časa. »To
je včasih neprijetno, saj so
tudi šolske obveznosti tak-
šne, da vzamejo veliko časa,«
je povedala dijakinja druge-
ga letnika likovne gimnazije
v Velenju.
Prednost daje seveda šoli,
kljub temu, da ima status vr-
hunske športnice. To med
drugim pomeni, da ji profe-
sorji vnaprej povedo, kdaj bo
vprašana.
Zastrupljena
reprezentanca
Kako je deklica iz zaselka
nad Dobrno prišla v veliki ša-
hovski svet? Že v otroških letih
je opazovala očeta in brata
med šahiranjem, kraljeva igra
jo je začela vse bolj zanima-
ti. Potem je Šventove nekoč
obiskal družinski prijatelj, ki
je v žalskem šahovskem klu-
bu med vodilnimi. Opazoval
je sestro in brata, ki sta se
ravnokar merila na šahovni-
ci ter zaslutil njun talent.
Tako sta kmalu prejela po-
vabilo na regijsko tekmova-
nje najmlajših šahistov. Tam
je desetletna Suzana (v kate-
goriji do 13 let) gladko zma-
gala ter prejela prvi pokal.
Njen brat Matej, ki danes za-
radi študijskih obveznosti ne
trenira več, je bil četrti.
Suzana je še isto leto odš-
la na državno prvenstvo ter
postala druga najboljša v dr-
žavi. Mogoče bi ji uspelo do-
seči dober rezultat še na
evropskem prvenstvu, ki je
bilo naslednje leto v Avstri-
ji. To se ni zgodilo, saj se je
skoraj vsa slovenska repre-
zentanca zastrupila s hrano.
Po neprijetni izkušnji se ji
je zameril celotni šahovski
svet, zato ga je zapustila. To
je trajalo kar leto dni, ven-
dar jo je kraljeva igra toliko
zasvojila, da se je vrnila. Tu-
di šahovska prijateljstva, saj
je njena najboljša prijatelji-
ca Ksenija Novak iz Prebol-
da prav tako uspešna šahist-
ka, članica državne reprezen-
tance.
Suzana je spet začela os-
vajati pokal za pokalom, kot
trinajstletna deklica je bila
spet najboljša v regiji, nato
še druga v državi. To ji je
omogočilo lanski nastop na
prvenstvu v Španiji, kjer je
bila med šestdesetimi tek-
movalkami v prvi tretjini naj-
boljših.
Letos je med drugim tek-
movala na Madžarskem, na
prijateljski meddržavni tek-
mi, kjer je igrala simultan-
ko z izjemnim madžarskim
šahistom Rukom, ovenčanim
z bronom svetovne olimpia-
de, in z njim remizirala.
Dekle z Dobrne ima že dve
leti naziv mojstrske kandida-
tinje. Vključena je v šahov-
ski klub v Žalcu, kjer se ude-
ležuje klubskih turnirjev. Ob
neki priložnosti, ko nekdo od
odraslih članov ni mogel tek-
movati, ga je zamenjala ter
tako nastopila v članski eki-
pi. Skupaj z njo je v državni
ligi osvojila tretje mesto.
Pri nabiranju znanja se po-
služuje študiranja šahovske
literature v slovenščini ter hr-
vaščini. V ženskem šahu jo
posebej navdušuje Judit Pol-
gar z Madžarske, ki je med
najboljšimi na svetu. Pri
vsem skupaj je zanimivo, da
so v nekaterih državah, na
primer v Rusiji, šahistke pro-
fesionalke brez šolskih ali
službenih obveznosti.
Pri nas je drugače, zato
je za Suzano na prvem me-
stu šola. Predvsem jo nav-
dušuje likovno področje,
zato ustvarja tako za šolo
kot za svojo dušo. V Šven-
tovi dnevni sobi je težko pre-
zreti poslikana nojeva jaj-
ca, ki so bila na razstavi pir-
hov, njeno olje na platnu s
pogledom na Dobrno z do-
mačega Klanca ter še kaj. Po
srednji šoli si želi študirati'
arhitekturo ali postati aka-f
demska slikarka.
Sicer pa je Suzana vse-
stranska. Med njenimi odličji
sta celo medalji s tekmovanj'
v namiznem tenisu, igrala je
citre pri Citi Galič, pela v zbo-|
ru...
BRANE JERANKO^
Suzana Švent z Dobrne, državna prvakinja v šahu. Povabilu na
svetovno prvenstvo v Azerbajdžanu se najbrž ne bo odzvala.
INTERVJU
9
Tujec med rojaki
pogovor z Josefom Rutarjem, solastnikom največjega pohištvenega centra pri nas - Smešrte igrice slovenskih
dobaviteljev
Družinsko podjetje Rutar iz
Dobrle vasi na avstrijskem Ko-
roškem je v torek odprlo svoj naj-
večji pohištveni center v Slove-
niji. Okrog 4,5 milijarde tolarjev
vreden objekt v predmestju Ma-
ribora meri veličastnih 30.000
kvadratnih metrov, v njem pa je
našlo zaposlitev 160 ljudi. Po
Ljubljani smo torej tudi Štajerci
dobili pestro ponudbo pohištva,
kakršne smo bili doslej vajeni
le preko meje.
Solastnik in glavni direktor pod-
jetja Josef Rutar napoveduje, da
bodo podobne centre zgradili še v
nekaterih drugih večjih slovenskih
mestih, mrežo pa bodo dopolnili
Še z manjšimi diskontnimi proda-
jalnami.
Družina Rutar je svojo podjet-
niško in trgovsko žilico začela
preizkušati pred 42 leti. V do-
mači vasi so najprej odprli trgo-
vinico, v kateri so na komaj sto
kvadratnih metrih ponujali izdel-
ke, ki so jih takrat potrebovali
ljudje na podeželju - od kurjave
do gradbenega materiala. Josef
ali po domače Jože Rutar se je v
podjetje vključil pred dobrega če-
trt stoletja in takoj začel s po-
hištvom. »Sprva smo prodajali le
manjše kose, saj za kaj večjega
niti nismo imeli prostora. Kma-
lu smo začeli graditi. Najprej ti-
soč kvadratnih metrov, pa še ti-
soč... in danes imamo v Dobrli
vasi pohištveni center z 10.000
yadra^nimi ^metrjij« pojasnjuje
uglajen, predvsem pa prekaljen
podjetnik, ki, mimogrede, odlič-
no govori slovensko.
Kako veliko je danes v Avstriji
podjetje Rutar?
Doslej smo zgradili že več kot
100.000 kvadratnih metrov pro-
dajnih površin. Iz Dobrle vasi smo
se razširili še v Beljak in v Šen-
;vid. Čeprav imamo pohištvene
:entre samo na Koroškem, smo
djub temu po velikosti na petem
nestu med avstrijskimi trgovci s
)ohištvom. Bolj kot to pa je po-
nembno dejstvo, da smo vklju-
čeni v nabavno mrežo Union, v
cateri je še okrog trideset podje-
ij z več kot 130 pohištvenimi cen-
ri po vsej Evropi. Rutar je torej
lel največje evropske pohištvene
nreže, ki ima na leto približno
ri milijarde evrov prometa.
Koliko prispeva k tej številki-va-
le podjetje?
To je edini podatek, ki vam ga ne
norem povedati.
Vaša družina je znana kot za-
edna slovenska. Je bila zaradi
ega njena trgovska pot po Avstriji
:elo težka?
Če bi hotel povedati vse, kar je
oživel moj oče, bi lahko govoril
es dan. Zgodba, na žalost, še ni
ončana, so se pa razmere bistve-
o izboljšale. Koroška se je pom-
idila in tisti, ki prihajajo zdaj iz
ol, o preteklosti razmišljajo po-
sem drugače. Niso več tako za-
rti, kot so starejši prebivalci. Zato
anes drugače gledajo tudi na nas.
časih pa so govorili, pri komu
? lahko kupuje in pri komu se
e sme. Slovenci smo bili prepo-
edani. Kot črnci.
Vam je to, da ste koroški Slove-
ec, olajšalo vsaj prodor v Slove-
ijo?
Zaradi tega nisem imel skoraj-
da nobenih prednosti pred ostali-
mi tujci. Mi pa dejstvo, da znam
slovensko, ogromno pomaga pri
poslih. Znanje jezika je namreč
eden od najpomembnejših dejav-
nikov uspeha. Ker razumeš ljudi,
veš, kaj čutijo in česa si želijo. Če
bi delal s pomočjo prevajalcev, bi
gotovo bilo drugače. Veste, enak
papir v dveh jezikih sta dve po-
polnoma različni stvari. Včasih gre
res samo za malenkosti, ki pa v
poslu pomenijo zelo veliko. Cena
za drugačno ali napačno razume-
vanje se lahko povzpne zelo viso-
ko. Tudi na več milijonov. Naša
velika prednost je torej bila in je
še vedno znanje jezika in zelo sem
vesel, da je tako.
Kateri so bili poglavitni razlo-
gi, ki so vas pripeljali v Sloveni-
jo?
Samo preprosto dejstvo, da se mo-
raš širiti, če želiš biti dober in us-
pešen trgovec. Ko se je Slovenija
osamosvojila, smo bili zaradi tega
zelo veseli tudi mi. Ker smo Slo-
venci in ker smo v tej samostojno-
sti videli priložnost tudi zase. Za-
čeli smo kot veletrgovci in se po-
vezali z mnogimi našimi današnji-
mi konkurenti. A smo kmalu ugo-
tovili, da to ni prava pot, saj naši
slovenski partnerji takrat še niso
bili po evropsko naravnani, tuji so
jim bili tudi evropski standardi. Za-
to smo se določili, da gremo na svo-
je.
Ko ste pred dvema letoma odpr-
li prvi pohištveni center na Rud-
niku v Ljubljani, je to med slo-
venskimi trgovci s pohištvom
povzročilo zelo veliko nervoze.
Nervoza se ni začela z nami, am-
pak že veliko prej, ko je vsa Ljub-
ljana v Celovcu kupovala banane
in so si pri Intersparu rekli - zakaj
bi vsi hodili k nam, gremo raje mi
k njim. In pri pohištvu ni prav nič
drugače, kot je v trgovini z živili.
Tako kot Interspar in mi razmiš-
ljajo tudi mnogi drugi trgovci. V
Celovcu, na primer, še vedno vide-
vam veliko ljudi v prodajalnah
H&M, kjer imajo najcenejše srajce
in obleke v Evropi. Slišim, da že
zidajo v Sloveniji. Ko bodo po vsto-
pu v unijo padle meje, bo tega še
več.
V Sloveniji je kar nekaj proi-
zvajalcev pohištva. Kako sode-
lujete z njimi, jih vključujete v
svojo ponudbo?
Ko smo prišli v Ljubljano, smo
se povezali z vsemi domačimi proi-
zvajalci, vendar smo pri tem doži-
veli prav smešne stvari. Nekateri z
nami sploh niso hoteli sodelovati
in to kljub dejstvu, da bi si preko
nas lahko odprli vrata v največjo
evropsko nakupovalno mrežo in v
več kot 130 pohištvenih centrov.
Takšno obnašanje, ki je bilo naj-
brž posledica velikega pritiska do-
mačih trgovcev, me je zares prese-
netilo. Nezainteresiranost sloven-
skih proizvajalcev za vstop v svet
evropske trgovine je bila namreč
popolnoma v nasprotju z željo Slo-
venije po vstopu v Evropsko unijo.
Pa smo si rekli - v redu, bomo že
preživeli in smo si poiskali druge
dobavitelje. Treba pa je tudi pove-
dati, da smo marsikoga, ki bi sicer
z nami rad sodeloval, morali zavr-
niti. Ker ni upošteval naših stan-
dardov glede kakovosti, dobavnih
rokov, reklamacij ali cen. Sloven^
ski proizvajalci so bili doslej pre-
več razvajeni. Imeli so svoj zašči-
ten trg in lahko so delali, kar so
hoteli. To ne velja samo za pohiš-
tvo, ampak tudi za druge panoge.
Najbrž se tudi sami spominjate, da
smo, na primer, mi v Avstriji lah-
ko Gorenjeve aparate kupovali bis-
tveno ceneje kot vi v Sloveniji.
Po dveh letih, odkar ste v Slo-
veniji, ste najbrž že ugotovili,
kakšni kupci pohištva smo Slo-
venci. Se nakupovalne navade tu-
kaj zelo razlikujejo od avstrij-
skih?
Razlike so zelo velike, vendar smo
se tega, ko smo prihajali v Sloveni-
jo, premalo zavedali. V dveh letih
smo preboleli vse otroške bolezni
in v Maribor smo prišli ozdravlje-
ni. Ponudbe nismo prilagodili sa-
mo na splošno, saj smo pri izboru
izdelkov upoštevali tudi posebno-
sti posameznih regij.
S Slovenci najbrž ne boste za-
služili veliko, saj smo znani po
tem, da se za zamenjavo pohiš-
tva odločamo bolj redko.
Pa veste zakaj? Ker niste imeli
prave ponudbe. Zadnje čase so
se navade Slovencev, ki so nek-
daj kupili novo pohištvo samo ob
selitvi ali takrat, ko je bilo staro
pohištvo že tako obrabljeno, da
ga ni bilo več mogoče uporablja-
ti, zelo spremenile. Opažam, da
vse pogosteje kupujejo novo ku-
hinjo ali spalnico preprosto za-
to, ker želijo imeti nekaj lepega
ali pa trendovskega. Podobno kot
pri avtomobilih. V Avstriji je bi-
lo včasih podobno in prepričan
sem, da bo kmalu tudi v Sloveni-
ji drugače in bodo ljudje za po-
hištvo dali bistveno več denarja.
Trenutno pa je razmerje takšno -
v Nemči-
ji porabijo letno za pohištvo 500
evrov na prebivalca, v Avstriji 10
odstotkov manj, v Sloveniji pa le
tretjino te vsote.
Slovenija ni vaš zadnji cilj. Kje
na Balkanu bo vaša naslednja po-
staja?
Seveda bomo šli naprej. Naredi-
li smo že konkretni načrt, kako se
bomo postopoma širili od severa
proti jugu. Že nekaj časa si ogledu-
jemo hrvaški trg in se v Zagrebu
dogovarjamo z različnimi ljudmi,
vendar bodo sosednje države mo-
rale še nekaj časa počakati. V Slo-
veniji imamo namreč še zelo veli-
ko dela.
Zakaj ste v Mariboru zgradili
večji center od ljubljanskega, saj
je znano, da je kupna moč na tem
območju manjša kot v osrednji
Sloveniji?
V Mariboru računamo tudi na
kupce s Hrvaške, ki jim je
bila doslej na poti v
Avstrijo Ljubljana
nekako preveč od
rok. Poleg tega
smo v Maribo-
ru zgradili tu-
di skladiščne
prostore, del
objekta pa
smo nameni-
li za diskont-
no prodajo. V
tako imeno-
vanem Dipo
centru prav
tako ponuja-
mo vse vrste
pohištva, od
spalnic do ko-
palnic in ku-
hinj, vendar
gre za izdelke
iz nižjega cenovnega razreda. Raz-
lika je tudi v tem, da na pohištvo,
kupljeno v Dipu, ni treba čakati.
Katero mesto bo prišlo na vrsto
po Mariboru?
Že avgusta bomo center Dipo od-
prli v Kranju. Meril bo okrog 6.000
kvadratnih metrov.
Kdaj pa vas lahko pričakuje-
mo v Celju?
Zagotovo bomo prišli tudi v Ce-
lje, vendar vam za sedaj kaj več
kot to, da se dogovarjamo z ne-
katerimi ponudniki zemljišč, še
ne morem povedati. Do odprtja
celjskega pohištvenega centra pa
vas vljudno vabim v Maribor, saj
je od Celja oddaljen samo tride-
set minut vožnje. Pa še Trojan ni
vmes.
JANJA INTIHAR
Foto: ALEKS ŠTERN
10
REPORTAŽA
»Milan Kučan mi
je vedno čestitalff
Andreja Razlag ni le vrhunska športnica, temveč tudi pobudnica dobrih del
in vzornica
športnica mednarodnega
razreda in dobitnica dvanaj-
stih medalj z mednarodnih
tekmovanj, članica držav-
ne kegljaške reprezentance
in tekmovalka z več kot sto
osvojenimi medaljami na dr-
žavnih prvenstvih. Je tudi
velika humanistka, ki ji je
Mednarodni komite za fair
play lani podelil najvišje sve-
tovno priznanje. Leta 1996
so jo razglasili za športnico
- »pobudnico dobrih del«, leto
za tem pa za športnico -
»vzornico«. Andreja Razlag
je že štirinajst let članica KK
Miroteks Celje, v prostem ča-
su pa se razdaja ljudem, ki
so potrebni pomoči, pred-
vsem invalidom.
Že zelo zgodaj je pokaza-
la, da je čuteče bitje, ki rado
pomaga. Na Ptuju, kjer je ži-
vela do svojega dvaindvajse-
tega leta, se je kot otrok veli-
ko igrala z vrstnikom Alešem.
Žal je Aleš kmalu zbolel za
neozdravljivo mišično di-
strofijo. V mali šoli je hodil
le še s težavo, do tretjega raz-
reda osemletke se mu je sta-
nje toliko poslabšalo, da je
bila potrebna operacija, po-
tem pa se je lahko premikal
samo še na invalidskem vo-
zičku. Andreja in Aleš sta bila
ves čas sošolca, zato je v vseh
letih druženja dodobra spoz-
nala, kakšno je življenje in-
valida in kako zelo je odvi-
sen od drugih, na primer od
sošolcev, ki so ga na invalid-
skem vozičku prenašali po
šolski zgradbi iz nadstropja
v nadstropje, iz učilnice v
učilnico. »Če ne bi imela pri-
jatelja Aleša, s katerim sem
preživela večino otroštva v igri
in učenju, se z invalidsko
problematiko najbrž ne bi ni-
koli ukvarjala. Dokler ni pri-
zadeta oseba, ki jo poznaš in
jo imaš rad, ne moreš vede-
ti, s čim vse se ti ljudje sre-
čujejo v vsakdanjem življe-
nju,« je Andreja Razlag od-
govorila na vprašanje, kdaj
in zakaj se je začela posve-
čati invalidom.
Likovniki in
športniki v
akcijah
Pri sedemnajstih letih je za-
čela z dvema humanitarnima
akcijama. Športniki za inva-
lide in Likovniki za invali-
de. Takrat se je lotila razi-
skovalne naloge z naslovom
Odprava arhitektonskih ovir
v slovenskem šolskem pro-
storu, ki je pokazala, da na-
črtovalci teh zgradb niso mi-
slili na invalidne šolarje. Od-
ločila se je, da bo organizi-
rala različne dobrodelne pri-
reditve in denarni izkupiček
namenila šolam, ki so pri-
pravljene šolske prostore pri-
lagoditi potrebam invalidov.
Tako je sredi devetdesetih po-
zvala slovenske likovnike; kar
dvainpetdeset jih je sledilo
njenemu klicu za pomoč. Po-
zvala je tudi številne spon-
zorje, ki so odkupili te umet-
nine, vse do zadnje, na pri-
reditvi ob avkciji v palaciju
ptujskega gradu pa je dobro-
delno pel Jan Plestenjak. V
okviru projekta Športniki za
invalide je v Šolskem centru
Ptuj organizirala družabno-
zabavno prireditev, v ptuj-
skem gledališču pa dobrodel-
ni koncert z Janom Plestenja-
kom, ki se je ponovno v ce-
loti odpovedal honorarju. Ta-
ko je Andreja v letih 1995 in
1996 zbrala poltretji milijon
tolarjev, ček v tej vrednosti
pa izročila osnovni šoli Mur-
ska Sobota III in osnovni šo-
li Radlje ob Dravi. Mursko-
soboško šolo so takrat obi-
skovale kar tri deklice, ki jih
je bolezen priklenila na in-
validski voziček. »Na dan
izročitve čeka so mi v tej šo-
li pripravili pravo slavje, ob-
čutek, da si naredil nekaj do-
brega, pa je vedno nepopi-
sen,« se Andreja spominja ak-
cij v okviru projekta Odpra-
va arhitektonskih ovir v slo-
venskem šolskem prostoru.
Računalnik za
haloško deco
Andreja tudi v naslednjih
letih v dobrodelnem smislu
ni mirovala. Ob napornih tre-
ningih ter tekmovanjih je ju-
nija 1997 sodelovala v akciji
Elana iz Begunj Športniki za
športnike, kjer je iz lastnih pri-
hrankov prispevala v sklad tri-
deset tisočakov. Posebnemu
gostu prireditve, vrhunskemu
švedskemu alpskemu smučar-
ju in zmagovalcu v svetovnem
pokalu, Thomasu Foeggdeju,
ki je zaradi poškodbe na tre-
ningu ostal na invalidskem vo-
zičku, pa je kot gostja prire-
ditve, na kateri se je zbrala
vsa slovenska športna smeta-
na, izročila ček iz naslova
omenjene akcije. »Srečanje s
tem izjemnim športnikom mi
je mnogo pomenilo, prav po-
sebej pa mi je pri srcu prijaz-
no pismo, ki mi ga je poslal
športnik vseh slovenskih
športnikov, naš olimpionik
Leon Štukelj. Ob vsakem več-
jem uspehu, bodisi na šport-
nem ali na humanitarnem po-
dročju, pa se je name spom-
nil naš bivši predsednik Mi-
lan Kučan in mi čestital. Mnogo
je bilo ljudi, ki so bili vedno
pripravljeni sodelovati, Jan
Plestenjak na primer, ni ni-
koli odklonil mojega povabi-
la,« se Andreja spominja drob-
cev iz mozaika svojih dobrih
del. Pri vseh akcijah ji je stal-
no stala ob strani tudi mama
Silva, trenerka slovenske dr-
žavne reprezentance slepih in
slabovidnih v kegljanju.
Andreja se rada spominja
tudi obiskov (na lastne stroš-
ke) v nekaterih šolah, na pri-
mer srečanja z učenci in uči-
telji v osnovni šoli Stoperce
v Halozah. »To je zelo majh-
na šola in tam šele vidiš, kaj
je revščina. Tem otrokom
sem za novo leto prinesla svo-
je igrače in knjige iz otroš-
tva, ki sem jih hranila, se z
njimi pogovarjala in opazi-
la, da so zelo navdušeni ra-
čunalničarji,« je povedala.
Potem je šla skupaj z revijo
Jana v akcijo in tem šolarjem
priskrbela najmodernejši ra-
čunalnik.
Župani tako in
drugače, tudi
neumno
v letu 1998 je Andreja pod-
prla akcijo ptujskega Rotary
kluba in sodelovala pri pro-
daji likovnih del, sama pa je
k sodelovanju povabila aka-
demsko slikarko Doro Ple-
stenjak, ki je za to dobrodel-
no akcijo, namenjeno Andre-
jinemu prijatelju Alešu, pris-
pevala tri grafike. V nasled-
njih letih je sodelovala na šte-
vilnih dobrodelnih priredi-
tvah (npr. akcija revije Jana,
oddaje na TVS).
Leta 1999 se je pisno obr-
nila na župane slovenskih ob-
čin, Pošto in Telekom Slo-
venije, Obrtno zbornico Slo-
venije in Slovenske železni-
ce. Pozvala jih je k aktivno-
stim za izdelavo kratkoroč-
nih in dolgoročnih progra-
mov odprave arhitektonskih
ovir, s konkretnimi predlogi
za rešitev težav, s katerimi se
vsakodnevno srečujejo ose-
be s posebnimi potrebami,
zlasti tiste na invalidskih vo-
zičkih.
Župani so zelo različno
reagirali na njene dobrohot-
ne predloge. »Pri večini je šlo
zgolj za vljudnostne odgovo-
re, češ da podpirajo moja pri-
zadevanja, iz ene občine sem
dobila odgovor, da pri njih
niso izražene tovrstne potre-
be, dobila pa sem tudi odgo-
vor, da je za njih moj poziv
brezpredmeten, ker nisem
njihova občanka,« je Andre-
ja posredno povedala, da na
županskih stolčkih ali v nji-
hovih bližinah sedijo tudi ne-
pravi ljudje.
Seveda nismo utegnili na-
vesti vseh humanitarnih del
in dejanj Andreje Razlag, ki
ima v načrtu nove akcije,
predvsem za prijatelja Ale-
ša, ki je zdaj star petindvaj-
set let. Stanje se mu je v zad-
njih letih zelo poslabšalo,
zdaj lahko le še negibno leži
v postelji in z enim samim
prstom pritiska na računal-
niško miško, da mu čas hi-
treje mineva. Izvrsten raču-
nalničar je. »Pri življenju ga
ohranjajo samo še dihalni
aparat in drugi pripomočki,
ki pa so zelo dragi,« je An-
dreja žalostna.
Telefoniranje
kot hobi
Andreja Razlag je od leta
2000 Celjanka. Je študentka
Pedagoške fakultete v Mari-
boru (smer slovenski jezik,
sociologija), zaposlena pa je
v Slovenski vojski in je pri-
padnica športne enote Cen-
tra vojaških šol Mors, kjer
prejema mesečno plačo. »Mo-
ram reči, da je ta plača kar
solidna, glede na to, da sem
bolj skromna. Sicer pa imam
čuden odnos do denarja; ne
pomeni mi kaj dosti,« pravi.
Kaj pa nadaljnja športna
kariera? »Še kakšnih šest, se-
dem let bom vztrajala v vr-
hunskem športu, kar pome-
ni še tri naslednja članska sve
tovna prvenstva. To tudi po
meni: vsak dan treningi, so
bote in nedelje pa tekmova
nja.« Ima Andreja tudi kak
šen hobi? »Moj hobi je tele
foniranje, čeravno se smešne
sliši. To so dolgi pogovori i
prijatelji z vseh koncev Slo
venije in to je tudi eden več
jih mesečnih zneskov na mo
jih položnicah,« smo še iz
vedeli od velike športnice ir
velike dobrodelnice.
MARJELA AGRE2
Foto: GREGOR KATIČ
Andreja Razlag, športnica in dobrotnica
Andreja Razlag je že 14 let članica Kegljaškega kluba Miroteks Celje.
ZilNIMIVOSTI - INFORMACIJE
11
Celjski
portreti
Balade Jane Kvas in podobe iz sanj Tanje Plevnik
Morda je bil kriv petek, tri-
najstega. Morda je bilo kri-
vo vreme. Edina nevihta v
minulem tednu ravno v ča-
su, ko sta se na dvojno pred-
stavitev na Starem gradu
nad Celjem pripravljali šan-
sonjerka Jana Kvas in sli-
karka Tanja Plevnik. Prva
je napisala, upesnila in iz-
dala zgoščenko Celjski por-
treti (seveda gre za zname-
nite Celjske), druga je na is-
to temo pripravila razstavo
Portreti portretov. Navdihnili
so jo Janini šansoni.
Razstava enajstih umetniš-
I kih del Tanje Plevnik, v teh-
niki akril na platnu, bo kot
prva razstava v prenovljenem
Pelikanovem stolpu in na og-
led do 30. junija. Žal umet-
nici minuli petek na gradu
nista mogli izpeljati skrbno
pripravljenega in dobro za-
mišljenega skupnega umet-
niškega večera. Zamišljen je
bil namreč tudi izid mono-
grafije, v kateri so slike Ta-
nje Plevnik in pesmi Jane
Kvas, tudi v njenem nemškem
prevodu.
Jana Kvas je svoje upesnje-
ne portrete Celjskih tisti pe-
tek, trinajstega, pela v Celj-
skem domu. Za ljubitelje te
zvrsti glasbe in zgodovine os-
tajajo na zgoščenki. In glej
naključje! Trinajst jih je. Pri-
povedujejo o žovneških let-
nih časih in kresih, o Herma-
novih zvezdah, Friderikovem
stolpu, o sanjah Frankopan-
ke... o veliki ljubezni. Tako
so bili tudi narejeni. Iz lju-
bezni do glasbe.
Sicer pa Jana Kvas in Ta-
nja Plevnik večkrat nastopa-
ta skupaj in se skupaj loteva-
ta podobnih projektov. Za-
nimivo je, da slavistka Jana
Kvas tudi slika in slikarka Ta-
nja Plevnik piše tudi pesmi.
Sicer pa sta poklicni kolegi-
ci v Šolskem centru Celje,
Gimnaziji Lava.
MATEJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
Celjski portreti Jane Kvas v živo In na zgoščenki
Sejem o
zaščiti iz
Kranja v
Celje
Po več letih bodo letos iz
Kranja v Celje prestavili se-
jem Zaščita - Protection, ki
bo na prostoru Celjski sej-
mi od 9. do 12. oktobra.
Predsednik organizacijske-
ga odbora je poveljnik RŠ CZ
Mirko Bogataj, organizator-
ja pa sta Ministrstvo za
Dbrambo RS in Celjski sej-
mi. Med sejmom bo tudi več
strokovnih in praktičnih pri-
reditev. 9. oktobra bodo pri-
pravili vajo reševanja ob pri-
neru izlitja nevarnih snovi
/ Cinkarni, postavljali bodo
Dontonski most in izvedli dr-
žavno preverjanje enot prve
Domoči. V programu sta tu-
li posvet o nevarnih snoveh
n mednarodno tekmovanje
gasilskih enot z motorno
)rizgalno.
TV
12
Lazaristi bi radi
dom starejših
Na Jožefovem hribu v Celju ga bodo skušali zgraditi do leta 2006
Septembra bo znano, ali
bodo pri duhovno-prosvet-
nem centru sv. Jožefa v Ce-
lju slovenski lazaristi že le-
tos pričeli graditi tudi dom
za ostarele. Takrat se bo na-
mreč ministrstvo za delo,
družino in socialne zade-
ve odločilo o dodelitvi letoš-
njih koncesij za opravlja-
nje te dejavnosti.
Zamisel o domu za osta-
rele za lazariste ni nova. Vod-
ja duhovno-prosvetnega cen-
tra Jože Planinšek je pove-
dal, da si dom želijo že od
samega začetka delovanja
centra. »Prvotno smo sicer
mislili graditi nekje v mestu.
Po resnem razmisleku pa smo
prišli do sklepa, da bo še naj-
lažje graditi kar poleg obsto-
ječega centra, za katerim je
precej zazidljivega območja.
To so podprli tudi urbanisti
in spomeniško varstvo.« Ar-
hitekt prof. dr. Jože Marin-
ko je že pripravil osnovne pro-
jekte, po katerih naj bi na-
stalo nekakšno notranje dvo-
rišče, ki bi povezovalo cen-
ter in dom starejših.
Ko so videli razpis mini-
strstva za delo, družino in so-
cialne zadeve, so se odločili
za prijavo, čeprav še ne ve-
do, ali bodo koncesijo dobi-
li... »Bolj pomembno je, da
smo v vrsti čakajočih, da smo
zraven z zelo resnim in ja-
snim projektom,« pravi Pla-
ninšek.
Če bodo na razpisu uspeli
in dobili koncesijo, na pod-
lagi katere bodo lažje najeli
potrebne kredite, bodo takoj
pričeli graditi. V tem prime-
ru bi bile zmogljivosti doma
zasedene do začetka leta
2006. »Sprejeli bi do 110 os-
krbovancev, pri čemer bi še
nekoliko povečali zmogljivo-
sti duhovno-prosvetnega cen-
tra, kjer potrebujemo še pro-
stor za kakšnih 80 ljudi, ma-
lo večjo dvorano za preda-
vanja in podobno. Vendar pa
bi domsko dejavnost ločili od
dejavnosti centra, s svojim
vhodom, a s povezovalnimi
potmi,« je povedal Planinšek.
Ne gre za tipičen dom os-
tarelih, saj bi z njim radi do-
polnili duhovno-prosvetni
center in njegove dejavnosti.
Pokretni in mlajši upokojen-
ci bi lahko sodelovali v naj-
različnejših, zlasti kulturnih
in izobraževalnih programih
doma ter tako koristno za-
polnili prosti čas. Hkrati bi
izgradnja doma ostarelih od-
prla možnost boljšega poslo-
vanja kulturno-prosvetnega
doma. Temeljna prednost bi
bila pocenitev celotne infra-
strukture, ki bi lahko bila
skupna za center in dom.
»Za dom smo predvideli
kar 44 novih delovnih mest.
Bil bi odprtega tipa, njegova
posebnost bi bila morda le
poudarjena socialna nota, saj
prav skrb za socialno šibkej-
še spada v delo lazaristov, to-
rej to ne bi bil dom za boga-
tejše,« je povedal Planinšek.
V domu lazaristov so lani
pripravili kar 452 prireditev,
ki se jih je udeležilo 9 tisoč
obiskovalcev, medtem ko so
v domu zabeležili 8 tisoč no-
čitev. V domu je trenutno 9
redno zaposlenih, pomaga-
ta jim tudi dva na civilnem
služenju vojaškega roka.
Kakšne so možnosti, da pri-
dobijo koncesijo že letos, še
ne vedo, saj ministrstvo skrb-
no spremlja tudi položaj v oko-
lju. »Prav na tem območju pa
se je ta po odprtju domov os-
tarelih v Šentjurju in Vojniku
precej popravil,« je realen Pla-
ninšek, ki hkrati odločno za-
trjuje, da bo ob domu sv. Jo-
žefa dom ostarelih nekoč stal.
BRANKO STAMEJČIČ
Jože Planinšek
Voda za vse
v Sloveniji kar 40 odstotkov ljudi ne
zna plavati
Prihodnji ponedeljek bo
v Celju že četrtič akcija Vo-
da za vse, ki v organizaciji
Sokolske zveze Slovenije,
Športne zveze, ZPO in
Mestne občine Celje vsako
leto na lep in privlačen na-
čin predstavlja pomen pla-
vanja za vse, zlasti za star-
še.
Starši neplavalci svojih
otrok običajno ne vodijo k
bazenom, morju ali rekam
in ne spodbujajo njihove že-
lje po znanju plavanja. Po-
datek, da se večina Sloven-
cev v vodi zgolj namaka in
da kar 40 odstotkov ljudi, sta-
rejših od 18 let, ne zna pla-
vati, je nesprejemljiv. Zato
partnerji v projektu Voda za
vse že več let zapovrstjo spod-
bujajo ljubezen do vode, pla-
vanja, športov v in ob vodi.
V Celju bo pet športnih
društev tudi letos predstavi-
lo svoje dejavnosti, od pla-
vanja do vaterpola, veslanja,
skokov v vodo, reševanja iz
vode in podobno. Na prire-
ditev so povabili osnovne in
srednje šole ter vrtce, vsem
udeležencem pa bodo pred-
stavili tudi športe ob vodi -
odbojko na mivki in košar-
ko. Akcija, ki jo bodo do je-
seni izvedli v 12 slovenskih
mestih (na celjskem območju
še v Rogaški Slatini), ima po-
seben pomen, saj predstav-
lja nadgradnjo zdaj že obvez
nih predšolskih in šolskil
programov učenja plavanja
Novost letošnje akcije, k
jo na državni ravni usklajuj(
Sokolska zveza Slovenije, j(
tudi dodatna socialna nota
Desetim otrokom iz social
no šibkejših družin bodo na
mreč poleti omogočili trid
nevno bivanje v Strunjanu
kjer bodo v program vklju
čili tudi razvedrilne in šport
ne vsebine. Prav tako bo So
kolska zveza na celjskem ob
močju pomagala organizirat
vsaj tri brezplačne plavalne
tečaje.
BRST
V ponedeljek bo brezpla
čen vstop na celjski bazei
za vse, ki si bodo priredi
tev želeli ogledati, potem pi
še ostati na bazenu.
Praznik z
godbami
Celjani bodo dan držav-
nosti proslavili z godba-
mi na pihala s širšega celj-
skega območja. Te se bo-
do s svojimi programi
predstavile na Trgu celj-
skih knezov, v primeru
slabega vremena pa v Na-
rodnem domu.
Slavnostni govornik ob
prazniku bo dr. Matjaž
Kmecl, ki je bil ob osamos-
vojitvi član predsedstva re-
publike. Sicer pa so Celja-
ni pripravili tudi vrsto
spremljajočih prireditev. Že
v soboto bo tradiconalni
tek državnosti po Savinjski
dolini, isti dan pripravlja TV
Celje na Trgu celjskih kne-
zov druženje ob prazniku,
24. junija bo pri domu sv.
Jožefa zdaj že tradicional-
no kresovanje, na predve-
čer praznika pa bo Jure Lu-
kaščik s svojim plesnim gle-
dališčem premierno upri-
zoril novo predstavo z na-
slovom Slov transition.
BS
Male umetnine velikih mojstrov
Med šolskim letom zaha-
jajo v Ustvarjalni pristan v
zavetju starega mestnega
jedra Celja otroci iz osnov-
nih šol in vrtcev, ki jim je
likovna umetnost še pose-
bej pri srcu. Vrhunec dru-
ženja in ustvarjanja v de-
lavnici je vsakoletna raz-
stava izdelkov v galeriji Mo-
zaik v Gosposki ulici v Ce-
lju.
Tako je bilo tudi minuli
petek, ko so osrednji prostor
galerije pod starodavnim
srednjeveškim stropom na-
polnili mladi umetniki. Nji-
hovi starši in drugi obisko-
valci so ob zvokih glasbe
učencev Glasbene šole Ce-
lje, ki so poskrbeli še za glas-
beno doživetje, razstavili iz-
delke, predvsem iz gline, in
risbe, pod katere bi se s po-
nosom lahko podpisal po-
klicni kipar, slikar ali dizaj-
ner.
Za delavničarje Ustvarjal-
nega pristana je razstava v
galeriji posebna nagrada,
hkrati pa se skoznjo zrcali-
ta napredek in uspeh pri li-
kovnem ustvarjanju posa-
meznih otrok, ki jih z veli-
ko vnemo, strokovnim zna-
njem in spodbudami pred
koncem šolskega leta varno
pripelje v pristan likovna
pedagoginja Mihela Jezer-
nik.
MP
Foto: AŠ
Likovno in glasbeno doživetje pod starodavnim stropom galerije
Mozaik
S krapom do carja
Le malo je manjkalo, da bi celjski ribiški car postal
sedemletni Žan Fijavž, ki je v tradicionalni tekmi za častni
ribiški naslov celjske ribiške družine dolgo vodil, na kon-
cu pa osvojil četrto mesto.
Pri ribiškem domu ob Šmartinskem jezeru je minulo so-
boto celjska ribiška družina pripravila tradicionalno tek-
movanje za ribiškega carja, ki je ob jezero privabilo 88
tekmovalcev. Z uporabo najrazličnejših zvijač so se udarili
za najbolj želen letni naslov med ribiči. Sreča se je tokrat
nasmehnila Martinu Galunu, ki je s krapom, težkim 4,2
kilograma, postal ribiški car. Po vseh šegah in strogem pro-
tokolu ga je po tekmi okronal celjski podžupan Franci Fi-
lipčič. Ob bok carju pa sta se postavila drugouvrščeni Jože
Škrbec in tretjeuvrščeni Marko Blasuto.
BS. Foto: RENATO FIJAVŽ
Novi ribiški car. Martin Galun, se je moral z vsemi insignijami po
tradiciji okopati v jezeru.
Prihajata Piiih in Etiics
v novi obrtni coni v Što-
rah bosta začeli letos z grad-
njo podjetji Pilihi iz Žalca
ter Etiks iz Štor.
Manjše družinsko podjet-
je Pilih se ukvarja s stroji in
orodji za hladno spajanje plo-
čevine, tako z izdelavo kot
prodajo ter tudi z mazalnim
inženiringom. Pilihovi obsto-
ječi prostori postajajo pre-
majhni, zato nameravajo za-
četi poleti z gradnjo poslov-
no-proizvodnega objekta v
Štorah. Z gradnjo, ki prina-
ša nova delovna mesta za mla-
de kadre iz strojništva, na-
meravajo zaključiti sredi pri-
hodnjega leta.
V novi obrtni coni bo za-
čelo v drugi polovici leta z
gradnjo prve, skladiščne ha-
le prav tako domače podjet-
je Etiks. Podjetje, ki obstaja
že več kot desetletje, se uk-
varja z litoželeznimi pečmi
za centralno kurjavo ter s peč-
mi za izgorevanje lesnega pli-
na ter biomase. Skladiščno
halo želijo zgraditi v letu dni,
tej bo sledila gradnja hale s
trgovskimi prostori. Širitev
podjetja Etiks zaenkrat še ne
pomeni novih delovnih mest,
pravijo v podjetju.
Trenutno gradi v obrtni co-
ni šentjursko podjetje Fast ha-
lo za proizvodnjo pohištva.
Prvo je začelo z delom laško
podjetje Eho, ki je v novi ha-
li že od decembra. Sicer pa
prodaja občina še devet tisoč!
kvadratnih metrov površin,
pri čemer je slišati da se po-
govarja o prodaji z znanimi
slovenskimi trgovskimi siste
mi.
BJ
13
Golte: občinska
solastnina ali propad
Zvone Es: Premogovnik bo v Golte vlagal le skupaj z okoliškimi občinami -
Župani večinoma soglašajo, le s Celjani še pogovori
I župani savinjskih, šaleš-
kih in zgornjesavinjskih ob-
-	čin so se v sredo strinjali,
i da bodo tudi finančno po-
? magali oživiti Golte, V14 ob-
činah, ki so po mnenju Pre-
. mogovnika Velenje vezani
-	na Golte, bodo o projektu raz-
pravljali še v posameznih ob-
činskih svetih, nato pa naj
, bi podpisali skupno pismo
o nameri,
j »V strateškem planu do le-
■■ ta 2008 smo kot eno pomem-
, bnejših stvari zapisali pre-
ij strukturiranje premogovnika
' - po eni strani nameravamo
I poskrbeti za razvojni in razi-
skovalni zagon ter avtomati-
zacijo obstoječega sistema,
hkrati pa dopolnjujemo ob-
stoječe in iščemo nove pro-
grame. V premogovniku je
izredno veliko znanja, ki je
nastajalo zaradi avtomatiza-
cije in modernizacije premo-
govnika. Zaradi vsestranske-
ga znanja so nastajala tudi hče-
' rinska podjetja, ki nudijo us-
luge in storitve na prostem tr-
gu. Takšen koncept razmiš-
' Ijanja in udejanjanja je že
prejšnje vodstvo dobro zasta-
vilo, kaže pa se, da določeni
segmenti še niso dovolj pro-
duktivni in tržno usmerjeni.
Trende smo v zadnjih petih
mesecih obrnili v pravo smer.
Odprti smo za nova partner-
ska povezovanja. Istočasno
smo v začetku meseca marca
dobili pobudo italijanskega
lastnika Golte za sodelovanje
v projektu,« razlaga Zvone Es,
prokurist in direktor za raz-
vojno področje v Premogov-
niku Velenje.
Kaj je Premogovnik Vele-
nje vodilo pri projektu Gol-
te?
Prestrukturiranje razume-
mo predvsem v smislu, da bi
premogovniku in hčerinskim
podjetjem zagotavljali nova
delovna mesta in hkrati do-
polnili naš strateški plan gle-
de gostinstva. Konec koncev
velenjski premogovnik noče
pustiti bodočim generacijam
le velike neuporabne objekte
in pusta jezera brez delovnih
mest. Menimo, da bi, poleg
turistične ponudbe ob jeze-
rih Šaleške doline in hotela
Barbara v Fiesi, bila ponud-
ba Golt tako v zimskem kot v
letnem času dobra dopolni-
tev. Za to v sodelovanju s šir-
šo skupnostjo in drugimi zain-
teresiranimi partnerji vidimo
možnosti v oživitvi planine
Gohe.
Očitno se niste prestrašili
slabega slovesa in spleta ne-
srečnih okoliščin, ki v zad-
njem času spremljajo smu-
čišče na Mozirski planini...
Doslej sem soustvarjal in po-
stavljal nove temelje v pod-
jetjih, za katere je večina raz-
mišljala, da jih je najbolje za-
preti in pozabiti. Premogov-
niku Golte pomenijo izjemen
izziv, saj smo začutili izred-
no pripravljenost sodelovanja
v širši okolici mozirske pla-
nine. Poleg tega je v premo-
govniku izjemno kakovosten
tim. Vsi ti so pripravljeni spre-
jeti izzive, katerih uresniči-
tev se prejšnjim vlagateljem
ni posrečila. Dejstvo je, da tre-
nutno ne vidimo drugega ta-
ko perspektivnega programa,
kjer bi se lahko zaposlilo 30
do 40 ljudi. Iz vseh razgovo-
rov s kmeti, župani in drugi-
mi potencialnimi partnerji
sem razbral, da jim je v zad-
njih 15 letih nekaj manjkalo.
Da je bil v času, ko so Golte
dobro obratovale, utrip živ-
ljenja drugačen. Ne rečem, da
ni prireditev ali drugih zani-
mivosti, vendar pa si večina
iskreno želi, da Golte, ena naj-
lepših in najbolj južnih pla-
nin v Alpah, zaživijo, kot se
spodobi. Takšno vnemo in
pripravljenost težko do tolarja
natančno ovrednotiš. Zaveda-
mo se, da to ne bo lahek po-
sel, čaka nas več let trdega de-
la. Prepričan pa sem, da nam
bo z vsemi vlagatelji in osta-
limi partnerji uspelo.
Slišati je, da naj bi po va-
ših izračunih center zaživel
v primeru, ko bi ga obiska-
lo 50 do 60 tisoč obiskoval-
cev. V zadnjih sezonah je
bilo na Golteh po 18 tisoč
smučarjev. Kako boste do-
segli zgornjo številko?
Že v uvodoma sem dejal,
da ni lahek projekt. Toliko
let, kot določena blagovna
znamka ime izgublja, jo po-
tem z novim zagonom in ja-
snim ciljem ponovno oživ-
lja. Takšno pač je mednarod-
no podjetniško-marketinško
pravilo. Vendar znamo Slo-
venci tudi presenetiti in lah-
ko to pravilo morda prepo-
lovimo. Golte so v najbolj-
ših časih poslovale pozitiv-
no, vendar pa se sredstva ni-
so vlagala v pravo smer. Za-
to so začele hirati. Potem so
prišle zelene zime, ni bilo za-
sneževalnih naprav in posle-
dice so znane. Sedaj so po-
goji boljši, govorim o izjemni
zainteresiranosti vseh, aku-
mulacijskem jezeru in siste-
mu za zasneževanje ter do-
kaj dobro načrtovani infra-
strukturi. Po naših predvide-
vanjih poleg obnovljenega ho-
tela potrebujemo še nekaj no-
vih sedežnic in cestno pove-
zavo. Veseli me, ker je žu-
pan Mozirja Ivo Suhoveršnik
pospešil gradnjo ceste, župa-
nja Ljubnega Anka Rakun ve,
da se bomo ob podpori dr-
žave s skupnimi močmi po-
skušali prebiti z ljubenske
strani do Visočnika in Roč-
nika. Tako bomo omogočili
pogoje za še boljši dostop in
dobro smuko. Prav tako je v
bodoče možno izboljšati cest-
no povezavo Ljubno - Smre-
kovško pogorje - Bele vode -
Črna na Koroškem.
Projekt Golte so podprli
savinjski, zgornjesavinjski
in šaleški župani, v Mozir-
ju že tudi občinski svetni-
ki. Pričakujete, da bodo vla-
ganja v Golte podprli svet-
niki v vseh občinah?
Za letošnjo sezono se mo-
goče res že mudi, vendar mo-
ramo v miru počakati, da se
svetniki v vseh občinah odlo-
čijo. Trdo upam, da bo k pro-
jektu pristopila tudi Mestna
občina Celje. Načelno pod-
poro celjskega župana Boja-
na Šrota sicer imamo, vendar
se s Celjani še največ pogo-
varjamo. Veseli me, da so svet-
niki v Mozirju že potrdili naš
projekt, v Šoštanju smo ga
predstavili, sinoči so o njem
razpravljali v Gornjem Gra-
du...
Doslej niste govorili o šte-
vilkah. Kolikor mi je zna-
no, ste v premogovniku pri-
pravili razdelilnik, v kate-
rem so zapisane kar visoke
številke. Kako naj bi v obči-
nah upravičili vlaganje v
center na Golteh?
Zaenkrat ne govorimo o šte-
vilkah, vsi župani pa jih toč-
no poznajo. Po našem mne-
nju so številke, če jih gleda-
mo v odstotkih občinskega
proračuna," nizke, seveda v
primerjavi s tem, kar bodo v
posameznih občinah dobili.
Samo poglejte smučišča v tu-
jini, kjer zaživi infrastruktu-
ra, trgovine, nočni lokali, za-
čenjajo se dogajati festivali,
prireditve... Zaupamo župa-
nom, da bodo prepričali svet-
nike, saj projekte in načrte do-
bro poznajo. Udeležili se bo-
mo tudi vseh sej, kamor bo-
mo vabljeni in kjer župani
smatrajo, da bodo potrebne
dodatne obrazložitve. Vendar
se vsi, ki poznajo projekt, za-
vedajo, da smo se posla res
temeljito lotili. Če bomo šli
skupaj naprej, bomo vsem so-
lastnikom mesečno poroča-
li, tako da ob koncu leta ne
bo večjih odstopanj od začr-
tanega plana. Če z občinski-
mi sveti in zainteresiranimi
podjetniki ne bomo dosegli
skupnega soglasja do konca
meseca, bo Premogovnik Ve-
lenje od projekta odstopil.
Ali italijanski lastniki te
načrte podpirajo?
Vsekakor. Italijanski part-
nerji so izredno korektni, od-
prti in hočejo nekaj naredi-
ti. Imeli so pač veliko smo-
le. Predlagali smo projekt, za
katerega menimo, da je po-
šten za vse obstoječe in bo-
doče partnerje.
URŠKA SELIŠNIK
Zvone Es
Občinski
vložki v Golte
O projektu Golte se bodo pogovarjali v MO Celje in Ve-
lenje ter v občinah Mozirje, Šoštanj, Ljubno, Žalec, Gor-
nji Grad, Nazarje, Luče, Solčava, Polzela, Braslovče, Šmart-
no ob Paki in Dobrna. Skupno naj bi v občinah zbrali
približno milijon evrov oziroma slabih 250 milijonov to-
larjev. Od tega naj bi dobro polovico oziroma po 50 mili-
jonov tolarjev dodali v obeh mestnih občinah ter v Mozir-
ju. Polovico manj naj bi prispevali v Šoštanju, v preostalih
občinah pa se delež vrti med 2 in 5 milijoni tolarjev.
Kresne noči
Mozirskega gaja
v Mozirskem gaju bodo
od sobote, 21. do srede, 25.
junija s čarobnimi kresnimi
nočmi obudili nekatera
obredna dejanja in šege, ki
so povezani s starodavnim
praznikom.
Poleg cvetja so dogajanja v
gaju povezali s kresno nočjo,
tako da bodo glavnino priredi-
tev pripravljali v večernih urah.
Po napovedi organizatorjev bo-
do obiskovalcem najprej pred-
stavili zanimivosti in običaje
ob kresovanju, nato pa se bo
ob 22. uri pričel čaroben spre-
hod. Najprej bo treba zakora-
kati čez praprot, da se bo obi-
skovalcev prijelo kakšno pra-
protno seme in bodo potem lah-
ko razumeli živali, ki se bodo
v Mozirskem gaju oglašale ce-
le noči. Po obisku Mozirskega
gaja bodo obiskovalci lahko iz-
polnili anketni listič, organiza-
torji pa bodo še posebej boga-
to nagradili tri najbolj zanimi-
ve čarobne izjave.
V parku bodo zakurili grma-
do, obiskovalci pa bodo lah-
ko domov odnesli prgišče pe-
pela in si tako zagotovili zdra-
vo in obilno rast. Mimo gre-
dic bo tekla studenčnica, saj
menda umivanje v kresni no-
či ni le zdravilno temveč pri-
naša tudi srečo. Malce skrit v
temni noči, kar se tudi spodo-
bi, bo bezgov grm, v katerega
bodo lahko zlezli vsi, ki išče-
jo zakonskega partnerja. Vse
gredice bodo čarobno osvet-
ljene, grmi polni kresničk, vsi
skupaj pa bodo čakali, če se
bo, kot pravi ljudsko izroči-
lo, na Menini planini prikazal
zaklad. Skale, ki ga skrivajo,
se odpro vsakih sto let, in nih-
če ne ve, kdaj se je na Menini
nazadnje pokazalo skrito bo-
gastvo.	US
Plaz v Dobriču
Nedavno neurje, ki se je razbesnelo tudi na področju
občine Polzela, je povzročilo veliko škode tako na poljš-
činah kot na infrastrukturi.
Največ težav je povzročil plaz, ki se je sprožil pri doma-
čiji Meklav v Dobriču. Na cesto je zdrsnilo okoli 400 ku-
bičnih metrov zemlje. Kot so ugotovili, je bila pretrgana
vodovodna napeljava in poškodovana kanalizacija za me-
teorne vode. Plaz so si ogledali komisija štaba civilne zaš-
čite občine Polzela, župan Ljubo Žnidar in podžupan Si-
mon Ograjenšek. Pri odstranitvi posledic plazu je poma-
gala tudi občina Polzela.	TT
Flosarji zavzeli Celje
Minuli teden so Ljubno, del-
no pa tudi Celje, »okupirali«
splavarji iz desetih držav, ki
so ob Savinji pripravili gene-
ralno skupščino mednarod-
ne splavarske zveze.
Ljubenci so se, kljub manj-
šim tehničnim napakam, iz-
kazali kot dobri gostitelji, več
kot sto splavarjev pa je do-
dobra spoznalo vse zanimi-
vosti in posebnosti Zgornje
Savinjske doline. Tudi osred-
nji dogodek, mednarodna
skupščina, je v celjskem Na-
rodnem domu minila malce
po flosarsko. Udeležencem
je celjski župan Bojan Šrot
predstavil zgodovino knežje-
ga mesta, ki si ga je večina
splavarjev tudi ogledala. Mi-
nister za promet Jakob Pre-
sečnik je govoril o nekda-
njem pomenu rek in življe-
nju, ki so ga spremenile so-
dobne prometne povezave.
Mednarodna skupščina je
po besedah predsednika Flo-
sarskega.društva Ljubno Pra-
nja Naroločnika predvsem
priložnost za spoznavanje raz-
ličnih navad in običajev, ki
jih kot rdeča nit povezujeta
splavarstvo in življenje, po-
vezano s temi običaji. Ljub-
no, ki je zaradi svoje flosari-
je eno najbolj tradicionalnih
splavarskih mest, je bilo v
mednarodno splavarsko zve-
zo sprejeto pred dvema leto-
ma.
US
V celjskem Narodnem domu je zaplapolala flosarska zastava.
14
Do dvorane s
samoprispevkom
Osnovna šola Mozirje je
ena redkih slovenskih šol,
ki je pred uvedbo programa
devetletnega šolanja ne bo-
do adaptirali, po sklepu ob-
činskega sveta pa bodo pre-
novili šolo in dogradili te-
lovadnico v roku treh let.
V Mozirju manjka več učil-
nic, največji problem pa je
šolska telovadnica. Za pou-
čevanje telesne vzgoje sedaj
uporabljajo tako imenovani
večnamenski prostor. Poleg
šolskih potreb si tudi drugi
občani Moziorja želijo več-
ji, večnamenski športni ob-
jekt, ki bi ga uporabljali ta-
ko učenci kot tudi druga druš-
tva. O gradnji telovadnice se
Mozirjani pogovarjajo že dlje
časa, vmes so med drugim od-
kupili potrebna zemljišča in
proučili več projektov. Na
zadnji seji občinskega sveta
v sredo so svetniki potrdili
identifikacijo investicijskega
projekta, po katerem naj bi
šolo in večnamenski objekt
v Mozirju v treh fazah dogra-
dili do leta 2006.
V prvi fazi naj bi k šoli pri-
zidali dve učilnici v vredno-
sti dobrih 30 milijonov to-
larjev, v drugi fazi adaptirali
in dogradili šolski objekt, oce-
njena vrednost del je dobrih
264 milijonov tolarjev, v tretji
fazi pa bi zgradili še telovad-
nico v vrednosti slabih 600
milijonov tolarjev. Skupaj bi
tako Mozirjani potrebovali
skoraj 900 milijonov tolar-
jev, k čemur naj bi ministrs-
tvo za šolstvo dodalo četrti-
no oziroma dobrih 220 mi-
lijonov tolarjev. Za del, ki ga
bo prispevala Občina Mozir-
je, v občinski upravi razmiš-
ljajo tudi o razpisu samopris-
pevka.
US
Župan Marko Balant čestita mladim mamicam in njihovim malčkom.
Dama in potepuii
za dojenčice
v braslovški občini na poseben način kažejo, da so
veseli vsakega novorojenega občana. Že nekaj let pri-
pravlja župan vsake pol leta sprejem za novorojenčke in
njihove starše.
Na zadnji sprejem, ki ga je pripravil župan Marko Balant,
je bilo povabljenih 27 novorojenčkov, rojenih od lanskega
1. novembra do 30. aprila letos. V pozdravnem nagovoru je
župan najmlajšim občanom zaželel veliko dobrega, veselo
in brezskrbno otroštvo, predvsem pa varen, topel in ljubeč
dom. Staršem je za njihove novorojence izročil darilni bon
za 30 tisoč tolarjev in knjigo Walta Disneya Dama in pote-
puh. Lani se je v občini Braslovče rodilo 56 otrok, kar je za
pet več kot predlani.	TT
Beseda mladih
v polzelski osnovni šoli so na območnem srečanju mla-
dih literatov podelili nagrade in pohvale mladim avtor-
jem, literatom osnovnih šol Spodnje Savinjske doline.
Kot je povedala voditeljica žalske izpostave za kulturne
dejavnosti Jožica Ocvirk, je na razpis prispelo več kot 200
literarnih del. Komisija, ki so jo sestavljale Zdenka Došler,
Nada Jelen, Majda Jurač, Breda Šip in Jožica Ocvirk, je
imela težko delo pri odločanju, skupno pa je komisija po-
delila 27 nagrad in 32 pohval. Kulturni program so pripra-
vili gledališka skupina Ekofrajerji in otroški pevski zbor OŠ
Polzela. Nagrajene prispevke so objavili v biltenu Beseda
mladih.	TONE TAVČAR
i. NA
ImiTKO
Festival Timko
v Žalcu
ŽALEC - V četrtek so v I.
Osnovni šoli Žalec pripra-
vili Festival Timko, na ka-
terem so učenci in dijaki ter
njihovi učitelji in profesor-
ji iz 22 osnovnih in sred-
njih šol predstavili rezulta-
te medpredmetnega sodelo-
vanja z uporabo informacij-
ske tehnologije. Projekt
Timko že peto leto izvaja
republiški zavod za šolstvo.
Letos je v njem sodelovalo
več kot 2 tisoč učencev in
dijakov, na današnjem festi-
valu pa so predstavili naj-
bolj zanimive naloge. S
Celjskega so na festivalu
Timko učenci Osnovne šo-
le Vransko-Tabor pod men-
torstvom Zvonke Cencelj
predstavili Najstniške prob-
leme in težave, učenci Os-
novne šole Braslovče z men-
torico Andrejo Zupan pro-
jekt Merjenje dolžine, učen-
ci prve Osnovne šole Žalec
pod mentorskim vodstvom
Zdenka Puncerja pa so pred-
stavili projekt Atom in pe-
riodni sistemi.
Fičoti
na zboru
VARPOUE - V soboto bo-
do v Kampu Menina pripra-
vili prvi organizirani zbor
fičotov iz cele Slovenije. Na
srečanje, ki se bo začelo s
kavo ob 10. uri, vabijo vse
lastnike teh nekdaj priljub-
ljenih (in skoraj edinih) šti-
rikolesnikov. Ob 11. uri se
bodo »fičkoti« odpravili na
panoramsko vožnjo po
Zgornji Savinjski dolini, po-
poldne pa se bodo vozniki
pomerili v spretnostni vož-
nji. Bolj ali manj sfrizirane
modele bodo postavili na
ogled vsem, ki jih zanima-
jo nekdaj silno priljubljeni
avtomobili.
US
Agrežev memoriai
Ribiška družina Šempe-
ter je osmo leto zapovrstjo
pripravila ribiško tekmova-
nje Agrežev memoriai na
ribniku Preserje, kjer ima-
jo šempterski ribiči nov
dom.
Tekmovanje, ki je poteka-,
lo v športnem ribolovu, je bi-
lo ekipno, udeležilo pa se ga
je devet ekip iz raznih kra-
jev Slovenije. Prvo mesto je
tudi letos, drugič zapored,
osvojila ekipa RD Straža iz
Ljubljane, drugi so bili ribi-
či iz RD Laško, tretji pa čla-
ni druge ekipe RD Šempeter.
TT
Med tekmovanjem na ribniku Preserje, v ozadju pa nov ribiški dom RD Šempeter.
Stotica za
gotoveljske gasilce
Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje praznuje 100-
letnico delovanja, ob visokem jubileju pa so v dvorani
Kmetijske zadruge Gotovlje pripravili slavnostno aka-
demijo.
O jubileju je govoril predsednik društva Edvard Ku-
gler, ki je med drugim orisal dolgo pot gotoveljskih gasil-
cev. Ob ustanovitvi je društvo štelo 38 članov, že po letu
dni so zgradili svoj dom in si nabavili vprežno motorno
brizgalno. V delu društva je bilo še več pomembnih mej-
nikov, danes pa si želijo predvsem moderne tehnike in
ustrezne usposobljenosti. Gotoveljski gasilci so številnim
botrom in donatorjem podelili spominske plakete ob sto-
letnici društva. Poleg tega so podelili več plaket in značk
gasilskega veterana, priznanje gasilske zveze tretje stop-
nje ter priznanja in plakete domačega društva. V kultur-
nem programu so nastopili moški pevski zbor Gotovlje in
učenci osnovne šole.
Praznovanje stoletnice delovanja gasilcev, dneva držav-
nosti in praznika KS bodo zaključili v soboto ob 18. uri na
hipodromu v Gotovljah z gasilsko parado in prevzemom
dveh gasilskih vozil.	T. TAVČAR
Odiičnjaki pri županiii
Tik pred koncem šolskega leta se vrstijo sprejemi odličnjakov in dobitnikov državnih nagrad, ki jim želijo
župani v posameznih občinah izkazati še posebno pozornost.
Tako so se pri polzelskem županu Ljubu Žnidarju zbrali najboljši učenci 9. razreda, županja Ljubnega Anka Rakun je
pozdravila samo odličnjakinje, ker se fantje bolj kot za učenje zanimajo za šport, odličnjake so še posebej pohvalili
župani občin Žalec Lojze Posedel, Prebold Vinko Debelak in Mozirje Ivo Suhoveršnik. Skoraj vsi so izrazili željo, da bi se
mladi učenci po končanem izobraževanju vrnili v domači kraj in s svojim znanjem prispevali k njegovemu razvoju.
US, Foto: TT
Polzelski odiičnjaki in vodstvo šole z županom Ljubom Žnidarjem
15
Ženska pesem in zvok klarinetov
Začetek Šentjurskega poletja 2003 pod Ipavčevo lipo - Do konca avgusta še 14 prireditev
z Večerom pod Ipavčevo
lipo so v soboto v Šentjurju
uvedli letošnje poletne pri-
reditve. Da se je poletje
kljub koledarju že dodobra
začelo, dokazujejo že pre-
tirano visoke temperature
zadnjih tednov ter nena-
zadnje tudi letni bazen, ki
v Šentjurju - drugače kot
prejšnja leta, ko se je ko-
palna sezona začenjala ve-
liko pozneje - že od sredine
prejšnjega tedna vabi ko-
palce.
Šentjurske poletne prire-
ditve so uvedli z razstavo sli-
karskih del Emila Tomaša
Thomasa v Ipavčevi hiši ter
koncertoma ŽPZ Skladate-
ljev Ipavcev in Maister Tria,
v katerem igrajo klarineti-
sti Jurij Hladnik, Slavko Ko-
vačič in Bojan Logar. Še ta
mesec pripravljajo tri po-
letne prireditve; prvo že ju-
tri, v petek, ko bodo po
Mestnem trgu ob 19. uri za-
plesali mali maturanti. Ple-
sni val iz Celja je osmošol-
ce v četvorko na ploščad
pred občinsko stavbo prvič
zbral lani, letos pa bodo v
slovo osnovnošolskim klo-
pem mali maturanti oziro-
ma valetanti iz vse občine
zaplesali skupaj z ansamb-
lom Nude.
S prireditvijo Pozdrav po-
letju, ki jo v sodelovanju z
Občino Šentjur pripravlja
najemnik letnega bazena
Marjan Bohorč, bodo na
predvečer praznika prosla-
vili tudi dan državnosti.
Osrednja občinska proslava
bo ob 20. uri, pred tem pa
bo v Športnem parku ob 17.
uri nogometni turnir, ki ga
pripravljajo Veteransko
društvo Sever, Zveza vetera-
nov vojne za Slovenijo ter
šentjurski politiki in podjet-
niki. Še uro prej se bo začel
hitropotezni šahovski turnir,
za najmlajše pripravljajo
predstavitev otroške igralni-
ce ob bazenu, za popestri-
tev večera pa bodo poskrbe-
li padalci, ki bodo okoli 19.
ure na prizorišče dogajanja
ob letnem bazenu izskočili
iz treh toplozračnih balonov.
Šentjurski pozdrav poletju
se bo nadaljeval z zabavnim
druženjem, ob 22. uri pa bo-
do prižgali še kres.
Zadnja junijska prireditev
iz sklopa Šentjurskega po-
letja 2003 bo prihodnjo so-
boto, ko se bodo - spet v
Zgornjem trgu, na vrtu Ipav-
čeve hiše, ki s senco mogoč-
ne lipe daje svojstven pečat
prireditvam na prostem - z
glasbenim kabaretom Ah...
moški... predstavili člani
projektne skupine Prepih iz
Celja.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Mogočna lipa na vrtu pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu daje svojstven pečat šentjurskim prireditvam na
prostem.
Privajanje na Mercator
šentjurska občina je bi-
la ena od belih lis na Celj-
skem, kjer do nedavna ni
bilo Mercatorjeve trgovske
ponudbe. Kupci se nanjo
zdaj že poldrugi mesec pri-
vajajo v trgovini Golež v Do-
lah pri Šentjurju, v kratkem
pa naj bi svoje nakupoval-
no središče v Šentjurju za-
čel graditi tudi Mercator.
Po besedah Matjaža Go-
leža (na sliki), ki je od Mer-
catorja prejel franšizo z ma-
jem, je bilo prve dni .v trgo-
vini kar nekaj začudenja
med kupci. »Spraševali so zla-
sti, kakšni so posamezni iz-
delki Mercatorjeve blagovne
znamke, saj jih naši stalni
kupci niso poznali,« pravi in
dodaja, da se je začetno ne-
zaupanje morda prav zaradi
ugodnih cen hitro razblini-
lo. Prav zaradi ugodnejših na-
bavnih cen ter redne oskrbe
so se Goleževi tudi odločili.
da vstopijo v veliko trgovsko
družino najboljšega soseda.
Nanj so se kupci hitro priva-
dili, prav tako pa tudi na ne-
koliko spremenjeno podobo
trgovine.
IS, Foto: MN
S pesmijo sicozi sicupna leta
Antonija in Jože Marot iz
Šentruperta nad Laškim sta
50 skupnih let proslavila
skupaj s svojimi sedmimi
otroci, njihovimi družina-
mi in bližnjimi sorodniki.
Kot starša sta otrokom v zi-
bel, poleg ljubezni, položi-
la tudi pesem, ki jih sprem-
lja še danes, ko ju osrečuje
tudi 17 vnukov in en prav-
nuk.
Oba sta se rodila pred 74
leti; Antonija v Gorici, kjer
je še danes njihov skupni
dom, Jože pa se je k njej pri-
selil iz Olešč nad Laškim,
kjer se je rodil v družini de-
vetih bratov in sestra. Pesem
je zaznamovala že začetek
njunega skupnega življenja.
Antonija je pela na koru v do-
mači cerkvi, Jože pa je po ma-
ši s prijatelji navadno še ma-
lo postal in si ogledoval, kdo
je dekle, katere glas s kora
po cerkvi tako lepo doni...
Sad njune ljubezni je se-
dem otrok; sinovi Rado,
Branko in Vinko, ki je prev-
zel domačijo, ter hčerke
Marta, Marija, Tonika in
Cvetka. Čeprav imajo vsi od-
govorne in zahtevne službe.
še vedno najdejo čas za dom.
»In pesem, ki nas spremlja
od malih nog,« se spominja-
jo in pravijo, da je bila pri
njih tako običajna kot vsa-
kodnevni kruh in mleko.
Mamo Antonijo še danes
kakšno nedeljsko dopoldne.
prej kot pred štedilnikom,
najdejo s frajtonerico v ro-
kah. »Ko za svojo dušo,« ta-
ko vsaj pravi sama, »prebi-
ram gumbke na instrumen-
tu.« Brenkati zna tudi na ki-
taro in če le kje, doma jih
namreč nima, naleti na ci-
tre, zaigra tudi nanje. Ma-
rotovi so znani kot pevska
družina in kar nekaj let je
bilo ubran zven njihovih me-
lodij slišati na prireditvi Dru-
žina poje v Andražu nad Pol-
zelo, medse pa jih radi po-
vabijo tudi povsod drugod,
kjer ohranjajo in cenijo le-
po slovensko pesem.
Antonija ni bila nikoli za-
poslena, saj je bilo dela z otro-
ki in na manjši kmetiji več
kot dovolj, bila pa je aktivna
v krajevni organizaciji RK v
Šentrupertu. Zato pa je bilo
Jožeta toliko težje najti do-
ma. Ob službi, sprva v rud-
niku Laško, zatem Železar-
ni Štore in nazadnje v šent-
jurskem Alposu, je bil dolga
leta predsednik, pa tudi taj-
nik KS Šentrupert, še danes
pa je predsednik krajevnega
društva upokojencev, društva
invalidov in borčevske orga-
nizacije.	*
MOJCA MAROT
Zlatoporočenca Jože In Antonija Marot s svojimi otroki (od leve proti desni stojijo) Marta, Rado, Marija,
Branko, Antonija, Vinko In Cvetka.
NA KRATKO
Kri rešuje življenja
GORICA PRI SLIVNICI - Domača krajevna organizacija
RK pripravlja v sodelovanju z aktivisti RK iz Loke pri Žu-
smu in Prevorja ter Območnim združenjem RK Šentjur in
oddelkom za transfuzijo krvi celjske bolnišnice danes, v
četrtek, krvodajalsko akcijo. Kri, ki rešuje življenja, bo mo-
goče darovati v prostorih krajevnega kulturnega doma do
12. ure.
Slovo vaških vodovodov
ŠENTJUR - V občinski upravi pripravljajo spremembe
odloka o oskrbi s pitno vodo tako, da bi v bodoče uporabni-
ki vode iz vaških vodovodov sami krili stroške pregledov
kakovosti pitne vode. Zdaj preglede za vaške vodovode, ki
niso v upravljanju JP Komunala Šentjur, plačujejo na svo-
jem območju krajevne skupnosti, ki pa ugotavljajo, da stroš-
kov ne zmorejo več. Glede na bližnje spremembe odloka
naj bi sčasoma vsi vaški vodovodi prešli v upravljanje Ko-
munale, nanje pa bi namestili tudi vodomere.
Makadama še ne bo zmanjkalo
ŠENTJUR - Na območju občine so v makadamski izvedbi
še trije odseki državnih cest. Avgusta naj bi začeli s poso-
dabljanjem dobrega kilometra regionalne ceste med Sevni-
co in Planino, preostali 3,7-kilometrski odsek iste ceste pa
bo prišel loa vrsto v letih 2006 in 2007. Vrednost del je oce-
njena na okoli 400 milijonov tolarjev. Druga dva odseka, ki
sta še vedno delno v makadamski izvedbi, sta povezava iz
doline Gračnice v laški občini preko Planine proti Kozjem
ter cesta, ki preko Dramelj in Žič povezuje šentjursko in
konjiško občino.	IS
16
Najdebelejša slovenska knjiga
Med gosti mondene Rogaške Slatine so bili vladarji ter veliki umetniki
v Celju je pred kratkim
izšla v različnih ozirih ne-
vsakdanja knjiga. Zajetno
delo »Knjiga gostov zdra-
vilišča Rogaška Slatina
1823-1850« je s svojimi pet-
stotimi stranmi med najde-
belejšimi slovenskimi knji-
gami, vendar je lahko za lai-
ka morda tudi med najbolj
dolgočasnimi.
V	knjigi je namreč na sto-
tine strani seznamov gostov
v omenjenih letih. Povečini
z njihovim imenom in priim-
kom, poklicom ali stanom,
krajem stalnega bivališča,
j^azlogom za bivanje ter šte-
vilko sobe. »Ti imeniki so pra-
va zakladnica podatkov,« je
zapisal v spremni besedi Bo-
jan Cvelfar, ki jo je pripra-
vil za objavo. Cvelfar je di-
rektor Zgodovinskega arhi-
va Celje, ki jo je izdalo kot
prvi zvezek svoje nove zbir-
ke.
V	letih, ki jih obsega knji-
ga, se je v Rogaški Slatini zvr-
stilo kar blizu 33 tisoč go-
stov. Med sezono, ki je traja-
la od maja do septembra, jih
je bilo tudi po več kot 2.600
na leto! Prihajali so iz celot-
ne habsburške monarhije in
drugih evropskih dežel kot
tudi iz severne Afrike ter z
Bližnjega vzhoda. Večina je
vendarle bila iz trikotnika
Gradec-Zagreb-Trst.
V prvi polovici 19. stolet-
ja je bila večina gostov iz kro-
ga uradnikov, visok odstotek
predstavljajo prav tako po-
sestniki in trgovci. Smetano
obiskovalcev so predstavlja-
li plemiči. Najimenitnejši
gost je bil avstrijski cesar Fer-
dinand s spremstvom, ome-
niti je treba prav tako saške-
ga kralja Friderika Avgusta
II., srbskega kneza Miloša
Obrenoviča ter hrvaškega ba-
na Josipa Jelačiča. V teh le-
tih se je med gosti mondene-
ga zdravilišča zvrstilo 15 kne-
zov in kneginj iz najimenit-
nejših srednjeevropskih rod-
bin ter kar 1007 grofov in gro-
fic.
Med gosti so bili najvišji
uradniki (tako deželni guver-
nerji), najvidnejši generali ti-
stega časa ter cerkveni dosto-
janstveniki. Med njimi tudi
Anton Martin Slomšek ter Jo-
sip Juraj Strossmayer, sicer
pa tudi množica kaplanov,
župnikov in kanonikov. Ne-
kaj znanih imen je vpisanih
tudi s področja umetnosti:
sloviti pianist Franz Liszt, pr-
va slovenska pesnica Fani
Haussmann ter slikarja Ma-
tej Langus in Mihael Stroj.
Omeniti je treba tudi ne-
kaj znanih znanstvenikov,
podjetnike, trgovce, obrtni-
ke in industrialce. Med gosti
so bili tudi začetnik turizma
na Bledu Švicar Anton Rikli,
vodja hrvaškega ilirskega gi-
banja Ljudevit Gaj, Stanko
Vraz, slovničar Anton Mur-
ko... Sicer pa se je v Rogaški
Slatini veliko pomembnih
imen zbralo seveda tudi poz-
neje, po letu 1850. Vse do da-
nes.
BRANE JERANKO
Iz habsburških časov Rogaške Slatine, ko so prihajali v »štajerski biser« tudi najpetičnejši gosti. Pogled na
nekdanji glasbeni paviljon, iz sredine 19. stoletja. Slatinčani letos praznujejo 200-letnico zdravilišča.
Bojan Cvelfar
V Šmarju praznujejo
v Šmarju pri Jelšah bo v soboto, 21. junija, osrednja
slovesnost v počastitev občinskega praznika. Na slo-
vesni seji občinskega sveta bodo podelili letošnja ob-
činska priznanja. Plaketi občine bosta prejela tovarna
Vital Mestinje in radio Štajerski val, ki praznuje pol-
stoletnico.
Šmarjani bodo podelili tudi tri priznanja občine. Preje-
li jih bodo prodorni podjetnik Franc Pišek, ki je bil prvi
izdelovalec traktorskih vitlov v Sloveniji, bivša podžupa-
nja Angela Mlakar, ki je dejavna na različnih področjih,
vzorni kmetovalec Vili Novak pa .je med drugim dolga
leta delaven v krajevni skupnosti Sladka Gora. Tri letošnje
denarne nagrade bodo prejeli Športno društvo Sladka
Gora, Društvo vinogradnikov Trta Šmarje pri Jelšah in
šmarsko gasilsko društvo.
Sicer pa pripravljajo v počastitev letošnjega občinskega
praznika vsega skupaj kar blizu petdeset najrazličnejših
prireditev. Te se vrstijo po vsej občini že od konca maja,
zaključek pa bo v začetku julija. Med njimi so slovesne
otvoritve šmarske poslovilne veže, mladinskega centra,
obnovljene vinske ceste Planinca-Strtenica ter prizidka
zdravstvenega doma.	BJ
Zanimanje za vrtec
nič manjše
Z vzpostavitvijo devetlet-
ke v občini Šmarje pri Jel-
šah se za razliko od marsi-
katere druge občine zani-
manje za vpis v vrtec ni
zmanjšalo. V tej občini je v
vrtec še vedno vpisanih 56
odstotkov od vseh otrok,
kar je za podeželsko obči-
no razmeroma veliko.
Sicer pa je postala osnovna
šola Šmarje pri Jelšah z devet-
letko po številu oddelkov naj-
večja v Sloveniji. V Šmarju ter
šestih podružničnih šolah (v
Šentvidu, Zibiki, Kristan Vr-
hu, Mestinju, Sladki Gori in
Svetem Štefanu) je namreč kar
5^ oddelkov, od teh sedem s
podaljšanim bivanjem.
Z ustanovitvijo devetletke
je v šoli kar devet novih od-
delkov, od tega pet samostoj-
nih ter štirje kombinirani v
podružničnih šolah. Zaradi
devetletke je bilo potrebnih
v šmarski občini kar 16 no-
vih zaposlitev, od tega dveh
kuharic. V osnovni šoli Šmar-
je pri Jelšah je zdaj v celoti
že 114 zaposlenih.
Od 977 učencev je kar po-
lovica vozačev. Za prevoze na-
menja občina po novem kar
35 milijonov tolarjev na le-
to. Širitev možnosti prevoza
v šolo ter domov z več ter-
mini je povečala prejšnjo šte-
vilko za 16 odstotkov.
BJ
Pred vselitvijo v
prizidek
Gradnja velikega prizid-
ka zdravstvenega doma v
Šmarju pri Jelšah je zaklju-
čena, opravljen je bil že teh-
nični pregled. Vselitev bo
pred koncem meseca, pri če-
mer so v začetku tedna na-
meščali opremo ter zaklju-
čevali z zunanjo ureditvi-
jo.
Dobra tri desetletja star ob-
jekt je postal zadnja leta pre-
majhen, zato ga je bilo po-
trebno razširiti. V prizidku
bodo prostori nujne medicin-
ske pomoči, v eno od treh etaž
se bo preselila uprava, v njem
bodo tudi garaže ter kurilni-
ca. Slovesna otvoritev prizid-
ka, ki meri v celoti več kot
tristo kvadratnih metrov, bo
27. junija, v sklopu prazno-
vanja občinskega praznika.
Sicer pa je prizidek le del
od vseh letošnjih velikih vla-
ganj v zdravstveni dom. V
drugi polovici leta bodo sle-
dili povečanje ter prenova la-
boratorijskih prostorov, po-
sodobitev ambulant splošne
medicine ter preureditev kot-
lovnice na kurjenje s plinom.
Vsa vlaganja bodo znašala
kar 103 milijone tolarjev ter
pomenijo daleč največjo le-
tošnjo naložbo v občini
Šmarje pri Jelšah. Med vla-
gatelji so domača občina, mi-
nistrstvo za zdravstvo ter
zdravstveni dom.	BJ
Zdravstveni dom v Šmarju pri Jelšah z velikim prizidkom, ki bo slovesno predan namenu v okviru praznovanja
občinskega praznika.
^fli A KRATKO
Zupan z
letalom nad
Kozjim
KOZJE - Daljši travnik v
Šonovem med Kozjim in
Pilštanjem, urejen za vzle-
tanje in pristajanje motor-
nega zmaja, so podaljšali in
s tem omogočili pristanek
prvega pravega letala. Z lah-
kim dvosedom sta se prva
popeljala voznik Marko Le-
skovšek iz AK Velenje in žu-
pan Kozjega Andrej Koc-
man, za katerega je bil to
prvi polet z letalom. V pri-
hodnosti obstaja možnost
podaljšanja steze, njena
ureditev za pristanke in
vzlete manjših športnih le-
tal, možna pa je tudi uredi-
tev prevozov za turistične
namene.
Evropska
zavest v
Kozjanskem
parku
PODSREDA - Mladi iz šti-j
rih evropskih držav. Nem-i
čije, Avstrije, Slovaške in
Slovenije, se bodo po dveh
srečanjih v Nemčiji letos pr-
vič srečah tudi v Kozjan-
skem regijskem parku. V ta-
boru, ki ga bodo pripravili
ob športnem igrišču v Pod-
sredi, bodo od 19. julija do
1. avgusta spoznavali kultur-
no dediščino Kozjanskega
parka in jo primerjali z
evropsko zavestjo, hkrati pa
si bodo ogledali tudi mnoge
zanimivosti.
Tattenbachi,
Attemsi... mi
PODČETRTEK - Sedmo-i
šoki in osmošolci OŠ Pod-i
četrtek so več mesecev pri-i
pravljali zanimivo razisko-i
valno nalogo z naslovom,
Tattenbachi, Attemsi... mi,
ki so jo predstavili pred gra-i
dom Podčetrtek. V njej so,
poskušali analizirati zgodo-i
vino, jo primerjati s seda-i
njostjo in poiskati nekatere
možnosti za uspešen razvoj
turizma. Igrano predstavitev'
si je ogledalo več kot 400 lju-i
di, ki so navdušeno pozdra-i
vili zanimive pobude mla-i
dih, ki bodo lahko starejšim
v veliko pomoč pri iskanju
izvirnih rešitev.	TV
17
Javne naprave
bodo tožile
Medobčinski inšpektorat
štirih občin na severu regi-
je, ki deluje od lanskega sep-
tembra, se je v občini Voj-
nik, skupaj z Javnimi na-
pravami, še posebej vklju-
čil v program izvajanja ob-
veznega odvoza komunal-
nih odpadkov. V organizi-
ran odvoz je vključenih 80
odstotkov gospodinjstev, za
razliko od 35 odstotkov ob
ustanovitvi te občine.
Pri ostalih je inšpektorat
naletel na precej težav. Kot
je na zadnji seji občinskega
sveta povedala inšpektorica
Nataša Kos, bo še pred do-
pusti zaključeno vključeva-
nje v krajevni skupnosti Voj-
nik. V roku je pogodbe pod-
pisalo komaj 10 od 169 po-
vabljenih gospodinjstev. Tre-
nutno veljajo pritožbeni ro-
ki, vendar bodo lahko Javne
naprave občane po prejetju
sklepov iztožile. Sicer pa so
vsa nevključena gospodinjs-
tva najprej povabili k podpi-
su pogodbe. Tistim, ki tega
niso storili, so z odločbo, zo-
per katero je mogoča pritož-
ba, naložili obveznost pod-
pisa.
Pri vsem skupaj je imel inš-
pektorat nemalo težav, slišati
je bilo celo posamezne grož-
nje. V KS Frankolovo, kjer
so se zadeve lotili najprej, jim
je uspelo doslej vključiti 31
od 38 povabljenih gospodinj-
stev (v KS Nova Cerkev 61
od 72 povabljenih).
Občinski svet je opozoril
inšpektorico tudi na pereč
problem ekoloških otokov,
kamor vozijo vse mogoče od-
padke zasebniki celo iz dru-
gih občin. V občinski upravi
in inšpektoratu pravijo, da si
zato prizadevajo najti loka-
cijo za posebni zbirni in sor-
tirni center za odpadke.
Poleg težav zaradi odpad-
kov predstavlja v občini Voj-
nik resen problem tudi par-
kiranje na neprimernih me-
stih, še posebej na obeh av-
tobusnih postajališčih ter pri
zdravstvenem domu. Opozo-
rilni listki pogosto ne zale-
žejo, zato bo v prihodnje mo-
goče takojšnje izterjanje de-
narne kazni.
Kosova je med poročanjem
občinskemu svetu omenila še
eno zgovorno dejstvo. Na za-
četku opravljanja inšpektor-
skega dela je bila namreč ze-
lo presenečena, da ni bilo
pred ustanovitvijo inšpekto-
rata štirih občin nobenega
nadzora nad izvrševanjem
občinskih predpisov. Časi se
hitro spreminjajo. Občinski
inšpektorji so vse številnej-
ši, zato so se zdaj že prvič
sestali. Vsi skupaj ugotavlja-
jo, da je pri temeljih za nji-
hovo delo še veliko nedore-
čenega, zato ustanavljajo svo-
je združenje.
BRANE JERANKO
Medobčinska inšpektorica
Nataša Kos
Dobrna
ponuja
denar
Občina Dobrna je v prete-
klih dneh objavila štiri
različne javne razpise za
dodelitev subvencij, v
skupnem znesku 6,4 mi-
lijone tolarjev.
Od tega namenja približno
polovico denarja razpisu za
ohranjanje in razvoj kme-
tijstva ter podeželja. Z njim
želijo spodbuditi izkorišča-
nje travne ruše (pašno in ko-
sno) na območjih z omeje-
nimi možnostmi. Teh pa je
v občini Dobrna kar nekaj.
Dobrna je tudi objavila raz-
pis za subvencioniranje ma-
lega gospodarstva in obrti,
s katerim nameravajo raz-
deliti denar za materialne
(nakup opreme in podob-
no) in nematerialne inve-
sticije (na primer stroški li-
cenc) ter za udeležbo na sej-
mih in razstavah.
Razpis za subvencioniranje
novih delovnih mest je na-
menjen kandidatom iz
drobnega gospodarstva ter
obrti, pri čemer je mogoče
dobiti denar prav tako za
samozaposlovanje. Z enim
od razpisov namenja obči-
na Dobrna denar tudi za sub-
vencioniranje turistično
obarvane dopolnilne dejav-
nosti na kmetijah.
Za vse razpise velja kot zad-
nji rok za prijavo 30. junij.
BJ
v SPOMIN
Jurij Bojanoirič
Rojen je bil 3. februarja
1918 v vasici Štrbci pri Pr-
njavorju v Bosni, večino živ-
ljenja pa je preživel v Vojni-
ku. Od spoštovanega obča-
na, tudi dobitnika zlatega
grba Občine Vojnik, so se
mnogi prijatelji in znanci,
še posebej gasilci in borci,
poslovili na vojniškem po-
kopališču 4. junija letos. Ne-
sreča, ki se je končala z ne-
pričakovano smrtjo, se je zgo-
dila na njegovi najljubši poti
od doma do vinograda, kjer
je preživljal vse proste ure
bogatega življenja.
Med drugo svetovno voj-
no, ko je kot izgnanec pri-
šel v Slovenijo, seje njegova
pot končala med borci v
Šlandrovi brigadi. Bil je tu-
di na Koroškem, kjer mu je
ob poboju Domnove čete živ-
ljenje rešilo čudežno naključ-
je. Iz teh viharjev je prišel s
pokončno glavo, kot član na-
roda, ki je visoko dvignil gla-
vo nad zavojevalce. Po voj-
ni seje poročil z Marijo in z
njo preživel 51 let.
Leta 1959, ko je gorel fa-
rovški kozolec, so mu gasilci
pred ognjem obvarovali hi-
šo, ki sta jo z ženo zgradila z ■
veliko odpovedovanja in tru-
da. Postal je njihov simpati-
zer in član, pomagal jim je
na vseh področjih. 3. aprila
1977je postal predsednik Ga-
silskega društva Vojnik in 28.
februarja 1998, ko je predal
vodstvo PGD Vojnik svojim
mlajšim kolegom, častni
predsednik društva. Aktiven
je bil tudi v Krajevni skup-
nosti Vojnik, kjer je dvajset
let uspešno vodil borčevsko
organizacijo. Ob tem je red-
no hodil na delo, ki ga je kot
upokojenec sklenil v Ceste -
Kanalizacija Celje kot delo-
vodja pri asfaltnih delih. Za
svoje delo je dobil gasilska,
borčevska in druga prizna-
nja, med katerimi je tudi zla-
ti grb Občine Vojnik. Kjerko-
li je delal, je dosegal rezul-
tate, za katere so mu kraja-
ni in občani hvaležni. Bil je
pošten, odkritosrčen in redo-
ljuben človek. Veliko večino
del je opravil s svojim nepo-
grešljivim motorjem in - žal
- z njim tudi končal svojo živ-
ljenjsko pot. Pot človeka, ki
sega bomo vsi, ki smo ga poz-
nali in smo imeli srečo z njim
delati in sodelovati, še dolgo
spominjali.
TONE VRABL
Dražja pomoč
še poceni
V Sloveniji veljajo za pla-
čilo socialne storitve pomoč
na domu zelo različne ce-
ne. V občini Vojnik stane
ura pomoči na domu zaen-
krat največ 600 tolarjev, od-
visno od dohodkov uporab-
nika. Razmeroma nizka ce-
na bo od septembra bistve-
no dražja, toda še vedno po-
ceni.
Občina se je namreč prejš-
nji teden odločila za bistve-
no povišanje, tako da bo sta-
la ura pomoči od julija za vsa-
J<ogar 600 tolarjev, od sep-
tembra naprej pa že 900 to-
larjev. V občini Polzela je na
primer cena ure za uporab-
nika 1.944 tolarjev (trenut-
no nimajo nobenega korist-
nika), približno ista cena ve-
lja tudi v Novi Gorici ter Lju-
tomeru.
Sicer pa je dejanska cena
ure pomoči na domu (ki jo v
občini Vojnik izvaja Dom
upokojencev Celje) kar 2.674
tolarjev, pri čemer plačujeta
razliko občina ter delno dr-
žava. V Vojniku bo tako z 900
tolarji na uro v prihodnje po-
dobna cena kot je že na Do-
brni, v Štorah in Celju, dru-
gih občinah na območju iste
upravne enote.
Kot se je izkazalo, so se vi-
soke cene v nekaterih sloven-
skih občinah (brez njihovih
izdatnih subvencij) izplača-
le le kratkoročno. Tako se je
v nekaterih »dragih« občinah
zanimanje za selitev v domove
starejših zelo povečalo. Drugi
pomoči potrebni so storitev
iz različnih razlogov odpo-
vedali ali koristijo manj ur.
Pri tem so odnesle najkrajši
konec nekatere njihove os-
krbovalke, saj so najprej os-
tale brez strank ter na koncu
še brez službe. Zato ponekod
previsoke cene že nižajo.
BRANE JERANKO
V zavodu so pozdravljali poletje
v Zavodu za usposabljanje in varstvo Dobrna, ki je namenjen otrokom in mladost-
nikom s posebnimi potrebami, so za konec šolskega leta pripravili pozdrav poletju.
Na prireditvi, ki so se je udeležili starši in drugi, so prikazali svojo pestro ustvarjalnost.
Podelili so tudi priznanja za športne, glasbene in likovne dosežke varovancev ter med
drugim predstavili pridelke s svojega zeliščnega vrta. Z njegovim urejanjem so začeli pred
tremi leti, zdaj pa kaže razveseljive sadove.
V tem šolskem letu je v zavod na Dobrni vključenih 68 varovancev, ki so iz različnih
krajev celjske regije.
Na Dobmi. v zavodu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, praznujejo prihod vseh letnih časov.
V petek, za zaključek šolskega leta. so pozdravljali poletje.
Baloni nad Vojnikom
v Vojniku je bil v soboto že šesti balonarski festival, ki
so se ga udeležili balonarji iz Slovenije, Hrvaške, Italije
in Nemčije.
Petkov uvodni vzlet je zaradi slabega vremena odpadel,
vendar so lahko gledalci v soboto nemoteno uživali v pra-
vem balonarskem vzdušju; z jutranjim ter večernim vzle-
tom, z 18 baloni. Skupni zmagovalec festivala je Jože Der-
ganc iz Mengša.
V Balonarskem klubu Vojnik, ki je med prireditelji festi-
vala, so z odmevnostjo festivala zadovoljni. Z njim so obe-
nem počastili krajevni praznik Vojnika, ki se vse bolj uve-
ljavlja kot kraj balonarjev.	BJ, Foto: GK
Dolina relce Gračnice
Običajno smo tako razva-
jeni, da lepote iščemo drug-
je in da domačih ne opazi-
mo oziroma jih puščamo za
jesen svojega življenja.
Kot Celjanu mi je bila do
nedavnega dolina reke Grač-
nice povsem tuja. Na prigo-
varjanje prijazne knjižničar-
ke sem zašel v to dolino med
soteske, slapove, korita, rib-
nike in ruševine slavnega sa-
mostana v Jurkloštru. Priz^
nam, da me je tiha in malce
preveč pozabljena dolina
očarala s svojim šarmom in
naravno lepoto.
Dvajset kilometrov dolga
dolina je lahko dostopna obi-
čajno z dveh strani. Z vzhod-
ne strani se do nje pripelje-
mo iz Šentjurja oziroma Pla-
nine pri Sevnici, z zahodne
pa iz Rimskih Toplic. Če smo
izbrali slednje izhodišče, nas
cesta nekaj kilometrov pelje
po levem bregu Savinje, nato
pa zavije v omenjeno dolino.
V vasi Lokavec stoji spome-
nik cvetov, ki so ga postavili
v spomin na partizanski boj z
Nemci v dolini Gračnice med
drugo svetovno vojno.
Najbolj poznan kraj v do-
lini Gračnice je Jurklošter.
Kartuzijani so imeli tu svoj
samostan, ki je bil ustanov-
ljen leta 1170. Od mogočnih
stavb se je ohranil le del ob-
zidja, obrambni stolp, ki je
bil pred leti obnovljen, in po-
kopališče. Župnijska cerkev
sv. Mavricija iz leta 1227 je
pozidana v poznoroman-
skem slogu. Domneva se, da
naj bi bila v kartuziji poko-
pana Veronika Deseniška, ki
naj bi jo prekopali iz Bra-
slovč. V tem kraju so se v dav-
nini že križale rimske ceste.
Zanimivo ime nosi vas Ma-
rof, ki je poznana po petih
ribnikih z odličnimi sladko-
vodnimi ribami. Med specia-
litete v dolini sodijo postrvi.
Za vse ljubitelje naravnih le-
pot pa je pravi biser bližnji
slap na Gračnici. V Marofu
mejijo mehke miocenske pla-
sti na trdo dolomitsko pre-
grado. Del vode je nekoč po-
ganjal žago, drugi del vode
pa se v dveh slapovih spušča
čez dolomitsko steno. Kame-
nina je bila na tem kraju v
več smereh prelomljena in
razkosana v večje in manjše
bloke. Ti so se ob prelomih
premikali, drobili in kasne-
je zopet sprijeli v trdo kame-
nino. Razlomljena in zmle-
ta kamenina je različno od-
porna, zato sta slapova ubi-
rala vsak svojo pot. V času
hudih in dolgotrajnih deže-
vij pa sta se združila v eno-
ten slap. Desni slap je visok
okoli osem metrov. Iz ozke-
ga korita se voda na skalnem
grebenu pahljačasto razpro-
stre in pada v spodnji tolmun,
ki je pod slapom. Levi slap
je visok okoli štiri metre. Vo-
da najprej teče po skalnem
žlebu in se preko pregrade
spušča v manjši tolmun, iz
njega pa se preliva v tolmun
pod glavnim slapom. Zaradi
obilice vlage je dolomitna
pregrada porasla z mahovi.
Med lepotce pa prav goto-
vo spada tudi Počerejski slap,
ki je v neposredni bližini va-
si Prušnica (Mrzlo Polje). Po-
leti pogosto privabi številne
kopalce, ki se hladijo v spod-
njem velikem tolmunu. Za
malce bolj pogumne pa so
manjši zgornji tolmuni in ka-
dulje v koritih pravi izziv, saj
se voda pretaka iz enega v dru-
gega z majhnimi slapovi. Nad
slapovi teče Gračnica po la-^
pornem svetu, ki ga prekine
trda pregrada iz apnenca. Po-
trebna so bila dolga tisočlet-
ja, da si je voda našla pot čez
to zaporo. Reka se požene v
korito in po nekaj metrih pa-
de čez slap v tolmun. Nato
se obrne v levo in tam izgine
v velikem spodmolu. Na dru-
gi strani votline pada v dveh
slapovih v tolmun, iz njega
pa v manjšem slapu spolzi v
veliki tolmun. Enkraten je po-
gled na manjše jezerce, sla-
pove in votlino, ki se boči
nad to lepoto. Pravi kraj za
dušo in telo.
Našo pot lahko zaključimo
na Planini pri Sevnici ali pa
se odpeljemo v Šentjur. Če so
vas te naravne pa tudi kultur-
ne znamenitosti prepričale, da
so vredne nedeljskega izleta,
bo moj namen dosežen. Če,
pa to ni dovolj, naj vas spom-1
nim samo na slastne pečene
postrvi. Mislim, da omaho-
vanja ne bo več.
FRANCI HORVAT
Počerejski slap
KULTURA
19
Prvič
izvedeni
slciadbi v
Sloveniji
Mladinski simfonični
orkester Glasbene šole
Celje bo v soboto, 21.
junija, ob 20. uri v Narod-
nem domu v Celju zadnjič
v letošnji sezoni stopil na
koncertni oder.
Pod taktirko dirigenta
Matjaža Brežnika bodo
odigrali skladbi, ki še nikoli
nista bili izvedeni v Sloveniji.
Koncertno skladbo za kla-
rinet, basetni rog in orkester
F. Mendelssohna bo orkester
izvedel s solistoma Slavkom
Kovačičem in Juretom
Hladnikom, Koncert za štiri
rogove in orkester H. Hub-
lerja pa s Kvartetom rogov
Lipovšek. Orkester bo odi-
gral še deli Kumarja in Dvo-
raka.
ŠO
Zlato srebro
Mesto Olomouc na Češkem, središče Hanske regije, je
velikokrat opisano kot »biser na zeleni blazini«. Znano
pa je tudi kot mesto z dolgoletno tradicijo zborovskega
prepevanja. Tam je bil od 4. do 8. junija 31. mednarodni
festival pevskih zborov. Udeležili so se ga tudi pevci in
pevke Akademskega pevskega zbora Celje pod vodstvom
Barbare Arlič.
Na festivalu je tekmovalo
175 otroških, mladinskih in
odraslih neprofesionalnih
pevskih zborov s celega sve-
ta. Udeležilo se ga je tudi kar
devet slovenskih zborov, med
drugimi tudi iz Celja.
Tekmovanje se je odvijalo v
22 različnih kategorijah na sed-
mih tekmovalnih krajih mesta.
Celjski zbor si je v kategoriji
odraslih mešanih pevskih zbo-
rov prislužil srebrno medaljo.
Tega uspeha so se pevci ze-
lo razveselili in vsaka pevska
vaja, posvečena temu tekmo-
vanju, je bila poplačana s sre-
brom ali kot je dejal nekdo
izmed pevcev na poti domov:
»Bili smo zlati - v vseh po-
gledih.«
GORDANA PEČNIK
Kje so tiste stezice
Koncert za dve desetletji Mešanega komornega pevskega
zbora Celje
v celjski občini deluje kar
nekaj vrhunskih odraslih
pevskih zborov. Brez dvoma
sodi mednje tudi Mešani ko-
morni pevski zbor Celje. Di-
rigentsko mesto je za Pavlom
Bukovcem prevzela mag.
Dragica Žvar, ki vodi zbor že
peto leto. Slavnostni koncert
ob jubileju bo jutri zvečer v
Narodnem domu v Celju.
V času delovanja zbora je
nastala bogata bera pesem-
skega gradiva. Ubrano je zve-
nela domača slovenska ljud-
ska pesem, s katero znajo ved-
no znova navdušiti, hkrati pa
je zbor predstavljal tudi umet-
no slovensko pesem in pesmi
tuje zborovske literature. Vsa
leta so uspešno ohranjali ka-
kovost, stopali čez ovire, za-
radi česar se danes s pono-
som ozirajo na prehojeno
pot. Slavnostni koncert so
poimenovali po ljudski pe-
smi Kje so tiste stezice, ki jo
bodo v drugem delu koncer-
ta, ki je namenjen priredbam
ljudskih pesmi, tudi zapeli.
Današnji Mešani komor-
ni pevski zbor Celje je na-
stal na pobudo prijateljev
petja v krogu Vide Bukovac
in je bil ustanovljen leta
1983. Štel je 17 članov. V ju-
bilejnem letu prepeva v zbo-
ru 33 članov. Mnogi so zbo-
ru zvesti vse od začetka.
V prvem delu pa bodo pred-
stavili pesmi domačih in tu-
jih avtorjev.
MATEJA PODJED
Hodniic za izziv
v Galeriji sodobne umet-
nosti v Celju so se odloči-
li, da bodo razstavni pro-
stor, imenovan Galerija
hodnik, med poletjem na-
menjali predstavitvam tiste
generacije slovenskih
umetnikov, ki šele vstopa
v likovni prostor in ji bo
takšna predstavitev pose-
ben izziv.
Tako so v Hodniku minuli
torek odprli razstavo umet-
niških del mladega Celjana
(1978), slikarja Tomaža Mi-
lača, diplomanta Visoke šo-
le za slikanje in risanje.
Njegova umetniška dela so
sveža in impulzivna, še brez
izrazite lastne kode, v pre-
pletu izkušenj evropskega
modernizma in ameriškega
pop arta. Na zatvoritvi raz-
stave na dvorišču Spodnjega
gradu pripravljajo organiza-
torji še glasbeni dogodek s
koncertom Slovenskega sek-
steta klarinetov.
Naslednja razstava v gale-
riji Hodnik bo 10. julija, ko
se bosta predstavila Marko
Požlep in Jernej Forbicij.
MP
Uspešni domači plesalci
Mladi plesni raziskovalci
11. Republiškega tekmova-
nja mladih plesnih ustvarjal-
cev OPUS 1-Plesna miniatu-
ra v Celju so letos ustvarjali
na tri razpisane teme Javne-
ga sklada za kulturne dejav-
nosti RS: Umetna resničnost.
Iz našega muzeja in Kon-
tra...!!!.
Tekmovanje je potekalo v
treh kategorijah in pod budni-
mi pogledi strokovne žirije na-
ših znanih baletnih in sodob-
nih umetnikov predsednice Li-
dije Sotlar, članov Uršule Ter
žan ter Dušana Teropšiča.
Vse tri teme so skoraj ena-
komerno spodbudile plesno
domišljijo mladih tekmoval-
cev, ki so kot vedno prispeli iz
vseh krajev Slovenije, iz raz-
novrstnih plesnih dmštev pa tu-
di iz plesnih in glasbenih šol,
kjer ima plesno izobraževanje
svoj oddelek. Organizator Ob-
močna izpostava JSKD Celje,
ki je v dopoldanskem času na
mestnih ulicah pripravil domi-
selno plesno animacijo kot uvod
v večerno dogajanje, je poskr-
bel, da je prireditev tekla glad-
ko in v prijetnem vzdušju.
V skupini B (13-16 let) sta
prvi dve nagradi pripadli do-
mačim plesnim skupinam, saj
so prvo mesto osvojile ustvar-
jalke in plesalke Plesnega stu-
dia »N« Velenja, Tjaša Pajič,
Iris Vrabič in Špela Vučina
za ples iz sveta umetne resnič-
nosti Na drugi strani, kjer se
resničnost in virtualnost med
seboj prepletata in prekriva-
ta v dobro strukturiranih ple-
snih elementih pred in za po-
livinilno zaveso. Življenje z
osmimi ključi sta plesno bo-
gato in hudomušno izobliko-
vali plesalki Akt-Harlekin Ce-
lja (mentorstvo Ana Vovk Pez-
dir) Maša Leskovšek in Ra-
ja Terglav na temo Iz našega
muzeja in osvojili drugo na-
grado. Tretja nagrada pa je
pripadla Nastji Bremec (Ple-
sno društvo Terpsihora iz Šem-
petra-Vrtojba, mentorica Ro-
sana Štorgelj).
Gledalce pa so še posebej
navdušile predvajane plesne
miniature skupine C (17-21 let),
saj gre za plesalce, ki imajo za
seboj že lar nekaj let plesnih
treningov in tudi izkušenj z us-
tvarjalnimi plesnimi delavni-
cami. Zvezdnik večera je bil
Aleš Čuček iz Ljubljane, saj
mu je žirija dodelila nagrado
za najboljšega plesalca. Cuček
Skupina A (9-12 let): 1. me-
sto Enya Belak in Danaja
Marinšek (Srednja glasbena
in baletna šola Ljubljana-od-
delek za sodobni ples, men-
torica Jana Kovač Valdez),
2. mesto Ana Romih (Kul-
turno društvo Qulenium
Kranj, mentorica Saša Lon-
čar) . 3. mesto Neža Vitez (ple-
sna skupina OŠ Dante Alig-
hieri Izola, mentorica Olivera
Pajovič).
in njegova soplesalka Tina
Učakar sta osvojila prvo na-
grado v svoji kategoriji in tudi
nagrado občinstva oziroma iz-
brane žirije iz vrst celjskih di-
jakov. Drugo nagrado je žirija
dodelila Kaji Valenti (Plesna
Izba Maribor) za njen čutno
oblikovani avtorski soloples v
minimalističnem gibalnem sti-
lu, vendar poglobljeni izpoved-
nosti. Tretjo nagrado je osvo-
jil trio Plesne skupine Metulj
iz Pirana, Laura Cocetta, Na-
taša Pogačar, Adriana Topo-
lovec, za lepo likovno struk-
turalno koreografijo na temo
Iz našega muzeja Forma viva,
mentorica Lidija Pogačar.
DALIBORKA PODBOJ
Prvo mesto v kategoriji A: Enya Belak in Danaja Marinšek iz Srednje
glasbene in baletne šole Ljubljana
OCENJUJEMO
Suvereno,
muzikalno sveže
v ponedeljek, 2. janija, so
se v Narodnem domu v Celju
na letnem koncertu predsta-
vili Komorni moški zbor Ce-
lje pod vodstvom zborovodje
Sama Ivačiča in gostji, vio-
lončelistka Karmen Pečar in
hrvaška pianistka Srebren-
ka Poljak.
Zbor z dolgoletno tradicijo
je pred štirimi leti praznoval
okrogli jubilej - 50 let delova-
nja. Že od samega začetka, z
dirigentom Egonom Kunejem,
sodi med najboljše tovrstne
sestave pri nas. Zbor so vodi-
li še Ciril Vrtačnik in Katja
Kovač, zadnja štiri leta pa ga
vodi Samo Ivačič.
Na koncertu so se nam
predstavili z deli J. Arcadel-
ta, J. Gallusa, S. Premrla. E.
Adamiča, A. Kumarja, V.
Miškinisa in priredbami slo-
venskih ljudskih skladateljev
S. Vremšaka, U. Kreka, P. Mi-
helčiča, L. Lebiča, A. Kumar-
ja, J. Ježa in črnske duhov-
ne K. Shawa. Skrbno izbran
program na letnem koncer-
tu je dal užitka tako slado-
kuscem kot lepega petja želj-
nim poslušalcem, ki so do zad-
njega kotička napolnili dvo-
rano.
Zbor je poslušalce navdu-
šil že v prvem delu s tehtnimi
deli iz obdobja renesanse in
20. stoletja. Skladbe rene-
sančnih mojstrov je zbor iz-
vedel z občutkom za linear-
no vodenje glasov. Višek pr-
vega dela sta predstavljali har-
monsko barvita skladba Ave
Regina Coelorum V. Miškini-
sa, interpretacijsko najmoč-
nejša pa je bila izvedba ...in
Ecce homo Alda Kumarja. So-
dobna glasbena govorica zbo-
ru sicer ni tuja, saj v svoj pro-
gram redno uvršča dela so-
dobnih slovenskih skladate-
ljev.
Po prvem delu smo z rado-
vednostjo prisluhnili nastopu
mladih poustvarjalk. Sloves
najvidnejših glasbenic mla-
de generacije sta potrdili z ui-
granim komornim muzicira-
njem. Violončelistka Karmen
Pečar nas je razvajala z bo-
gatim tonom in izjemno mu-
zikalno igro. Najbolj je prišla
do izraza njena igra v Cigan-
skih melodijah op. 20 P. de
Sarasata. Kljub manjšim in-
tonančnim spodrsljajem seje
violončelistka izkazala z
vzneseno in virtuozno igro.
Pianistka je lepo dopolnjeva-
la solistko. Njena igra je bila
dognana, polna izdelanih
podrobnosti, le na trenutke
je bilo pogrešati zvokovno pol-
nejšega diabga z violončelom.
Drugi del je bil nastavljen
bolj v ljudskem tonu. Najprej
so virtuozno zapeli tehnično
in intonančno zahtevno Pom-
lad Stanka Premrla. Sledili
so biseri priredb slovenskih
ljudskih pesmi. Zbor je zaži-
vel v intimnosti ljudske pe-
smi še bolj doživeto kot v pr-
vem delu. Sproščeno in prist-
no je zbor poustvarjal tako li-
rične kot šaljive in pikre pri-
redbe slovenske zborovske za-
kladnice.
Zbor je s tem koncertom do-
kazal, da je na dobri poti. Z
okrepitvijo posameznih gla-
sovnih sekcij (še posebej dru-
gega tenorja) bo zvok zbora
še pridobil na kompaktnosti.
S tako študioznim in inten-
zivnim delom pa se bo lahko
v prihodnje kosal z najboljši-
mi.
AČ
Otroški program
televizije Metuljček
Otroški smeh, vriska-
nje in vsesplošno veselje
so minulo soboto polnili
Ledeno dvorano v celj-
skem Mestnem parku.
Zvrstil se je namreč že
tretji Metuljček Radia Ce-
lje otrokom. Kljub vroči-
ni je bilo v Ledeni dvora-
ni (ki je bila vse prej kot
ledena) na Metuljčku več
kot 3000 obiskovalcev.
Otroci so se na priredi-
tvi začeli zabavati že ob 14.
uri, ko se je pričel program
televizije Metuljček. Vodi-
teljica Jožica Skorja je do-
bro krmarila med velikim
številom nastopajočih, ki
so otroke zabavali vse do
pol devetih zvečer. Poleg
»televizijskega« programa
na odru pa so otroci lahko
ustvarjali v različnih delav-
nicah. Nekateri so preiz-
kusili svojo umetniško ži-
lico, drugi so se kljub svo-
jim rosnim letom računal-
niško izobraževali, spet
drugi so se igrali z varni-
mi igračami. Tisti, ki so še
vedno imeli dovolj energi-
je, pa so igrali nogomet,
skakali po napihljivem
igralu ali pa plezali po igra-
lih in toboganih. Uspel je
še en metuljčkast dan, za-
to nasvidenje drugo leto.
ŠO, foto: ALEKS ŠTERN
Kot vsako leto je bila Ledena dvorana polna balonov. Taka je bila tudi televizija Metuljček, programe pa je
uspešno menjavala voditeljica Jožica Škorja. V pomoč jI je bil daljinec iz balonov In seveda otroci, ki so vneto
pritiskali na »balonaste« gumbe.
Tudi z Igro se da marsikaj naučiti. Za to so poskrbele varne Igrače podjetja Fractal.
Damjana Golavšek ni le dobra pevka, ampak tudi odlična kuharica
kalčkom sta pripravila čokolado, ki stajo začinila z dobro merico
Simona Brglez, glavna organizatorka, novinarka NT&RC In ms
tuljčka (ne pa tudi deklice na sliki).
o na Metuljčku lahko en dan živeli v hišah po svoji meri (velikosti), nekateri so si prisvojili kar gradove, drugim
bolj zanimive prve vožnje z avtomobilom, otroci pa so se lahko zabavali tudi na različnih plezailh In toboganih.
Slogan: Podarimo otrokom pravljični svet (POPS podjetje).
ononeko je navduševal z zmajčkom Jurčkom In drugimi lutkami. Z lutkami so se lahko poigravali tudi mladi
obiskovalci in celo spremenili svojo podobo.
Plesni forum Celje Goge Stefanovič Erjavec je v Ledeno dvorano pripeljal Kralja Urbana In njegove
podanike, ki jih je s pesmijo spremljal Vojo.
Otroke so prvi razveselili plesalci Plesnega vala.
Nekateri otroci so že sedaj pravi kiparji. Da so bile mojstrovine še lepše, so z nasveti poskrbeli v delavnici
Ustvarjalnega pristana.
Otroci so lahko preizkusili tudi svoje skakanje na napihljivem igralu Coca^ole. kjer je med drugim potekalo tudi
tekmovanje, kdo prej pride skozi težko prebojne odbijajoče se tunele.
Otroci celjskih vrtcev so za Metuljčka narisali plakate, ki so krasili dvorano. Poleg tega pa so otroci vrtcev
Anice Cernejeve. Tončke Čečeve in Zarje pripravili program na odru. med drugim tudi stare ljudske olese.
Klovnesa Mika Maka, ki sliši tudi na Ime Eva Škoflč Maurer. je s svojima plesalcema zabavala mlado In staro.
22
ŠPORT
Publikum
državnemu naslovu
dodal še pokalnega
Po slavju štirinajstletnikov v DP, še pokal NZS celjskim mladincem - Uspel
7. turnir Malega šampiona
Zgornji naslov je bil pred-
viden za člansko moštvo,
a mu je pač spodletelo. Mla-
dince je do lovorike pope-
ljal trener Bojan Majal, ki
se mu obeta podobna uso-
da kot Čiru Blaževiču. Kot
hrvaški prvak je moral za-
pustiti Dinamo, vendar že
ima novi klub - Muro. Ma-
jal novega kluba nima. V
Celje namreč prihaja dr.
Marko Pocrnjič, Majalu pa
je ponujeno mesto trenerja
mlajših dečkov!
V finalu pokala NZS je v
Kidričevem Olimpijo dobe-
sedno deklasiral s 5:0.
Petarda
Celjanov
Ljubljansko mrežo so za-
tresli Dejan Robnik, Demir
Džaferovič, Oskar Perpar,
Levin Oparenovič in Dejan
Urbanč. Igrali so še Kastelic,
Nenič, Bojovič, Naprudnik,
Sedminek, Travner, Pranj ič,
Pajnkihar, Marot in E. Dža-
ferovič. »Fantje so bili izjem-
no motivirani. Še mene so pre-
senetili, tako dobro so zai-
grali, pravzaprav najbolje,
odkar jih vodim. Vesel sem,
da moštvo zapuščam z naslo-
vom. Lani smo državno pr-
venstvo zaključili kot podpr-
vaki, za Olimpijo, ki je za-
vlačevala z zaostalo, napo-
sled odločilno tekmo. No,
zdaj smo se ji pošteno oddol-
žili,« je dejal strateg Živexa
Pubiikuma. Majalovi varo-
vanci so imeli namreč še ne-
kaj izrazitih priložnosti za viš-
jo zmago in napovedali, da
celjski članski nogomet lah-
ko računa na njih v prihod-
nosti.
To je drugi pokalni naslov
Celjanov, prvega so pod vods-
tvom Kasima Kokota osvo-
jili Sebastjan Gobec, Goran
Sankovič, Aleksander Šeli-
ga, Bojan Salamadija... Ka-
dete naj bi še naprej vodil
Primož Jelen, selekcijo U-
14 pa odslej Franci Oblak (ex
Rudar).
Celjski
nogometni
turnir
Sedmič je nogometna šo-
la Mali šampion zbrala ko-
pico mladih ekip. Čeprav so
izidi praviloma v ozadju, je
bilo doseženih nekaj vidnih
uvrstitev. V konkurenci U-8
sta domači ekipi Malega šam-
piona, Linde in Tuš zaostala
le za zagrebško Kustošijo,
med U-9 pa je tretje mesto
osvojil Mali šampion Slada.
Najprivlačnejši so bili boji
med nogometaši, starimi do
14 let, kjer je po pričakova-
nju znova zmagala reprezen-
tanca Slovenije, državni pr-
vak Kuglerplesk Publikum pa
je zasedel 9. mesto, kar je po-
jasnil trener Jani Žilnik: »Ni-
sem razočaran, čeprav nismo
navajeni izgubljati tekem.
Kot predsednik organizacij-
skega odbora sem si dodelil
najtežjo kvalifikacijsko sku-
pino, z reprezentanco Slove-
nije, Udinesejem in Trigla-
vom, v kateri smo doživeli
poraz in dvakrat remizirali.
Z osvojenim mestom ne mo-
rem biti zadovoljen, s prika-
zano igro pa sem. Bistveno
je, da nam je uspelo spraviti
pod streho tudi ta turnir. Priš-
lo je 30 ekip iz petih držav.«
Direktor turnirja Sandi
Drobne je potegnil črto pod
celotno sezono: »Mali šam-
pion je najboljša nogomet-
na šola v Sloveniji, kar potr-
juje osvojitev državnega na-
slova v selekciji U-14, nato
osvojitev naslovov v Medob-
činski zvezi Celje tako malč-
kov, cicibanov in starejših
dečkov, tako da je prav ta pri-
reditev, ki je v celoti uspela,
pika na i dogajanj skozi ce-
lotno sezono.«
Na žalost so tik pred zdaj-
ci udeležbo odpovedali Di-
namo Kijev, Hertha Berlin,^
Hajduk Split in madžarski
ZTE.
DEAN ŠUSTER
Pokalni prvaki Slovenije, nogometaši celjskega Živexa Pubiikuma
Četrta spet prva!
športna zveza Celje oziroma Odbor za šport mladih je ob
pomoči posebne komisije, ki jo je vodil strokovni delavec
Bogdan Povalej, ovrednotila vse rezultate tekmovanj celjskih
osnovnih šol. V obeh konkurencah je zmagala IV. OŠ (pedagoga
Alenka Šauperl, Aco Kitanovski) pred OŠ Hudinja (Tatjana
Braček, Petar Milovac) in OŠ Lava (Igor Krstič, Marko
Kopriva).	DEAN ŠUSTER, foto: ALEKS ŠTERN
Najuspešnejši športni pedagogi (manjka Aco Kitanovski, ki je slavil
že petič zapored) med slavnostno prireditvijo na hudinjski šoli.
Konkurenta po
isti poti
Ob prisotnosti županov
Mestne občine Celje Bojana
Šrota in Žalca Lojzeta Po-
sedela ter predstavnikov
obeh atletskih kolektivov, sta
predsednika AK Žalec Adi
Vidmajer in AD Kladivar Jo-
že Zimšek podpisala dogo-
vor o sodelovanju. AK Žalec
prav v teh dneh praznuje dru-
go obletnico delovanja, če-
prav prvi začetki atletike v
Žalcu segajo v leto 1953. V
Žalcu skrbijo za najmlajše at-
letske selekcije, najboljši pa
bi ukvarjanje z atletiko na-
daljevali v društvu z bogato
tradicijo in velikimi uspehi.
Oba sodniška zbora že sode-
lujeta pri mnogih tekmova-
njih v Celju in Žalcu, izme-
njava pa bo dobrodošla tudi
na strokovnem področju.
Oboji pa bodo delali za do-
bro mladih in ponovnega
vzpona kraljice športov z bo-
gato tradicijo, v kateri so ime-
li velik delež tudi atleti iz Sa-
vinjske doline.
TONE VRABL
Adi Vidmajer (levo) in Jože Zimšek med podpisom dogovora.
NA PIKI
Najuspešnejša
sezona
Miroteksa
Celjske kegljavke so po-
stale evropske podprvaki-
nje v kegljanju in tako v od-
ličnem vzdušju zaključile
letošnjo sezono. Do največ-
jega uspeha kluba jih je
vztrajno vodil Lado Gobec.
Kakšni so prvi vtisi po
končani evropski ligi?
Občutki so neverjetni, vsi
smo zelo veseli in zadovolj-
ni. Najbolj me veseli dejstvo,
da smo na zaključnem tur-
nirju evropske lige nastopili
s pomlajeno ekipo in dose-
gli nov državni rekord, kar
je dobra popotnica za pri-
hodnja leta.
In kakšna je bila pot do
finala?
Zelo težka, saj se je kar 54
ekip pomerilo v treh evrop-
skih pokalih in le prvih 9 se
jih je uvrstilo v evroligo. Iz-
žrebali so tri skupine, zma-
govalec pa se je uvrstil na za-
ključni turnir. V naši pred-
tekmovalni skupini so bile tu-
di evropske prvakinje iz Ro-
munije, ki smo jih morali
premagati na njihovem tere-
nu, kar nam je na preseneče-
nje mnogih tudi uspelo in uvr-
stili smo se v finale. V Italiji
smo se enakovredno kosali
z velikimi favoritinjami, keg-
Ijavkami Bamberga iz Nem-
čije, ki so nas na koncu z mal-
ce več sreče pri zadnjih lu-
čajih premagale za 25 keg-
ljev.
Tudi lani ste bili zelo bli-
zu finala?
V športu je vedno tako, da
te sreča enkrat spremlja in
drugič ne. Lani nas je na Slo-
vaškem le nekaj kegljev lo-
čilo od zmage in ostali smo
brez nastopa na zaključnem
turnirju. Tokrat nam sreča le
ni obrnila hrbta.
Kakšna pa je vaša ocena
celotne sezone, v državnem
prvenstvu ste skoraj brez
konkurence?
Sezona je bila res zelo us-
pešna, saj smo doma osvoji-
li kar 9 od 11 možnih naslo-
vov. Zmagali smo tudi v treh
ekipnih konkurencah. Naj-
bolj superiorno so nastopa-
le kadetinje, vsekakor pa je
bilo srebro v evropski ligi
krona letošnje sezone.
V Bolzanu se je najbol
izkazala Barbara Fidel, k
ima za seboj odlično sezo
no. Katere mlade kegljav
ke se bodo še prebile v naj
boljšo ekipo v naslednji se
zoni?
Pohvalil bi vse mlajše igral
ke, ki so letos nastopale ^
evropski ligi. Na zaključnen
turnirju se je poleg Fidelove
zelo dobro odrezala tudi Na
da Savič, za katero je bil tc
prvi nastop. Njena sestra Ra
da je bila zelo uspešna v Ro
muniji. Tudi Sabina Koljič,
Zorica Gluvič in Dobrila Vu-
čenovič so pokazale zelo do-
bro formo. Štiri od njih so bile
tudi v »zlati« reprezentanci na
svetovnem mladinskem pr-
venstvu. Vendar kljub temij
še potrebujemo pomoč izku-
šenih tekmovalk, ki pa se po^
časi poslavljajo od aktivnega
športa. Kombinacija mlado
sti in izkušenj se nam je v le
tošnjem letu obrestovala ir
poskušali jo bomo zadržati.
Sezona je končana. Bo
do imele vaše varovank«
zdaj kaj počitka?
Lahko bodo odšle na kraj
ši dopust. Nato sledi delo p{
individualnem programu
Sredi julija bomo začeli ;
skupnimi kondicijskimi pri
pravami, podali se bomo n
našo pripravljalno bazo \
Kranjski Gori in se dobro pri
pravili za naslednjo sezono
ki se začne že 15. septembra
PETRA ŠAFRA^
Lado Gobec
ŠPORT
23
Spremembe so nujne
Zaključna razmišljanja o košarkarskih dogajanjih pri nas
i Sinoči se je slednjič kon-
čalo tudi državno košarkar-
sko prvenstvo (peto, odlo-
čilno tekmo za naslov prva-
jca sta odigrala Krka in
jnion Olimpija), ki bo šlo
unalu v pozabo. Ne bomo
;i ga namreč zapomnili po
«liki kvaliteti ali po obisku
ekem, ki je bil več kot slab.
Prvenstvo je bilo razdelje-
10 na dva dela. Najprej je štelo
inajst ekip, nato pa so se pri-
djučile še ekipe iz Jadranske
ige. Prvotno, neparno števi-
0 ekip je povzročilo precej
;lavobola moštvom, ki so
|rala od vsega začetka. Od-
porov je bilo preveč. Moštva
{O odigrala le po nekaj viken-
jov zapored, vmes pa so bile
jirekinitve zaradi nastopov re-
[irezentance, nastopili so praz-
iiiki, zaradi neparnega števi-
la klubov je vsakdo moral dva-
krat na počitek. Mnogi so za-
p upravičeno zmajevali z gla-
j^o, predvsem trenerji, ki so
imeli veliko težav, da so dr-
^li moštva v vsaj delni for-
Ini, kar ob stalnih prekinitvah
jii bila lahka naloga. Razen
hlovana, so namreč vse osta-
te ekipe (z izjemo trojice v
jigi Goodyear) delovale na po-
[amaterski osnovi in dosega-
ije visoke pripravljenosti je
)ila prava umetnost.
Kolikor
denarja, toliko
muzike
Večini je primanjkovalo fi-
nančnih sredstev, pa čeprav so
skoraj vsi pred sezono krep-
ko znižali klubske proračune
ter s tem tudi plačila igralcem
in trenerjem. Ob slabšem gos-
podarskem položaju so klub-
ske blagajne po pravilu zevale
prazne. Zaradi tega ni bilo ni-
ti velike kvalitete, čeprav bor-
benosti in želje ni moč odreči
nikomur. Če Koper, eno izmed
najmočnejših gospodarskih sre-
dišč Slovenije, ni sposobno
normalno servisirati ekipe, ki
ima ob tem še dober rezultat,
kako naj to potem uspeva
mnogo manjšim krajem in klu-
bom. Stari pregovor »kolikor
denarja, toliko muzike« je še
vedno aktualen, kot vse kaže,
pa bo še bolj veljal v bodoč-
nosti.
Slab obisk
Da je kakovost klubske ko-
šarke (z izjemo Olimpije in
Krke) bistveno padla, je do-
kazal tudi mnogo slabši obisk
v dvoranah širom po Slove-
niji. Že tradicionalno praz-
nim Trem lilijam, so se v zad-
nji sezoni priključile še več
ali manj prazne dvorane tu-
di v ostalih mestih, pri če-
mer tudi klubi s Celjskega ni-
so izjema. V Zrečah se je šte-
vilo navijačev prepolovilo,
pa čeprav je ekipa igrala v li-
gi za prvaka. Tudi Olimpija
in Krka nista več zmogli na-
polniti zreške dvorane. Ena-
ko ali podobno je bilo tudi v
Šentjurju, Šoštanju in na Pol-
zeli. Slabša kvaliteta in po-
manjkanje domačih igralcev,
s katerimi se navijači in okolje
lahko identificirajo, sta po-
glavitna vzroka za slabši
obisk. Kaj narediti, da bo v
naslednji sezoni boljše, ne ve-
do zaenkrat niti v klubih ozi-
roma njihovih upravah, vsi
pa se strinjajo, da bo potreb-
no ljudi na nek način ponov-
no privabiti v dvorane.
Vseh pet
ostaja v ligi
Vseh pet klubov s Celjske-
ga je ostalo v ligi. Pivovarna
Laško v Jadranski, Elektra,
Rogla, Alpos Kemoplast in
Hopsi pa v LA ligi. Tako os-
taja celjska regija še naprej
najštevilčneje zastopana v
najvišjem košarkarskem tek-
movanju. Kakor je za njih ze-
lo praktično veliko število po-
ceni gostovanj v neposredni
soseščini, (z gosti pa pridejo
navijači in dvorane so le ne-
koliko bolj polne), je ob go-
stoti nepraktično sestavljanje
ekip za naslednjo sezono. Šte-
vilo slovenskih kvalitetnih
igralcev je skromno, za vsa-
kega izmed njih se zanimata
vsaj dva kluba iz našega po-
dročja. S tem cena igralcem
samo poskoči, kar je za praz-
ne blagajne velik udarec. Vsak
pa želi biti prvoligaš. Le ta-
ko še dobi vsaj nekaj denar-
cev iz proračunov občine in
tistega dela gospodarstva, ki
še ima posluh za podporo
športu. Slovenski moštveni
šport je v veliki finančni kri-
zi, zato so tudi predlogi o
skrajšanju lige naleteli na
ugoden odziv v večini klubov;
v začetku meseca aprila sle-
di popoln padec interesa gle-
dalcev, s koncem sezone se
preneha plačevati igralce.
JANEZ TERBOVC
PANORAMA
—»a—niMniiir—MIH	I
NOGOMET
2. SNL
30. krog: Ptuj Drava - Dra-
vinja 2:0 (1:0); Majcen (13),
Kinger (67). Končni vrstni
red: Domžale 74, Ptuj Drava
61, Aluminij 57, Grosuplje
56, Bela krajina 47, Zagor-
je, Dravinja 39, Triglav, Izo-
la 38, Jadran 37, Livar 36,
Goriška brda. Krško 35, Nafta
30, Križevci 27, Železničar
18.
MALI NOGOMET
1. liga občine Štore, 8.
krog: Pečovje - Marinero 5:3,
Lipa - Sokoli 5:3, Laška vas -
Stopar 7:5, Mulej - Inexa 7:1.
Vrstni red: Vulkanizacija
Mulej, Laška vas 18, Lipa 16,
Marinero 15, Pečovje 12, So-
koli 7, Stopar, Inexa 3.
NA KRATKO
Nejc bo napredoval
Frankfurt: 17-letni Žalčan
Nejc Podkrajšek je minuli te-
den odigral izvrstno serijo šti-
rih teniških tekem na turnir-
ju 1. kategorije. Kot edini ne-
postavljeni igralec se je pre-
bil v četrtfinale, potem ko je
premagal tri igralce iz prve
stoterice svetovne mladinske
lestvice. Klonil je šele po triur-
nem boju proti kasnejšemu
finalistu, Argentincu Juanu
Pablu Amadu s 4:6 in 6:7.
Nejc si je z veliko borbenostjo
in odlično vzdržljivostjo pri-
boril kar 60 novih ITF točk.
To bo zanj pomenilo vsaj 100
mest napredka na svetovni
mladinski lestvici, na kateri
je bil pred turnirjem na 281.
mestu. V isti kategoriji bo na-
stopal še v naslednjem letu.
ko načrtuje preboj do 40. me-
sta. To bi mu omogočalo ne-
posredno uvrščanje na tur-
nirje za grand slam, kar je
njegova velika želja.
Nejc je izločil drugega nosilca,
Kolumbljca Muguruza.
20. Cestnikov memorial
Braslovče: Strelska družina je pripravila tekmovanje v
spomin na svetovnega prvaka v streljanju z vojaško puško
Pera Cestnika. Med domačimi tekmovalci se je s sedmim
mestom najbolje odrezal Matjaž Kralj. V okviru tedna špor-
ta pa so v Braslovčah imeli tudi strelsko tekmovanje z zrač-
no puško. Pri članih je zmagal Dušan Urankar iz Gomilske-
ga, pri članicah pa je bila najboljša Alenka Kralj. (TT)
Triatlon v Braslovčah
Braslovče: Ob tednu športa se je na 300 m plavanja v
jezeru Žovnek, 3 km teka in 7 km kolesarjenja, podalo 37
tekmovalcev. Martin Ločnikar iz Žalca je osvojil tretje me-
sto, peto pa je pripadlo domačinu Robertu Cokanu. (TT)
In-line hokej v Taboru
Tabor: TVD Partizan je organiziral prvi promocijski tur-
nir v hokeju na rolerjih. Zmagali so Domžalčani, celjski
moštvi Bojlerji in ŠD Hokej pa sta v predtekmovalnih sku-
pinah osvojili drugi mesti. V konkurenci mladih so Celjani
premagali domačine s 5:4, druga ekipa Tabora pa je s 6:4
ugnala Celjanke.
Tušev vzpon
Celje: Že četrto leto zapored se lahko vsi ljubitelji gorske-
ga kolesarstva in pohodništva v soboto ob 9. uri udeležijo
vzpona na Celjsko kočo. Kolesarji se bodo pomerili na 7,5
km dolgi progi s startom pri Gasilskem domu v Zagradu.
Spominski turnir Štuciu
Gotovlje: Na 7. spominskem šahovskem turnirju Jožeta
Štormana je zmagal Božo Štucl pred Dušanom Brinovcem
in Francijem Pešcem. (JG)
Miroteks evropski podprvak
Bolzano: Kegljavke celj-
ikega Miroteksa so v finalu
►vropske lige osvojile 2. me-
ito. V troboju zmagovalcev
)redtekmovalnih skupin so
: novim ekipnim državnim
ekordom 3.469 podrtih keg-
jev zaostale le za nemškim
irvakom Bambergom, tret-
e mesto pa je osvojila praš-
a Slavija. Za Miroteks so na-
topile Barbara Fidel (598),
/larika Kardinar (587), Bi-
serka Petak (585), Nada Sa-
vič (580), Andreja Razlag
(577) in Jožica Šeško (542).
Celjanke so imele po novem
sistemu tekmovanja na 120
lučajev povprečen rezulatat
kar 578 podrtih kegljev. Iz-
jemni dosežek je uspel Nemki
Daniele Kicker, ki je podrla
635 kegljev. »Njen rezultat
me ne preseneča, sama pa
sem še vedno pod vtisom na-
šega uspeha, saj smo odlič-
no zaključile sezono. Preden
smo se uvrstile na zaključni
turnir, smo v Romunijo od-
potovale z minimalnimi
možnostmi za uspeh. Prese-
netile smo vso evropsko,
predvsem pa romunsko jav-
nost in se uvrstile v finale.
Srebro je dobra vzpodbuda,
da bomo kljub počitnicam tr-
do delale za naslednjo sezo-
no,« je navdušena Andreja
Razlag.	(PŠ)
11. vzpon Letuš - Dobrovlje
Žalec: Domači kolesarski klub je na 6,5 km dolgi progi z višinsko razliko 450 m gostil
15 kolesarjev iz vse Slovenije. Najboljši čas (16,59) je dosegel Andrej Marovt - Helešič iz
ubnega ob Savinji. Od okoliških tekmovalcev pa so v posameznih kategorijah slavili še
atic Sevšek (Letuš), Rafael Končina (Prebold), Barbara Dobrave (Šmartno ob Paki) in
ia Drev (Šoštanj). (TT)
Kolesarji med vzponom.
Celeia cup 2003
Celje: Ženski rokometni klub Celeia je ponovno pripravil tekmovanje za pokal mesta
Celja, ki pa so se ga udeležile le tri ekipe. Zmagale so igralke Somborja iz Srbije in Črne
gore, ki so bile boljše od domačink z 28:25. Celjanke so v boju za drugo mesto premagale
hrvaško Sveto Nedeljo z 29:23. »Turnir zaradi odpovedanega nastopa ekipe Pirana ni bil
izpeljan tako, kot smo si želeli. Razmislili bomo o prestavitvi turnirja na jesenski čas, saj
ob koncu sezone igra ni na dovolj kakovostni ravni. Kljub temu so bile udeleženke z
organizacijo zadovoljne,« je turnir ocenil trener Celeie Milan Ramšak. Celjskemu občins-
tvu se je prvič predstavila nova okrepitev Ivana Zorič iz Srbije in Črne gore, ki bo nadome-
stila praznino po odhodu Martine Strmšek, ki se vrača v Žalec. Tam se ogrevajo tudi za
Majo Breznik iz Jelovice, ki lahko igra kot dirigentka ali levo krilo. Vprašljivo je tudi
nadaljnje sodelovanje Celeie z vratarko Mišo Marinček, ki jo bo pod svoje okrilje bržkone
vzel vsemogočni Krim in jo nato komu posodil.	Foto: G. Katič
Odlična strelka Martina Strmšek, doma iz Slovenske Bistrice, se vrača v Žalec.
24
KRONIKA
Vihar za 66 milijonom
Ogromna gmotna škoda v nedeljskem neurju v okolici Zreč - K sreči brez telesnih poškodb
Hudo neurje, ki je v nedeljo
divjalo na območju Zreč, Sloven-
skih Konjic in Šentjurja, je
razkrivalo strehe, ruvalo drevesa,
poškodovalo električno napelja-
vo, prometno signalizacijo in
objekte. Po podatkih štaba Civil-
ne zaščite Zreče, kjer je bilo
najhuje, je nastala ogromna ma-
terialna škoda, nihče pa ni bil
telesno poškodovan.
»Bejžta not', bejžta not'!« je zavpil
sin, ko sta Irena in Karel Čebular
iz Gabrovelj na balkonu pobirala
prevrnjene rože. »Še preden sem
stopila v kuhinjo, je pol strehe
zletelo na sosednji objekt, kjer ima
mož delavnico in stroje,« je Irena
pretreseno podoživljala viharne
trenutke. »Komaj sem še zaprla vra-
ta.«
»Bilo je okrog pol osmih, z
možem sva ravno gledala televizijo
in hotela sem še zaliti rože, ko je
prihrumelo. Mislila sem, da bo
toča, zato sem en avto zapeljala v
garažo,« pripoveduje Irena. »Ko je
začelo leteti po zraku, sem bila še
na balkonu in sem komaj uspela
zapreti vrata.« Drugemu avtu je
strešnik razbil vetrobransko steklo.
»Tudi pes je moral nekaj dobiti, saj
ves čas leži in cvili, ko ga hočem
dati v kočo.« Ob našem obisku je
ležal v senci korenin skoraj stoletne
lipe, ki jo je izruvalo in je padla na
dovoz, le nekaj metrov stran od
električnih žic.
»Ko je padlo, se je stresla cela
hiša,« opisuje Irena. Po neurju so
prizadetim na pomoč takoj
priskočili sosedje in gasilci ter so s
skupnimi močmi za silo pospravili
razdejanje in pokrili streho. Hišo
imajo zavarovano, vendar »proti
naravi ne moreš nič. Škoda se
popravi; pomembno je, da ni nihče
poškodovan.«
Gozd na strehi
Eden najbolj prizadetih krajev je
bila tudi Radana vas, kjer je družini
Jelenko na hišo padlo več smrek,
tako da bodo morali zamenjati celo
streho. »Ni nas bilo doma. V tistem
času smo bili na koncertu patra
Ferleža v zreški cerkvi. Ravno se je
ulilo in rekli smo si, da bomo raje
počakali,« še vedno pretresena, pa
vendar vesela, da ni bilo huje,
razlaga Irena Jelenko. »Ko smo
stopili pred hišo, je bilo vso to
drevje že na strehi.«
Sosedje, ki so pomagali odstran-
jevati drevje, pravijo, da je bilo
samo na hiši do deset smrek, na
drugi strani hiše pa še štiri. Gozd
za hišo je popolnoma podrt. »Ko
sem prišla, hiše sploh ni bilo videti.
Sosed je videl, ko je ena smreka
padla, nato pa se je stemnilo in se
ni videlo nič več. Menda je bil
vrtinec, ker se je potem črn oblak
tudi dvignil. Da bi se že kdaj kaj
podobnega zgodilo, ne pomnimo,«
pravi Irena, dopolni pa jo dvajset-
letni sin Aljaž: »Samo obsedeli smo
v avtu in gledali. Nismo bili
prepričani, če smo prišli prav. Prej
so nam prišli povedati, da je padla
smreka na hišo. Z očetom sva se
odpravila domov, da bi pogledala,
kaj je z računalnikom in ostalo
opremo, in da bi počasi spravila
smreko dol. Ko sva prišla sem, je
bila pa... džungla.«
V hiši zraven živita Irenina starša,
ki sta tik pred dogodkom še mirila
močno vznemirjenega psa, ki je lajal
v gozd in cvilil. Začelo je škropiti
in zato sta k sreči šla oba starša noter.
»Slišati je bilo samo šum in vse je
bilo končano v petih minutah.
Sreča je bila, da ni bilo nikogar
doma. Drugače bi gotovo šel kdo
ven gledat. Kaj naredi narava... uniči
ti dolgoletno delo in trud. Prek tega
ne moremo,« je solznimi očmi
povedala Ana Matavž, Irenina mati.
JURE BERNARD
Foto: ALEKS ŠTERN
Občina bo
pomagala
Po besedah Štefana Posiloviča z
občine Zreče so do torka ocenili
škodo na objektih ter kmetijskih
in gozdnih površinah - in sicer
znaša okrog 66 in pol milijona
tolarjev. Na Zreškem so bili
najbolj prizadeti kraji Gračič,
Radana vas, Dobrova in Gabrovlje.
Poškodovanih je bilo 36 objektov,
na tem področju pa živi okrog 400
ljudi. V ponedeljek so na seji štaba
Civilne zaščite odločili, da bodo
iz občinskega proračuna
sofinancirali popravilo škode na
objektih, iz rednega proračuna pa
bodo pomagali pri sanaciji
gozdnih in kmetijskih površin.
Podrta stoletna lipa pri hiši Čebularjevih
Drevje ob hiši Jelenkovih in za silo pokrita streha
Gozd za hišo Jelenkovih. Škode naj bi bilo za okrog tri milijone tolarjev
Irena Čebular kaže na podrto drevje ob hiši.
Aljaž Jelenko: »Najprej nismo bili prepričani, če smo sploh pred našo hišo. Bila je
džungla.«	[
KRONIKA
25
Leteča streha
pustošila na Botričnici
i^eliko gospodarsko poslopje Bohorčevih je v nedeljo zvečer ostalo brez polovice strehe - Krajani složno zavihali rokave
»Kar smo doživeli, vidiš
amo v filmih. Kaj filmih,
»rej v risankah, kjer zgod-
K) rišejo, saj je kaj takšne-
;a še posneti težko,« pripo-
reduje Tine Jezernik, ki je
; okna gledal, kako je z
jližnjega Bohorčevega gos-
»odarskega poslopja veter
itrgal polovico strehe, jo za-
Ttinčil dobrih 20 metrov v
xak, treščil v krošnjo bli-
11 50 metrov oddaljene li-
»e in nato odbil na streho
ijegove hiše. Tako močno,
Ia so tramovi predrli ostreš-
e in je šele omara v dnevni
obi zadržala strop, da se
e ta ni posedel...
Sončna nedelja se je pre-
Iresila v večer, ko je ponekod
lia Celjskem zapihal močan
^eter. »V nekaj minutah se je
Uemnilo, kot da je noč,« so v
ponedeljek pripovedovali
krajani Botričnice nad Šent-
jurjem, ki si še niso čisto opo-
mogli od ujme prejšnjega ve-
čera. Tudi najstarejši takšne-
ga razdejanja ne pomnijo, pa
feprav jim veter na vzpetini
|ii neznanka, saj pri njih po-
tosto brije okoli voglov. »Kak-
|no suho vejo je kdaj že zlo-
nilo, a da se lahko zgodi kaj
akšnega, kot nam je prinesla
j\edelja, si nikoli niti v sanjah
lisem predstavljala,« skimu-
e z glavo Ida Zandomeni, ki
)rkanskega vetra v živo sicer
li doživela, je pa zato toliko
»olj zgroženo opazovala do-
|nače razdejanje, ko se je vr-
iila z obiska v Mariboru. In
|e takoj pridružila sokraja-
iom, ki so že v nedeljo zve-
Ser zavihali rokave in začeli
Klstranjevati razdejanje okoli
ivojih domov. Nadaljevali so
(e v ponedeljek in torek, a dela
Istaja še veliko...
Se bo našel
kupec?
v gospodarskem poslopju,
'elikem 30 krat 15 metrov,
10 imeli Bohorčevi kokošjo
armo, a so rejo piščancev
)red dobrimi tremi leti opu-
stili." Zdaj je bilo prazno, ob
ijem pa so v prizidku uredi-
i garaže.
»Ker v poslopju ni bilo ni-
iesar, ga tudi zavarovali ni-
imo,« pripoveduje Štefka Bo-
lorč in v solzah dodaja, da
ie družine očitno drži nesre-
ia. »Pred poldrugim letom
■em tragično izgubila moža,
tarejši hčerki sta k sreči že
iri kruhu, a najmlajšo Anjo
bseni čaka študij. Kako bo-
'a zmogli?« se sprašuje in v
sti sapi dodaja, da si obno-
'e gospodarskega poslopja ni-
i predstavljati ne more. »Pre-
Irago bi bilo,« pravi in po-
asnjuje, da tudi ne ve, kaj bi
; njim lahko počela. »Še naj-
>olj bi bila vesela, če bi se
^nj našel kupec.«
V nedeljo zvečer sta bili Štef-
ka in Anja sami doma. »Ko je
^pihal veter, sva hiteli zapi-
rati okna v stanovanju,« se
spominja Štefka, »a veter je
bil tako močan, da sva obe
skupaj komaj zadržali oken-
sko krilo.« Seveda sta se pre-
strašili, ko je med njunimi
opravili po hiši močno poči-
lo. A pravi strah se je zajedel
v kosti šele, ko se je veter po-
legel in sta zagledali, kaj se je
zgodilo zunaj. »Po dvorišču
so ležali strešni tramovi in kri-
tina, polovice strehe pa ni bi-
lo nikjer... Po cesti, ki nas lo-
či od sosedov, so bili raztro-
seni žeblji iz ostrešja, da si je
sosed Peter, ki se je prvi pri-
peljal mimo, še gumo prepi-
čil.« Zato so ženske na Botrič-
nici najprej vzele v roke met-
le in počistile cesto, moški pa
so odstranili odlomljen del li-
pine krošnje, se razgledali
naokoli in na travniku, pre-
cej pod hišo Jezernikovih in
Zandomenijeve, odkrili po-
lovico Bohorčeve strehe...
Za hip z
dvojno streho
nad glavo
Pri Jezernikovih, ki jih od
Bohorčevih loči zgolj cesta in
dvorišče, je bil v nedeljo zve-
čer doma le oče Tine. »Vse se
je zgodilo v nekaj minutah, mo-
čan piš je za trenutek pregla-
sil še močnejši tresk,« pripo-
veduje in kaže na mogočno li-
po, ki je s svojo krošnjo pre-
stregla letečo streho. Res, da
jo je odbila prav na streho nje-
govega doma, a kot so dan po
ujmi ugotavljali sosedje, bi se
na Botričnici lahko končalo še
s hujšimi posledicami. »Kaj,
če bi jo prelomilo in bi se lipa
raztreščila na našo in sosedo-
vo hišo?« se sprašuje Tine.
Ko se je nedeljski veter na
Botričnici umirjal, je Tine
najprej pogledal po hiši. »V
dnevni sobi je samo omara
zadržala, da se strop ni v ce-
loti posedel, v hišo je drla vo-
da« pravi in kaže na streho, s
katere je »leteča soseda« od-
bila dva dimnika in televizij-
sko anteno. Dan po ujmi le
tu in tam še zevajo luknje poš-
kodovanih in polomljenih
strešnikov, najbolj poškodo-
vani del ostrešja pa je skrb-
no prekrit s ponjavami.
Tine je - podobno kot čez
cesto Bohorčevi dve - v ne-
deljo zvečer najprej telefo-
niral sorodnikom. Zunaj so
bili sosedje skupaj v nekaj mi-
nutah, le hip kasneje so že
slišali sirene gasilcev in po-
licistov. »Prišli so in poslika-
li,« je slišati enega od sose-
dov, ki zlaga ostanke salonitk
v velik, a že prenapolnjen za-
bojnik. »V torek zjutraj ga bo-
do odpeljali,« doda drugi, ki
na traktorsko prikolico na-
laga tramove. S travnika pod
Jezernikovo hišo odnašajo
ostanke »leteče« Bohorčeve
strehe...
Solidarnost na
preizkušnji
Na Botričnici o škodi, ki
jo je v nedeljo zvečer povzro-
čil orkanski veter, ne govori-
jo. Jezernikove in Zandome-
nijevo, ki so solastniki najbolj
poškodovane hiše na Botrič-
nici 4, so obiskali zavaroval-
ničarji. Bohorčevih ne, saj
gospodarskega poslopja niso
imeli zavarovanega.
Kolikšna je škoda, zaen-
krat še ni znano. A dejstvo
je, da ljudje na Botričnici pri-
čakujejo in si zaslužijo po-
moč. V kakšni meri jo bodo
lahko ponudili v KS Šentjur-
okolica in občini, bodo od-
ločali v teh dneh. A solidar-
nost je ob tej ujmi prvo preiz-
kušnjo že prestala. Z odliko,
je bilo jasno vsakomur, ki je
v ponedeljek spremljal, ka-
ko složno so na Botričnici kra-
jani odpravljali posledice ne-
deljske ujme.
IVANA STAMEJČIČ
Tine Jezernik. Štefka Bohorč in Ida Zandomeni levo od lipe, kije letečo polovico Bohorčeve strehe odbila na
stanovanjsko hišo Botričnica 4. V ozadju je viden del strehe, prekrit s ponjavami.
Z gospodarskega poslopja v velikosti 30 krat 15 metrov je orkanski veter odtrgal polovico ostrešja s kritino
vred, ga zavrtinčil kakšnih 20 metrov v zrak In treščil v krošnjo bližnje lipe, od koder se je odbilo na streho
sosednje stanovanjske hiše In zgrmelo navzdol po travniku.
S travnika pod hišo Jezemikovih In Zandomenlje so v ponedeljek še vedno odstranjevali ostanke Bohorčeve
strehe. »Pri delu so se najbolj odrezali mladi,« na Botričnici kar verjeti niso mogli odzivu ljudi.
OBČINA ŽALEC
ŽUPAN
Župan Občine Žalec razpisuje prosto delovno mesto:
4 pomočnika predstojnika,
vodjo oddelka za negospodarske in
gospodarske dejavnosti
Delovno razmerje za razpisano delovno mesto bo sklenjeno za
nedoločen čas s polnim delovnim časom
Kandidati, kandidatke za razpisani delovni mesti morajo izpol-
njevati pogoje iz 4. člena zakona o delavcih v državnih organih:
-	daje državljan Republike Slovenije
-	da ni bil obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira
za sklenitev delovnega razmerja
Kandidati, kandidatke morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje,
to so:
-	univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomske
smeri
-	10 let delovnih izkušenj
Prošnje s potrebnimi dokazili posredujte na_ naslov: Občina
Žalec, Župan, Savinjske čete 5, 3310 Žalec in sicer v
roku osem dni po objavi.
Kandidatom bo sklep o izbiri pisno posredovan v roku osem po
sprejetju.
26
KRONIKA
Kamenik in
psiiiične
težave
Kristijan Kamenik je novinarjem pojasnil, zakaj ga ob
razglasitvi razsodbe minulo sredo ni bilo na sodišče
Kristijan Kamenik in nje-
gova zagovornica Marjeti-
ca Nosan sta v ponedeljek
sklicala novinarsko konfe-
renco, katere glavni namen
je bil pojasniti, zakaj Kri-
stijan Kamenik v sredo, ko
je predsednica senata In-
grid Lešnik razglasila od-
ločitev senata v zvezi s pro-
cesom Tekačevo, ni prišel
na sodišče.
Kristijan Kamenik se je od-
zval predvsem na očitke, da
na sodišče ni prišel, ker sta
tožilca predlagala, naj sodišče
v primeru obsodilne sodbe,
zaradi begosumnosti odredi
takojšen pripor. Na presene-
čenje marsikoga je bila raz-
sodba oprostilna, Kristijan
Kamenik pa je zagotovil, da
na sodišče ni prišel iz drugih
razlogov: »Tudi sam sem, ta-
ko kot moja zagovornica, ves
čas absolutno pričakoval
oprostilno razsodbo; vedel
sem, da bom oproščen. Ven-
dar sem pričakoval, da bo raz-
glasitev razsodbe že v petek,
in na to sem se tudi pripra-
vil. Ko je sodnica razglasila,
da bo razsodba znana šele v
sredo, je to pomenilo pet dni
pritiska več. Psihični pritisk
je bil tako zelo hud, da s£ ni-
sem obdržal; tako zelo me
je zdelalo, da ne psihično in
ne fizično nisem bil sposo-
ben priti na sodišče.«
Na vprašanje, kje se je v
času razglasitve razsodbe za-
drževal, je odgovoril, da je
bil ves čas v bližini doma,
nekje v Slovenskih Konjicah.
»Za razsodbo sem izvedel z
radia, istočasno pa so me kli-
cali tudi po mobilnem tele-
fonu,« je povedal. Dodal je
tudi, da je svojo zagovorni-
co obvestil, da ga na sodišče
verjetno ne bo. »Povedal sem
ji, da se slabo počutim in da
ne verjamem, da bom spo-
soben priti.« Marjetica No-
san, ki je v sredo na sodišču
dejala, da ne ve, zakaj ni pri-
šel na sodišče, je v ponede-
ljek potrdila, da je vedela, da
njenega klienta verjetno ne
bo. »Tudi sama sem bila jez-
na, vendar nisem mogla sto-
riti nič,« je povedala Nosa-
nova in poudarila, da opro-
stilna razsodba senata okrož-
nega sodišča v Celju temelji
na ugotovitvi, da »indici ne
prinašajo popolne gotovosti«
v to, da je Kristijan Kamenik
na dan umora bil v Tekače-
vem oziroma da je moril.
Višji državni tožilec Milan
Birsa in okrožni državni to-
žilec Stanislav Pintar, ki sta
napovedala, da se bosta na
razsodbo pritožila, tako Mar-
jetica Nosan kot Kristijan Ka-
menik pa sta povedala, da pri-
čakujeta, da bo višje sodišče
potrdilo odločitev prvosto-
penjskega. »Glede na to, da
gre za oprostilno razsodbo,
tožilcem v primeru, da jo višje
sodišče potrdi, ne preostane
več nobeno pravno sredstvo,
saj bosta s tem možnosti za
pritožbo izčrpala,« je še po-
vedala Nosanova.
Njen klient je na vpraša-
nje, kako se preživlja in kaj
namerava početi poslej, po-
vedal, da bo najprej zaklju-
čil z vsemi postopki, ki ga še
čakajo na sodišču, potem pa
bo razmislil o tem, ali bo ži-
vel v Sloveniji ali v tujini. »Tu-
di zaradi pritiska medijev, ki
vsakodnevno poročajo o me-
ni, bi v tem trenutku zelo tež-
ko našel službo,« je povedal
Kristijan Kamenik in dodal,
da se zaenkrat preživlja z last-
nimi prihranki.
ALMA M. SEDLAR
Marjetica Nosan in Kristijan Kamenik
Policisti predstavili »civilno alfof«
»Minuta v prometu je lahko dolga celo življenje« je naslov preventivne akcije, ki jo je
organizirala slovenska policija, da bi opozorila na še vedno pereč problem prehitre vožnje v
cestnem prometu. V torek, drugi in zadnji teden trajanja akcije, ki je potekala po vsej Slove-
niji, so na Trgu celjskih knezov predstavili civilni avto z vgrajenim videonadzornim siste-
mom, način dela z njim in vpliv na prometno varnost, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi
posnetke kršitev v prometu in dobili nasvete za varnejšo udeležbo v njem.	JB
Ogledovanje posnetkov kršitev v prometu
MODRI TELEFON
Računi za
vodo
Drago iz Celja sprašuje,
ali v podjetju VO-KA Celje
razmišljajo, da bi spreme-
nili obračun porabe pitne
vode tako, da bi porabniki
plačevali bolj realne raču-
ne. Predlaga, da bi v več-
stanovanjskih blokih, kjer
je nameščen skupni števec
in porabo vode zdaj delijo
po številu oseb v stanova-
nju, zahtevali od stanoval-
cev soinvestiranje namesti-
tve individualnih števcev.
Večini bi se strošek hitro po-
kril in še zadovoljni bi bili,
ker bi res plačali tisto, kar
porabijo....
Odgovor smo poiskali pri
vodji finančno računovodske
službe Tatjani Arčan in di-
rektorju podjetja VO-KA Ce-
lje mag. Marku Cviklu: »JP
Vodovod-kanalizacija d.o.o.
je upravljalec vodovodnega
omrežja do vodomera, za
njim pa vsak lastnik sam.
Nobene ovire ni, da bi si sta-
novalci v večstanovanjskih
objektih namestili samo-
stojne vodomere, a se mo-
rajo o tem sporazumeti vsi.
Za novo zgrajene večstano-
vanjske objekte v soglasjih
pogojujemo izvedbo oskrbe
s pitno vodo tako, da je mo-
goča meritev za posamezno
stanovanje. Pri starejših ob-
jektih pa je oskrba s pitno
vodo z več dvižnimi vodi in
je meritev porabe za posa-
mezno stanovanje tehnično
težko izvedljiva ter poveza-
na s precejšnjimi investicij-
skimi stroški, ki jih krije last-
nik stanovanja sam.
Kot upravljalec vodovoda
ne nasprotujemo vgradnji sa-
mostojnih vodomerov, ampak
to celo spodbujamo. Z izved-
bo prenove interne hišne in-
stalacije morajo soglašati vsi
lastniki večstanovanjskega ob-
jekta. Spremenjeni ključ de-
litve porabe pitne vode nam
preko upravljalca sporočijo
lastniki objekta in zatem se
porabljena pitna voda po no-
vem tudi zaračuna posamez-
nemu porabniku. Vsa podrob-
nejša navodila bomo z vese-
ljem posredovali upravljal-
cem ali lastnikom večstano-
vanjskih objektov« (IS)
Predolgo
odprti lokali
Bralca Petra s Hudinje za-
nima, zakaj so tamkajšnji
lokali odprti dlje, kot to do-
loča odpiralni čas. Zanima
ga tudi, kdo in če sploh iz-
vaja nadzor nad tem in za-
kaj ni nadzor bolj pogost
in učinkovit.
Odgovor nam je posredo-
val Peter Krempuš, vodja
celjske enote Tržnega inšpek-
torata Republike Slovenije:
»Gostinec lahko posluje le v
obratovalnem času, ki mu ga
je določil pristojni organ. Po-
slovanje izven določenega
obratovalnega časa predstav-
lja prekršek. Nadzor nad
obratovalnim časom gostin-
skih obratov pa po zakonu o
gostinstvu pripada tržnemu
inšpekcijskemu organu. Pra-
vilnik o merilih za določitev
obratovalnega časa gostin-
skih obratov in kmetij, na ka-
terih se opravlja gostinska de-
javnost, pa je ta nadzor raz-
širil še na policijo. V praksi
izvajata nadzor oba organa
ločeno, pa tudi v skupnih ak-
cijah, ki potekajo večkrat me-
sečno v večernih in nočnih
urah. V vseh ugotovljenih pri-
merih kršitev se pristojnemu
sodniku za prekrške poda
predlog za uvedbo postopka
o prekršku. Če je komu zna-
no, da določen gostinski
obrat prekoračuje svoj obra-
tovalni čas, lahko to v času
uradnih ur (ponedeljek, sre-
da, petek) osebno, pisno ali
po telefonu prijavi Tržnemu
inšpektoratu RS, enoti Celje.
V večernih oz. nočnih urah,
torej v času storitve prekrš-
ka, pa naj pokliče na Policij-
sko postajo Celje, zlasti če
gre tudi za kršitev javnega re-
da in miru.«
Zakaj dva
obroka?
Bralka Milena iz Celja je
pred dnevi dobila položni-
ci za plačilo nadomestila za
uporabo stavbnega zemljiš-
ča. Odmerjeni znesek je ni-
zek - 4 tisoč tolarjev - in ker
je poštnina za plačilo ene
položnice kar 180 tolarjev,
sprašuje, ali je mogoče ce-
loten znesek poravnati kar
v enem obroku.
Direktorica občinske upra-
ve Darja Pavlina pojasnju-
je, da je to seveda mogoče,
položnice v dveh obrokih so
pošiljali zgolj zato, da bi ob-
čanom olajšali plačilo, ki je
v nekaterih primerih tudi ze-
lo visoko. Milena lahko to-
rej dolg poravna z enkratnim
plačilom z novo položnico,
na katero vpiše celoten zne-
sek odmere.	(BS)
Mi bodo
trgali?
Bralka Marija, ki živi na
Polzeli, je zaskrbljena za-
radi akcije krajevnega od-
bora, ki je spodbudil obno-
vo ceste v Založe. Odbor na-
mreč od stanovalcev in vi-
kendašev zahteva finanč-
no udeležbo, da bi občina
še letos asfaltirala cesto.
Sprašuje, ali se ji lahko kdo,
v primeru, da ne more pla-
čati zahtevanega zneska,
»usede« na plačo in ji od nje
trga denar, odmerjen zanjo
kot prispevek za obnovo ce-
ste?
Župan Polzele Ljubo Žni-
dar je potrdil, da so omenje-
no cesto letos uvrstili v plan
obnovitvenih del in krajanom
zagotovili ureditev spodnje-
ga ustroja ceste. Gre namreč
za naselje, ki iz vikendaške-
ga prerašča v stanovanjsko.
Za asfaltiranje je letos zmanj-
kalo denarja, zato so se kra-
jani samoorganizirali, saj že-
lijo asfalt v naselju še letos.
Nastal je krajevni odbor, ki
je sam pripravil razrez po-
trebnih prispevkov, s kateri-
mi bi zagotovili tretjino po-
trebnega denarja. Medtem ko
nekateri s tem prispevkom
nimajo težav, pa je za druge,
zlasti za skromno plačane de-
lavce iz tovarne nogavic, pris-
pevek prehudo breme. 30
lastnikov naj bi namreč zbra-
lo 3 milijone tolarjev. »Pr
pevek ni na noben način c
vezen in občanki se nihče
more busesti< na plačo .
kako drugače prispevek (
nje izterjati, saj gre za pi
stovoljno odločitev. Če o
bor potrebnega denarja ne 1
zbral, pa bo na asfalt v te
zaselku treba počakati še ka
šno leto,« je povedal Žr
dar.(BS)
Nevaren izvoa
Bralec iz Vojnika je n
zadovoljen zaradi, po nj
govem, slabo in preostj
speljanega izvoza z no^
bencinske črpalke Agij
in sprašuje, kdo je dovi
lil takšno prometno reš
tev.
Odgovarja župan občir
Vojnik Beno Podergajs, I
pravi, da ne z uvozom na (.
palko ne z izvozom ni ri
narobe. »Dovoljenje za taj
šno rešitev je v skladu s si
glasji, ki jih predpisuje i
izdaja republiška direkci
za ceste, kar tudi zahte\
uradni postopek v fazi pi
dobivanja gradbenega dov
Ijenja.«	(B!
Manj
zaostankov
Bralka iz Celja (posred
vala je podrobne podatki
se je pritožila, da čaka r
celjskem sodišču na vp
etažne lastnine v zemlji
ko knjigo že šest let. ^
splošno opaža, da mora
lastniki čakati na vpis j
več let, zaradi česar skl
pa, da na sodišču prema
delajo.
Vodja zemljiške knjige i
okrajnem sodišču v Cel
Dragan Ojdanič odgovarj
»Predlagateljica je vloži
zemljiškoknjižni predlog 2
4. 1999. Vpis je bil izvršen
dveh mesecih, v spisu pa
potrdilo, s katerim je po
dila sprejem sklepa o vpi:
dne 16. 7. 1999. Na sploši
glede zaostankov: ti so nast
od leta 1998 do 2002. Ra
logi zanje so bili v odpra
družbene lastnine in velike
številu predlogov za vpis
etažno lastnino. Poleglega
od leta 2000 v uvajanju ek
tronska zemljiška knjiga (p
stopek je v Celju v zaključ
fazi). Od letos se zaostan
vsak mesec zmanjšujejo,
prvih petih mesecih tega
ta so se zmanjšali za pribli
no tisoč zadev.«
(E
Do prihodnjega četrtka bo vi
klice na Modrem telefonu spri
mala novinarka Janja Intihar.
telefonsko številko 031/569-S
jo lahko pokličete vsak dan m
10. in 17. uro. Svoja vprašanja
Modri telefon lahko med poned
kom in petkom zastavite tudi
telefonu 42-25-190.
pisma bralcev
27
bIimevi
princi'
rimsico-
I topiišice
^Trnuljčice
»K članku Cagavi princi rim-
Jcotopliške Trnuljčice, ob-
Ivljenem v 24. številki No-
tga tednika, 12. junija, v
letu KS Rimske Toplice do-
hjamo pojasnilo, da so se
izmere v zdraviliškem par-
b le začele izboljševati,
j Stvari so se začele spremi-
iiati po srečanju z ministri-
h za kulturo Andrejo Rih-
v ministrski pisarni v Ce-
ju, ki je v pogovoru konec
iarca pokazala veliko me-
|) razumevanja in naklonje-
jjsti do zdraviliškega parka
jRimskih Toplicah. Po nje-
jem posredovanju na mini-
Irstvu za obrambo, so delavci
lomunale Laško v petek, 13.
[nija, začeli s košnjo v par-
il. V Svetu KS Rimske To-
(ice verjamemo in upamo,
k bo dogovor z obrambnim
jiinistrstvom o košnji oziro-
la osnovnem vzdrževanju
draviliškega parka obveljal
p konca poletja. Sami pa si
lomo še naprej prizadevali,
3 se dogovori in sodelova-
je ne zaustavijo.
JELKA KAPUN,
i predsednica Sveta KS
Rimske Toplice
Eaicaj AIVID
Šiander ni
več
dejavno?
Spoštovani gospod Grm! V
vto-moto društvu Šiander
no prepričani, da so naved-
; v vašem pismu, objavlje-
?m v Novem tedniku 12. 6.
)03, v rubriki Pisma bral-
!v, posledica neobveščeno-
i ali zlonamerno podtika-
e in natolcevanje.
AMD Šiander je še vedno
;tivno društvo in ne le to, je
ed redkimi avto-moto druš-
I, včlanjenimi v Avto-moto
'ezo Slovenije, katerega
mstvo v zadnjem obdobju
irašča. Res je, da je moralo
uštvo opustiti opravljanje
ispodarske dejavnosti, to je
ehanično delavnico, avto-
alnico ter prodajo vozil Ško-
, ker zakon o društvih gos-
•darske dejavnosti društev
takšnem obsegu, kot jo je
iravljalo AMD Šlancfer, ne
ipušča. Zato je društvo na-
dene dejavnosti po skrbnem
eudarku, podprtem s skle-
organov društva, preneslo
družbo Fortuna, ki sedaj
dejavnosti opravlja v naje-
I prostorih društva. AMD
inder in Fortuna avto d.o.o.
I se dogovorila, da imajo
mi društva še naprej enake
puste pri koriščenju meha-
5nih storitev in pranju av-
nobilov, kot poprej in ni
m jasno, kako in od koga
dobili tako napačne infor-
icije.
O vsem tem smo naše čla-
ne pravočasno in izčrpno sez-
nanili v članku, objavljenem
v Moto reviji, ki jo prejema-
jo vsi člani AMD Šiander ozi-
roma Avto-moto zveze Slo-
venije.
Gospod Grm, Vas med nji-
mi žal nismo našli, čeprav
imamo zelo natančno, raču-
nalniško vodeno evidenco.
Zato nam na žalost tudi niso
znana vaša prizadevanja v do-
brobit društva, ki naj bi jih
čez noč pokopal neki sekre-
tar društva, s katerim smo,
ne nazadnje, v društvu zelo
zadovoljni.
Avto-moto društvo
Šiander Celje
: prejeli
smo
Praznik
državnosti
Že nekaj dni pred prazni-
kom je čutiti prijetno vzduš-
je. Ljudje hitijo po nakupih,
da si priskrbijo vse potreb-
no, da bi potem res prazno-
vali, kot se za zavedne in po-
nosne državljane spodobi.
Že dan pred praznikom dr-
žavljani ponosno okrasijo
svoje domove z izobešenimi
zastavami in cvetjem, zvečer
pa pripravijo številna kreso-
vanja po vsej državi, ki se jih
ljudje množično udeležuje-
jo in se ob kulturnih utrin-
kih, petju in glasbi ter dobri
kapljici in prigrizku skupaj
poveselijo. Spet drugi pa iz
daljave gledajo kresove, ki
naznanjajo pomemben in slo-
vesen praznik - kot spomin
na zgodovinski dan.
Tako je povsod tam, kjer
so državljani tako vzgojeni,
da se v polnosti zavedajo, ka-
ko neizmerno velika vrednota
je lasten dom - lastna domo-
vina! Dopuščam možnost, da
so kakšne dežele in države
kje na svetu lepše, rodovit-
nejše, bogatejše, a nam to nič
ne pomeni, ker tam ni naš
dom in ne naša zemlja. Naša
domovina in država je lepa
in nam najdražja prav zato,
ker je naša! Življenje v njej
pa bo lepo, srečno, zadovolj-
no in polno natanko toliko,
kolikor se vsi državljani ču-
timo odgovorne za svojo do-
movino in državo in kolikor
za skupno blaginjo prispeva-
mo.
Imamo torej državo, ki je
naša domovina - naš edini
dom. Kje je torej vzrok, da
je med nami tako malo dr-
žavljanskega ponosa in narod-
ne zavesti? Stopamo v veli-
ko družino evropskih naro-
dov in držav. Če hočemo, da
nas bodo drugi cenili in spo-
štovali in če hočemo kot na-
rod stati in obstati, moramo
imeti in gojiti narodno zavest
in državljanski ponos! Dru-
gi nas bodo cenili prav po teh
odlikah in vrednotah. Prema-
lo se zavedamo, da smo dr-
žava vsi državljani; in če mi
svojega ne cenimo in spoštu-
jemo, kako naj potem priča-
kujemo, da nas bodo cenili
in spoštovali drugi?
Vsem cenjenim državljan-
kam in državljanom želim le-
po, prijetno in ponosno praz-
novanje dneva naše državno-
sti. Iskrene čestitke! Žrtvam
vojne za Slovenijo pa izre-
kam hvaležen spomin in več-
no slavo!
IVAN GLUŠIČ
Mozirje
Tudi živali
so živa
bitja
če je človek tisti, ki po-
stavlja pravice živalim, je od-
govoren za njihovo dobro po-
čutje. Koliko trpljenja bi pri-
hranili živalim, če bi se ljudje
zavedali, da moramo živali
vrednotiti kot živa bitja, ki
čutijo enako kot ljudje.
Prihajajo poletni meseci,
ko vemo, koliko trpljenja mo-
rajo prenašati živali zaradi
vročine. Zagotovite jim, po-
leg hrane, dovolj pitne vode
ter čiste in zračne bivalne pro-
store.
Žrtve vročinskega vala so
zlasti psi čuvaji na podeže-
lju - pa tudi psi v stanovanj-
skih naseljih in blokih. Med
temi pasjimi siromaki je
mnogo takšnih, ki so noč in
dan priklenjeni na prekrat-
ko verigo (pravilna dolžina
je 4 do 5 metrov), brez us-
njene ovratnice in brez pas-
je ute. Prepuščeni so sončni
pripeki, so brez prepotreb-
ne količine pitne vode in mno-
gokrat brez hrane. To ni člo-
veško dejanje. Pes je po na-
ravi svobodno bitje, počuti
se ujetega, zato ga je treba
večkrat dnevno spustiti z ve-
rige ali pesjaka. Čuti naj, da
je član družine, večkrat ga
pohvalite, pogladite, boste vi-
deli kako hvaležen vam bo.
Obsojamo vse tiste bre-
zvestne ljudi, ki puščajo pse
osamljene v drvarnicah, kle-
teh, garažah, ob kozolcih ali
so za čuvanje poljskih pridel-
kov in vinogradov, skratka
tam, kjer v bližini ni nobe-
nega stanovalca. Zaradi
neodgovornosti ljudi je vse
preveč zavrženih mačk in
pasjih mladičev, odraslih
psov in mačk, ki si iščejo svoj
prostor: lačne, žejne, bolne,
pretepene in preganjane od
brezčutnih ljudeh.
Preden si nabavite kakšno
žival, stokrat premislite, ali
ste sploh pripravljeni skrbe-
ti zanjo. Da ne bo toliko za-
vrženih sirot, vam priporo-
čamo sterilizacijo ali kastra-
cijo živali.
Kontrolorji Društva proti
mučenju živali preverjamo,
kako lastniki ravnajo z žival-
mi in v kakšnih pogojih živi-
jo. Primere kršenja zakon-
skih predpisov prijavljamo
veterinarski inšpekciji in sod-
niku za prekrške."Opozarja-
mo, da so kazni precej viso-
ke.
Ne mislimo samo na svo-
je koristi, olajšamo tudi ži-
valim bivanje med nami.
ŠTEFKA KURENT,
članica Društva proti
mučenju živali
Prijazno
povabilo iz
Domžal
»Prisrčno vabljeni na sre-
čanje literarnih ustvarjalcev
za tretje življenjsko obdob-
je iz vse Slovenije, ki bo 14.
maja v kavarni Veronika v
Kamniku...« Vabila smo se
razveselile, ker smo že kar
prijateljsko povezani pri iz-
daji njihovih društvenih zbor-
nikov. Tretji zbornik, ki bo
izšel jeseni, se bo imenoval
Ajdova pogača in v njem bo-
mo spekli slastno literarno
ajdovo pogačo.
Društvo Lipa Domžale je
zelo delavno in člani so zelo
prijazni. Po literarnih nasto-
pih nam bodo jeseni natisni-
li naša pohvaljena literarna
dela. Udeležba Celjank je bila
zaradi bolezni manjša. Sre-
čanja smo se udeležile: Ljud-
mila Conradi, Zofija Jazbec
in Ivanka Godec, članice li-
terarnega društva Celje.
Imeli smo se čudovito. Po
prireditvi, ki je bila odlično
pripravljena, so nam vodiči
razkazali še znamenitosti Kam-
nika. Nepozabno srečanje
smo zaključili v hotelu Orel.
IVANKA GODEC,
Teharje
zahvale.
pohvale
Obiskali
smo
zamejske
Slovence
Učenci turističnega podm-
ladka iz OŠ Braslovče smo
sredi maja opravili še eno zah-
tevno dejavnost, ki smo si jo
zadali v začetku šolskega le-
ta. Odpravili smo se na po-
vratno srečanje v zamejsko
Slevenijo, v Dolino nad Tr-
stom. S sabo smo povabili
mentorice, ki so nas vodile
na 17. festivalu Turizmu po-
maga lastna glava, g. ravna-
telja, predstavnike Turistič-
nega društva Braslovče in ob-
čine. Potovanje so si s prid-
anim delom še najbolj prislu-
žili prizadevni učenci naše šo-
le. Na pot se nas je odpravi-
lo devetinštirideset.
V Dolini so nas prijazno
pozdravili, poleg ravnatelja
g. Emila Boleta tudi profe-
sorji in učenci srednje šole,
nas pogostili, nato pa smo se
skupaj odpravili na trg pod
mlaj. Tam smo tudi mi obe-
ležili Majenico, s kulturnim
programom pod mlajem, ki
so ga v noči s sobote na ne-
deljo postavili še neporoče-
ni možje in fantje. Vrh zna-
menitega mlaja je, po stari
šegi, krasilo ukradeno dre-
vo najlepše češnje. Okraše-
na je bila z zastavicami bele,
rdeče in modre barve ter s
600 kg limon in pomaranč.
Pod tem mlajem so nam sred-
nješolci zapeli majeniški him-
ni Na Gorici in Eno drevce
mi je zraslo. Ogledali smo si
bogato razstavo slovenskega
vrtca, osnovne šole in sred-
nje šole ter prispevek itali-
janske šole na temo tega ve-
likega dolinskega praznika.
S slavnostnim sprejemom
nas je v županski dvorani pre-
senetil župan Doline in pe-
snik g. Boris Pangerc in nam
predstavil delovanje sloven-
ske občine in občanov v ita-
lijanski državi.
Po kosilu, ki so nam ga pri-
pravili starši srednješolcev
pod vodstvom ge. Loredane
Mervatrič, so nam pokazali
Rižano v Trstu, ki je bila med
2. svetovno vojno preureje-
na v koncentracijsko taboriš-
če, v katerem je umrlo ogrom-
no ljudi, zlasti Slovencev. V
poznih popoldanskih urah
smo se skozi Trst zapeljali še
do gradu Miramare in se v
čudovitem parku naužili mor-
skega zraka, pomešanega z
vonjavami rastlinja z vsega
sveta. Tu smo se poslovili od
naših zavednih slovenskih go-
stiteljev, z obljubo: kmalu na
svidenje.
Prav lepo se zahvaljujem
sodelavkam, ki so mi poma-
gale pri organizaciji in izved-
bi sprejema zamejskih Slo-
vencev v Braslovčah in pri po-
vratnem srečanju v Dolini. To
so: gospe Bernarda Predov-
nik, Jolanda Petek Tomazin,
Andreja Zupan in Irena Ku-
mer, in seveda ravnatelju g.
Emilu Ribiču za vso podpo-
ro pri izvedbi plana, ki smo
si ga zadali. V imenu vseh pot-
nikov in v svojem imenu se
zahvaljujem vsem, ki ste nam
s svojimi prispevki omogo-
čili potovanje v zamejsko Slo-
venijo: Turističnemu društvu
Braslovče, Lovski družini Bra-
slovče, Aktivu kmečkih že-
na, občini Braslovče in pod-
jetju Klasje ter Savinjki Pol-
zela.
DAMJANA LUKMAN,
mentorica turističnega
podmladka na
OŠ Braslovče
Upokojenci
na Ažurni
obali in v
Barceloni
šentjurski upokojenci si
vsako leto »privoščimo« tu-
di kakšen daljši izlet v tuji-
no. V zadnjih letih smo si že
ogledali Rim (z Vatikanom),
Švico, Prago in Nizozemsko.
Letos pa smo v času od 2.
do 6. aprila s turistično agen-
cijo Zum iz Celja doživeli
prijetno potepanje po Ažur-
ni obali in si ogledali pred-
vsem Monako, Monte Carlo,
Nico, Cannes in Grasse ter
pretežni del znamenitosti v
teh mondenih krajih. Iz pri-
stanišča Genova v Italiji smo
se nato vkrcali na luksuzno
ladjo Fantastik in se z njo po-
peljali v Barcelono, si tam og-
ledali zanimivosti mesta in
ob povratku z isto ladjo spet
uživali v razkošju zabave in
počitka.
Vse skupaj je tako hitro mi-
nilo, da nas tudi avtobusna
vožnja domov ni prehudo
utrudila. Izlet je po mnenju
udeležencev zelo uspel, za-
sluge za to pa pripisujemo
vsem udeležencem, pred-
vsem pa omenjeni turistični
agenciji in odličnemu vod-
niku g. Matjažu.
Ob zaključku izleta smo se
ob kisli juhi v gostišču Bo-
horč v Šentjurju (preseneče-
nje agencije) tudi dogovori-
li, da bomo v prihodnjih dveh
letih obiskali Grčijo ali Lon-
don. Bilo nam je lepo in upa-
mo, da nam bo še tako.
STANE ZUPANC,
za DU Šentjur
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko
in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon {03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
14.223 izvodih.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katič
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
immm
Odgovorna urednica:
Nataša LesKovseK
Odgovorni urednik
informativnega programa:
Kamilo Lorenci
Glasbeni urednik:
Stane Špegel
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
f03) 49 00 881
I m il radio@nt-rc.si
mm-I
Marjeia Agrez, Milena
Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Špela Oset, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Dean Suster, Tone Vrabl
tEMUi
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac, Polona Rifelj,
Petra Vovk,
Viktor Klenovšek
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg 3,
Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03
427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovetisko združenje
za duševno zdravje - pomoč pri
socialni in psihološki rehabilita-
ciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje
Telefon 03 548-49-74
28
Mlačno ali vroče
poletje?
Letošnje poletje pred kinematografskimi platni
Lani smo še ugotavljali, da na-
vada domačih distributerjev osta-
ja zakon. Filmi, ki so poleti priha-
jali v kina, so bili nekaj mlačne-
ga, neizrazitega, izbora ni bilo ni-
ti za zahtevnejšega gledalca niti
za potrebneže po blockbusterjih.
(Slavljene redke izjeme!) Kakšne
bodo okoliščine letos?
Spremembe se dogajajo. Že hiter
pregled skozi spisek štartov da vede-
ti, da tokratno poletje ponuja več
blockbusterjev kot lansko. Če smo
2002 lahko le v maju gledali Vojno
zvezd 2 in Spider mana, v avgustu
pa še Može v črnem 2, smo letos že
videli Matrico 2, sledijo pa še: Pre-
hitri in predrzni (prvi del je bil tudi
pri nas vsaj polovični hit: drugi del
ne bo ravno lomil rekordov v gleda-
nosti, toda nekaj bo naredil). Seksi
Charliejevi angelčki 2 se- nahajajo v
podobni poziciji. TerminatorS bi mo-
ral ne glede na štart - načeloma v
sedmem mesecu - pritegniti svoj de-
lež navdušencev. Podobno se obeta
tudi drugemu delu Butca in butca
(čeprav ju onemogoča pomanjkanje'
Jima Careya]. Avgust se bo zaklju-
čil s prelestno Angelino Jolie v drugi
Indiana Jonesovski avanturi, imeno-
vani Tomb rider 2.
»Zanesljivih« blockbusterjev je to-
rej letos kar 5 do 6 (podatek za v
oklepaj: vsi filmi so nadaljevanja).
Zavrtelo se bo še nekaj filmov, ki ver-
jetno ne bodo ustvarili velikega pri-
hodka, bo pa zanimivo gledati, ka-
ko se v kinih »obnašajo«: ZF-akcija
The core, ki zunaj ni ravno dosegla'
pričakovanj... A man apart z »no-
vim« akcijskim herojem Vinom Die-
selom v novi pustolovščini... zeleni
The Hulk, ki pri nas sicer nima tr-
dega jedra stripovskih oboževalcev,
premore pa nepričakovanega in kva-
litetnega režiserja, Anga Leeja... tu
pa so seveda še »romantične kome-
dije«, ki pri nas v pravilu dosegajo
vsaj nekakšne rezultate, vedno pa
lahko tudi presenetijo: The Lizzie
McGuire movie, Rules of atraction
(po romanu Brett Easton Ellisal),
What a girl wants. Letos bomo de-
ležni celo risanega otroškega filma
- še pred jesenjo bi naj bil prikazan
PigleVs big movie.
V izbiri se torej vidi določeno
korakanje naprej: dogajalo se bo
nekaj več kot lani ali leta pred tem.
Še vedno je sicer spisek bolj vre-
den (filmofilskega) stokanja kot
razburjenja, kajti od drznejših, dlje
segajočih filmov so tu le Dogmati-
čen Open hearts, ki ga je tokrat
zakrivila režiserka [Susanne Bier),
potem triler Identiteta, ki po os-
novni ideji spominja na Deset ma-
lih Indijančkov Agathe Christie,
morda komedija Kopps Šveda Jo-
sefa Faresa (spomnite se njegove-
ga Jalla, Jalla, ki je postal soraz-
meren hit)... ter že prej omenjeni
Rules of atraction.
Vendar je ravno Celje letos, kar
se tiče raznovrstnosti, v prednosti
pred večino slovenskih mest - ra-
zen Ljubljane. Art kino bo namreč
deloval tudi skozi vse vroče poletje.
PETER ZUPANC
Butca in njuna ekipa, tokrat v glavnih vlogah igrata Derek
Richardson in Eric Christian Olsen.
Srhljiva izštevanka Identiteta, z vedno zanimivima Rayem
Lioto in Johnom Cusackom.
Schvvarzenegger znova humanizira stroje -Terminator 3.
Zasvojenost in odicrivanje
družinsiciii vezi
Predlanski Liffe se je posvetil francoski režiserki Claire
Denis ter zavrtel kar šest njenih filmov. Ljubljana jo je torej
spoznala, Celje pa še ne. Njen Nennete in Boni prihaja iz
leta 1996. Kritiki jo označujejo kot eno izmed najpomem-
bnejših modernih ustvarjalcev; sama trdi, da je edina rdeča
nit njenih filmov biti tujec...
Vsebina: Nenette je samosvoja 14-letnica, ki iz popravne-
ga doma pobegne k svojemu starejšemu bratu Boniju. Ta po
smrti ločene matere sam kraljuje v veliki hiši, zato mu obisk
jezikave sestrice prav nič ne godi.
Nenette in Boni (Nenette et Boni, Francija)
Režija: Claire Denis
Vloge: Gregoire Colin, Vincent Gallo
Najprej je bil Pi. Matematičen, biblijski, elektro šokan-
ten. »Vedeti življenje ali ga živeti?« Režiser Darren Aronofsky
je zaslovel in se v drugem filmu spravil na odvisnost. Ki je
ne definira populistično: odvisnost niso le mamila, alko-
hol, kava in cigarete, temveč vse, kar sproža... odvisniške
efekte. In od česa ste odvisni vi?
Vsebina: Sara živi sama* in dneve preživi pred televizijo:
njena najljubša oddaja je kviz. Sin Harry jo občasno obišče,
denar pa si začne služiti s preprodajo drog. Noben od njiju
se ne zaveda, kakšen pekel ju čaka.
Ciklus Ameriške sanje: Rekviem za sanje (Requiem for
a dream, ZDA)
Režija: Darren Aronofsky
Vloge: Ellen Burstyn, Jared Leto
Lovec na sanje
Piše: PETER ZUPANC
Ko se producenti, scena-
risti in režiserji lotijo del
Stephena Kinga, so kinod-
vorane vselej na preži: med
filmi, posnetimi po njego-
vih knjigah, je sicer prav to-
liko izgubljencev kot zma-
govalcev, toda gledano v od-
stotkih je priimek King si-
nonim za uspešnico.
Pa vendar... nekaj smo se
v tem času naučili: kadar
King preskuša žilico v nad-
naravnem hororju, mu prej
ali slej spodleti. Vsaj zaklju-
čiti ne zna. (Ena redkih iz-
jem je recimo Rose Madder,
a tudi v tem romanu je več
poudarka na poznavanju ka-
rakterjev ter okoliščin pred-
mestja kot na nadnaravni
grozi. Poleg tega je
Rose eden njegovih
redkih romanov, v
katerih se mu ne zdi
potrebno razjasniti
prav vsega, kar se
dogaja.) Pri filmih
je kot pri knjigah:
bolj so realni, boljši so. Bolj
ko opisujejo življenje in raz-
mišljanje navadnih posa-
meznikov, soočenih z izkuš-
njo smrtnosti ter teka časa,
več dosežejo.
Lovec na sanje je meša-
nica obojega: začne se kot
Stand by me in kmalu na-
daljuje kot Mesečniki. To
pomeni, da prve pol ure fil-
ma funkcionira - tistim, ki
vedo, da je knjiga debela
700 paperback strani, lah-
ko vzbudi strahospoštova-
nje obilica časa za podrob-
nosti, ki si ga film vzame,
da bi vzletel. Če bi se nada-
ljeval v takšnem tempu, bi
moral trajati vsaj štiri ure
(morda mu zares ne bi ško-
dilo, če bi postal TV-nadi
Ijevanka). Zdi se, kot da s
scenaristi šele naknadn
uvideli, da tega tempa ene
stavno ne bodo zmogli - a
pa so mislili, da z dobrii
vzletom polet in pristane
nista več važna. Zdi se, d
so material začeli metai
ven povsem na slepo, n
glede na to, kaj bo to pc
četje povzroči
lo. Prenehali s
poudarjati sce
ne, pomembn
za junake... znc
bili so se obili
ce notranje lq
gike zgodbe.,
nareaiii so nekaj prav sme
šnih napak (alien, ki zmo
re metati ljudi deset metroi
stran od sebe, nazadnje kd
majda razbije steklo na vraj
tih)... in izpustili nekaj z^
lo zabavnih Kingovih poli
tičnih protibushevskih kci
mentarjev... ter jih na sili
stlačili v varen slogan: »E^
črv zadostuje, da okuži va
svet.« Pazite: v tem konten
stu črv ni Bush.
Prvi del filma je še videtjj
kot da bi ga pisal King ic
zrežiral Laiurence Kasdan
drugega dela ni pisal nihče
nastal je po odlomkih že vi
denega, režiji pa to prav ni(
ne pomaga.
PETER ZUPANC
Filmski pogovori
Ta četrtek ob 20.00 se v art kinu Metropol ne bo dogajal
lounge party (navezava z Urban Etno festivalom), temvi
tudi pogovor z Juretom Medenom, filmskim kritikom, ki t
zainteresiranim povedal kaj več o Claire Denis in njenih f
mih. Hiša časti: kino vstopnica tega dne stane le 400 tolarje
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (2. 6. do 8. (
RADIO
29
(TEDENSKI SPORED
RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami,
10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice,
12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 18.00
ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni
(love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-
nalnih radijskih postaj Slovenije
nmmmmmmmmam
[5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
itedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
[7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
iPoročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna,
jlO.OO Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00
(Novice, 12.15 Tarča, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško. 13.00 Poudarje-
no, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika,
1745 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-
gram, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
itedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 740 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45
Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80
tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15
Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po-
poldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15
jŠKL, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje,
119.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s
Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
Itedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop,
700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15
iluč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00
jPodoba dneva, 11.05 Domače4.12.00 Novice, 12.10 Pesem sloven-
ske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. 20.00 Glasba iz studia Radia
Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
la melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, Z40 Tečaj-
lica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
O.OO Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00
bdoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bin-
b jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00
port danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5
jasbenih želja, IZOO Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali,
Sf.OO Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk
I valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
pgionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
odija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Ho-
roskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
■očila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00
Jtrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
^Slo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Vaše najljubše. 19.00
viovice. 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 21.30 Biti
lli ne biti (nagradni kviz), 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP -
fkupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj
»loven i je
(.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
fedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop.
LOO 2. jutranja kronika RaSlo. 740 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25
počilo PU Celje. 8.45 Jack jx3t. 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva,
[l .15 Zeleni val, 12.00 Novice. 13.00 Poudarjeno. 13.30 Mali O.
f.OO Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odme-
RaSIo, 16.20 Filmsko platno. 1700 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00
cool, 19.00 Novice. 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
il.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba. 24.00
fNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
•(tetaj Slovenije
Z zelenim v zeleno!
Izlet zeliščarjev, ki ga v NT&RC priprav-
ljamo ob 5. obletnici oddaje Zeleni val na
Radiu Celje, je skoraj tu. Prejšnjo sredo
smo v zadnji, predpočitniški oddaji Zele-
ni val izžrebali še nekaj potnikov.
Sicer pa bo avtobus poln, saj se je večina
izžrebanih potnikov odločila, da gre z »zele-
nim v zeleno«. Zato ne bo odveč še nekaj zad-
njih, koristnih napotkov za udeležence izleta.
Dobimo se v soboto, 21. junija, ob 8. uri na
novi avtobusni postaji v Celju. Tam bomo pot-
nike opremili z zelenimi čepicami in platne-
nimi vrečkami za nabiranje zelišč, narejeni-
mi posebej za to priložnost, potiskanimi z
znakom, ki ga je oblikoval Minja Bajagič.
Prvi postanek bo že v Žalcu, na vrtovih z
zdravilnimi zelišči Inštituta za hmeljarstvo
in pivovarstvo, kjer nas bo sprejel strokov-
njak s področja zeliščarstva, dr. Janko Rode,
ki je tudi občasni gost v oddajah Zeleni val.
Za zeleno karavano so poskrbeli v Agen-
ciji naše medijske hiše. Zato zahvala di-
rektorici Vesni Lejič, Jožetu Cerovšku in
Frančku Pungerčiču, ki so ves čas tudi
spodbujali akcijo za uresničitev prvega iz-
leta v zeleno!
Pot bomo nadaljevali proti lovski koči na
Gozdniku, kjer je naš cilj. Malo pred tem bo-
mo še gostje pekarne Uduč v Pongracu. Na
zelenem travniku pred kočo pa bomo skupaj
z zeliščarko in našo prvo stalno sodelavko v
oddaji zeleni val Faniko Burjan nabirali rož'ce.
poslušali godce v živo in prisluhnili gledališ-
kemu igralcu Miru Podjedu, ki bo s seboj pri-
nesel tudi kitaro. Počastili vas bomo z gola-
žem. Mi pa bomo našli tudi prostor za kak-
šno neposredno oglašanje z Gozdnika v naš
radijski program.Oblecite se primerno vre-
menski napovedi in obujte za hojo po travni-
kih in robovih gozdov.
Prvi poletni dan (ko se bo luna prevesila v
zadnji krajec), bo dolg in prijeten, zabaven
in poučen! Takšne so vsaj naše želje!
MATEJA PODJED
Zeleni klobuček in zdravilna zelišča bodo razpoznav-
ni znak prvega druženja z Zelenim valom Radia Celje.
NE PfKESLIŠITE NA RADIU CELJE
NEDEUA, 22. JUNIJA, OB lO lOrŽNANCI PRED MIKROFONOM
Najboljši krah doma se peče
Na sončni strani hriba Kislice, v vasi Lipa nad Frankolovim, živi na prijetni domačiji
Hilda Goršek. Prijatelji, znanci in naključni obiskovalci jo poznajo kot nasmejano, ener-
gično in odločno žensko, ki z dobro voljo, prijazno besedo in dobrotami iz svoje kuhinje,
shrambe in kleti vedno preseneti vsakega, ki prestopi prag turistične kmetije. V njeni mali
pekarni vsak dan zadiši po svežem, belem, ajdovem in koruznem kruhu, pečenem v
krušni peči, h kateremu vam bo skrbna gospodinja Hilda ponudila še domače klobase,
kozarec doma pridelanega belega ali rdečega vina, ljubiteljem slaščic pa bo postregla z
izvrstno potico loparjevko. S Hildo Goršek se bo pogovarjala Sandra Čater.
TUJA LESTVICA:
1.	No Angel-No Angel	(4)
2.	Jaleo-Ricky Martin	(6)
3.	21 Ouestions-
50 Cent Featuring Nate Dogg	13)
4.	lgnition(Remix)-RKell	(2)
5.	FeelGoodlime-Pink	(1)
6.	RockYourBody-
JustinTimberlake	(2)
7.	VouSainNo-Busted	(6)
8.	ln-Tango-lr><3rid	(3)
9.	StAnger-Metallica	(1)
10.Can'tMakeUpMyMind-Sonique	(5)
DOMAČA LESTVICA:
1.	TV-ŠankRock	(3)
2.	Divje-Tabu	(6)
3.	Naj vedo-GameOver	(4)
4.	Dobro si me oglej-Unigue	(1)
5.	Na štiri oči - Nuša Derenda	(5)
6.	Ljubezenna prvi dotik-Rok n band (2)
7.	Zapleši z nami-Bepop	(4)
8.	Strup za punce-
Zoran Predin in Žive legende	(3)
9.	Minuta do polnoči-Make Up 2	(1)
10.	Saje-Alfa romeo in Julija	(2)
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
Jaz in ti-Pika Božič
Nekje vmes -Nude & Stop
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
Don't Want To Lose This Feeling -
DanniiMinogue
Anyplace, Anywhere, Anytime 2003 -
Nena&Wilde Kirn
Nagrajenca:
Majda Tašner, Iršičeva 6, Celje
Mitja Jenko, Gorica 130, Šmartno
Nagrajenca dobita kaseto, ki jo
podarja ZKPRTVS, na oglasnem
oddelku Radia Celje.
CEUSKiHSplus
1.	Ajda na polju - Modrijani	(8)
2.	Zlat klas-Klas	(5)
3.	Vtujini-Ans. Miro kline	(4)
4.	Mama - Slovenski zvoki	(1)
5.	Izbirčno dekle-
Jože Galič in Glasba iz Slovenije (2)
Predlog za lestvico:
Zapuščina naših staršev-Vitezi Celjski
SLOVENSKIH 5 plus
1.	Kozolci-Pogum	(3)
2.	Burja in teran-
Kraški kvintet z Bracom in Anko	(5)
3.	Vabilo planin-Gašperji	(6)
4.	Atovjubilej-Hišni ansambel Jožovc (2)
5.	Kepica-Verderber	(1)
Predlog za lestvico:
Srce gozdarja-Rubin
Nagrajenca:
Marija Hace, Štajerska vas 11, Loče
Milka Lubič, Mali Breg 7, Hoče
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
30
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Prefinjeni dodatki
zeliščno maslo
Česnovo
maslo
Potrebujemo: strok česna,
125 g zmehčanega surovega
masla, žličko limoninega so-
ka, četrt žličke belega ma-
sla.
Česen olupimo, stremo in
zmešamo z maslom, limoni-
nim sokom in poprom. Ob-
likujemo kvader, ga damo v
zamrzovalnik, da maslo otr-
di. Režemo ga z valovitim no-
žem.
Zeleno maslo
Potrebujemo: 125 g zmeh-
čanega surovega masla, 2 žli-
ci špinačnega soka, pol žlič-
ke soli z okusom po zeleni,
ščepec naribanega muškat-
nega oreška.
Maslo zmešamo s špinač-
nim sokom, zelenino soljo
in muškatom. Nabrizgamo
rozete na alufolijo, jih shra-
nimo na hladno in potrese-
mo s peteršiljem.
Paprično
maslo
Potrebujemo: 125 g zmeh-
čanega surovega masla, po
pol žličke sladkorja in soU,
pol žličke paradižnikove
mezge, ščepec cayennskega
popra, žlico sladke paprike.
Maslo zmešamo s sladkor-
jem, soljo, paradižnikovo
mezgo in cayennskim po-
prom. Zmes namažemo na
alufolijo 2 cm debelo in po-
stavimo na hladno. Četvero-
kotnike povaljamo v papri-
ki.
Maslo s
kaprami
Potrebujemo: kozarček ka-
per, 125 g zmehčanega suro-
vega masla, po pol žličke li-
moninega in pomarančne-
ga soka, 50 g filejev.
Polovico kaper stlačimo in
zmešamo z maslom, sadnim
sokom in sesekljanini fileji.
Oblikujemo kroglice in na vsa-
ko posadimo po 3 kapre.
Pomarančno
maslo
Potrebujemo: 125 g zmeh-
čanega surovega masla, po
žlico pomarančnega soka,
naribane pomarančne lu-
pinice in zrno zelenega po-
pra.
Maslo zmešamo s poma-
rančnim sokom, lupinico in
poprom. 1 cm debelo ga na-
mažemo na alufolijo in pu-
stimo, da otrdi. Kvader zre-
žemo na poldrug centimeter
debele rezine.
Rozete iz
curryja
Potrebujemo: 125 g zmeh-
čanega surovega masla, po
žličko soli in curryjevega pra-
hu.
Maslo zmešamo z začim-
bami, rozete nabrizgamo na
alu folijo in postavimo v hla-
dilnik.
Gorčično
maslo
Potrebujemo: 125 g zmeh-
čanega surovega masla, pol
žličke soli, 6 kapljic tabas-
ca, žlico ostre gorčice, brizg
worcestrske omake.
Maslo penasto umešamo z
začimbami. Na folijo nabriz-
gamo po tri kroglice, ki naj
se držijo skupaj. Dodobra naj
se strdijo.
Gnjatno maslo
Potrebujemo: 125 g suro-
vega masla, pol žličke soli,
po noževo konico belega po-
pra in naribanega muškat-
nega oreška, 50 g seseklja-
ne kuhane gnjati, žlico na-
ribanega sira gauda.
Maslo zmešamo z začim-
bami, gnjatjo in sirom. Ob-
likujemo kroglice.
Maslo z
lososom in
koprom
Potrebujemo: 125 g zmeh-
čanega surovega masla, no-
ževo konico cayennskega po-
pra, 3 žlice sesekljane čebu-
le, 80 g prekajenega lososa,
žlico sesekljanega kopra.
Maslo penasto umešamo
s cayennskim poprom in
koščki čebule. Lososa sese-
kljamo, pretlačimo skozi si-
to, zmešamo s surovim ma-
slom, namažemo na alufo-
lijo in postavimo hladilnik.
Maslo potresemo s koprom,
zvijemo v rulado in zreže-
mo na rezine.
Piše: MAJDA KLANŠEK
JUŽNOAMERIŠKI
STIMULATOR
MATE čaj
Uživanje MATE čaja je
zelo razširjeno v deželah
okrog Srebrne reke in je se-
stavni del kulture Južne
Amerike.
V Argentini, Braziliji,Čilu,
Paragvaju je pitje tega čaja
vsakodnevni obred, je zna-
menje prijateljskega srečanja,
pozdrav mimoidočemu...
Domačini ga pijejo red-
no po starem indijanskem
izročilu, ki pravi, da je za
pitje mate čaja potrebna veš-
čina, čas, potrpežljivost in
ljubezen. Beseda mate oz-
načuje posodo - bučko, iz
katere še danes domačini
preko cevke (bombilla) sr-
kajo čaj.
Mate čaj ima redukcijske
lastnosti, vsebuje veliko vita-
minov in mineralov ter neka-
tere zelo redke aminokisline.
Poleg lastnosti, da čisti or-
ganizem strupenih snovi,
zmanjšuje občutek lakote in
pospešuje metabolizem, pos-
pešuje cirkulacijo, zlasti pre-
tok v možganskem tkivu, š
tem pa pospešuje delovanje
našega miselnega mehaniz-
ma, zato je priporočljiv pri
miselnih naporih in padcu
koncentracije.
Bombilla
Tisti, ki pije mate čaj,
čil, buden in intelektualno c
namičen, duševne funkci
kot so koncentracija, sp<
min, logično sklepanje ipd
postanejo hitrejše in bo
učinkovite.
Priprava: zelo pomen
bno je, da je voda ohlajen
na cca 70 stopinj Celzija,
njo prelijemo čajne listič
in pustimo delovati od 3
5 minut.
Doziranje: 10 - 12 g na
liter vode.
DIŠEČA SKODELICA - PLANET TUŠ
liano d.o.o.. Poštna ulica 3, Maribor
Vinarji ostali brez sejma
Vinskega sejma v Ljubljani ne bo - Mednarodna konferenca
FIVS v Portorožu - Mesto vina na MOS-u v Celju
Vino nas spremlja več kot dva tisoč let, zato je
tesno povezano z našo kulturo in načinom življe-
nja. Že od nekdaj je navdih umetnikom in v uži-
tek tudi ostalim ljudem, a tudi sama pridelava
vina je prava umetnost - do dna ji pridejo le
najboljši vinogradniki in vinarji, ki so se do letos
vsako leto predstavljali in srečevali na vinskem
sejmu v Ljubljani. Žal pa je letos sejem zaradi
premalo prijavljenih vinarjev odpovedan.
Odpoved vinskega sejma ni nikogar preseneti-
la, saj so sejmi zadnjih nekaj let redno izgubljali
publiko. Tudi združitev dveh sejmov - Kulinarike
in Vina je privabila več obiskovalcev le na začet-
ku, dolgoročno pa ni izpolnila pričakovanj raz-
stavljalcev in obiskovalcev. »Ponuditi drag, neu-
strezen prostor, nato pa počakati, da vse ostalo
naredijo razstavljavci sami, je dosti manj kot se
pričakuje od organizatorjev sejma. Navkljub stal-
nim opozorilom s strani Poslovne skupnosti za
vinogradništvo in vinarstvo Slovenije (PSVVS),
daje način privabljanja obiskovalcev preživet in
nezadostno izrabljen, se ni spremenilo nič,« je
nad nejasno prihodnostjo vinskega sejma razo-
čaran, a kljub temu pripravljen na sodelovanje z
organizatorji, direktor PSVVS Janez Vrečer.
PSVVS si je kot največji zakupnik prostora vse-
skozi prizadevala, da se vinsko dogajanje usme-
ri v pravo smer. Kot ponavadi so bili vinarji nosilci
vsega dogajanja tudi lani, ko so z novim kon-
ceptom »Mesto vina« ponovno pokazali, da so
pripravljeni na dolgoročno in tvorno sodelovanje
z organizatorji, a kljub temu pri slednjih ni bilo
razumevanja, saj obisk na sejmu ni upravičil ve-
likega vložka, zato ne preseneča dejstvo, da se
je letos prijavilo še manj vinarjev.
Kljub vsemu vinogradniki in vinarji nadaljujejo s
svojimi aktivnostmi. Naslednji vikend (19. do 22.
junij) bo v Portorožu Mednarodna konferenca
FIVS in 53. Generalna skupščina, septembra
pa se bodo z »Mestom vina« predstavili tudi na
36. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
»Mesto vina« se je prvič predstavilo na sejmu
Vino in kulinarika 2002. Poleg široke vinske po-
nudbe 80 si lahko obiskovalci ogledali razstavo
Vonj po vinu, degustirali različna vina ali pa se
udeležili različnih okroglih miz in kultumih do-
godkov.
NASVETI
31
Nazaj k naravi!
Obetavni mladi modni oblikovalki iz Celja stavita na mladostno igrivost in
zapeljivost v naravnem elementu
Ob zaključku šolanja v srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je bila v Viteški
Ivorani ljubljanskih Križank tradicionalna modna revija. Slovenski kreatorski podm-
adek se je pod mentorstvom profesoric Darje Vidic, Sabine Puc in Alenke Podlogar
K)igral na temo elementov. Svoje modne vizije so poiskali v vodi, ledu, zemlji, dreve-
mem lubju, travi...
Živopisan pop art, pro-
sojna plastika, futurizem,
kovinsko žvenketanje in
umetelno svetlikanje so sa-
ma hit vzdušja za modo, ki
ta hip osvaja. In za tisto, ki
šele prihaja. Kaj pa nara-
va? Prvinska in nedotaknje-
na, takšna, ki vselej skriva
v sebi neusahljiv vir inspi-
racij? Če se svetovna krea-
torska imena bolj po na-
ključju spomnijo nanjo, pa
so se ji pred kratkim teme-
ljito posvetili novopečeni
slovenski modni oblikoval-
ci. Pravzaprav znova le de-
kleta, saj je fantov v tem
poklicu pri nas še vedno
zgolj za vzorec.
Domiselne kreacije, ki so
poleg osnovne modne zgod-
be zajele še trenutne mod-
ne trende v obliki asime-
tričnih rezov, draperij, pla-
stenja, ročnega barvanja
tkanin, poslikav in aplika-
cij, so nadgradili tudi z roč-
no izdelanimi obuvali. Vse-
kakor ponoven dokaz, da
imamo Slovenci sposobne
mlade modne ustvarjalce.
Optimistična sporočil-
nost za razvoj slovenskega
modnega jutri je sevala tu-
di iz všečnih kreacij mla-
dih modnih oblikovalk s
Celjskega. Anja Esih je v
svojih kreacijah zajemala
zemeljske plasti in z asime-
tričnimi rezi odkrivala nji-
hove skrivnosti. Valerija
Kovač pa se je z zguban-
kami, umetelno razcefrani-
mi robovi in ročno barva-
nimi tkaninami dotaknila
prvinskih naravnih vzdušij.
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Valerija Kovač: naravne zgubanke na ženskih telesih.
Anja Esih: zemeljske plasti in njihove skrivnosti, ujete v oblačila.
Zdravstveno zavarovanje v tujini
Pregovor, da nesreča ni-
koli ne počiva, še kako rad
Irži, ko mislimo, da se nam
le more prav nič zgoditi.
5ato tudi v času dopustov,
d ga mnogi preživijo v tu-
ini, ni odveč pomisliti na
norebitne zdravstvene te-
žave, ki nas lahko ob tem
loletijo. Ker so zdravstve-
le storitve v tujini dostikrat
K)vezane z visokimi stroš-
u, je pred potovanjem pri-
)oročljivo skleniti dodatno
zdravstveno zavarovanje z
aedicinsko asistenco v tu-
ini, ki ga Vzajemna
;dravstvena zavarovalni-
a ponuja v sodelovanju s
vicarsko družbo Elvia.
Dodatno zdravstveno za-
arovanje lahko sklenete na
seh poslovnih enotah in za-
topstvih Vzajemne po Slo-
eniji, pri pooblaščenih tu-
ističnih agencijah ter pre-
0	spletnih strani Vzajem-
e, pravi vodja celjske po-
lovne enote Vzajemne
Damjana Jager.
Kakšna je razlika med
odatnim zavarovanjem
1	konvencijskim potrdi-
)m, ki ga izdaja zavod za
dravstveno zavarovanje?
Konvencijsko potrdilo kri-
? zgolj nujne zdravstvene
toritve, pa še to samo v ti-
tih zdravstvenih zavodih, ki
3 vključeni v javno mrežo,
dodatnim zdravstvenim
avarovanjem je mogoče uve-
ljavljati vse zdravstvene sto-
ritve, ne samo nujnih, tako
v javnih zdravstvenih usta-
novah kot tudi pri zasebnih
zdravnikih. V primeru nez-
gode ali bolezni zavarovanje
zagotavlja kritje stroškov
nujnih zdravstvenih storitev
in zdravljenje v bolnišnici,
prevoze do bolnišnice in tu-
di v domovino, nujne zoboz-
dravstvene storitve ter pla-
čilo odvetniških storitev, ka-
dar so potrebne v primeru
kakšne nesreče. Nudi tudi
pomoč svojcem zavarovan-
ca. Razlika med enim in dru-
gim zavarovanjem je tudi v
primeru zdravljenja v bol-
nišnici. S konvencijskim po-
trdilom dobi zavarovanec
povrnjenih samo okrog
380.000 tolarjev, kolikor
znaša pri nas tako imenova-
no zdravljenje po primeru.
Ker je v tujini zdravljenje v
bolnišnicah bistveno dražje,
so zavarovanci, ko uveljav-
ljajo pokrivanje stroškov, če-
sto zelo razočarani.
Kakšen je postopek pri
sklenitvi dodatnega zdravs-
tvenega zavarovanja?
Zavarovanje je treba skle-
niti vsaj en dan pred odho-
dom v tujino, od dokumen-
tov pa sta potrebna le potni
list ali osebna izkaznica. Za-
varovanec bo dobil polico
dodatnega zavarovanja in
poseben kartonček s števil-
ko te police ter s telefonsko
številko dežurnega centra za
prvi stik z Elivio. Center je
na Dunaju, operaterji pa go-
vorijo tudi slovensko.
Premije za zavarovanja
so različne.
Premije se razlikujejo gle-
de na dolžino bivanja v tuji-
ni in tudi glede na območje
potovanja. Zavarovanje,
sklenjeno za Evropo, krije
stroške zdravstvenih storitev
do 12.800 evrov in do 5.100
evrov za stroške prevoza, za-
varovalna vsota za ves svet
pa znaša 17.900 evrov za
zdravstvene storitve in
10.200 evrov za prevoz.
Koliko bi, na primer, zna-
šala premija za 4-člansko
družino, ki bi se zavaro-
vala za deset dni?
Premije za družine so ze-
lo ugodne, saj je treba pla-
čati samo dvojno ceno za-
varovanja, ne glede na to, ali
ima družina tri ali devet čla-
nov. Poudariti pa je treba,
da otroci ne smejo biti sta-
rejši od 21 let. Za 4-člansko
družino bi torej znašala pre-
mija 4.380 tolarjev.
32
ZA AVTOMOBILISTE
Punto - bolj nov, kot prenovljen
Leta 1993 je italijanski Fiat,
ki je bil tedaj v veliko bolj-
šem stanju in položaju kot
je sedaj, predstavil punta -
majhno vozilo v nižjem raz-
redu. Pred štirimi leti ga je
prenovil, sedaj pa prihaja na
ceste nova generacija. Pri ita-
lijanski avtomobilski hiši
pravijo, da je punto povsem
nov, resnici na ljubo bi bilo
treba reči, da je obnovljen.
Dimenzijsko se punto novih
časov skoraj nič ni spremenil,
še vedno ponujajo izvedenko s
tremi in petimi vrati, pri če-
mer je slednja dolga 386 centi-
metrov. Spremenili so pred-
vsem prednji del, kjer so nove
luči, nov je odbijač (prav tako
zadaj), nova je masi«, ki ima
tudi večji Fiatov logotip. Rah-
lo, morda neopazno so spre-
menili tudi zadnji del, kjer pa
so luči še vedno nameščene zelo
visoko. Tako je po novem punto
vsaj deloma (ko je v mislih
prednji del) podoben enopro-
storskemu ulysseju, deluje pa
zelo odraslo.
Nekaj sprememb je doži-
vela tudi notranjost, kjer so
tkanine na sedežih kvalitet-
nejše, novih je nekaj barv.
Punto je še naprej razme-
roma prostoren avtomobil,
ne izjemno velik, velik je
tudi prtljažnik (264 ali 297
litrov, odvisno od števila
vrat), ki pa ima, žal, dokaj
visok prtljažni rob, kar ne-
koliko oteži nalaganje prt-
ljage. Nove so tudi barve zu-
nanjosti, tako da jih je se-
daj 13.
Tisto, kar je pri tem avto-
mobilu najbolj novo, pa je
ponudba motorjev in opre-
me. Motorjev je sedaj kar
osem, med njimi tudi izve-
denka, ki jo lahko poganja
plin (metan). Ob upošteva-
nju opremskih paketov in
menjalnikov tako Fiat ponu-
ja kar 40 različnih kombi-
nacij punta. Pri agregatih se
ponudba začne z 1,2-litrskim
bencinskim motorjem, ki
ima, tako kot prej, enkrat 60,
drugič 80 KM. Sledi 1,4-li-
trski motor s 95 KM, nato
pride na vrsto 1,8-litrski
agregat s 130 KM. To je tudi
najmočnejša izvedenka v po-
nudbi.
Dizelski motorji so trije,
in sicer velja omeniti novi
1,3-litrski turbodizelski
agregat z oznako multi jet.
Ta razvija 70 KM in se med
drugim dokazuje tudi s
skromno porabo. 1,9-litrski
motor JTD je že znan (85
KM), družbo mu dela še 1,9-
litrski multijet, ki zmore 100
KM. Fire 1,2 pa je motor, ki
mu pravijo »zeleni«, saj ga
lahko poganja tako bencin
kot tudi plin oziroma me-
tan. Sistem je razmeroma
preprost. Za zagon motorja
je potreben bencin in v tem
primeru zmore agregat 60
KM. Kasneje samodejno
preide na plin in v tem pri-
meru ima motor 52 KM.
Prednost je seveda v skrom-
nejši porabi kot tudi ekološki
primernosti, saj je izpuh
praktično neškodljiv. Za
shranjevanje bencina oziro-
ma plina ima avto tri rezer-
voarje, pri čemer bencinski
meri 47 litrov, oba za plin
pa skupaj 65 litrov. Temu pri-
merno manjši je tudi prtljaž-
nik. Zelo pestra je tudi po-
nudba menjalnikov, saj jih
je šest, od tega štirje ročni
in dva samodejna (speedgear
in dualogic).
Pri uradnem predstavniku
Fiata pri nas, ljubljanskem
Avto Triglavu, pravijo, da s
bo punto pojavil septembri
Po napovedih naj bi bil o
sedanjega dražji za 300 d
400 evrov.
Fiat je prenovil punta, ki bo na voljo tudi v ekološki različici s pogonom na plin metan.
Porsche: ugoden april v
Severni Ameriici
Porsche je izjemno uspešen v Severni Ameriki oziromi
bolj natančno v ZDA, kjer mu je šlo lani nasploh zelo dobro
Še posebej so zadovoljni z letošnjim aprilom, saj so tam pro
dali 3.129 vozil, pri čemer se je najbolje odrezal cayenne
prodali so jih 1.451. Letošnji april je bil v primerjavi z lan
skim za 47 odstotkov ugodnejši, kar med drugim pomeni, d.
je bil to najuspešnejši april v zgodovini Porscheja.
Porsche je s cavenne izjemno uspešen v ZDA.
MESTNA OBČINA CELJE
ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO CELJE
Trg celjskih knezov 8
na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS,
štev. 72/93, 74/98), Zakona o javnih financah (Ur. list RS,
štev. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), v skladu z
Uredt)0 o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim
premoženjem države in občin (Ur. list RS, štev. 12/03) ter skle-
pom Mestnega sveta Mestne občine Celje z dne 22.04.2003;
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA
PRODAJO STAVBNEGA ZEMUlŠČA
1.	Predmet prodaje je stavbno zemljišče na paro. štev. 812/
93, k.o. Ostrožno v površini 317 m^, ki se nahaja ob ulici
Alme Karlin na Ostrožnem v Celju.
2.	Na zemljišču iz 1. točke je skladno s pogoji iz ZN Ostrožno -
Sever (elab. RC Celje, štev. 88/88-94, Ur. list RS, štev
18/94) in skladno z LD štev. 1016/00 RC Planiranje april
2000 in projektom PGD, štev. 30/00 Vegrad Projektivni
biro Velenje julij 2000 predvidena gradnja vrstne hiše.
3.	Izklicna cena stavbnega zemljišča, izračunana na dan 17.
6. 2003 znaša 10.468,00 SIT/m^, kar za skupno kvadra-
turo znaša 3.318.356,00 SIT. V tej ceni ni zajet 20 % DDV.
Poleg cene stavbnega zemljišča je ponudnik dolžan plačati tudi
stroške izdelave LD in PGD v skupnem znesku 550.000,00
SIT, ki bodo predani izbranemu ponudniku ob sklenitvi pogodbe.
Komunalni prispevek bo izbranemu ponudniku odmerjen z od-
memo odločbo na podlagi projektne dokumentacije.
4.	Ceno stavbnega zemljišča je kupec - izbrani ponudnik dol-
žan plačati v roku 8 (osem) dni po podpisu pogodbe.
5.	Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je
15 (petnajst) dni po pravnomočnosti sklepa o izboru naju-
godnejšega ponudnika. V primem, da izbrani ponudnik v
tem roku ne podpiše pogodbe, prodajalec zadrži varščino.
6.	Rok za začetek gradnje je 6 (šest) mesecev od dneva skleni-
tve pogodbe, rok izgradnje do III. gradbene faze pa najka-
sneje v 3 (treh) letih od podpisa pogodbe o prodaji stavbnega
zemljišča.
7.	DDV, stroške overovitve podpisa pri notarju in stroške izved-
be vpisa lastništva v zemljiško knjigo plača izbrani ponudnik.
8.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe - državlja-
ni Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Repub-
liki Sloveniji.
9.	Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je višja ponujena
cena od izklicne cene.
10.	Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani po-
nudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do
PETKA, 27. 6. 2003 do 12. ure na naslov: Mestna občina
Celje, Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih
knezov 8, z oznako;«NE ODPIRAJ - JAVNO ZBIRANJE
PONUDB - ZN OSTROŽNO«. Na hrbtni strani ovojnice
mora biti označen polni naslov pošiljatelja.
11.	Ponudbi je potrebno predložiti:
Potrdilo o plačilu varščine v višini 5 % od izklicne cene stavl>
nega zemljišča na transakcijski račun Mestne občine Celje,
štev. 01211-0100002855, z obveznim sklicem na štev. 28
75108-7130007-28010003. Ponudniku, ki na razpisu ne
bo uspel, bo prodajalec varščino vrnil brezobrestno v 15
dneh po izboru najugodnejšega ponudnika, izbranemu po-
nudniku pa jo bo vračunal v ceno stavnega zemljišča;
-	za fizične osebe - potrdilo o državljanstvu RS;
-	za pravne osebe - izpisek iz sodnega registra, iz katerega
mora biti razvidno, da imajo sedež v RS, ki ne sme biti starej-
ši od 30 dni.
12.	Odpiranje ponudb je javno in se bo vršilo v sejni sobi Zavoda
za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8 (drugo
nadstropje) v PETEK, 27. 6. 2003 ob 12. uri. Predstavniki
ponudnikov se morajo v primem prisotnosti pri odpiranju po-
nudb izkazati z osebnim dokumentom oz. pooblastilom po-
nudnika. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala kc^
misija za vodenje in nadzor postopka prodaje stvarnega in
finančnega premoženja Mestne občine Celje in vse ponudni-
ke obvestila o izbom najugodnejšega ponudnika v 8 dneh od
dneva javnega odpiranja ponudb.
13.	Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb ni zavezan k
sklenitvi pogodbe o prodaji zemljišča z najugodnejšim ponud-
nikom oz. lahko začeti postopek do sklenitve pravnega po-
sla - pogodbe ustavi.
14.	Vsa pojasnila v zvezi s prodajo lahko zainteresirani ponudniki
dobijo na Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, tel. 03/
426-56-36 (Verbovšek Dušan) oz. 03/426-56-34 (Mojca
Perše).
MESTNA OBČINA CEUE
Enkrat vami,
drugič nevarni
v Sloveniji je bilo lani
ukradenih 1.355 avtomobi-
lov. Številka ni visoka, ven-
dar to še ne pomeni, da je
to pojav, ki bi ga lahko za-
nemarili. Sicer pa nekatere
relativne številke kažejo, da
je Slovenija v tem pogledu
med varnejšimi državami.
Leta 2000 so na 100 tisoč
prebivalcev pri nas ukradli
dobrih 55 avtomobilov, na Hr-
vaškem 52, v Rusiji le 24 ipd.
Upoštevaje te številke so naj-
nevarnejše države recimo Ita-
lija, kjer je bilo na 100 tisoč
prebivalcev ukradenih 537
vozil, na Danskem so ukrad-
li 604 avtomobile, na Nor-
veškem 518, v Švici kar 962
ipd. Bistveno drugačna je po-
doba, če primerjamo število
na novo registriranih avtomo-
bilov s številom ukradenih vo-
zil. To pomeni, da je bilo la-
ni pri nas ukradenih 3 odstot-
ke vozil, v Avstriji pa vsega
1,9 odstotka; še bolj neugod-
no (vsaj za nas) je to razmer-
je v Nemčiji, kjer so lani re-
gistrirali skoraj štiri milijo-
ne novih avtov, ukradenih pa
je bilo vsega 37 tisoč, se pra-
vi manj kot odstotek. Sicer
pa nekateri menijo, da pri-
družitev Slovenije EU števi-
la kraj ne bo zmanjšala, saj
odprte notranje meje temu
»poslu« niso v škodo.
Prej Z3, sedaj Z4
Po precej dolgem napovedovanju in čakanju se na slovenske ceste vendarle vo2
BMW Z4, roadster, s katerim je tovarna nadomestila uspešni Z3. Z4 nastaja v ZDi
(Južna Karolina), na voljo pa bo z dvema bencinskima motorjema.
Na začetku je 2,5-litrski šestvaljnik, ki ponuja 192 KM, sledi pa zmogljivejši 3,0-litrsl'
V6 agregat, ki razvija 231 KM. V primerjavi z Z3 je Z4 nekaj večji, v dolžino ga je za 40
centimetre, medtem ko je njegov prtljažnik tipično roadsterski, saj meri 260 litrov. Sle
venski uvoznik vozil BMW meni, da se mu bo letos posrečilo prodati kakšnih 15 avtov, pi
čemer vozil ne bodo imeli na zalogi. Cene? Dobrih 10 milijonov za šibkejšo in več kot 1
milijonov za močnejšo izvedenko.
BMWZ4
ZAAVTOMOBILISTE
33
Številke (menda) ne
Ikaiejo prave podobe
i Maja je bilo v Sloveniji
irodanih 5.665 novih oseb-
jih avtomobilov. To je bilo
ta 18 odstotkov več kot v
Jnakem lanskem mesecu,
»o mnenju številnih pa so
e številke le navidez toč-
le; med novo registrirani-
pi avtomobili je namreč kar
Irecej t.i. enodnevnih regi-
Itracij, se pravi, da novo vo-
[ilo registrirajo, potem ga
Idjavijo in prodajo kot rab-
jeno brez prevoženih kilo-
netrov ter s popustom.
Tako se umetno povečuje
jrodaja, saj so nekateri trgov-
[j oziroma zastopniki pogod-
jeno vezani na količinsko
)rodajo. Kakorkoli že, vide-
j je, da tako v zadnjih mese-
jih zelo ugodne rezultate do-
iega češka Škoda, ki ima pri
ias do konca leta dva zastop-
nika. Sicer je maja najbolje
jrodajal Renaut, medtem ko
|e je na drugo mesto uvrstil
?eugeot, tretje mesto je pri-
padlo Volkswagnu. Dobro so
prodajali še Citroen, prav ta-
ko Ford ipd. Med tistimi to-
varnami, ki imajo v svojem
programu predvsem nekaj
dražje avtomobile, je bil še
posebej uspešen Audi, ki je
posel povečal za 27 odstot-
kov, medtem ko je bilo kup-
cev mercedesov za 44 odstot-
kov manj, prodaja vozil to-
varne BMW pa se je popravi-
la za dobrih šest odstotkov.
Maja so bili zelo uspešni ne-
kateri prodajalci korejskih in
japonskih avtomobilov; tako
je Daewoo zebeležil kar 400-
odstotni plus, pri čemer gre
še posebej dobro v promet
mali kalos. Mazda je imela v
letošnjem petem mesecu za
197 odstotkov več kupcev kot
v enakem lanskem mesecu.
Mali kalos je Daevvooju pomagal do štirikratnega dviga prodaje v
maju.
Smart je tudi roadster in roadster coupe
Smart je po začetnih težavah postal avto, ki so si ga
omislili predvsem v natrpanih mestih (recimo v Rimu).
Sedaj tovarna v lasti Mercedes Benza ponuja dve novi
karoserijski izvedenki, in sicer roadster coupeja in road-
sterja. V bistvu gre za en sam avtomobil, vsaj ko so v
mislih dimenzije, kajti roadster se od coupe roadsterja
razlikuje predvsem po in zaradi platnene strehe.
Karoserija tega vozilca ali vozile je večinoma izdelana iz
plastike, zato tehta vsega 790 kilogramov, kar je pripomo-
glo k izjemnemu razmerju med težo in zmogljivostjo mo-
torja. S tridion varnostno celico se oba nova smarta doka-
zujeta tudi po tej strani, zaradi skromne teže, ugodnega
razmerja med težo in KM, nizkim težiščem in skromno vi-
šino (1.192 milimetrov) pa se kljub razmeroma šibkima
motorjema peljeta dovolj športno.
Za pogon tako coupeja kot roadsterja so namenili dva
motorja, in sicer oba bencinska tri valj nika z gibno prostor-
nino 698-kubičnih centimetrov, vendar različno močjo 45
oziroma 60 kW. Prav od moči motorja je odvisna tudi konč-
na hitrost vozila (160 oziroma 175 km/h).
Uradni predstavnik Smarta pri nas, ljubljanski AC Intercar,
upa, da se mu bo letos posrečilo prodati do 20 smartov raoad-
ster in roadster coupe. Znane so seveda tudi cene, pri čemer je
najcenejša izvedenka na voljo za 3,92 milijona tolarjev.
ZA PRAVI UŽITEK V VOŽNJI.
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
35	MALI OGLASI - INFORMACIJE

36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
iVI TEDNIK
INFORMACIJE
37
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so
rodile:
29.	5.: Sanja ANTOLIČ iz
Rogatca - dečka, Almira
GALE iz Pristave - dečka.
30.	5. : Simona ZDOLŠEK
iz Žalca - deklico, Marija
HRASTNIK iz Laškega - de-
klico, Branka MEDIČ iz Ljub-
nega ob Savinji - dečkay
31.	5.: Katarina ŠUŠTERIČ
iz Ljubnega ob Savinji - de-
klico, Sabina DEŽNIKAR iz
Prebolda - dečka, Gordana
ZGONJANIN iz Velenja - de-
klico, Urška JAGER iz Celja
-	dečka.
1.6.: Benja KRULEČ iz
Šmarja pri JELŠAH - dečka,
Petra BAČ iz Šmarja pri Jel-
šah - dečka, Tjaša SITER iz
Šentjurja - deklico, Lea
MOGILNICKI iz Velenja -
dečka, Katarina JESENEK iz
Prebolda - dečka, Vesna
ŠTRUKEU s Polzele - deč-
ka, Ines KOREN iz Velenja -
dečka.
2.6.: Irena VIDOVIČizLoč
-	dečka, Nataša ARZENŠEK
iz Grobelnega - deklico. Maja
FRIEDRICH iz Petrovč - de-
klico, Lidija METLIČAR iz
Celja - deklico.
3. 6.: Hema ROTAR iz Žal-
ca - dečka, Natalija
JUTERŠEK iz Škofje vasi -
dečka, Anita Julija SEVŠEK
iz Loč pri Poljčanah - deč-
ka, Marjetka KITAK iz Žalca
-	dečka. Maja JERIČ iz Slo-
venskih Konjic - dečka.
4.	6.: Darja KOROŠEC iz
Zreč - dečka, Sabina MAJ-
CEN iz Škofje vasi - dekli-
co, Tatjana KUKOVIČ iz Laš-
kega - deklico, Apolonija
SEVŠEK iz Laškega - dečka.
5.	6.: Petra BIZJAK iz Mo-
zirja - dečka.
6.	6.: Nataša RADIŠEK iz
Celja - deklico, Mateja
POTOČNIIK KOVAČIČ iz Žal-
ca - dečka, Suzana UMEK iz
Škofje vasi - deklico in deč-
ka, Simona PLANKAR iz
Podčetrtka - deklico.
Z 6.: Karmen LUKMAN iz
Tabora - deklico, Ivanka
REBERNJAK iz Velenja - deč-
ka, Mateja CEHNER iz Gro-
belnega - deklico. Sanja
GLUVIČ iz Celja - dečka, Ma-
teja NOVAK iz Trojan - deč-
ka.
8. 6.: Klavdija POVH iz
Podčetrtka - dečka, Silva
OSETIČ iz Celja - deklico,
Irena PLANKO iz Šentruper-
ta - deklico.
9.6.: Jožica DRAME iz Mo-
zirja - deklico, Anita POD-
BREGAR iz Žalca - dečka,
Katja PREBIL LAZIČ iz Ma-
ribora - deklico.
10. 6.: Alenka GUČEK iz
Škofje vasi - dečka, Lilijana
KNEZ TURNŠEK iz Petrovč
- deklico, Nataša KOMAR iz
Ljubnega ob Savinji - dečka,
Teodora BIDERMAN iz Ce-
lja -.deklico, Maruška BUR-
NIK ŽOLEK iz Celja - dekli-
co, Andrejka PLANKL iz Vi-
tanja - dečka, Klavdija MO-
HORKO iz Loke pri Žusmu -
deklico, Emina DJEKIČ
BEGOLI iz Celja - deklico.
11.6.: Lidija VODEB iz Go-
rice pri Slivnici - deklico,
Klavdija HRIBERNIK iz Ce-
lja - deklico, Magdalena
SLEMENŠEK iz Loč pri Polj-
čanah - dečka.
12. 6.: Amra TERZIČ iz
Celja - dečka. Saška ČER-
ČNIK iz Žalca - dečka, Na-
taša PŠENIČ iz Šentjurja - de-
klico.
r^BOKE
Celje
Poročili so se: Aleksander
POTOČNIK in Saška
MUZEL, oba iz Straže pri No-
vi Cerkvi, Danilo GUČEK iz
Zidanega Mosta in Urška
DEBELAK iz Radeč, Tomaž
LUKACS in Petra
BERTONCEL, oba iz Celja,
Mladen MRKAJIČ iz Nove
Gorice in Salinda NIKOLIČ
iz BIH, Aleš TREBIČNIK iz
Celja in Ina KNEZ iz Šmart-
nega ob -Paki, Nikolaj
GROBELŠEK iz Celja in Klav-
dija RUDOLF iz Žalca, Ma-
tej PREPADNIK in Lidija
KUGLER, oba iz Celja, Boris
NAVRŠNIK in Zlatka
KOROŠEC, oba iz Ivence, To-
maž BENEDEJIČ iz Celja in
Petra ZELKO iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Jani
SENGER iz Celja in Maja
MAROT iz Šentjurja.
Velenje
Poročili so se: Tomaž
JURŠIČ in Tina VIZOVIŠEK,
oba iz Velenja, Peter HORVAT
in Karmen PRIMOŽIČ, oba
iz Malega Vrha, Matej
KOTNIK in Nataša BI2UAK,
oba iz Velenja.
50 let skupnega življenja
sta praznovala Anton in Šte-
fanija KOREN iz Hrastovca.
■JMRTI
Celje
Umrli so: Slavko ČOVIČ iz
Šentjurja, 51 let, Emil
KOCIJANČIČ iz Prekorja, 64
let, Ivan MAČEK iz Kozja, 72
let, Janez HRIBERNIK iz Škalc,
67 let, Marija KOS iz Dobrne,
89 let, Jožef KNAPIČ iz Zg.
Rečice, 49 let, Terezija
KRIŽNIK iz Zaplanine, 69 let,
Stanislav ŠUMLAK iz Prekope,
74 let, Ana TRAV-NER iz Ce-
lja, 72 let, Janez HROVAT iz
Celja, 63 let, Jožefa KARO iz
Vranskega, 78 let. Vida
KOKOLE iz Kaple, 68 let, Ma-
rija PENCEU iz Ločice ob Sa-
vinji, 71 let, Jožefa ČEHOVIN
iz Polzele, 78 let, Karolina
PODPEČAN iz Trnovelj pri
Celju, 95 let, Ana Marija
HABJAN iz Celja, 69 let, Kri-
stina PODJAVORŠEK iz Prekor-
ja, 78 let, Djordje Jurij
BOJANOVIČ iz Vojnika, 85 let,
Marija BREŽNIK iz Brezove,
45 let, Marija PILKO iz Kame-
nik, 79 let, Terezija GRENKO
iz Spodnje Gorče, 75 let, Ja-
nez CERINŠEK iz Mestinja, 65
let, Rudolf JERO-MEL iz An-
draža nad Polzelo, 69 let, Leo-
pold REBER-NAK iz Zgornjih
Laž, 86 let, Alojzija PEER iz
Rogatca, 57 let, Jožef
EGARTNER iz Rogatca, 76 let,
Ivan LENOŠEK iz Rečice ob
Paki, 49 let. Flora ŠUNKO iz
Celja, 89 let, Franc ŽIKOVŠEK
iz Pečovnika, 61 let, Josip Ma-
rijan KOKOTEC iz Celja, 68 let,
Avguštin BLAZINŠEK iz Za-
dobrove, 85 let, Marija
BUKOVNIK iz Loč pri Poljča-
nah, 80 let, Viktor PESJAK iz
Višnje vasi, 53 let, Anita
OGRAJENŠEK iz Celja, 71 let,
Štefan BOŽNIK iz Dobrne, 82
let, Ana GOLOB iz Mrzlega Po-
lja, 66 let, Julijana OVTAR iz
Vojnika, 93 let, Jožef
ČEBULAR iz Celja, 83 let, Li-
jana OPREŠNIK iz Celja, 44
let; Viktor ŠKOR-JANC iz Pol-
zele, 64 let, Stanislav KOTNIK
iz Celja, 78 let, Rudolf Jurij
SLATINŠEK iz Slovenskih
Konjic, 72 let, Marija PETRIČ
iz Planine na Pohorju, 79 let.
Angela DOBOVIŠEK iz Šent-
jurja, 79 let.
Velenje
Umrli so: Jožef KRAU iz
Hrastnika, 77 let. Angela
GOLOB iz Velenja, 73 let, Ivan
LEVOVNIK iz Rov, 91 let, Jo-
že PEČNIK iz Varpolja, 65 let,
Marija OVČAK iz Črnove, 71
let, Branko ROGLŠEK iz Za-
vodenj, 48 let, Štefanija
REDJKO iz Rečice ob Savi-
nji, 78 let, Frančišek MELAN-
ŠEK iz Velenja, 75 let, Mari-
ja PESJAK iz Lipja, 81 let, Maj-
da KOTNIK iz Velenja, 30 let,
Stanislav SAJLER iz Podpe-
ce, 56 let, Anton OCEPEK iz
Velenja, 47 let, Jožefa KO-
REN iz Škal, 81 let, Ivan
TRNEK iz Bevč, 64 let, Kri-
stina BLAŽIČ iz Gabrovelj,
96 let, Marija LESJAK izPrel-
ska, 88 let, Janez SEP iz Me-
žice, 82 let, Petar FLAC iz
Zagorja ob Savi, 72 let, Jo-
žef MORIC iz Šentilja pod Tur-
jakom, 73 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija HOLCER
iz Arje vasi, 73 let, Alojzij
ARZENŠEK iz Črnolice, 80
let, Venčeslav BOBNIK iz Ce-
lja, 66 let, Feliks ROPERT iz
Šentjurja, 68 let, Frančišek
PEČAR iz Bezovja pri Šent-
jurju, 80 let, Anton ŠPORER
iz Šentjurja, 81 let, Irma ARH
iz Razborja, 85 let.
38
ZA RAZVEDRILO
VODNIK
39
40
ZANIMIVOSTI
Direktorji so
islcali luicnje
Družabna srečanja celj-
skih podjetij so postala že
hudo predvidljiva, saj se na
njih vrti bolj ali manj isti
krog ljudi. Tako bi lahko re-
kli tudi za tradicionalni golf
turnir Klasja in Celjskih me-
snin, ki pa je vendarle ne-
koliko drugačen in bolj pri-
vlačen od ostalih veseličenj.
Predvsem zaradi mladostne
razposajenosti Matjaža Pav-
čiča in žuratorske krvi Izi-
dorja Krivca. Letos sta oku-
pirala kar cele Slovenske Ko-
njice, saj sta svoje izbrane
sodelavce ter številne pri-
jatelje in poslovne partner-
je najprej poslala igrati golf,
pa tudi tenis in košarko, in
šele ko so se pošteno naga-
rali, se je veselje lahko za-
čelo. Kombinacija kruha,
mesa in vinske kleti Zlate-
ga griča se je zopet izkaza-
la za odlično.
JI, Foto: GK
Odkar je Jankoviču prodal Zano in si zagotovil mirne urice do upokojitve, se legendarnemu žalskemu direktorju
Dolfetu Naraksu (desno) samo še smeje. Zasluženo! Pri Mercatorju je tudi celjski Potrošnik, vendar njegov
bivši Andrej Cvetko (v sredini) s tem nima nič. Takšni in drugačni pretresi, ki jih že nekaj časa doživljajo
direktorji, čakajo tudi prvega celjskega carinika Aca Turnška. Schengen je že tik pred vrati.
Proti ubijalski vročini, ki v petek žgala po Sloveniji, se je poskušal boriti tudi Matjaž Pavčič. S posebnim plesom
dežja sicer ni priklical, je pa pošteno nasmejal svojega bivšega šefa Mirka Tuša.
Na nove delovne izzive se pripravlja tudi celjski »mladi« svetnik Urban Majcen. Kmalu bo menda prevzel Tuševe
kinematografe, ki jih je dolga leta, ko so bili še Celjski, vodil Bojan Vivod.
Zmagovalci so bili vsi, »ta pravi« pa so dobili tudi medalje.
Izidor Krivec ljubi tudi motorje.
Lucija Kolar(oče Ivan Grobler je direktor laške Izbi
je v nekaj mesecih postala pravo dekle Klasja. Preži
la je propad Kovinotehne in sodelovanje s Franci
Pangerlom v Celjskih sejmih, zdaj pa skrbi za bolj
prodajo in večji ugled celjskega kruha.