254. StaviiKa.
Ljubljana, v torek 8 novembra.
XX leto, 1887.
lahaja vi.ak dan sveder, isimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogernke dežele za tso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kx. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  CTredništvo in npravnilvo je v Rudolfa Kirbiia hiši, „Gledališta stolba". U prav ii iStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz Rusije,
18. okt. st. st. [Izv. dop.] (Konec.)
Jaz vem, da prvi moj javni čitatelj ima v roki „objektives Verfahren", ki mu vselej daje pravico, biti subjektivnim; on mi je prvi v misli in njega dražiti se pravi tratiti zastonj črni sok ruskih šišek in ruski papir, na kateri se vender d it še kaj pisati razen piškavih paragrafov.
In tako bodem raji molčal o članku Laman-skega; ki piše, da je prvi pomočnik v germanizaciji grškega, „obrazevannago i slavjanskago barbarskago vostoka", Nemcem in Romance m bil vselej Rim; pa zamolčal bi lehko tudi to, kajti izvestno je vsakemu i tako, kdor neče trditi, da je dvakrat dva sedem in pol. Lamanskij še pravi, da je vstočno vprašanje „najvnutrenjejše" rusko vprašanje in pa da ako danes Rusija propade, to jutri ne bo ne Slovencev, ne Hrvatov, ne Čehov i. t. d.
Iz ostalega naj omenim, da je tudi Lamanskij takega mnenja, da se mora popustiti pri Slovanih partikularizam, in da mora biti jedini cilj naš kulturno sjedinjenje na osnovi občeslovanskega ruskega jezika in slovanske cerkve.
Jako zanimiv je tudi drug članek, ponatisnen iz oficijoznega glasila rnadjarske vlade, „Nemzeta". Mej drugim, na podlagi statistike, prorokuje mad-jarski „federjudw tako-le: Čez 100 let bode Rusija kolos s 400 milijonov prebivalcev, in sami ruski Slovani bodo šteli 250 milijonov duš." „Nemzet" jemlje statistične račune Moreau, po katerih se prebivalstvo v Zjed i njenih državah Severne Amerike podvojuje v 25 letih, v Rusiji v 43 letih, v Nemčiji v 76 1. i. t. d. Po druzib računih podvojuje se prebivalstvo Rusije v 50 letih. „Ogrov pa je bilo v 1819 letu 11 milijonov, in še le nedavno se je število naraslo na 16 milijonov; no sem so prišteti i Srbi, Slovaki, Rumuni, Cigani, Židi, in „Nemzet" jemlje na delež čistokrvnih Madjarov (5 milijonov), za katere se je povekšalo število oger-skega prebivalstva od 1819 do 1887. leta 50—60 procentov, — kar pa je preveč, kajti izvestno je, da so Madjarke jako neplodovite, in sploh je ta
narod odživel; le poglejte kak ogerski polk; takoj porečete: ta-le krivonogi pritlikovec je madjarake krvi, oni-le vi.soki, krasni junak pa je Srb iz Banata. Tako se razruši vsa ta otla madjaiska kultura, ves madjarski „globus11, ako se privali „lavina z gor", o katerej govori naš „Veselenyiu, javka madjarski oficijoz. „Kako mala dižavica, kak pritlikovec bode čez 100 let Ogerska, ko bodo okolu nas sosedi s 400 milijoni prebivalcev." Poglejte no, celih 100 let hoče živeti še ta nesrečni, izrušent „Magyaror-szag", — kjer je „strah in bojazen jedina zvez mej vlado in narodom, kjer so nravstveni pojmi globoko pretreseni, kjer se poštenost ne razlikuje od nepoštenosti, kjer najvišji krogi ne znajo nobenega srama," kakor je rekel grof Apponvi poletu svojim volilcera. —
Nas jako zanima, kako s« bode končalo pogajanje mej vlado in Čehi. Gospod dr. Rieger, katerega slika krasi steno čitalnice „Slav. blag. ob ščestva" v številu drugih „Moskaupilger", izgubil je v Rusiji vsako sočuvstvo in čisianje. Ni ga človeka, kiit'ii bi ne obžaloval tega moža, ki je bil nekdaj bog češkega naroda, čegar vodstvo je prevzel po smrti slavnega Palackega, katerega deviz .svoji k svojim" je dr. Rieger požrtoval svojim osobnim interesom. Kako prijetno je človeku, ko si na starost more reči, da je postopal vselej kot iskren rodoljub, katerega neso mogli s poti zbiti ni blesteči mu pred očmi redi, ni prijetni smehljaji iz mini-sterskih ust, no ki je vselej samostalno kot mož, a ne kot koketna ženska hodil k svojemu idealu, k cilju svojega življenja, za slavo in procvet naroda svojega.
Z imeni Mladočehov zvezana so tudi imena Slovencev državnega zbora, izmej katerih za najbolj energičnega, samostalnoga rusko občinstvo zmatra neustrašnega dr. G r e g o r c a , katerega ime sem lani in letos čital mnogokrat v naših časnikih. Da, treba je reči, da nam je Štirija podarila hrabre može duhovnega stanu v boji za slovenske pravice; slavni Trstenjak, nepozabni Raič — dr. Gregorec, to so svetle zvezde na slovenskem obnebji. Kake žalostne prikazni so poleg nj h tisti kranjski možje, ki svojo osobo ponujajo narodu kakor „stiho robott
in.....(Oprostite g. Krutorogov, da samo pikice
naznanjajo Vaše misli. Vredn.). Kaj se hoče, „es muss auch solche Kiiuze geben", ki se /ibljejo, kakor majatnik na uri, to nazaj: to naprej, jedenkrat se jim rep zapiči v blato, drugi pot pa kljun.
K velikej svojej radoBti čitam, da je g. Jerič oddal prodajalnico Dunajske ambrozije in mane v druge roke. Ko bi mene tako naplahtali, kakor so njega s preresnobnim zaj a vi jen jem, da je „ruski car ukazal, da se morajo papeževe enciklike brati v pravoslavnih cerkvah", to bi jaz take šalji vet postavil naravnost na narodni nsyllabusu. nAli je res dovoljeno", tako neusmiljeno norca delati se iz urednika in iz — čitateljev. Krutorogov.
Iz delegacij.
V soboto je imel odsek za vnanje zadeve oger-ske delegacije sejo. Poročevalec dr. Falk je priporočal, da se izreče priznanje in zaupanje politiki grofa Kalnoky-ja. Poročevalec je omenjal, da se je Kalnoky vedno držal programa, kateri je lani razvil v delegaciji, da bode vedno delal za ohranjenje miru, kolikor to dovoljujejo interesi in čast naše države, ter se potegoval za spolno vanje pogodeb, Kalnoky-jeva politika je bila uspešna. Mir se ni motil. Interesi naše države se neso nikjer kratili, in v Bolgariji ni nobena vlast vojaški posredovala. To so stvari, katere vsakdo vidi. O protektoratu Rusije v Bolgariji se sedaj niti govoriti ne more. Lani za zasedanja delegacije se je bilo bati, da se general Kaulbars, ki je ostavil Bolgarijo vrne z rusko vojsko in govorilo se je o kandidaturi kneza Mingrelskega. Sedaj se je vse to premenilo. Kaulbars se ni vrnil, na Mingrelca nikdo več ne misli. Ko je nedavno Rusija mislila Ernrotha poslati v Bolgarijo, je hotela stvar drugače uprizoriti. Rada bi bila, da bi drugi to predlagali, ko se jej ni posrečilo, je pa vso stvar opustila. Kar se tiče volitve kneza, je poudarjati, da knez ni bil avstrijski kandidat. Naša vlada mu ni svetovala, da naj gre v Bolgarijo, pa tudi odsvetovala mu ni. Kar se pa tiče volitve same, o tem se pa naša država ni brigala; je li postavno vršila se, ali ne, ker to je notranja bolgarska zadeva. Ko je knez zašel prestol,
LISTEK.
Posnetki
iz dnevnika starega slovenskega humorista od 7 do 7 let.
8. novembra 1817. Dan in leto mojega rojstva, ob 6. uri zgodaj. Pravijo da človek s jočem na svet pride, jaz sem se rodil s smehom, kakor so mi  pozneje babica povedali.  Zato sem postal
— humorist, in si odbral Demokritovo gaalo: Ride; si sapis! Ko so mi babica glavico umivali, zapazili so, da imam dve temeni, — ha! to dete pa bode
— dekan, zakliknoli so proti mojemu očetu, in res sem bil jure conventionis sedem ur dekan, čaravno neso te novosti svetu naznanile nobene slovenske novine ne kmečki »Slovenski Gospodar", ne konservativna „SUdsleirische Post", ne klerikalni „Slovenec", ne radikalni „Slovenski Narod". Kot dekan Tešil sem tri uradne akte , — z dvema sem postavil dva duhovnika za provizorja, z jednim pa naznanil jednemu, da dobi za nekaj časa v Celji pri čestitih očetih kapucinib prosto atauovališče sub Nr. 24.
Po srečno rešenih aktih sem omni cum reve-
rentia odložil dekansko čast, in ostal zopet — ple-banus vulgaris. Leta 1317 je vladala luna. Lunino leto je bolj mokro, ko suho, bolj toplo, ko mrzlo. Vina je bilo malo, sočivje in proso na dobrih njivah po godu, — to so mi povedali velečestita babica, ko sem doživel
8. novembra 1 824. In je zopet luna bila vladajoč planet. Tega leta sem začel hoditi v „trivialne" šole; naučil 8em se 9 Redetheilov, in zvedel, da je: „Hauptwort der Name eines selbststandigen oder als selbststiindig gedachteu Dinges", kakor je Btalo v nemški: „Sprachlehri" — slovenske slovnice takrat nihče ne poznal. V šoli smo molili nemški: Heilger Geist! komm zu verbreiten tiber uns dein Gnadenlicht, dass vvir immer vveiter sehreiten in Erlernung unserer Pflicht. Kaj te besede pomenijo nesem vedel. Ko so me k spovedi pustili, molil sem prav zgrivano: ich armer stindiger Mensch beichte und bekenue itd., grehe sem povedal po slovenski, grivengo zopet molil po nemški, pouk in pokoro pa dobil v jeziku, ki je bil pol uemšk pol slovensk — „moraš se fleisig učit, ne okoli laufat, larmat in špilat" —
Takrat ni bilo še nemškega Schulvereina, da bi učitelji dobavljali nagrado za ponemčevanje, oni so to storili po predpisih Deutsche Schulverfussuuge.
Leta 1824. sem že vedel nemški Bauernkalender iz glave, in si zadej zaznamljal: Dises Jor sein gwesen fil Zvveschpen.
8. novembra 183 1. Ta dan sem Že sedel na latinskih klopeh, in znal sklanjati:
Tempus, orris. Moj sošolec Miha tega ne znal. Ko ga gosp. profesor pokličejo, naj sklanja: Tempus, — ustane — sivo gleda, in začne:
Nominativ. Tempus,
Genitiv, temporis,
Dativ, tempori,
Accusativ. tem p u m. Jaz mu šepetajoč popravljam: pus — pus, — a moj Quintilianček ne ves glas pove: tem p um pus v smeh vsem tovarišem in g. profesorju Od one dobe dobil je priimek: Miha Te m p um p u s.
Otave je bilo tisto leto dosti, na Ogerskem kolera, oče so me poslali na Muro, rekši Ti zdaj imaš počitnice in največ časa, pojdi »kolere vabtat", da ne pride na Štajersko. Dasiravno nesmo nobenega Mudjara prek Mure pustili, je vender za našimi hrbti 3 ure daleč od Mure se kolera na Štajerskem pokazala, in jaz Be danes ne vem, kako je čez Muro prišla. Drugačl ni se nič znamenitega zgodilo. Avstrijo je modro vladal knez Metternicb, vladajoč planet pa je bil — luna.
brez potrjenja Porte in velevlasti, se je naša vlada le izjavila, da se to ne strinja z Berolinsko pogodbo. Nadalje je poročevalec z veseljem omenjal, da 8P je zveza z Nemčijo še bolj utrdila, ter se jej je pridružila tudi Italija.
Grof Andrassv popolnem odobrava, kar je po vedal poročevalec, samo želel bi, da se bolgarsko vprašanje hitro reši, ker je vedna nevarnost za mir. Po njegovih mi.slih bi morala Avstrija priganjati, da sultan potrdi kneza in ga priznajo velevlasti. Treba ni, da ga vse velevlasti priznajo, zadosti je, da ga le većina velevlastij prizna. Če se bode čakalo pritrditve vseh velevlastij, se stvar ne bode nikoli uravnala. Pravilno je, da Avstrija ni kandidovala Koburžana, ker pa Iierolinski pogodbi nema nobena vlast pravice postavljati kacega kandidata, ampak Bolgari morajo popolnem prostovoljno voliti kneza. Drugače je pa zdaj, ko je voljen knez. Oe se bodo velevlasti in Turčija obotavljale s priznanjem novega kneza, bodo njegovi nasprotniki dobili le večji pogum. Tem manj povoda je odlašati potrjenje kneza, ker se je volitev vršila popolnem v zmislu Berolinske pogodbe iu Rusija proti Beroliuski pogodbi baš ne more v tem oziru nič ugovarjati, ter so se določbe o volitvi bolgarskega kneza nespremenjene vzele iz Sanštefauske inirovue pogodbe. Sedanja politika vsekako ovira definitivno rešitev bolgarskega vprašanja.
Kalnokyja veseli, da se poročevalec iu grof Andrassv po večem strinjata z njegovo politiko. An-drassy-ju ne ugovarja, da sedanja politika ovira re-šenje bolgarskega vprašanja. Sedanje težave so pa vsekako povekšale patrijotizem Bolgarov, kar bode mnogo pomoglo, da se stvar ugodno reši. Kneza naša vlada ui mogla priznati, ker ga še Turčija ni potrdila. Da pa kneza morajo potrditi vse velevlasti, ne misli samo Avstrija, ampak tudi druge države. Položaj Bolgarije ni baš prijeten, a nadejati se jej da se vsa stvar ugodne uravna, ker ne dela samo Avstrija ampak tudi druge vlasti, da postane Bolgarija samostojna iu svobodna. Složno postopanje prijateljskih viastij je jamstvo, da se bode bolgarsko vprašanje mirno rešilo. Kar so tiče Koburžana more on le pritrditi, da ni avstrijski kandidat. Prodno je šel v Bolgarijo, ga je res vprašal za sovet, in Kaliioky mu je razložil težave, ki ga čakajo.
Naši odnošaji z Nemčijo so že več let prijateljski, tudi prijateljstvo z Italijo ni novo. Srednjeevropske velevlasti su tesno združene in jih glavni smoter je ohranenje miru Odnošaji z Rusijo so tud' dobri. Konstutovati mora, da se Rusija vedno bolj približuje konservativnim prizad »vaojerri srednjeevropskih držav. Položaj je letos dosti boljši, nego je bil viani, kar naj delegati vzamejo na znanje. Govorilo je še več govornikov, mej njimi tudi še grof Audrassy, iu vsi so se ujemali v tem, da se ministru vnanjih zadev izreče zaupanje.
Politični razgled.
.'m>: . »nje <ležei<5.
V Ljubljani 8. novembra. tiulišJLi deželni zbor sklepal bode letos nov občinski zakon.   Razgovor o tej stvari bode jako
živahen. Mnogi poslanci bodo zahtevali, da bi se tudi vele posestva pridružila občinam. Dosedaj vele-posestva v Galiciji neso pripadala občinam in torej graščaki neso plačevali nobenih občinskih priklad. Zastopniki veleposestva -e bodo gotovo ustavljali temu, da bi se veleposestva pridružila običinam.
Včeraj se je zopet sešel hrvatski deželni zbor. Predsednik Mirko Hrvat je poročal, daje predsedstvo izručilo v slovesne j avdijenciji adreso kralju. Vladar je izrekel svojo zadovoljstvo zaradi sporazumi jenja mej vlado iu narodom.
\ nanje države.
lluski car pride sredi novembra v Berolin, da obišče .teniškega vladarja. Ruski veleposlanik Suvalo? je to že v Berolin a ofic.i jalno naznanil.
Hrkuki uradni list je objavil imena skup-ščinarjev, katere je imenoval kralj. Vsi imenovani so zmerni politiki, naj bodo že liberalci ali pa ra-dikalci.
Kakor se govori, hoče ruski finančni minister vzeti kaci h 50 milijonov rubljev na posodo pri raznih bogatih samostanih, da bode država mogla plačati obresti od državnih posojil, katere zapadejo s 1. ja-uuarjem 1888. leta. Poso|ila se bodo pa samostanom v kratkem vrnila. Predsednik sinode je nekaj časa ugovarjal, da bi država pri samostanih jemala denar na posodo, pozneje se je udal željam finančnega ministra.
Ker se v soboto ni sešlo dovolj poslancev, bode imela gršku zbornica v sredo prvo sejo, in volila predsedstvo, potem jej bode pa Trikupis predložil budget.
Na Angleškem vlada sedaj veliko pomanjkanje mej delavci. Zalegadel bati se jo nemirov. Lordmayor v Londonu bil je sklical odsek, da se je posvetovjtl, kako bi se dalo odpomoči velikej bedi. Odsek se je pa že razšel, ne da bi bil kaj sklenil
Ameriški anarhisti poslali so v Nemčijo več tisoč izvodov v nemščini pisane okrožnice, v katerej se pozivljejo nemški vojaki, da naj se spuu-tajo, ko bi Nemčija začela voino s Francozi. To okrožnico bodo anarhisti skušali razširiti mej nemškimi vojaki. Podpisal jo je Most.
Dopisi.
Iz kiSkega okraja 7. novembra, [lzv. dop.] (Prvo zborovanje „ Pedagogiškega društva" v tekočem šolskem letu.) V 3. dan t. m. so se zbrali učitelji s Krškega in iz bližnje okolice k prvemu zborovanju v tem šolskem letu v šolskem poslopji Krškem, ki ga je imelo „Pedagogiško društvo". G. predsednik društva, Fran Gabršek, vse kolege in koleginje prav prisrčno nazdravi, ter vsem skupaj zakliče: „dobro došli!" Na to prebere nekaj društvo zadevajočib dopisov, kar se je vzelo na um.
Zadnjega zborovanja zapisnik se odobri brez ugovora.
Naslednjo točko dnevnega reda: „Spisje v ljudski šoli" je obravnaval jako obširno g. uči telj Ravnikar s Krškega. Kazal nam je, kako je treba pri tem veli važnem predmetu postopati pri vseh skupinah narodne šole. — G. Gabršek je dalje govoril: „Kako naj uiitelj obravnava ta predmet v pouavljavni šoli, da bode dosegel povoljni uspeh. Res je, da se mora ravno vponavljavni šoli, poleg kmetijstva (v zvezi s prirodopisom, ker kmetijstvo do zdaj še ui obligaten predmet) spisju odločiti največ časa. Kaj pomaga kmetskemu otroku, zapustivšemu ljudsko šolo, poznati in naštevati razna imena živalij, rastlin in rudnin ter jih
8. novembra 1838. To leto sem že bil „civis aeademicus", koval slovenske in hrvatske verze, poznal „Kranjsko Zbbelico", v graškem „Aufmerk-samu" priporočal Kranjcem in Dalmatincem gajčico,
— a brez uspeha. Ustanovil sem slovensko čitalnico za slovenske djjake, — in tako prišel pod — „Polizeiaufsicht". Leto je bilo bolj toplo, ko mrzlo, več slame ko zrnja.   Vremenska vladarica je bila
— luua — vladar duhov pa grof Siedelnicky.
8. novembra 1845. Bil sem droben in suh kaplanček, začel sem se učiti sauskrt. Slovenska literatura se je že ponašala s časopisom. Imeli smo že — Novice. Moj prvi članek v „ Novicah" — sicer brez podpisa mojega imena, — je imel naslov. Kako častijo Kinezi poljedelstvo? Avstrijo je vladal Metternich, — obnebje pa — luna.
8. uovembra 1852. Nad javnim mnenjem 80 bedeli žaudarji, duh in puh leta 1848 se je razkadil, luna je vladala nebo — Avstrijo pa — baron Bach. Obrodilo je dosti hrušk. Ker uesmo imeli parlamentu smo pekli hruške.
8. novembra 1859. Vrelo je j)o Francoskem in Italijanskem, pokuoa je vojska, zgubili smo lepo provincijo. Planete je vodila — luna — vojsko pa
— Magvar grof Gyulay.
8. no vembra 18GG Sedemdnevna vojska
s Prusi. Gosta megla pri Chlumu — Avstrija osramočena. Planete je vodila — luna — vojsko proti Prusom pa Magvar Benedek.
8. novembra 1873. Prepir mej Staro- in Mlado-Slovenci. Ovce so dale slabo volno. Luna tega leta vremenska vladarica je melanholično obsevala slovenske politikarje.
8. novembra 1880. Hudo zima — slovenska politika zrarznena. To leto je rodilo obilo slovenskih beletristov, — ki pa jeden za drugim hirajo, — je že tako — unter dem vvandelbaren Moud — ki je to leto zopet bil vladajoč planet.
8. novembra 1887. Dovršil sem danes ob 6. zgodaj 70 leto. To leto nam je prineslo novega humorista, imenuje se Svviftianec, torej pričakujem od svojega mladega kollege skoraj humorističen spis a la Svviftov: Tale of a Tub. Našemu Svviftiancu želim boljšo osodo, nego jo je imel dekan pri sv. Patricku master Jonathan Svvift. Naj se ne poda v zaveza z nobeno — Stello — z nobeno Esther Vanhomrigh, in naj tako dote p uje (malorusk. dotepuvaty, vvitzeln), da bodo ž njim zadovoljni slovenski Whigs in Toriea. Bela repa letos nič kaj prida. Luna vlada na obuebji — v Čislajtaniji — pa grof Taalie.
opisovati, ako pa ne zna sestaviti in spisati kratkega i u lehkega lista! ?
Temu more vzlasti ponavl javna šola pripomoči mnogo, ker so v tej šoli otroci bolj odrasli ia bolj zrelega razumu, kakor v vsakdanji. Učitelj naj torej posebno pozornost obrača pri ponavljavnih šo lar j ih , da se privadijo najpotrebnejšega iz spisja za poznejše čase, česar bodo potrebovali v navadnem življenji. — Slišali smo tudi pritožbe da slovenski učitelji nemajo pravega navoda k vajam v spisji. Posebno izbornih navodov nam res manjka, kajti razen „Praprotnik-ovega spisja" za ljudske šole, ni skoro nič primernega za uporabo. Dobro bi torej bilo, ako bi imeli poseben navod k spisju za vse oddelke (oziroma razrede) v jedni sami knjigi — in ne tako raztreseno, kakor je zdaj v posameznih berilih za naše šole. Tukaj pač velja: „Učitelj pomagaj si sam, kakor veš in znaš, ter uravnaj si ta pouk po svojih lastnih skušnjah tako, da boš dosegel zaželjen h uspehov".
„Kako naj učitelj pospešuje raz-širjevanje ame|ričanskih trt", poročal je g. učitelj Abram iz Kostanjevice prav zanimivo in korenito. Priporočal je učiteljem Dolenjske, da bi se v sedanjih časih, ko „trtua uš" preti Dolenjcem uničiti vse vinograde, pridno pečali pri kmetijskem pouku z razširjevanjem američanskih trt mej kmeti, ker to je da zdaj jedini pripomoček zoper tega za kmetijstvo na Dolenjskem največega sovražnika. Da pa so pri tem učitelju, kakor pri marsičem, zopet roke zvezane, je znano, kajti nikakor ne more b>ez pomoči viših oblastev delovati uspešno.
Pogosto se prigodi, da ravno tisti faktorji, ki so v prvi vrsti poklicani učitelju pomagati pri naprav' in oskrbovanji  tolikanj potrebnega šolskega, vita, delajo ravno narobe.   V  mislih imam tukaj namreč, krajne šolske svete.  No, tudi pri teh so, kakor povsodi častue izjeme.  Zavoljo tega g. referent nasvetuje sledeče:   „Slavni deželni zbor naj blagovoli skleniti, da mora sleherna šola imeti dovolj prostorni vrt — ne le „uach Tnunlichkeit" (po mogočnosti),  kakor je do sedaj v navadi, v katerem bode učitelj  tudi imel odločen prostor za izgoje-vauje američanskih trt." (Imajo li učitelji povsodi že potreben  in  prekoristen  vrt   za sadjarstvo?! Opazka poročevalca.) — Z govorom g. Abram-a smo  bili popolnoma zadovoljni — in le želeti bi bilo, da bi se njegove želje kaj kmalu uresničile. Merodajni krogi, naj prihitite na pomoč učiteljem, ki so zares vneti za povzdigo  in izboljšanje kmetijstva mej dolenjskimi kmeti! —
Sklenilo se je s prihodnjim letom izdati zopet „Pedagogiški letnik" na svetlo; dobili ga pa bode le tisti udje, ki bodo letuino poslali pravočasno društvenemu odboru na Krško. Odbor naj tudi pošlje v slovenske časopise poziv do slovenskih pisateljev k sodelovanju in na obilen pristop k društvu. Zaostala udnina naj se od dotičnikov iztirja, da je mogoče ohraniti ravnotežje.
Nadalje se je še sklenilo, da društveni odbor letešnji advent napravi javna predavanja — in pred pustom pa posebno veselico na korist „Pedagogi-škeinu društvu" s pristavkom, da 86 polovica čistega dohodka od veselice prepusti vodstvu „ Ciril-Metodove družbe" v Ljubljani. —
Ko se nihče več ne oglasi k besedi, g. predsednik zborovanje zaključi, zahvaljevaje se gospodoma poročevalcema za trud in gospodom društvenikoin za obilno udeležitev, s trikratnim „živio"-klicem na presvetlega cesarja. — —r.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 3. novembra.
(Konec.)
Poročevalec nasvetuje, naj se točka o volitvi hranilničnega upravnega odbora obstoječega iz 20 članov, mej katerimi bode 10 mestnih odbornikov, za dauašnjo sejo opusti in naj se naprosi g. župan, da jo stavi na dnevni red prihodnje seje. Ustanovitev mestne hranilnice naj se odobri, ker so vse priprave dogotovljene.
Odbornik Ravnikar meni, naj bi se še počakalo s hranilnico, dokler bodo pravila popolnem potrjena, odbornik Mu mik pa nikakor ne dvomi, da bi slavno deželno predsedstvo male poprave jed-nega paragrafa (§. 5.) v tem času ne zvršilo. Župan G ras seli i pa opomni, da mu je deželni predsednik g. baron \Viukler osobno zagotovil, da sa bode po ncinisterstvu notranjih zadev zahtevana pre-uaredba    pravil oziroma jednega paragrafa prav
lahko o prav* m ćasu. to je do 1 januarija zvršila, torej ni uzroka, da bi se ta zadeva še dalje odlašala.
Po predlogu odbornika dr. Moseheta prena-redil se je §. 5 hranilničnih pravil tako, da se bodo prebitki mestne hranilnice uporabljali za dobrodolne namene mesta Ljubljanskega, da pa bode v ta namen treba pritrditve deželne vlade.
Vsi predlogi se vsprejmejo, isto tako obvelja tudi hranilničnega odseka (poročevalec odbornik Hribar) predlog:
1. poslovni red za hranilnično ravnateljstvo v zmislu §. 34. hranilničnih pravil se odobri;
2. mestnemu magistratu se naroča, da ga n e-mudoma predloži v potrjenje visokej c. kr. dežel-nej vladi.
Poslovni red preložil je odbornik dr. Mosche na nemški jezik, za kar se mu izreče zahvala. Ko-nečno se sklene, da se pravila mestne hranilnice visoki deželni vladi predlože samo v slovenskem jeziku, na kar se javna seja sklene.
Po teh sklepih smemo opravičeno pričakovati, da se s pričetkom bodočega leta otvori mestna hranilnica, katere porod je imel toliko težav. Komaj je bila jedna zapreka odpravljena, prikazala se je druga, akti pa so na raznih pisalnih mizah dolgo in dolgo čakali rešitve, a dočakali je neso, ker so se pred rešitvijo izgubili. Kljubu vsemu temu bode se mestna hranilnica — tako upamo — o novem letu otvorila in želimo jej, da bi delovala tako uspešno, kakor n. pr. hranilnica Graška, ki bode mnogo starejšo hranilnico štajersko skoro dohitela.
Domače stvari.
— (G. prjof. Fr. Le ve c) dobil je od cesar-jeviča Rudolfa lastnoročno podpisano pismo z vabilom, da za delo „Die dsterreichisch-ungarische Mo-narchie" spiše zgodovino Kranjske v obsegu jedne tiskane pole — Gosp. spiritual J. F I i s izbran je isto tako sotrudnikom rečenega dela ter bode spisal članek o arhitekturi, slikarstvu in plastiki za rene sanse do najnovejše dobe.
— (Vabilo) k slovesnosti 25 letnega službovanja v Ljubljani, katero praznujeta gg. nadučitelj L. Bel ar in učitelj Fr. Raktelj, oziroma 40letnega učiteljevanja in delovanja kot cerkveni pevo-vodja prvo imenovanega gospoda — dne 17. novembra 1887. Vspored: 1. Ob 10. uri slovesna sveta maša pri sv. Jakobu. 2. Poklon in častitanje slav-Ijencenm v 2. mestni šoli. 3. Ob 1. uri skupni obed v gostilni g. Ferlinca „pri zvezdi". Opomnja: Kdor se misli udeležiti skupnega obeda (couvert 1 gld.) naj blagovoli to po dopismei naznaniti vsaj do 14. novembra g. učitelju F r. K o k a 1 j u.
— (Meteor.) Včeraj zvečer po 8. uri videl se je v Ljubljani lep meteor, leteč od vzhoda proti jugozapadu. Žareča krogla izginila je nad Rožnikom
— (Mavrico) videli smo danes zjutraj po 7. uri proti zahodnej strani. Sicer je mavrica znamenje lepega vremena, danes pa nam je naklonila prav neprijetnega dežja.
— (Divjo mačko) ubil je v Mestnem logu preteklo soboto g. Bezjak. Sprehajajoč se po logu čuje na nekem drevesu jako nemirno žvrgolenje in čivkanje tičev. Stopi bliže pogledat, kaj je uzrok temu nemiru ter zapazi na debeli veji precej veliko divjo mačko. Z debelim kamnom zbil jo je na tla potem pa s palico ubil.
— (Pri s v. Križi pri Ajdovščini) praz noval je preteklo nedeljo tamošnji župnik, gospod Jakob Logar, svojo zlato mašo. Tem povodom bilo je mestice okrašeno zastavami in mlaji, vrh stopnic pri cerkvi stal je slavolok z napisom: „Čast in slava vrlemu g. zlatomašniku!" Mej streljanjem s topiči in zvonenjem pomikal se je sprevod iz fa-rovža v cerkev, kjer je bila zlata maša in propoved g. profesor Zorna, ki je v svojem govoru razlagal važnost in dolžnosti duhovskega stanu. Izredno pri ljubljenemu zlatomašniku želi vse prebivalstvo še mnogo let.
— (Iz Celja) se nam piše: Danes 7. t. m popoludne ob '/a3 umrl je tukajšnji notar Moric Saj ovi c. Bil je predsednik Celjske notarske zbor niče, nam Slovencem nasproten, imel pa je člove koljubne nazore, ki so ga razlikovali od navadnih Celjanov.
— (Občinski zastop na Bledu) sklenil je v svoji zadnji seji, da se ob nedeljah in praz nikih žganje ne sme prodajati.   Nadejamo se, da bodo ta izvrstni sklep posnemale tudi druge občine.
— (Kritičen položaj.) Pretekli teden na rastla je Sava nepričakovano ter pri sv. Jakobu zajela 8 „češminjarjev" in 10 ciganov. Voda pri-drla je tako hitro, da ni bilo moči ubežati in so bili vsi hkratu obkoljeni derečimi valovi Pribežališča ni bilo razen male šibke kolibe , stoječe na savskem produ. Na te kolibe krov splezalo je vseh is oseb in obupno klicalo pomoči. Prizor bil je uprav tragičen. Okolu in okolu dereči valovi, sredi mej njimi upogibajoči se drogovi, na njih pa tolpa ljudij, pričakujočih, da zdaj pa zdaj odnese Sava kolibo in njih. Nekateri so klicali na pomoč, drugi molili, vsi pa že mislili na smrt, nobeden več na rešitev. In vender jim je došla rešitev. Trije pogumni fantje od sv. Jakoba odrinili so v čolnu v valovje ter srečno ukrcali vseh 18 osob s krova pokajoče kolibe. Rešencem polegel seje strah, toda ne za dolgo, kajti jedva odrinejo od kolibe, zlomi se veslo, ne dolgo potem pa še drog. Čoln bil je vsled tega brez vsacega krmila, prepuščen jedino sili valov. Vsi so že zopet mislili nn gotovo smrt. K sreči je Sava potisnila čoln h kraju, kjer je bilo možno poprijeti se za vejevje in potem izkrcati se na kopno. Oteli so se vsi, a prestali so veliko strahu in nepozabni jim bodo trenutki sredi razljutene Save. Pogumna trojica od sv. Jakoba je vsekakor zaslužila javno priznanje, zatorej na njo opozarjamo slavno politiško oblastvo.
— (Za Krško vas) dovoljena je pošta in brzojavna postaja.
— (C.  kr.  glavno  ravnateljstvo avstrijskih državnih  železnic) izdalo je glede znižanja  voznine  za  revne  neozdravljive bolnike (lnralce), njih spremljevalce, in za tako zvane vožnje ubozih, nastopno okrožnico:   V tarif skem predpisu št. 375 oziroma 594 leta 1885 objavljene določbe, vsled katerih se prevažajo revni umobolni in njihovi spremljevalci za znižano vozarino, stopijo v veljavo tudi za prevažanje   revnih  neozdravljivih bolnikov (hiralcev) in za tako zvane vožnje ubozih, ako se ta odprava vrši ob stroških   deželne ali občinske oskrbe, ali oskrbovalnega zavoda, oziroma ob stroških dežele ali občine. Zaračuniti je tedaj za vožnjo v III. razredu osobnih  ali  mešanih vlakov samo polovica redne vozarine, ako se z izkaznicami (legiti macijami), katere je izdelal transport oddajajoč zavod ali občina, dokaže, da se pre vožnja vrši ob stroških zavoda, dežele ali občine, in da so dotične za pre-peljavo odmenjene osobe revne.  Isto tako plačajo polovico tudi spremljevalci tacih prevoženj, bodi si da jih vodijo in prevzeroljajo, bodi si da se po do vršeni oddaji prepeljanih osob vračajo domov. Umevno je samo ob sebi, da mora zavod ali občina v do tični izkaznici spremljevanje,  kakor tudi svrho potovanja  spremljevalcev,  prevzetje  transporta, in vrnitev po oddaji transporta  izrecno omeniti. Ta določba stopi v veljavo z dnevom razgl ašenja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Pariz 8. novembra. Časopisi konstatu jejo, da je v pravdi Caffarelovi prvo zasliša vanje pokazalo, da je vsa zadeva jako ne znatna.
Rim 8. novembra.   Veleposlanik Corti v Londonu stavljen je v disponibiliteto.
Chicago 8. novembra. V Linggovi ječi najdene bombe so narejene od plinovih cevij napolnjenih z najmočnejim dinamitom. Lingg dobil je bombe z delikatesami v škatljah, ki so imele dvojno dno. Izvestno je, da je nameraval razstreliti ječo.
Berolin 7. novembra. (Oficijalno.) Pri hodnje dni se bodo v San Kemu zdravniki posvetovali, kako lečiti nemškega cesarjeviča Cesar odposlal je princa Viljema tja, da bode poročal. Mackenzijev telegram iz San Rema konstatuje, da se cesarjevič o obče izvrstno počuti, da se pa bolest v vratu neugodno razvija, akoravno hipne nevarnosti ni. Poklicali so zdravnika Schroterja z Dunaja in Krauseja iz Berolina.
ChicagO 7. novembra. V ječi obsoje nega anarhista Lingga našli so 5 bomb.
zastopnika, c. kr. vladnega svetnika g. Jos Draike, n naslednjih gospodov zborničnih udov: Ivana Baumgartnerja, Ivana Dogana. Oroslava Dolenca, Iv Nep. H o i a k a. Franca Hrena, Vekoslava Jenka, Antona K le i u a, Franca O me rse, Mihaela Pakiča, Ivana Perdana, Vaso Petričiča in Fr. Ksav. Souvana.
Gosp. zbornični predsednik konstatuje, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov na-vzočno, otvori sejo ter imenuje overovateljema da našuje seje gg. Ivana Bau m g ar tnerj a in Franca Ksaverja Souvana.
I. Zapisnik zadnje seje se odobri, II. Zbornični tajnik poroča o doneskih za strokovno šolo za lesno obrtnost. C. kr. deželno pred-sedništvo je javilo, kakor je znano slavni zbornici, z dopisom od 18. marca 1887, br. 710, naje Njega vzvišenost g. minister za uk in bogočastje nazuanil z ukazom od 11. marca t. I., br. 22.865, da bi po uspehih daljnjih obravnav bil voljen, ustanoviti strokovno šolo za lesno obrtnost na Kranjskem to je za mizarstvo, hišne oprave, rezljanje, strugarstvo in pletenje košaric, in sicer s sedežem v Ljubljani.
Ker pa je državni proračun za leto 1887 že predložen državnemu zboru v ustavno pretresanje, mogel bi se torej ustanoviti tii zavod, udobivši po ustavnem poti potrebna sredstva za 1888. 1., vsekakor še le za to leto.
Vender je priporočati, sporzumeti se že zdaj z merodajnimi faktorji zaradi potrebnih doneskov.
Za omenjeno strokovno šolo bilo bi potreba, ako bi se držali prej naznačenega navodila in triletne učne dobe, sedem učiteljev namreč vodje, učitelja za risarstvo in modele van je in štiri delovodje, po jednega za vsako omenjenih strok, kakor tudi jednega pomožnega učitelja za ponav-ljavni pouk, trgovsko računstvo itd., za kar bi bilo učnemu upraviteljstvu prevzeti vkupnih stroškov 5700 gld.
Za prva potrebna učila, orodje, aparate, modele itd. trebalo bi 2400 gld., od katerih bi morali vsaj polovico dati krajevni faktorji, kakor kranjsko deželno zastopstvo ali trgovinska in obrtna zbornica.
Tekoči stroški za učila, orodje, učno tvarino za izvršbo ter za pisarniške potrebščine iznašali bi na leto okolu 1000 gld , in izvedbo vse stvari bi zelo pospeševalo, ako bi krajevni faktorji prevzeli vsak po nekoliko stroškov, osobito, ker ni dvojbe, da finančni položaj zahteva kolikor možno omejitev in da ravno to ovira ne ma'o vresnišenje ustanovitve omenjene šole.
(Daljo prih.)
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna  zbornica v Ljubljani j imela, kakor smo že javili, dne 21. oktobra t. 1. svojo redno sejo pod predsedništvom g. zborničnega predsednika Josipa Kuša rja v navzočnosti vladneg
Odsek sokolskih strelcev vabi uljudno vse gospode strelce, da pridejo jutri, t. j. v sredo 0. t. m., zvečer ob 8. uri točno in polnoštevilno k streljanju v čitalnico. Po streljanji izvolilo se bode načelništvo za to sesijo.
V Ljubljani, 8. novembra 1887.
ngt-fr TbJ-----M1 K=
TeT r>j-------------UA T
mumii ZVON"
M toj l (192—170)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Meteorologično poročilo.
5-,	Oas opazovanja	Stanje barometra v mui.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
7. nov. |	7. sjutraj 2. pop. y. r.večer	730 30bb. 730- 85 mm. 731- 55 mm.	7-3 C 13 4° C 8 0° C	si. zah. al. zah. si. zah.	d. jas. d.jas. jas.	0 60 mm. dežja.
Srednji temperatura 9-2", za 3-7(> nad normalom.
!ID 10.23.sijsl23> borza dne 8. novembra t. 1.
Izvirno telegraficno poročilo.)
včeraj       — danes
Papirna renta.....gld. 81-70    — tfld. 81-55
Srebrna renta......                               8280    - „ 82-70
Zlata renta......n   ll*80    — r, ij2*—
5«/0 marčna renta ....     „    96-45    — „ J,a
Akcije narodne banko   .   .     -   888-—    — „ 889 —
Kreditne akcijo......28220    - „ 280-40
London.   ........                               125 20    - „ 125 35
Srebro........n    ~'~ ■ ""7 ~
Napol..........                                            9 90'/, - , 9/91
C kr. cekiui......»     5"93     - * ,5*?3
NomSke marke......61-42'/, — » bl-50
4°/0 državne srećke iz I. 1854   250 gld.   130 gld. 50 kr.
Državne srećke iz 1. 1864         100   „    170 „ — „
Ogerska zlata renta 4°/o......                           99 , 75 9
Ogerska papirna renta 6"'0.....86 „ 85 *
5°/0 Štajerske zemljiSC. odvoz, oblig. .   .   105 „ — »
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld.   119 , 40 ,
Zemlj. ob6. avstr. 4'/,7o zlati za8t- ,iati •   126 » 75 »
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnico    — „ — »
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice   100 , — s
Kreditne srečke.....100 gld.   179 „ — „
Rudolfove srečke.....10   „       19 » 25 a
Akcijo anglo-avstr. banke .   .   120   „     111 „ 25 „
Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v.    .  228 „ 75 „
Potrtim srcem naznanjajo podpisani, da je njih iskreno ljubljena, nepozabljiva hči, oziroma sestra, gospodićina
MARIČKA TAVČAR
danes v dan 7. novembra ob poln 12. uri v 37. ' letu dobe njene zaspala v Gospodu. I        Pogreb bode v sredo v 9. dan novembra t. I. ob polu 4. uri popoludne iz hiše št. 13 na Du-nsjskej cesti na grobišče k sv. Krištofu ter ondi "položeno truplo predrage pokojnice v rodbinsko »rakev.
ZaduŠne sv. mase služile se bodo v mnogih cerkvah. (825)
V Ljubljani v dan 7. novembra 1887.
i
Loka in Marija Tavčar,
starši.
liiijizu Kersnik,
sestra.
Jean in K<1 i Tavčar,
brata.
MUSEE PLASTIQUE
bratov BAYER.
Poslednji teden.
V nedeljo  13. novembra ob 9. uri »večer sklep. mt-v
Javna dražba
bode v ponedeljek po Martinovi nedelji, to je dne 14. novembra 1887 na nekdaj Činkelnovem posestvu na Grosupljem pri Šmariji. (827—1)
Prodaja se prične zjutraj ob 9. uri in se bode, ako potreba, popoludne ob 2. uri nadaljevala.
Prodajalo se bode iz proste roke razna hišna oprava in poljedelsko orodje, kakor: postelje, stoli, klopi, plugi, brane, mlatilnice, valarji, razne motike in tehtnice, kakor tudi 10 voz in troje sani, več parov mlinskih kamnov, 10 kamnitnih prašičevih korit, jedna stolpna ura, jedna brizoalnica, I plemenski bik švicarskega plemena in 2 Junici.
Naznanilo.
Uljudno naznanjam gostilničarjem in posameznim družinam, da sem odprl
zalogo mnogovrstnega in prav izvrstnega
po niski ceni. — Zagotovljaje hitro postrežbo z dobrim blagom se priporoča s spoštovanjem (826 — 1)
J. Bole v Šiški pri Ljubljani.
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
S
CHMIDT &
SoHNE
ki sta pri prvej Dunajskej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim   diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—5)
Dobiva Me pri vseh boljšib trgovcib in prodajalcih de Ukates, v Ljubljani pri g. Petru LaNMiiik-ii.
'   Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Podobčina Rakek napravi na svojo roko še v teku tega meseca v vasi mesnico, ter išče za to
iZučema in poštenega mesarja.
Kdor želi to službo dobiti, naj se blagovoli z dotičnimi spričevali pismeno ali ustno pri podpisanem podžupanu oglasiti v 14 dneh.
Pogoji so ugodni. — Kavcije bo treba 200 gld.
Na Rakeku, 6. novembra 1887.
Anton STrot,
podžupan.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla kijiga:
Ivan /liousir.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-OSnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Moka na prodaj.
Naznanjam, da  sem  se   pic-olil  v svojo hišo
na Poljanski vrsti h. štev. 2$
in zdaj tu prodajam po najnižji ceni vsakovrstno
kačero v svojem umetnem mlinu \7. najboljše bannške pšenice izdelujem. (803—3)
MATIJA ŠTELE, Poljanska cesta št. 28.
Tujci:
7. novembra: P i Ninnm Ramsav, Gar-don iz Rima. — Kumer z Dunaja. — Wallprecht z Dunaja.
— Reitmayer, Hausner, Weis, Kuh z Dunaja. — Zukermann, Breusach z Dunaja. — Sigo-vic iz Oubra.f— Buber iz Litije.
— Lončarič iz Selo. — Gold-schmiett iz Trsta.
Pri Maimi i Jakowitz, Ber-nauer, Stelner, Deutsch t Dunaja. — Pogačnik iz Podnaita.
— Jaglič iz Gradca.
Pri bavarskem dvom i Pfarer iz Innsbruka. — Gana iz Domžal. — Rainer, GrOber, Trauer iz Ljubljane.
Pri Vi ran tu : Flesek iz Ribnice. — Rozmanu iz Tre-benj. — Grtinwart iz Šmartna.
— BerdauŠ iz Dobrega polja. Mam iz Preserij.
^^^^ ^£ ^fc,
--•——-■——-1-1
Gostilnica „Pri Zvezdi"
priporoča sladki refoško, prosekar, bržanko, ljutomersko in Turkenberško vino, kakor tudi stara dolenjska in bizeljska vina ter istrijanski teran.
Imenovana vina se točijo v Peterskem hramu, tik sv. Petra mitnice, po znižani ceni.
Z velespoštovanjem
(814—2)
Fran Ferlinc.
1**1
Af"^^.       ^^rf       ^^"^fc: "^^"^^^"^^^ >^nfr SaV" ^dW
^^V^t^ ^v^^vV^^ ^       ^^V^^V ^^V^^V ^^V^vX,^^V.^vV ^vx,^^V^^x
VELIKA
za katero zakonito jamči visoka vlada v ■■ AllHl Iti* U.
500000
kot. največji dobitek v najare?ne-jent slučaji ponuja velika od liani -bureke driave zajainčenn denarna loterija.
1 1
2 1 1 2 1 1 1 1 5 26 56 106 2^6 512
Specijelno pa:
prem. a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
300000 200000 100000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
789 dobit, a mark 5 0 0
28800 dobit, a mark X «J
15989 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najrovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 93.O0O srečk, od katerih se Izžreba 46.600 aredk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
8,902.050 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseli 46.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska biša uljudno vabi k udeležitvi te velike denarne loterije.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneBke v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja cela originalna srečka av.
polovica četrtina
originalne originalne
srečke srečke
gld. 3.50. gld. 1.75. gld. —.OO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neniin državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej, zastonj pošiljajo na ogled. Da num bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
15. novembrom 1887
nam direktno doposlati.
(774—7)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
Iadatelj in odgovorni urednik: Ivan Žeieznikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".