POLJUDNOZNANSTVENA KNJIGA O SLOVENSKEM JEZIKU
Berta Golob, Žive besede. Mladinska knjiga, Ljubljana 1982, 60 str.
Poljudnoznanstveno pisati o tako abstraktni snovi, kot je jezik, je gotovo težko. Pri Slovencih imamo doslej, kot mi je znano, samo posamezne tovrstne spise v Cicibanovi Veseli šoli. Pri pisanju poročila o Živih besedah si ne maram nadevati drže pikolovskega bralca ali strogega kritika. Takoj na začetku naj povem, da se je po mojem Berti Golob kljub tveganosti početja in pomanjkanju podobnih knjig to delo zelo zelo posrečilo. No, najbrž so k prikupnosti knjige svoje prispevale tudi številne fotografije in humoristične ilustracije Marjana Mančka.
Kaj vse vsebuje knjiga? Tehten uvod ji daje obsežna zbirka pregovorov, rekov in izrekov o besedi. S tem je opravičen naslov. Nato sledi na živahen način predstavljena strokovna tematika v dveh velikih lokih. Najprej od živalske govorice, nastanka jezikov, vznika ka- : rantanske slovenščine do sodobnega slovenskega jezika z vsemi njegovimi socialnimi, ¦ funkcijskimi in prenosniškimi zvrstmi. Nato pa od iznajdbe pisave do telekomunikacij, od ¦ Brižinskih spomenikov do Branke Jurca in Pavla Zidarja, od prvega slovničarja Adama Bohoriča do Jožeta Toporišiča, od abecedne vojne do javnega pisma Socialistične zveze delovnega ljudstva o slovenskem jeziku, od normativnih priročnikov do pokhcev, ki so povezani z jezikom. Največji poudarek je dan razpravljanju o zvrstnosti. Doslej je bil v naši zavesti vse prevelik prepad med pravilnim in nepravilnim, med knjižnim in pogovornim, med šolskim in pouličnim. V knjigi Žive besede se kot ljubezniv pripev ponavlja misel, da uporabljajmo govornemu položaju primeren jezik: »Vzborni obliki predvsem be-
110
remo (tudi recitiramo, redkeje govorimo).« - »Nihče vas ne sili uporabljati zbornega jezika pri vaških igrah na dvorišču ah pa v pogovoru s teto.«
In na kakšen način je knjiga napisana? Prav v tem je namreč njena prikupnost. Berta Golob je načitana in temperamentna avtorica, ki mladega bralca kar zasipa z informacijami in domisleki. Njena knjiga je zelo nazorna, trditve so podprte s posrečenimi primeri. Ko teče beseda o natančnem strokovnem jeziku, je to ponazorjeno z govorjenjem mehanika; ta bo rekel: Popraviti je treba sklopko, ne pa Popraviti je treba sklopko vašega ljubkega avtomobila. Avtorica poučuje in zabava z imenitnimi narobe zgledi, npr. Podpisani Janez Bučko sem se rodil na cvetoči dan mladosti leta 1965 v Višnji gori. Preprosto in otroku razumljivo zna razložiti strokovno zahtevne stvari, npr. uporabo samih malih črk v grafičnih izdelkih aU rabo stilno opaznih besed v leposlovju. Na mnogih mestih pokaže, kako mladega bralca razume in rada pokramlja z njim, npr. Če sta se s prijateljem iz sosednje stolpnice zmenila, da bo odprto okno pomenilo, ah pridete na dvorišče, potem ga brž odprite. Morebiti se sicer mlademu bralcu tu in tam le utrne občutek, da je avtorica kljub »dobrim lastnostim« vendar »učiteljske narave«, saj ga neprestano bombardira s »pojmi, kijih mora poznati«: arhaizem, barbarizem, fonem, mortem, ionologija, semiologija, psiholingvistika, sociolingvistika itd.
O jeziku pa se ne da samo kramljati, ampak ga je treba tudi študirati in ustvarjati v njem. Tako daje Berta Golob tudi razne sugestije za samostojno delo: Če imate v hiši dojenčka, zapisujte njegov govorni razvoj. - Všoh predlagaj srečanje z arabskim ah afriškim študentom. Pogovarjajte se tudi o jeziku. Prav daleč v tej smeri v poljudnoznanstveni knjigi ne gre, sicer bi se spremenila v nekaj takega, kot je jezikovna vadnica. Ob tej zatrti težnji v knjigi sem vendar začutila, da bi si bili BertaGolob z Živimi besedami in učitelji slovenščine lahko zavezniki: knjiga lahko s svojimi idejami bogati naš pouk, mi pa lahko s svojimi spodbudami poskrbimo, da jo bodo naši učenci prav brali in raziimeli.
Na naši šoli smo si nabavih petnajst izvodov Živih besed za rabo v dvojicah ali v skupinah. Knjigo smo najprej preštudirale učiteljice slovenskega jezika in jo v aktivu pre-diskutirale. Pri pouku smo jo nato preizkusili zlasti v 7. in 8. razredih, posamezne odlomke pa tudi v drugih razredih, bodisi pri rednem pouku ali v literarnem krožku. Navedem naj nekaj primerov, kako smo knjigo uporabljali; morda bo to v spodbudo še kakšnemu učitelju slovenskega jezika.
Na osnovi idej iz knjige smo pripraviU gradivo za stransko tablo v kabinetu za slovenski jezik. Na eni strani so bili primeri interesnih govoric s šaljivimi ilustracijami, na drugi pa najlepše slovenske Hrske pesmi. Primerjava je opozarjala na razliko med živo vsakdanjo in žlahtno pesniško besedo.
V osmem razredu smo pri skupinskem pouku po knjigi študirali žargon in sleng. Pri tem smo zbrali žargonske izraze, ki jih naši učenci uporabljajo za nezadostno oceno. Nabralo se je kar precej teh besed: bat, gol, šut, klin, ful, gajila, kljuka, palca, sveča, šubarac, šit, spone.
Fotografije ustreznih in neustreznih napisov so nas motivirale za terensko delo. Učenci so menih, da so v našem okolju primerni tile napisi: Mladi Šiškar, Gostilna Majolka, Pri slepem Janezu, Slaščičarna Jagoda, Okrepčevalnica, Vroče hrenovke. Za slabe pa so ocenili naslednje: Exportdrvo, Centrotextil, Avtotehna, Integral, Hot dag, Whisky bar, Dahlia, Moda elegant.
PripraviU smo tudi govorno vajo o poklicih, ki so povezani z jezikom. Kot predavatelji so nastopali učenci, ki so si izbrali enega izmed naslednjih poklicev: napovedovalec, igralec, učitelj slovenskega ali tujega jezika, novinar, književnik, prevajaJec, korektor, lektor, strojepiska, tajnica, tiskar. Nekateri od učencev so nam tudi predstavih intervjuje, ki so jih Imeli z ljudmi, ki te poklice opravljajo.
111
Naredili smo tudi anketo, kaj učenci mislijo o knjigi Žive besede. Nekatere najbolj zanimive izjave naj predstavim:
Največ moje pozornosti sta pritegnili strani, na katerih so različni napisi. Med njimi je : precej nepotrebnih tujih: Baby, Boutique, Obuća, Zimmer. Ti napisi dokazujejo, da počasi ^ prihajamo pod vpUv tujih jezikov in da sami nismo dovolj ustvarjalni.
Tanja \
Avtorica je gotovo v živem stiku z mladino, kajti ve, kaj je za nas dolgočasno in kaj pri- ' vlačno. j
Urban
Ko knjigo prebereš, si prepričan, da je res, kar avtorica pravi na koncu: Skrb za jezik ni vedno lahka. Ta knjiga je želela povedati predvsem to, da je zares potrebna.
Jernej
Med sestavljanjem tega poročila sem izvedela, da je bila Berta Golob za Žive besede nagrajena z Levstikovo nagrado. Ob tej novici se mi je sam od sebe izvil vzdih: Saj si jo je : zaslužila. Nato me je še dolgo zasledoval občutek, da je Levstikova nagrada prišla v prave ; roke. V svojem imenu, v imenu svojih učencev in, mislim, tudi v imenu bralcev Jezika i in slovstva Berti Golob k nagradi od srca čestitam. Obenem pa izrekam tudi upanje, da i bo napisala še kakšno poljudnoznanstveno knjigo o jeziku in z njo obogatila našo lite- ; raturo za mladino.
Danica Cedilnik Osnovna šola Valentina Vodnika v Ljubljani