Posamezni Izvod 1.30 Sli., mesečna naročnina 5 Šilingov.
V.b.b
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Cclovec-Klagenfurt,
Gasometergasse 10, telefon M>-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. _____
Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovcc-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIV.
Celovec, petek. 6. februar 1959
Štev. 6 (873)
Južni Tirolci iščejo pomoč na Dunaju
V brez dvema, dobro izbranem trenutku, ko je bila Italija, praktično! brez vlade, sie je vodlstVo Južnih Tirolcev odločilo za zelo Važen in dalekoisežen korak: sklenila je, dal umakne svoje zastopnike iz deželne-vladia za avtonomno dteže-lo- Trident-Viso-ko Poadižje; ter preneha s sodelovanjem z dtemokrščanskoi stranko-. Do tega sklepa je prišla Južnctirolska ljudska stranka na podlagi izvedbeno zakonodaje, ki. jo je o ljudskih stanovanjih sprejela! vladia. v Rimu, ker pomeni ta zakon kršitev pariškega sporazuma o deželni avtonomiji za pokrajina, kjer prebiva nemška manjšina.
Najnovejša odločitev Južnih Tirolcev Vsekakor pomeni važno prelomnico- v' povojni zgodlovlni Južne Tirolske, saj se je s tem prenehala, desetletna, na svetovno mizarski osnovi zgrajena povezava z italijansko vladno stranko, v kateri sol Južni Tirolci! vsa leta poi sklenitvi pariškega sporazuma gledali edinega poroka za pravično in pošteno- rešitev manjšinskega vprašanja. Zato je razočaranje zdaj tolika Večje in se posebno jasno zrcali V pisanju Sttlzbu.rger Nachrichten, ki v' tej zvezi pijejo o »končanih sanjah« ter o- »nesram-n*® izdajstvu«, ki ga. je v Rimu podi krin-ka krščanstva, Zahoda, evropske solidar-n®sti in demokracije zakrivila stranka, ki ^ naziva k rš čansk o-demo-k ratična.
Zagrenjenost nad »rimskim izdajstvom« £r ’r ■•.•uoim.jik-? Velika zlasti med Ju?”*'*”', “tolci oziromai pri njihovi Ijudteki stranki, svoji sklep o prekinitvi sodelovanja z demokristjani utemeljuje s- tem, da je i.tar ijanska. sestrska stranka smatrala priprav-jenost in, dobro Voljoi Južnih Tirolcev za ^nak slabosti in to zlorabljala za naidal jet-Vanje poitalijančevanja, Južne Tirolske s spretno prikritim,i, metodami. »Južnotirol-ska ljudska- stranka se v zavesti odgovornosti predi celotnim ljudstvom čuti prisiljeno, da preneha sodelovanje! si krščanskimi demokrati, si katerimi je- doslej nosila v Vladi skupno odgovornost, ter gre v opozicija«
S tem sklepom pa soi Južni Tirolci — VsaJ prehodno — prekinili tudi Vse zveze z italijansko! vlado in bi se nujnoi znašli v neprijetni izolaciji, če se V tem kritič-položaju ne bi zatekli za pomoč na dlugo stran,. Tako pai se je Veččlanska dekanija Južnotirolske ljudske Stranke-, damreič predtee-dhik Magnago-, trije poid:-Ptedsediniki Volgge-r, Benedikter in Dieti t&r generalni tajnik Sta-nek, aficielno- zglai-j^a na sedežu z,Vezne- vlade na Dunaju, kjer so jo sprejeli kancler Raafo, vice-kancler Pitteirm-ann,, zunanji minister Figi j? državna tajnika Kreisky in Gschnitzer. v-amo mimiogredle- omenjamo-, da aVstrij-ska zvezna vlada pred nedavnim za avstrijske državljane slovenske narodno-
sti ni imela časa;!) Ob tej priložnosti so zastopniki Južnih Tirolcev objasnili najnovejši razvoj V svoji domovini, predstavniki, diunajske vlade pa, so jih poučili oi prizadevanjih Avstrije za dosledno- izvedbo pariškega sporazuma s- strani Italije.
Na torkovi seji se je- v južnotirols-ko vprašanje vključil tudi ministrski, svet, ki je prišel doi spoznanja, da je treba V sedanji zaostreni situaciji na Južnem Tirolskem pogaj-anja z Italijo- okrepiti in jih čim prej privesti doi zaključka. —
NajnoVeijši razvoj na Južnem Tirolskem kaže, da je boj tamkajšnje nemške manjšine v glavnem usmerjen; v dvei smeri:
cev in koroških Slovencev. Kljub temu namreč nihče ne more zanikati dejstva,
•	da se tako- eni kot drugi borimo za pravice-, ki soi tako- enim. kot drugim zajamčene- z, mednarodno pogodbo;
•	da se takoi Južni Tirolci kakor tudi koroški Slovenci z vsemi silami upiramo naredili smrti, zato njihov in naš boj preti umetnemu spreminjanju narod;-nOs-tnih razmer na ozemlju manjšine potom načrtnega- tujerodnega! priseljevanja,-
® idlai tukaj in tam nastopamo proti temu, da bi z določenimi nameni priseljeni
Enostransko zadržanje dunajske vlade
Delegacija Južnih Tirolcev, ki se je mudila na obisku pri zvezni vladi na Dunaju, je vzbudila veliko pozornost tudi v svetovnem tisku. Temu
V..
dogodku posveča obzirne komentarje tudi jugoslovanski tisk. Tako piše „ L j u d s k a pravica “ med drugim:
»V tej zvezi je slišati tudi mnenje, da je vlada s tem, da je sprejela to delegacijo, ustvarila za Ballhausplalz neprijeten p-recedens v zvezi s slovensko- manjšino na Koroškem. Če brez nadaljnjega sprejme zastopnike avstrijske manjšine ter se zavzema za njene probleme, nima nobene moralne pravice, da označuje jugoslovanske diplomatske note, ki se tičejo- slovenske manjšine, za »vmešavanje v notranje zadeve- Avstrije«. Medtem ko je Avstrija pogodbenica v pariškem sporazumu, pa je Jugoslavija med pogodbenicami avstrijske državne pogodbe iz leta; 1955, ki v členu 7 zagotavlja pravice slovenske manjšine. Kaj bi ukrenila avstrijska vladai, če bi se delegati slovenske manjšine na Koroškem neposredno obrnili na jugoslovanski Zvezni izvršni svet in ga pozvali, naj se zavzame za- pravično ureditev ta čas tako zelo perečega šolstva na Koroškem?«
Radovedni smo, kako bi podobni krogi na Koroškem in v Avstriji besno zalajali takrat, če bi tudi koroški Slovenci o-b dolgoletnih brezuspešnih prizadevanjih za uresničitev člena 7 državne pogodbe resi-gnirali im z uradno delegacijo iskali pomoč p-ri matičnem, narodu in, piri jugoslot-Vansiki Vladi V Beogradu. Pri Vsem tem pa bi se p-oslužili le iste pravice, kot so- se je zdaj poislužili Južni Tirolci!
Torej jei med che-ma problemoma le razlika,, todla samo V tem;, da nemška manjšina v Italiji! že uživa bistvene pravice in je pariški sporazum v Veliki meri; že uresničen, dločim jei člen 7 avstrijske- državne pogodbe slej ko prej le kos papirja, ki mu Avstrija doslej niti v eni sami točki ni dala življenja s tem, da bi eno ali drugo določilo tudi de-lanskoi uresničila:. Zakaj bi se potem čudili, če Italija v svojem odnosu do Južnih Tirolcev Vrača mila za drago in se skuša ravnati po vzorih, ki so v manjšinski zaščiti in pri upoštevanju določil mednarodnih pogodb merodajni — pri nas- V Avstriji.
Za-tO bi bil skrajni čas, da bi tudi pri nas prenehali z zavlačevanjem- in barantanjem ter »plebiscitnim« slepomišenjem okoli manjšinske zaščite, ker le potem, če bo Avstrija, pošteno in do-sledho v celoti uresničila člen 7 državne pogodbe, bo imela moralno pravico in možnost, d!a Se uspešno poteguje za svojo- manjšino v sosedni Italiji!
boj za popolno- uresničitev določil pariškega sporazuma, s katerim, soi manjšini zagotovljene poisebne pravice- ter razvoj in obstoj kot narodnostna skupina, na drugi strani pa boj proti načrtnemu potuj čei-: vanju in tujerodnemu priseljevanju na ozemlje manjšine-. Toreij je njihova borba na las, podobna! tudi, našemu boju, pa, če--p-rav se nacionalistični hujskači trudijo-, da bi za vsako ceno skonstruirali neke čudne razlike med vprašanji Južnih Tiroil-
tujci odločali o- naših interesih, ker le manjšina sama najbolje ve, kaj ji je v korist in kaij ji škodil j e1.
Pai še- eno značilno paralelo med: p-roble-mam Južnih Tirolcev in koroških Slovencev naj omenimo: na Vsak: poskus- Južnih Tirolcev, dla, bi pri matičnem narodu in pri matični državi našli podporo v svoji borbi, odgovorijo s strupenimi izpadi neofa-šisti in podlobni nacionalistični hujskači — in kako- je s tem, pri nas na Koroškem?
Pittermann na poti v Ameriko
Vsredo je vicekancler dr. Pittermann odpotoval na tritedenski obisk v ZDA. Med potjo- se je ustavil v Liibecku. kjer je imel predavanje o »AVstriiski poti od leta 1955«. Nato- je odpotoval v London, kjer je sodeloval na seji Biroja socialistične internacionale. Jutri p-a bo nadaljeval svojo pot V ZDA, kamor ga je povabila ameriška- vlada-. Pittermann se bo v Ameriki sestal s predsednikom Eisenho-werjem, zunanjim ministrom Dullesom, podpredsednikom Nixonom in različnimi drugimi člani ameriške vlade ter senata in predstavniki sindikatov.
Zahod se bo moral odločiti
Nedavni p-rodor sovjetske vlade V vprašanju zopetne združitve Nemčije je bolj kot kdbj koli odkril popolno nielniciatiV-nost Zahoda. Tozadevni koraki Sovjetske ZVezie so Vplivali približno tako!, .kot bi p-odregal V sršenovo- gnezdb: čim so na Zahod!u, spoznali, da ima, Moskva že pripravljene konkretna predloge- za sklenitev mirovne pogodbe: z, Nemčijo, so, se takoj prebudili iz dlosedanjega mrtvila: in ameriški zunanji minister Dullesi je povezal culoi ter set podal na diplomatsko ro-
ZDA nočejo izročiti zločinca Artukoviča
Jugoslovanski narodi in vsi narodi, ki ??.' v dlrugi svetovni vojni utrpeli grozote 'tlerjeVega tiranstva in: na-silstva njego-. h podlaniko-v, so pred kratkim s p-resene-611 jura in negodovanjem sprejeli, ukrep ^heralnega komisarja v Kaliforniji Teo-ra Hockeja, ki je Vojnega zločinca Udri j o Artukoviča,, Paveličevega mini-zaj notranje zadeve-, praktično! spravil ^.Položaj, da; ga ni treba izročiti deželi, Jur naj bi odgovarjal za smrt nad 200.000 Ooslcvanov, ubitih med drugoi svetovno SQJbo- Posebno presenečeni in ogorčeni bili ob tem, ukrepu židovski krogi v ^eV Yorku. Komisarjev sklep Vojn-ega jj cirica Artukoviča: osvobaja: še- cdkjcVor-(jr. *■' jn m,u daje pravico, da zaprosi za k(:;^ljan.stvoi ZDA. Zločinec se- je za ta ak odločil že med razpraVoi.
Kalifornijsko- sodišče jc Vojnega zločinca Artukoviča, ustaškega »Himmlerja«, kakor ga: imenujejo- Židje- v sVo-jem nemškem glasilu v New Yorku, oprostilo Vseh obdolžitev, čeprav' je Jugoslavija predložila sodišču 23 dokumentov, ki jasno govorijo o- tem, dlal so- ustaši na ArtukbVičeV ukaz pobijali ljudi. Vrhovno sodišče v ZDA je lani januarja razveljavilo razsodbe nižjih so-dlišč in, vrnilo zadevo V obravnavanje okrožnemu sodišču za Južnoi Kalifornijo!. Artukoviča bi morali zapreti, pa ga nisoi. Hocke-j smatra, zločinca za pol-litični primer in ga; iz tega vzroka oprošča odgovornosti za dejanja. Vsekakor taka odločitev ameriškega sodišča m v korist miru v svetu, ker dajei potuho zločincelm, ki imajo! na. Vesti na stotine in tisoče člo*-veških žrtev.
manije v prestolnice zahodlnih držav. Glavni namen njegovega obiska v Evropi je, kakor jei toi sam povedal, sp-raViti zahodna stališča pod! skupno streho-.
Dulles-oVa! naloga; gotovo ni lahka, ke-r se mnenja gledb nemškega, vprašanja med posameznimi zahodnoevropskimi državami spet bistveno razlikujejo-. V enem, oziru pa! soi si na Zahodu popolnoma edini, namreč v tem, da jei zdaj prišel čaš-, ko bodo tudi na Zahodu morali podtvzeti konkretne k.otrafcel, čei s,e noče-joi izpostaviti nevarnosti, d!a jih bo- v tem vprašanju prehitela! Sovjetska zVeza, ki! ravno zdlaj kaže veliko pripravljenost, spraviti problem Nemčije z mrtve točke.
V tej zvezi je Vzbudil Veliko zanimanje-dveurni razgovor zaho-dnonemškega poslanika; V Moskvi Kroilla: s predsednikom sovjetske vlade HruščeVom, med: katerim s-e ja sovjetski premier baje kazal mnogo bolj dostopnega in popustljivega kot med svojimi zadnjimi govori, ko si je na račun zahodnih diržav privoščil precej pikre besede. Iz njegovega sedanjega »milejšega« zadržanja sklepajo tudi v Bonnu, da bi b-ilai Sovjetska zVeza morda pripravljena na kakšne kompromise, zato je tret-ba železo kovati, dbfcler je vroče in mehko.
Na! ameriške kroge- pa je imela dbločen vpliv mimogrede iznešena: misel podpredsednika- sovjetske vlade Mikojana, ki je medi svojim' obiskom v Ameriki menil, da bi za uvod1 v pogajanja o* nemškem vpra-
šanju tako zahodne kakor tudi vzhodne oborožene s-ile za gotovo razdalja umaknili od! medsebojne meie na Elbi.
Kar pa se tiče Anglije, prevladuje v londonskih diplomatskih krogih mnenje, da bi bila Anglijai še najbolj naklonjena popuščanju napram Sovjetski zvezi, na kar gotovo Vpliva, tudi namen predsednika angleške vlade MacMillana, da bi V bližnji bodočnosti uradno obiskal Moskvo. Dejstvo-, da se na, tol potovanje namerava podati MacMillan sam, torej brez svojih ostalih zahodnih kolegov, ocenjujejo v Londonu kot »senzacijo«.
Morda bodo ravno take »senzacije« še najbolj pozitivno vplivale na nadaljnji razvoj nemškega vprašanja, ki ga bo mogoče rešiti le potom pogajanj in sporazumevanja-. V tem smislu se je izrekla tudtt jugoslovanska vlada,, ki je v svojem odi-govoru na tozadevna sovjetsko noto poudarila, da bi vsako nasilno reševanje rodilo zelo slabe posledice-. Vprašanje združitve Nemčije je stvar nemškega: naroda in zadeva miru V svetu, treba ga je reševati poi poti krepitve miru v Evropi, Nemčija pa mora v tem oziru sprejeti gotove obveznosti tako glede sedanjih meja, ki jih smatra, Jugoslavija za dokončne, kakor tudi glede tega, da, se prepreči sleherni korak v smeri priključitve Avstrije, dočim mora biti na vojaškem področju prepovedana Nemčiji proizvodnja jedrskega in raketnega orožja ter oboroževanje nemške vojske z. njim.
Slovenski absolventi kmetijskih šol
hočejo pomagati k napredku naše vasi
Mnenje drugih:
Danes se je komisija vrnila na Dunaj. Zdaj bodo pregledniki sedli za mizo in iz svojih zapiskov sestavili poročilo za prosvetnega ministra. To poročilo bo eno izmed pripomočkov za sestavo in formuliranje zveznega zakona za manjšinsko šolstvo.
Kakšno bo to poročilo, še nihče ne ve. Toda če bodo pregledniki poročali objektivno (vestno in nepristransko delo komisije na južno koroških šolah zbuja upanje, da bo), potem bo moralo obveljati po vsem tem eno spoznanje: da zgolj dvojezični sistem osnovnega šolstva omogoča, da so res vsi slovenski otroci deležni slovenskega pouka. Za vsakim drugim sistemom se skrivi nevarnost narodnostne diskriminacije, kar dogodki zadnjih mesecev zgovorno dokazujejo.
»Ljudska pravica«, 1. 2. 1959.
Ze dva tedna prebiramo v časopisih vesti o delu šolske komisije z Dunaja, ki naj bi prispevala strokovno mnenje o ukinitvi dvojezičnega šolstva. Kdo ve, če jim je v ušesih obtičal kak koroški napev. Bili so v vaseh, kjer otroci žebrajo slovensko in v šoli težko razumejo, kar jim učitelj pripoveduje v nemščini. Kdo ve, koliko poti po Koroškem bodo ljudje z Dunaja še morali opraviti? Toda, ali bodo lahko kdaj do konca resnico preoblekli v laž in kazali svetu ono drugo, lažnivo, popačeno podobo?
»7 dni«, 30. i. 1959.
Zanimivo je, kako so nekateri krogi na Koroškem izrabili bivanje šolske komisije za novo Ščuvanjc proti Slovencem in skušali ustvariti napeto nacionalistično vzdušje. Dejstvo, da se je isti dan kot šolska komisija v Ziljski dolini mudila tam tudi šolska ekskurzija gojencev slovenske kmetijske šole v Podravljah, so ti krogi izrabili za najbolj neumne protislovenske izpade, posebno še, ker so mladi izletniki, kakor je to povsod navada, zapeli v veselem razpoloženju nekaj slovenskih narodnih pesmi. „Kleine Zeitung“ je ta nepomembni dogodek objavila pod naslovom „Slo-venski poskus izzivanja“ in ga skušala prikazati kot prizadevanje, da bi skupina s petjem slovenskih pesmi vplivala na šolsko komisijo in ji pokazala, da ima Ziljska dolina slovensko lice. Glasilo koroških neonacistov je stvar še bolj napihnilo in njegovo poročilo je tako značilen dokument protislovenskega hujskanja, da je treba navesti njegov najznačilnejši stavek: „Skupina okrog 20 mladincev na delovnem območju dunajske komisije govori izredno glasno v slovenskem jeziku, se razbija na skupine in pri belem dnevu poje slovenske pesmi, najbrž po tajnem naročilu, da bi prikazala nekaj, česar sploh ni. Napetost in pričakovanje domovini zvestega prebivalstva tega področja je veliko in to prebivalstvo bo zelo natančno bdelo nad tem, da mu tuji elementi ne bodo skrivoma prizadejali škode." Glasilo Ljudske stranke je bilo spričo teh alarmantnih novic bolj oprezno in je vprašalo člane komisije, kaj je na stvari. Le-ti pa so izjavili, da te nevarne skupine slovenskih mladincev niso nikjer ne videli ne slišali. Nacionalistična ,,senzacija" je sicer tako šla po vodi, ostalo pa je deistvo, da so nekaterim ljudem na Koroškem Slovenci „tuj element", ki nima pravice v javnosti ne do svojega jezika in ne do svoje pesmi.
»Slovenski poročevalec«, 29. 1. 1959.
Nova sredstva za gradnjo novega Beogrado
2e pred nekaj leti so mladinske delovne brigade v prostovoljnih delovnih akcijah v poletnih mesecih začele z gradbenimi deli v Novem Beogradu in že stojijo številne palače in stanovanjske hiše. Sedaj pa je še Zvezni izvršni sVet sklenil, da boclo za izgradnjo1 Novega Beograda namenili iz sredstev gospodarskih rezerv federacije 7.500,000.000 dinarjev. Končen sklep o tem bo sprejela zvezna, ljudska skupščina,
Denar bi uporabili za ureditev mreže podzemnih komunalnih instalacij in objektov, cest parkov in za zavarovanje obale ob Donavi,. S tem bi omogočili gradnjo 6000 stanovanj do 1961 leta in ustvarili pogoje za graditev še 10.000 stanovanj po letu 1961, ker bi potlej potrebovali manj sredstev za ureditev terena. Po urbanističnem, načrtu bo V novem delu Beograda — torej v Novem Beogradu — živelo 250.000 prebivalcev. Beograd sam danes šteje okoli pol milijona prebivalcev.
Minuli ponedteljek je bil v Celovcu občni zbor Društva slovenskih absolventov kmetijskih šol. Navzlic temu, da je to društvo še zelo mlado in da, zajema le oni krog naših kmečkih gospodarjev, fantov in deklet, ki so obiskovali kmetijske šole, je — po udeležbi na občnem zboru sodeč — za to društvo predvsem med mlajšimi absolventi precejšnje zanimanje. Občnega zbora se je udeležilo nad 40 mladih absolventov, da sodelujejo pri razpravi o namenih, nalogah in nadaljnjem delu društva, in da poslušajo in razpravljajo' o sodobnih gospodarskih vprašanjih V svetu, ki nas obdiaja, posebej pa še o sodobnih vprašanjih našega poljedelstva, živinoreje in gozdarstva.
Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol ima namen, da združuje in povezuje absolvente kmetijskih šol, da skrbi za nadaljnje šolanje in izobraževanje svojih članov, d!a se vključuje in sodeluje v akcijah za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva in da V okviru svojih možnosti posreduje kmečki mladini kmetijsko znanje ter podpira učence in učenke na kmetijskih in kmetijsko-gospodinjskih šolah. Tem svojim; namenom poskuša društvo služiti predvsem s prirejanjem sestankov, strokovnih zborovanj, predavanj, filmov,
izletov in razstav; kolikor pa je to v stanju, tudi potom tiskane besede. Pri tem išče in vzdržuje stike s sorodnimi društvi, kmetijskimi zavodi in drugimi kmečkimi združenji. V društvo so1 včlanjeni tako fantje in dekleta, ki so obiskovali kmetijske in kmetijsko-gospodinjske šole, kakor tudi absolventi srednjih kmetijskih šol in agrarni inženirji, ne glede na toi, katero šoloi ali zavod so absolvirali.
Ta, prvi občni zbor po ustanovitvi društva je pokazal, da se društvo resno prizadeva, da bi V čim večji meri služilo svojim namenom. Že v dosedanjem dtelu smo zasledili par akcij, ki mladim absolventom lahko veliko pomagajo na poti V sodobno kmetovanje, ki od kmetije1 zahteval konkurenčnost v proizvodnji in ustvarjanje pogojev za eksistečnost kmečke družine. Občni zbor pa je sklenil tudi Vse potrebno, da društvo1 svoja prizadevanja v bodoče še poveča;. Močno naraslo število članstva, njihova pripravljenost'za die-lo v društvu, odločitev za modernejše oblike dela in z izvežbanimi strokovnjaki in, organizatorji izpopolnjen odbor pa so, predpogoji, ki upravičujejo upanje, da bo to združenje šolanih kmečkih fantov in mladih gospodarjev doprinesla delež zal času odgovarjajoč napredek naših kmečkih gospodarstev in, vasi.
Moskva. — Sovjetska poročevalna agencija TASS je sporočila, da so zmanjšali število sovjetskih oboroženih sil za nadaljnjih 300.000 mož. V letih 1955 1956 so bde oborožene sile V SZ zmanjšane za 1,840.000 vojakov.
Bern. — Na, dvodnevnem glasovanju V Švici se jei moško prebivalstvo te j države izjavilo proti ženski volilni pravici. Proti je namreč glasovalo 654.924 moških za pa samo 323.306. Takrat je bilo v zgodovini Švice prvič, da je bilo ljudska glasovanje izvedeno istočasno v vsej državi. Od leta 1920 pa doslej je bilo V posameznih švicarskih kantonih 25 referendumov o ženski volilni pravici, pri katerih so sodelovali samo moški. Doslej še nikdar niso uspeli, da, bi dobre tudi ženske pravico do soodločanja pri volitvah.
Nicosia. — Ciprski list »Etnos« je objavil vest, da bodo kmalu razveljavljeni ukazi britanskih oblasti o izgnanstvu nadškofa, Makariosa in nekaterih dlrugih ciprskih Grkov.
Luksemburg. — Nai nedeljskih splošnih volitvah V Luksemburgu so dobili največ poslanskih mest katoliki, in sicer 20 od skupnega; števila 52. V prejšnjem parlamentu so imeli 26 mest. So- j cialisti in, komunisti so ohranili prejš- J nje število, poslanskih mest, liberalci pa so povečali število sVojih mest na škodo katolikov za, 6 in jih imajo zdaj 12.
Po, vsej verjetnosti bodo katoliki in liberalci sestavili novo vlad,d.
Wa-hington. — Diplomatski krogi v Washingtoniu pravilo, da Francija noče1, da bi sestanek treh zahodnih držav in Sov jetske, zveze sklicali pred 27. majem. Kakor trdijo ti krogi, boi to stališče francoske vlade obrazložil predstavnik vla!-de na četvernih razgovorih v okviru delovne skupine ZDA, Velike Britanije, Francije, in Zahodne Nemčije. Predstavniki teh držav s,e bodo sestali prihodlnji teden, v Waishingtonu ter se posvetovali o nemškem vprašanju.
Wa ;hington. — Pomočnik načelnika ameriške upiraVe za aeronautične i'ni Vesoljske raziskave Drydien je izjavil, da dosegajo, stroški za vesoljske raziskave astronomske zneske. Stroški zal izstrelitev satelita, nai pot okrog Zemlje znašajo od; 2 do 3 milijone dolarjev. Prvi ameriški bombnik, ki naj bi krožil okrog Zemlje, bo po DrYdenovih trditvah stal okrog bilijon dolarjev. Kakor kaže, gre za reakcijsko letalo in v njem bo tudi človek,.
Bonn. — Zahodnonemški minister za gospodarstvo Erhard je izjavil, da; je treba, uvoz premoga, v Zahodno Nemčijo močno obdavčiti, da; bi tako, preprečili katastrofo v' rhurski premogovni proizvodnji. Če vlada ne bo storila ukrepov | — je dejal Erhard — se bo zelo povečala; brezposelnost v rhurskih premogovnikih. Kakor je znano, znaša, količina neprodanega premoga v rhurskih premogovnih skladiščih 15 milijonov ton-
New York. — Misija Združenih narodov za Kamerun, je pretekli teden priporočila, naj, ukinejo skrbništvo nad severnimi območji Kameruna. Ta del je do sedaj upravljala. Velika Britanija. Po mnenju misijei naj bi Kamerunu dali možnost, da, se priključi kot federativna enota Nigeriji, ki bo oktobra; leta 1960 dobila neodvisnost. V južnem delu Kameruna; naj bi izvedli plebiscit, ker so ljudje tu. različnih mnenj.
Washington. — V pismu, ki ga je poslal predsednik Eisenhower Kongresu v zvezi z, gospodarsko1 in Vojaško, pomočjo, V tujini, med; ostalim, poudarja;, da morajo pomagati gospodarska manj razvitim deželam. Za pomoč so, rezervirali 3300 milijonov dlolarjev. Od tega, bedo uporabili, 1900 milijonov dolarjev za, vojaško pomoč 40 državam, ostalo bodo1 pa porabili za gosp,od:arstvo’. Omenil j® da so od leta, 1950 porabili doslej 20.500 milijonov dolarjev za Vojaško1 pomoč-Vietnam in Koreja; sta, dobili doslej največ denarjai.
Kairo. — V Kairu se je v ponedeljek začela mladinska konferenca na kateri sodelujejo mladinske delegacije iz 52 azijskih in afriških dežel. Pobudo za to konferenco je dala! azijsko, afriška konferenca solidarnosti.
45-urni delovni teden vzbuja nezadovoljstvo
Komaj je s 1. februarjem stopil v veljavo sporazum o uvedbi 45-urnega delovnega tedna, že se s strani delavstva širom Avstrije pojavljajo kritične pripombo, pa, tudi ostri protesti, v katerih delavci najrazličnejših podjetij izražajo svoje nezadovoljstvo.
Sporazum v svoji sedanji obliki predstavlja le okvirno pogodbo1, katere posamezna določila bo treba še prilagoditi konkretnim razmeram v posameznih panogah gospodarsitva. Pri tem seveda nastajajo resni problemi in je mnogo obratov', kjer so se tozadevno znašli pred: precejšnjimi težavami. Zato ni čudno, da marsikje še vedno niso na jasnem, kako bo skrajšani delovni teden v praksi izgledal.
Zlasti pa prevladuje med delavstvom bojazen, da se bo s skrajšanim, delovnim časom istočasno zmanjšal tudi zaslužek, čeprav je v sporazumu izrecno ugotovljeno, da marajo plače in mezde ostati nespremenjene. V mnogih obratih je že prišlo do protestnih zborovanj, s katerih so naslovili na Vodlstva sindikatov resolucije,
Carina in darilne pošiljke v Jugoslavijo
Pred kratkim smo poročali, da bodo v Jugoslaviji uvedli carina tudi za darilne pošiljke. Doslej so uveljavili že določila glede carin za uvoz osebnih avtomobilov in motornih koles. Nadaljni korak pa bo tudi zacarinenje darilnih pošiljk, ki jih prejmejo Jugoslovani iz tujine. Pri tem pa' ne gre za uvedbo nove carine marveč za odpravo carinskih olajšav, ki so jih bile v zadnjem času deležne darilne pošiljke. Zaenkrat so carinske olajšave za darilne pošiljke še popolnoma V Veljavi, ker doslej še nikjer ni bilo uradne objave glede preklica olajšav. Kdaj bodo nova določila stopila v veljavo, še ni znano. V Jugosla,-vij, namreč vlada mnenje, da je dlanes na notranjem jugoslovanskem trgu na razpolago že toiliko vrst raznega potrošnega blaga, da dosedanje carinske olajšave ni-sM Več gospodarska upravičene. Iz tega razloga torej nameravajo carinske olajšave odpraviti, kar bo vsekakor v korist razvoju jugoslovanskega gospodarstva.
Brezposelnost pri nas in drugod
Število brezposelnih v naši državi še vedno močno narašča. Konec januarja je bilo pri avstrijskih delovnih uradih javljenih skupno 227.857 brezposelnih. Od tega je bilo, na Koroškem 25.670 brezposelnih. Od decembra lani pa do, konec januarja se jo število brezposelnih povečalo za 52.718 oseb ali za 30,1 %>. V primerjavi s koncem januarja lani, je letos 18.624 več brezposelnih. Na Koroškem je letos 2557 brezposelnih Več kot lani.
Izredna močna je število brezposelnih naraslo tudi v Angliji, kjer je sedaj že
v katerih očitajo sindikatom, da, so premalo dosledno zastopali interese delavstva. Ni osamljeno, mnenje, dia se bodo s skrajšanim delovnim, tednom okoristili la delodajalci, dočim za delojemalce ta, ureditev ne bo prinesla nobenega izboljšanja. Posebno poudarjajo v tej zvezi dejstvo, da se je z noVo ureditvijo, zmanjšala odškodnina za nadure in bodo občutno pri-zadiete tudi ostale izredne doklade.
Kako boi V resnici z novo1 ureditvijo delovnega! časa, sa bo seveda šele pokazalo, ko bodo,.tozadevna določila že nekaii čase
V	veljavi. Vsekakor pa je že, zdaij jasno, da tudii ta stvar nima, lei sončne strani, marveč se bodlo pokazale tudi razne pomanjkljivosti. Značilno pa je, dia. je prvotno, nasprotovanj el s strani podjetnikov' zd aj popolnoma utihnilo, kar upravičuje sum, da bo bistven del preureditve pač šel na račun delavstva;; zato tudi nezadovoljstvo
V	številnih podjetjih, kjer odločno poudarjajo stališče, dia izboljšanje v resnici ne sme pomeniti poslabšanja.
Uvedba carinskih pristojbin za uvoz osebnih avtomobilov in motornih koles, kakor tudi odprava carinskih olajšav za uvoz darilnih pošiljk predstavljajo prehod na normalni sistem uvoza proti plačevanju rednih uvoznih pristojbin, kakor carine in prometnega davka.
V smislu olajšav, ki so še vedno v veljavi, lahko Jugoslovani, ki se vračajo iz tujine domov, prinesejo s seboj blaga za 50.000 dinarjev, ne da bi na to blago morali plačati carino. Poleg tega, so zasebniki vsake tri mesece lahko prejeli iz tujine darilnol pošiljko V Vrednosti 20.000 dinarjev brez carine. Tudii V bodoče, koi bodo odpravljene carinske olajšave na darilne pakete in vnos blaga, bodlo zasebniki še vedno lahko prinesli iz tujine za 50.000 dinarjev blaga ali pa prejemali darilne pošiljke, toda, pod pogojem, da plačajo običajne carinske pristojbine, kakor je to navada V dlrugih državah na primer pri nas; V Avstriji.
nad pol milijona delavcev brez zaposlitve. Anglija se namerava izogniti nadaljnjemu naraščanju brezposelnosti s tem, da bo povečala trgovanje z Vzhodnimi državami. S tem V zvezi, je tudi bližnji obisk predsednika, MacMillana v Moskvi.
Pa tudi ZDA se ne morejo, izvleči iz, zagate, ki je nastala po> gospodarskem, nazadovanju. Konec decembra so namreč v Ameriki še Vedno šteli 4 milijone 100.000 brezposelnih. Preden so nastale gospodarske težave, je bilo1 v ZDA letno povprečno1 2 do 3 milijone brezposelnih.
Pred 150 leti se je rodil
Matija Majar - Ziljski
Pri 88-letnem Finžgarju
Tri velikane je našemu ljudstvu dala 7>7 ja — Urbana 1 arnika, ki se je v glavnem udejstvoval kot kulturni delavec, pesnik, pisatelj, zgodovinar in narodopisec; Matijo Maiarja, kateri je svoje delo razširi tudi na politično področje, ter Franceta Grafenauerja, ki je svoje življenje posvetil političnemu boju za pravice svojega ljudstva.
Jutri obhajamo 150-letnico rojstva enega izmed teh velikanov — namreč Matije Majar ja, ki si je Po svojem rojstnem kraju dodajal še ime Ziljski. Kakor mnogi slovenski koroški javni delavci, tako je tudi Marja Majar moral že kmalu po nastopu službe okusiti neugodnosti, ki mu jih je nakopala njegova narodna zavednost: kot duhovnik je bil tolikokrat premeščen iz kraja v kraj, da mu ,.je že skoraj sape in denarjev primanjkovalo", kakor je sam o sebi dejal.
Kot učenec drugega velikega Ziljana Urbana Jarnika ter Slomška je Majar že v mladosti vzljubil slovenski jezik in slovenstvo sploh, zato je tudi vse svoje življenjsko delo posvetil delu in borbi za svoj narod. Razvil sc je v spretnega .narodopjsca in so njegova stvarna narodopisna poročila velike znanstvene vrednosti. O zbranem narodnem blagu je Poročal v različnih časopisih, kjer je razpravljal tudi o šolstvu, o rodoljubni, posegal v aktualna politična vprašanja itd.
Političnega dela se je Majar lotil leta 1848. ko so Slovenci sploh prvič stopili v politično življenje in zahtevali svoje narodnostne pravice. Takrat je Matija Majar objavil v Novicah svojo poslanico in kot prvi Slovenec postavil odločno zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika v šolah in uradih. Svojim rojakom je oznanjal ..svobodo, enakost in bratstvo“ ter se zavzemal za zedinjeno Slovenijo, deloma pa celo za združitev vseh Slovanov v eno državno skupino, v kateri naj bi imel vsak narod svojo lastno upravo in bi bil enakopraven z ostalimi.
Združevalna misel je zavzemala sploh prvo 'nesto v Majarjevih prizadevanjih: navduševal se je za številčno velike narode in bogate literature, ker je upal, da bo v tem tudi re-'kev ir nurodtie stiske obmejnih Slovencev. Posebno močno se je oklenil Vrazove misli o stapljanju južnoslovanskih jezikov v enotno ilirsko narečje, ki se naj bi po njegovem mnenju spojilo v enoten slovanski knjižni jezik. O teh svojih načrtih je spisal celo vrsto razprav, člankov in knjig ter je izdajal tudi poseben list ~ Slavian.
Majar si je pridobil velike zasluge kot narodni voditelj in vzgojitelj mladine; s slovensko knjigo in časopisom ter z živo besedo je vzgojil vrsto zavednih koroških slovenskih izobražencev. Vendar je bilo preganjanje njegovo edino plačilo, zato se je kot razočaran 'n zagrenjen starček umaknil iz domovine v krago, kjer je leta 1892 umrl.
V ponedeljek bo minilo 88 let, ko je bil rojen starosta slovenskih pisateljev — France Šaleški Finžgar, avtor najlepšega slovenskega romana „Pod svobodnim soncem". S pisateljevanjem je sicer nehal že	pred leti, vendar	se ozira nazaj na	bogato	žetev: njegovi spisi
—	romani, povesti,	novele,	igre — presegajo	številko sto; našli	so pot	v vse slovenske do-
move, na vse slovenske odre.
Vsled posledic	zadnje	vojne, ko ga je	zasula bomba, je	skoraj	popolnoma oglušel,
pa	tudi spomin ga	močno	zapušča, kar vsakemu obiskovalcu	najprej	potoži. Tako pravi:
Premišljam, premišljam, pa se ne spomnim. Mi pravi obiskova'ec: Saj si ti napisal to povest! Jaz? Se ne spomnim, pa se ne spomnim... Saj ni vredno, da bi govorila, pojdi se no solit! Saj to ni vse skupaj nič. Pustimo to, boste že potlej pi-
smarji zbrali, ko umrem...	*
• * •
Res, Pod svobodnim soncem sem tiskal v domu in svetu. Staro zgodovino sem študiral dve leti, dve leti sem pisal, na srečo sem takrat imel mir. Hotel pa sem napisati še dva taka romana, tako da bi zajel vso slovensko zgodovino, graščake in Turke in vse trpljenje in vse naše boie. Sem poskušal dopovedati na škofiji, rad bi dobil malo, sinekure, pa so se smejali, češ — pojdi na kmete, pasi tam ovce... V štirih letih sem imel sedem služb. Kjer je koga zmanjkalo, Finžgar tja!... Hotel sem, da bi ljudje zvedeli vso našo, slovensko zgodovino iz romanov — pa saj je vseeno, bode pa drugi napisali, če kaj znajo, no, bomo videli ...
* * *
Od sile je teh bukev, ki sem jih bil zagrešil, bog se me usmili. To je trpljenje nas pismarjev. Revno sem živel, pa dobre volje bil... Drugi spravljajo, jaz imam vse razmetano, imam strašno tega, tamle tisto skrinjico poglejte, v kleti imam na kupe... Kaj bi se briga"! Če je kaj vredno, bo ostalo, če ni, naj izgine, tako je z vsem na svetu. Najmanj sei brigam zase, Za vse drugo bolj. Nisem se silil, ne ponujal, naredil sem, pa, je bilo...
Izšel je slovenski etnografski zbornik za leto 1958
Zadnje dni januarja je v Ljubljani izšel »Slovenski etnograf za letel 1958«, zbornik, ki go izdaja slovenski Etnografski muzej v Ljubljani. Zbornik obsega 240 strani izredno, zanimivega gradiva iz zgodovine slovenskega, kulturnega življenja, in tudi iz kulturnega, življenja na Koroškem. Tako je na primer Niko, Kuret, ki ga poznamo, že iz nekaterih sle,venskih oddaj radia Celovec, objavil obsežno razpravo o Ljudskem gledališču pri Slovencih, kar je navezal na 190-letnico- rojstva koroškega bukvenika Andreja Šusterja Drabosmjaka. Ivan Grafenauer objavlja
drugi del svojih raziskav v zvezi slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi.
Zbornik je p« vsebini izredhoi bogat in številni sodelavci, slovenski etnografi, iz Vse Slovenije obravnavajo najrazličnejša področja) udejstvovanja slovenskega človeka. Velikega pomena jo tudi dejstvo, da so Vsi pomembnejši sestavki dopolnjeni s pov7,etki V nemščini, francoščini ali angleščini. Zbornik poživljajo številne zanimive, ilustracije. Urednika Boris, Orel in Milko Matieetov sta pri izbiri zanimivega gradiva bila zeilo spretna in tako zbornik res predstavlja nekaj zanimivega in boi vsekakor koristno gradivo za nadaljnje delo slovenskih etnografov.
Smrt mlade slovenske igralke
V Ljubljani je nepričakovano umrla mlada gledališka in Umska igralka Julka S t a, r i č e v a , ki si je v komaj desetletnem umetniškem udejstvovanju pridobila mnogo ljubiteljev. Za svoje nastope: v Mestnem gledališču ter v filmih je žela lepa priznanja in je s svojim talentom mnogo obetala.
Tudii pri nas, na Koroškem smo Julko Staričevo spoznali v slovenskem umetniškem filmu »Tri zgodbe«, ki ga Slovenska
prosvetna zveza prav zdaj vrti p„o raznih krajih. V spominu nam boi ostala v čudovito podani vlogi zapeljanega dekleta iz mlina na, Muri, kjer je prav tako dovršeno pokazala svoje, znanje kot v vlogi bolničarke V filmu »Trenutki odločitve«. Pa tudi na deskah ljubljanskega Mestnega gledališča je bila Julka Staričeva, že nepogrešljiva, za.,tol je bilo slovo odi mnogo prerano umrle umetnice za: Vse njetne so*-delaVce in prijatelje res težko.
Evropsko sodišče za
Ob priložnosti proslave desetletnice obstoja, Evropskega sveta! bo letos, meseca Haja, tudi slovesno ustoličenje, posebnega Evropskega sodišča za človečanske pravice, v katero je bil kot zastopnik Avstrije imenovan dlunajski univerzitetni profesor i)'. Alfred Verdrosis-Drossberg.
Evropsko sodišče za človečanske pravice v Strassburgu je bilo ustanovljeno, na Podlagi izvajanja posebne, Konvencije, za spoštovanje človečanskih pravic in, osnovnih svoboščin ter ie Velikega pomena tudi *a narodne manjšine, ker imajo le-te pTa-yico in, možnost, d:a se preko komisije za človečanske pravice pritožijo na medna-rodnoi sodišče, če se jim njihove pravice kakorkoli kratijo, in država, v kateri žirijo, ni pripravljena mirnim, potom poravnati spor. Tol sodišče je sestavljeno iz članov — strokovnjakov, ki so specia,-Ezirani v mednarodnem pravu, torej ima ^aka:	drža.Va-članica Evropskega sveta
svojega zastopnika tildi v sodišču.
Delovanje tega, sodišča je tesno, poveza-^ sl funkcijo! Evropske komisije za člot-ve canske pravice, razlika je le V tem., da ^ na komisijo lahko neposredno, pritoži J^aka: fizična oseba,, Vsaka nevladna, orga-.nzalcija: ali skupina posameznikov, če jim ^ava-podpdsnica konvencije c, človečan-'kih pravicah krši v tej konvenciji prizna-pravice, dločim, se na sodišče more pri-neposredlno' l,e katera izmed dlržav-SoT>odp,i sni c konvencije, posamezniki ali ^Satiizacije pa le preko komisije. Razli-e ^ed komisijo in sodiščem je tudi v tem,
človečanske pravice
da so sklepi komisije obvezni za vse članice Evropskega sveta sklepi sodišča pa le za, tiste državei, ki so na to posebej pristale.
Osnova tako sodišča, kakor tudi komisije je konvencija o človečanskih pravicah in:crmdvnih svoboščinah, ki je bile, podpisana leta: 1950 in je sestavljena, na podlagi Deklaracije o človečanskih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Organizacije združenih narodloV sprejela leta; 1948. Pri tej konvenciji, katere določila, se, nanašajo le n,a države, ki so* vključene v Evropski svet, gre, za klasične pravice, in svoboščine, ki zadeValjol tudi narodnostne manjšine, katere so V besedilu konvencije še posebej omenjene. Med drugim so V konvenciji zapopadene posebne pravice gledle uporabe, jezika pred sodišči;, pravica glede pouka:, lastnine in; svobodnih Volitev. Konvencija določa, da je uživanje teh pravic in svoboščin zajamčeno vsem prebivalstvom, V vseh 15 drža Vah, ki so članice Evropskega sVeta;, brez razlike na spol, raso, barvo, jezik, Vero, politično prepričanje, nafcionalnO ali socialno poreklo, ne glede na pripadnost narodnostni manjšini, ne glede na rojstvo ali kakršen koli drug položaj.
Vendar pa, je tudii delovanje; komisije in sodišča v gotovih pogledih omejeno-. Komisija n,a primer bo upoštevala pritožbe le takrat, čei bodo izčrpane vse- notranje možnosti in poti za pritožbo, kakor je to določeno na, podlagi načel mednarodnega prava:, načel, ki so splošno priznana. Ta-
ke pritožbe bo začela obravnavati po preteku 6-mesiečnega roka od datuma dokončnega notranjega odloka. Komisija se lahko poslužuje tudi možnosti preiskave in skuša doseči prijateljsko poravnavo, spora. Šele v primeru, da taka, poraVnaVa ni mogoča, se bo z zadevo bavil odbor ministrov, ki bo Odločil, ali dejansko gre za kršitev ali ne. V primeru, cliai odbor ministrov dejansko ugotovi kršitev, stavi ob-
Čitatelje obveščamo, da v današnji številki iž tehničnih vzrokov izpade nadaljevanje razprave o Južni Tirolski.
toženi državi rok, do katerega mora le-ta sprejeti zahtevane ukrepe. Če, pa obtožena država teh ukrepov ne sprejme, pošlje odbor ministrov’ zadevo sodišču.
Pri, sodišču sei za Vsak primer sestane zbor sedmih sodnikov, medi katerimi mora biti tudi zastopnik obtožene države. Vsaka razsodba sodišča, je, dokončna in so se vso države obvezale1, da se bodto ravnale po, razsodbah sodišča!.
Toliko oi teoriji, kakšna pa, bo praksa teh nedvomno zelo pomembnih ustanov, bo pokazala, šele bodočnost. 2e iz preteklosti je namreč znano1, dlai tudii v zgodovini svoječasnega mednarodnega sodišča v Den Haagu in Ženevi ni bilo vse, tako, kot bi moralo biti. Pa tudi noval komisija o človečanskih pravicah se že dalj časa bavi z vrsto konkretnih problemov, vendar doslej še niso zabeležili posebnih uspehov in je zadeva ostala še v podkoi-misiiji.
Slovenski kulturni praznik
110-letnica smrti Franceta Prešerna
f 8. februar je od leta 1945 dalje vsa-i koletni kulturni praznik slovenskega na-
#	roda. Tega dne. se še posebno spominjamo, največjega slovenskega pesnika — Franceta Prešerna, ki je sicer zapustil le drobno knjižnice pesmi, vendar je prav s svojimi poezijami dvignil slovenščino na raven kulturnega jezika ter slovenskemu narodu priboril mesto v kulturnem svetu. Priznani hrvatski pisatelj Vladimir Nazor ni zaman dejal, da brez Prešernovih poezij tildi Slovencev
f ne bi bilo; v veliki meri je spoznal ne-J izmerim globino Prešerna — pevca Lju-f bežni do naroda in domovine, ljubezni t do vseh ljudi in narodov, ki stremijo J za uresničitvijo človečanskih idealov it svobode-, prijateljstva ter enakopravne-ga, sožitja.
#	Poslanstvo Prešerna si je slovenski i narod zlasti osvojil med narodnoosvo-i bodilno, borbo, ko- je za uresničitev nje-/ govih idealov žrtvoval vre, tudi naj-J dražje. Pa tudi ni slučaj, da se je parti-\ zairska edinica imenoval?, po velikem J pesniku in le dokaz velike zvestobe Preit šernu Je, da je prvi slovenski parlament j že pred osvoboditvijo proglasil dan Pre-J šernove smrti za kulturni praznik slo-i venskega, naroda. Res, s’ovenski narod i je svojemu velikemu geniju o tal zvest r tudi v najhujših dneh in zvest mu je da-\ nes, ko je v okviru Jugoslavije že uresničil Prešernovo misel o, prijateljstvu med naredi in se tudi v svetovnem merilu bori,
da, koder sence hodi, prepir iz sveta bo pregnan,
J ko bc po vsem svetu zavladal mir in £ bodo vsi narodi živeli kot prijatelji eden
#	poleg drugega, da
i	ne vrag, le so^ed bo mejak.
Dve pesniški zbirki
Med celo vrsto knjig, ki so v zadnjem času izšle pri založbi Obzorja v Mariboru, sta tudii dVe pesniški zbirki dveh mladih slovenskih pesnikov, ki sta; se s svojo poezijo uspešno vključila v krog slovenskih umetnikov Vezane besede-: Ciril Zlobec se je predstavil s svojo drugo- samostojno zbirko »Ljubezen«, Slavko Jug pa V tem smislu s svojim prvencem »Dobro sonce«.
Za oba pesnika velja, da sta po letih še razmeroma mlada, po svojem pesnike-vanju pa že »stara« znanca med ljubitelji slovenske poezije. Oba sta že v študijskih letih objavljala svoje pesmi V raznih revijah in tudi zdaj še sodelujeta piri posameznih listih. Ciril Zlobec je po’eg tega znan tudi kot prevajalec ter je oc-leg dveh romanov italijanskega pisatelja, Moravia priredil še Leopardijeve pesmi ter Dantejevo Nevo življenje-.
O novih pesniških zbirkah samo toliko: Zlobčeva knjiga »govori v zaključeni, sistematični urejenosti o ljubezni v modernem svetu, o odnosih med moškim in žensko, kot jih oblikuje sodobna družbena in moralna: resničnost«; pesmi Slavka Juga pa »s svojo n edzum e-t ni ceno zVcčno-stja prebude v srcu slehernega bralca m e loči: j e, ki tudi pri modernem človeku tvorijo osnove njegovega čustvenega sveta, tiste osnove, ki so tudi v stoletjih nenehnega razvoja ostale bistveno neizpreme-njene«.
Obe knjižici kakor tudi vse druge slovenske knjige, revije in časopise lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, Wulfengasse 15.
Rahlo nazadovanje avstrijske knjižne proizvodnje
Avstrijska, knjižna proizvodnja je lani rahlo nazadovala. Skupna knjižna produkcija, ne vštevši p-ublikacij, ki so izšle izven knjižnega trga, je dosegla 2404 naslove, nasproti 2500 v letu poprej. Od 24 sistematičnih stvarnih skupin jih je nekaj svoje stanje obdržalo. Skupini gospodarske vede in šolske knjige, posebno pri-rodoznanstvene, sta od: leta 1957 ce’o napredovali bdi 93 na 157. Število publikacij knjižnih skupnosti je nazadovalo od' 203 V letu 1957 na 90 v letu 1958. Nazadovalo je, tud-i število novih založb ter publikacije- iz prevodne književnosti.
rf)aoh. DCein jak 60-bhuk
Življenjski jubilej našega skladatelja in pevovodje
Ne zaradi tega, ker dopolni Pavle Kernjak 9. t. m. šestdeseto leto svojega življenja, kar je neizprosen naraven pojav življenjskega teka, se spominjamo s temi vrsticami njegovega življenjskega jubileja. Spominjamo se ga zaradi tega, ker je jubilant podaril korovskim Slovencem in preko tega vsemu slovenskemu ljudstvu neprecenljive kulturne zaklade v harmonizaciji koroških narodnih pesmi. Kar pa je ob njegovem šestdesetletnem življenjskem jubileju najbolj razveseljivo, je, da svoje na-
ravne sposobnosti skladatelja samouka, pristnega samorastnika, še vedno z neutrudljivo marljivostjo posveča glasbeni ustvarjalnosti in kot izkušen zborovodja našim pevskim skupinam.
'Zibelka je jubilantu tekla pri p. d. Mežnarju na Trebtnji pri Št. liju. Svojemu rojstnemu kraju je ostal zvest vse življenje. Kernjak je znal zajeti vso dušo in čustvenost pristnega slovenskega ljudstva in tanko prisluhniti njegovemu bistvu, ki se odraža v dejanju in nehanju našega človeka ob rojstvu, ljubezni, poroki, žegnanju, narodnem plesu, prazniku, delu in smrti, skratka v veselju in • tegobi, kar izpoveduje naš človek v narodni pesmi.
Pavle Kernjak je ljudski pesmi posvetil vso ljubezen in prirojene sposobnosti. Kot samouk je prodrl v zakone harmonije ter nosijo njegove skladbe pečat ljudskosti; v melodiji je ostal ves naraven in ves naš. Narodna pesem je najvažnejše področje Kernjakove glasbene ustvarjalnosti. V ubranih glasovih v harmoniji, ki je našemu ljudstvu najbližja, so se ob njegovih pesmih neštetokrat zjasnila lica občinstva, pa če so bila poprej še tako mračna. V njegovih skladbah je odlika domačnosti in preprostosti, ki ob poslušanju vsekdar vzhiči in vžge poslušalce. Na ljudski pesmi slone tudi njegove umetne izvirne skladbe, ki so vsebinsko zelo različne.
V svoji skladateljski ustvarjalnosti je Kernjak z več pestrimi in živahnimi venčki ter celo vrstjo ljudskih pesmi obogatil slovensko pevsko kulturo. Saj ne moremo ,v kratkem članku njegovih stvaritev naštevati in tudi ni potrebno, ker jih toliko krat uživamo ob poslušanju na domačih koncertih in po radiu, z največjo hvaležnostjo pa so njegove pesmi sprejemale tudi množice na uspelih gostovanjih v sosednem inozemstvu. Priljubljene so njegove pesmi in skladbe po prirodni šegavosti, ki živi v tako nepokvarjeni obliki v ljudstvu samem ter jo je skladatelj odlično posnel.
S svojimi skladbami je Pavle Kernjak že doslej podaril koroškim Slovencem ogromno kulturnega bogastva in storil neprecenljivo koristno narodno delo. Saj je naša narodna pesem najboljše potrdilo dejanskega avtohtonega življa slovenskega ljudstva na Koroškem ter naša domovinska izkaznica skozi težka stoletja. V Kernjakovih pesmih je ogromno življenjske iskrenosti, zajete iz globin zdravega koroškega slovenskega ljudstva in domače zemlje. Prav iz le zakoreninjenosti v domači
svet, delo, borbo in trpljenje našega človeka
»■ ,.. • ° , so razumljive njegove pristno slovenske melodije.
Poudarili smo že, da je razveseljivo, da Kernjakova ustvarjalna sila nikakor ni ponehala in tudi danes v svoji moški zrelosti produktivno in uspešno deluje na področju našega kulturnega in narodnega življenja. S svojo pesmijo in melodijo povezuje vse koroške Slovence - - najbolj z učinkovito „Rož, Podjuna, Zilja“ — ter nas je tudi neštetokrat povezal z narodno celoto, hkrati pa je njegova melodija tudi mik za nezavedne brate ter most do naroda soseda. Koroški Slovenci smo srečni, da imamo v Kernjaku izkušenega in sposobnega voditelja pevskih zborov ter pristnega ljudskega skladatelja, nepokvarjenega po tujih vplivih, ki sklada, kakor mu srce

Občni zbor Hranilnice in posojilnice... 2H[iMI3Q[3nQC2I3!S[
Minulo nedeljo smo- imeli v Dobrli vasi občni zbor naše kreditne- zadruge hranilnice in posojilnice. Iz poročila smo lahko p-cvzeli, da je sodobno poslovanje, ki smo ga pri zadrugi vpeljali, zares veliko večjega pomena in doprinaša k napredku. Odkar je uvedeno dnevno posiovanje zadruge, se je promet dvignil na trikratno višino. Kor:stno bo- tudi in nujno, da se poslovni prostori prenesejo v pritličje, kajti z dnevnim poslovanjem hrani’nice in posojilnice je bil uresničen le del zahtev preudarnih in za dober razvoj zadruge zavzetih zadružnikov.
S spremembo pravil je zadruga, zvišala tudi deleže od 10 na 50 šilingov. Gospodarsko gledano-, je tudi ta višina deleža prenizka, saj bi morali deleži predstavljati bistveni del zadružnega kapitala, kakor so to uvideli že zadružniki ob ustanovitvi pred 69 leti. Občni zbor ije upravnemu odboru naložil na'0-go-, da vpliva pri got-spodarsko močnejših zadružnikih za vplačilo po več deležev, saj ostanejo deleži njihova last in se bodo tudi obrestovali.
Z gospodarskim stanjem naše hranilnice in posojilnice smo- lahko- zadovoljni, saj nudi že njeno lastno premoženje močno jamstvo za Varnost hranilnih vlog, ki jih obrestuje tudi po najvišiji obrestni meri. Hranilnica; in posojilnica poziva zaradi tega kmete, delavce in obrtnike, naj nalagajo s-voje prihranke pri domači hranilnici, ker pridejo denarji V gotovih primerih spet njim v' prid in korist. V primeru potrebe in stilske more zadruga nuditi pomoč s primernimi posojili. Zato- postanite člani zadruge že zdaj, da vam v primem potrebe ne bo treba prositi šele za sprejem V članstvo. Kot člani zadruge boste upravičeni na gospodarsko pomoč, kakor jo predvidevajo nova pravila.
... ter „Naš ples” v Dobrli vasi
Prejšnji teden smo- vabili na našo plesno prireditev V okviru Slovenskega prosvetnega društva; »Srce« V Dobrli vasi. Lepa družabna prireditev je za nami in z Veseljem lahkoi poročamo, da je kot novost delovanja naših društev zelo dobro in zadovoljivo uspela.
Mnogoštevilni pevci iz Globasnice so napravili poleg melodij bratov Avsenikov
tako dobro razpoloženje-, da so bili veseli in razigrani tudi tisti, ki se niso vključili med vesele plesalce.
Zadovoljni in posebno veseli smo, da ja prireditev uspela kljub nerazumevanju in nasprotovanju nekaterih, ki nasprotujejo vsaki novosti in se ne morejo sprijazniti z razvojem časa. Poleg vsega drugega resnega in globokega prosvetnega dela, ki ga nikoli in nikdar ne podcenjujemo teT mu dajemo- prednost v naši prosvetni dejavnosti, so potrebne v društvenem programu od časa do- časa tudi družabne prireditve, ker bodo- drugače našo mladino zajeli drugi. Lahko trdimo, da so naše dru-žabno-zabavne prired:tve na taki višini, da se mladina moralno ne bo kvarila, zato smo prepričani, da se bo uspeh iz leta v leto večal. Vsekakor je že letošnja prireditev pokazala, da bo za prihodnji »Naš ples« treba, poskrbeti za več prostorov, posebno če bodo- spet pevci sosednih društev sodelovali na družabnem srečanju Podli unča,no v.
Hkrati ob tej priložnosti še izdamo, da pripravlja naše društvo resno in lepo igro, ki jo bo uprizorilo sredi februarja. Takrat se bomo spet srečali v častnem številu.
Pri Kramarju v' Klopcah je bil pet tednov šiviljski tečaj, ki se konča danes. Tečaj je priredila Slovenska prosvetna zven za., vodila pa ga je gospa Ančka Šušu, priznana šiviljsfco-strokoVna učiteljica iz Hodiš. Več let so že dekleta in mlade goi-spo-dinje izražale željo, da bi si rade osvojile na prikladen način potrebno znanje v šivanju.
Kmalu po novem letu se je zglasilo ustrezno število deklet in SPZ jim je s sodelovanj em šiviljske učiteljice radevo-lje izpolnila želijo.
Razstava šiviljske proizvodnje je minulo nedeljo pokazala, d;a so bile tečajnice-marljive-, se pridno učile in šivale, ker drugače ne bi mogle razstaviti tako pestre kolekcije svojih izdelkov. Med razstavljenimi oblekami so pokazale kostume za vsakdanjo uporabo ter tudi obleke-, ki bi lahko- kraisile izložbe mestnih trgovin.
Slovanska prosvetna zveza naznanja:
V	soboto 7. februarja 1959:
KOTMARA VAS
Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« priredi pri Ledererju ob 19.00 uri
VESEL VEČER s petjem in šaljivimi prizori.
LOGA VAS
Slovensko- prosvetno društvo »Svoboda« priredi ob 14.30 uri
PEVSKI KONCERT
V	redečo 15. februarja 1959:
ŽITARA VAS
Slovensko prosvetno društvo »Danica« V St. Vidu V Podjuni ponovi igro
»Z LASTOVKAMI«
z gostovanjem v Prosvetnem domu V Zitari vasi.
Udeležite se naših prireditev v obilnem številu!
Domače prebivalstvo je tečaij spremljar lo z velikim zanimanjem in tudi nad- 200 ljudi s-e je zbralo na zaključni prireditvi, želeč Videti in slišati, kaj so se dekletai še naučile poleg šivanja. Prišli so pevci in pevke SPD »Edinost« iz Škofič ter z lepimi pevskimi vložki in mehko melodijo zelo dvignili razpoloženje.. Tečajnice so sc predstavile z nagovorom, dobro podanimi deklamacijami in posrečeno igranim šaljivim, prizorom »Poročno izpraševanje«. Med odmorom je spregovoril tajnik SPZ Blaž, Singer te-r se na.jp-re-j zahvalil Voditeljici, de-kleitom in p-evcem za skrbno pripravljeno- prireditev. Nato je modi drugim dejal, dal je raiVno prireditev' v Klopcah p-okazala, da tudi V najbolj odmaknjenih vaseh živi spoznanje, ki ga je V pe-smi »Naš narodni dom« navedel Simon Gregorčič, kjer pravi: Razum- naš, bratje, in pogum sovrage Vse premaga.
Zaključek šiviljskega tečaja v Klopcah
pri Skolieah
Pogled v antično kulturo in arhitekturo
Zgodovinsko društvo- z,a Koiro-ško je skupno s kulturnim uradom ko-roškei deželne vlade v torek prejšnjega tedna- priredilo predavanje o uspehih lanskoletnih izkopavanj Avstrijskega arheološkega za;-Voda, ki jih je izvedel V Efezu. Predaval je univerzitetni profesor dr. Franc Miltneir, Vodja avstrijske družbe za izkopavanja, v Efezu.
Zanimanje za predavanje je bilo Veliko. V napolnjeni modri dvorani Doma glasbe so bili med prominemtnimi poslušalci tudi deželni glavar Wedenig in številni drugi zastopniki javnih ter kulturnih ustanov v Celovcu.
Predavanje strokovnjaka s p-cmo-čjo ski-optičnih slik. je bilo nadvse zanimivo in poučno ter je predavatelj; razumel svoje-pripovedovanje za čim,biti tudi s prav pos-re--čenimi humorističnimi Vložki.
Efez je grško-rimsko mesto v zahodnem primorju Male Azije. Artemistin tempelj, boginje rodovitnosti, so prištevali med sedem svetovnih čudles-. Efez s-e- jei razvil V jako pomembno pristaniško in trgovsko mestoi ter je v sVoijem najboljšem, razvoju štel okoli 750.000 prebivalcev.
Čas je mesto- Efez zasul z gramozom in p-okril z zemeljsko plastjo. Arheološka Voda p-a, ki hoče prodreti v način gradnje-, življenja in tako re-koč; v dušo pradavnega prebivalstva, se je lotila dela, da današnjemu svetu nazorno pokaže nekdanjo dobo, o- kateri govore klesani kamni, zi-
veleva: z odlično harmonijo toda iskreno in domače ter na ta način neprimerno veliko koristi našemu ljudstvu.
K šestdeseti obletnici našemu zborovodji in skladatelju Pavletu Kernjaku iskreno čestitamo združeno z željo, da bi tako koristno deloval med nami še mnogo mnogo let čil, zdrav in zadovoljen!
dovi in umetnine;. To nalogo si jiei zadala arheologija!, beseda je grška in pomeni Vedo o starinah. Je posebna Veda, ki proučuje razvoj in zgodovino človeka na, podlagi ostankov in spomenikov materialne kulture družbe. Izkopava jih iz zemlje, določuje njihova starost in kulturno- pripadnost ter na temelju tega izvaja sklepe o- zgodovinskem dogajanju V posameznih obdobjih-. Na zgodovinske stopnje se deli
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
BILČOVS
Slovensko- prosvetno društvo- »Bilka« bo priredilo V nedeljo, dlne 15. februarja 1959, ob 17.30 uri
VESELO IGRO
pri Miklavžu v BilčoVs-u. Sodelovali bodo mladi pevci in tamburaši.
arheologija v predzgodovinsko arheologije, antično ih srednjeveško. Antika označuje nasploh starino1 ter se- porablja kot nasprotje sodobnemu ali modernemu času. V posebnem pomenu je antika dloba: v razvoju grško-rimske- sužnjeposestniške civilizacije.
Izkopavanje Efeza je bilo že sVoijča-s-poverjeno avstrijskemu arheološkemu zavodu. Ins-titut je prva dela že izvajal od leta 1898 doi 1914 in nato nadaljeval odleta! 1926 dio- 1934. Od le-ta, 1954 Vodil izkopavanja univerzitetni profesor dr Miltne-r.
Dela so povezana z naj večjimi težkoča-mi in napori. Odstranjevati morajo pogosto od še-st do dvanajst metrov visoke plas-ti gramoza in prsti in to pri vročini, kjer zleze- živo- srebro n,a petdeset in več stopinj Celzija. Doslej odkrite gradib-e in spomeniki, kakor gledališče, pritane-ion in drugo so mogli dopolniti še z marsičem. Odkopavali s-o z marmorjem obloženo glavno cesto-, za katero bi stare Efežahe
še marsikje v naših krajih lahko zavidali. Pri šesti največji termo-na,pravi sot odkrili posebne zanimivosti: p-rvi prostor, slačilnica in oblačilnica ter prostor za kopanje v mrzli in topli: Vodi, prostor za masažo, kažejo- veliko skrb takratnega prebivalstva; za zdravje in nego telesa. PraV tako So V istem poslopju odkrili Velik prostor za sp-roščenjei in razvedrilo z marmornatimi oblogami in slikanimi apnenimi okraski.. V tem prostoru so se zabavali kakor V današnjih časih. Zanimiva je izkopanina vinske točilnice z ogromnimi razbitimi lončenimi posodami ter marmornato ploščo, pri kateri sio ugotovili igralna desko neznane takratne igre. Ogromne skulpture dajo slutiti, kako razvit okus so posvečali umetnosti in lepi opremi prostorov. Odkrili so ostanke Večnadstropne stanovanji s-ke hiše s trgovskimi prostori in delavnicami.
Neštete priče antične kulture, ki so jih pri izkopavanjih našli, kakor marmornat kipi plesalke V vsej popolnosti ženske, ki velja do-slejl kot najveličastnejša efežka nimfa, ali preko navadnega človeka velik voijnik, izredno učinkovita izklesana glava, filozofa in drugo) govorijo, da je V tistih časih Vsaj za gotov krog prebivalstva v Efezu Vladalo precejšnje socialno blagostanje.
Petek, 6. februar: Doroteja Sobota, 7. februar: Roman Nedelja, 8. februar: Janez M. Ponedeljek, 9. februar: Apolonija Torek, 10. februar: Pust Sreda, 11. februar: Pepelnica Četrtek, 12. februar: Evlalija
Fran S. Finžgar:
KDO JE GOSPOD
Vi mislite, da veste, kdo je gospod. Trdim, da ne veste in zato vam bom povedal jaz. Le poslušajte. Gospod Je tisti, ki je vedno oblečen po najnovejšem kroju; ki dela gnečo na vsakem sprehajališču; ki se nič ne uči, a vse ve in zna; ki vse kritizira in obgodrnja, sam pa še ni storil toliko koristnega, kolikor je za nohtom črnega; ki se v gledališču smeje ob žalostnih prizorih, ob resničnem dovtipu gleda pa druge, ali se bodo zasmejali ali ®e; ki ga Je sram svojega očeta in mate-
Od kod ime februar?
Mednarodno' ime za naš svečan je sfaro,-rtmskega izvora. Ime je dobil po boginji 1 imenom »Februa«, Iti je bila zaščitnica ®lade setve in prispodoba rodovitnosti, duhovniki Pana, boga narave, so vsako' tete njemu v čast prirejali praznik sprave 'h čiščenja. Oblečeni v kozlovske kože Pana so si predstavljali kot mladeniča s kozlovskimi nogami in rogovi) so se hrupno pomikali po rimskih ulicah, otepaje s hibami, da bi pregnali hude duhove. To so kili začetki današnjega pustnega šem’je-nJa in veseljačenja, mesec, ki se v njem 1° dogaja, pa je obdržal ime prvotne visoke pokroviteljice vseh veselih in tudi skesanih ljudi.
ZORO ZORIN:
Čvrste korenine
Veter se je zaganjal v veje javorovega dre-in zrelo seme se je vsipalo na vse strani. yVe semeni sta padli med skale, kjer je bilo malo prsti, vendar dovolj, da sta obe in pognali stebla z vejami in listi, ‘drno^esci sta rasli počasi, kajti hrane je bi--0 malo in korenine so zadevale na trde skale. Eno izmed njih si je dejalo:
»Zdi se mi, da nima prav nobenega po-mtna riti s koreninami tako globoko med f* shale, saj je vsa zemlja le na vrhu, v glo-'nah je skoraj samo kamenje.“
In res je odslej razprezalo svoje korenine !^m° p0 površini, zato je raslo mnogo hitreje ,ot sosednje drevesce, ki se je vztrajno zajedo tudi v globino.
Neko noč pa je zdivjala nevihta, dež je lil 'j gostih curkih, tako da je bližnji potok ze-0 narastel, prestopil bregove in s silno moč-E°^ird vse pred seboj. Pridrvel je tudi do °beh dreves. Prvo, ki je imelo korenine sko-Tal na površini, se je s truščem zrušilo in izbilo v kalnih valovih. Toda zaman so se I®zbesneli valovi zaganjali v drugo drevo, je bilo čvrsto zakoreninjeno med skalami.
re, ker nista zadosti po modi; ki zapravlja težko prisluženo očetovo imetje, sam pa ne gane z mezincem, da bi zaslužil v~aj eno paro; ki na pločniku odrine staro ženico v blato, da gre on, go .pod po lepem; ki je tako brezsrčen, da si da od matere snažiti čevlje; ki ga je sram nesti zavojček na pošto; da, ki ga. je celo sram nositi knjige v šolo in si liste iztrga ter si jih po,maši po žepih, da ni omadeževana njegova gospoščina. AU sedaj veste, kakšno prečudno bitje je »gospod«? Vsi drugi ljudje smo delavci; de’avec je tisti, ki vihti kramp in rovnico, delavec, ki si s tinto prste maže, delavec, ki cepi sežnje v gozdu, delavec, ki vam vceplia modrost v glavo, delavec, ki orje njivo.
Poznal sem takega gospoda* kakor sem vam ga opisal. Že kot frkolin je hodil v šolo ves gizdav s paličico, v roki. Ko. je dorasel v gospoda, si je vtikal iz kniig iztrgane liste po žepih. Ko je prišla maturo, ni bilo ne listov ne znanja. Sel je in sl kupil čisto nove knjige. V parku je sedel, prebral list — in ga iz knjige iztrgal, ga vrgel in predal vetru. Vse, do zadnie-ga. Prišel je znanec in ga ogovoril: »Prijatelj. kaj delaš?« — »Za maturo se pripravljam.« — »Tako. pač ne poide!« — Gospod odgovori: »Če ja vsak osel naredi, jo bom naredil tudi jaz!«
Pa je ni, dnsi je trikrat poskusil.
Zato pa rečem zdaj:
Bodimo delavci in ne gospodje!
Leopold Suhodolčan:
Pravlica o črni
luni
v/
Zalka je stala sredi velikega dvorišča. Gledala je otroke, ki so se igrali. Imeli so veliko, pisano žogo in so jo metali čez plot. V Zalkinih očeh se je kdaj pa kdaj zalesketala solza. Njeno rdečo pentljo V laseh je narahlo pregibal veter.
Pa je prišel mimo1 starec z mehkimi, sivimi lasmi. Tol je bil sosed'. Urh. Stopil je k deklici in ji položil na rame svojo dobro roko.. Potem joi je vprašal:
»Zalka, se ti ne igraš z njimi?«
»Ko pa pravijo, dia sem še; premajhna in da se še ne znam igrati,« mu je žalostno povedala Zalka.
»Da sl še premajhna?« se nasmehne sosed Urh. »Tol pa1 že ni res. Veš, nihče ni premajhen za igro in nihče ni prevelik ... Kje pa je tvoj očka?«
»V šoli. Otroke uči.«
»In mamica?«
»V službi. Knjige dalje otrokom.«
»Si torej sama doma?«
»Greta je še doma. Ona pa nima. časa zame.«
Tedaj, se ije žoga prikotalila do Zalke. Dečki so se pripodlill za njo, pobrali žogo in se vrnili k plotu. Zalko in starega Urha pa še pogledali niso. Zalka je bila še bolj žalostna. Sosed Urh jo je prijel za rokoi in dejal:
»Ti bom pa jaz dal drugo, lepšo igračo ... Poglej V nebo, Zalka. Vidiš luno?«
»Vidim.«
»Glej, danes jo vidimo tudi podnevi. Zelo je bleda in tudi njej. je dolgčas. Bi se hotela, igrati z njo?«
»Da. Rada imam luno.. Zvečer mi po-
sveti V posteljo, pOš'je mi sladki spanec in Včasih t.udli pravljico... Kako pa jo bcste poklicali z neba, sosed, Urh?«
»Če si joi res želiš, ne bo, težko. Pridnim in žalostnim otrokom moramo izpolniti njihove želie. Zamiži, Zalka. Takoi. Ho — hop,! Tu jel«
Kol je Zalka spet odprla oči, je ležala
V	travi pred njo velika, svetla lima,. Bleščala se je kot suho zlato. Otroci, ki so se kriče igrali z žogo,, so v trenutku utihnili. Najprej si niso upali bliže. Tudi. Zalka jo je boječe opazovala. Potem, s,e je luna sama ponudila in začela loviti z Zalko po zeleni travi.
Tudi dečki so, se opogumili.
»Ali se lahko tudi mi igramo z luno?« so vprašali Zalko.
Zalka ni bila deklica, ki bi maščevalno pasla trmo. Vsa vesela .jih je povabila: »Kar pridite« Igrajmo se z luno. Tako borne vsii veseli.«
Otroci so začeli brezumno tekati po travniku. Tako lepo se niso do takrat še nikoli igrali. Luna, je bila zelo nagajiva. Otožna bledica ji je zginila z lic. Poskakovala! ije visoko v zrak, sedla kdaj pa kdaj na bližnje drevo, urno splezala na streha, kjer so delavci popravljali žlebove, pa spet skočila na mehki travnik, splašila konjička, ki se je tam pasel, nato pa se zakotalila med razigrane otroke. Zalka je bila zdaj vsa; srečna. Ni bilai več sama. Sosed Urh jel stal na robu travnika in se smehljal.
Tedaj! Ojoj, ojoij! Svetla luna je padla
V	jarek. Skopali so ga delavci za nov vo-
li ■ |P • •
-1
3
Kje sfe,
Hamutovi?
Anton Ingolič
-----------' = ,
d
pravim za očetom in sii najdem rudarsko delo, sem' se začel živo zanimati za nemščino. 2e čez mesec dni me je teta pohvalila. Marsikatero sem požrl, od nje, strica, predvsem pa od Hansa!, starejšega bratranca, ki je hodil že V šoloi, toda nemščina mi je bila z vsakim tednom manj tuja..
Tu. sem čakal precej časa, dokler 1 Prišel paznik, katerega ime soi mi ^Pisali na listek; dVakrat m,e je pre-od nog do glave in mi nazad-podrgnil, naj mu sledim. Bil je prav uj 0 rejen in neljubezniv človek, kot je mo,j mojster v' podloiški separaciji.
T| *^i že delal v jami?« me je vprašal, pre-™ sva stopila v dvigalo.
^isem.« Takoj sem se popravil. »Nein!« “°j slovenski in nemški odgovor je t®gnil pozornost najbližjih rudarjev.
; "Trvič?«
v;Prvič,« sem spet odgovoril najprej slo-potem šele nemški.
‘‘Vič je, zmerom, hudičevo.« r^I11 tudi zadnjič,« je dodial neki drugi »No, tega na srečo še mi nismo do-
^hko p,a danes doživimo.« s^k dan, vsako uro.«
vsega razumel, kajti govorili so iUej ’ko drugače kot v Donawitzu, razu-Sem le smisel njihovih besed. Kar Se ob novem letu odločil, da se od-
»Ali govoriš, Zepl, ker te je strah, ali ker bi rad strašil tegale fanta?«
»Jaz se prav nič...« sem začel, a beseda mi je vzel močan tresljaj. Naslednji trenutek se je dVigaloi s peklenskim; truščem in bliskovito naglico pogreznilo V žrelol. Krčevito sem se oprijel železne palice. Bilo ije samo toliko svetlobe, kolikor sio je dajale svetilke, ki smo jih držali v rokah. V pramenu svoje svetilke sem Videl črne stene, ponekod so bile suhe, in gladke, drugod razdrapane, in voda je kar lilal po njih. Za trenutek luč. Končano? Ne, že srno bili spet v temi in padali, dalje.
»Kaj je bila tista luč?« sem vprašal starega1 moža oib. sebi1.
»Elizabetino obzorje. Naša skupina dela še niže.«
Da, sem, le v jami. Doma ne, bi prišel v jamo, V dveh treh letih. Tu V tem avstrijskem kraju, ki mu še imena prav! ne vem, pal mie1 že prvi dan pošiljajo pod zemljo. Cul sem že, da je prvič hudo,. Toda brez prvič ni drugič in ne tretjič. Kakšno delo bom le dobil?
Treščili smo ob nekaj trdega. Sreča, da ni nihče videl, kako sem prebledel,, in čul1, kako mi je zastaloi srce.
»Nič hudega, fant, takoi pristajamo Vsak dan.«
Kaj sem najprej zaznal? Medle luči pod nizkimi, črnim stropom, na tleh bliskajoče se tire, vagončke, napolnjene s premogom ah prazne, prepih in lesene podpornike. Podpornike, podpornike. Bil sem kot oslepela kura, opotekal sem se sem ih tja in nisem Vedel, kam naj grem, koga naj se držim. Paznik me je moral prijeti za rokav in potegniti zal seboj,. Sprva, je bil rov širok in razsvetljen,, kmalu pa je zmanjkalo luči; rov soi razsvetljevale samo naše svetilke. Svetli prameni sol drseli po debelih podpornikih, črne sence soi se trgale ob njih, preskakovale, se lovile in zaganjale druga v dtugo,. Med podporniki se je tu in tam črno zasvetlikalo. Premog!
»Pass' auf!«
Prepozno, že sem treščil z glavo oib tram. Sele zd!aj sem videl, da je ta in oni prečnik izbočen, celo razpokan ih da iz njega štele ostre treske. Ker sem pazil zgolj, nla glavo, sem se jel spotikati ob pragove. Rudiarji pred menoj so hodili varno in tako naglo,, da sem jih komaj dohajal. Začel mel je oblivati pot. Za trenutek me je obšla malodušnost: ali je pametno,, da sem prišel sem in se že prvi dan spustil V jamo? A takoj sem se zavrnil.
Zapuščeni medvedek
Mene, medvedka, so radi imeli.
Mojih črnih, globokih oči bili so veseli.
Božali so me, mi uspavanke peli.
Mene, medvedka, so radi imeli.
Pa sem ostarel.
Oguljena, dlaka, razbite oči, razparani trebuh, noge brez moči.
Mene, medvedka, so takrat zavrgli, mene, medvedka*
Ker sem bil star.
Nihče me ni slišal, ko sem jih prosil:
»Nikar, nikar!«
Tudi deklica, ki sem bil njen, drobna,
v rožnatem krilcu in sinjih oči, me je pozabila. Majhnega, živega fantka siniih, globokih oči je dobila«
dovod. Zalka je brž prihitela k jarku in ponudila luni roko. Ko je luna priplezala iz jarka, je ni bilo več mogoče prepoznati, tako je bila umazana, saj je bil jarek poln črnega blata. Dečki so brž pozabili, kako lepo so se maloprej igrali z lrmoi. Začeli sci se ji smejati. Eden ji je celo vrgel žogo V nos. Zalki pa je šlo na jok. »Ne smejte se, grdobe! Pomagajte mi raje. Umili jo bomo.«
Dečki so se črtni luni le še bolj' smejali in nihče ji ni hotel pomagati. Zalka pa je odšla z lunoi k bistremu potoku. Tam je vzela svoj robček in tako dolgoi umivala! nesrečno luno, da je bila spet lepa in svetla kot suho zlato. Luna! se ji je na vso moč zahvaljevala, nato pa je zaprosila: »Rada bi šla spet na nebo... Na tem dvorišču žive tako poredni dečki...«
Zalka je poklicala soseda Urha. Ta se je nasmehnil in rekel: »Zalka, zapri oči.«
Zalka je še enkrat pogledala svojo noVo prijateljica, nato pa zamežala. Čez tret-nutek je spet odprla oči. Luna je že kukala izza belega oblaka in spet ije bila bleda v lice ni otožna.
Ko je Zalka zvečer legla v posteljo,, j J je prijateljica poslala svoj najlepši žarek, da ji je pobožal belo čelo.
S stricem Lenartom in Tevžejem Rebernakom smo dolgo povpraševali po očetu, a v rudniku pri Leobenu ga ni bilo in tudi ne v dveh rudnikih, kamor je pisal stric. Domov nisem mogel, saj bi se sesula v prah vsa, kar si je mati od mojega prvega pisma mislila o očetu. Poleg tega sem se bolji in bolj privajal delu, kraju in ljudem, nisem se več čutil takega tujca, poznal sem že precej ljudi, naših in domačinov. Tudi' mene so poznali. »Marko s Strmca, Dolgi Marko, der lange slowenisehe Kerl,« tako ih poidbibno so me klicali. Pomladi tudi ni bilo v Donawitzu več tako pusto, pobočja so ozelenela, seveda naših zelenih barv je oko zaman iskalo, kaka! cvetoča češnja pa te je tu in tam le; razveselila,. Zaslužek je bil mnogo boljši kot v podla-ški separaciji, da ga ne primerjam z zaslužkom pri Strmških, motniških in pod-loških kmetij. Naj samo najdem očeta, pa si bom lahko vsak mesec dlal na stran kak šiling. S Strmca sem seveda Vsak mesec dobil lepo, toplo pismo,. Prav videl sem mater, kako je srečna, ne toliko zaradi denarja (čeprav ji je prav prišel tudi denar), marveč predvsem, ker sol ji moje pošiljke pričale (seveda: lažno pričale), da z očetom misliva na dom, dai ga ne bova pozabila in se bova vrnila jaz že pomladi, kot sem obljubil, oče pa malo pozneje. Ko me prve pomladne tedne ni bilo, je Štefka takoj pisala, zakaj ne pridem. Odgovoril sem;, da pridem, nasiledhji me-

ZA GOSPODINJO in dom j
Sposojanje prinaša skrbi in jezo
»Pomagala ti bom,« je pohitela žena, ko se je mož odpravljal na vrt, dia prekoplje gredlo. »Sosedovi mi bodto gotovo posodili stare grablje«.
Da, sosedovi so res. imeli v rezervi še ene grablje. Precej stare so že bile in ne preveč trdne, a vseeno so bile še vedno grabi ie. V dvoje je šlo delo na vrtu pre-ceij hitreje sipotd! rotk. Minila je dobra ura, potom pa so se grablje znana da prelomile.
Jesen in zima sta tudi čas, ko sc prehlad, kašelj, angina in druge podobne bolezni skoraj v vsaki hiši gostje. Ce sami spoznamo bolezen in je ta šele na svojem začetku, tedaj, se prav lahko zatečemo tudi k domačim zdravilom, ki pogosto uspešno pomagajo. Kdor ima angino, naj grgra mešanico iz žlice Vinskega, kisa;, žlice medu in žlice bezgovega čaja. Vse to zaVreš in grgraš. Najbolje, da to storiš večkrat in v tem primeru skuhaš te mešanice Več.
Pozimi, kot kurimo peči, se tudi večkrat opečemo, posebno otroški zdravniki vedo povedati, da se zatekajo k njim po pomoč matere z opečenimi otroki. Seveda če so opekline hude, ne odlašajmo in pojdimo nemudoma k zdravniku, manjše opekline pa pozdravimo sami s tem, da namažemo opečeno mesto z beliakom ali pol a era mo obkladke s kislim zeljem. To je tudi izvrstno sredstvo zoper zaprtje, čei ga nekaj poiemo na. tešče, pomešanega z jedilnim oljeta.
Zoper angino so praV dobri tudi obkladki iz grškega sena a'i grške detelje. To. je rumena dišeča moka,, ki jo skuhamo v močnik, na debelo namažemo z mjoi platnen ovitek in polagamo na boleče mesto.
Kašelj je posebno' nadležna bolezen, ki nam ne da miru niti ponoči. Naberi veliko špičastegai tropotca na desetinko Vse količine tropotca vzameš cikorijo., rman in regrat. Vse skupaj očisti, operi, potolci in prav n;a drobno zreži in daj v lončeno posodb. Na to vlij toliko Vode da, rastline pokrije. Pusti, naj vse stoji čez noč. Na-slednii dan pr.evri, ohladi in pretlači, nato daj na vsak liter soka pol kilograma nanje sladkorja. Potem kuhaj sok s sladkorjem zelo počasi, da se povre za štiri prste. Sok spravi v čiste steklenice in Vzemi večkrat na dan po. eno žlico*.
Tudi vinska, rutica je koristna, a malo znana zdravilna rastlina. Pomaga zoper krvni pritisk, če se komu Vrti v glavi ali če je glava težka. Pomaga tudi piri naduhi, premočnem utripanju srca. Dobro je, če imamo vinsko rutico namočeno v dobrem; domačem žganju ali špiritu ter jo jemljemo po kapljicah na sladkorju.
Tudi žajbelj ali kadulja je izvrstno* sred-
sec; tako siem odlagali vrnitev iz meseca v mesec in zdaj sem tu pod tujo zemljo, namesto da bi se grel na stmškem soncu.
»Najdi! očeta in potem pridita oba nazaj I« mi je naročil stric Lenart, ko sem se predi štirimi dnevi odpravil iz Donawitza! TtVžej Rebernak pa mi je rekel: »Če* se tam, kamor boš prišel, bolje zasluži, sporoči! Polona pravi: niti en teden dalj kot tri leta.«
V Fohnsdorfu, kamor sem se odpeljal iz Donawitza, niso o očeitu nič Vedeli, dela pa ni bilo ne v jami ne zunaj, zvedel pa sem za, tale rudnik, za ... za Koflach. Da, Koflach! Kot je Videti, je to Velik rudnik. Oče gotoVoi ni šel V kak majhen rudnik: to bi bil že lahko vedel. Takoj jutri povprašam po njem.
Ustavili smo se. Od dveh ali treh strani so zevali črni rovi, iz enega, morda celo iz dveh, je prihajalo zamolklo udarjanje.
»Kje si, mladenič?«
»Tu, gospod paznik,« sem se odzval paznikovemu klicu.
Rudarji so Odšli dalje, meni pa je paznik razložil, kakšno bo molje dietol: vozil bcm napolnjene vagončke edi odkopa semkaj na glavno progo', prazne pa spravljal nazaj.
Kaj pa je to* takšnega! Toliko, da sem se dotaknil Vagomčka,, že: se je premaknil in začel drseti po progi, ki. je padala proti odkopu. Kmalu sem bil pri rudarjih. Trije sO bili, edlen starejši, diva precej mlajša,
»Oh, s posojenimi stvarmj pa reis nimam sreče,« je zastokala žena. In ni ji kazalo drugega, kakor da se preobleče in odide v trgovino, saj je sosedovim obljubila, da bo vrnila grablje* že zvečer. Vrnila jih je, celo popolnoma nove.
Taka nesreča se mladi ženi ni pripetila prvič. Precej skušenj je že imela pri tem. Nekoč si je sposodila knjigo*. Potem jo je nekje pozabila in kupiti je* morala novo.
stvo zoper kašelj. Navadno ga skuhamo v mleku, sladkamo in precedimo. Pijemo še vročega. Žgan sladkor je prav tako izvrstno sredstva, ki nam pomaga, da se čimprej znebimo nadležnega katarja., ki nas tišči v grlu. Lahko ga prevremo z mlekom ali z lipovim čajem. Najbo*liei, da to storimo zvečer, ker se po njem. znojimo.
Če imaš slabo prebavo, je dobro popiti na tešče skodelico zeljnice — vode, ki jo dobimo pri kisanju zelja. Prav tako* je* tudi dobra Voda od kisle repe* ki jot Večkrat ponudimo tudi otrokom.
Ljudje, ki bolujejo na želodcu, s,o podvrženi raznim dietam, vendar niso za vse bolnike predpisane enake* diete*. Tako mora n. pr. bolnik s čirom na želodcu imeti strogo dieto, medtem ko navaden bolnik lahko svojo dietol nekoliko omili. Za vse pai Velja, da morajo preskrbeti svojemu organizmu dovolj hrane.
V‘prejšnjih časih so bili ljudje mnenja, da moraiol želodčni bolniki uživati čim Več sladkorja in sladkih jedi. To je popolnoma napačno. S tem dosežejo samo to*, da se zredijo. Dai bi pa želodec redno* delal, mora dobivati: bolnik s hrano* ne samo sladkorja, temveč tudi proteiHel (meso, ribe, sir). Izogibati se mora predVSem raznim maščobam, ki so največji sovražniki želodca.
Jasno je, dla zdravnik bolniku predpiše dietol glede na to, kako težka je bolezen. Vendar pa velja z.a vse bolnike, da; ne smejo uživati nikakršnih koniserv, divjačine, salam, začimb, pikantnih stircv, čokolade, kaVei, aperitivov, likerjev in alkohola sploh. Izogibati se morajo* kolikor mogoče maščob, posebno masti od cvrtja, ali pečenja1.
Živila prepovedana težkim želodčnim bolnikom
Ti bolniki, posebno* bolniki s čirom, s kamni na ledvicah, mehurju ali želodcu in pa okrevajoči zlatenični bolniki, ne sme-jo uživati mesa mladih živali (telečje meso itd!.), svinjskega; masla:, svežegal kruha:.
toda. prava hrusta. Kalj, če koplje oče* kje V bližini? sem se vprašal. Morda se bova srečala tam na križišču ali pred dvigalom. Sprva gotovo niti verjeti ne bo hotel. »Ali me ne pozante1, oče?« »Si res ti, Marko?« »Sem, seVeda sem.« »Odkod prihajaš?« »Eh, oče, to je dolga povest.« In mu jo bom povedal, potem pa bci on, meni svojo*. Rudarji so odložili tcrbei, slekli suknje, mlajša dva celo srajce, se pretegnili in, Vzeti; Vsak svoje, orodje; najsta;-rejši je pograbil sveder, edeh izmed mlajših krampi, dlrugi pia lopato.
Bilo je nenavadno*. Tičali, smo globoko pod: zemljo in rudarji so trgali iz nje to črno kurivo, ki že zdaj greje, kako šele greje na zimo V pečeh in štedilnikih, žene pa na: tisoče in tisoče strojev. Ljudem lajša in lepša življenje, toda treba je ponj globoko pod zemljo, treba je požirati prah, treba se je pošteno oznojiti, kot s;e je že oznojil tale hrust, ki mi bo vsak časi napolnil vagonček. Seveda ni sam,o* vročina, so še hujše stvari, so nesreče. O njih niso govorili samo spodaj v Podlogu, pogovarjali so se o* vsaki posebej na Strmcu, na Motniku, po1 Vseh hribih naokoli. . .
»He, fant, zdaj se pa izkaži!«
Zgrabil sem za gornji rob Vagomčka, se uprl obenj in pritisnil. Toda Vagonček se ni premaknil.
»Še skledo fižola in skledo polente, potem bo* morda šlo*!« se je zasmejal rudar s svedrom.
Todai naj slabše je bilo, ko si. je nekoč sposodila kolo. Mudilo se ji je in ko je vozila, je* premalo pazila na; cesto* in sploh, kje in kako* vozi. Na prometnem križišču je skoraj prišlo do nesreče. V zadnjem trenutku je zapeljala na pločnik, da se je izognila avtomobilu, ki je seveda: imel prednost. Ob Visokem pločniku pa jo je vrglo s kolesa;. Pri vsej nesreči je imela celo nesrečo*, dla si je samo* zvila nogo in strgala nove nogavice*. Zato pa je* ka-rambol precej hum zaznamovalo kolo: razbila; se je svetilka, polomila več špic in močno odrgnil blatnik. Stroškov je bilo več ko preveč.
Takrat je nesrečna ženska celo skleni la, da; si ne bo nikdar več ničesar sposodila;. A ni zdržala dolgo. V hiši je omoldne zmanjkalo kisa, zvečer jei bilo premalo kruha za večerjo, itd. In sedaj so prišle na vrsto še grablje.
Mlada ženai se* je zamislila dla si je s sposojenimi predmeti nakopala toliko stroškov, dai bi si s tistim denarjem lahko sama nakupila Vsaj polovico stvari, ki so ji V gospodinjstvu še manjkale in ki si jih je neprestano sposojevala.
Najbolj strogo pa jim moramo prepovedati vsakršno, uživanje alkohola, vštevši vino in pivoi.
Hrana za srednje težke bolnike
Tem priporoča j oi uživanje rdečega in kuri ega mesa., in sicer (hiše nega, surovo nemastno šunko* in nemastne ribe*. Zelenjavo, razen zelja in. špinače, lahko uživajo! brez omejitve. Ravno tako lahko uživajo krompir. To zelenjavo* je* treba p*re-vreti in joi zabeliti ž limonovim, sokom in čim manjšo količino olja. Paradižnik, korenje* in zeleno pa* lahko* uživajo* surovo*. Priporočljivo* je*, da Vsaik dam zaužiieijo nepiknnten sir si prepečencem ali si keksi. Dovoljeno je tudi sadlje, razen; orehov, lešnikov in mandljev, pra*V tako marmeld-' da, medi, pa tudi sveže maslo v majhnih količinah. Odi pijač je dovoljena čista Voda, sadni sokovi (ne konservirani) in posneto* mleko*.
Hrana za lažje* bolnike
Za te bolnike* veljajo V glavnem ista pravila, Vendar ne takol strogo* in srno' pri izbiri jedli lahko nekoliko bolj prožni. Dovoljenio jim je uživanje starega kruha, telečje meso, jagnjetina, špinača, sušena Zei-lenjaVa, razno suho* pecivo', posušeno sadje (čokolada ja prepovedana). Od pijač je dovoljena bela kaval, prava kava (zelo lahka;), rdeče Vinoi mešano* z vodo. Dovoljeno* je tudi zmerno uživanje jajc, biti pia moraijo popolnoma* sveža. Prepričati pa sle je prej treba, če jih bolnik prenese.
»Očisti progo!« mi je nasvetoval nala-gač.
Zares, pod! kolesi je bilo* polno premoi-ga. Očistil sem progo* in se s podiVoiieno močjo* uprl ob vagonček. V sklepih mi je zapokalo*, v hrbet soi se mi kot ostre: sulice zapičili pogledi Vseh treh rudlarjiev in pol vsem telesu me* je oblil plot, todai Vagonček, se* je premaknil. Izvozil sem iz najhujšega,; potem je bilo* nekoliko* laže, čeprav je šlo navkreber. Ves prepoten sem* pripeljal: do križišča. Tu ni bilo časa za počitek, že sem* dobil praznegai in ga moral nemudoma spraviti k rudarjem.
»No, kako* je bilo?« me je Vprašal na-lagač, kd se* je* vagonček ustavil pred kupom premoga.
»Če ne bo huiše*, bo šlo,« sem, dejal in si kar z dlami brisal potni obraz.
»Sedi in odpočij sie!«
Ko sem med kolesi drugega* vagončka, ki je bil prej poln, kot sem računal, očistil progo in* se* z rokami uprl obenj, me je nalagač potegnil stran, se uprl s hrbtom ob steno in dejal; »Vidiš, takole* ga je* treba spraviti z mesta! No', poskusi!«
Zares, šlo je laže in hitreje. SeVeda mie je na križišču hrbet tako skelel, dla sem se komaj zravnal, tloda bil sem prej nazaj in imel zato* daljši počitek.
Pri ena istem;, dvana jstem Vapončku nisem hodil ravno, noge so mi bile v kolenih mlahave* in tudi roke nisoi Več imele prave moči. Vendar nisem maral pokazati,
Kadar je bolnik v hiši
ZDRAVSTVENI KOTIČEK Dieta želodčnih bolnikov
Različni načini soljenja
Naše gospodinje gotovo že vedo, dia zahtevajo različna jedila tudi različne nar čine soljenja. Tako lahko solim« n. pr-jetra šele potem, ko so* že* ocvrta, ker bi sicer postala trda. Meso*, ki ga nameravamo peči, cvreti ali dušiti, solimo kvečje-’ mu pol ure pred pripravo, sicer predolgo nasoljeno meso izgubi mnogo dragocenih redilnih snovi,, izgubi dober okus, in je tudi teže prebavljivo*. Izjema, jei perutnina, ki joi lahko* solimo več ur prej, vendar le na notranji strani, zunanjo stran pol nasolimo* šele četrt ure* pred! peko. Le tako dobimo* mehko in okusno pečenko.
Fižol, lečo, grah in drugo zelenjavo solimo, ko* je na pol kuhana,, ker sol zadržuje mehčanje. Ribe osolimo z drobno soljol potem, ko s,o* pečene in ko sto« jih že vzeli iz ponVe. Zeleno* solato solimo zmerno*.
Za kolače' razmešamo sol v mleku ali smetani. Na pol kilograma ali približno tri četrt litra mioke1 Vzamemoi majhno žličko soli.
Jedli, ki s;e dolga kuhajo je treba manj soliti, kakor tiste*, ki so hitroi mehke*. Teletina, jagnjetina, svinjina; in ribe so bolj sladkega okusa, zato potrebujejo več soli, kakor govedina ali divjačina. Tudi mastno meso' solimo bolj, kakor pust«, staro bolj kot mlado in ribe* Več kot perutnino.
Nal 2 do 3 litre juhe dlamo* žličko soli, na pol kilograma telečje* pečenke posujemo pel žličke soli,. Na 1 kg svinjske* pečenke* posujemo dobre p'o-1 žličke, za dVa piščanca pa zadostuje pičla žlica sc’i.
Kadar kuhamo* štruklje, cmoke ali druga živila; v Vodi, damo* na Vsak liter vode k a V1'no žličko soli.
Sicer pa naj Vedno* Velja pravilo: ne; solite preveč! Preveč soli škoduje zdravju in, povzroča žejo.
PRAKTIČNI NASVETI
Krpe — prahovke
bodb lepše* pobirale prah in ga tudi obdr- f žaile*, te* do čistega, oprane posušimo irl t>
he namočimo' V Vodi, ki smo ji dodali malo glicerina, in ponovno posušimo. Na liter vode* računamo* žlico glicerina.
Svetla mesta
na volnenem blagu oditranimo, če jih j skrtačim« z mešanico iz pol 1 vode, 10 g soli, 10 g salmijakovca.
Za vitko linijo
je preprosto, toda* učinkovito sredstvo; kozarec nesladkane limonade, ki jo popi- j jemo vsako jutro na! tešče. Limonado* mo-ramoi napraviti tik pred uporabo!; narejena zVečer izgubi Veliko sivoje vrednosti, posebno še vitamina C. Sveža limonada pa oskrbi organizem že* zgodaj zjutraj s tem dragocenim vitaminom, kar je za dobro počutje in uspešna delo velike vrednosti.
kalca me zdeluje1, vedel sem, da bi se mi rudarji smejali, čeprav gotovo niso bili hudobni ljudje, toda V meni so gledali svoj klavrni začetek jamskega življenja. Ker nisiem imel za; južinio drugega kot kruh, mi je vsakdo dlal košček slanine*.
Po* južini mi. je šlo* sprva, nekoliko laže, kmalu pa mi jei izginilo iz oči poslednje sonce in zelenje, v očeh sem imel le črni premog, svpj Vagonček in podpornike. V glavi ni bilo nobene* misli Več, v srcu nobenega* čustva. Bila me je sama utrujenost in bolečima. Če bi bil sam, bi že zdaV- l naj obležal ob Vagončku. Nisem Vedel, ali delamo žel pet ali šeis,t ur, ali pa bo šihta morda le* Vsak čas konec. Ko je prišel. paznik, odi utrujenosti skorajda nisem znal povedati v nemščini, kar me (e vpra- , šal. Oživila me je šele pohvala maijstarej" šega* rudarja*.
»Za; prvič je dober. Kar pustite nam ga!*
»Kako se že* pišeš?«
»Marko* Lamut.«
»Gut, Marko' Lamut, ostal boš torej pr' številki dtevet!«
Komaj sem vlačil noge za seboj, ko sirno se vračali proti šahtu. Rovi so*-se mi zdel' ožji kot prej in, nižji. Kakor da m;i z V&° težo leže* na ramenih, noge* p*a, kakor da se mi zaSlajaljo* v premog in jih motam Vsakokrat posebej izvleči. Tudi svetilk^ niso dajale tolikšne svetlobe; kakor da s£r tudi one utrujen©.
(Nadaljevanje na S. strani)

Fran S. Finžgar:	\J TOVARNI
ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
(ODLOMEK IZ ROMANA »IZ MODERNEGA SVETA«)
Krog štirih popoldne se je vračal zdrav-nik iz mesta, kamor (je hodil obedovat. Vreme je bilo sončno in postajalo jei precej odjužno.
Po gaju pred tovarno se je izprehajal Egon Seme. Eno nogo je nekoliko' povle-koval za seboj, z drugo' se je dvigal na prste in žvižgal poulično kvanto. Ko ja Zagledal zdravnika, je hitel proti njemu, grizoč V ustih leseno cevko, V kateri ije tičal ogorek cigarete.
»Čast mi je, dober dan, gospod doktor! Iz kavarne?«
»Da, tudi V kavarni siem bil, da sem naglo preletel nekaj političnih novic.«
»Politika, h e, bedarija! Jaz ne berem nobenega političnega dnevnika. Veste, tako fine stvari s slikami — saperlot, toi je Užitek!«
»No — to je pač okus. Vsako drevo se drugače krivi! '— Prosim, ali je mogoče, dat bi si ogledal sedaj tovarno?«
»Seveda, kadar hočete. Grem z Vami!«
»Vam bom jako hvaležen, če mi jo razkažete!«
Šla sta skozi velika vrata na Velikanski Prostor, kjer so bile skladovnice železnice, staral, strta kolesa, zarjavele osi, velike cevi in kotli. Po« tleh je bilo vse črna otf saj in železnih opilkov. Po ozkotirni železnici so pehali, delavci majhne vozičke, ki so bili obloženi s premogom, z žei-tezom, z žarečimi ploščami, drugi pa z izvršenimi izdelki, katere so delavci rinili' do železniškega voza, kamor sio« nakladali blago.
Seme ije stopal mimo delavcev kakor Paša. Vsi so se ga žei na daleč ogibali, Priklanjali se mu globoko in snemali zamazane klobuke z glaV. Prišla sta1 mimo težaka, ki je dvigal veliko breme na; voziček. Egon mu je s klofuto zbil klobuk z Slave, ko ni pozdravil. Revežu jie breme termi!o na tla,. Brez besed je pobral klatežu. Zdravnika je zabolelo v dnoi duše. se je in videl na licu delavca, izraz
kakor zverine«, ki je v kletki in ždi po-tehnjena in krotka samo zato, ker ne mote streti omrežja!.
Dr. Sluga ni mogel molčati.
»Oprostite;, gospod nadzornik, toi ni bite umestno!«
Seme je« nekolika osupnil. Mislil je, da
s surovim dlejanjem zdravniku pokazal v&o sVo|joi neomejeno« moč in da ga« bo te ravnik občudoval.
»Ne boste zamerili, gospod doktor, če teim rečem, da tega ne razumete. To so živali! Zlepa ne opravite nič. Če le za las roijenjate, pa so Vam ti psi uporni in iteično renčati in gosti, da je človeku kar ^ugodno. Samoi ta strogost vzdržuje« pri ttes mir. Sicer bi bil upor, štrajk in polom te*kor drugod. Naj se jim. godi še tako tebro«, če slišijo od kake strani: Tam terajkajo — hop«, precej začnoi še pri nas. •te so opice!«
‘Dipobci
, N. Y. Post: Radio je čudežen instrument, te omogoča ljudem, kateri nimajoi kaj poi-^cdlati, da. govorijo ljudem, ki ne poslu-te j oi.«
Coronet: Preveč znamenitosti postane VeUkih, namesto, da bi v svoji veličini ®te&tale preproste.
I Bertrand Russel, angleški filozof: »Ža-°stnoi na svetu je to, da so bedaki ved-
samozaVestni, pametni pa, tako ornah-
1.
V«
ter Donald Rogers, angleški zdravnik:
tetjina tega,, kar pojemo, nam, zadostu-i za prebrano — obe preostali tretjini testita prebrani zdravnikov.«
te?,
V
^all Street Journal: »Če bi se ženske
zato« oblačile, da bi ugajale svojim eto', bi nosile obleko« iz minulega leta.«
J«nnes Mason, filmski igralec: »Pode-|ff ten,je je, stvar, na katera pomislimo, če; tena talentirane otroke;.«
Street Journal: »Prava Vrednost nega izdelka se pokaže takrat, če r, I® traja, kakor pa obroki, ki jih mote0 š& odplačati zanj.«
»Ti si pa orangutan,« si je mislil zdravnik in od jeze stis«kal ustnice.
Šla sta od oddelka do oddelka. Kako gibanje! Jermenje je šumelo in trepetalo pod stropom,, zamašnjaki sičali, turbine so potresale pod, stroji so hropeli: rezali, stiskali s«o goreče železo, ki se je zvijala kakor ognjene kače, drugo«d pa mrzlo« ječalo in se, tanjšalo do tankih vlaken najdrobnejših žic. Med stroji so stali umazani delavci — brez glasov, brez veselja na licih. Mogočne mišice so se jim napenjale in krčile kakor suhe te«tive;; teže so se dvigale s tal, romale iz rok V roke — Vse brez glasov — vse sami stroji.
Od šuma in ropiota1 sta, dospela V steklei-no dvorano. Skozi vrata je bilo čuti petje.
»Kaj je to«? Lenuhinje! Drhal!«
Seme je odprl vrata in bolj zacvilil nego zavpil na zbor deklet, ki so sedele na
Kje si veselje moje mladosti: prve snežinke, prve radosti?
Kje so pomladne tratice moje, kje cicibani?
Proč je oboje.
Kje je prešerno v gaju vrvenje, kje je ljubezen, kje hrepenenje?
Vse je minilo, vse radovanje, nič ni ostalo, bile so sanje.
Pavle Kernjak
majhnih stolčkih, štele in tehtala žeblje ter jih spravljale v zavoje. Druge so ovijale žične svitke; s papirjem.
Ko so za čul e glas nadzornika, je zastal tožni molov akord! narodne pesmi V grlu. Njih črne roke so drhtele in hitele, kakor bi bili Vsi ti mladi prsti že grozno ustrahovani.
Zdravnik je namrščil obrvi in obstal med vrati. Egoni je p;a šel mimo deklet, mnoge opsoval, mnogimi pa govoril umazane« besede.
Prav zadaj je; sedela deklica, katere oforaze«k je bil tako nežen, da je zdravnikov pogled očaran obtičal na njem.
Egon je pričel pregledovati in, premetavati posamezne zavojčke.
»Ka,j je to«? Ali se tako zavija?« — Srrk — je zacvenčaloi po tleh in dva, zavoja žebljev1 sta bila raztrgana in razmetana po podil.
»Deset krajcarjev ti odtrgam za, papir in zamudo. Glej, da napraviš drugič bolje, sicer te spodim!«
Semei je potegnil note«s iz žepa in zabeležil: »Maretka Knafelj — 20 h. Slaiboi pa-ketirano.«
Zdravniku so se krčile pesti V žep«u. Gledal je p«ovešenei oči Maretkine«, videl drgetanje mišic okrog ustnic, ki s«o zbirale vso silo«, da, ni na glas zajokala, vrgla okrut-nežu žeblje v lice, pljunila vanj in zbežala . . . Njene nekolika pobledele ustnice so se krčevito stiskale in drobna roke sc se tre«sle, koi je pobirala žeblje.
Egom je odšel z zdravnikom; in zaloputnil vrata, dn so zašklepetale« šipe. V ta šum se je pa Vmešalo« nekaj vzdihov, a tudi kletve iz dekliških ust.
»Koliko ima to dekle plače na dan?«
»Trideset krajcarjev! Še tega ne zasluži!«
»Preveč se; zahteva za toi plačo!«
»Za ta dienar delavk kar hočemoi!«
Zdravnik je« imel pikre na jeziku in,, ker je bil ognjevite; narave pa še razburjen od tega prizora, bi bilo prišlo do resnega spo«p>ada, da ni prihitel vratar in prosil Egona, naij gre pogledat, če« je naloženi vagon v redu in, da zapiše težo« in vsebino.
Zdravnik je odklonil povabilo, naj gre z njim. Hladho se je poslovil in omenil, da še sam nekoliko pogleda po tovarni.

Pozneje pa je prevladal drugi nazor. Ko so se Rusi približevali, so trup«la spet izkopavali in jih sežigali na velikih rešetkah, ki soi jih V naglici iz železniških tračnic, uporabljali pa so bencin in Dieslovo olje.
Naslednji dam, pravi Gerstein, smo se peljali V Belček. V vročem avgustu je ozračje strahotno smrdelo in vsepovsod je mrgolelo milijone muh.
Drugo jutro je prispel prvi vlak iz Lvova!. 45 vagonov s 6700 ljudmi, med katel-rimi jih je bilo 1450 že oib prihodu mrtvih. Izza rešetkastih lin sol kukali strahotno bledi in plahi otroci, v očeh polni smrtne groze, pa moški in ženske.
Vlak se ustavlja: dVe sto Ukrajincev (belogardistov, op. ured.) odpahne vrata in z usnjenimi biči pode ljudi iz vagonov. Velik zvočnik daje nadaljnja navodila: Slecite se doi golega, odložite tudi proteze, naočnike, in tako« dalje. Vrednote oddajte pri posebnem okencu,. Čevlje skrbno zvežite, zaradi zbirke, oblačila,, kajti vi kopici, ki je bila, Visoka že nad 25 metrov, ne bi nihče Več spravil pravih parov skupaj. Zenske« in dekleta« morajo k frizerju, ki jim, z. dvema, tremi zamahi odstriže lase in ti izginjajo V Vreče.
Vlak se nato premakne. Nagi so Vsi, moški, ženske, otroci. Matere z dojenčki na prsih, goli malčki, odrasli. Večina se zaveda, kaj bo, zadah jim oznanja njihovo
usodo. Obotavljajo se, vendar stopajo v morilnice, gnani od drugih za seboj, ali pod udarci usnjenih bičev v rokah esesov-cev. Morilnice se polnijo. Ljudje stoje drug drugemu na nogah. Štirikrat 750 ljudi v štirikrat 45 kubičnih metrih. Po 32 minutah je vse mrtvo.
Možje delavskega oddelka odprejo vrata na drugi strani. Kakor okameneli stoje mrliči V morilnicah, pokončni, stisnjeni. Saj tudi ne bi bilo prostora, dla bi kdo kam padel, ali da, bi se kdo samo sklonil naprej. Še v smrti spoznaš družine. V smrtnem krču so si še stisnili roke, da jih je treba trudoma trgati narazen, ker morajo pripraviti morilnice za nadaljnjo skupina«
Inozemstvo jel seveda! Vse to zvedela Sam Gerstein je izpovedal svoje strahotne vtise nekemu švedskemu diplomatu, ki jih je lenta sporočil v Stockho«lm. Od tam so prišla poročila tudi v London. Akti švedskega zunanjega ministrstva povedo, da Gersteinovoi poročilo v tujino nikakor ni romalo v koš,
Ali je lahko inozemstvo karkoli ukrenilo«, ne glede na to, da so se zavezniške vojske, bojevala proti Hitlerju in njegovemu nasilnemu aparatu? Tudi tega vprašanja so se dotaknili v niimberškem procesu — ampak to je že novo p«aglavje.
(Borec)
Nacistična zverstva v Buch@nwaldu
Iz »Našega glasa«, glasila, ki so« ga leta 1945, takoj po propadu Hitlerjeve Nemčije izdajali jugoslovanski interniranci v koncentracijskem taborišču Buchenwald, povzemamo' naslednje vrstice.
Kar smo morali jetniki vseh Vrst po taboriščih Hitlerjeve Nemčije doživljati, presega meje domišljije« normalnega: človeka. Z nasmehom na ustnih in ponosni na svoje zverinske domisleke, so vršili SS-ovci najgnusnejše zločine nad nedolžnimi žrtvami. Neprizadeti ljudje bi lahko smatrali te žalostne pojave kot plod prebojne fantazije ljudi, ki bi radi imponirali z goro'-stasnostjo svojih čenč. Toda; to« potrjujejo resne in žive priče teh dogodkov. Likvidacijo jetnikov je bilo SS-oVcem. lahko opravičiti. Kra,tek raport o upornosti jetnika in o zato zasluženi kazni je popolnoma zadostoval.
Predaleč bi Vedlo«, ako bi hoteli izčrpno poročati O zverstvih SS-oVcev nad; jetniki v BuchenwaldU. Prinašamo le nekaj primerov':
ZAKOPAVANJE ŽIVIH. Ob cesti so ležali kupi peska1. SS-oVec je zapovedal jetniku, da razkoplje kup in da! izkoplje V sredii jamo. SS-ovec je jetnika prisilil, da so je vlegel v jamo«. Zakopali so ga živei-ga Čez kake« kol ure so reveža odkopali — mrtvega.
SMRT POD PADAJOČIM DEBLOM. V gozdu so sekali drevje. Tja; so prignali skupino jetnikov' — židoV. Skupino so' poi-vezali v živ snopi ter jo postavili v bližino drevesa!, ki je bilo določeno, da, pade. Drevo je moralo pasti ravno na živi snopi ter pobilo jetnike V povežku.
STRELJANJE NA DREVESA.. Oddelek jetnikov je delal v gozdu. SS-ovec je iz-
med njih izbral dva in ju z revolverjem V roki prisilil, da sta splezala na -vrh drevesa. Od tod bi morala skočiti na tla in se tako' sama ubiti. Ker sta se obotavljala izvršiti ukaz, ju je; sestrelil kot ptiča z drevesa«.
KATINSKA AFERA. S katinsko afero, ki se je gotovo« še vsi spominjate, so hoteli Nemci naprtiti Rusiji masovni poboj poljskih oficirjev. Nacisti so V d0«kaz svojih trditev objavili sp«isefc V Katinu odkopanih mrličev. Mi pa vemo, da je bilot v ta sp«isek vzetih mnogo Poljakov, ki so bili sežgani V krematoriju v Bu-che;nwaldu.
USNJE IZ ČLOVEŠKE KOŽE. SS-ovci sc' v Buchen,waldu strojili iz kož umrlih jetnikov usnje. Rabili, so ga za izdelovanje torbic, denarnic, senčnikov za namizne svetilke in sličnih predmetov. V dokaz hranimo več komadov takih izdelkov. Medi nacisti je imelo« te vrste« blago bajno cenol in nekateri so se s tako trgovino obogatili,
Mordla ne boste Verjeli, da so tukaj kuhali tudi človeško meso, da so krmili z njimi SS-ovske pse«, ki so nas stražili in grizli?
ČLOVEK NAMESTO — BELE MIŠI. Naše taborišče je posebno slovelo po preizkusni postaji, kjer so preizkušali razne serume in strupene pline. Kot preizkusni predmet niso uporabljali, kakor je to običajno po svetu, belih miši, temveč ljudi — naše tovariše.
Spačiti in siti SS-ovci so na® mučili in morili za« šport in V zabava. Vendar nismo nikdar klonili svojih glav, tudi v najtežjih trenutkih, temveč smo le jeklenih svojo antifašistično zavest
ž a dobro voljo_______________________g
Mleko na metre
Deček pride V mlekarno in naroči: »Prosim kilogram mleka!«
Prodajalka ga pouči: »Veš fantek, mleko se ne prodaja na kilograme, marveč na mere!«
»No, prav', pa mi ga dajte en meter!«
Dober nasvet
»Ali veste, kako pripravite petelina do tega, da ne boi s svojim petjem motil vašega počitka V nedeljo navsezgodaj?«
»?«
»Zakoljite ga že v sobotol«
Pogum
»Jaz sem tako pogumen, da svoj živ dan še nisem zaprl oči pred nikomur in pred ničemer!«
»To pomeni, da si obraza, sploh ne umivaš z milom,.«
Črnilniki
»Janže, vaši črnilniki niso v redu — p«rv'ič so vedinoi prazni in drugič so vedno polni nesnage«!«
Kaznovana zamuda
»Zakaj ste v zaporu?«
»Ker sem bil zamudil vlak.«
»Da bi vas zaradi tega zaprli?«
»Da, če ga nei bi bil zamudil, bi jo popihal čez mejo.«
Higiena
Gospodinja svoji pomočnici:	»Toda
Spelal, zakaj si vendar niste umili rok, preden ste' zamesili kruh?«
»Ah, prava reč! Ko bi le videli, kakšne so bile, moje roke, preden sem začela!«
Dobra postrežba
»Slišite, natakar, vino ima čuden dluh .. . Zamašek je plesniv!«
»Malo po«trpite, prosim, takoj vam prinesem drug zamašek!«
Ga« že pozna
»Skoraj bi me bil povozil, pa je še tako nesramen, da Vpije za menoj: osel nerodni!«
»Kako«? Ali te pozna,?«
Pravilna ocena
Ona: »Ali misliš, da povečuje cesto gledanje v zrcalo mojo nečimrnost?«
On: »Kaj še, samoi tvoja domišljija postaja večja!«
----------------------—
Strah pred svetovnim mladinskim festivalom
O svetovnem mladinskem festivalu, ki bo letos na Dunaju, je bilo das'ej že mna-go govora. Številni protesti avstrijskih mladinskih organizacij in drugih političnih skupin niso mogli preprečiti, da bi oblasti ne dovolile zbora mladine z vsega sveta na Dunaiu. Priprave za VII. svetovni mladinski festival so že v polnem teku Doslej se je že prijavila mladina iz 50 držav Evrope in iz drugih kontinentov. Sodelovale bodo tudi Ljudska mladina in Študentska zveza Jugoslavije, mladina iz Sovjetske zveze, Velike Britanije, Italije,
Ameriški proračun v znamenju oboroževalne tekme
Ameriški proračun za proračunsko leto 1960, ki se prične 1. julija, letos, znaša 77 miliijard dolarjev izdatkov in dohodkov. Največ tega denarja je namenjenega za vojsko in sicer 45,8 milijarde dolarjev, kar pomeni, da bo ta Vojaški proračun najvišji pol letu 1945: za 541 milijonov dolarjev višji kot leta 1959 in za celih 1,9 milijarde dolarijeV višji kot leta 1958. Najvišji bodoi izdatki za letalstvo, in sicer 18,6 milijarde dolarjev. Za vojno mornarico je predvidenih 11,5 milijarde dolarjev in za kopensko vojsko 9,2 milijarde dolarjev. Velike Vsote so predvidene za nadaljnje razvijanje medkontinentalnih raket in 7'T razvijanje novega goriva za pogon raket.
Vsekakor navedene številke iz proračuna za oborožitev ZDA jasno govorijo o tem, da si ZDA nenehno prizadevajo doseči Vojaško premoč. Taka dejstva pa ne morejo prepričati, da je ameriška po’itika tako miroljubna, kot to vedno zagotavljajo.
Francije, Zahodne Nemčije in odi drugod. Člani pripravljalnega odbora VII. svetovnega mladinskega festivala so mnenja, da se bo festivala udeležilo okoli 17.000 mladincev in mladink iz okoli 130 dežel sveta. Festival boi od 26. julija do 4. avgusta na Dunaju.
Avstrijske mladinske organizacije — razen komunistov — odklanjajo sode'ovai-nje na festivalu, češ, da je to komun isti č-no-propagandistvčni festival, ki bo slabo vplival na mladina. Klerikalna mladinska delovna skupnost »Junges, Lebeni« ije šla ceilo tako daleč, dla je razposlala vsem dunajskim hotelirjem okrožnico, v kateri jih poziva, nai za udeležence festivala ne dajo na razpolago prenočišč. Na ta, način hoče klerikalna mladina preprečiti festival mednarodnega značaja.
Vsekakor take akcije avstrijske mladine ne morejo koristiti državi, ki ima ogromne koristi od tujskega prometa: in se razen tega šteje še za posrednika med vzhodom in zahodom. Brez dvoma je med;-narodno sodelovanje mladine velikega
vzgojnega pomena, razen tega pa taka sto-čanja samo morejo ustvarjati atmosfero mednarodnega spoznavanja1, spoštovanja in mirnega sožitja. Ze iz teh dejstev je ravnanje klerikalne mladinske skupnosti vsega obsojanja vredlno in nečastno za nevtralno' Avstrijo:.
Zahodna Nemčija šteje že čez 50 milijonov prebivalcev
Zahodnomemški statistični urad! V Wies-badenu je pred kratkim objavil najnovejše podatke o številu prebivalstva v Zahodni Nemčiji. Ob koncu preteklega leta je živelo na ozemlju zahodnonemške zvezne republike 51 milijonov 832.000 prebivalcev. Od tega je bilo 24,3 milijona moških in 27,5 milijona žensk. Žensk je torej 3,2 milijona več in na vsakih 100 moških pride v' Zahodni Nemčiji 113 žensk. Gostota naseljenosti v Zvezni republiki Nemčiji ije zelo velika in nai Vsak kvadratni kilometer pridle 209 ljudi.
Of) DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
O) Moda — gospodinjstvo / domača uporaba / luksuzni artikli • Tehnika — stroji O) / orod;e / priprave • Posebna razstava: dvokolesa / koPesa — mopedi — rolerji / motoma kolesa in pritikline za motoma vozila • Kmetijstvo — 5 kmetijski stroji s predvajanji / razstava pdtovnega goveda / prehrana in na-(5 sladi la / vinska, poiskušnja • Posebna razstava: Zaščita predi plazovi E	in zagradnja hudournikov
iri Kolektivna obrtna razstava, — Camping • Kolektivna razstava držav Bene-^	luksa / Belgija in Nizozemska.
"D Petindvajset odstotno znižanje Voznih cen na železnicah in avtobusih za, zuna-0> nje obiskovalce velesejma. Velesejmske izkaznice se dobijo pri deželnih z.bor--q nicah za obrtno gospodarstvo,, pri deželnih ih okrajnih kmetijskih zbornicah ter O	pri vseh posebej označenih prodajalnah.
UDaEDEiaoHHnncTi
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program : — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: 1. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazrn — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 7. februar:
I.	Drogram: 8.00 Popevke — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) —
13.00	Pozdrav iz Avstrije — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Za samotne in bolne — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.20 Za mladino —
17.10	Pisan spored — 21.00 Quiz za 100.000 šilingov.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Ljudske melodije — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladnski koncert — 18.10 Za delopust — 19.35 Operni koncert —: 21.00 Leharjeve melodije.
Nedelja, 8. februar:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.35	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Ve-elo igranje —
11.30	Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesne melodije —
17.45	Zveneči globus — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Srebrno te!e“, slušna igra.
II.	program: 7.05 Godba na p’hala —
15.00	Iz klasičnih operet — 16.00 Zabavne
melodije —	20.00 „Perichole“, opereta v
3. dej.
Ponedeljek, 9. februar:
I. program: 8.00 Operni koncert —
8.45	Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.) — 16.00 Zabavna gla-ba — 17.55 Za ženo in družino (slov.) — 18.30 Mladina in film — 20.15 Fatty George s svojVni solisti — 21.00 Dunai igra.
TI. program: 8.20 Melodije na tekočem tlaku — 16.30 Avstrijska zabavna glasba — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Zabavne melodije —	20.00	,.Nepričakovano srečanje")
opera.
Torek, 10. februar:
I.	program: 8.00 Koroški domači koledar — 8.45 Domači zdravnik — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno. . . (slov.) — 14.30 Ljudje in dežela — 16.00 Godba na pihala — 17.10 Fifty-fiftv — 20.15 Plena glasba — 21.00 Pustna oddaja.
II.	program: 8.20 Zabavne melodije —
16.00	Oddaja za žene — 16.30 Glasba iz fil-
mov — 17.55 Glasba za delopust — 20.15 „Operni državni tožilec" — Wagner.
Sreda, 11. februar:
I.	program: 8.00 Koroške pesmi in povesti — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) —
16.00	Melodije za srce — 17.55 Igrajo celovški mestni godbeniki — 20.15 Ž:vljenje polno glasbe: Karl Greli.
II.	program: 8.20 Lahka glasba —
9.35	Dela velikih mojstrov — 16.30 Dunajske melodije — 17.55 Zabavna glasba —
19.30	Sekunde, ki odločajo — 21.00 Severno in južno od Alp.
Četrtek, 12. februar:
I.	program: 8.00 Operetna glasba —
14.00	Poročila, objave. 110. obletnica smrti Franceta Prešerna (slov.) — 14.50 Prav za vas — 17.10 Pisan šopek melodij — 18.00 Oddaia za kmete — 18.30 Mladina v pokFcu
—	20 15 Markuš Pernhart. Življenjska slika
—	21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Vesele melodije —
9.35	Dela velikih mojstrov — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Pester glasbeni spored —
19.30	Pisana vrsta melodij — 21.00 Operni koncert.
Petek, 13. februar:
T. program: 8 00 Orkestralni koncert
—	8.45 Radijska beležnica — 14.00 Poročila, objave. Zgodovina odkrvanja sveti (slov.) —
17.10	Popoldanski koncert — 17.55 Zgodbe in povesti iz Koroške — 19.00 Zgrabi srečo
—	20.15 Goethe: „Stella“.
II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Vesel glasbeni spored — 19.30 Ženitvovanjski plesi iz Tirola — 19.45 Vzroki liudske vstaje na Tirolskem — 21.15 Lepe melodije, lepi glasovi.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7.00. 13.00 15 00, 17 00. 22.00
Sobota, 7. februar:
5.00	Jutranje niclodje — 8.05 Mladina poje — 9.30 Melodije in popevke — 10.10 Iz opernega sveta — 11.00 Domače popevke — 11.20 Pojo zabavni zbori — 12.15 Kmečka univerza — 12.25 Ritmična harmonika — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja
—	14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga
—	18.00 Jezikovni pogovori — 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabavni zvoki — 20.30 Pokaži, kaj znaš.
Nedelja, 8. februar:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav —
7.35	Zabavni zvoki — 8 00 Povesti o medvedu Puju — igra — 9.00 Nedeljska matineja zabavne glasbe — 11.20 Popularne operne
melodije - 12.00 Voščila - 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.25 Na vrtjjaku zabavnih melodij — 16.00 Po geofizičnem letu — 16.30 „Strune, milo se glasite..." —
17.30	„V otroški glavi", igra — 20.00 Zavrtimo naš glasbeni globus.
Ponedeljek, 9. februar:
5.00 Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš je-ililn k -	8.30 Iz filmov in glasbenih revij —
9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 9.20 Plesne melodije — 10.30 S popevkami po Evropi — 12.00 Slovenske narodne — 12.15 Kmetijskj nasveti — 12.25 Popevke — 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.30 Športni tedn:k — 20.00 Pisan spored zabavne glasbe.
Torek, 10. februar:
5.00	Jutranja glasba — 8.05 Iz opere ..Deseti brat1 — 9.15 Revija zabavnih melodij m popevk — 10.45 Za dom in žene — 11.00 Venček narodnih — 11.30 Oddaja za otroke 12.15 Kmečka univerza — 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.30 Voščila
17.10	Zabavna ruleta — 18.00 Družinski Dogovori — 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana — 20.30 Pustne zdrahe.
Sreda, 11. februar:
5.00	Pisan spored — 8.05 Poje učiteljski zbor „Emil Adamič" — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.10 Z evropskimi plcsrvmi orke-str> — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Poje Pirnatov oktet — 15.40 Na knjižni polici —
16.00	Koncert po željah — 17.30 Od polke do kola — 18 00, Kulturna kronika — 18.35 Poje Frank Sinatra — 20.00 „Don Juan" — 2. dej.
Četrtek, 12. februar:
5.00	Pester spored — 8.05 Glasbeni album — 8.40 Potop:si in spomini — 9.00 Narodne pesmi — 9.20 Kar radi poslušate — 11.00 Ari ie iz slovanskih oper — 11.30 Oddaia za cicibane — 12.15 Kmečka univerza — 12.25 Majhni zabavni ansambli — 12.45 Črnske duhovne pesmi — 14.15 Turistična oddaja —
14.30	Voščila — 16.00 Zabavna glasba —
17.10	Melod:ie za vas — 18.15 Čainnka v ritmu — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Literarna oddaja.
Petek, 13. februar:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Napevi iz Latinske Amerike — 8.40 Zavrtimo naš glasbeni globus — 11.00 Za dom in žene — 11.10 Poje Ljubljanski vokalni oktet — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Popevke — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.10 Za mlade ljubitelje glasbe — 17.25 Od popevke do popevke — 18 00 Radijski leksikon — 18.10 Narodne in umetne pesmi — 20.00 Mehiški napevi —
20.30	Koncertna literatura.
Kako bo z obnovo partizanskega spomenika?
Predstavnika ZKP pri notranjem ministrstvu
Na povabilo notranjega ministrstva, da bi se V vprašanju obnove partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu zglasilo zastopstvo Zveze koroških partizanov na Dunaiju, sta v sredo, 4. t, m. predstavnika ZKP obiskala pristojni oddelek, notranjega, ministrstva in tolmačih tozar-devno stališče Zveze koroških partizanov.
Velika nesreča v severnem Atlantiku
Pretekli petek je dahsko ladjevje utrpo-lo VeilikO' skodlo, ker jei v Vodah severnega Atlantika izginila v valovih in med le-dom nova 2875-tonska ladja »Hans. Hedr toft«. Vse kaže, da je ladja zadelal ob ledeno: goro. Takoj soi številne ladljet in letala začela z iskanjem ponesrečenih. Vendar ije iskanje zaradi močnih viharjev, visokih valov in številnih potujočih ledenih masi, ki so> široke tudi po več kot pol kilometra in dolge1 do 60 kilometrov, izredno' otežkoičenoi. Doslej šel niso našli nobenega sledn o ponesrečenih. O številu brodolomcev ni točnih podatkov. Nekatere vesti trdijo, da jih je 90, po dlnigi strani pa obstojajo podatki, ki govore O 130 žrtvah. Od časa doi časa sprejmejo slabotne MorsejeVe znake, ki dajo sklepati o nekaterih preživelih. Vendar je upanje zelo majhno, ker je človeku nemogoče vzdržati v ledeni vodi več dni.
Čeprav je bila ladja opremljena z najmodernejšo! opremo in imela na razpolar go najsodobnejše rešilne čolne, smatrajo pomorski strokovnjaki, d:a. jih zaradi 9 metrov visokih ValoV in viharjev ponesrečeni niso mogli spraviti v morje. Vsa Danska žaluje zaradi velike katastrofe, ki je z nesrečo moderne ladje »Hans Hedtofto doletela; deželo.
Uradne ure pri finančnih uradih
Koroški finančni uradii sp,rojem« jo stran- V
ke doi nadaljnjega obvestila zaradi letno zaključnega delai samo v torkih in četrtkih.
Zapiranje prodajaln v sobotah popoldne
Po novi odredbi, veljavni od! 1. februarja t. L, zapirajo prodajalne namesto v sredah popoldne V sobotah popoldne. Odred- : ba Velja za vse stalne in nestalne obrate, ' ki se baVijoi s trgovino na: drobno ter st' podvrženi obrtnemu redil.
Izjeme veljajo le za prodajne avtomate, za prodajo blaga v okviru gostinskih in tečilniških obratov, za seijmski promet, črpalke za bencin kakor tudi za Veletrgovine in posredovalno poslovanje;. Uredba Velja za, zapiranje prodajaln samo, v delavnikih ter nei vsebuje nobene izjem® glede predpisov o, prazniškem počitku.
V odredbo spadajoče prodajalne, ki so doslej zapirale, v sred ah popoldne, oziroma v Velikovcu v četrtkih popoldne, mo-rajoi odslej zapirati Vsako soboto ob 13.00 uii. Izjema jei spet Vsaka, prva; sobota V mesecu, ko morajo biti prodajalne odjvrt® do 18.00 ure, ker pomenijo ta sobote nekak družinski nakupovalni popoldne. V tem primeru morajo: biti trgovine zaprt® [ popoldne zadnjo sredo pred; prvo, sobot®
V mesecu, v' Velikovcu pa isti četrtek po-poldne. Prodajalne za prehrana so izvze- v te od tega predpisa. V zadnjih treh sobo tah pred 24. decembrom morajo biti prodajalne! odprte do 18.00 ure, 24. decembra pa jih morajo zapreti ob 16.00 uri. L® slaščičarne in trgovine za naravno cvetj® molreljo biti 24. decembra odprte do 18.0® ure. Ureditev zapiranja; prodajaln, V gotovih krajih, kakor tujskoprometnih in s®" zonskih, je pridržana posebni odredbi
Plemenski sejem v St. Vidu
Zveza koroških prašičerejcev priredi v' | petek, dne 13. februarja ob 10. uri dopoldan v Št. Vidu ob Glini plemenski seje®1, na katerem bo za nakup na razpolag0 43 merjascev in 27 svinj nemške plena®) nite pasme ter 16 merjascev in 7 svi®l nemške oplemenjene pasme.