IZHAJA vsak petek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ Prevalje, Koroško. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankirani fdopisi se ne sprejmejo. VELJA za Jugoslavijo............ za ostalo inozemstvo . . za celo leto. K 10-— .. 15— Glasilo koroških Slovencev Naročnina naj se plačuje v naprej. Posamezna številka velja 20 h. Za oglasila se plačuje po 20 h, med besedilom po 40 h za 1 cm11 vsakokrat ; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 30 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedilom po 40 h za 1 cm!. — Za male oglase se plačuje po 10 h za besedo vsakokrat; minimum 1 K. Za izvestilo pri upravn. 1 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov : Upravništvo lista „Mir“, Prevalje, Koroško. Leto XXXV HI. Prevalje, 3. oktobra 1919. Na vojnih razvalinah. Beligrad, 24. sept. 1919. Dolgotrajnim vojnam so vedno sleddi notranji boji v vojskujočih se državah. To je naravna posledica vsake večje vojske; vojska obogati en, razmeroma majhen dol državljanov, večji del pa občuti strašne posledice vojske, zlasti če je bila država prema -gana. Vsakdo se brani prevzeti bremena in jih skuša odvaliti na drugega. Tako se začenjajo boji posameznih slojev, ki vodijo državo v revolucije. Kaj čuda potem, da ima najgroznejša vojska, kar obstoji svet, najhujše posledice ; rodila jo revolucijo v Rusiji in to mogočno državo razbila. V Rusiji teče ne -prestano kri, ljudje so popolnoma obubožali, delo vse stoji, draginja je neznosna in lakota trka celo na duri najbogatejših ljudi. Za R n s i j o so prišlo na vrsto Nemčija, Nemška Avstrija in Ogrska. Kolikor je Ogrska bila udarjena med svetovno vojsko, toliko bolj občuti sedaj posledice revolucije. Rumimi, ki so -------- ... ..........—, - revolucijo ogrskih komunistov zadušili, so Madžare ^ ne pridelujejo, pa vendar imajo zdrave želodce. oplenili in sicer tako korenito, kakor so se prej medMmasti in Špehu pa sploh ni govora! vojsko naučili od Nemcev in Madžarov. V Nemčiji in«® Nemški Avstriji je strah pred mirovno konferenco v ljudstvom na meji prikriti, kakšno težko butaro da bo morala naložiti svojim državljanom, da bo mogla vsaj hirati. Ze sklenjeno 70—80% oddajo premoženja jena pritisk koroških Nemcev odložila do trenotka, ko bo končano ljudsko .glasovanje na Koroškem. Vse gozdove bo dala pod sekvester pi bo dobiček iz teh gozdov porabljala za izplačevanje vojne odškodnine; na Ni-žje-Avstrijskom je s to sekvestracijo že pričela. Ljudstvo v Nemško Avstriji ne trpi samo pomanjkanje, ampak ponekod naravnost gladuje. Mesa ni, ker ni živine; živino pa bo morala še oddati kot vojno odškodnino Jugoslaviji, Rumuniji in še drugim zmagovitim državam. Po stari navadi bi pa Nemci pobrali to živino najprej v razmerno največjem številu pri slovenskih kmetih. Zato se tako trudijo, da bi dobili pod Nemško Avstrijo tudi koroške Slovence, da bi jim ti odvzeli nekoliko težkih bremen. Ravnotako jim primanjkuje žita in moke. Ker e Nemška Avstrija povečini gorata, tudi pozneje nikdar ne bo mogla pridelati toliko žita, kolikor ga potrebuje, zlasti še zato ne, ker je od vsega prebival -stva polovica meščanov in drugih takih ljudi, ki nič - ' ’ O J6 . Parizu notranje boje nekoliko zadržal in nemški na rod nekoliko pomiril, toda notranjih, socijalnih bojev -aa bodočnost ni onemogočil. Strašna bremena, ki jih je tema državama naložila pariška konferenca, bode narod še bolj občutil in ga gnal v obup. Vesti nekaterih nemških listov, da je v Nemčiji že vse urejeno in da prej tako bogata industrija v Nemčiji deluje , kakor pred vojno, so prazne bajke. Očividci pripovedujejo, da tudi v največjih industrijskih mestih Nemčije delo počiva in le tupatam se iz kakega tovarniškega dimnika vali dim. Manjka surovin, v delavskih masah pa tudi veselja do dela. Splošno je pa znano, daje danes Nemška Avstrija najrevnejša država. Zi-yeti more samo od milosti drugih. Avstrijski Nemci so bili prej vajeni samo ukazovati, na mirovni konferenci so pa njeni zastopniki s sklenjenimi rokami milo prosili, naj se antanta Nemške Avstrije za božjo voljo usmili in ji pusti vsaj toliko, da bode mogla sploh Živeti, četudi še tako slabo, tako revno., Ker še meje med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo na Koroškem niso končno določene, še skuša'Nemška Avstrija pred Premoga (kolna) pa primanjkuje, da so morali 'število vlakov silno zmanjšati in da bo železniški obrat sploh obstal, ako se ne usmilijo njihovih prošenj prej najbolj osovraženi Cehi. Toda s čim vse to nakupiti v sosednih državah, ko nemško-žigosana krona strašno pada in izgublja vedno bolj veljavo, blaga za izmenjavo je pa veliko premalo, ker manjka surovin za izdelovanje? Zadnji čas je izdala dunajska vlada na vse nemške banke ukaz, naj nabirajo jugoslovansko žigosan denar in da ga naj ne izdajejo; avstrijska vlada ve, da se bo vrednost našega denarja zboljšala z našim izvozom ,* pa ga potrebuje tudi, da bi mogla pri nas nakupovati živila, ker jih za nemško-žigosan denar ne dobi. , Pa kaj bi našteval vso to revščino v Nemški Avstriji; saj je več ali manj tako znana. Treba je govoriti samo s kakim Avstrijcem, ki pride v Jugoslavijo, seveda ne s kakim agentom, poslanim in plačanim od deželne vlade nemških Korošcev v St. Vidu; takih agentov je vse polno, ki med naše slovensko ljudstvo trosijo debele laži, da bi je preslepili . Naravnost užitek je n. pr. gledati Dunajčane ali pa Gradčane v mariborskih gostilnah, s kakim zado - voljstvom in slastjo da uživajo jugoslovansko hrano;) po dve ali tri velike porcije naenkrat! Dolgotrajna vojska je vsekala globoke rane tudi zmagovitim državam. Le Amerika je takorekoč nedotaknjena, ker je med vojsko obogatela in še le zadnji hip posegla z orožjem vmes. Delavski sloji pa ludi tam čutijo vojne posledice, ker silno narasla vojna industrija nima več odjemalcev in veliko število tovarn stoji. Angleška si je ohranila od ostale antante še najboljše finance in anglosaško pleme (.Angleška in Amerika) najresneje ogroža francosko trgovino, da jo popolnoma izpodrine. Pa tudi Angleška stoji pred dolgotrajnimi socijalnimi boji. Francoska trdo čuti posledice svetovne vojne in zato ima tudi na mirovni konferenci vezane roke; bori se za svojo bodočnost. Njene velike zaveznice, stare, mogočne Rusije, ni. Zato se na vzhodu tikuiLa naslanjati na Poljsko in Rumunijo, na jugo-vzhodu pa išče zveze z Italijo, ki jo sicer francoski KUicd sovraži iz dna duše. Francijo čakajo še hižki dnevi:, draginja, večja kot v Jugoslaviji, velik del o-pustošene dežele, od Nemcev uničeni premogovniki in tovarne, nezadovoljnost ljudstva, nerešeno mezdno v-prašanjo (zaslužek), vse to bo komaj mogla spraviti v red z veliko vojno odškodnino, ki jo dobi. To stanje Frahcoske, nam sicer zelo naklonjene, je bilo tudi našim mejam zelo v škodo, ker se d rancija ni^Uj- ^ pala in ni mogla potegb'dtf«*b .11 as,--Fftfàrr ji j« \ala njena naklonjenost do Jugoslovanov. Kot mačka je prežala na francoske diplomate Italija, ki je pov -sod intrigirala zoper našo državo, tudi na Koroškem.: Italija ima slabo vest, zato se nas boji in bi nas rada okrcala, kjerkoli mogoče, da bi ji ne bili v bodočnosti preveč nevarni. Dejstvo je, da jo imela Italija zelo spretne diplomate in voditelje in je na konferenci dosedaj ne-primeroma več žela, nego je zaslužila. Toda kdo ji jamči, da bo svoj krivični delež tudi ohranila? Ze gre disciplina njene armade v kose in socijalisti dvigajo glave. Njeno prebivalstvo strada, njene finance so strahovito trpele in s svojo drznostjo se je svojim zaveznicam precej odtujila, deloma naravnost osovra-žila. Celo v Nemški Avstriji, ki ji je proti nam pomagala, se čuje dan za dnem več glasov jeze in sovraštva do Italije, ki je oropala Nemško Avstrijo za naj-lepši del nemške Tirolske. Italija se bo še bridko ke- PODLISTEK. ...ji Dragemu bratu v slovo. Težka bol mi leži na srcu. Tisti lepi pomladan- ski večer, ob katerem sva si zadnjikrat segla v roke, tisti krasni dan, nikdar te ne pozabim. Tiste zadnje besede, tista Tvoja oporoka: „Bodi zvest in odkrito-sfèen Jugoslovan in zadnjikrat odhajam! “ Sanje, kot bi bilo včeraj, ne, ravnokar. Cii, jak, ljubeznjiv, kot si znal biti samo Ti, si stal pri meni. Nikdar Te ne pozabim. Kako bi bilo to mogoče, ko bi Te zdaj tako aelo rabil. Kolikokrat sva si stisnila roki, upajoč ob ločitvi, vesela ob svidenju. Padel si na razvalinah stare Avstrije, ali Tvoje srce je bilo za našo Jugoslavijo, za katero je tudi udarilo zadnjikrat. „Rad položim svoje mlado življenje na oltar, ko bi to pomagalo", rekel si mi ob zadnji ločitvi. Ali si slutil, da se bo to le prehitro zgodilo? Na svidenje! iOpazil sem v Tvojem očesu svitlo solzo, kot nikdar ;poprej. Razumel sem Te. Vrnil si se, dragi, zakaj se skrivaš za te mrzle, odurne stene. Spavaš. Na svidenje ! In jaz mislim. — Borba v srcu, kaj me tako-lo mučiš? — Zakaj mi no odgovoriš? — Čakam ob Tvoji hladni gomili. Poznal sem Te, kakor Te mnogi niso. — Saj sem daroval svoje mlado življenje za Te in Tvoje otroke, katere sem tako prisrčno ljubil. — O, sedaj Te razumem. — Bil si odkrit, neustrašen, nisi maral za tisto odurno, grdo klečeplazstvo, zato so To pahnili iz svoje srede. Dragi, tudi jaz sem bil tam, da izpolnim Tvojo oporoko, katero si mi zapustil, izpolnil sem Tvoje sr-čne želje . . * A moje srce, moj duh je plaval s Teboj. Morebiti Ti tega nisi slutil. A našla se bodeva tam, koder si dosegel ne le krono večnega življenja, ampak tudi požrtvovalnosti, nesebičnost ljubezni do brata . Vojska, strašna beseda, prijateljstvo v vojski, slad -kost,ki sem jo užival s Teboj. Moj pogled je obrnjen v sinje višave, da Te zopet vidim, a še z večjo skrbjo in v srcu polnim u- ob gi panjem na slavno in mogočno jugoslovansko domovino, 'gledajoč, da se utrdi kot nepremagljiva trdnjava srditih valovili sinjega Adrijanskega morja. Dra-zastonj Te čakam. Ni Ti bilo usojeno, gledati sicer naše, a še vedno v divjih valovih se nahajajoča prosto jugoslovansko morje. Prazno, zastonj - črna zemlja Te je zakrila! Govoril bi Ti še dalje, pa nepopisna bol se vzdiguje v mojem srcu. Tvoj duh, on je v meni. — Tvoji ideali, moji so. Tvojo domovinsko ljubezen čutim z vedno večjo ljubeznijo. Tvoja smrt je seme. — Spavaj dragi. — Vži -vaj toliko zaželjeno prostost in zmago pri najpravič-nejšem in najvIMem .gospodu ! - Izprosi pa tudi še meni zmago prC gospod« vojskinih trum na duši m telesu, posebno pa kar si sam najbolj in tolikokrat želel, mogočno, nerazdružljivo in nepremagljivo jugoslovansko domovino. ^ , . . Spavaj - dragi - spavaj v hladni m tuji zemlji, do enkratnega srečnega svidenja tam nad zvezdami ! Ivan Klančnik. Koroški Slovenci! Delujmo resno in smotreno na to, da pri ljudskem glasovanju w izgubimo mh enega glasu! Bodimo vsak na svojem mestu, delajmo vsak po svojih, močeh. 1?6 sala, morda prej, nego sanja danes na Reki njen pa-jaco in vojskovodja D’Annunzio. O drugih manjših državah, kakor o Bolgariji , -Turški, Belgiji, ni treba. govoriti, da se pokaže gorje, ki ga je prinesla syfltovnp, yójska. O naši državi drugič! J , Kdor jjremišljuje vse to gorje, se mn nenoteft vriva na misel vprašanje, kdo je to zakrivil. Avstrijska mirovna delegacija je na mirovni konferenci u -radno priznala, da ste krivi svetovne vojske Nemčija in bivša Avstro-Ogrska; uradno je izjavila, da Srbija na sarajevskem umoru ne direktno in ne indirektno ni bila sokriva in torej tudi ni dala prav nobenega povoda za vojsko. S tem je enkrat za vselej razgaljena do nagega kopa laži. ki so jo trosili v začetku vojske Nemci in dunajska vlada, da bi nahujskali nevedne slovanske narode na vojsko, ki jo je Avstro-Ogrska že zdavno prej pripravljala, Nemčija pd celo več nego 40 let. ^ Zato je nerazumljivo, da je pariška mirovna konferenca delila krivcem še usmiljenje na škodo o-nim narodom, ki so bili samo žrtev nemške in dunajske vlade. Nerazumljivo je, da je antanta opustila svoj program: popolno osvobojenje malih narodov in da je odredila iz usmiljenja do Nemcev za Koroško plebiscit. To je bilo za nas ponižanje, ki ga ne pozabimo. Koroški Slovejici bodo pa vedeli, kako naj odgovorijo na to ponižanje, da se za vedno osvobodijo nemških vlad in njenih strašnih bremen! Ljudstva je bilo nad 2000. Hvala vsem, ki so pripomogli, da se je ta prireditev tako lepo izvršila! \l nedeljo, 12. oktobra je v dolini pri Grabštajnu pri znanem Marijinem svetišču H bi; Ljudski tabor v Dobrlivasi. Ob lepi udeležbi se je vršil dne 28. septembra v Dobrlivasi ljudski tabor, ki je bil združen z nastopom Orlovske zveze v Ljubljani. S posebnim vlakom so se pripeljali že v soboto zvečer Orli. V nedeljo dopoldne je daroval sv. mašo g. generalni vikar in prošt Matija R a n d I. Po sv. daritvi se je pričelo na dvorišču benediktinskega samostana zborovanje. Kot prvi govornik je nastopil, burno pozdravljen naš general Maister, ki je pozdravil vse zbrane v imenu Narodnega sveta za Koroško, njegov lepi govor je končal s prošnjo, da naj Bog usliši našo prošnjo, da naj ostane ta lepa zemlja slovenska. Poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek je naslikal obupen položaj v Nemški Avstriji, ki nam ponuja najboljši vojni materijal zastonj, da bi smela pri nas živež kupovati. Naslikal je položaj v coni B. Dra-”“fmjfr-je-sveteyna. Tudtmk-tFfanctjt, Itah/Tin drugih državah je vse drago. Govoril je o agrarni reformi in pov-darjal, da mora na pokupljenih grofovskih posestvih zagospodariti zopet koroški kmet. Slovenski Korotan je najlepši del naše zemlje in bo tudi ostal. Govoru je s7? dilo burno pritrjevanje in živijo klici, vse je govorniku čestitalo. Cilka Krekova je pozdravila v imenu Slov. ženske zveze in povdarjala, da mora priti kmečko delo zopet do veljave in časti. Gospod Godina je govoril v imenu Prekmurcev, ki so še le par tednov osvobojeni. 10°0 let so vzdihovali pod madžarskim jarmom. Ako bi sedaj vprašali Prekmurce, ko so skusili svobodo in gospodarske prednosti v Jugoslaviji, bi vsi enodušno izjavili; Jugoslavija, dobro nam je tukaj biti. Prinesel je tudi pozdrave bratom Orlom in sestram Orlicam od prekmurskega Orla. Dr. Angela Piskernikova je govorila temperamentno in jako nazorno ter žela za svoja izvajanja priznanje in pohvalo zvestih poslušalcev in poslušalk. Naš poslanec Fr. Smodej je prinesel pozdrave slovenskih in drugih jugoslovanskih poslancev iz Beograda. Z živo besedo je ovrgel laži nasprotnikov o naši državi. Opozarjal je, da moramo biti previdni pri zadnjem boju za našo osvoboditev, ker Nemec bo tudi sedaj trosil laži in agitiral na perfiden način. A ta boj se bode vršil brez pritiska nemških grofov in žandarjev. Izvoliti nam je življenje ali večno narodno smrt. Izvolimo življenje ! Podpredsednik Orlovske zveze g- P i r c je pozdravil koroške Orle, za katere je sedaj tudi prišlo osvobojenje, kajti v stari Avstriji se niso smeli pokazati v kroju. V pesniških besedah je nadpoštar Ravnihar bodril k narodnemu delu za glàsovanie Župnik Bajec IZ Št. Jar/za na Dolenjskem je za zadnjo ^križarsko vojsko", ki jo naj izvozujemo z jugoslovansko trobojnico na prsih. Bog tako hoče. Nazadnje je še v imenu Goričanov pozdravil gosp. Pavlin, ki je navduševal ljudstvo za glasovanje v prid naši državi. Popoldne so nastopili Orli in Orlice ter izvajali elegantno in precizni) lepe vaje, katere je spremljala veliki cerkveni shod po sledečem sporedu: Od 7. do 9. ure so sv. maše in priložnost za sv. spoved in sv. obhajilo. Ob 9. uri slovesna sv. maša, ki jo daruje mil. g. prošt Gregor Einspieler in pri kateri poje pomnoženi cerkveni pevsk zbor. Nato se vrši pri lepem vremenu ravnotam veliki ljudski tabor. Obljubiii svojo pomoč priznani govorniki: g. general Maister, naša koroška prvoboritelja g. Fr. Grafenauer in g. Fr. Smodej in buditeljica slov. ženstva dr. Angela Piskernik. Med govori bo svirala vojaška godba g. generala Maistra. Po popoldanski službi božji, ki se vrši ob 2. uri je gospodarski shod, na katerem se bo razpravljalo o tekočih perečih vprašanjih, kakor o agrarni reformi, o vprašanju Celovca itd. Po shodu koncert vojaške godbe. Za jed in pijačo in tobak se bo poskrbelo. Na noge vsi, stari in mladi, posamezni kakor društva in pridite, da z iskreno navdušenostjo in kremenito značajnostjo pokažete vsemu svetu in tudi Celovcu, da Slovenec hoče biti sedaj na svoji zemlji svoj gospod ! Politični pregled. Vladna kriza v Belemgradu še ni rešena. Mirovni delegati, ki so prišli v Beligrad poročat o zunanjem položaju, se trudijo, da bi se kriza čimprej rešila v smislu Jugoslovanskega kluba: Vse skupine naj bi bile v novi vladi zastopane. Zbornični predsednik se je te dni posvetoval glede sestave nove vlade s predsedniki posameznih klubov. Dr. Korošec mu je sporočil ogorčenje Jugoslovanskega kluba, da se vladna kriza iz osebnih razlogov tako dolgo zavlačuje; dejal je, da je treba klubu misliti na to, da se nagne na eno ali drugo stran ter napravi konec tej na grdih pojavih tako bogati krizi, če ne pride po krivdi velikih strank do koncentracijske (vzajemne) vlade, ki jo klub želi. Radikalci zahtevajo, da sestavi vlado Protič, demokratje pa so za dr. Pavloviča. Demokrati in soci-jalisti izjavljajo, da ne gredo v vlado, ki bi ji predsedoval Protič. Italija je na razpotju. Na mirovni konferenci je zelo srečno vodila politiko v svojo korist. Zato se je prevzela in svoje zahteve preveč napela. Italijanski pesnik D’Annuncijo je pridobil na svojo stran nekaj vojaštva, zisedel Reko in jo proglasil za italijansko. Tako je Italija hotela rešiti to težavno vprašanje in je upala, da mirovna konferenca ne bo resno ugovarjala. Zagovarjati bi se italijanski vladi ne bilo težko, ker je D’Annunzio zasedel Reko na svojo odgovornost. Italijani so najbrž prepričani, da mirovna konferenca ne bo rešila, čigavo da naj bo primorje, čigava Reka, in da bode sedanja demarkacijska črta ostala tudi meja med Italijo in Jugoslavijo. Toda Italija je delala račun brez krčmarja, brez Wilsona. Wilson nikdar ne bo pripustil Reke Italijanom in grozi, da bo Reko oblegal z ladjami na morju in jo izstradal. Italijanska vlada je v hudih škripcih. D’Annunzio pridobiva v Italiji vedno več pristašev in njegovi prijatelji že upajo, da bo nova D’Annuncijeva vlada strmoglavila Nittijevo vlado in dala zasesti po vojaštvu še nekatera dalmatinska mesta. Vojaštvo razcepljeno, en del za vlado, drugi za D’Annunzia, kar pomeni prvi predpogoj za uspešno revolucijo. Na drugi strani pa groze z revolucijo socialisti, ako D’Annunzio ne zgine z Reke. Wilson bo imel laško nalogo, in Jugoslavija sme upati na dobro rešitev. Rnskl boljseviki so bili v boju s Poljaki in z armadama generala Deni-kina v južni Rusiji in Kolčaka v Sibiriji poraženi. Angleški mornarji so zasedli Odeso. Trocki je pa izjavil nado, da bo kljub tem porazom premagal v najkrajšem času protiboljševiške zmagovalce. Iz cone B. Nemci žugajo. Svetovna vojna Nemce še vedno n -o-.....- ■------ —- • -— izpametovala. Dan za dnevom nam prihajajo obupni klic orlovska godba. Kaj tikega smo na Koroškem prviò.vj- vjz Cone B in Beljaške okolice o hudodelstvih, ki jih u deli. Ljudstvo se ni ifloglo ijgčiKiHj-jepemu nastopu llbsanjajo koroški Nemci nad mirnim slovenskim prebival-lepi disciplini. Orli i* Qrlkev6& vsesplošno pri- stvom. Na Gosposvetskem polju so Nemci nabili neke znanje in pohvalo. mu slovenskemu župniku na hišna vrata seznam vseh Slovencev s pozivom, da se naj takoj poberejo iz svo-i jih domačij, sicer jih bodo ustrelili. r- V Marijanišče v Celovcu ne sprejemajo sedaj nobenega slovenskega dijaka. Tako je izjavil vikar. Na celovški gimnaziji študira letos še 7 slovenskih icdijakov, v 2. razredu 2, v 3. 3, v 6. 1, v 7. 1, v 8. 1. , Dnevne vesti. Cerkvene vesti. Vsled hude bolezni č. g. dekana Cemra v Velikovcu je imenovan za dekanijskega administratorja č. g. Fr. Treiber, župnik v Šent Rupertu pri Velikovcu. Za župnijskega administratorja v Velikovcu je imenovan g. kanonik Štih. Za vodjo Dijaškega doma v Velikovcu je imenovan g. kaplan Pavel Orii v Šmihelu nad Pliberkom. Prenos višarske podobe Matere božje k Sv. Križu. Kakor mnogim drugim svetinjam, divja svetovna vojska tudi ni prizanesla božjim potom. Nam Slovencem je u-ničila dvoje najbolj priljubljenih: Sv. Goro in naše Sv. Višarje. Čudodelno podobo svetogorske Matere božje božje so prenesli v ljubljanski frančiškanski samostan in jo tam kmalu v cerkvi izpostavili zopet javnemu češče-nju, ona s sv. Višarij se je shranila v samostanu oo. frančiškanov v Mariboru. Na željo duhovščine ob ko-roško-štajerski meji in slovenskega ljudstva ter po odredbi slov. gen. vikarijata v Dobrlivasi se je častita podoba prenesla v romarsko cerkev Sv. Križa in Matere dobrega sveta nad Traberkom. Prej še je bila od 1. do 8. septembra izpostavljena pobožnemu ljudstvu v če-ščenje v veličastni baziliki Matere milosti v Mariboru. V petek, dne 12. septembra je prenesla posebna deputacija podobo na vse zgodaj od oo. frančiškanov na kolodvor, kamor jo je spremljal č. o. gvardijan Severin Korošec, in z vlakom do Traberka. Na kolodvoru v Breznem so domača dekleta z venci ozaljšala voz, v katerem je bila sv. podoba. V Traberku jo je pričakovalo na tisoče in tisoče vernega ljudstva. Od polnoči sem so prihajali na vozovih in peš, nebroj sta jih pripeljala vlaka iz Sinčevasi in Maribora. Ko je bila čudodelna podoba postavljena na lepo okinčano nosilo, jo je črneški pevski zbor, pomnožen z drugimi pevci in pevkami, pozdravil z „Zdrava Marija", na kar se je razvil prekrasen sprevod proti Sv. Križu.' Udeležilo se ga je nad 5000 ljudi. Najprejn so korakali možki, glasno moleč rožni venec, za njimi oddelek našega vojaštva iz Dravberga. Sledila so belooblečena dekleta, nad 300, in Marijina družba iz Vogrč, nato duhovščina, 40 gg., pod vodstvom g. prošta Or. Einspieler-ja in zastopnika gen. vikarijata, g. župnika Fr. Lasser-ja. Pevski zbor je prepeval vso pot lavretanske litanije in Marijine pesmi. Nato je prišel Marijin kip, 'ki ga je nosilo 8 belooblečenih deklet. Sledila je nepregledna vrsta žensk. Skozi pet lepo okinčanih slavolokov mimo deloma razsvetljenih hiš, preko mičnega dobrovskega polja, med gromenjem topičev se je premikal sprevod gor k Sv. Križu. Pri angelu na Dobrovi ga je čakal traberški g. prošt V. Serajnik z asistenco. Na griču in potoma je čakalo sprevod še zelo mnogo ljudstva, iz Ouštanja in Kotelj sta prišli posebni procesiji. Ob pol 10. uri smo dospeli s sv. kipom v krasno okinčano cerkev, kjer ga je med petjem Marijinega sla-, vospeva „ Magnificat" od strani duhovščine postavil do- n mači župnik J. Rozman na prestol, pripravljen na oltarju sv. Ane. Isti je opravil tam prvikrat slovesno sv. mašo ter nato v kratki pridigi obrazložil pomen tega nenavadno lepega dne. Tudi Marija višarska morala je postati begunka, — a da se izpolni njeno prerokovanje: „Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi zemlje, smo jo prinesli sem, da pri svojem križanem sinu prosi za nas, nam pomore v dušnih in telesnih potrebah, varuje našo domovino. Po Mariji k Jezusu ! — Ker je cerkev obsegala le del poslušalcev, se je pridiga ponovila tudi na prostem pred kapelico. Nato je g. prošt V. Serajnik daroval pontifikalno sv. mašo s »Te Deum". Darovalo se je ta dan 31 sv. maš, spovednice so bile oblegane. Tudi po končanih o-pravilih, ob pol 2. uri, so se vrstile množice neprenehoma pred Marijinim oltarjem v glasni molitvi in pesmi. Ob 3. uri je duhovščina opravila slovesne večernice in so se pele lavretanske litanije. Le težko so se zlasti oddaljeni romarji ločili od svetega mesta. Slavnostna tridnevnica se je nadaljevala v soboto in nedelj#.-V soboto je došla procesija od.- sv1. Anton? na Pohorju, pridigoval je g. kanonik Kotnik. Zvečer so bile slovesne večernice s pridigo g. kaplana A. Oblaka. Spovedovalo se je pozno v noč. Vso noč so vstrajali romarji v cerkvi, glasno pojoč in moleč. Kateri drugod niso našli prenočišča, so počivali pod milim nebom na tratah okrog cerkve. V nedeljo so se pričele sv. maše že ob 5. uri zjutraj. Pridigali so ta dan gg.: župnika Oa-bron in Mojžiček, prph .dr. Or. Rožman in kaplan Ignac Zupan. SIovesflQv8V.i K>prav i lo je imel g. prošt Or. Einspieler in zaključiltridnevnico s slovesnim »Te Deum". Bivša Avstrija kajpak v zlobni svoji vojski ni pri zanesla tudi naši ljubi romarski cerkvi Sv. Križa. Vzela je za sramoten papirnat denar troje večjih zvonov, ugrabila bakreno streho na stolpu, pobrala krasne prednje piščalke iz novih orgelj. Ravno v; sobpto 13. so bile dospele nove piščalke, kajpak od datefi^neirtako lepe in dobre kot prejšnje. Postavili smo jih takoj v orgle in jih je g. prošt Einspieler v nedeljo popoldne slovesno blagoslovil in napravil nato slovesne sklepčne večernice pri Marijinem oltarju. Ob tridnevnici je bilo vkup : 48 sv. maš, 8 pridig, 2200 sv. obhajil. Nad vse ganljivo je bilo videti, kako iskreno, s kolikim zaupanjem so se te tisočere in tisočere množice klanjale svoji nebeški Materi, da jih povede h križartemu božjemu Sinu, da jim pomore in jih tolaži v tolikih nadlogah, zlasti tudi, da ščiti našo mlado domovino! Pripomni, da je vse dni, vkljub toliki gnječi, vladal kar najvzornejši red in ni bilo kake nezgode. Samo par drznih žepnih tatov in tatic tudi te dni ni o-pustilo svojega grešnega početja. Vsem tisočerim in tisočerim udeležencem gotovo ostane ta prekrasno uspela svečanost v najblažjem spominu do najpoznejših dni. Bila je nad vse lepa poklonitev slovenskega ljudstva nebeški Kraljici, ki nam po-mozi tudi zanaprej! Uspeh potovanja deželnega predsednika dr. Brejca. Ko je naš deželni predsednik dr. Brejc potoval po Koroškem in sprejemal prošnje in pritožbe, je obljubil, da bo željam prebivalstva ugodil. Prebivalstvo je prosilo, da bi davčni uradi zamenjali nemško-avstrijski denar, ki je nam ostal ob priliki nemške okupacije. Vsak je moral naznaniti davčnemu uradu, koliko nemško-avstrijskega denarja ima. Sedaj davčni uradi že zamenjajo avstrijski denar z jugoslovanskim. Glejte, da ne zamudite roka ! V Vovbrah je občinski tajnik Vovk spravil v svoj žep denar in pobegnil v Avstrijo. Dr. Brejc je obljubil, da se bo škoda povrnila. Gospod deželni predsednik je tudi obljubil, da se bb ljudem povzročena vojna škoda povrnila. Kakor izvemo, bo deželna vlada za sedaj dala nekaj predujema, pozneje pa se bo povrnila cela škoda. Odvetniški izpit je z dobrim uspehom napravil v Ljubljani g. dr. Boštjan Schaubach, brat narodnega poslanika Fr. Schaubacha. Mladi odvetnik se naseli v Borovljah, kjer bo otvoril svojo pisarno. Za nadzornika posestev barona Helldorfa ime-novac od urada za agrarno reformo gozd. inžener Fr. Božič, ki že uraduje v Grebinju. Priznanje in zahvalo za neumorno narodno-vzgojno delovanje je izrekel Višji šolski svet sledečim učitetjem: strok, učitelju Jan. Magerlu, nadučiteljem Hinku Klavori, Petru Močniku in A. Rejcu. Abituri.ent Weizer iz Šent Vida v Podjuni je vstopil v službo pri davčnem uradu v Velikovcu. Bobnar v Velikovcu se je naučil tudi slovensko in razglaša sedaj v slovenskem in nemškem jeziku. Državno odelenje za zaščito dece v Belemgradu začne s 1. oktobrom izdajati službeni list za zaščito dece ter strokovni list za razpravljanje vprašanj, ki se tičejo dece. Dr. Peter Jarnik. V najlepši dobi je nenadoma preminul dr. Peter Jarnik, tajnik centralnega urada monta-nističnih obratov za Slovenijo in poročnik v rezervi. Pogreb se je vršil dne 26. t. m. iz kapelice v Dravljah pri Ljubljani na tamošnje pokopališče. Bog mu daj dobro ! Dr. Peter Jarnik je bil doma v Zilski dolini; bilje -daljni sorodnik slovečega slovenskega pisatelja in pesnika Urbana Jarnika. Gostilno v Narodnem domu ▼ Velikovcu bo prevzel s 15. oktobrom g. Korent, ki oskrbuje dosedaj uradniško obednico v Velikovcu. V Dijaški dom v Velikovcu je bilo sprejetih 46 dijakov in učencev meščanske šole. Sneg je zapadel prejšnji teden na gorah. Na Djek-•iah in v Pustrici je napravil veliko škode na sadnem drevju in žitu. Za okrajnega živinozdravnika v Borovljah je imenovan živinozdravnik Rauter, Slovenec iz Zilske doline. Uvedenje selske službe. Z dnem 21. septembra se uvede pri kr. poštnem uradu v Svetni vasi dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Kaplja, Št. Janž, Babnjak in Vranjica. Dostavljanje se bo vršilo po vseh hišah omenjenih vasi in sicer v Kaplji in v Št. Janžu vsaki dan, v Babnjaku in v Vranjici pa vsak pondeljek, sredo in petek. Poverjenik za uk in bogočastje dr. Karl Verstovšek se je mudil nekaj časa na Koroškem. Ogledal si je poslopje meščanske šole v Velikovcu, kjer bo začasno nastanjena državna gimnazija in državno učiteljišče tei poslopje „Dijaškega doma“ v Velikovcu. Gosp. poverjenik je bil zadovoljen, da se je v tem kratkem času pripravila hiša, kjer bodo dijaki dobro oskrbljeni. Obiskal je tudi g. župnika in nadučitelja v Grebinju in Vovbrah. Poverjenik za notranje zadeve, S. Golia je v sprem- Velikovcu in Pliberku je zaslišaval želje in pritožbe ljudstva, kar je napravilo najboljši vtis, ker je ljudstvo uvidelo, da ima deželna vlada v Ljubljani resno voljo, pomagali Korošcem. Posebno hvaležno je vzelo prebivalstvo skrb gospoda poverjenika zaradi aprovizacije, vojaških podpor in gotovih pritožb radi uprave na znanje. Škofiče. S 1. oktobrom 1919 se otvori poštna na-biralnicB Škofiče, ki spada v dostavni okraj poštnega u-rada Loga ves in ima dnevno zvezo po selskem pismonoši tega urada. Bilšovs. Na javni dražbi se bode v pondeljek 20. ob 9. uri dopoldne v Bilčovsu prodala zapuščina gosp. župnika Ant. Tevelna. Kat. slov. izobraž. društvo „Peca“ v Mežici prired v nedeljo dne 12. vinotoka ob pol štirih popoldne v društveni dvorani pri Tofu ljudsko igro «Domen11. Po predstavi srečelov in prosta zabava, pri kateri sodeluje vrli tamburaški zbor iz Prevalj. Čisti dobiček je namenjen za božičnico, ki jo društvo namerava prirediti revnim delavskim otrokom. Vse prijatelje društva in poštene zabave vabi k obilni udeležbi odbor. Kat. slov. izobraž. društvo za Borovlje, Podljubelj in okolico vabi vse člane in tudi nečlane, ki se zanimajo za izobrazbo, na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 5. oktobra ob 3. uri popoldne v otroškem vrtcu v Borovljah. Spored: 1. Kratek govor. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Slučajnosti. Prosimo vse tiste, ki imajo izposojene knjige iz društvene knjižnice, da jih čim prej vrnejo. Kadar bo knjižnica na novo urejena, bodemo začeli takoj z izposojenjem knjig. Odbor. Za dijaško kuhinjo v Velikovcu so darovali : Dr. J. Kotnik 30 K, tovarna za celulozo na Reberci 300 K, dr. Poznik, sodnik 15 K, Kolšak, notar 15 K, gen. Maister 45 K, dr. Dolar 15 K, Pavel Gril 5 K, Šimen Kotnik 5 K, Pilgram 5 K, dr. Anton Svetina 5 K, Ivan Milač 5 K, dr. Fr. Kandare 15 K, gospa dr. Kandaretova 4 K, Batič nadkomisar 15 K, Iglič 5 K, Pečar 5 K, Vrezec, učitelj 15 K, Modic Alojzija, učiteljica 5 K, Paternost, učitelj 5 K, Rudolf Mencin, nadzornik 15 K, kapetan Smola 138 K, Vendramin, nadučitelj 10 K, Primc, davkar 5 K, Justina Repič 30 K, dr. Boštjan Šaubah, odvetnih 20 K, Franc Smodej, poslanec 200 K, Fr. Lužnik, učitelj 50 K, Magerl, mešč. učitelj 4 K, dr. Franc Kotnik 5 K, Rezika dr. Kotnikova 10 K. 5 K se je pri članih zaračunalo za udnino. Živeli nasledniki. Za ,.Dijaški dom“ v Velikovcu so darovali Neimenovana 300 K, g. nadučitelj Kendramin 10 K, gpa U. Hafner 30 K. Lizika Čebul 20 K, g. župnik Dolinar 50 K, g. J. Milač 50 K, Neimenovan 50 K. Vsem blagim ogromno večino — je rekel g. predsednik ob koncu. Orožnikom je naročil, naj strogo pazijo in brezobzirno zatrejo vsako, tudi najmanjše ščuvanjezoperdržavočeš: minepoznamotu druge uprave kakor lia'^b. Pri odhonu je predsedniku belo oblečena šolarka izročila krasen šopek. Njegove izpodbudljive besede nam ostanejo v hvaležnem spominu. Žrelec. Demarkacijska črta je prinesla pri nas novo orijentacijo. Slovenci onstran črte si želijo priti k nam, naši nemčurji pa tja. Slovenci brez izjeme pravijo: čeravno imamo samo pol ure v Celovec, se mu radi odpovemo, samo da pridemo k vam. Nemčurji pa: samo v Celovec nas pustite. Kaj nam za slovenske matere. Slovenci čakajo mirno na rešitev, nemčurji pa besnijo od jeze in napadajo onstran črte celo svojo kri. Tako je v soboto 13. septembra napadel iz ugledne slovenske družine Košatove brat nemčur svojega brata, pridnega fanta, ter ga po krivem naznanil orožmštvu, ki ga je nato odvedlo v zapor. Isto noč so nemčurji iz Žalca napadali razne slovenske hiše po noči ter hoteli Slovence pretepsti, p. d. Krajnčič, pošten kmet se je le z vilami u-branil zbesnelim propalicam, ki so ga napadli s kamni, katere so imeli v robec zavite. Ker sicer nimajo korajže se nemčurji upijanijo, da tako po stari avstrijski metodi preidejo zum Angriff. Obenem pa nemški časopisi neprenehoma kličejo antantno komisijo zoper župnika v Žrelcu, ki je tam napravil red in mir. Štimce so čudno v skrbeh za službo božjo, ker jo želski nemčurji ne o-biskujejo, ki sploh nikoli niso zahajali v cerkev. Pretepov ni več, vlomov v slovenske hiše ni vec, na polju nikdo več ne krade. Kaj bo to, če bodo Jugoslovani gledali vedno le na red in mir? Nemčurjem ni več prestati zato javkajo vsak drugi dan v graških in celovških listih. Tisti zlati časi so minuli, ko so bili Zrelski nemčurji varni pred vsakim žandarmom, Slovencu se ni treba več skrivati, javno sme vsak govoriti svoj starodavni slovenski jezik in noben orožnik ga ne zataji. Da, da usoda je za enkrat obrnila svojo kolo. Žel. Kapla. Iz i-el. Kaple prihajajo pritožbe brez podpisa o domnevanih nepravilnostih pri aprovizaciji. Ker je postopati le tedaj, če so priče in dokazi na razpolago, naj vsak, ki izve za kakšne nepoštenosti, tiste naznani s svojim imenom pri oblasti, ki bo gotovo krivico odpravila. . Kotmarayas. Dne 22. septembra je bila najdena še živa tuja okoli 35 let stara ženska na Trabezinskih travnikih pri Kotmarivasi. Nekaj minut po najdbi je umrla. Ženska je kakih 160 cm visoka, kratko ostriženih črnih las, sivih oči in zdravih zob. Oblečena je v tanko fla- K, g. J. miiac ou iv, rNCimcuuv«in iv. * o.v.i. ...-------- . • . dobrotnikom izreka vodstvo v imenu revnih dijakov prav nelasto bluzo brez srajce, belo spodnjo in rujavo gornje _ ....... - . w .1. • i_ ■ .« v ii _ z. _______ Mo nnnroh ip impla r^rnP krilo, črn klotast predpasnik. Na nogah je imela črne moške nogavice in moške črevlje. Na levi roki ima prstan iz aluminija z letnibo 1914-1919. Kdor ve kaj o tej tujki, je prošen, da to sporoči na župnijski urad v Kotmarivasi. Kotmaravas. Od vere sta odpadle Barbara Miiller, pd. Novinjakova v Čahorčah in Alojzija Topličar; njen oče je bil nekdaj posestnik na Motajdlnovi hiši v Kotmarivasi. Protestanti so z njima mnogo pridobili. Borovlje-Podluhelj. Kljub najhujšemu pritisku bivše avstrijske vlade in neštevilnim zaprekam od vseh strani je ostal precejšen del našega delavstva zvest svoji slovenski materi in temu, kar ga je ona učila in mu vsadila v dušo. Odkar ne čutimo več težke pesti, se je vzbudil v nas tudi nov pogum, zaplalo v naših žilah novo življenje. Dokaz temu vam podamo zopet v nedeljo dne 19. oktobra ob pol 4. uri popoldne, ko bodemo v «Delavskem domutt v Podljubelju igrali veseloigro «Moč uniforme*. Smejali se bomo, kakor se že dolgo nismo, pa ludi videli, kam moč pride, če žena njegove hlače nosi Zato pridite vsi, ki ljubite pošteno zabavo. Qospodarske novice. Apače. Ustanovljena je pri nas podružnica kmet. družbe v Ljubljani Članov je 32; pristopili so k družbi torej prav vsi posestniki. Pred kratkim je predaval inžener Tavčar o raznih panogah kmetijstva. Zanimanje, s katerim so ga došli poslušali, naj mu bode zahvala za trud. Dober je lisi »Kmetovalec* in izboren; a živa beseda se še povsem 'drugače Človeka prime. Veliko gline se nahaja v okolici Škofič ob^Vrbskem jezeru, katero je prej prebivalstvo izvažalo za izdelovanje loncev v Celovec. Na to opozarjamo naše obrtnike.! , sedali mu. g. prost, ma,,,a Kanu,. r,eu- OtvoritOT doapai.»!» pii««« ’ BoroTl|rt. Da se sednik se je a vsemi razgovarjal, ljubeznivo nagovarjal šolsko mladino, povpraševal zastopnike prebivalstva po za celovški trg, 1 1 8 . , niSarno za vse Poverjenik za notranje zadeve, S. Gona je v sprem- morebitnih željah ali pritožbah. Vidno je bd razvesdjen^ "°^°d^°Jpanoge| n. pr. h za blagovni in 2. za de-stvu dvornega svetnika J. Kremenšaka Tn - pukovmka Z. ko se Vnu je od vse s ra"'aV J . ’ , ž priznava riami promet, 3. za^epVemliMne, 4. za jnameščenje tr-Milenkoviča obiskal dne 23. tJim;. »Tsa v ^VABILO,; , na »s» fWWCt ^ OBČNI ZBOR Hranilnice In posojilnice na Suhi, r. z. z n. p. ki se vrši, dne 9. oktobra 1919 ob 11. uri v posojilnič-nih prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Potrditev računskega zaključka za 1. 1918. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Odbor. Občni zbor posojilnice v Hodišah, r. z. z n. o., v župnišču v Hodišah se vrši dne 12. vinotoka ob pol 15. uri Dnevni red: 1. Poročila odbora. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Čisti dobiček. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. ODBOR. Ifzgajališče (Internat) za deklice. Da ustrežejo pomnoženi potrebi, so šolske sestre v „Narodni šoli“ v Št. Rupertu pri Veli* likovcu razširile svoj dekliški internat. Sprejmejo se deklice, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meščaasko šolo v Velikovcu, ljudsko-šolske učenke, ki hočejo obiskovati javno pet-razredno dekliško šolo v „Narodni Šoli“, in večje, šoli odrasle deklice, ki želijo obiskovati gospodinjsko šolo v „Narodni šoli“. Na vseh, zgoraj navedenih šolah se začne šolsko leto dne 1. oktobra, na gospodinjski šoli pa 1. novembra t. 1. — Na svoji pristavi sprejmejo šolske sestre tudi nekaj dečkov v oskrbo, ki hočejo obiskovati šole v Velikovcu. — Nadaljna pojasnila dajejo šolske sestre v »Narodni šoli“ v Št. Rupertu pri Velikovcu. Ouariln I Ko 50 »eiiiSke tolpe v začetku maja letošnje-uldlllU ! ga leta mojo trgovino in stanovanje izropale, so izginile tudi vse moje tvrdkine štampilje. Ker sem se prepričal, da neki zlobneži sedaj moje štampilje za naročila izrabljajo, opozarjani tovarne, tviuke in drugo slavno občinstvo, s katerim sem bil v trgovski zvezi, da nisem plačnik takih naročil m so le tista naročila veljavna, katera so oprerrljena z siojim. lastnoročnim podpisom ! — Albin Novék, trgovec v Sinčivasi. Odvetnik dr. Viktor Sušnik naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Pliberku, Guitenjske cesta št 7. „SAVI1fJA“ x društvo lesnih trgovcev in industrijcev v Celju kupi vsako množino rezanega, tesanega in x x okroglega mehkega, kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z x X navedbo cen prosimo na naslov »Savinja*4, Kapucinska ulica 5, I. nadstr. ali pošt. predal 1. x S^A^eooooeeooooooooooeoooooooooooeooeoooè Izjava. i Vdovski in sirotinski zaklad : Zavarovalni oddelek (pogodbena družba: živ* Ijenska zavarovalnica »Feniks** na Dunaju) okrajna poslovalnica vVe-likovcu naznanja v smislu poziva predsedništ-va deželne vlade za Slovenijo in delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani z dne 9. aprila 1919 št. 1060/pr. (Uradni List LXXVI), da se plačujejo dospevajoče zavarovalnine v političnem okraju Velikorve^ pri okrajni poslovalnici v Velikovcu, Gor. poštna ulica št. 127. Izjavljamo tudi, da zavarovane stranke, katere zavarovalnih obrokov iz kateregakoli vzroka do danes še niso plačale, ne bodo trpele nobene škode, ako vse plačljive obroke sedaj takoj plačajo. Istočasno naznanjamo, da še vedno sprejemamo spiemembe vojnoposojilnih zavarovanj v navadna življenjska zavarovanja na denar v gotovini iu smo za vsakovrstne tozadevne informacije na razpolago. Velikovec, 27. septembra 1919. Ivan Oswald, vodja. Rezan in okrogel les tramove, drva, oglje knpnje vsako množino lesna trgovska in industrijska dražba z o. s. ▼ Maribora. Okrajno glavarstvo Velikovec. Vsem občinami Žitni zavod v Ljubljani je sklenil, da pokupi na Slov. Koroškem žita in druge poljske pridelke, ki jih kmetovalci za lastno prebrano ne potrebujejo. V ta namen je poslal na Koroško zastopnike, ki se nahajajo v Pliberku, Dobrliva-si in Velikovcu. Da se zamore izvršiti nakup gladko in hitro, odreja okrajno glavarstvo sledeče: Občine zberejo natančno zanesljive podatke, koliko in katere vrste pridelkov kmetovalci brez škode na lastno'prebrano lahko prodajo in ka tere pridelke in gospodarske potrebščine da želijo sami nakupiti. Občine vpošljejo nato zbrane podatke in sicer: 1) . Občina sodnega okraja Pliberk, občina Ojstrica in Globasnica na naslov: g. Avguštin Iglič, uradnik žitnega zavoda v Pliberku. Narodni svet. 2) . Občine sodnih okrajev Dobrlavas in Železne Kaple ter občina Pokrče, Giabštajn, Med-gorje, Radi še in Zrelec na naslov: g. Anton But-terer, uradnik žitnega zavoda Dobrlavas, občinski urad. 3) . Občine sodnega okraja Velikovec, občini Labud in Legerhuch na naslov: g. Albin Pevar, uradnik žitnega zavoda v Velikovcu, okrajno glavarstvo. Kedaj in kje se blago prevzame, se bo občini pravočasno naznanilo. Vodja urada: Kaki r. fr Združene opekarne preje F.P.VIDIC & KOMP.VIČ-IVAN KNEZ BRDO nudijo zarezane strešnike. Vprašani* na F. P. Vidic Komp., Liubliana.