St. 230. IZHAJA VSAK DAN tudi ob fitdeljab In praznikih ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Bter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. osmrtnice, zalivale, poslanice, oglati denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v Ukstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-manj pa40»tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave jrEdmosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZIJivo v Trstu. Trat, v sredo 20. avgusta 1913. Tečaj XXXVIII. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinosfc" za Primorsko. n V edinosti je mo• o*to let« Kron 5-20, aa pol Uta Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na nredništvo lista. Nefranko-vana pisma m a« sprejemajo In rokopisi te nt vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do») Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Fdinont", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllnllnl ratun Stev. 841-652. TELEF0M St. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Vojna nevarnost med Turčijo in Bolgarsko ? DUNAJ 19. (Izv.) Na tukajšnji borzi »o se danes razširile vesti iz Carig'ada, da ]e Turčja napovedala Bolgarski vojno. KOLN 19. (Izv.) „Kolnlsche Zeltung* poroča iz Scf;je, da Bolgarska kljub utrujenosti ne bo trpela, da b! Turčija zasedla ozemlje, ki ji Je glasom zadnjih rarovnlh pogodb zasigurano. Pri Guruuldžini so zbrane močne tutške čete fn pričakovati je, da pride v kratkem do hudega spopada z Bolgari. SOFIJA 19. (izv.) Zastopnik neke velevlasti Je na vprašanje, če bodo velesile glede drinopoljskega vprašanja kaj ukrenile na korist Bolgarski, odgovoril, da se že bliža velika akcija Evrope v tej zadevi. CARIGRAD 19. (Kor.) * Tanin« izjavlja, da Porta nima namena prekoračiti reko Marico in zahtevati mejo onstran Marice. Ker so bolgarski nameni neznan?, je turška armada zasedla nekaj krajev v bližini Marice, ker je bilo tamošnje prebivalstvo popolnoma obupano. Vendar pa ta okupacija nikakor ne ostane trajna. Porta ni nastavila v teh krajih nobenih oblasti in [e prepovedala turškemu poveljstvu zasesti Dedeagač. PETROGRAD 19. (1izv.) Včerajšnji av-dijenci zunanjega ministra Sazonova pri carju se prisoja posebna važnost za bodoče vedenje Rusije napram Porti. V petrograjskih krogih se govori o predstojećem prekinienju dlplomatlčnih stikov Rusije s Porto. V Rus* J želijo predvsem t iti na Jasnem, v koliko so poru Ha o sporazumu med Grško In Turčijo utemeljena in če bi bila Grška pripravljena, udeležiti se akcije, ki bi bila naperjena proti Turčiji. PARIZ 19. (Izv.) Listi javljajo: Za slučaj okupacije luke Dedeagač po Turčiji bi postalo vprašanje revizije bukareške mirovne pogodbe zopet aktualno. Tako Avstrija kor Rusi/a bi v tem slučaju ponovno od'očnc zahtevali revizijo. PARIZ, 19. (Kor.) Usti svare Turčijo in jo rote, naj umakne svoje čete z desnega brega reke Marice. „Matin* poroča iz Pe trograda: Tu se domneva, da Je okupacija obrežja Egejskega morja po turški armadi posledica posebnega tozadevnega sporazum? med Carigradom in Atenami, če se ta hipoteza dokaze, bi Grška zgubila vse simpa tije v Rusiji iu tudi pri drug'h velevlastih, ker bi povzročila novo vznemirjenje v Evropi. Mogoče pa Je tudi, da je Turčija ozemlje Egejskega morja zasedla le zgolj radi tega, da je pozneje zamenja za odškodnino za Drinopolje. Govori se tudi, da grozi Rusija Turčiji ss pretrganjem dlplomatlčnih stikov, ?endar pa ta vest za enkrat še ne odgovarja resnld. .Petit Paiisien«, ki Je v ozkih stikih z vlado, piše: Porta si mora pustiti dopove dati, da bo Rusija odgovorila na nov napad Turčije na Tracijo. Panslsvlstično gibanje, ki se je pokazalo za Bolgare, bi sedaj v Petrogradu ne naletelo ra noben odpor in nastop Rusije bi pomenil enostavni pogin Turčije. Na drugem mestu pfše isti list: Gotovo }e, da Turčija ne dobi ničesar, kar se m«haja onstran reke Marice. Ne samo Rusija, ampafc tudi Nemčffa Je izrazila v Carigradu svoje nezadovoljstvo s postopanjem turških generalov. SOFIJA 19. (Izv.) Turčija Je stavila Bolgarski predlog, da naj vstopi 7 direktna pogajanja s Turčijo glede Drlnopolja in 7 racije. Bolgarska Je odklonila ta predlog z izjavo, da Je to vprašanje rešila Že ion donska konferenca, radi česar naj se spo-K?zume Turčija tozadevno z velesilami. PARIZ 19. (Izv.) Listi poročajo iz Pe-trogracta, da je ruska vlada v Carigradu zagrozili da odpokliče svojega veleposlanika in da~vprekine diplorcatične zveze, če se Turčija v o drinske m vprašanju ne ukfoci Sazonov bo danes sprejet v avdijenci pri car|u, da mu poroča o stališču Rusije napram Turčiji. Rusko stališče se da označiti sledeče: Izgube, ki so doletele Bolgarsko v Makedoniji so utemeljene vsled napada na sosedne države in vsled poraza Bolgarske. Če zgubi Bolgarska tudi Traki|o In pokrajine ob Egejskem morju, katere fi priznava bukareški mir, bi bila Bolgarska tako oslabljena, da bi bilo ravnovestje na Balkanu zopet uničeno. S tem pa bi postal brezpredmeten tudi odstop bolgarskega ozemlja Tutrakan-Balčik, ki se je izvršil samo pod zahtevo po ravnotežju. Drinopoljska deputacija v Petrogradu. PETROGRAD 19. (Kor.) Diinopoijska deputacija se je zglasila včeraj v ministrstvu za zunanje zadeve, kjer Jo je sprejel sekcijski šef, knez TrubeckoJ. Trubeckoj je deputaciji samo odgovoril, da Izroči memorandum zunanjemu ministru Sazonovu. Pierloti v Drlnopolja. CARIGRAD 19. (Kor.) Pierlotf, znani obn' ^alec Turkov, je prispel danes popoldan v Drinopolje, kjer so mu pripraviti navdušen sorejem. Drinopolje zopet utrjeno. PARIZ, 19. (Izv.) Drinopolje so Turki zopet močno utrdili. NtboJ inženirjev Je po pravilo vse utrdbe, ki so opremljene z no vimi topovi. Mesto je preskrbljeno z municijo in živežem za eno leto. Trdnjava |e dsnez močnejša nego je bila pred prvo vojsko. Rumunija zapušča Bolgarsko. SOFIJA 19. (izv.) Rumunija Je že pričela s prevozom svojih čet iz Bolgarske. Prvi vlak Je cdšel danes v smeri Plevna— Varna. Prihod kralja Konstantina v Atene. ATENE 19. (Kor ) Prebivalstvo je pri redilo kralju Konstantinu veličasten sprejem. Vojaki in drugi ljudje so klicali: KŽivel Konstantin Veliki 1* Kralj se |e gin-ea zahvaljeval za ovacije. Sprevod se Je pomikal nato proti katedrali, kjer se je vršila slavnostna služba božja, po kateri se Je kralj med viharnimi ovacijami vrnil v svojo palačo. ATENE 19. (Kor.) Kralj Konstantin se |e podal zvečer v grad Dekelia, kjer je pomolil na grobu svojega očeta. ATENE 19. (Kor.) „Agence d'Athenes" poroča: V komentarjih o sprejemu, ki ga je priredilo glavno mesto kralju Konstantinu pravijo tisti: Ta dan pomeni začetek nove dobe za Grško ta njen bodeči razvoj kot m!rovna in vejaška sila. Po predstojeći mobilizacijo se mora začeti takoj s konečno organizacijo uprave ter ureditvijo in izkoriščanjem novih pokrajin. Grška zbornica. ATENE 19 (Kor.) Vlada bo sklicala zbornico koncem tega tedna k izredni seji, da ratificira bukareško mirovno pogodbo. Komitaši na delu. SOLUN 19. (Izv.) V okolici Melnika so se pojavile nenadoma bolgarske komi-taške čete. Grško prebivalstvo |e zbežalo v Dem r Hisar. Pri zadnilh spopadih so PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. iz angleščine prevel Ivan Dolenec, Lady TempIestowe nikakor ni bila zadovoljena z ono pripovedko, ki so jej jo povedali o malem otroku, ki ga Je videla v bolnišnici. Ona čudna podobnost prstov in pred vsemi oni obesek njenega umrlega sina ste bl!i dejstvi, ki ste le preveč čudno soglašali. Gotovo pa ni z druge strani to mogla biti ženska, ki jo je poročil Leonard; vedeti pa Je morala le kaj o celi stvari. Grofica je čisto obolela vsled vednega premišljevala. — To Je grozno — Je rekla Geraldlns nekega dne svojemu očetu; — mama si kar ne da odvzeti tega prepričanja. — Poizkusiti moram, da jo spravim odtod — je odgovoril lord Templestowe. — Dobro |ef bo delo, če hprcmeai kraj in zrak. Morebiti, papa. Jaz — Naenkrat je omolknila in oče je videl, da ie prebledeia. Stala je pri oknu, odkoder se Je moglo pregledati del ulice, In jt govore pogiedala skozi okno. — Kaj ti Je, dete moje? — je vprašal gref. — Nič, papa — Je odgovorila. — Ali si bolna, Geraldina? — Ne, papa. Barva pa se Jej ni povrnila na lice. — Ne pravi mi, da ti ni nič, dete moje — Je začel nežno. — Saj vidim, da ti nekaj manjka. — Počutim se popolnoma dobro; morda sem nekoliko nervozna. — Prav taka si bila, kakor bi bila okamenela. To mora imeti svo| vzrok, dete. Namesto odgovora je Geraldina silno zajokala, da se je grof v resnici pre strašil. Stopil je poleg nje In jo pobožal po laseh, da bi jo pomiril. Geraldina si je kmalu zopet opomogla in mu pogledala v obraz. — Pa menda vendar upam, da nisem pustili komitaši 7 mrtvih In 5 ranjenih m bojišču. Med padlimi se je nahajal tudi en bolgarski častnik. Povratek izozemskih zdravnikov iz Srbije. BELGRAD 19. (Izv.) Ker ozdravljenje srbskih bolnikov in ran|encev z mira j bolj napreduje, je zapustilo že več izozemskih zdravnikov Srbijo. Tudi ogrska sanitetna ekspedicija Je že odpotovala. Rusija in Francija. PARIZ 19. (Izv.) „Matinu" se poroča iz Petrograda: Intimnost med Rusijo in Francijo je Še tesnejša nego ie bila. To je potrdil sam car. Sklenile so se važne vo Jaške konvencije med obema generalnima štaboma. Korak Nemčije v Črnfgori. ČETI NJE 19. (Izv.) Nemški poslanik Eckart ie danes storil prt zunanjem ministru korak glede -arstva drugih ver in narodnosti v Črmgori. Minister mu ]e odgovoril, da Črnogorska ustava popolnoma varuje svobeda vseh narodov in konfeslj. Atentat na komisarja Skerlecza. ZAGREB 19. (Kor.) Stanje komisarja barona Skerlecza je popolnoma zadovoljivo. Temperatura je normalna, žila bije redao. Tudi tek ima bolnik |ako dober. Bolnik |e prespal neč mirno. Danes dopoldne je primarij dr. Wittei-hauser obveze zamenjal in preiskal pri te) priliki rano z Rčatgenovimi žarki in konsta tiral, da niso bili pri strelu niti živci, niti kost niti kake druge važne celice, ranjene. Baron Skerlecz ostane danes še v bolnišnici, jutri pa bo odpeljan v banovsko palačo. Dopoldne sta bolnika obiskali nlegova mati in sestra, ki sta prispeli iz Budim pešte. ZAGREB 19. (Kor.) Vse časopisje brez Izjeme ostro obsoja atentat na komisarja in poudarja, da Je mogel zagrešiti to dejanje le nezrel in nevešč mladenič. Tudi organi radikalnih in opozldjonalnlh strank naglašajo, da Je vsakdo z zaupanjem sledil akciji kraljevega komisarja, ki Je sprejel nalogo, nsj ustvari na Hrvatskem zopet redne ustavne razmere. Atentator Je bil včeraj popoldne in zvečer zaslišan in nato Izročen sodišču. Aretiran Je bil tudi njegov brat, kuhar v »Narodni kavarni" v Zagrebu, dočlm sc nekega drugega kuharja, ki Je bil tudi aretiran, kmalu izpustili. Pri bratu aretiranca razven samokresa niso našli ničesar sumlji vega. Vendar pa se preiskava nadaljuje, da se dožene, če je vedel za načrte svojega brata ali ne. ZAGREB 19. (Kor.) Med prvimi brzojavkami, ki jih je prelel baron Skerlecz, je bila brzojavka cesarja s sledečo vsebino: .Kraljevski komisar baron Skerlecz, Zagreb Z globokim sočutjem sem prejel vest o atentatu na Vas. Izražam svoje veselje, d-, se je načrt ponesrečil in želim iz vsega srca, da kmalu okrevate. - Fran Josip". ZAGREB 19. (Kor.) Komisar Skerlecz je dobil brzojavnim, teltfonlčnim In pismenim potom celo vrsto sočustvenih izjav iz vseh krajev, med drugimi brzojavko grofa Tisze in vseh članov ogrskega kabineta, brzojavko zunanjega ministra grefa Berch-tolda in mnogih drugih odllč. ih oseb. Tekom včerajšajega dne sta obiskala v bolnišnici Skertecza člana srbsko-hrvatske koa ilcije, dr. Ivan Lorkovlć In dr. Dušan Po-pov.'ć iu izrekla pri tej priliki svoje ogorčenje nad atentatom. blazna, papa — Je rekla; — toda videla sem — — Kaj si videla, dete? — Leonarda, papa! — Koga? — Leonarda, papa I Svojega brata — tvojega sinal — Ljubi moj otrok, tvoji živci morajo biti res zelo razburjeni, da se ti mora dozdevati kaj takega. Vprašati boš moral? zdravnika. — Ne, papa, to ni bila domišljija. To Je bil Leonard sam, ali pa njegov duh. Se! je tamle preko ulice ob parku. Zopet je omolknila in začela Jokati. — Toda l|ubo dete, pomiri se — Je rekel. — Pomisli samo, kako bi pretreslo to tvojo mater, ko bi izvedela o Ubi kaj takega. Ne goveri več o tem. — Moram, papa. Videla sem ga tako razločno, kakor vidim sedaj tebe. O, papa, ko bi bilo to mogoče — — Ljubi otrok, poizkusi se otresti te misli — je rekel lord Templestcwe nežno — SIcer sem želel, da ne bi se več govorilo o tej stvari; kar pa se je zgodilo to tako nenadoma, naj ti pa povem, kaj mi slim o tem. V jezi sem odpodil svojega ZAGREB 19. (Izv.) Atentator Doljčič je pri današnjem zasliševanju na policiji izjavil med drugim tudi sledeče: „Jaz sem hotel oprostiti Hrvatsko tlramtva ter dokazati Budimpešti in Dunaju, da se dane"* ne da več s Hrvatsko delati kar se hoče. Prvi komisar je ušel le sluCajno smrti, drugi je bil že ranjen, In če pride še tret|l, ta pa gotovo ne uide smiti. Ne obžalujem svojega čina in nisem nervozen, niti eksaltiran. Storil sem čin pri popolni zavesti in z lasnim preudarkom. Negiašam to, ker |e bil Juklć svoječasno spoznan za nerazsodnega. Jaz pa hočem dokazati, da se tudi normalen človek lahko odloči za to, da izvrši tako de.anje za svojo domovino. Praznovanje cesarjevega rojstnega dne. PETERHOF, 19. (Kor.) V veliki cesarski palači se je vršila povodom rojstnega dne cesarja Franca Jožefa slavnostna pojedina. Car Nikolaj Je dvignit kozarec na zdravje cesarja Franca Jožefa, nakar je godba .ntonirala avstrijsko himno. Po pojedini se je car še dalje časa zabaval z gosti, nakar se (e ob 9 zvečer odpeljal v S7ojo poletno rezidenco. LONDON, 19. (Kor.) „Daily Mai!" piše v članku, naslovljenem z „Oče Evrope" med d ugim sledeče: V resnici je razveseljivo za vso Evropo, da je cesar Franc Jožef kljub sro|i veliki starosti in dolgemu vladanju še uspešno nastopil za dosego miru. SOFIJA, 19. (Kor.) Bolgarska narodna liga Je povodom ro|stnega dne cesarja Franca Jožefa posb.la cesarju čestitko, v kateri se mj zahvaljuje za podporo bolgarskih interesov po avstrijski vladi. Depeša se konča z besedami: Hvaležni Bolgari molijo k Bogu za srečno In dclgo življenje Vašega Veličanstva. Sprememba v avstrijski diplomaciji. DUNAJ 19. (Izv.) V diplomatlčnih kro-kih se g0 7orl, da bo avstro-ogrski poslanik v Petrogradu grof Thurn Valsassina v kratkem odstopil. Ako se to res zgodi, prid- na njegovo mesto brZkcne avstro ogrski pos'anlk v Bukareštu prioc Fiirstenberg, ki u?iva posebno zaupanje cesarja in prestolonaslednika. Za ruskega vojaškega atašeji na Duiaju bo imenovan bržkone polkovnik general .ega štaba Potočki, za ru'kega komisarja in konzula v Albaniji pa vojaški ataše Pi.tr-JaJev. Avstro-Ogrska in !ta11>. DUNAJ 19 (Izv.) Laiki general Dneva, ki je prišel v MOilfng k slavnosti odkritja cesarjevega spomenika v tamošnji vojski akademiji, je izjavil baje sledeče: Razmerje med Avstrijo in Italijo je postalo v zadnjem času zelo dobro, prijateljsko in Intimno. Laška publika sodi sedaj o Avstriji vse drugače, ket je sedila včasih. Je sicer Se nekaj starih politikov, toda ti nimajo vpliva. Iredenta je popolnoma Izginila. Vzrokov pre|-Snjih sporov ni več in Italija Ima z Avstrijo preveč skupnih Interesov, da b! |l postala sovražna. Veliko (e pripomoglo k temu prijateljstvu tudi albansko vprašanje. Afera Tisza-Pallavicinl. BUDIMPEŠTA 19. (Izv.) Danes opoldan se je imel vršiti dvoboj m?d oer kim ministrskim predsednikom grofom Tisz) in mejnim grefom Pallavlclnljem radi tega, ker je slednji javno trdil, da Je gref Tlsza hotel vplivati na gotove priče, da izpovejo v znanem procesu Desy Lukacs v korfst slednjemu. Dvoboj pa je bil preložen še v zadnjem trenotku ter vršile so se cel popcldan sinu od sebe, toda ko sem pa izvedel, da ga niti moja želja niti moja voi|a ne more več priklicati nazaj — bi bil odtedal vsak trenutek rad žrtvova? svojo desno roko, da bi ga zopet dobil. Ne govori več o tem, za božjo voljo te prosim, dete mo|e 1 Geraldina se je skoraj prestrašila vsled očetove razburjenosti. Poznala Je svojega očeta doslej le po njegovi strogosti in ni niti slutila, da bi mogel čutiti tako globoko. — Nisem slutila, da tako globoko čutiš z nama na|ino bol — je rekla. — Trpel sem veliko več, kaker pa moreš slutiti, otrok moj. * % * Med onimi osebami, ki so pričakovde prihoda parnika „Patagonije* iz daSjnJe Amerike, sta bila tudi Marion Puddo?a in njen oče. Ignacij Pudd je bil solastnik ladje in osebni prijatelj kapitanov. Izvedela sta že prej vse cd kapitana o Martinu Hillu, kako ga je našel ket ponesrečenca na morju, in ta zgodba je v Marion Puddovi vzbudila misel, da bi ta tujec mogel biti Leonard Hastings. (Dalje.) Stran IT. „EDINOST" 3t. 230 V Tretu, dne 20 avgusta 1913, razprave med obojestranskimi sekundarni ne da bi se dosegel končni rezultat. Ministrski svet. DUNAJ 19. (Kor.) „Fremdenblatt« poroča: Ob 10 dopoldne se le vrlila pod redsedstvom ministrskega predsednika grofa liigkha se|a ministrskega sveta. Ministrski svet se Je pečal s tekočimi zadevami. Ker že dolgo ni bila nobena seja, se |e gradivo zelo nakopičilo, tako da se |e se]a Se po poldne nadallevala. Kolera v Bosni. SARAJEVO 19. (Kor.) V Gornji Tuzli se |e pripetil nov slučaj kolere. V bolnišnici so sedaj trije bolniki, oboleli za kolero. V Slmin-Hanu se je po|avil en s1uča| kolere, v Tu tU en sumljiv slučaj. V okraju Tuzla so dosedaj obolele za kolero 4 osebe. V Brčki sta dva nova slučaja, od teb eden smrten, 10 poprej obolelih je 2e ozdravilo. V Bo senskem Samcu je ena oseba umrla za kolero, tri so obolele. Ena oseba je na opazovanju. Požar v ruskem notranjem ministrstvu. PETROORAD 19. (Kor.) V poslopju notranjega ministrstva je izbruhnil požar, ki je uničil skoraj cd arhiv. Povodenj v pruski Šleziji. VRATISLAVA 18. (Kor.) Iz vseh krajev pruske Šiezije prihajajo poročila o velikih povodnjih in ogromni škodi, katero |e pov zročila povodenj. Nesreča. MODLING 19. (izv.) Nek kolesar je povozil vdovo feldmaršallajtnanta Kuhn von Kuhnersfelda in jo smrlnonevaroo po Škodoval. Tragična afera na Dunaju. DUNAJ 19 (Izv.) Stotnik gardnega pehotnega polka Vitjem Eisenkolb, ki ga je sluga Jakobović ob>»trelil, je danes umrl. Tudi Jakobović umira. Velika nesreča v Mehiki. MEHIKO, 19. (Izv.) Tukaj je eksplodiral en voz z dinamitom. Eksplozija )e imela velik učinek. Več hiš je porušenih in nad sto ljudi mrtvih. Vzrok nesreče Še ni znan. Mehika in Unija. WASHINGTON 19. (Kor.) K.r je pri spel odgovor mehikanskega predsednika generala Huerte na noto Unije, se |e danes Wilson posvetoval o dogodku z B/ianom. Odločitev še ni znana. MEHIKO 19. (Kor.) .Associete Presse" poroča: Vlada generala Huerte je dala Uniji do polnoči Časa, da prizna novo vlado. Če bi Unija odklonila zahtevo Mehike, potem bi pomenilo to takojšnje ustavljenje diplomatičnih stikov med obema državama. WASHINGTON 19. (Kor.) Državni tajnik Bry in dementlra vesti, da bi prejel kak ultimatum vlade Huerta. MEHIKO 19. (Kor.) V svojem odgovoru na noto Unije, predsednik Huerta odločno odklanja vsako posredovanje kake tuje države pri mehikanskih zadevah, kakor tudi vsake nasvete kakih tujih držav. WASHINGTON 19. (Kor.) Kakoi že poročano, vlada zanikuje, da bi prejela od mehikanske vlade kak ultimatum. Državni sekretar Briand je izjavil, da je prejel le odklonitev ameriškega predloga za mirno rešitev ustaje. Četudi člani vlade molčijo o tera predmetu, je verjetno, da pretrga tz odklonitev vse stike z Huerto, predsednikom mehkanske ljudoviade. Edini Interes ameriške vlade obstoji sedaj v tem, da varuje življenje in posest svojih državljanov. Ftnancieine izgube se pokrijejo lahko z odškodnino. Od kodi stagnacija v narodnem življenju Slovencev? Čudno nepovoljno se razvijajo razmere na Slovenskem že nekaj let sem. Ali stsg niramo popolnoma, ali pa se naše snovanje razvija v smereh, ki so prej škodljive, nego koristne. Posebno glasne so tožbe, da nazadujemo, kar se tiče politične veljave. Ia žal, da dejstva govore, da so te tožbe v soglasju z resnico. Da ni politična moč in veljava našega parlamentarnega zastopstva (in s tem naroda samega) res padla tako nizko, ne bi mogel sedanji zistem tako pometati z na Šim narodom in n|egovimi pravicami, kakor pometa faktično na tužnem Koroškem, na Stalarskem, tudi pri nas v Primorju in — na Kranjskem, kjer v resnici nazadujemo na državnih uradih v Jezikovnem pogledu. Zavladalo je med Slovenci neko mrtvilo, neko malodušje, neka utrujenost, neka resignacija NI ga več nekdanjega veselja do boja za pravice in Ideale naroda. Kako je moglo priti tako daleč? Kateri in kaki so bili dogodki, ki so tako neugod jo vplivali na našo dušo in naše srce, na naše razpoloženje in na naše energije? Če hočemo dobiti pravi odgovor na to vprašanje, ne zamenjavati vzrokov s posledicami 1 Neiskreni smo, ali pa nam nedostaja prave orijentacije, ko vedno jadikujemo in renta-čimo proti sovražnemu vladnemu zistemu. Povsem krivo je mnen|e, da |e le v soviaž nosti z'stema vzrok našemu sedanjemu za-stajanju, padu naše politične veljave, našega gleda in naše cene pred sovražniki in — rijatelji. Kar menimo mi, da |e glavni, ako ne edini vzrok, Je po velikem delu le posledica naših lastnih grehov, naših zmot in naSih zamud. Zamenjujemo vzroke s posledicami. Vladni zistem v naši Avstriji |e res mogočen, ker se naslanja na mogočne faktorje, na stare, globoko ukoreninjene tradi ci|e in predsodke, in ker mu je na razpolago silen aparat z organizacijo brezpogojno poslušnih mu eksponentov, od centralnih oblasti pa do najobskurneje politične oblasti na deželi. Vidite torej, da ne podcenjujemo moči sovražnega nam vladnega zistema. Ali vsemožen tudi vladni zistem ni, ako naleti na prlmerec odpor! Takega odpora pa ne ustvarja več naša skupna narodna organizacija. V tem {e naš greh, naša zamuda, naša krivda. Kje bi bila možna taka germanizacija državnih uradov, kakor io opazujemo sedaj z obnemoglo jezo in samim |adikova-njem po listih, celo v naši osredn|i pokrajini, v deželi kompaktno slovenski In le z malimi nemškimi oazami, ki bi se bile morale — da je izdatnega odpora z naše strani — že davno pogrezniti v politično brez-pomembnost ? I! Obnemogla je naša jeza zato, ker |e oslabel naš narodno - politični organizem I Oslabel zato, ker smo izcrpiii in izcrpljamo svoje moči in energije v brezpametnem medsebojnem boju. Isti greh, ki je d^vel do razpada nekdaj mogočno kraljestvo Poljsko z njega toli slavno zgodovino, da ni moglo več vstati tudi ob vseh simpatijah naobražene Evrope, ki so spremljale boje Poljakov za zopetno vstajenje nekdanje moči in sijaja. Razpadlo je, ker je nosilo kal smrti — v sebi. Nikdar ne bi bilo prišlo do delitve Poljske, da je niso omogočile razorane razmere med Poljaki samimi — da niso te razmere naravnost vabile na delitev. Zgodovina je učiteljica življenja. Tako pravijo. Za nas Slovence pa ne ekzistuje pouk iz zgodovine Pol|akov. Zato nismo le obnemogli nasproti udarcem sovražnih nam vladnih zistemov, ampak pada naša cena in naš ugled tudi pred njimi, ki nam dobro hočejo. — AU tudi sprič :> tega poslednjega dejstva smo neiskreni in krivični. Često tnžimo radi separatizma Poljakov in tudi Čjhov. Bo nekaj resnice v tera očitanju. Ne uvažujemo pa vrhnega principa, po katerem se giblje in uravnava vse politično življenje: Dam ti, če mi moreš ka| dati! Zavezništva moremo pričakovati le tedaj, če moremo tudi mi nu diti zavezništvo, ki bo kaj veljalo. A seda|, roko na srce, rojaki: kake vrednost more imeti naše zavezništvo za naše prijatelje ob sedanjih žalostnih, deso-latnih razmerah našem v lastnem taboru ?! Mari ne gre n. pr. vse natezanje naših parlamentarnih skupin za tem, da paralizujejo vsako narodno silo, vsako narodno energijo, ako se uveljavlja na drugi strani? Ubijajo drug drugemu vsako moč, a posledica temu mejsebojnemu ubijanju in paraliziranju Je, da je oslabljen in p a r a-iziran ves naš narodni orga-lizem, ves nas politični ustroj. Ohromeli smo — a kdo bo iskal pomoči pri hromaku, k) ne le, da mu ne more koristiti, ampak bi mu bil še v balast?! Nikdo, pa naj je še tako dober naš pri-atelj, pa naj nam še tako iskreno privolča vse dobro. Nas obžaljuje morda, nam na-klanja morda svoje — sočutje, ali vezati se noče na nas, niti sprejemati kake obveze napram nam, ker v politiki je sentimentalnost nerabna stvar, marveč mora sleherni narod slediti pravilom zdravega egoizma : dajem n|emu, ki mi more kaj dati! Mi pa ne moremo v sedanji sestavi ničesar kazati, kar bi imponiralo sovražniku in ničesar nuditi, kar bi vabilo prijatelja. Mali smo sicer, ali ni res, da ne bi mogli nuditi zavezniku ničesar, kar bi bilo vredno protlusluge, kompenzacije. Kar nam nedostaja na Številu, nam nadomešča važnost našega geografičnega položaja in bi nam mogla nadomeščati koncentracija vseh narodnih sil, da bi se povspeli do primerne politične potence, ki bi, ob pomoči prijatel|ev, ustvarjala odporno silo tudi proti sovražnemu vladnemu zistemu ! Tu Je ključ do razumevanja naše sedanje politične i m potence, stagnacije v našem napredku in tudi memento, naj se hitro poboljšamo 1 Grešili smo mi grešimo mnogo. Ali še ni prepozno. Zadnji čas pa |e, da mislimo na sanacijo. Na pragu smo velikih dogodkov v naši državi. Giejrao, da nas ne zalote v sedanjem razsulu! Ob bodočih dogodkih, ki se jim konture že ka-žejo na našem jugu, se more politična ve-llava našega naroda neizmerno povečati. Pripravimo se, da ne zamudimo velikih tre-notkov I Odgovorni politični faktor|i našega naroda pa na| se zavedo, kako težka bo njihova odgovornost pred sodnim stolom bodoče zgodovine naroda slovenskega. _ Domače vesti. Srtna kosa. V Puli |e umrl po dolgi bolezni gospod Vinko Skalfer, glavar ugledne narodne družine in oče odvetnika gospoda dra Lovra Skaljerja. — Naše so-žalje. Za slovo. — Berchtoldova zvezda ie otemneia In minister za vnanje zadeve ie pripravlja svoje kovčege, da se umakne v pokoj. Kljub vsem uradnim dementijem se vzdržujejo vesti, da |e njegov padec neizogiben in da ostane na krmilu največ še do jeseni. V eni točki je danes povodom pred stoječega odstopa grofa Berchtolda edino vse avstrijske časopisje: da je že skrajni čas, da napravi zunanji minister prostor drugemu, sicer nas lahko Še sedaj, ko se je pomiril Balkan, zaplete v vojno. Dočim so Slovani že od začetka In to povsem upravičeno, bičali Berchtoldovo politiko, so sedaj tudi Nemci prišli do prepričanja, da z Berchtoldom, katerega so poprej varovali kakor punčico v svojem očesu, pravzaprav čisto nič ne izgubimo. Popotnice, Berchtoldu v slovo, so že spisane in iz njih se Berchtold lahko prepriča, da se za nje govo najboljše In največje delo, odkar Je vodil zunanjo politiko monarhijo, smatra njegovo spoznanje, — da Je najbolje, če gre. Tako žalostnega slovesa res še ni zapustil kmalu za seboj noben avstrijski zu-aanji minister, kakor ga bo zapustil grof Berchtold. Oraška „Tagespost" mu piše v slovo: .Politike, ki stane ogromne svote in nima pokazati nobenih faktičnih uspehov, politike, ki si ne zna pomagati iz nehvalež-aih afer, ki vznemirjajo vso državo, politike brez energi|e in Jasnih ciljev, ne potrebujemo več. Jaz bi nekai rad, a vendar ne norem ničesar, Je najboljša karakterizaclja neplodonosnega Berchtoldovega kurza. Če se rimski listi s toplimi besedami priznanja spominjajo grofa Berchtolda, to v bistvu ničesar ne izpreraeni, kajti monarhija je morala iti po tej poti, ako ni hotela priti z Italijo v nasprotje glede Albanije, kar se {e zgodilo sedaj z Nemčijo radi nepomembnega kavalskega vprašanja. Ker pa je sedaj z •jukareškim mirom rešeno glavno balkansko vprašanje, ni nobenega povoda, da se ne b1 ustreglo Berchtoldovim željam, da naj se ga reši večnega trpljenja in to tem manj, ker je razlega d*nes po vsej Avstriji ie en glas: Proč z dosedanjo balkansko po-itiko monarhije, proč z grofom Berch toldora !« Ostre so, a pametne so te besede. Avstrijski narodi si ne žele več niti Aehrentha ove niti Berchtoldove kopije, ampak zahtevajo spremembo političnega kurza, kajti sicer se lahko zgodi, da prevzame v evropiki konstelaciji vlogo bolnika ob Bosporu — bolnik ob Adrijt. Zanimiv incident poslanca Biankl nija z grofom Attemsom. Dalmatinski ce sarski namestnik, grof Attemss, Je dal povodom cesar|evega rojstnega dne slavnosten banket, na katerega je povabil tudi vse dalmatinske deželne poslance. Poslanca Bian-hini in Simlč stasepaČ udeležila cerkvenega opravila, odrekia pa sta udeležbo pri banketu, ker {ima narod a zavest ne pripušča, da bi posetila moža, ki uvaja absolutni režim v Dalmadji. zatira narodno gibanje, vprizarja veleizdajniške procese, pregan[a politične voditelje in uničuje deželno in občinsko avtonomijo. Edino dvorni svetnik dr. IvČevfć, se Je kot deželni glavar udeležil ban četa, a je obenem izjavil, da je popolnoma solidaren s svojimi tovariši. To postopanje ooslancev se smatra za začetek družabnega bojkota proti namestniku. Izgnan italijanski časnikar. Časnikarja Emilija Marcuzzi, urednika reškegs italijanskega lista „La voce del Popolo*, |e reška policija izgnaia Iz vseh dežel ogrske polovice. Marcuzzi je bil eden izmed najbolj ognjevitih pijonirjev reških italijanskih avto-nomašev. Izgnan je bil baje radi nekih člankov, napisanih povodom nedavnega spopada reških avtonomašev z ogrsko vlado. Marcuzzi je avstrijski državljan. „Cossa vole parlar qua Sčlavo, qua se parla itallan !* Eden izmed onih, k< kljub svojemu neizbrisnemu slovenskemu pokoljenju, kar strepetavajo od Jeze, če slišijo materni jezik, (e tudi 221etni voznik Henrik „evec, sedaj Enrico Leuz, v Kolonli. Ta pristni Italijan je pokazal svoje sovraštvo proti Slovencem zlasti za časa zadnjih občinskih volitev v svetolvanskem okraju, kjer e noč in dan lazil naokoli in agitiral za talijane. A sijajna sloveaska zmaga ga je menda tako razburita, da še sedaj ne more priti čisto k sebi. Ko |e nočni čuvaj Fran Germek z Vr-delce poklical včeraj svoje otroke v slovenskem jeziku, je v Leuzu vzkipela vsa itaii-anska kri in se je zadri na Grmeka: „Os sa vole parlar q ja ščiavo, qua se parla ita ijan!" Ker se G~mek za izbruhe renegata niti zmenil ni, je to Leuza še bolj razsrdilo, 'očakal je včeraj nanj z nekim drugim sum-jivim človekom ia ko je prišel Grmek, nič ludega sluteč, mimo, sta ga renegatska Junaka zahrbtno in zavratno napadla In mu prizadejala več poškodb. S tem sta bila seveda pololažena in rešila sta svoje Italijan stvo. „Piccolo" Je v resnici lahko ponosen na take svoje pristaše, ki tako skrbno izvajajo n|egove nauke v prakso. Poturica je hujša od Turčina! Enakopravnost na c. kr. tržaški policiji. Poroča se nam: „V nedeljo sem poslal nekega svojega prijatelja ca policijo po stanovanjsko vpisovalno polo. Akoravno do- tični, ki sem ga poslal, ne zna niti besedic italijanskega jezika, mu je službujoči uradnU Uročil italijansko polo. Poslal sem ga naza, in mu naročil. na| zahteva slovensko vplso-valnico, a uradnik ga Je od »lovil z enostavnim izgovorom, da mora vzeti Italijaask polo, ker — nima slovenskih. In celo zi slovensko okolico". Pričakujemo, da se take stvari ne bodo ponavljale, ker zelo dvomimo, da bi polici|a ne bila v stanu postreći slovenskih strank. Princ Danilo črnogorski v Trstu Včeraj zjutraj Je prispel v Trst iz Monaka, črnogorski prestolonaslednik princ Danilo s svojo soprogo Milico, ro|eno vojvodinjo Jutto meklenburško. Nastanil se je v Exceis!or Palače Hotelu. Zvečer se je princ odpeljal s svojo soprogo z avtomobilom v Reko in .Opatijo. Da bi le kaj koristilo! Praška „Union* Je priobčila te dni članek, v katerem dokazuje na podlagi dogodkov povodom balkanske krize, kako zgrešena je bila vsa naša balkanska politika in kako ta politika sedaj — hočeš nočeš — začenja zapuščat« stare fundamente posebno zato, ker se je motila tudi v svoji zaveznici Nemčiji. Nič več da ni tistega brezpogojnega navduševala za berolinsko politiko. Dunajski listi celo izrekafo obžalovanje, da ni naša avstrijska politika že popreje ubrala najnovejšega kurza. Kurza dobrohotnosti tudi napram Srbiji. Kaka sprememba I Zaključuje pa z nastopnim opominom na dunajsko adreso : Avstro-Ogrska odhaja iz te krize v resnici brez lovor-venca, kar pomen,!a nevarnost, da bo trpela veliko gospodarsko škodo. Ce Je že politika monarhije napram balkanskim državam, še posebno pa napram Srbiji, dokazala, da ne služi Interesom države, pa Je navskrižje z Berolinom dokazalo, da način, kakor so si pri nas tolmačili trozvezo, nI bil pravi za našo državo. Mi Slovani moramo v frenotku, ko nastopajo menda na Balkanu mirneji časi, le želeti, da bi na Dunaju kaj poučne dogodke zadnjih treh let temeljito izkoristili In cenili. Strast glneva, ljubezen mora ostati in k|er Je ni treba, jskatl dobrega razmerja in sporazumljenja. Če se avstrijski interes sklad. i tem, da se poteza z vsem ognjem za slovansko Bolgarsko, mora biti tudi možio dosečitudi s Srbijo dobro in p r i J e 1 j s k o razmerje, in kar misliti si se moremo, da ne bo taka tendenca od strani naše monarhije mogla računati na popolno razumevanje v Belemgradu. Srbija ira i ra seboj dve vojni, Je dobila Iz turške roke dve veliki pokrajini — to bo dajalo mnogo dela. Za tako delo potrebuje država miru, a mala država podpore in dobrohotnosti od >seh strani. To bodo tudi Srbi kmalu občutili, ako ž i ne vedo tega. In če se k temu jreobratu, ki mora nastopiti v naši politiki napram balkanskim Slovanom, pridriži Še drugačna raba trozveznega instrumenta, kakor Jo priporočajo zadnji dogodki, bodo tudi Slovani drugače sodili o vnanji politiki monarhi|e, nego so mogli soditi doslej. Pametni pouki In nasveti. Če le bodo kaj koristili! I Kedaj se Ljubljančani izpametujejo. da bodo sprejemali svoje obmejne brate tako, kakor Je narodovo središče dolžno sprejemati svoje branitelje na periferiji ? To vprašan|e ml (e prišlo na um, ko sem čital tozadevne rekrirainacije v „Dnevu*, a v „Slovencu" vprašanje: »Kedaj se bodo neki Tržačani odvadili hoditi s posebnimi vlaki v posete k ljubljanskim liberalcem?". »Slovencu" in vsem onim, ki se jih tiče, odgovarjamo mi Tržačani, da ne hodimo v Ljubljano v posete ne k libera'cem in ne h klerikalcem. Mi obiskujemo Ljubljano ie zato, ker je to naše narodno središče, kjer želimo dobivati bodrila, vzpodbu|e, vedrila In, ako že hočete, tudi zabave. Naravno Je, da obiskujemo brate, a naravno ni, da nas ti brat|e nekako pomilovalno gledajo in da občutijo za nas le navadno radovednost — kakor za kake afrikanske redkosti! Naše mase zahajajo rade v LJubljano v aadi, da najdejo tam toplih src, bratskega sprejema in bodrila za nadaljne boje, a žal da se ti naši dobri Tržačani skoro redno — vračalo precej razočarani! 11 Želja „Slovenca" pa se utegne res Iz-oolniti, ker je našim tržaškim masam vendar že malo preveč tistega bratskega — Indi-fereatizraa ! Več izletnikov. Bodi torej konec! Od odgovorne stra il v Gor'cl je bila izražena želja, naj preneha polemika o znanih dogodkih povodom zadnjih volitev 1 Gg. fronderji pa so menda hoteli imeti zadnjo besedo. Zato so priobčili pred par dnevi v „Slov. Narodu" članek, v katerem hočejo kazati s?o|o frondo kakor velik čin slovenskega rodoljublja. Poučili so nas celo, da bi narod slovenski nas preklinjal, da nho oji preprečili velikega izdajstva. Cim oni torej vstra|aJo na stališču, da so storili veliko rodoljubno delo s tem, da so laški kamori podaljšali življenje In Jo vsposoblll zavspešno borbo proti aspira-cijam goriških Slovencev, bi bilo res odveč vsako prerekanje ž n j 1 m i. Zskljjčujerro torej. Jurotullrajmo akte, a sodbo v tej pravdi naj piše slovensko ljudstvo na Goriškem 1 V Trstu, dne 20 avgusta 1913. „EDINOST" št. 230 Stran ITT. Z dežja pod kap 1 Prejeli sno: Tržaški okoličan se je oddahnil, ko je dtžavaa uprava prevzela upravo okolice, ki jo (e prej imel meitni magistrat. Upali smo, da se bo državna uprava izogibala vsemu, kar žali slovenske davkoplačevalce in da se bo upravl|alo strogo nepristransko in za Slovence — slovenski. Motili smo sel Poprej so nam maglstratni organi nalagali male kazni za razne prestopke uljudno. Sedaj pa so kazni mnogo občutljiveje, a vrhu tega je oni, ki nam jih narekuje še osoren. Ia v jezikovnemu pogledu smo tam, kjer smo bili prej! Konceptni uradnik Pot (ali Pott) ne zna niti besedice slovenski. Stranke sili govoriti nemški in laški; in ako to ne gre — kliče na pomoč neko mlado gosDico 1 Neodpustno je tudi, da urad namestniškega svetovalca, ki je namenjen v prvi vrsti slovenski okolici, nima niti enega slovenskega napisa 1 Mi okoličani ogorčeno protestiramo proti taki uredbi tega važnega urada in zahtevamo, da se z nami občuje v jeziku ki ga mf, davkoplačevalci, poznamo, in da naj so napisi tudi v tem jeziku. Proč z uradniki, ki ne poznajo deželnih jezikov in ki torej niso sposobni za vestno vršenje naloženih Jim dolžnosti! Davkoplačevalci. Slovenska javnost pozor! Ali smo Slovenci res povsem brezpravni in ali moramo držati vselej jezik za zobmi, kadar nas tepo ? Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu Je zavod, ki se bo imela ž nJim iznova pečati naša javnost. Dne 30. junija 1913 vršil se |e občni zbor deželne zveze kranjskih obrtnih za drug v Ljubljani. Na slavnostnem zborovanju je naš ugledni meščan — svetnik Trgovske obrtne zadruge g. F r. K s. Stare, sobni slikar v LJubljani je v interesu domače industrije in obrti delavcev kakor delodajalcev, povzdignil glas in javno kritiziral po Ftopanje delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu napram slovenskim ponesrečenim delavcem in napram Slovencem sDlch. Kritiziral Je to, kar so neštetokrat v še hujši obliki kritizirali vsi naši časopisi brez razlike stranke. Dosedaj delavska zavarovalnica ni tožila ne časopisja in soloh še popravka v tera pogledu ni poslala, pač pa so vložili sedaj proti g. Fr. Ks. Staretu delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu sama, dalje ravnatelj g. Carlo Colenc In predstojnik g. Henrik vitez Zahony tožbo radi razža-Ijenja časti radi njegovega govora dne 30. Junija 1913. Samo po sebi umljivo je, da bo g. Fr. Ks. Stare skušal za svoje trditve nastopiti dokaz resnice. Prosimo in poživljamo vso slovensko javcost In vse intereslrance, da konkretne slučaje, v katerih se Jim je godila kakoršnja-koll krivica cd strani delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, sporočijo na naslov g. dr. Frana Novaka, odvetnika v LJubljani, ki Je prevzel brarabo g. Fr. Ks. Stareta. Gre se za zadevo, ki Je iminentnega pomena za nas vse Slovence, ki spadamo pod delavsko zavarovalnico v Trstu. Naši zavezniki. Prejeli smo: Dasi nam je bi! ohlajen oni vroči patrijotizem, ki smo ga gojili v prejšnjih letih — ohlajen po zaslugi tedanjih državnih organov — nas vendar-le jezi, ko vidimo, kako se vedejo ti podaniki sosednje države ob prilikah, ko gre za počaščenja našega vladarja. Italijanski konzul Je obvestil vse poveljnike italijanskih v tržaški luki nahajajočih se ladij, naj dne 18. t. m. razobesijo zastave na svojih la-dijah. Kakor vedno, tako so tudi letos laški brodovi razobesili najumazanejše cun|e in to na meter od tal in (če le možno) — v kak skrit kraj! Mi vemo, da ti ljudje ne razpolagajo s svilenimi zastavami, a šaliti se z onimi, od katerih služijo kruhek, menda tud; ni lepo. — In to so zavezniki naše države I Velevažno za vse! Našim mestnim očetom brez razlike strank in narodnosti priporočamo nekaj, kar bi ne stalo ogTom-nih sredstev, kar bi pa zelo koristilo vsemu ljudstvu. Zadnje čase opazujemo, da meščani začenjajo zahajati na naše okoliške hribe, kjer je zrak Čist in kjer uživaje lep razgled na mesto, morje, Istro in Furlanifo. Izleti so vedno mnogoštevilnejši in bi bili gotovo še večji, ako bi se človek, ki je prispel do sredine ali na vrh, mogel pokrepčati s čašo vode. Vemo, da povsodi ni možno naprav->Jati vodnjakov, ker bi polaganje cevi preveč stalo, a vemo tudi, da bi na mestih, kjer je vodovod že napeljan, laliko odpomogli z malimi stroški. Nad Kjučera proti Bazovici in na open 3kem hribu bi se dali napraviti mali vodnjaki za sprehajajoče se občinstvo. Tud! nekoliko stolov caj bi postavili, da bi si ljudje oddehnlli, ko so dospeli na vrhove. To bi gotovo povoljno vplivalo na po-množenje izletnikov, kar bi ob enem koristilo meščanstvu ia njega zdravstvenemu stanju. Upamo, da se to izvrši, ker bi bilo na korist vseh meščanov. Hrlbolazec. Zgubljeno. V nedeljo, dne 17. t. raje na potu z ulice Cavana do Barkovell zgubila neka gospodična zlato zapestnico. Najditelj naj Jo izroči proti primerni nagrad) v našem uredništvu oziroma upravništvu. Kongres narodnih strokovnih organizacij. V včerajšnjo številko „Edinosti" uriniia so nam se priobčujoč resolucijo o socijalnem zakonodajstvu, predlagano pc dr. Josipu Mand'ću na ljubljanskem kon gresu narodnih strokovnih organizacij, nekatere netočnosti, katere s tera popravljamo Dotični stavki se imajo glasiti tako-le: „Zahtevamo tedaj zlasti, naj se preurede določbe glede službenega razmerja In odpovedi med delodajalci in delojemalci, naj se uvede o s e m u r n I delavni čas za vse industii jalne delavce . . . itd. Penzijonat „Mladika- v Ljubljani. Domoljubne slovenske d^me so ustanovile vzgojevalno in izobraževc. lruštvo „Mladika* v LJubljani, ki »i je med drugim nadelo tudi nalogo, da ustanovi penzijonat za deklice, ki obiskujejo v Ljubljani tako šolo, ali hočejo spopolniti svojo naobrazbo v kaki stroki. Za penzijonat so zgradile posebno poslopje v najlepšem delu mesta, ">o!eg mestnega dekliškega liceja na oglu Šubičeve in Levstikove ulice; glavno pročelje je obrneno proti Tivolskemu gozdu in e cd vsi h strani obdano z vrtom in parkom. Zgradba Je povsem moderno urejena, Ima vodovod, električno razsvetljavo, centralno kurjavo, sedem kopalnic in veliko dvorano za igrališče v zimski dobi. V pen-zijonatu |e prostora za 100 in več gojenk, ki dobivajo tu lepo vzgojo in se priučujejo lepemu vnanjemu vedenju ter se sploh vzgajajo za gospodinjsko in praktično živ-l.enje. V penzijoaatu se gojita tudi glasba in pevanje. Gojenke sodelujejo na primernih praktičnih prireditvah in se morejo posluževati posebne knjižnice. V higijenlškem obziru (e kar najbolje preskrbljeno za gojenke. Zavod ima svojega domačega zdravnika, ki je vedno na razpolago za slučaj potrebe; za obolele gojenke Je prostor ločen od druzih prostorov ia ima tudi svojo kopalnico. V penzijonat „Mladika* se sprejemajo vnanje in notranje gojenke. Notranje bivajo v penzijonatu in imajo tam vso oskrbo, vnanje pa so v zavodu samo preko dneva. Vpisnina znaša 4 K. Notranje gojenke plačujejo 70 K mesečno in to vsaj za en mesec naprej; za perilo 3 K mesečno posebej. Vnanje gojenke plačujejo 25 K na mesec, za poedine dneve 1 K. Ako gojenka ni prišla, se ne vrača vplačani mesečni obrok. Ako gojenka izstopi tekom šolskega leta, mora plačati vsaj za en mesec naprej. Pri vpisovanju je predložiti zdravniško spričevalo. Pred vstopom na) se gojenka da pregledati zobe in oči. Vsaka notranja gojenka mora prinesli seboj zahtevano množino telesnega in posteljnega perila. Podrcb neja pojasnila daje odbor „Mladika* ustmeno =*ii pismeno v društveni pisarni v Ljubljani, Šubićeva ulica št. 9, I. Popravek. Med včerajšnjimi „Darovi* se Je vrinila neznatna pomota, katero s tem popravljamo. Glasi naj se: Na željo pofr. fosipa Vatovca in ne na željo gosp. Josipa Vatovca . . . _ Tržaška mala kronika. Trst, 19. avgusta. Poskušena samomora. 30!etna Eliza GJarini, stanujoča v ulici sette Fontane št 15, se Je skušala pri neki svoji prijateljici zastrupiti. Spila je steklenico karbolne kisline, a so jo Še pravočasno rešili in odpeljali v bolnišnico. 501etna Eliza Bernetič, stanujoča v ulici Rosetti št. 41 je danes zvečer v ulici Chioz za spila steklenico strupa. Odpeljali so jo v bolnišnico. K dogodku v Barkovljah. Eden tiho tapcev, katere je zasledoval komisar Kiinzel s fin. stražnikom na MIramarski cesti, je bil že aretiran. Piše se ŠuligoJ in se naha|a sedaj v sodaijskih zaporih. Ostalih treh do-tedaj še niso mogli Izslediti. Včeraj popoldne |e obiskal ranjenega komisarla Gustava Kunzla v bolnišnic*, Njegova Jasnost princ Hohenlohe. Visokega gosta sta sprejela primarij dr. Gerraonig in dr. Fortunat Morpurgo in kontrolor Franc Dardi. Odpeljali so ga k postelji ranjenega finančnega komisarja, kjer ss Je princ pre-cej časa pomudil In se pred odhodom prijazno poslovil od bolnika. Društvene vesti. „Delavsko podporno društvo* praznuje svojo običajno obletnico blagoslovljena društvene zastave v nedeljo, dne 24 t. m. s sv. mašo ob 8 zjutraj, v cerkvi sv. Antona novega. Člani naj se zbero ob 7 in pol zjutraj v društvenih prostorih ul. G. Galatti 20, od koder po]de|o 5 minut pred 8. uro z godbo in zastavo na Čelu v zgoraj navedeno cerkev. Pevsko društvo „Kolo". Danes zvečer točso ob 8 30 izredna pevska vaja. Zaradi oližijočih se nastopov se prosi polacštefiine ter točne udeležbe. Odbor. Rocolska C. M podružnica skl?cu(e izredno sejo za četrtek dne 21. t. m. točno ob 8 in pol zvečer v navadnih prostorih. — Ker Je na dnevnem redu definitivno sklepanje radi jesenske prireditve in pogovor o .Veliki skupščini0, naj se se|e brez izjeme udeleže vsi gg. odbcnildin gdčae odbornice. ■ ■ PISARNA Di JOSIPA MANDIĆA se je preselila v ulico Caserma štv. 17, 1. nadstr. (nad Gorenjčevo knjlgot žnico). j i ^— ■ IfftjiliiftiiiigftiiliiliMliiifiiiaiiiiiiliaiiliHiiiitfiaiiiiiiaflimiiiiii --------m g f VBRVAH zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12. # flajfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na fi žclodcu. • Steklcnica pol litra kron 1-60. % L. ZERZON # #__:__ # dPiPtiJJliiPliiPlitfOT^J^iPMMli^liiJlitftiJliJftJli^Jii^iiiP^^ftjiiđi^ Dobro znani in edini narodni urar in zlatar ALOJZIJ POVH naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo št. 26 v novo hišo na trg Barriera vecchia št. 3, ter upa, da s tem zadovolji obči želji svojih številnih cenj. odjemalcev — s toplo priporočbo ALOJZIJ POVH. Uelikanska zaloga pohištva Id fapecarij :: Paolo Gastwirtb :: TET, iL Stadion Si S - Melon 22*85 m flaialHtt tata) Najbolj ugoden vir nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Kaitaali! izfcr, Alojzij Boik Trst ul. Belvedere 3, Tel.342R.VIU. Trgovina đellketes, kolonijalnega blaga in jest v in vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom. Postno pošiljko 3 k$ netto pristnega Mnlinougfla sirupu pošilja franko proti povzetju mK & 60 c. kr. dvorni dobavatelj :: a. PICOOLI :: V L JU BL J ANK Psilljatev todi v sodčkih pa K 1-10 kg ta v stereliilr. steklenicah v zabojih po 25 ateklenio a K 1 40. LETOVIŠČE Bohinjska Bistrica Bohinjsko Jezera v Triglavskem pogorju, na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. UgodLe železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. IIBDI Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza della Caserma) 4. Kruh večkrat na dan svež, ra slične moko, vie vrsti biakotov ter prodaja rasnih vin in likerjev v stskienio&h. Odlikovana to~ varna sodaviee IDRIJA Sv. Ivan pri Trstu, Via S. Ciiino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. oe priporoča najtopieje slovanskim gostilničarjem, k&varnarjem in dragim odjemalcem sodavičarakih izdelkov v meatn in okolioi. Telefon Kev. 1974. Via Ecoaomo it 10. R. Gasperini, Trst Špediter Prevozno podjetje Sprejcaa razarlnjanje isakejakall blaga Iz altiic, Mafija na itm. POtlUATVE, POTEGA KOVftEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zaatopatvo trrdk« „Cement" Torana PRODAJA NA DROBNO. trn mPortlmmdu r 8plj*tu. CENE BREZ KONKURENCE. ♦ Stran IV. „EDINOST" St. 230. V Trstu, dne 20. avgusta 1913. i« /■J-1*- Nar. delavska organizacija. : t* • .. ■ Razne vesti. Odbornike dež. odbora, podružnic, Vročina r severni Ameriki. Iz New-skupin In zvez, kakor tudi ostale funkci|o- Yorka poročajo, da vlada v Ameriki siralna nar|e naše tižaške organizacije, vabimo na vročina. V pokrajinah Kansas, Masaua in ffstanek, ki bo v petek, ob 7 zvečer v Oklahama so se posušili vsi studenci, v društveni dvorani, ulica sv. Frančiška vc dijaki In vse reke in dovaža|o v kraje g te v. 2. vodo vojaški vlaki. Dnevna temperatura Dnevni red: Kongres nar. strok, orga- znaša 40—50° toplote. Vsi rudniki so usta-tlzacil v LJubljani. vili delo, vsa žetev je uničena. Deželni izvrševalni odbor NDO. Da- Boj s tihotapci. Nedaleč od vasice nes, v sredo, ob 8. zvečer važna odbo- Cerro ob Jezeru Maggiore so nameravali rova seja. laški tihotapci pripeljati veliko množino slad- O izidu kongresa narodnih stroko?- korja, kave in tobaka Iz Srice v Italijo. La-nih organizacij v Ljubljani se bo poro- gka obmejna straža hi financa sta bili o tem calo na Javnem shodu, ki ga priredi „Nar. namenu pravočasno obveščeni in sta napra-del. organizacija" prihodnjo nedeljo. Ta vili ob obrežju močno zasedo. Ko so bili važni shod bo gotovo zatiimal vse tržaško tihotapci že blizu obrežja, so vsled nepre-slovensko delavstvo. vidnega ravnanja nekega finančnega paznika Za podporni fond NDO Je daroval sDozoali, da Jih pričakujejo in so brzo obr-g. Vrečko iz Sv. Petra K 2 — nlli ladjo in odpluli nazaj. DAROVI 1 Major finančne straže Siiani je skočil - Na veselici v prid otroškemu vrtcu razjarjen vsled tega neuspeha v vodo lo v Kolonji so prep!ačali vstopnino sledeči plaval za ladjo tihotapcev. Ko Je dohitel gg.: Fran Kravbs 1 K, Ant. Podbršček 1 K; ladjo, kar so tihotapci mirno čaka l se Je 1/ Ferluga 60 v., Marcel Josip 10 v., Ple1 oprijel za rob in hotel plezati na njo Toda hen Fran 10 v., Aaton KodrlČ K 160, dr. J tem hipu ga |e udaril eden izmed teh Čeme K 2 20, Treven 1 K, Rebec Anton 60 ihotapcev po glavi. Moz Je(izginil v vod v., Fonda 20V, Udovič 40 v., Ivan Kova-i«« je utonil. Njegovega trupla še do sedaj čič 40 v., Meula Franc 20 v., Udovič An-; niso dobili. dtej 20 v., Wo!f 20 v., Ana Bablč 2 K, n Zaseda Je imela edino ta vspeh, da so S-erne Franc 20 v., Jušt Ferluga 40 v., P^Jeli vojaki ob obrežju nekega voznika, ki Udovič 20 v, Černič 20 v., Kolombin 20 v.,j|e Čakal ob obrežju tiho apce s mlini vo-Ferluga A. F. 20 v., Jože Ferluga 1 K, Ivan j Moža so aretirali, tc da on trdi, da Je Ferluga 10 v., Baretto 20 v., Mikeluc 20 v.,!bil naročen ta dobro plačan od hjemu ne-G.gič 20 v., N. N. 20 v., N. N. 2 K,1 znanih ljudi In da niti mislil ni, da Je na™e-Baretto 20 v., Štukelj Anten 1 K, Korect °iep zato» da vot» vHhctapljeno blago. Ivan 60 v., R. I. 20 v., I. M. Hrovatin 20 v. Ferdinand Ferluga 10 v.f Fran Ferluga' 10 v., Ivan Hrovatin 20 v., Furlan Josio 60 v, Tominc Jaka 40 v., N. N. 20 v., Makso 60 v., Rudolf Pakor 40 v., Bratie Jerič S mnggmgpmDmnpnnnnnDnnnmngD po I MALI OGLASI MALI OOLASI m ra&UMjo po 4 vta. besedo. Mutgo tlaku« btnu takrat nL Nahnaqjia prtatoJMaa 40 rtn. Plača a« tako] I ---- 40 v., Joftip Gantar 40 v, Baretto M. 1 K,; R A bert Kastelic 40 v., Čarga 40 v., Ka- ; g tarinca 10 v., Gašper Ferluga 40 v., Ger- i □ lanc Ivan K 1, N. N. 20 v , Roncelj 40 v., : g___ «n N' uj".1^ N§ 2v . . .7 j I i»ne ln slumicija, leseni predmeti in železnine za V Uekanitl V prostorih „Konsumnega dru- ; domečo uporabo, po cenaK da te ni bati konku štvh" sestanek zaupnikov političnega društva i rei ce. — Obrnite se samo do Umberto Cesca, ulica Caserma štv. 14. 1682 ulica 7. 4444 iz sodnega okraja Koper. Dne 16. istega meseca ob 11 predpol-' r^frinpafa Antona Je*kiča naslov: Trst, ul. dne pa V Podgradu V .Narodnem domu" i ■ "lUtj"1al8 I tfniifinuP7nira anton kepenSek je l\lljlljUVC4lUta edina slovenska knjigovez- 1 niča v Trstu, ulica Cecilia št. t*. — Izdeluje vsa knjigoveSka preprosta in fina dela tečno in po kon- , kurenČnih cenah. 1760 jTnniiln lase kupujem ter izdelujem vsaicovrstnt iA|l«illlU najmodernejša lasna dela. ANDREJ KOJIC, oL Acquedoto 5st>. 175i Restavracija „Aha Stazione" TEST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike in za meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrla in kjer te uživa po leti na obširnem prostoru pod nebotc svež zrak. — Toči bo izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po S6 stot. liter. Domača kuhinja. Ceoe rmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. FRAN RUPNIK. ulica Geppa 6t. 10, I. >. IIELVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchia 19 Vedno v zalogi velika l;ber slovenskih in hrvatskih plošč cd kron 2 50 naprej. Vedfio nove plošče aa balJŠe vr3»e. Oramofjci na obroke. ApjC^rc Trst, Via Barriera v. M, vrau ■ nitPtn, 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskei* kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze s* gledališče itd. Cene zmerne. nova točilnica Odprla se je furlanskega vina, lastnega pridelka in se prodaja liter po 88 stot., za družino 80 stotink. TRST - ULICA ISTRIA ŠT. 65 • TRST ■ - Prva slovenska izde-lov:«lnioa mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino In otrt, stavbno In umetno ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje teht-nice. Ceniki na razpolago brezplačno In franko. t&uuuK&MnumtMiZieuH Velika zalog« dvokoles la ilvalnlh rtro/vv, gra«sfkae«, •'ka.tr.a.vpH B*tjel - H, tarlta, m«lma iIIh it. a la 4. IrtuKai A«LavMoa. — Prtuji aa •breka. Caalki fraaka. VtOta zalapa vaakavratalk »traja* rabl]a«lh po seaJ Avtoriziran elektrotehniški mehanik Vl^AftlA Diifi Trst, ulica delle Poste St. 9. W Jiiji.'VjB- Hicill---Telefon štev. S62/VIII.--- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih lnii, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovo3ov. Bogata zaloga svetiljk in mrežic najboljših zuamk. Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Posoban oddelek za popravila v preclzljakt meh« ni ki. Tržaška posojilnica in hranilnica palači — vhod po glavnih stopnjlcah) PoStno hranllnlfinl račun 16,004. na vknjižbo, ca menice, na zastave in Posojila daje na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovsko menice. Hranilne wloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po WT 41|4°|o -m Večje stalne vloge In vloge na tekočI račun po dogovora. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon štev. 952. Ima varnostno celioo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listicT dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požara, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 miijonovi URADNE URE : od 9 do 12 dopoldne In od 3 do O popoldno Izplačuje se vsak delavnik ob uradnin urah. Pozor! OpeMae In zvečer tbinamt zel« u g«dar Izbere* ke-hlnja le baij^evlike plve (ali itavebela). Zaeree eeee. Restavracija-Hotel Balkan (Sz4a.) .r