Programsko volilna konferenca ienskih komunistov Odloujoi poloaj delavca - alternativa razvoja ienski komunisti so se 5. marca seli na programsko volilni konferenci, katere se je po-leg delegatov in lanov obinske konference in gostov, udeleil tudi predsednik MK ZKS Ljubljana Marjan Oroen. Na konferenci so komunisti sprejeli poroilo o delu obinske konference in njenih organov v preteklem man-datnem obdobju ter v bogati razpravi delega-tov dopolnjene programske usmeritve za delo obinske organizaije ZKS -za razdobje 1982 1986. Med drugim so razreili dosedanje lano obinske konference in njenih organov z ugo-tovitvijo, da je obinska konferenca v pretek-lem obdobju iz-polnila priakovanja komuni-stov, da je imela vseskozi idejno in akcijsko ustvarjalno pobudo, kar je krepilo zaupanje delovnih ljudi in obanov, revolucionarno vlo-go in ustvarjalno mo Zveze komunistov. Delegati so poleg nove 47-lanske obinske konference in njenih organov izvolili e dele-gate za programsko-volilno konferenco mestne ' organizacije zvez'e komunistov, delegate za IX. kongres ZKS in XII. kongres ZKJ. lani novo-izvoljene obinske konference pa so na prvi, ustanovitveni seji za predsednika izvolili Jo-eta Steha, izvolili nov komite OK ZKS ter za novega sekretarja Zoraha Kosa. KOMITE OBINSKE KONFERENCEZKS LJU3LJANA-SKA Zoran Kos sekrelar Boris Zajc izvrni sekretar za naloge in delo koraunistov v drubenoeko- nomskem sistemu in razvoju ekonom- skih odnosov s tujino Franja Bregar izvrni sekretar za or- ganiziranost in razvoj ZK, kadrovske zadeve in usposabljanje Milan Plevnik izvrni sekretar za na- loge in delo komunistov v pblitijiem sistemu Engelbert Zorc izvrni sekretar za na- loge in delo komunistov SLO in DS Olmrfr Zorn izvrni sekretar za pro- pagando in informativno dejavnost Duan Hren lan Herman Jesenek lan Stevan Miunovi clan Marua Setinc lan Stanislav Bradeko clan Poleg lanov komiteja in izvrnih se-Nkretarjev so novi izvrni sekretarji, ki pa niso lani komiteja, e: Duan Kulovec za naloge in delo ko- munistov v vzgoji in izobraevanju ter Jelena Gaea za naloge in delo ko- munistov v kulturi in raziskovalnem delu. Pri ostalih znailnostih programsko volilno konference velja poudariti, da so komunisli ce-lovito obravnavali drubonopolitine razmere v obini, kritino ocenili slabosti, kar je bilo e posebej izpostavljeno v uvodnem referatu predsednika konference Joeta teha o drube-nopolitinih razmerah in aktualnih nalogah ZK v obini. Poudaril je, da so bile priprave na ta sesfanek komunistov najtesneje povezane z de-lom osnovnih organizacij ZK ter poleg ostalih predkongresnih aktivnostih daje to celovko podlago za oceno, kako smo komunisti ike uresnievali politiko ZKS glede na konkretne drubenopolitine razmere v obini in mestu. Vzpodbudna je ugotovitev, da v preteklem mandatnem obdobju ni bilo pomembnejih vpraanj, ki so terjale opredelitev in akcijo ZK in ki bi la mimo konference in njenih orga-nov ter osnovnih organizacij. To je kljub za-. ostTitvam nekaterih vpraanj drubenoekonom-skega in socialnega razvoja, v pogojih zaoslie-ne mednarodne ekonomske in politine situa-cije, ohranjalo visoko stopnjo stabilnosti poli-tinih razmer v obini in mestu Ljubljani kot celoti. Kljub vsemu pa situacija ni taka, da bi opravievala kaktnokoli samozadovoljstvo, temve zahteva od komunistov veliko- mobil-nost in uinkovitost pn zmanjanju razkoraka med naelnimi in konkretnimi opredelitvami v praksi in to na dveh temeljnih podrojih, in sicer nadaljnje Samoupravne preobrazbe v or-ganizacijah zdruenega dela tako, da bo deia-vec obvladal celotno reprodukcijo in tako upravljal s pogoji in rezultati svojega dela, 1er nadaljnjim razvojem in uveljavljaajem po-litinega sistema socialisiinega samoupravija-nja in delegatskega sistema. Za uveljavljanje take politike moramo ko-munisti vso svojo aktivnost razviiati in uve-ljavljati med ljudmi. skupaj z njimi, v organih upravljanja, skratka v vseh instilucijah poli-tinega sistema in znotraj socialistine zveze kot fronte delovnih ljudi in vseh organiziranih socialistinih sil drube. V nadaljevanju razprave so delegati osvet-lili predvsem vrsto gospodarskih vpraanj iz vsakdanje prakse, tako vse vejega prizadeva-nja za poveevanje izvoza, poveevanja pro-duktivnosti, problematike cen, e vedno preti-ranega administriranja, nespotovanja samo-upravnih sporazumov in drubenih dogovorov, opozorili na prepoasno uveljavljanje svobodne menjave dela na podroju vzgoje in izobraa-vanja, telesne kuiture, zdravstva itd. O nalogah komunistov je ob koncu sprego-voril tudi Marjan Oioen. Poudaril je pomemb-nost vloge konference pri poenotenju stali do vseh temeljnih vpraanj nadaljnjega razvo-ja. Pri tem gre za pripravljenost in odgovornost veh komunistov, ne le vodstev. Od tega, ko-liko bodo vsi komunisti delovali v drubeao-politinih organizacijah, v delegatskem sisterau in ne le prek vodstev, je poleg. uinkovitosti naega samoupravnega sistema odvisna tudi njegova trdnost. Da bodo ta izhodia v praksi zaivela, so delegati sprejeli sklep,. da morajo komunisti v osnovnih organizacijah sprejete usmeritve ak-cijsko razdeliti v svojih letnih prograraih. Ker pa se prav v tem asu zakljuujejo priprave na skupinske volitve, se je razprava zakljuila s staliem, da mora v vseh temeljnih sredinah priti do izraza aktivnost lanstva in organizacij ZK, dejavnika znotraj socialistine demokra-cije, pri neposrednem vkljuevanju v izvedbo volHev. Predsednik OK ZKS Joe teh med branjem uvu..vo.. .^.^^, Delegati so zavzeto sodelovali na programski konferenci Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi