PoStnlna platen v |oto
Leto XVn., št. 181
upravuiSlV O. ■ -jiimjuri*. CVJDatljeva ulica 5. — felelon št. 8122, 3123. 3124, 3125, 31260 uaseratn) oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova tli. d. — let 3392, 3492. t-odružnlca Maribor: Gosposka ulica
5t.ll-— Telefon St 2456. eodružnlca Celje: Kocenova ulica Št.
i. — Telefon St- 190. Računi pri pošt ftelt. za vodi H: Ljubljana St. 11.842. Praga čisto 78.180, Wlen St 105241.
Senzacija iz Grčije
Liufiliana. oetfik avsnsta 10U
0 POLOŽAJU V GRČIJI
šE VEDNO NI JASNE SLIKE
Telefonske in brzojavne zveze še niso obnovljene — Iz Grčije prihajajo le uradna poročila - Uvedena je tudi cenzura za pisma —
Živimo v dobi senzacij in splošne politične napetosti. Zato nas tudi vesti iz Aten niso posebno presenetile. Po dosedanjih kratkih poročilih se še ne kaže dovolj očitno, za kaj gre, vendar ni dvoma, da imamo opravka z novo poli-t,W%> akcijo večjega pomena.
Tri dejstva so poglavitna vsebina zadnje grške senzacije; iz njih se zdi, da se razpleta vse ostalo. Prvič je bila napovedana splošna delavska stavka, ki se je dobro organizirala ter je zares izbruhnila, ob primernih varnostnih odredbah s strani vlade. Drugič je vlada nenadoma proglasila izredno stanje ter naglo sodbo po vsej državi, kar je nedvomno v zvezi s stavkovnim pokretom, dasi se v kratkih dosedanjih poročilih navaja kot vzjmk samo široko razpredeno komunistično gibanje. Tretje dejstvo pa predstavlja razpust parlamenta, ki za enkrat še ni združen z razpisom novih volitev in v tem pogledu predstavlja začasno ukinjenje ustave.
To zadnje dejstvo je vsekakor od vseh najpomembnejše. Prav za prav preseneča zveza med obsednim stanjem, p-rotikomunistično obrambo ter razpustom zbornice. Zakaj komunisti so v grškem parlamentu zelo slabotni in kot parlamentarnopolitični faktor sploh ne prihajajo v poštev. Kakršnekoli nemire so povzročili in karkoli so poskusili vpri-zoriti na Grškem, njihova parlamentarna pozicija je bila pri tem brez pomena. Borba proti njim in proti njihovim prevratnim akcijam bi se enako •uspešno lahko vršila, tudi če bi se parlament ne razpustil.
Vsaj kar se tiče razpusta parlamenta, je zato sklicevanje na komunistično nevarnost očividno le izgovor, dočim so bili pravi vzroki drugačni. Nedvomno gre za politične razvoje, ki jih je hotela sedanja vlada ali preprečiti ali pa pospešiti ter s tem poenostaviti politično situacijo v državi. Kolikor se da presoditi od zunaj, vlada generala Metaxasa ni imela največjih težav s komunisti, čeprav so ti zares kazali veliko borbenost zlasti v velikih mestih. Najvztrajnejši nasprotniki vlade so bili v drugih političnih strankah, ki so imele v parlamentu večino, ki pa se zaradi nepremostljivih medsebojnih razprtij niso mogle sporazumeti, da bi sestavile koalicijsko vlado. Nasprotstva med političnimi strankami so se prav v zadnji dobi še poostrite., pa je mogoče z vso pravico reči, da grški parlament v sedanji sestavi res ni bil zmožen za pozitivno delo.
Politični javnosti bo še v spominu, kako so letošnje spomladanske volitve na Grškem prinesle izredno ravnovesje sil v politični areni. Pri tem so bile volitve res svobodne, saj so bile prve po povratku kralja Jurija, ki se je hotel prepričati, kakšno je resnično politično razpoloženje v narodu. Oba glavna politična tabora, venizelistični in protiveni-zelistični, sta izšla iz volitev skoro natanko enako močna. Kljub trdovratnim in spretnim poskusom, ki je za nje vedno na novo dajal iniciativo sam kralj, ni bilo mogoče doseči niti začasne sprave med obema taboroma Sodelovanje med njima se je izkazalo za popolnoma nemogoče.
Stvar se še ni spremenila niti potem, ko je po čudnem naključju smrt po vrsti pobirala vodje grškega političnega življenja, Kondi'isa, Venizelosa in Tsalda-risa. Kako globoko segajo politična nasprotstva, se je moglo presojati po tem, da ni bilo preostalim političnim faktorjem s smrtjo glavnih voditeljev delo sprave prav nič olajšano. Vrh tega se more navesti kot neugodno, da je smrt pokosila tudi kraljevega mandatarja, ministrskega predsednika Demerdžisa, ki se je z veliko spretnostjo lotil naloge, da vodi vladne posle z obzirnim in nepristranskim krmilom nevtralno med političnimi nasprotniki. — Zaradi poostritve strankarske napetosti Demer-džisov naslednik general Metaxas ni mogel več tako srečno vozili med Scilo in Karibdo.
Pri takem položaju morda res ni bilo drugega izhoda, kakor razpust parlamenta. Ako bi bil razpustitveni dekret, kakor to ustava zahteva, vseboval tudi razpis novih volitev, bi bila stvar v redu in ne bi bilo mogoče govoriti niti o dr žavnem udaru, še manj o kaki diktaturi. Toda nove volitve niso razpisane. V moči vlade je torej, da jih odgodl preko ustavnega roka. Ker je vrh tega vlada dobila neomejenega pooblastila, ni neupravičena označba diktatura za novo stanje, ki je nastalo v Grčiji.
Mogoče je še eno. Pri današnji napetosti obstoja nevarnost, da bi volitve, ako bi se takoj izvršile, izzvale nove potrese. Zato naj preteče nekaj časa, da se strasti pomirijo in da se bodo volitve res lahko izvršile v ozračju, ki bo omogočilo, da bo njihov rezultat verna slika razpoloženja in stremljenj ljudskih množic. Vse dosedanje vladanje kralja Jurija govori za to domnevo. Ako se bo uresničila, se bo Grčija skoraj vrnila v normalne razmere.
Točno plačili »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Beograd, 6. avgusta, p. Iz Grčije še vedno ni podrobnih vesti o položaju Brzojavke gredo skozi grško cenzuro in poročajo le o vladnem proglasu, o pripravljajoči se rekonstrukciji vlade generala Metaxasa, o popolnem redu in miru po vsej državi in o fiasku splošne stavke. Telefonski promet preko meje jc še vedno prekinjen in ni mogoče dobiti z nobenim grškim krajem zveze. Pač pa se redno razvija železniški promet in prihajajo vlaki preko Djevdje-lije povsem v redu. Od potnikov, ki so danes prispeli v Beograd, so novinarji zvedeli, da je poizkus spošne stavke po vsej Grčiji propadel. Za sedaj stavkajo le delavci nekaterih industrijskih panog. Promet se normalno razvija in tudi podjetja za življenjske potrebščine so v polnem obratu. Kakor pripovedujejo potniki, je vlada po vsej Grčiji razširila svoj proglas in tudi listi so objavili dolge komentarje, v katerih podrobno utemeljujejo ukrepe režima, zlasti uvedbo obsednega stanja in prekega soda. Listi objavljajo nadalje uradna poročila o položaju v posameznih mestih. Povsod vladata mir in red. Prebivalstvo kaže veliko razumevanje za vladne ukrepe. Komunistična propaganda je v zadnjem času zelo narasla in je Grčiji grozila nevarnost popolne anarhije.
Tudi danes dopoldne je prispelo v Beograd redno potniško letalo iz Aten. Poleg drugih se je pripeljal v Beograd tudi neki grški industrijec, ki je novinarjem izjavil, da je včeraj vladal v Atenah ves dan popol red in mir. Vojska je zasedla vse javne zgradbe in vse strateške točke v mestu in luki. Po delavskih okrajih krožijo močni oddelki vojaštva, ker je bilo pričakovati, da bodo delavski sindikati vendarle skušali organizirati nekakšen odpor. Splošna stavka je propadla. Tramvaji in avtobusi vozijo redno, le šoferji avtotaksi-jev menda stavkajo.
Pariz, 6- avgusta. AA. Po poročilu iz Moskve so francoskemu poslaniku izjavili v komisar®jatu za zunanje zadeve glede francoskega predloga o nevtralnas&i do španskih dogodkov, da je sovjetska vlada v načelu za to stališče in da bo sodelovala pri morebitnem sporazumu, vendar pa želi,. da bi prt tem sporazumu sodelovala tudi Portugalska. Razen tega zahteva, naij ustavijo upornikom vsako pomoč.
London, 6. avgusta. AA. »Momingpost« piše, d»a so vse države sprejele predloge o nevmešavanju v španske zadeve.
Pariz, 6. avgusta, o. Glede na diplomatsko akcijo francoske vlade za sporazum o nevtralnosti napram Španiji zatrjujejo dobro poučeni krogi, da se francoska vla. da ne bo zadovoljila s tem- da bi se prizadete države odrekle pošiljanju vojnega materiala v Španijo, nego bodo morale prepo^edatii tudi vsaike dobave civilnih letal španskim upornikom ali vladi. Čeprav bo s tem prizadeta privatna trgovina posameznih držav, smatra francoska vlada tak ukrep vendarle za nujno potreben, ker bi drugače ne bilo mogoče doseči popolne nevtralnosti. Vlada je med tem poslala svojima poslanikoma v Berlinu in Moskvi nova navodila Splošno se pričakuje, da se bo tudi nemška v^ada odloč;la sedaj za pozitiven odgovor, ker je Rusija že pristaja na takojšnja pogajanja in sprejela načelo nevtralnosti.
Berlin, 6. avgusta, d. Med Nemčijo in Litvo je bil sklenjen gospodarski dogovor, ki mu pripisujejo tudi političen pomen, ker ima namen, da ustvari modus vivendi med obema državama, ki sta sprti že ves čas po vojni. Hitler je še lani v javnem govoru odklanjal misel, da bi pričel z Litvo kakšna pogajanja, češ da so Nemci v Klaj-pedi preganjani od litovskih oblasti. Prizadevanju litovskega poslanika v Berlinu dr. Saulysu pa se je letos posrečilo pripraviti nemško vlado do po-
Italijanski demantiji o položaju v Abesiniji
Rim, 6. avgusta. AA. V dobro poučenih krogih poudarjajo, da so se zopet začele razširjati lažnive vesti o položaju v Abesiniji. Vesti objavljajo neki tuji listi kot senzacije. Tako poročajo danes, da koraka ras Imru s kolono 60.000 vojakov proti
Predsednik vlade, je dejal omenjeni industrijalec, je iz svojega proglasa nalašč izpustil besedo diktaturo, čeprav jo je ljudstvo že nekaj dni pričakovalo. Mi Grki opravimo take prevrate brez prelivanja krvi. Saj nismo Španci! Izjemno stanje vpliva zelo pomirjevalno na ulico. Ljudje se vedeio povsem mirno in se nič ne zbirajo. Ob vojake se nihče ne obreguje. Ob 11. zvečer so vse ulice prazne, vsa okna na hišah zaprta. Zanimivo je le, da iz Grčije beže turisti. Tudi iz ostalih večjih in manjših grških mest prihajajo poročila o polnem miru in redu. Le v nekaterih tovarnah delo počiva. Listi so danes izšli povsem normalno. Včeraj zjutraj jih ni bilo, zvečer pa so izšli z nekoliko zamude.
Nove Metaxasove izjave
Atene, 6. avgusta. AA. Uradno se poroča: Ko je predsednik vlad? Metaxas sprejel tuje dopisnike- je poudaril odrejene ukrepe, ki pomenijo minimum za odstranitev nevarnosti, ki so groz;le sedanjemu socialnemu redu. Ko bo socialno stanje popolnoma konso'id rano in odstranjena vsaka nevarnost, bo vlada proučila položaj in storila, kar bo potrebno.
Na vprašanje, ali mu je kaj znano o nedavnih pogajanjih med poetičnimi strankami za sestavo vlade,, je Metaxa* odgovori?, da je o njih i z ved ti iz Časopisov, prav tako pa tudi, da niso rodila nobenega uspeha.
Govoreč o zunanji poljske Grč!je je dejal, da se naslanja na solidn? temelje in da bo ostala nevzpremenjena
Na vprašanje, kaj je z govoricami o
Pariz, 6. avgusta. w. Danes popoldne .ie prispel v francosko zunanje ministrstvo pozitivni odgovor italijanske vlade na francosko povabilo glede izjave o nevtralnosti napram dogodkom v Španiji. Italijanska vlada je načelno pristala na francoski predlog, ie pa obenem stavila nekoliko vprašanj.
Rim, 6. avgusta. AA. Po uradnem poročilu je italijanski ustni odgovor na francoski predlog o sklicanju konference za ne-vmešavanje v španske zadeve naslednji;
1.)	Italija pristaja v načelu na tezo one-vmešavanju v državljansko vojno v Španiji.
2.)	Italija vprašuje, ali moralna solidarnost z eno izmed obeh strank, ki so v sporu in ki se izraža z javnimi manifestacijami. časopisno kampanjo, zbiranjem prispevkov ali vpisovanjem med prostovoljce i.t-d., ne pomeni jasne in nevarne oblike intervencije.
3.)	Italija želi vedeti, ali bo obveznost o nevmešavanju imela splošen značaj ali ne, ali se ta obveznost nanaša samo na vladč, ali pa tudi na zasebnike
4.)	Italija želi vedeti, ali ima francoska vlada pred očmi tudi modalitete nadzorstva glede izvrševanja obveznosti o nevmešavanju.
Berlin, 6. avgusta. AA. V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo, da bo nemški odgovor na francosko noto o nevmešavanju v španske zadeve izročen jutn. Noto bo po vsej priliki izročil nemški poslanik v Parizu. Trdijo, da je Velika Britanija v Berlinu prijateljsko podprla francoski korak.
gajanj, ki so se pričela že v začetku marca. Zdi se, da so na litovski strani pristali na gotove koncesije v postopanju napram Nemcem na klajped-skem ozemlju, kar je bilo vsekakor pogoj za sporazum. Dogovorili so se, naj se sporazum uveljavi najprej na gospodarskem področju, da bi trgovinski dogovor tvoril prvo stopnjo do političnega zbližanja obeh držav. Dejstvo, da so pogajanja trajala pet mesecev. kaže, koliko težkoč je bilo treba odstraniti.
Desiju. Ta vest je popolnoma izmillje-na. Prav tako je izmišljeno, da so abesin-ski bojevniki napadli Adis Abebo in zaplenili veliko količino vojnega materijala. V zvezi s temi vestmi je treba poudariti, da gre v Abesiniji kvečjemu za napade nered nih tolp, nikoli pa za napade kakšne abe-sinske organizirane vojske. Ti napadi Italije ne vznemirjajo, ker bodo po končanem deževnem vremenu popolnoma potlačeni.
izkrca van ju vojaških čet na Lemnosu. je predsednik vlade odgovoril, da tega izkrcavanja ni balo. Imamo nedvomno pravico za takšno ravnanje, je dejal predsednik vlade, kar so v ostalem tudi turški vodilni možje izjavili v turški veliki narodni skupščni. Izrabili bomo to pravico, kadar se nam bo zdelo potrebno.
London, 6. avgusta. AA. Vest o Meta- | xasovi diktaturi je zbudila veliko presenečenje v političnih krogih. Doslej se še ni moglo zvedeti, kakšno stališče nasproti novi vladi bodo zavzele grške politične stranke, mislijo pa, da bodo proti njej poleg komunistov tudi liberalci in druge manjše venizelistične skupine. Trdijo, da se je pred proglasitvijo diktature Metaxas dogovoril z voditelji vojaške lige, ki so mu obljubili svojo pomoč, ako jim bo zajamčil, da ne bo nikake izpremembe v sedanji sestavi oficirskega zbora.
V teku dneva so aretirali vse komunistične poslance razen njihovega voditelja Shlavena, ki je zbežal. Med današnjim sprejemom tujih diplomatov v zunanjem ministrstvu je Metaxas obrazložil novi položaj po razglasitvi diktature. Pravijo, da je pri tej priložnosti ponovno podčrtal, da se je za ta korak odločil zaradi komunistične propagande, ki je grozila uničiti sedanje stanje.
Komunistični listi so prepovedani. Nekatere levičarske osebnosti, ki so simpatizi-rale s komunisti, kakor n. pr. liberalni poslanec Kacos in univ. prof. Valos, so bile aretirane.
Ponoči proglašena cenzura še vedno traja in mislijo, da je tudi v teku jutrišnjega dneva še ne bodo ukinili. Vse zveze s tu-
Pariz, 6. avgusta, s Madridska vlada se kaže glede na nadaljnji razvoj borbe z uporniki zopet zelo optimistično. Vladne čete so na svojem prodiranju proti Sara-gossi dosegle nadaljnje uspehe. Kakor po roča agencija Fournier, se je glavni stan vladnih čet sedaj nastanil v Casou, ccFko-der bo sledil nadaljnji sunek proti Sara. gossi. Vladne čete pred Saragosso obstojajo po večini iz članov katalonskih delavskih organizacij. Na Vladni strani pričakujejo, da bedo glavno mesto Araganjje zavzeli še pred nedeljo. Vlada hoče prehiteti upornike, ki čakajo na ojačenja iz Maroka. Letalski izpad v Saragcssi obkoljenih upornikov se je ponesrečil. Katalonski k tale i so sestrelili eno uporniško letalo. drugo pa pognali v beg.
O nadaljnji vladni zmagi poročajo iz Na valperala, kjer je gen eral Man gada ujel večje število upornikov in zaplenil znatne množine vojnega materiala.
O zavzetju gorske vasi San Rafael po vladnih četah se do znava, da so se tam.
_Cena 2 Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina Bim*y mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica Ste v. i.
Telefon St. 65._
Rokopisi se ne vračajo.
Vo|ne ladje solunskem pristanišču
Solon, 6. avgusta. AA. Dopoldne sta prispeli v solunsko pristanišče vojni ladji »Kooduniotis* in »Atbeos< Zvedelo se je, da nameravajo oblasti aretirati glavne komunistične poslance iz solunske pokrajine. Aretiran je že Gavrilides, ki so ga pred kratkim izvodili za župana v Kuku. mi. Aretirali so tudi polkovnika Bakar-dzisa. ki je sodeloval v marčevi pobuni.
Vojaške ob.asti so objavile začasno uvedbo cenzure pršem in brzojavk. Vsi shodi so prepovedani. Promet po ulicah je od polnoči do 4. zjutraj vezan na posebna dovoljenja.
I jino so prekinjene, prav tako tudi telefonske in brzojavne proge med Atenami in drugimi mesti.
Zvedelo se je, da je pri uvedbi diktature igral eno izmed glavnih vlog bivši vojni minister in sedanji šef generalnega štaba general Papagos.
Vojaštvo je še vedno v pripravljenosti. Vojaški guverner Aten m poveljnik armad-nega zbora general Ficikas je danes izvršil inšpekcijo vseh vojašnic in vojaških enot. Ponoči so korakale po atenskih ulicah patrulje konjenice, orožništva in policije. Vsa javna poslopja in važne točke je zasedlo vojaštvo.
Bolgarske informacije
Sofija, 6. avgusta, o. Telefonske in brzojavne zveze z Atenami so tudi z bolgarske strani nadalje prekinjene. Po vesteh z bolgarsko-grske meje so podvojene v mestu Kula vojaške obmejne straže. Pomnikom. ki so hoteli iti v Grčijo z avtomobili, je bilo priporočeno, naj opuste svoj namen. Na drugi strani se letalski promet nemške družbe Lufthansa nadaljuje brez vsakih ovir. Po izpovedbah potnikov je v nasprotju s časopisnimi vestmi položaj zelo napet po vsej Grčiji ter je prišlo do krvavih spopadov s stavkujočimi in ▼oja-štvom.
kaj uporniki utrdili v vili bivšega ministrskega predsednika Lerrouxa. V zadnjih bojih se je pokazalo, da dobiva letalsko orožje čim dalje večji pomen. V bojih so se tudi že posluževali tankov.
Iz Hecidaya poroča agencija Fournier, da je tudi Huesca že prišla v posest vladnih čet, vendar pa to poročilo še ni bflo potrjeno.
Po nadaljnji vesti omenjene agencije je položaj upornikov postal kritičen celo v Sevilli, kjer so se pristaši delavskih strank utrdbi v mnogih hišah, iz katerih so napravili prave trdnjave, ki jih uporniki ne morejo zavzeti.
Uporniki so v teku vojaških operacij zadnjih 18 dni izgubili 5 generalov, dočim je 11 generalov prišlo v ujetništvo vladnih čet. V zaledju se nadaljujejo uikretpi proti odkritim in prikritim prijateljem upornikov. Med mnogimi aretiranci je tudi vodja liberalnojde<mokratske stranke in bivše podpredsednik parlamenta AVbarez.
Nemško-litovska sprava
Kot prva stopnja je bila sklenjena trgovinska pogodba
Uporniški vodja napoveduje odločilno
ofenzivo
Lizbona, 6. avgusta. AA. General Quiepo de Liano ie razglasil po radiu, da se je med svojim obiskom v Cordobi osebno prepričal. da vladata tamkaj popoln red in mir. Z generalom Molo je končal vse priprave za veliko ofenzivo, ki bo odločila boi. Ofenziva se bo začela v par dneh. Glede položaja na bojišču pravi general, da so uporniški oddelki iz Granade med Ma-lago in Monterjem uničili marksistični oddelek. Po ogorčenem boju so uporniki zavzeli Brasano. kjer so zaplenili veliko orožja in materiala. Marksisti 60 pustili na bojišču 200 mrtvih. Na kraju pravi general, da je sedaj na španskem ozemlju 6000 prvovrstnih vojakov napadalnih oddelkov, ki so sestavljeni večinoma iz vrst španske tuiske legije.
S francoske meje. 6 avgusta, g. V vseh ve\.h uporniških središčih se vršijo hudi boji, kj jih je treba smatrati kot začetek odločilnih borb. Vztrajnost in ogorčenost na obeh straneh kažeta, da hočeta obe stranki v prihodnjih dneh doseči za vsako ceno odločitev v državljanski vojni. Severno od Malage ie pripravljeno 10.000 upornikov, ki čakajo na ojačenja iz špan-kega Maroka in ki bodo izvedla generalni napad na pristanišče Ma'ago. V Algecirasu je po'no uporniških vojakov. Z letali prihajajo sedaj vsak dan uporniške čete iz španskega Maroka Pred Granado divja ogorčena bitka- pri kateri sta obe stranki ie sedaj imeli ve-{ like izgube.
Tanger, 6. avgusta. w- Ker se je včeraj posrečil prvi prodor generala Franca skozi Gibrattarske morske ožine, je danes odšlo zopet več tansportnih ladij iz Ceute v Al-geoiras. Skupno je general Franco v zadnjih 12 urah spravil preko morskih ožin 4000 mož. Vladnim ladjam ni uspelo ustaviti ladij za prevoz čet ker jih je spremljalo več letal upornikov, ki so učinkovito obstreljevala vladne ladie. Poleg tega so podpirale čete generala Franca obalne baterije v španskem Maroku. Ena manjša ladja se je potopila, ena podmornica pa je bila huje poškodovana.
63 rudarjev zasutih
i London. 6. avgusta, o. Davi se je pripetila v premogovni).u v bližini Barnsleya strašna katastrofa. Iz neznanih razlogov je prišlo v rovu, kjer je bilo zaposlenih 63 rudarjev, do eksplozije. Reševanje rudarjev se je pričelo takoj, vendar pa so dos'ej spravili na dan 6amo enega- Čeprav je močno deževalo, ce ie zbralo pred vhodom v rov nad 2.000 sorodnikov ponesrečenih rudarjev.
Upokojitve učiteljev
j Beograd, 6. avgusta, p. Upokojeni so: učiteljici Marija Osenjak pri Sv. Lovrencu nad Ptujem in Katarina Boštjančič v Kostanjevici pri Krškem ter učitelj Ivan Mi-' gK as Raki pri Krškem.
Tudi Rusija se izreka za nevtralnost napram Španiji
Počasno napredovanje francoske akcije — Pridržki italijanske vlade — Nemčija še ni odgovorilr
Boji za Saragosso
se še nadaljujejo
Po zatrjevanju francoskih vesti pridobiva vlada povsod na terenu — Padli in ujeti uporniški generali
Vsi komunistični poslanci aretirani
Angleške informacije o položaju v Grčiji
Zahteve učiteljstva
Resolucije novosadskega učiteljskega kongresa
Z berlinske olimpiade
V znaku rekordov
Porazi svetovnih rekorderjev — Ivanovič nI prišel preko semifinala — Filmska kamera kot rešitelj
sodnikov na cilju
Novi Sad, 6. avgusta, d. Resolucija, ki je bila sprejeta na kongresu JUU se glasi:
Jugoslovensko učiteljstvo odklanja vsako moralno odgovornost pred javnostjo sedanjosti in pred sodbo bodočnosti za* vse, kar je bilo opuščenega v izpolnjevanju imperativne dolžnosti pristojnih činiteljev glede socialnega skrbstva za šolsko deco, zgraditve neizogibno potrebnih šolskih poslopij, racionalne reforme vsega šolstva v duhu sodobnih zahtev in vseh onih mnogokrat poudarjenih defektov in nedostat-kov osnovnega šolstva, na katere je učiteljstvo s polno zavestjo kazalo pri vsaki priliki, izvršujoč v tem prizadevanju del svojih dolžnosti.
Jugoslovensko učiteljstvo smatra v zavesti svojih pravic in v spoznanju, da brez polne moči, elana ter moralne in materialne neodvisnosti učitelj ne more biti či-nitelj, ki bi nosil največje breme pri graditvi svetlejše in srečnejše narodne in državne skupnosti. Zato smatra za potrebno poudariti in naglasiti svoj stanovski apel z zahtevo, naj se predvsem zagotovita stalnost učiteljstva, da bo sposobno za polno službovanje v svojem vzvišenem poklicu; vsa izpraznjena mesta naj se oddajo po razpisu; učiteljice in vrtnarice z učiteljskimi kvalifikacijami naj se pravno in gmot-
Zagorje, 4. avgusta.
V Zagorju in okolici so vzbudile veliko vznemirjenje vesti, ki so se včeraj in danes razširile in ki napovedujejo zopetne redukcije rudarjev. Zatrjuje se, da je Trboveljska premogokopna družba najavila rudarskim oblastvom, da bo s koncem tega meseca izvedla že dalj časa nameravane koncentracijo svojega obratovanja in da bo prisiljena odpustiti večje število delavstva. O tem je družba obvestila tudi delavske organizacije. Svoj korak utemeljuje družba s tem, da se naročila premoga ne le niso povečala, ampak še zmanjšala. Tudi ni izgledov, da bi se položaj izboljšal. Zato ni upanja, da bi se moglo v doglednem času sedanje število delavstva bolj zaposliti. kakor je zaposleno sedaj. šele po redukciji števila delavstva bo mogla družba preostalim rudarjem nuditi večjo zaposlitev in tako tudi večji zaslužek. Končno napoveduje družba, da bo redukcije izvedla s 1. septembrom, tako da bi bile odpovedi
Maribor, 6. avgusta
Kaikor je »Jutro« že včeraj poročalo-, še je mudil v Mariboru češkoslovaški poslanik dr. Girsa. Ob tej pridiiki je mariborska Jugoslovensko-češkoslovaška liga sklicala posvet o delu za zboljšanje sodelovanja bratskih držav na gospodarskem in kulturnem polju.
Vabilu lige so se odzvali poleg drugih mestni župan dr. Juvan, sreski načelnik za mariborski desni breg dr. šiška, sreski podnačelnik za levi breg dr. Modrin, starosta mariborske sokolske župe Kranjc, inž. šlajmer kot zastopnik Tujako-promet-ne zveze, predsednik Zveze kulturnih društev Janko Pire, profesor Kos za ^Brazdo«, predsedstvo lovskega društvja, srednješolski ravnatelji Mastnak, dr. He-rc in Kaduneci bivši prosvetni inšpektor dr. Poljaenc kot predsednk Glasbene Ma. tiče, policijski predstojnik dr. Trstenjak, dr. Mirk kot zastopnik škofa dr. Tomaži, ča, dr. Tominšek kot predsednik Aerokluba, dr. Sesnior, dr. Dolar kot predsednk Narodne Odbrane, ptujski župan dr. Re-imec, dr. Visenjak, predsednik ptujske Jč-Iige itd.
Vse prisotne je pozdravil predsedn k mariborske lige dr. Kukovec. Z spre j; m se je iskreno zahvalil poslanik Girsa, ki je poudaril pomen kulturnega in gospodarskega zbližanja med obema državama. V imenu lige je govoril prof. šedivv- ki je v svojem govoru nanizal 20 konkretnih predlogov za kulturno in 8 predlogov za gospodarsko zbližan je s češkoslovaško republiko. Med drugim je predlagal, da bi se naprosila banska uprava v Ljubljani, naj v prihodnjem šolskem letu uvede če-ščino kot neobvezen predmet na nekaterih mariborskih šolah. Izdali naj bi se čitanka češke proze za Slovence in slovenske proze za Čehe. Knjigarne naj bi pospešite prodajo čeških jn slovaških knjig. SPD naj bi prirejalo izlete v češkoslovaške planine, Lovsko društvo pa naj bi organi, ziralo love in povabilo v Slovenijo lovce iz bratske republike. Nadalje naj bi naši izvozniki ustanovili posebne odseke za prodajo naših pridelkov na češkoslovaškem in kupovanje proizvodov v češkoslovaški. Prt vseh ligah naj bi se ustanovili gospodarski odseki- ki bi skrbeli za to, da bodo naše občine, javne korporacije pa tudi privatna podjetja svoje potrebščine po možnosti kupovali v češkoslovaški. Naši izvoznici sadja in vina naj bi zbrali vino in sadje ter ga za poskušnjo in v propagandne svrhe poslaili v večjih količinah v Prago in Brno.
Predsednik mariborskega češkega kluba g. Bureš je v svojem govoru pozdravil poslanika in konzula ter se jima zahvalil za obisk. Sprožil pa je tudi misel, da bi se organizirala izmenjava obrtniških pomoč, nikov, kar bi nedvomno ugodno vplivalo zlasti na nacionalno vzgojo obrtniškega naraščaja. Kot zastopnik ptujske lige je dr. Visenjak ugotovil, da naše dijaštvo dandanes ne more v toliki meri ob;skovati češkoslovaških univerz kakor je to pred
no izenačijo s svojimi tovariši, učitelj-štvu naj se zagotovi dostojen eksistenčni minimum; brez vsakih omejitev in po izpolnjenih zakonskih pogojih naj se izvršujejo upokojitve s priznanjem zaslužene in pripadajoče 5. skupine po 30 letih efektivne službe; nujno naj se popravi krivica, povzročena bivšim katehetom in učiteljem privatnih šol Družbe sv. Cirila in Metoda z vštetjem časa službovanja na teh šolah v pokojnino; popravijo naj se vse krivice, povzročene z mnogoštevilnimi premestitvami, zlasti s premestitvami, s katerimi so se ogražale rodbine potom razdvajanja moža od žene.
Končno zahteva jugoslovensko učiteljstvo, da se po predlogih in spomenicah, predloženih od strani jugoslovenskega učiteljstva v vseh podrobnostih, v interesu naroda in države stori vse, da bi se mogel od osnovne šole s polno pravico pričakovati največji cilj osnovnega pouka: vzgoja močnih, zavednih in jeklenih jugoslovenskih generacij nezlomljivega značaja ter volje in sposobnosti za borbo proti vsakemu mračnjaštvu in nazadnjaštvu.
Upokojeni učitelji naj se ne razrešijo dolžnosti, dokler se jim ne uredi pokojnina; vse nezaposlene učiteljske sile naj se zaposlijo in uzakoni naj se avtomatsko napredovanje.
objavljene sredi avgusta. Za koliko naj bi se število rudarjev znižalo, ni znano ta se za enkrat širijo le razna ugibanja, ki se gibljejo med 400 in 1.000.
Te vesti so vzbudile posebno vznemirjenje in razburjenje v Zagorju zaradi tega, ker je splošno znano, da TPD pod koncentracijo obrata misli ustavitev ali vsaj skrajno redukcijo'dela v zagorskih rudnikih, tako da bi v glavnem obratovali le rudniki v Trbovljah in Hrastniku. Zato se rudarji in ostali prebivalci, ki največ žive od rudnika in rudarjev, boje, da bo večji del napovedanih redukcij rudarskega delavstva odpadel ravno na Zagorje. Mnogi pa tudi mislijo, da je treba v napovedi TPD gledati nekak pritisk na delavske organizacije, ki so, kakor je »Jutro« že poročalo, 1. t. m. odpovedale dosedanjo kolektivno pogodbo. Vse prizadeto prebivalstvo upa, da bodo oblasti posredovale in preprečile ukrep, ki bi bil za Zagorje uso-depoln udarec.
vojno in kakor bi bfilo Želeti, tO pa zaradi ' previsokih šolskih taks. Predlagal je naj bi se ta zadeva na kakšen način ugodno rešila! Odvetnik dr. Rejsman je opozarjal na gostoljubne sprejeme neštetih naših ekskurzij v češkoslovaški. Na drugi strani pa kupujejo naše ustanove in podjetja avtobuse in druge tehnične izdelke v Nemčiji. Inž Tržan je kot zastopnik obmejnih kmetovalcev opozarjal na gospodarsko penetracijo Nemcev v Vojvodini ter predlagal naj bi se ostvarilo čimprej tesno sodelovanje med praško Kooperativo in našim Agrarnim savezom. Kle-tarski ravnatelj Munda iz Ormoža je menil, da bi bilo treba kreditirati carine za naše vino, kar bi zelo pospešilo izvoz našega vina v češkoslovaško. G. Valjak je opozarjal na težave, ki so bile svoj čas zaradi izvoza našega vina, in je dal tudi nekaj konkretnih pojasnil glede češkoslovaških filmov. G." Križnič iz Konjic je predlagal, naj bi se češkoslovaški kapital zainteresiral za gradnjo, letovišč na na_ šem Pohorju, govoril pa je tudi o sistematični izmenjavi dijakov-Sokolov obeh držav. .
Ob zaključku je poslanik Girsa podal podrobna pojasnila glede vseh stavljenih predlogov in pripomb. Zahvalil se je vsem prisotnim za njihovo sodelovanje, češkemu klubu je polagal na srce, naj še naprej vrši svoje doslej tako plodnosno delo za zbližanje. Nato Se je v izčrpnem informativnem predavanju dotaknil vseh konkretnih vprašanj in predlogov posameznih govornikov.
Naprošen, da poda svoje mnenje tudi glede Nemčije, je poslanik izjavil; Mi če-hoslovaki, nsmo ljubosumni na nemško trgovino, želimo pa, da se ostvari normalno, pravilno razmerje. Mi nismo sovražniki Nemčije, ne nemškega naroda, ničesar nimamo proti hitleTjevstvu, toda prepovedujemo si, da bi se kdo vmešaval v naše zadeve, ker je to zgolj naša stvar, kakor tudi mi nikomur ne vsiljujemo nikakršnega režimu.
Ob zaključku se je dr. Kukovec zahvalil poslaniku za izčrpne informacije in podatke ter zaključil lepo. uspeli sestanek z željo da bi obrodili čim več stvarnih sadov. .
Napredovanja v državni službi
Beograd, 6. avgusta, p. V sodniški službi sta napredovala starešina sreskega sodišča v Dolnji Lehdavi dr. Friderik Fabijan in sodnik pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Karel Klenovšek iz 4/1 v 3/11. V veterinarski službi so napredovali dr. Bogumil Zavadil pri sreskem načelstvu Maribor desni breg iz skupine 4/II v 4/1 ter svetniki Peter Škofic pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, Janko Vizjak v Brežicah, dr. Viljem Jedlička v Ptuju, Josip Rauter v Kamniku in Anton Sok v Dolnji Lendavi iz skupine 5 v 4/IL
N). Vel. kraljica odpotovala iz Sarajeva
Sarajevo. 6. avgusta. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je davi ob 7.20 z vlakom odpotovala iz Ilidže, kjer je prenočila, v smeri proti Beogradu. Na kolodvoru se je zbrala velika množica ljudi, ki je prirejala kraljici iskrene ovacije.
Dodatni krediti za cestna dela
Beograd, 6. avgusta, p. Ministrstvo za gradbe je za asfaltiranje avtomobilske ceste Ljubljana—Kranj pcteg doslej odobrenih kreditov odobrilo naknadno še 1,171.907 Din »asfaltiranje odseke od St. Vida do j*lirce. za rekonstrukcijo državne ceste Pesnica—št. Ilj pa 3,782.000 Din. Licitacije za ta dela so že razpisane.
Uradne ure na poštah
Beograd, 6. avgusta. AA. Glede na vprašanja z raznih strani, kako naj se razlaga odlok o delovnem času v ustanovah pit, je minister za ptt dr. Branko Kaludjerčič izdal odlok, po katerem eo uradne ure v ustanovah ptt z omejeno dnevno službo poleti in pozimi od 8. do 12. in od 15- do 18-Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Beležke
Navodila dr. Mačka za občinske volitve
Kakor smo že včeraj poročali, je ban-ka uprava v Zagrebu razpisala občinske volitve v 46 občinah, ki bile brez izvoljene občinske uprave, ker so 1. 1933 izvoljeni občinski odbori odstopili. V zvezi z razpisom volitev poroča ^Hrvatski dnevnik«, službeno glasilo dr. Mačka, oa so organizacije bivše HSS že prejele splošna navodila za volitve. Podrobna navodila za onih 46 občin, ki pridejo sedaj v poštev, je dr. Maček dal v Kupincu svojemu tajniku Je-lašiču in drugim svojim sodelavcem. Dr. Maček je izrazil svoje mnenje, da volitve nimajo prvenstveno političnega značaja-Njihov namen je preprečiti, da bi vodstvo občin prišlo v roke slabih in brezvestnih lju-' di. Občine morajo upravljati polteni in vestni ljudje.
Posvetovanje srbskih demokratov
Kakor poročajo iz Beograda, so se včeraj sestali k zaupni konferenci voditelji bivše demokratske stranke. Na sestanku, ki se je vršil na nekem privatnem stanovanju, je poročal g. Ljuba Davidovič o pogajanjih z drugimi frakcijami združene opozicije glede skupnega nastopa pri občinskih volitvah. Rekel je, da je sporazum o skupni akciji že dosežen z zemljoradniki pod vodstvom Joče Jovanoviča in s sta-' roradikali pod vodstvom Ace Stanojeviča. Pogajanja s frakcijami zagrebškega opozicijskega krila se še nadaljujejo. Pred to. konferenco je g. Davidovič dolgo konferiral s predstavnikom skupine Ace Stanojeviča g. Mišo Trifunovičem. Trifunovič je potem novinarjem potrdil, da so se srbijanske opozicijske skupine sporazumele, da bodo šle na občinske volitve skupno.
Slika iz tabora dr. Mačka
V betu »Naša žena« je napisala znana hrvatska kulturna delavka Zdenka Smre-karjeva članek, ki mu je dala naslov »Ne idimo v primitivizem«. V članku pravi med drugim:
»V kmetske vrste vstopajo ljudje, ki hočejo ljudstvu sugerirati, da lahko naš kmetski narod v svojem narodnem in državnem življenju izpolnjuje vse naloge moderne narodne in državne skupnosti brez šolane inteligence- Brezsmisetoosti take fraze seveda ni treba dokazovati. Hrvatski narod je član velike evropske skupnosti, povezan je ž njo s tisočerimi nitkami, njegovo materialno in duševno življenje v nekakšni osamljenosti je enostavno nemogoče. Mi moramo iz lastnega interesa imeti sinove in hčere, ki stoje na višini intelektualne evropske situacije, da bi preko njih prejemali od drugod, kar nam je potreba v življenjski borbi. To velja za vsa vprašanja. Fraze o nepotrebnosti šolane inteligence morejo torej metati med ljudstvo samo protioarodni ljudje, ki so takšni ali iz neumnosti ali pa iz brezvestnosti. Naš kmet *am bo težko izrekel tako bedastočo.«
Intervencija nar. posl. Pleskoviča
Beograd, 6. avgusta. Nar. posl. g. Ple-skovič, ki se je te dni mudil v Beogradu, se je oib tej priliki zglasfl tudi pri generalnem direktorju drž. železnic g. Nau-moviču, da se informira o zadevi nameravanih redukcij železniškega delavsttva. G. poslanec je obrazložil g. generalnemu direktorju težavni položaj, v katerem se nahaja železniško delavstvo, ki spada med najslabše plačano v državi. G. generalni direktor je g. poslancu zagotovil, da s« redukcije ne bodo izvršile, da se bodo krediti že dobili kn da je že nakazali ljubljanski direkciji 50-000 Din za popravila signalnih naprav.
Amaterski šahovski turnir v Zemunu
Beograd, 6. avgusta, p- Na amaterskem šahovskem turnirju v Zemunu so danes odigrali že tretje kolo. V drugem kolu sta Preinfalk in Jonke v drugi skupini remi-ziraLa. V tretjem kolu je Lešnik dosegel v prvi skupini remis s Filipčičem. v drugi skupini pa je Preinfalk matiral Belvo. Po tretjem kolu vodi v prvi skupini Baj?r z 2 in pol; Lešnik ima 1 in pol točke. V drugi skupini vodi Poljakov s 3, za njim pa je takoj na drugem mestu Preinfalk z 2 in pol točke.
Berlin, 6. avgusta.
Tudi 6. dan olimpijskih iger je trpel zaradi slabega vremena. Ves dan je bilo
oblačno, hladen veter je močno oviral tekmovalce. Dopoldanskemu sporedu v stadionu je prisostvovalo 40.000 gledalcev. Vršile so se izločilne tekme v troskoku in metu kopja-. Za prvo disciplino je bila predpisana minimalna meja 14 m, za kopje pa 60 m. Pri troskoku je večina tekmovalcev zadostila zahtevi, pri kopju pa se je od 28 nastopivših plasiralo le 17 v pred-tekmovanje, med njimi vsi Finci. Američani, Nemci, oba prijavljena Poljaka itd. Najdaljši met, ki pa seveda še ni štel za klasifikacijo, je imel Madžar Varszegv z blizu 7o m. Splošno je začudilo, da ni nastopil zmagovale<f v Los Angelesu Šved Lundqui*t. V teku je bila edina dopoldanska točka prod tekmovanje na 400 m. Borbe so bile izredno ostre, rezultati olimpijski. Kdor ni tekel pod 50 ali celo 49 6ek. se ni plasind v medtekmovanje! Skupno je bilo 8 predtekov, iz katerih je prišlo 24 v nadaljnje tekmovanje. Plasirali so se:
Predteki 400 m
1. predtek: 1. Robert« (Ang.) 48.1. 2. Da-nielsso-n (Šved.), 3. Loaring (Kan.). 2. predtek: 1. Henrv (Franc.) 49.2, 2. Kneniokv (CSR), 3. Shore (J. Afr), 3. predtek: 1. Smallwood (USA) 49. 2. Limon (Kan.) 49.1, 3. Vadas (Madž.) 49.2. 4. predtek: 1. Brown (Ang.) 48.8, 2. Lanzi (Ital.) 49.3. 3. Metzner (Nemč.) 50.2. 5. predtek: 1. Lu Valle (USA) 49.1. 2. Anderson (Arg.) 49.4, 3. Zsitvai (Madž.) 49.8, 6. predtek: 1. Blazejezak (Nemč.) 47.9. 2. Rampling (Ang.) 48.6, 3. Strandvall (Fin.) 49.3. 7. predtek: 1. VVilliams (USA) 47.8, 2. Frit-z (Kan) 49, 3. Chrisfcen-sen (Dam.) 49.3, 8. predtek: 1. Skavinski (Franc.) 48.9. 2. "VVachenfeldt (.Šved.) 49, 3. Klupsoh (Nemč.) 49.6.
Popoldne je bilo na stadionu blizu 100.000 gledalcev, ki so doživeli do tega dne največjo borbo olimpiade — senzacionalni finale na 1500 m. 0 izredni borbi in vrednosti tekmovalcev svedoči, da je 5 tekmovalcev teklo pod olimpijskim rekordom 3:51.2, ki ga je postavil Beccali v Los Angelesu, prva dvojica je pa celo prekosila svetovni rekord Američana Bonthrona, 3:48.8. Finale na 1500 m na berlinski olimpiadi bo ostal vsem, ki so ga videli, nepozaben. Druga senzacija je bila v metu kopja-. Favorit je bil seveda Finec Matti Jarvunen, svetovni rekorder s 76.66 m, ki je letos dosegel že 77.23 m. Na zadnja olimpijadi 1. 1932 je zmagal z novim olimpijskim rekordom 72.71 m. Toda Matti si je tik pred olimpijado pretegnil kito na roki in tako se je zgodilo, da visoki favorit ni dosegel niti bronaste kolajne. Zmagal je tretjeplasirani v metu krogle Nemec Stock in si priboril k bronasti še zlato olimpijsko kolajno. Čast Fincev sta rešila Nikkanen in Toivonen, ki sta zasedla 2. in 3. mesto. Sploh je bil današnji dan prava grobnica olimpijskih in svetovnih rekordov in m manjkalo senzacij.
Popoldanskemu tekmovanju je prisostvoval FUhrer, na njegovi desnici je sedel bolgarski kralj Boris, na levici pa italijanski prestolonaslednik Umberto.
Zopet svetovni rekord
Ze prva točka popoldanskega tekmovanja je prinesla svetovni rekord, čeprav še ni bil na sporedu fina-le. Neprekosljivi tehni-čar čez zapreke Towtk> je zboljšal za 0.1 sek. svetovni rekord svojega rojaka Bear-da, olimpijski rekord, ki ga je Američan Saling postavil v Los Angelesu pa za 0.3 sek. Bilo je to v prvem seraifinalu na 110 m zapreke.
Startali so od leve na desno Thornton (Ang.), Murakami (Ja-p.), Towns (USA), La-wenas (Arg.), Lidman (Šved), Sta lev (USA). Towns je takoj na vodstvu in zmaga z veliko razliko v času novega svetovnega in olimpijskega rekorda 14.1, 2. Lidman 14.5, 3. Thornton 14.7.
Drugi semifinale je združil od znotraj na ven: Wegener (Nem.), 0' Connor (Kan.), Laverv (J. Afr.), Pollard (USA), Finlav (Angi.) in Ivanovič (Jugosl.). Zmagal je za prsa Finlav pred Američanom, vsi ostali so pa bili tesno skupaj in skoraj ni bilo mogoče razločiti vrstnega reda. 1. Finlav 14.5, 2. Pollard 14.6, 3. 0' Connor 15.
Takoj nato so bili medteki na 400 m. Svetovni in olimpijski rekord ima Carr (USA) s 46.2, vendar je letos dosegel na ameriškem prvenstvu Willia<ms. lci je tudi tu favorit, že čas 46,1, ki pa še ni bil priznan kot svetovni rekord. Iz vsake skupine so prišli prvi trije v semifinale in sicer iz prve Roberte (Ang.) 47.7, Smallwood (USA) 48.6, Lanzi (Ital.) 48.8: iz druge Blazejezak (Nemč.) 48.2, Brown (Ang.) 48.3, Fritz (Kan.) 48.4; iz tretje VVilliams (USA) 4a Anderson (Arg.) 48.7, Loaring (Kan.) 48.9 in h četrte čmec Lu Valle (USA) 47.6, Skaviski (Franc.) 48 in Rampling (Angl.) 48 sek.
Pred tem je bila olimpijska ceremonija za zmagovalce v skoku ob palici, kjer je zmagaj Meadows (USA) z novim olimpijskim rekordom 4.35 m (dosedanji 4.315). 2. ki 3. mesto sta pa zasedla Japonca Nishi-da in Oe z enakim rezultatom 4.25 m.
Senzacionalni finale 1500 m
Ob ogromnem zanimanju stadiona je starter Mtiller poklical na start 12 tekmovalcev, ki so se plasirali za 1500 m finale. Olimpijski rekord je postavil v Los Angelesu Italijan Beccali s 3:51.2, svetovni rekorder je pa Bont-hron (USA) s 3:48.8. V prvem krogu ni bil tempo preveč hiter in so bili vsi tesno skupaj. Vodil je Kanadčan Edwards, ki je pretekel 400 m v 61.4. Na čelo se je nato pomaknil Cunnigham, tes-
no za njim Šved Nv, Nemec Schaurnburg,
Beccali in Lovelooke. 300 m pred ciljem je prišel na čelo z nekaj mogočnimi skoki Lo-velocke in je v silnem finišu, ki mu ni bil nihče dorasel, sigurno zmagal. Beccali je zastonj poizkušal prehiteti Cunoinghama-. Tempo je bil silovit, vse je pričakovalo kakšen bo rezultat — vsekakor svetovni rekord. In res!
1. Lovelocke (Nova Zelandija) 3:47.8 nov svetovni in olimpijski rekord!!, 2. Cunnimg-ham (USA) 3:48.4 tudi boljše od svetovnega rekorda. 3. Beecali (Italija) 3:49.2, 4. San Romani (USA) 3:50. 5. Edwards ("Kanada) 3:50.4, 6. Corne* (Angl.) 3:51.6. Nepopisen aplavz, ko je bil razglašen rezultat, zmagovalec je pa mirno tekal po igTššču. ne da bi se mu poznal najmanjši na,por. Prvič se je dvignila na ja<mJ>oni novozelandska zastava, godba je pa intOfiSrala himno, identično ajigleški.
Presenečenje v metu kopja
V	finale za met kopja so se plasirali trije Finci, Nemec Stock, Šved Atterwall in Američan Terry. V predtekmovanju je postavil najboljši rezultat Finec Nikkanen s 70.77 in je s tem rezultatom vodil do zadnjega meta v finalu. Tu pa se je StiBcku posrečil met 71.84, ki ga nato ni mogel nihče več prekositi. Svetovni rekorder Jorvi-nen je za-sedel šele peto mesto.
1. Stock (Nemčija) 71.84 m. 2. Nikikanen (Finska) 70.77 m, 3. Toivonen (Finska) 70.72 m. 4. A t,tema 11 (Švedska) 69.20 m. 5. Jarvinen (Finska"! 69.08 m, 6. Terrv (USA) 67.15.
Finale 110 m zapreke
V	finalu na najlepši lahkoatleteka panogi — 110 m zapreke — so nastopili od znotraj na ven: Finlav (.Anglija), Totvns (USA), Lidman (Švedska), 0' Connor (Kanada.), Thornton (Anglija) in Pollard (U^A). Zopet, je bil po startnem strelu na čelu neprekosljivi Towns, za naslednja mesta se pa je razvila tako ogorčena lx>rba, da je bilo mogoče le še točno določiti drago mesto. za naslednja so pa morali poklicati na pomoč filmsko kamero.
1. Towns 14.2, 2. Finlav 14.4, 3. Pollard 14.5, 4. Thornton isti čas, 5. 0' Connor, 6. Lidman, oba 14.6.
Dame na 80 m z zaprekami
Finale je z<lružil Italijanki Valla in Testo-ni, Nemki Steuer in Eokert, Kaoadčanko Tavlcr in Nizozemko Braaketer. Za favorit-ko je veljala Valla, ki je v semifinalu izenačila svetovni rekord in postavila nov olimpijski rekord 11.6. Vse tekmovalke eo si bile popolnoma enakovredne in se je prvič zgodilo, da sodniki na cilju niso mogli odločiti -vrstnega reda za niti eno tekmovalko in je zopet odločila filmska kamera, ki je pokazala naslednji rezultat: 1. Valla, 2. Steuer, 3. Tavlor, vse 11.7, 4. Testoni, 5. Braaketer, 6. Eokert, vse 11.8.
Ostali rezultati
V	modernem petoboju je zmagal nemški nadporočnik Handrick s 31-5 točke pred amenišk/im nadporočnikom Leonardom 39-5 iin litailijonskim nadporočnikom Appajem ■45.5.
V	damskem floretu so se plasirale 1. Ha-honaiv (Macjžarsika), 2. Maver (Nemčija), 3. Preiss (Avstrija).
V	rokometu je Avstrija premagala Rumu ni jo 18:3, Nemčija pa Madžarsko 32O.
V	hokeju je Nemčija porazMa Dansko 6:0 in se plasirala v finaJe za lindijo-
N*>gcinetna tekma med Veliko Briteorijo in Kitajsko se je končala brez goliov 0:0- V nadaljevanju tekme je pa zmagala Velika Britanija 2:0. Tekmo je gledalo okoli 9000 ljudi, med njimi tudi kitajsbr poslanik.
Peru je premagal Finsko 7:3.
Troskok
Zadnja točka stadionskega sporeda je bil troskok, ki se ie pričel že ob 15. V predtekmovanju se je plasiralo 23 tekmovalcev. Že tu je Japonec Tajima izboljšal olimpijski rekord svojega rojaka Nambuja od 15.72 na 1576- V finale so se nato plasirali razen Tajima še ostala Japonca Harada in Oshi-ma. svetovni rekorder Avstralec Metcalfe, Nemec Wollner in Američan Romero. V finalu ee je Ta ji mi posrečilo, da je prekosil celo svetovni rekord Metcalfa za 22 cm in postavil neverjeten rezultat točno 16 m.
1. Tajima 16 m, nov svetovni in olimpijski rekord, 2. Harada 15.67 m. 3. Metcalfe 15.50 m, 4. Wollner 15-27, 5. Romero 15.08, 6. Oshima 15.07 m.
Na jamboru ie prvič zaplapolala zastava vzhajajočega solnca. godba je pa zaigrala veličastno japonsko himno.
Sokoli v Berlinu
Predvčeraijšnjim zvečer so prispeli v olimpijsko vas naši sokolski tekmovalai z voditeljem vrste dr. Muroikom ara savezni m načelnikom dr. Pichlerjem na čelu. Vsi so bili zdravi iin sijajno razpoloženi. Dr. MuroŠc in dr. Pichler sita bila zvečer povabljena na večerjo k našemu poslaniku dr. CincanMarkoviču.
Naši Sokoli bodo prvič nastopili 10. t. m. in sicer v prvi skupini obenem z Madžarsko, Finsko, USA, Japonsko, Avsitrijo in Bolgarijo. 10. t. m. zjutraj ob sedmih bodo nastopili v obveznih poljubnih vajah na drogu. Drugo skupino sestavljajo Italija. Švica. Luksetnburška. Rumimija, Nemčija, Francija in Češkoslovaška.
Vremenska napoved
Poročilo zemunske letalske službe 6. t.
m.: Jasno ie bilo v primorskih krajih, ponekod v vzhodni polovici je deževalo. Najnižja temperatura Mrzle Vodice 9, najvišji Podgorica 38 stopinj.
Zemnnska vremenska napoved «a petek! Na severozapadu in severu še bolj vedro, drugod ponekod dež.
Dunajska vremenska napoved ia petek: Izpremenliivo. oblačno, precej Jasno in to plo.
Novi odpusti rudarjev?
TPD je napovedala za 1. september odpust večjega števila rudarjev — Vznemirjenje v Zagorju
Važna gospodarska in kulturna konferenca
- : ■ '	j,; ■:- r^ J- . ' «, jj ; ; !'.:■ »;• •/»;• »i- f-. "
Živo mravljišče v Ljubljanici
Najlepši del Ljubljaničine struge bo od ustja Gradaščice do šplee — Prulska breihta do
Opekarskega mosta v kratkem dotlakovana
Pogled na regulacijska dela proti prulskemu mostu
Ijajo sproti. To tlakovanje s ploščadjo je precej zamudno, vendar nekaj cenejše od betoniranja. Zahtevalo bo ogromne množine podpeškega kamenja.
Ljubljana, 6. avgusta.
Zadnje poročilo o regulaciji Ljubljanice je »Jutro« prineslo dne 18. junija. Zaradi preobilice drugega gradiva smo z današnjim poročilom nekoliko zaostali, kar sedaj izpopolnjujemo. Dočim v juniju zaradi slabega vremena Dukičevi delavci niso bili zaposleni več kot štirinajst dni, je bil julij silno vroč in do malega ves mesec prav ugoden za poglabljeval-na dela. Zaradi tega so vsa obrežna dela v strugi v polnem razmahu.
Čeprav so šele pred poldirugim mesecem fKričeli tlakovati s ploščadjo dal struge od ustja Gradaščice dalje, so že vidni napredki. Obširno rečino korito, ki meri v i«r 28.75, je tlakovano v izmeri okrog 100 im- Za rte vrste dela za,posluje tvrdka Du-lie 280 delovnih moči. V strugi detla 52 Ikarrmarjev, kakih 60 mož pa dela v kamnolomih v Preserju, od koder čolnarji .prevažajo kamenje v Ljubljano.
Glavno pozornost vzbuja skupina fcam-narjev - specialistov, od katerih eni X>Hlagajo pruisko brezi no s kamnito pkr Sič-atdjo, ki sega že do prulskega moslta- Dru-|ja večja skupina je zaposlena v odprti fctragi Ljubljanice. Kamnarii delajo v treh oddelkih. Levi in desni prednjačijo z de-Jom, vmesni pa zaokrožajo obe strani ki tako zaključujejo tlakovano korito, ki je videti kakor na novo položen parket. Ob levem robu tik betonskega opornika in pred zasilnim jezom, ki ustavlja vodo iz Gradaščice. je izpeljan ozek 'jairek, po katerem se voda zbira iz gornjega konca in jo od časa (Jo časa črpalka izbrizga v ž« beton i rano Ljubljanico. Ploščad v strugi je ravna. Tlačijo je celo z lesenim batom. Odpadke izklesanega kamenja posprav
v premeru- Tod se bo 'iztekala voda iz te ulice, saj je v njej zasut 240 m dolg m 8 m širok plovni jarek, ki je vezal Ljub. Ijamioo z mestno opekarno pred sedanjo konjušnico.
Zbiralni kanal, ki teče vzporedno z Ljubljanico in je dolg okrog 450 m, je od Svabičeve do Opekarske cesrte skoro dograjen in delcma že zasut. Mogoč je zdaj lažji prehod skozi to ozko cesto. Kanal je v svojem spodnjem delu izpeljan že do gradaškega mosta, ki je za tovorni promet tudi zaprt in je možno iz Trnovega priti z vozom na Krakovski nasip le preko ozkih ondotnih ulic. Na obeh straneh mosta so zgradili čistilne jaške, nad sitrugo Gradaščice 1.50 m pa bodo zvezato z litože-lezno cevjo zbiralni kanal.
Najvztrajnejši izmed delavcev so pač kopači in nakladalci rečnega nrmernala-Do začrtane globoeine je izpraznjen teren v strugi že preko Svabičeve ulice in zasut z gramozom. Tirnice, položene v strugi, se Vidino krčijo in jih prenašajo na zgornjo stiran reke protii prulskemu mostu. V pro_ met so dali še drugo lokomotivo, katero so napravili kar doma iz starega avtomobila. Pomaga za Kolezijo pri ranžiranju vagončkov. Za Kolezijo navažajo dnevno 260 do 280 kubičnih metrov materiala-
Domačije
Tako tlakujejo Ljubljaničino struge
Gradnja betonskega opornega zidov je,	| Zasuli so že dobršen kompleks in prišli
ki je deloma že razopažen, je napredo-	do Soške ulice. Tam je zaposlenih veaje
vala že preko Svabičeve ulice, nasproti	i število dedavcev, ki sproti ni vdirajo nad
kateri so v škarpi vstavili odprtine, meter	meiter ali še več globoke kotanje.
Naša opera v Rogaški Slatini
Dve predstavi — dva triumfa
Rogaška Slatina, 7. avgusta.
Po lepih uspehih, ki so bili v Rogaški Platini doseženi s simfoničnimi koncerti, je sledil poizkus uprizoritve dveh znanih oper, dasi sc- ti prireditvi sprva smatrali 5Ui tvegani. Izvedba ter moralni in gmotni uspeh, ki je prekosil pričakovanja, pa so dali upravi zdravilišča kakor umetniškemu vodstvu polno zadoščenje in novo pobudo. Ko bodo odstranjene še zadnje tehnične ovire, bo za prihodnje sezone dana možnost za stalno uvedbo opernih uprizoritev, ki bodo nemalo pripomogle do še večjega slovesa tega lepega zdravilišča, do populari-saoije reproduktivne slovenske operne umetnosti in do reputac i je slovenskega gledališča sploh. Za lepe uspehe zaslužita poleg vodstva zdravilišča pohvalo operni kapelnik g. Neffat, ki ni štedil ne truda, ne časa in ki je kljub velikim borbam s tehničnimi nedostatki dosegel tako lepe uspehe, in Pod7.veza godbenikov v Ljubljani, ki je obe uprizoritvi v tehničnem pogledu res
delo
brezhibno organizirala. Le skupno je moglo dati tako lep uspeh.
Verdijeva opera »Traviata« je bila uprizorjena v dvorani zdraviliškega zvočnega kina in sicer v isti zasedbi in obliki, kakor je bila pod taktirko g. Neffata izvajana v ljubljanski operi. Obisk je bil rekorden, občinstvo je izvedbo sprejelo izredno toplo. Gjungjenčeva je triumfirala, Gostič ji je bil v vsakem pogledu enakovreden partner. Z izredno lepo zaokroženimi višinami je prevzel publiko in dosegel po zaključku arije v II. dejanju aplavz simpatični Janko. dočim so glavne vloge prav tako dobro izpopolnjevali ostali solisti. Odlična sta bila zbor in orkester, všečna je bila inscena-aija, če pač upoštevamo skromna oderska sredstva.
Sledil je uspeh s Puccinijevo »Madame Butterfly«, ki je v njej nastopil isti ansambel kakor v »Traviati«. Kontakt z občinstvom je bil takoj vzpostavljen. Gjungjenčeva je z igro in petjem briljirala. Kogeje-
va je z vlogo služabnice Suzuki naravnost mojstrsko izpopolnjevala Gjungjenčdn lik, Gostič je posebno užgal v zaključnem duetu prvega dejanja. Konzula Sharplesa je pel Janko, ki je bil glasovno na višku m je s sočnim pevskim organom publiko takoj osvojil. Španova, Škerja-nčeva, Perko, Petrovčič, Bekš in Sekula so lepo zaokrožili harmonično izvedbo opore. Prav dobro so svoje vloge naštudiral! in izvedli zbori, dočim je bil orkester ljubljanske opere zelo sočen, vigran, dinamično izdelan. Scenario je na novo izdelal slikar Bruno Vavpotič in pokazal, da bo lahko še mnogo koristil. Neffat je s tema uprizoritvama ponovno potrdil svoj stari sloves odličnega kapelni-ka. ki je zlasti poglobljen v romanski repertoar.
Da se je s> tema uprizoritvama med poletjem preneslo operno delo iz središča Slovenije v Rogaško Slatino, zasluži pohvalo in mora vsakega prijatelja slovenske kulture razveseliti, saj je s tem slovenska umetnost predstavljena najširšemu krogu mednarodne publike, ki strogo sodi, a je naši operi izrekla največje priznanje.
Dva posestnika sta pogorela
Gornje Jablane, 6. avgusta
Na Dravskem polju smo imeli spet večji požar, v ponedeljek pozno ponoči je začelo iz neznanega vzroka goreti v kolarnici po-sestnice Terezije Beraničeve v Gornjih Jablanah. Ogenj se je razširil, da je zgorelo V6e gospodarsko poslopje e skednjem, kletjo in hlevom. Hkratu so postali žrtve plamenov 9000 kg sena, razno gospodarsko orodje, dva voza in drugo.
Ogenj je prešel tudi na sosedno gospodar sko poslopje posestnika Jožefa Horvata in dalje na Horvatovo hišo. Obe zgradbi sta zgoreli do tal. Horvatu je v gospodarskem poslopju zgorelo 15.000 kg sena in 6lame obenem z raznim gospodarskim orodjem-
Gasilski četi iz Cirkovc in domačim va-ščanom se je posrečilo ogenj omejiti, da ni napravil še večje škode. Orožniki poizvedujejo po vzroku požara. Nekateri sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Zaradi slabega dimnika
Kamnik, 6. avgusta
Ko je v ponedeljek zgodaj zjutraj posestnik Janez Urh v Kaliiah, občina Kamniška Bistrica, pristavil zajtrk k ognju v peči, je opaziL da mu dim uhaja nazaj iz dimnika-Začuden je šel ven gledat, kaj to pomeni, pa je videl, da je že vsa slamnata streha okrog dimnika v plamenu. Na njegove kl'-ce na pomoč so prihiteli bližali sosedje in skušali rešiti iz hiše pohištvo *n druge reči.. Pa je bilo že prepozno. Ogenj je objel staro leseno poslopje, da je zgorelo kakor velika bakla, kateri 6e nihče ni mogel približati. Reševalci so zato posvetili vso skrb bližnim gospodarskim poslopjem, da eo jih zaščitili pred gorečimi kosmiči slame, ki so padali na vse strani. To jim je tudi z velikim trudom uspelo.
Še preden so prihiteli sosedje, je posestnik Urh 6am s težavo 6pravil iz gorečega poslopja svojih pet mladoletnih otrok, ki so v kritičnem času še spali v sobi. V naglici je utegnil zagrabiti samo par novih čevljev, vse drugo pa mu je zgorelo. Ostal je brez obleke. Zgorelo pa mu je poleg oprave tudi precej žita. Ogenj ie nastal zaradi slabega dimnika, iz katerega je Iskra preskočila na slamnato streho. Posestnik Urh je bil zavarovan za 20-000 Din.
Zla usoda • • •
Poljane, 6. avgusta
V sredo proti poldnevu je nastal v Logu blizu Poljan požar pri posestniku Francu Buhu, po domače Dovjaku. Poljanski gasilci, ki jih je o požaru obvestil neki kolesar iz Loga, so bili kmalu na kraju nesreče in njihova motorka je v kratkem ča-šu začela bljuvati vodo v plamene. Še pred prihodom gasilcev so domači vaščani rešili iz hiše precej oprave in nekaj žita ter branili poleg stoječo sosedno hišo. Ko pa je ■motorna brizgalna stopila v akcijo, je bila v nekaj trenutkih onemogočena še večja nesreča in ogenj zadušen.
Gospodarju Buhu je zgorela tudi vsa kr-ima. Razen tega pa še vsa obleka dn celo nekaj trdo prisluženega denarja. Bnh je majhen posestnik in je nesreča zanj toliko bolj občutna. Zavarovalnina mu bo pokrila komaj slabo polovico škode.
Ko je nastal požar, je bil komaj 231etni posestnik v bližnjem gozdu. Na klice, da gori, je prišel tudi on gledat, kje je požar, in ko je opazil, da plameni objemajo njegovo domačijo, se je skoro onesvestil. Kako je ogenj nastal, je še čisto nepojasnjeno. Buhovo hišo sploh preganja zla usoda-Oče sedanjega gospodarja je padel v vojni, a mati in mladoletna sestra sta umrli po vojni za špansko boleznijo. Tako sta ostala na domačiji sama sedanji gospodar in njegova stara mati.
Toča ie uničevala
Gornja Radgona, 6. avgusta.
Po nevarni krajevni nevihti, o katerih čitamo venomer, je bil prizadet v torek proti večeru ves gormjeradgonski okoliš. Kopičenju oblakov, kfi so se zgrnili nad delom Slovenskih goric, je sledilo sltaio neurje, vihar s točo, ki je v prvem redkem deževju napravila ogromno Škodo, aaj je padala debela kakor orehi. Najbolj hudo je bil prizadet del vinskih goric: Polfice, Zbigovci in Orešnjevci, kjer je na nekaterih mestih vzefla toča še oni pičli vinski pridelek, kolikor ga je še tu in tam
Lepote okrog Velikega vrha
Za napredek tujskega prometa v Slovenski Bistrici
Slov. Bistrica, 4. avgusta.
Podružnica SPD v Slovenski Bistrici je izdala pravkar ličen in okusen prospekt: Veliki vrh — Slov. Bistrica z okolico. Dobro vedoč, da je le skupna reklama koristna. se je SPD odločilo, da združi vse, kar je v slovenjebistriškem okraju zanimivega lepega za letoviščarja, planinca, izletnika. — z izdajo nekakega vodiča po skupini Velikega vrha 134" m. SPD je pač tudi edino v to poklicano, ker le z njegovim delovanjem se je počel širiti tujski promet zadnjih let, — poleg maloštevilne zasebne pobude in udeležbe mestne občine na tujskih razstavah v Ljubljani in Mariboru.
Mesto Slovenska- Bistrica samo je kakor nalašč ustvarjeno za letovišča reki kraj s svojo krasno lego. milim podnebjem, velikim kopališčem (30 kabin) ter ugodnimi avtobusnimi in železniškimi zvezami. Le ceste so v zadnjem času nekako zanemarjene. Mestna občina v pravilnem razumevanju krasi mesto z nasadi. Treba pa bo skrbeti tudi za to, da se tujec ugodno počuti, da ima tudi nekaj zabave, torej da tudi ostane, ne samo, da pride. Potreben bi pač bil večji, moderen vrt z vsaj enkratno godbo na teden. Tudi gostilniški prostori bi se dali modernizirati. Potrebno pa je neobhodno večje število tujskih sob. kar se bo z dograditvijo dveh gostiln malo poboljšajo. V najbližji okolici pa sta dva zasebna pensiona: »Devina« (Souvent) in »Egersdorfer« v Visoljah, ki sta skoraj stalno zasedena z odličnimi gosti.
Na Pohorju samem pa so letoviščarske postojanke: Šmartno, Tin je in Sv. Trije kralju Šmartno s svojim desetletnim tujskim prometom se stalno razvija — z uvi-
devnostjo pohorske občine, kakor tudi zasebnikov. Posebno važnost pa daje Šmart-nu »Počitniška kolonija kraljice Marije««, katere vodstvu se je zahvaliti tudi za krasno auto-cesto na Šmartno. Cesto bo pa že v najbližji bodočnosti treba podaljšati do Sv. Treh kraljev in Areha. tako da bo nastala zveza z ostalimi pohorskimi cestami. Hvalevredna je tudi misel Smart.inskih gostilničarjev, da se drže nizkih in enakih cen za res prvovrstno postrežbo.
Kom a i pet let pa. traja tujski promet na lepem Tinju. Sprva bolj rodbinsko letovišče Mariborčanov, postaja vedno bolj priljubljeno Dalmat.incem. Tudi število sob (15) še zadostuje Kakor Šmartnu, tako tudii Tinju še manjka kopališče, kar bosta, pač morali zgraditi prizadeti občini ne samo s tujskim denarjem, temveč tudi z lastno žrtvijo.
Sv. Trije kra.lji z enoletnim prometom kažejo v najboljši meri. kako potrebna je bila ta nova planinska postojanka kot zvezna za ostalo Pohorje, kakor tudi za letoviščarje, kot visoko zračno letovišče (1200 m). — Veliki modemi »Planinski dom« (10 sob) z veliko verando in prekrasnimi kratkimi izprehodi po hojkinem gozdu. k novozgrajenemu 16 m visokemu razglednemu stolpu na Veliki vrh (1347 m), kakor tudi k bližnjemu Črnemu jezeru (45 minut), nudi najrazvajenejšemu planincu in letoviščarju pravi mir in planinsko lepoto. Z doma so krasni daljši izleti do sosednjih postojank, ki so po tri ure oddaljene. Najlepši enodnevni izlet pa je od jutranjega vlaka iz Slovenske Bistrice ob riži mirno rimskega kamnoloma, treh slapov »Šumov«, starega gradišča do »Planinskega doma« (3 h), nato mimo razglednika (25
minut) in Črnega jezera (45 min.). Boj-gota. pensiona »Lobnica« v Smolniku v Ruše (v celem 6 ur). Hvaležna je tudi ista tura iz Ruš na večerni izletniški vlak ob
mogel skrbni vinogradnik oteti morilki peronosporl, ki je letošnje vinogradne nasada izredno hudo prizadela. Niti oni- ki je pričel rano s škropljenjem, ter je škropil po 5 do 6-krat, ni mogel oteti perono-qpori vsega, kaj šele tisti, ki je zaradi denarne krize štedil pri izdatkih za gali. oo. Najbolj so prizadeti oni vinogradi in nasadi, kjer je balo takozvano »vrSlčka-njec ie opravljeno. V letošnji pomladi je te huda povodenj ob Muri uničevala polja in nasade po Murski dolini, za pe-ronosporo je še neurje s točo storlo svoje — po takem ni čudno, da se je gorje malega človeka stopnjevalo do pobu osti. Jos. St»chy:
Tuhinjska dolina strada
Kamnik, 6. avgusta.
škoda po toči je biia samo v očini Nev-ljah pri Kamniku uradno ocenjena na 486.000 Din, v vsaj Tuhinjski dolini pa na dvakrat toliko. Tu ni vračunana škoda na sadnem drevju, ki je tudi znatna, saj ga je toča tako oklesrtila, da na njem ni ostal niti en sad. Zdaj je drevje začelo vnovič odganjati in ponekod celo cveteti. Ljudje v Tuhinjski dolini ne pomnijo, da bi se kdaj prej toliko ledenega zrnja vsulo na zemljo kakor letos v začetku poletja. Tudi tako velikih ladenih zrn še nikoli njso videli v teh krajih. Nekatera so imela 7 cm v premeru in so tehtala nad četrt kilograma. Samo v neveljski občini so pobila za 30.000 Din opdke na strehah.
Razumljivo jfa, da je toča popolnoma uničila vso žetev in da ponekod niti slame niso mogli uporabiti, tako globoko je bila stoičen a v zemljo. V vasi žubejevu vsi posestniki, ki običajno pridelajo na leto v»ak po vagon žita, nimajo žita niti za seme. Ker so uničeni tudi ostali pri. delki, ljudje v nekaiterih krajih Tuhinjske doline dobesedno stradajo in s strahom gledajo na zimo. Za prvo pomoč so bili sicer nak^rami štirje vagoni koruze, toda to je samo kaplja v morje bede in pomanjkanja. Treba bo izdatne pcmoči, da se vsaj nekoliko omili nesreča, v katero je toča pahnila Tuhinjsko dolino.
Starokatoliška župnija potrjena
Ljubljana, 7. avgusta.
Siinodalni odbor starokatoliške cerkve v Zagrebu je pod predsedstvom svo.iega škofa g. Mairka Kalogjere koncem lanskega leta zaradi vedno večjega števila vernikov ugotovil potrebo, da se v Jugoslaviji ustanovi več novih žiupniij. ki bodo skrbele za dušno pastiretvo med svojimi verniki m za pravilno vodenje župnijskih matic-
Ker je bila z ustavo od 3. novembre 1931- naša država razdeljena na deveti banovin, je tej upravni razdelitvi tudi starokatoliška cerkev prilagodila svoja verska področja. Pogosto se je namreč dogajalo, da so verniki iz ene banovine pripadali dušnemu pastirju v drugi banovini, kar je povzročalo različne neprijetnostii in oteže-valo delo. Siinodalni odbor starokartoliške cerkve .je" zaradi tega sklenil ustanoviti župnije v Beogradu za mesta Beograd. Ze_ mun in Pamoevo ter za diasporo v me>h predvojne ki Južne Srbije, v Splitu za mesto Spil H in za diasporo srednje in južne Dalmacije, v Sibeniku za mesto Sibenrk in za diasporo severne Dalmacije, v Ljubljani za mesto Ljubljano in za diasporo dravske banovine, v Novem Sadu za mesti Novi Sad in Petirovaradtin ter za diasporo južnega dela bivše Vojvodine, v Subotici za mesti Subottico in Maki Idjoš ter za dtiasporo severnega dela bivše Vojvodine in naposled v Tura.novcu za sta_ rokatoMške organizacije v Turanovcu, Spi-šijč-tBukovioi in Vtirovntici. Vse te župnije 90 pricede dedovati letos s 1. januarjem, s koncem junija pa je tudi pravosodno mini-sfcrcftvo tia sklep sinoda!,nega odbora sta<ro_ kartoliške cerkve potrdilo.
Te dni je še kr. banska uprava dravske bzmovine potrdila ustanovitev slovenske staiokatofrške župnije v Ljubljani in ta se zdaj nadeja enake naklonjenosti kako* ostale.
nedeljah in praznikih iz Slovenske Bistrice-mesto. ki ga je železniška direkcija na prošnjo SPD spet uvedla.. Skupina Velikega vriia vas vabi!
Ob znožju Kamniških planin
Znan je Kamnik po naravnih lepotah svoje okolice: kamorgod kreneš, na vse strani zre oko idilo tik idile.
Mene je to pot zvabi'o šumenje mrzle Bistrice. Njeni ze.leni valovi se penijo ob tolmunih in drve dalje paeko skal in v vodi ležečih hlodov v večno eni in isti me. lodiji- zidaj ti grozeč, zdaj spet vabeč v svoj objem. Kakor bi jih podile Erinije. Ne glej predolgo v valovje- da te ne zvabijo Sirene, jedva čakajoč žrtve. Ni izhoda več iz tolmuna. In gorje, če nara-te valovje in sa divje zaganja ob prod, ki ga kaj kmalu prepavj, da postane gorski hudournik široka — reka Ce pa ponižno podi svoje valove naprej v daljo, je pot ob njeni strugi mikavna in na nekaterih krajih vodo celo lahko prebredeš
Ako potnika moti suhoparno in dolgočasno zjdovje vzdolž smodnšnice. zavij preko mostu skozi Gozdič, po poti sredi sanožeti in travnikov, vedno spremljan od šumenja Bistrice. Uro hoda od Kamnika dospeš v idilične Stranje s staroznano cerkvico na griču.
V Stahovici pa prežita na ženjega potnika Scila in Karibda — krnice in pečine _ v podobi dveh gostiln, staroznane
ln slavne gostilne pri Korlnu in onstran mosta one pri pošti. Ker ima zadnja tudi moderno urejene sobe, s?m si to zbral kot svoj začasni tuskufum. Pa sva si kljub temu ostala dobra prijatelja z oče. tom Korlnom.
Tedaj tu mi je usoda, ka-lš priredila prav udobno počivališče Ponoči me spremlja v brezvetrju zgolj Šumenje Bistrice im slapa izpod nje. Vd hav&m zrak, čistejši ko kjergod daleč naokoli. In skozi priprte naoknicp sije jo zvezdice in sra. mežljLva luna m? uspava v brezsanjsko mu odgovarja drugi. Tudi ponižno pseto spanje.
V ranem jutru zapoje prtelin, onstran — pes čuvaj — začne zdaj s svojim bevs-kanjem, kar pa vse skupaj ne moti m»ru. Ko pa se izza strnrh planin prikaže prvi svit novega sonca, od vržeš nehote odejo, cdproš naoknee in stotisočeri Brahma po'ni zdaj ves prostor s svojim sijajem.
že se na vrtu slišijo glasovi: tursti prihajajo in odhajajo preko Bstričice po zložni poti k izviru Bistrice. Odpirajo se hlevi in kašte, krmi Se živina in — naposled stopi prvi gost iz hiSe na vrt pod verando. Kmalu je tu zbrana vsa odlična družba, pričakujoča osvežujoče kave. Razgovor se plete okrog dnevnega razporeda: kam in kod, v katero stran; na Krvavec, v Bistrico- ali na Veliko Plan'0, v Cerno- k Sv. Primožu, morda celo na strmi Grintavec? Oh. tu je dosti zbire!
Ker je pa precej soparno, se večji del družbe nameni v bazen, kj ga je umni gospodar Prodnik nalašč za svoje goste napravil ob iadrivu skromne in gorke BistrKSice v deročo Bistrico. Prav genialno je pogruntal, kako zadostiti plavačem
in neplavačem. Potok se da namreč regulirati, da odteka več ali manj vode, kakor kdo želi. In nad bazenom so deske za sončenja; kdor pa bolj ljubi travo, pa kar tja leže.
Opoldne in zvečer imamo radijski koncert in če smo v pozni uri tudi tega že siti, se oglasi kje pritajeni zvok mandoline in kitare, ki ju spremlja časih boljši, časih slabši glas, pač po zmežnesti ali pa po navdušenju dotičnika ali dotičnoa .. -
Sam se pa često pridružim staremu Korlnu onkraj mostu, kjer z 80 letnim očancem (NB. saj še ni star, se ne čuti starega, kakor pravi) začneva prijetno kramljanje in zbujanje spominov na preteklost. Mož slovi po svoji dovtipnosti, po svojran vedrem in razumnem duhu, in i zbornem spominu (še po latinski katero ume.) Ves dan je na nogah in časih gre cel« na lov v gore — brez palice in očal. Bere pa na v»e pretege, kar mu pride pod roke. Zadnjič sva se spominjala pokojnega dr. Rybafa, ki je pred 37 leti padel tod -v B strlco, ko je lovil svoj slamnik. Izkoba cal se je seveda sam, bil pa je moker k« miš.
Le-tod pastra vtačina turistov, kolesar jev, in last not least, avtomobilov.
Ce se pa tam za Krvavcem počrni nebc in začne nevihta svojo divjo melodijo tei tresk na tresk oznanja bližino planin, se čuti ponižnega in majhnega sleherno bitje. In tedaj bobni in ruši neugnana Bistrica, njeno valovje razsvtljujejo pošastni bliski, kakor da so se vsi bogovi bili za. kleli! Strašno je to divjanje.
TOda zjutraj sije spet novo sonce, življenje gre isto pot dalje, zgolj valem so sitaejSi in butajo v besnem zaletu ob lesene šteta« m bruna mostu, kf jedva š° vzdrži to neugoaoo sik). Josip Snchj.
Domače Testi
*	Ali bo angleški kralj obiskal alko? Letos se vršijo za sinjsko alko velike priprave. Kakor smo že beležili, se vršijo alkar-ske igre vsako leto prvo nedeljo po Veliki Gospojnici v spomin na 15. avgusta 1735., ko so Sinjani odločno potolkli Turke, ki so (po številu 60.000 in pod vodstvom silnega Askerja Mebmeda Bosanskega) oblegali Sinj. To je bila najslavnejša zmaga v srednji Dalmaciji. Alka že dovolj slovi po Evropi in letos so pisali o njej angleški, nemški, češki in drugi listi. Sinj pričakuje leto«' rekordno število gostov, a govori se, da utegne alko obiskati tudi angleški kralj Edvard, ki je velik ljubitelj starih običajev in viteških iger.
*	Zagrebški nadškof na Triglavu. Nadškof koadjutor dr. Stepinac preživlja svoj dopust pri Sv. Križu nad Jesenicami. Pretekli ponedeljek se je v spremstvu škofa dr. Rozmana podal po Tominškovi poti na Kredarico, nakar se je vzpel s številnim spremstvom na Triglav. Razgleda- ni bilo posebnega, vendar je bil g. nadškof zadovoljen. ker je našel na Kredarici in na Triglavu lepo število Zagrebčanov. Noč je prespal na Kredarici, v torek je maševal v ondotni kapelici, nato pa se je mimo Sta-ničeve koče vrnil v Mojstrano.
*	Gasilsko slavje na Bledu bodo imeli 14. in 15. avgusta. Prostovoljna gasilska četa na Bledu proslavi 50-letnico obstoja, s to proslavo pa bo tudi združena 25-letnica radovljiške gasilske župe. Ze v petek 14. t. m. zvečer bo baklada in podoknica, v soboto bo nato budnica, sprejemanje gostov, maša v farni cerkvi, nato pozdrav, govori, flefilč. po kosilu pa bo velika prireditev na West.rovem vrtu. V nedeljo bodo izleti v Vintgar, Bohinj in druge lepe kraje. V primeril slabega vremena se bo vsa prireditev vršila v nedeljo 16. t. m.
*	Brezposelne učiteljske abiturientke (abiturienti):. Organizirajmo se, da bo naše delo uspešnejše. Zato so potrebni točni številčni podatki vseh brezposelnih učiteljskih abiturientov v dravski banovini. V ta namen izpolnite vestno in točno razposlane oglasnice, katere prosimo nujno vrnite »Odseku brezposelnih učit. abiturientov pri JUU v Ljubljani«. Vsa ostala pojasnila dobite vsak delavnik od 10. do 12. ure v prostorih JUU (soba št. 6) v Frančiškanski ulici 6/1.
*	V ladijsko-strojni odsek pomorske trgovske akademije v Bakru se sprejmejo gojenci, ki se bodo šolali štiri leta in nato dosegli oficirski Čim. Šola ima veljavo polne srednje šole z maturo. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili štiri gimnazije ali meščansko šolo in položili malo maturo. Tem ni treba polagati sprejemnega izpita. Sprejmejo pa se tudi učenci, ki so dovršili obrtno šolo. vendar morajo položiti dopolnilni izpit. Starostna doba ni predpisana. Z novim šolskim letom bo osnovan internat za zunanje učence. Vsa obvestila daje uprava državne pomorske akademije v Bakru.
*	Zagrebško Narodno gledališče je končno dobilo posojilo 13 in pol milijona Din, 8 katerim bo poravnalo dolgove, poslopje pa popolnoma prenovilo. Posojilo je dala "Državna hipotekama banka. Tri in pol milijona Din bo šlo za obnovo notranjosti, ki že 40 let ni bila obnovljena. Oder se bo vrti! na električni pogon, imel bo krožni ho-ricont in popolnoma novo razsvetljavo. Uvedena bo nova kurjava in ventilacija. Za- varnost občinstva bo storjeno vse. Gledališče dobi novo sJikarnico in novo dvorano za vaje. Skratka.; impozantno Narodno gledališče je po 40 letih potrebno temeljitega popravila in bo v novi obliki spet v najlepši kras belemu Zagrebu.
*	V Zagrebu se letos zida mnogo več kakor lani. Izmed javnih palač so na vrsti: trgovska akademija, velesejem. delavgka zbornica in Rdeči križ. Popravljajo se tudi ulice in razna stopnjišča. Vendar pa tudi letos- še ni one gradbene živahnosti, kakršno je poznal Zagreb pred nastopom gospodarske krize. Število brezposelnih je še vedno veliko.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove gTenčice.
*	Kavarnarji v Beogradu ne točijo več piva. Že tretji dan bojkotirajo pivovarne. Vendar pa se godijo tudi izjeme, ker ne morejo bojkotirati svoji stalnih gostov, ki si želijo piva. Nekateri kavarnarji in gostilničarji se niso pridružili bojkotu in imajo zdaj kar najboljši obisk, posebno pa je polna kolodvorska restavracija. Vendar so gostilničarji in kavarnarji prepričani, da Beograjčani niso preveč željni piva, zato hočejo vztrajati do kraja.
*	Namesto dopusta —večni počitek! V noči od srede na včeraj je podlegel srčni kapi Rudolf Ahtik. referent pri davčni upravi v Gornji Radgoni, in to v najlepši dobi 50 let. Ravno je nameraval nastopiti redni dopust, že nekaj dni se ni počutil posebno dolro. Predno je usodno noč zadremal, je v postelji prebiral Kneipovo knjigo in z njo v roki je izdihnil. Gospodinja ga je včeraj zjutraj našla mrtvega, luč je še gorela. Pokojnik je bil zelo sposoben in ve6ten davčni uradnik, priljubljen zaradi izredne družabnosti. Služboval ie dolga leta pred vojno v Konjicah. Mariboru, Celju in Brežicah, odkoder je bil pred dvema letoma premeščen v Gornjo Radgono. Jutri ob 10. ga bodo položili k večnemu počitku. Lep mu spomin!
*	Nenavadno srečo je doživel novosad-ski stražnik Stevan Trtica. Bogat sorodniki lastnik zlatega rudnika v Avstraliji, mu je poslal ček, ki se glasi na dva in pol milijona dinarjev. Ko se je v Beogradu prepričal. da mu lahko takoj izplačajo den-ir, je napisal ostavko na državno službo vkupil si avto in bo živel v Beogradu kot rentier.
*	Karambol dveh avtomobilov. Prejeli smo: Nedavno zvečer se je peljal čevljarski mojster Jeraj Jernej iz Zapog pri Smledniku s svojim avtom v družbi a svakinjo Alješevo Marijo jn svojim štiriletnim s.nkom od Turjaka proti Ljubljani. V Pijavi gorici pa se mu je pripeljal nasproti tovorni avto, lajat avtomontaže »Triglav« iz Ljubljane, in zadel v blatnik in prednje levo kolo Jerajevega avta Jeraj je vozil pravilno po skrajni desni strani ceste, tako da je po nezgodi njegov avto obtičal tjk ob desnem robu ceste. Tovorni avto, ki je bil visoko naložen z zaboji, se zaradi nesreče ni ustavil, temveč se je pe-ljal dalje. Jeraj ev avto je bil toliko pokvarjen, da vožnje ni mogel nadaljevati. K sreči se potnikom ni zgodilo nič hudega. Glavna krivda na nesreči je v tem, kar je na dotdčnem mestu cesta preozka in zraven še vijugasta, tako da nj pregledna, posebno ker je tiik ob cesti mnogo hiš in sadnega drevja. Seveda pa bi moral tovorni avto bolj upoštevati predpise in kreniti bolj na desno stran, ker se Jeraj ni mogel bol-j izogniti, kakor se je.
Pri k maščobi nagnjenim
učinkovito podraži stalna uporaba naravne
FRANZ-JOSEFOVE 1
grenčice — delovanja črevesja.
OgL rog. 8. tur. 3M74/95.
*	Dober lov zagrebške policije. Ravno pred mesecem je zagrebški detektiv Korpar zatekel v Pustem dolu tri zloglasne zločince: Ivana in Alberta Kuriliča in Branka Brakusa. Tvegajoč življenje se je pognal nad nje, vendar so mu vsi trije pobegnili. Po vsestranskem iskanju se je zdaj posrečilo policiji ujeti brata Ivana- in Alberta Kuriliča. Ivan je priznal 13 velikih vlomov in tri razbojništva. Braniko Bra-kus pa ee še vedno skriva pred zasledovalci, ker hna dobre zaveznike v zagrebški okolici.
*	Tovariša je ubil pri delu. V Mrazoviče-vi ulici v Zagrebu je delavec Tomo Krčmar pri delu udaril svojega tovariša Sima Mirkovima s polenom po glavi. Mirkoviča so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je v hudih bolečinah strgal z glave vse ovoje. Dvakrat so ga operirali, vendar zaman. Zaradi počene lobanje sploh ni mogel več izpregovoriti in ga je smrt rešila trpljenja.
*	Brezplačne nove ilustrirane prospekte
razpošilja staršem, dijakom-interesentom enoletna privatna trgovska šola. znani Chri-stofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska 15. Pišite ponje! Šolnina 120 Din.
Knlturni pregled
češki povojni roman
V	zbirki drobnih slovstvenih monografij »Postavv a dUe« (Fr. Borov?, Praga) je izšla kot nje enajsti zvezek študija kritika, esejista in dramaturga »Nar. divadla« dr-Františka Gotza »Česky roman po valce«. Na necelah štiridesetih straneh prikazuje pisec razvoi in stanje te pesniške vrste v zadnjih osemnajstih letih. Kljub obširni snovi, a zgoščenemu oLsegu študije je Go-tzov spis več kakor informativen pregled: je izviren uvaževanja vreden poizkus razporeditve 6truj, razvrstitve in celo kvalitetne ocene posameznih del, pri čemer je umljivo, da tretjevrstni spisi in njih pisci niso upoštevani.
V	uvodu poudarja Gotz, da je roman sicer v krizi, vendar njegova dolgotrajna kriza ni katastrofa, marveč prerodni proces, ki je usmerjen k novi formi. Ta forma pomeni znatno razširjenje romana; od epike individualnih usod prehaja novi roman v širše, mnogoglasne epične simfonije, ki bolj kakor roman 19. stoletja ustrezajo značaju in tempu današnjega življenja. V tem pogledu roman samo sledi spremembam sodobnega družtenega življenja in povojnega človeka, čigar sensibilnost se je povečala. ^Človeška osebnost se sprošča iz okov nrav-nega karakterja, ki so io osamljevali in zoževali; vrtinec današnjega življenja nosi vse. kar je ozko individualno in osamljeno, v neizmerno kadunjo sveta in množic, razredov ali naroda, jih v nji razpušča in napolnjuje z novo silo. Človek ee globlje zdru-
žuje z družbenimi celotami in samega sebe razumeva kot nekako njihovo funkcijo.« Filozofija današnjega človeka (izvzemši marksistične vrste) je po Gotzu v i t a 1 i z e m, ki vidi osrednje načelo sveta v brezličnem, iracionalnem, kaotičnem življenju, ki je pretrgalo vse forme, kakor jih je nadiiktiral duh in se sedaj razvija v polni svobodi. Današnji človek hoče imeti v romanu čim več življenja ter vnanje in notranje realnosti. Prav zato tolikanj čisla biografske romane, saj vidi v njih več prvi neke resničnosti današnje romanove reportaže in faktoinontaže učinkujejo silneje kaikor fantastični romani. Nov roman je prežet s pluraliteto življenjskih podrobnosti, temu obilju se prilagojuje tudi njegova oblika.
V razvoju češkega povojnega romana vidi Gotz naslednje paralelno tekoče in razvijajoče se plasti; prva plast je individualistični roman, ki po svoji formi 6ega v prejšnje stoletje, k Balzacu kot pozitivnemu vrhu romana tega tipa in k Flaubertu, ki že kaže razkroj osebnosti, desitluzionistične tendence. Pod to umirajočo formo uvršča Gotz delo Ružene Svobodove, Božene Bene-šove. A. M. Tilschove, K. M. Čapka-Choda in Viktorja Dyka. Od individualističnega romana se ostro razločuje biografski roman: njegov češki vrh vidi Gotz v Trybovem »Cesarju siromašnih«. Nadaljnja plast je vojni roman s svojimi reportažnimi stremljenji. Sem sodijo zlasti romani Rudolfa Medka in Josefa Kopte. Višek čeSkega vojnega in legionarskega romana so »Vrele1«
* Po 40-letih je priznal zločin. Pri »reškem sodišču v Zemunu se jo v sredo zgla-sil neki Stevan Vladisavljevič iz Dobanov-cev, star nekaj nad 60 let. Sodniku je izpovedal, da je pred 40 leti zadavil svojega tovariša, svinjskega pastirja Nestorja Ne-grova. Na paši sta se s[>o rekla in Stevan ga je prijel za vrat. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil pri sodišču oproščen. Vendar ga je vseh 40 let grizla slaba vest in zdaj se je odločil znova stopiti pred sodnike in sprejeti pokoro.
Iz Ljubljane
u— Pravoslavno cerkev bodo letos do. gradili. Na stavbi pravoslavne cerkve v nekdanjimi Trubarjevem parku, ki je bila že pred par leti v grobem stanju dograjena, nakar so zaradi pomanjkanja sredstev delo prekinili, je stavbenik Ivan Bri-cel-j pred kratkim prevzel še ostaja zidarska dela .Kakor vse kaže, bo cerkev še letos dograjena. Zgradba v surovem je veljala okrog milijon dinarjev, ostala dela pa bedo navrgla še okrog 350 do 400.000 Din strdkov.
u— Novi grobovi, včeraj je umrl po dolgi in težki bolezni podiiadzornik drž. policijske straže g. Hufnagel Viktor. y zboru drž. policijske 6traže v Ljubljani je služil 10 let in si je pridobil splošne simpatije pri v6eh tovariših kakor pri predstojnikih. Pred vstopom v državno policijsko stražo je služil pri orožnikih v raznih krajih Slovenije. Njegova smrt je zbudila iskreno so-čuvstvovanje z vdovo in sinčkom. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 16. iz hiše žalosti Glince-Tržaška cesta št. 14. na pokopališče na Viču. _ V Bohoričevi ulici 27 je umrla gospa Mari ja Kavčičeva-Ugledno pokojnico bodo danes ob 17. spremili k Sv. Križu. _ Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u_ Zadušnica aa pokojnim Štefanom Radičem bo jutri, v soboto ob pol 7. v frančiškanski cerkvi.
u— Patrone, ekrazit. Iz Kranjske gore so včeraj pripeljali v bolnišnico 20-letne-ga mizar sike ga vajenca Lojzeta Zupana, ki je postal žrtev precej nenavadne nesreče. Skupno z vžigalicami je v žepu nosil ekraztno kapico, pa mu je na cesti prišlo na um, da si prižge cigareto. Ko je segel po vžigalice, je zajel v pest tudi kapico, in ko je kar tako prižgal, m« je ekrazit v pesti eksplodiral in mu hudo poškodoval roko. Predvčerajšnjim pa so proti večeru pripeljali v bolnišnico posestnika Lojzeta Fistra iz Jamnika v radovljiškem okraju, ki je doma našel staro patrono. Ko jo je skušal odpreti, se mu je vnela, mu razme-sarila desnico iin ga poškodovala po obrazu in po životu,.
u— Sejmarji in krošnjarji med seboj. V Lokii pri Zidanem mostu je bil v sredo sejem pa je prišlo do nekega nesporazuma med krošnjarjean Vajdo ginderovičem in sejmarji. Ko je nazadnje izpregovorila pest, so šinderoviča tako zdelali, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
u— Za drugim vlomilcem iz bolnišnice. Kriminalni oddelek političke uprave še zmerom zaman pričakuje nekaterih pojasnil, za katera bil že v soboto zapro. sil zagrebško policijo, o Josipu štibru, vlomilcu v ljubljansko bolnišnico, in njegovem zagonetnem sodelavcu, ki je bil izginil brez stadu. Kakor je videti, uradni mlini tudi v tako nujnrih zadevah, kakor je zasledovanje nevarnega zločinca, nič hitreje ne maljejo od božjih. Pa kolikor je pokazala dosedanja preiskava, bo Josip štitoer, ki ai je izprva prizadeval napraviti vtis, kakor da je bil on sam le skromen pomagač, v resnici glavni zasnova-telj. O svojem tovarišu je dal precej motne nejasne navedbe. A po dejstvu, da je v suknjiču, ki ga je bil begunec pustil za seboj na kraju vloma, pustil številko tržaškega »Corriera della serra« od prejšnjega dne, policija sumi, da gre za kakšnega italijanaša iz Primorja ali Istre.
u— Ker so v zadnjem času večkrat tuje osebe kradle iz službenih sob v ljubljanski justični palači, se opozarja na to, da se bo vršila odslej stroga kontrola in da bodo vse sumljive osebe ali take, k: ne morejo opravičiti svojega prihoda, aretirane.
Ali ste že naročeni
na ponedeljsko „Jutro"
(Prameny) Jaroslava Kratochvila. Razvojna plast vitalističnega in kmečkega romana ima vzore: prva skupina v spisih D. H. Lawren-ca, druga pri Knutu Hamsunu- Največji češki vitalistični romanopisec je Franta Šramek, zlasti v romanu »Telo«. Sem spadajo tudi M. B. Bohnel, Emil Vachek in Miiloslav Nohejl. Med pisatelji kmečkega romana (ruralisti) je najznačilnejši Jo6efKnaP (>Možje in gore«, »Tujec«). A. C. Nor se je iz prvotnega vitalizma takisto približal tej smeri, ki v nji uspevata tudi Frant. Kfelina in F. V. Križ. Nadaljnjo razvojno plast imenuje Gotz :»Casovni pluralistični roman«. Sem sodijo epične skladbe po vzoru Dreisera. Sinclaira Lewisa, Dos Passosa. Alfreda Ddblina. Češki romanopisci tega epičnega rodu eo: Marija Majerova (»Pregra. ja«, »Sirena«), Ivan Albracht (med drugimi; »Hajduk Nikola Šuhaj«), Karel Nov/ (»Živeti hočemo«, . Atentat«), Benjamin K lička. Zdenfek Nameček, Karel Pol&ček i. dr.
Ekspresionizem je v češki prozi precej obrodil. Gotzovo pojmovanje ekspresionistič-nega stila 9e doslej razločuje od slovenskih, po nemškem pojmovanju in vzorih posnetih nazorov. Med ekspresioniste šteje Gotz Aid. Huxleya, Clauda Hougtotona, Celina i. dr-Najpomembnejši češki pesnik tega rodu je Karel Capek (n. pr. trilogija »Hordufcal«, »•Meteor«, >Vsakdanje življenje«). Sem sodijo med drugimi Richard Weiner, Fr. Lan. ger, Jaroslav Durych. Jan Čep. Egon IIo-stovsk?. Nadaljnja plast je dobila naziv »Realizem človeške globine«. Nje vzori so: Dostojevskij, Andre Gide (»Ponarejalci denarja«), Joyce (»Ulys6es<). V češkem romanu sodita v to vrsto; Vitžzslav Nezval :n Vladislav Vančura.
Najboljše nove epike vidi Gotz v Kari« Oapku, Janu Čepa in Vlad. Venčuri. Svojo študijo sklepa: »Mislim, da je dovolj očitno: naš roman je na samem pragu razvoja.
Iz Celja
.*e— Maša za planince in izletnike bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. na Okrešlju poleg Frischaufovega doma pod milim nebom. Maševal bo g. župnik iz Solčave.
e— Pri regulaciji Savinje v Tremerju pri Celju je sedaj zaposlenih okrog 180 delavcev. Ko bo bager, ki ga je gradbeno pod-jete Nassimbeni naročilo v Beogradu, prispel v Celje, kar pričakujejo vsak dan, se bo število delavstva pri regulaciji Savinje znatno povečalo.
e— Ob roko. Pri Sv. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu se je igral ?-letni cestarjev sinček Ivan Rihl v sredo pri mla-tilnici in tlačil v njo slamo. Pri tem ga je mlatilnica zgrabila in mu zmečkala desno foko. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu morali roko odrezati.
e— 15 metrov globoko je strmoglavila. Včeraj opoldne je 37-letna služkinja Marija Kopitarjeva iz Celja nabirala v gozdu med moškim in ženskim kopališčem drva. Nenadno pa je izgubila ravnotežje in je strmoglavila iz višine kakih 15 metrov na Obrežno cesto ob Savinji. Pri padcu si je zlomila levo nogo in se hudo poškodovala po glavi. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali takoj v bolnišnico.
e— Vlom v stanovanje. V torek pred poldnem je neznan storilec vlomil v stanovanje g. inž. Mikuša v Gaberju ter odnesel 400 Din gotovine, briljantni prstan, moško obleko in hlače.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Škandal dneva« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— 25-letnico mature so slavili s prijateljskim sestankom maturanti mariborske klasične gimnazije pri »Onlu« 5. t- m. zvečer. Od 42 maturantov iz leta 1911. je pri življenju 34. Od teh so se udeležili proslave dr. Drnjač Otmar. zobozdravnik v Mariboru; dr- Kaiser Karel, odvetnik v Obembergu na Zg. Avstrijskem; dir. Kova-6ič Maks. gimnazrijslki ravnatelj v Ptuju; dr. Knajnc Ivan. zobozdravnik v Mariboru; Maroh Peter, višji poštni kontrolor v Mariboru; Messner Ivan, dekan v Marenber-gu; Mohar Anton, učitelj v Mariboru; dir. Moroouitti Camilo, olan nemškega poslaništva v Beogradu; Nottes Viktor, prokurist Kreditom sta !ta na Dunaju; Perme Friderik, postajni načelnik v Mariboru; dr. Rak Ivan, sreski sanitetna referent v Gornjem ginadu; Steanad Friderik, župnik v Podčetrtku; Skorjanec Friderik, železniški uradnik v Mariboru, ŠparJ Avgust, katehet v Mariboru; Štamberger Franc, uradnik direkcije državnih železnic v Zagrebu. Proslavi sita prisostvovala razrednik tega letnika šolski svetnik Fran Jerovšek in prof. dr. Pečovnnlk. Naslednjega dne se je vršila maša zadušnica za umrle profesorje m tovariše. ki jo je daroval v mariborski stolnici kaitehet g. Spari- Proslava se je končala v vinogradu g. dr. Drnjača na Melj^kem vrhu, kjer so si tovariši obljubili svidenje po petih letih v polnem številu.
a— Do 45.000 obiskovalcev je po zatrjevanju vodilnih funkcionarjev .Mariborskega "tedna posetik) doslej prireditve in razstave v Mariboru.
a— Uradne ure na mariborskih po6tah. Pošti Maribor I. (Slomškov trg) in Maribor n. (glavna postaja) imata od 8. tam. dalje v smislu zadevne odredbe za občinstvo vsak delavnik nastopne uradne ure: Pisemska pošta, brzojav in telefon od 7-do 21., blajgajne od 8. do 12. in 15. do 17.30, paketi in vrednostna pisma od 8. do 12. in 15. do 18. V ostalem nočnem času se vrši za stranke samo brzojavni te telefonski promet, m sicer na pošti Maribor I, Slomškov trg v I. in n. nadstropju, na postajni pošti pa pri službujočem kontrolorju. Pošta Maribor m. na Kralja Petra trgu ima za pošto, telegraf in telefon uradne ure od 8. do 12. in 15. do 18. Ob nedeljah in praznikih so pošte otvorjene od 9. do 11.; paketi in vrednostna pisma pa se ne sprejmajo. Poštna uprava opozarja občinstvo, ki ima hkraUi večje število pošiljk za pošto, da izroči te v dopoldanskih urah, ker se le tako iaogne neprijetnemu navailu in čakanju proti koncu uradnih ur osobito v času mod 16. do 18. Prav posebno opozarja poštna uprava, da je okence aa brzojav in telefon po 18. odprto v prvi vrsti le za brzojavni in telefonski promet, zato naj se predajajo priporočene pošiljke le v izjemnih in nujnih primerih. Pošta se mora strogo držati odrejenega delovnega časa, občinstvo pa tudi naj prihaja pravočasno na pošto in tako omogoči uradništvu izvršiti vse de»lo do konca uradnih ur.
a— »Plinski napad iz zraka.« Ta fiim »e bo predvajal v smislu razglasa krajevnega poveljnika v Grajskem kinu 7- in 8. t. m. ob 13. za upokojene in reservne oficirje in vojaške uradnike in njihove družinske člane. Predvajanje brezplačno.
a— Vsi v Mariboru stanujoči reservni oficirji, ki so prejeli uniforme od države, odnosno Združneja reservnih oficirjev, 5« pozivajo, da prinesejo svojo uniforme v svrho pregleda rekrutmi komisiji komande mariborskega vojnega okrožja v Mariboru Gaonbrinova dvorana, Gregorčičeva 29, dne 8. t m. ob VtlO. dopoldne. Nujno zadržani reservni oficirji se morajo v primeru izostanka pravočasno opravičiti Jcomandantu mariborskega vojfaega okrož-
a— Planinsko proščenje bo v nedeljo
9. t. m. pri Sv. Treh kraljih na Pohorju % mašo ob 10.
a_ Na Počitniški dom kraljic« Marije
pri Sv. Martinu na Pohorja, odhaja III-sikupina deee na letovanje v torek 11. t. m. Prtljago naj prinesejo in pridejo k zdravniški preiskavi v ponedeljek 10. t m. ob 9. uri v Zdravstveni dom. Koroščeva ulica 5t 3. V torek 11. t. m. se naj zberejo do 13. Hre pri Banovinskem dečiem domu v Mariboru. Strossmaierjeva ulica 30, odkoder se bodo odpeljali z avtobusom na Počitniški dom. Deca iz drugih krajev pa se pripelje z vlakom v Slovensko Bistriro-mesto ob 17.08, odkoder se peljejo tudi z avtolusom na Počitniški dom-
a— Deca se vrne s Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju v ponedeljek 10. t m. Došla bo z vlakom, ki prispe v Slovensko Bistrico-postajo ob 10.15 V Maribor-glavni kolodvor prispejo r. vlakom ob 10.59. Starše prosimo, da pričakujejo svoje otroke na kolodvoru.
a— 25.000 dinarjev škode trpi posestnik Matevž Planine v Dežnem pri Pciljčanah. kS mu je ogenj upepelil stanovanjsko in gospodarsko posllopje.
a— 14 izgnanih. Na prireditvenih prostorih Mariborskega tedna je priredila mariborska policija obširno racijo, ki Je imela popoln uspeh. Prijela, je razne sumljive osebe, ka so prišli z juga naše dr. žave ter se udejstvovali kot žeiparj; in prekupčevalci na prostorih MT. Vse, 14 po številki, so izgnali iz Maribora.
a— V grmovja skrita krvava moška Obleka. V tako zvanem črnem gosKta pri Kamnici je neka ženska našla v grmovju skrito krvavo moško obleko. Ker so bfS na obleki krvavi madeži Se precej sveži, menijo, da jo je tamkaj skril morilec po-kojnega Ivana Krebsa. ki je Ml umorjen v svoji hiši v Rošpohu. Orožniki zdaj poizvedujejo za lastnikom najdene obleke.
a— Zaradi suma umora, izvršenega nad pdkojrtitni Ivanom Krebsom, jfc mariborska policija aretirala v nekem mariborskem prenočišču dva mlajša brezposelna delavca, ki sta se klatila na dan umora po Rošpohu. Pri aretacija so naSi tudi pokvarjen samokres. Oba aretiranca sta pri zaslišanju udeležbo pri umom tajffla. Zaprti tretji aretiramec slejfcoprej taji arrvoo.
a— Roparska morilca Šterna iin Koiana bodo izročili našim oblastvom._ Mariborska policija, je prejela včeraj Službeno poročijo leobenske-ga okrožnega sodišča, da sta roparska morilca poznala umor pokojn^g® Ivana Stranj-Sks v Mejni ulici. V svrho izročitve Kema m Kolarja je balo storjeno že vse potrebno, tako da je pričakovati, da ju bodo še ta mesec prepeljali v Maribor.
Iz Ptuja
j— Mirovna predavanja. Drevi ob 20. priredi v dvorani Mladike odbor za mednarodna mladinski kongTes v Ženevi tri predavanja. Jerin Alojz (Bruseljski in ženevski kongres), Mikulec Franc (Kdo ograia mir) in Klep Jožef (Delo mladine za mir).
j— Dela na cesti Majšperk-Nerapije-letale so ustavljena. Zaradi pomanjkanja sredstev so morali do nadaljnjega prekiniti preurejevalna dela na cesti Majšperk-Neraplje-Žetale. Ljudje v teh krajih so po večini kočarji in mali posestniki, ki komaj čakajo, da na cesti kaj zaslužijo. Letošnja letina žita, krompirja in sadja je zaradi stalnega deževja delno uničena, a vinsko trto je ugonobila peronospora Zato prosimo bansko upravo, da omogoči potrebne kredite za nadaljevanje del na omenjeni cesti. Tako bi ljudje vsaj nekaj zaslužili in se skromno lahko preživljali.
Treba mu je samo več poguma k resnici, več odkritosrčnosti, več fantazije in zlasti več duhovne sile«. Zanimivo bd bilo. 6e bi Gotzova klasifikacijska merila prenesli na povojni slovenski roman.
V isti zbirki je izšla kot njen 12. »rezek takisto drobna, a prav podnetna primerjalna študija Ladislava Kratoehvila >WoIker a Nezval«. Kritik je podredil fini kritični razčlemb: ono plast v delu obeh povojnih čeških pesnikov, ki je prihajala iz istih časovnih vzorov in nagibov in se vzporedno razvijala. Na primeru Wolkerja in Nezvala kaže KratoChviL, kako se je vsak izmed njiju čisto po svoje odzival impulzom iste dobe in okolja. Medtem, ko je imel \Volker v samem 6ebi trden red zakonitosti in resničnosti sveta, ie Nezval sprejemal zakonitost svojega dela od zunaj in je v tem smislu tudi ustvarjal. S C. G. Jungom označuje Kratochvil Nezvalove individualne odzive na časovne pojave ekstraverzne, WoL kerjeve pa introvertne, čemur ustrezata dva raziična umetnostna sloga.
Tudi Kratochvilov spis je tehten prispevek k češki literarno znanstveni kritiku
—o.
Zapiski
»Planinski vestnik« priobčuje v pravkar izišlem zajetnem 7.-9. zvezku daljšo znanstveno razpravo dr. Rajka Ložarja Slovenske planine v risbi in sliki«. Pisec obeta izčrpno študijo o usodi gorskega motiva sploh v umetnosti, v pričujoči razpravi pa se omejuje na ugotovitev portreta ali podobe Slovenskih planin in posameznih gora v naši umetnosti. Razprava prikazuje v tej smeri delo Valvasorja in njegove delavnice. zemljevide in topografe 18. stoletja ter planine v naši umetnosti 18. stoletja. Po-
sebno otsežno ie poglavje »Sovenske planine v risbi in sliki 19. stoletja«, saj je v tej dobi pokrajinski in posebej še planinski motiv močno priljubljen, a naše slikarstvo kaže prav tedaj vedno večji razmah- V prvi polovici stoletja eo zlasti zaslovele slike Marka Pernharta, Antona Karingerja i. dr. V novejši dobi imenuje pisec na prvem mestu Ivana Franketa. Ladislava Benescha. Antona Koželja. Antona Gvajca, Valentina Hodnika in iz impresionistične generacijo Matijo Jamo. Alpinsko sKko moderne dobe namerava dr. Ložar obravnavati v posebnem članku- Trdno dokumentirana nmot-nostno-zgodovinska študija dr. Ložarja o alpinskem motivu v našem slikarstvu grafiki utegne dati podlago za obširnejšo monografijo o tem predmetu, ki si jo od pisca še otetamo. Prispevek je obilno ilustriran z reprodukcijami slik HaJneja. Pernharta, Karingerja, Benescha, Jaroe in
d. _ Izmed ostalega gradiva naj omenimo
v okviru kulturne kronike nadaljevanj« Mlakarjevih »Spominov in opominov«. Ane Eecherjeve prispevek »Široka Peč — sever-nozahodni raz« in potopis ing. Avoina »Na Olimpu, prestolu bogov«. Ostali del številke zavzemajo drobni prispevki, poročila in društveno izvestje SPD za leto 1935.
0 Kreftovih »Celjskih grofih« je ob priliki zagrebške uprizoritve priobčila »Hrvatska revija« v avgustovem zvezku oceno znanega kritika dr. Branka Livadiča. Liva-dič uvodoma prikazuje Kreftovo literarno delo in pravi; »U radu se Kreftovu ističe socialna tendencija i tirne kao da nastavlja Cankarevo delo ... Kreftovo gledanje u prošlost hotimično se ne prilagodjuie vremenu, u kojemu se odigrava njegova drama, on sudi Liudima po današnjim zakonima života i osudjuje svaki tradicionalni hi-storijaki sentfmentalizam kao današnji fe-

Sokol
Vzorno delo Sokolov na Lavrci
V nedeljo 9. t. m- ob 15. uri proslavi So-Jcolsflca četa na Lavrci z javnim telovadnim nastopom petletnico svojega obstoja. Po javni sodbi se je Sokol na Lavrci, katerega matično društvo je Sokolsko društvo Ljubljana IV'., razvil v vrsto najjačjih m Judi najmarlpivejših sokolakih edinic na podeželju. Kljub vsem oviram, ki jih mora prebroditi mlado društvo, dokler se ne u korenini med narodom, si je četa vzgojila ix>d vodstvom vestnega br. načelnika J. Kota rja lepo število telovadcev. Posamezniki žanjejo celo /pri številčno močnejših društvih. kamor hodijo sodelovat na javne nastope, pohvalo kot izurjeni telovadci na <wodju.
D« se je mogla četa tako naglo in krepko razviti, je velika zaisluga tudii br. staroste Iv. Qgrina, ki je uvidlel, da manjka marljivim telovadcem telovadnica. Na lastne stroške jo je sezidal in jo obenem opremil z vzorno urejenim odrom, kjer se pridno udejstvuije dramaitski odsek skoro nepretrgano pod vodstveni ne utrudljiv ©g a br., četnega tajnika J. Amtomča. Opremljena je telovadnica tudi z vsem potrebnim telovadnim orodjem, ki si ga je četa nabavila v teku let z denarno pomočjo br. staroste. Lep domek imfljo Sokoli na La-""Tci, ki tesno druži vse braite in sestre od Rudnika pa do Škofljice.
Tudi letno telovadivšče ima četa, na katerem se telovadci urijo poleti v lahki atletiki. kjer so posamezniki prav tako dema. kakor v težki odmi telovadbi. Za uvod k javnemu nastopu bo v nedeljo ob 13.30 štafeta s telovadile a matičnega društva Ljubljana IV- po Dolenjski cesti mimo Rudnika n_a Lavrco. Podprimo delo vztlrajnih marljivih Sokolov na Lavrci s posetom, ki jim bo dali z« bodočnost moralno in tudi gmotno podporo-
neprecenljivega, Lzpodbudnega šolskega dela, iz Vaših bivših učenk, uglednih slovenskih gospa, ki so Vam prišle danes
ponovno izreč svojo iskreno hvaležnost za vse dragocene nauke, ki so jih za življenje prejele od Vas. in iz sedanjih učenk našega zavoda, ki so po nas, Vaših naslednikih, to po svojih ljubih mamicah, ki ste jih Vi tako lepo vzgojil j, bile po. sredno deležne Vašega vzgojnega dela na našem zavodu, ki ste mu Vi. visokospo-štovana slavljenka, s svojim dolgoletnim neumornim, odličnim sodelovanjem utemeljili neomajen sloves
Zato blagovolite sprejeti, gospa profesorica- danes, ko čili in srečni praznujete svoj visoki jubilej, ta dehteči šopek in z njim naš« vdane poki one to prisrčne želje, da bi Vam usoda naklonila Se mnogo zdravih, solnčnih to delu za bednega sočloveka posvečenih dni!
Gospa prof. Wessnerjeva se je globoko grajena zahvalila za lepe čestitke to poljubila vse prisotne dame.
Vozne olajšave in dnevničarji
Iz vrst dnevničarjev smo prejeli naslednji dopis:
Določilo v uredbi o olajšavi na železnicah. da so tudi dnevničarjem dovoljene enake vozne olajšave kakor ostalim državnim ni banovinskim nameščencem, je bilo toplo pozdraviti. Žal le, da to določilo spričo okoliščin, kako se dobiva olajšava, skoro zgrešuje svoj smoter. Prav je, da se železniška uprava prizadeva zavarovati pred morebitnimi zlorabami, a tako komplicirani način izdajanja nakaznic za znižano vozno ceno dnevničarjem ima številne nevšečnosti in slabe strani.
Preprečenja zlorab le s tem kompliciranim načinom izdajanja nakaznic za popust
'in
Rada se peni,
še bolj osvežuje,
Izdatna pri uporabi.
j
NIVEA PASTA z* ZOBE
Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din.
Sokolski praznik na Jezici. V nedeljo 9. t. m. priredi Sokol na Jezici javni letni telovadni nastop. Ježiški Sokol je med naj-agilnejšimi v ljubljanski sokolski župi, kar ie dokazal s številno udeležbo na vseh letošnjih telovadnih nastopih župe in okrožja. Kljub temu, da se bori z velikimi ovirami, ki se mu postavljajo od nasprotnikov, dobre volje med članstvom in ljubezni do sokolskega dela ne zmanjka. Sokol na Ježici sistematično utrjuje svoje pozicije in je danes po 16 letih obstoja pridobil mnogo na ugledu, kar posebno boli nasprotnike sokolstva, ki ne morejo doumeti veličine sokolske misli. Zato je dolžnost ne samo članov okoliških in ljubljanskih bratskih društev, da se udeleže nastopa, temveč tudi ostale nacionalne javnosti. Začetek telovadbe pri kateri bo sodelovala godba »Sloge« iz Ljubljane, bo točno ob pol 16. na prostoru br. Ramovža. V nedeljo vsi, ki mislite in čutite sokolsko, na Jezico. Ugodne vlakovne in avtobusne zveze
Viški Sokol vabi članstvo to naraščaj, da se v nedeljo 9. t. m. udeleži v velikem številu nastopa in jubileja bratske sokolske čerte na Laverci. Zbor članstva in naraščaja s kolesi v nedeljo ob 14. v Sokot-&ke<m domu- ostali naj se posčužijo vlaka ob 14.20 z glavne postaje.
Licej se je poklonil nepozabni vzgojiteljici
Ljubljana, 6. avgusta
Raz licej in »tMladiko« je vihrala danes praznična trobojnica. Bil je to za zavod, ki bo jeseni slavil svojo štiridesetletni«), prvi slavnostni dan: Gospa Marija Wessner-jeva, prvoboriteljica za višje dekliško izobraževanje, seniorka slovenskih profesoric, naša odlična pedagoginja, je na svojem domu v Kolodvorski ulici št. 20 zdrava doživela osemdeset, delu za narod posvečenih let.
Dopoldne ie pod vodstvom direktorja g. Juga obiskala zaslužno slavljenko posebna deputacija, v kateri so licejski učiteljski zbor zastopali prof. Albert Sič dr. Pavle Grošelj, prof. Vida Vrtovčeva in dr. Pavel Karlin. Tem so se pridružile v imenu bivših učenk dobre go6pe \Vessnerjeve ga. Minka Kroftova, gdč. Lojzka Medenova in gdč. Danica Mallvjeva- iMladikos je zastopala gdč. Bernardka Zupančičeva, v imenu sedanjih licejk pa so se s krasnim šopkivn poklonile slavljenki dijakinje Nada Figova Iviea Bratuževa in Olga Vidmarjeva. G. direktor je nagovoril odlično jubilantko in dejal med drugim:
Prišli smo v Vaš tihi dom, da se Vam ob svečanem jubileju Vaših življenjskih dni to napornega, sadov polnega dela po-klcnimo v deputaciji, ki je sestavljena iz treh mejnikov Vašega nesebičnega, odličnega vzgojnega delovanja: iz Vaših bivših tovarišev, ki so bili ponosni občudovalci in skromni posnemovalci Vašega
vjek, koji gleda u svijet otvorenim očima •.. Čudni sredovječni proces ... Kreftu je više od svega izlika za njegovu misao. Ali upravo na toj, u neku ruku, dobroj strani njegove drame, stradava dojam nje-zine scenske snage. Perspektiva se gledao-čeva pomiče sa zaniniljivog terena gledanja na život, kako se odigravao u dalekim vremeni ma, i kako bi ga htio vidjeti vjerno i stvarno prikazana, na nove 1 scenski ne posve uvjerljive efekte jedne borbe za ljudska prava.. ■« Nato dr. Livadič primerja Krefta e Sha%vom in pravi; »Kreftovo raz-vrstavanje ljudi u »črne« i >bijele« samo je nov dokaz njegove slabosti, koji povečava dojam usiljenoga Ipak otkrivaju simpatični njego scenski talenat plastični obrisi, kojima postavlja na scenu svoja lica i čini ih dramski zanimljivim.« Čeuvažujemo. da je dr. Livadič eden najstrožjih zagrebških gledaliških kritikov, je njegova kritika »Celjskih grofov« ugodna za njih avtorja, ker kritik ugovarja ideološki tendenci drame, priznava pa — kar je poglavitno — njene odrske vrline.
na železnicah železniška uprava pač le ne more doseči. Le mnogo nepotrebnega upravnega dela bo, ko bo poedincem na posebne prošnje izdajala nakaznice. Ali jesploh možno izvajati v praksi ob povečanem potniškem prometu tako dosledno kontrolo, da bi z nakaznicami ne bile možne zlorabe?
Mislimo, da bi bilo samo v interesu poenostavljenja administracije in službe železniških organov v potniškem prometu, če bi se kakor za vse ostale državne in bano-vinske nameščence uvedle tudi za dnevni-čarje. honorarne in kontraktualne nameščence posebne legitimacije, opremljeno s slikami in suhimi žigi železniške direkcije. Edino s tem načinom bi se lahko stoodstotno preprečile vse morebitne zlorabe, ki z nakaznicami ne bi bile izključene-
Nerazumljivo je, iz kakšnih razlogov te prav dnevničarjem delajo take težkoče, čeprav glede dolžnosti in funkcij v službi v ničemer ne smejo zaostajati za drugimi nameščenci. Po vrhu V6ega pa bo ta način izdajanja nakaznic zahteval nepotrebno administrativno delo tako od 'šefov poedinih ustanov, ki zaposlujejo do 20 in več tovrstnih uslužbencev, kakor od železniške direkcije, ki bo za vsakega poedinca izdala za vsako zaprošeno relacijo nakaznico. V nujnih primerih (6mrt. bolezen in eiično) se prosilec sploh ne more okoristiti z olajšavo. ker si ne more tako hitro izposlovati nakaznice od pristojne direkcije. S tem pa olajšava, ki mu pripada, splava po vodi. Razen tega bo imetniku nakaznice, če bo ta opremljena z oznako določene relacije, vzeta tudi možnost poljubne izpremembe njegovega prvotno začrtanega potovanja, če med potio nastopijo take okolnoeti.
Prosimo železniško upravo, da uvažuje gornje in ukrene potrebno, eaj ne morejo obstojati posebni zadržki, da bi se dnevničarjem, honorarnim in kontraktualni m uslužbencem ne smele izdajati posebne legitimacije s slikami.
R ad i o
Petek, 7. avgusta
Ljubljana 12: Iz Delibesovih baletov (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. _ 13: Čas,
spored, obvestila. — 13.15: Slovenske narodne pesmi na ploščah. — 14: Vreme, lorza. — 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Tri slavne pevke (plošče). — 20.10: Ženska ura; Stročnice in žita (ga. Marinka Rataje-va). —- 20.30.- Večer klasične godbe in besede. _ Dvogovori iz Shakespeare j evih
dram (g. Milan in gdč. Majda Skrbinšek), vmes igra radio orkester. — 22: Čas. vreme, poročila, spored- — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 8. avgasta
Ljubljana 12: Pester glasbeni program
na ploščah.__12.46; Poročila, vreme. —
13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Pester glasbeni program na ploščah. — 14; Vremenska napoved. — 17: Prenos Wagner-jeve opere »Mojstri pevci norimberski« iz 'Salzburga. _ V odmoru ob 18.30: Čas, vreme. poročila, spored, obvestila. — V odmoru ob 19.55: Glasbeno predavanje. — 22.25: Cas, vreme, poročila, spored,—22.40: Valčki in polke na pta&ah.
Beograd 17: Kakor Ljubljana. V odmorih klavirske skladbe in nac. ura. — 22: Olimpijska reportaža « Berlina,— 22.30: Narodne pesmi. _ 28; Lahka in plesna muzi-
ka — Zagreb 17: Kakor Ljubljana. — 22.25: Lahka glasba na ploščah. _ 22.45; Olimpijska reportaža iz Berlina. — Praga 17; Prenos opere iz Salzburga. — 21.20'-Violinski koncert. — 21.45; Poročila z olimpiade. — 22.15: Pk>5če — 2230: Plesna muzika. — Varšara 19: Orkestralen koncert. — 21; Chopinove klavirske skladbe. _ 21.30; Zvočna igra. — 22.35; Plesni orkester in plošče. _ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16; Koncert citraškega zbora. — 17.06: Prenos Wagnerjeve opere »Mojstri pevci norimberiki« iz Salzburga. — 22.36: Olimpijska poročila. Iz Berlina. — 23.20; Plesna muzika. _ Nemčija 19: Olimpijski odmevi. — 20-10: Plesni orkester. — 005: Nočni koncert. __ Rim 19.20; Mešan glasbeni program. _ 20.40: Veseloigra.— 21.30; SimJonični koncert.
Gospodarstvo
Za 73 milijard dinarjev tesavriranega zlata
Znana nemška revija »NVintschaft und
Statistik« objavlja zanimivo razpravo o gibanju zlata in o svetovni produkciji zlata v lanskem letu in v letošnjem prvem polletju. Pred letu, ko se je pričela gospodarska kriza, so mnogi strokovnjaki postavili trditev, da je bil takratni svetovni padec cen posledica pomanjkanja monetarnega zlaita, ker tako pomanjkanje vpliva deflaciomistično na ves gospodarski razvoj. V zadnjih letih pa se je situacija docela spremenila in danes že mnogi trdijo, da bo obilica zlata, ki dne/vno prihaja od nove produkcije, skupaj z velikimi količinami privajtno tesavririunega zlata, čim bo to te-savriranje prenehalo, izzvala v vsem svetovnem gospodarstvu inflacionistične posledičen splošen dvig cen.
Svetovna produkcija zlaita je lani dosegla izredno višino 2660 milijonov zdatih mark (45 milijard Din). V prvem letošnjem polletju pa se ceni svetovna produkcija zlaita na 1400 milijonov zlatih mairic. Produkcija zlata je dosegla rekordno vili. no, vrhu tega pa je treba še upoštevali, da prihaja na evropski trg nadalje ztafto iz Azije, zlaisti iz Indije, ki je bi4o dosodet-ja tesavrirono- Samo letos je do konca maja prišlo iz Indije za 140 milijonov mark zlata- Navzlic temu velikemu dotoku zlata, pa so se vidne svetovne zaloge zlaita v prvem polletju letošnjega leta še zmanjšale. in sicer za 225 milijonov na 53.700 milijonov zlatih mark, kar priča, da nadalje naraščajo zaloge tesavriranega zlata. Po ce. nitvah omenjenega lisfta je bilo sredi letošnjega leta tesavriranih za 7.2 milijarde zlatih maric zlata; od tega odpade dkrog 3 milijarde na angleški valutni intervencijski fond. medtem ko znaša vrednost zlata, ki je privatno tesavrirano, ni? manj nego 4.2 milijarde mark ali 73 milijard dinarjev.
Kriza francoskega franka je letos ziasti pripomogla k temu, da so se zaloge privatno tesavriranega zlaita še povečale. Lahko si predstavljamo, kakšna obilica razpoložljivih denarnih sredstev se bo pojavila na svetovnem denarnem trgu, čim se bodo valutne razmere ustalile in privatni kapital ne bo imel več razloga držati brez-
obrestne zaloge zlata, tako da bovse to
zlato prišlo na trg, odnosno bo prednozeno novčaničnim bankam v zameno za novca -niče.	_.
Seveda zaenkrat še ne vidimo trenock«, ko bodo valutne razmere v svetu kolikor toliko urejene. Nasprotno opažamo, da se sistem vezanega deviznega gospodarstva, ki gotovo ne more vzbuditi zaupanja v stabilnost valut, še širi. Francija oficieloo sicer še ni uvedla devizne kontrole, vendar tako kontrolo že praktično izva-ja preko denarnih zavodov, ki smejo devize prodajati le za legalne potrebe. Poleg vsega tega pripravlja Francija zakon za kontrolo francoskih denarnih naložb v inozemstvu, po katerem hoče te denarne naložbe obdavčiti. Po ceniitvah Francoske banke ie iz Francije pobegnilo za okrog 30 milijard frankov, ki so naloženi deloma v Belgiji, deloma v Švici, zlasti pa v Zedinjenih državah. Tudi Švica je nedavno uveljavila zakon proti spekulatrvnim napadom na švi. carsko valuto, po katerem so kaznive spe-kulacijske kupčije z zlatom in tujimi devizami, ki gredo na škodo švicarskega franka. Za take presit op k e 90 predpisane stroge kazni. O svobodni zlati valuti torej ne moremo več govoriti niti v Franciji niti v Švici.
V tej zvezi je značilno postopanje angleškega valutnega in internacionalnega fonda, ki se menda boji za svoje zlato, deponirano v Franciji. Angleški valutni in intervencijska fond je pred meseci, ko je bila kriza francoskega franka na višku, kupoval francoske franke, da se ne bi funt dvignil. Te franke je v Parizu zamenjal za zlato, ki je ostalo tem deponirano. Ko se je situacija pomirila, pa je initervencio-ski fond pričel prenašati iz Pariza v London to zlato in je samo v juMju prenesel iz Pariza zlata za 24 milijonov funtov (za 5% milijarde Din). Ti veliki prenosi zlata niso imeli seveda nfikakega vpliva na stanje Francoske banke, ker je bilo to zlato že prej izločeno iz zlatega zaklada Francoske banke- Postopanje Anglije pa je značilno za presojo sedanjega vaflufcnega položaja in za nadaljnjo nesngurnOst, ki se nam še vedno odpira za bodočnost-
DVOJNI UŽJTEK
Vsedržavna razstava „Za naš les"
Ljubljanski velesejem, ki je s svojimi specialnimi razstavami neka<ko zrcalo našega gospodarskega in kulturnega stremljenja in napredka, bo tudi pred našo javnost š skrbno prirejeno veliko razstavo za propagando našega lesa, ki bo namenjena vsej unžavL Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra 11. bo zaradi tega letošnji jesenski velesejem trajal 13 dni, in sicer od 1. do 13. septembra.
Propaganda za naš les je v sedanjem notku posebno aktualna spričo velikih tež-koč, ki jih imamo pri izvozu lesa zaradi sankcij. Čeprav je tretjina naše držav« pokrita z gozdovi, ki v dravski banovini predstavljajo kar polovico vse površin©, se vendaj šele v zadnjem času spričo težkih posledic gospodarske krize pričenjamo zavedati njegovega pomena-
Velika razstava »Za naš les« nam bo po-« kazala, kako lahko uporabimo naš les doma in kako ga lahko predelamo, da ne bomo izvažali v inozemstvo le polizdelke. V drugih državah, kjer imajo dovolj lesa, so s propagando za domačo porabo lesa dosegli že prav lepe uspehe, zlasti pri gradnji stanovanjskih hiš, ki se danes lahko gradijo iz lesa tako, da so docela ognja varne, liaztavni odbor pod predsedstvom dvornega svetnika inž. Josipa Rustie pripravlja to impozatno državno lesno razstavo v štirih velikih paviljonih. Splošni oddelek te razstave nam bo predočil statistiko o gozdnih površinah naše države, o produkciji in uporabi lesa ter o izvozu v inozemstvo. Način produkcije lesa, drv, lubja^ čreslovine in smole nam bo nazorno prikazal drugi oddelek, v tretjem pa bomo videli, v kakšne svrhe se uporabljajo drva, zakaj se rabi oglje in kako se uporabljajo razni ostanki. Splošno pozornost bo brez dvoma izzval četrti oddelek, ki bo posvečen porabi lesa v stavbarstvu. Tu bodo prikazane prednosti lesa kot stavbinskega gradiva, spoznali bomo velik tehnični napredek v gradnji lesenih hiš, razstavljene pa bodo tudi najrazličnejše i osne konstrukcije in razni konstruktivni elementi iz lesa. Zlasti poučni bodo načrti ki modeli stanova« jsk ih hiš vseh vret, zlasti modeli malih enostanovanjskih in dvostanovaajskih hiš in vil, planinskih koč in hotelov, društvenih in higienskih domov in raznih gospodarskih poslopij. Zlasti številno bodo zastopane lesene podeželske stavbe za kmetijstvo, stavbe za gozdarstvo, industrijska in obrtna poslopja, lesene vodne naprave in vodne zgradbe, zgradbe za zemeljska dela, modeli leeenih mostov in trans-
portnih naprav ter način uporabe lesa sa ceste.
V	posebnem paviljonu bodo razstavljeni sloviti slovenski izdelki pohištvenega mizarstva in stavbenega mizarstva, razne karoserije najrazličnejši vozovi, upognjeno pohištvo, šolske potrebščine, embalažno blago, furnirji, športno in telovadno orodje, razstavljeni pa bodo tudi kiparski, rezr barski in strugarski izdelki.
Posebno zanimiv in poučen bo tudi oddelek, ki nam bo prikazal zmagovit pohod kemične industrije, ki sloni na lesu odnosno gozdnih izdelkih kot sirovini. Razstava nam bo pokazala fizikalna svojstva lesa in kemično tehnologijo lesa. Prav nazorno se bomo lahko poučili, kako nastanejo iz lesa papir in razstreliva, kako se prideluje ogije, kako se uporabljata les in oglje kot gonilno sredstvo. Splošno razumljivo in nazorno bo prikazana industrija fcerpentina, čreslovine in barvii iz lesa ter najnovejši način pretvarjanja lesa v slad-, kot.
V	tesni zvezi s to veliko razstavo »Za naš les« bo tudi. živalski park na velesej-mu, kjer nam bo društvo »Noe« razkazalo živalstvo naših gozdov, to pa ne morda v tesnih kletkah, tetaveč v velikih prostornih parkih. Poleg vseh zveri in divjadi od medvedov, jelenov ter kozorogov se bodo gibale po teh parkih tudi najmanjše živali naših gozdov. V velikih kletkah se bodo »preletavale ptice, od ponosnih planinskih orlov do drobnih in koristnih ptic pevk, v 20 m dolgem bazenu pa bodo nameščene vodne ptice.
Prav tako v zvezi z veliko lesno razstavo bo tudi velika razstava pod nazivom »Sodobni vrt« s specialnimi razstavami vrtnic, dali j, begonij, gladiol, nageljnov ter drugega cvetja. Prikazan bo vzoren moderen vrt, starodavni samostanski vrt, moderen skalnjak in otroški vrtiček. Poleg tega bodo razstavljeni načrti za na/raznovrstne jše vrtove. Posebno skrb polaga pripravljalni odbor pod vodstvom upravnika ljubljanskih mestnih nasadov .Antona Lapa razstavi sobnih rastlin enako tudi razstavi zgodnega sadja, ki nam bo pokazala vse vrste tega sadja iz naše banovine ter način, kako ga je treba vabljivo serviratL V tem okviru bo končno poučna tudi razstava vrtnarskega orodja ter sredstev za zatiranje vrtnih škodljivcev. 2e razstavni načrt za gornje tri razstave ki predstavljajo le del velesejmskega programa, nam priča, da bo jesenska velesejmska prireditev prava privlačnost.
Kaf f e z uredbo za kontrolo Izvoza sadja
Že v maju letošnjega leta so v Beogradu pričeli zbirati gradivo za posebno uredbo o kontroli izvoza sadja, po kateri naj hi ae ustanovil poseben urad po vzorcu urada za kontrolo izvoza živine- Sklicanih je bito več konferenc interesentov kjer pa so bila mišljenj« glede te reorganizacije deljen«. Tudi v trgovinskem mrnastrstvu je b'io več konferenc o tem vprašanju. Reorganizacija kontrole izvoza sadja bi se morala izvršiti v zvezi z reorganizacijo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine na podlagi posebnega pooblastila v finančnem zakonu. Pozneje je bik) objavljano, da bo vprašanje kontrole i»voza sadja posebej rešeno. Izvozniki sadja že več tednov nestrpno pričakujejo to uredbo, zlasti ker se izvozna kampanja za sadje že pričenja. Kakor poroča »Jugoslovenski kurir«, to vprašanje še ni rešeno Uredbe bi morala biti izdana najkasneje do polovice prejšnjega meseca, če nai bi nova organizacija pravilno funkcionirala. Izvozniki so mnenja, da za letošnjo izvozno sezono reorganizacija izvoza sadja sploh ne pride več v po-štev.
Kupuj domače blago!
Gospodarske vesti
= Nove kontrolne knjige ta uvozaike. Po znanem odloku finančnega ministra od 8. junija morajo vsi uvozniki blaga iz inozemstva od 1. avgusta t. 1. dalje voditi nove kontrolne knjige za uvoznike, ki jih izdaja finančno ministrstvo. V te knjige morajo uvozniki zapisati ves uvoz. nastal od 1. avgusta t 1. dalje. Uvoe do vštetega 31. julija pride v stari kontrolnik. Prav tako se tndi beleži ▼ stari kontrolnik, če se plačilo za blago, uvoženo do 81. julija t. 1. izvrS ie po 1. avgustu. Če je pa kaj akontacij m blago uvoženo po 1. avgustu, ee bodo ta izplačrla prenesla iz starega v novi kontrolnik. Na prvi 6trani kontrolnih knjig so natisnjena potrebna navodila za točno vodstvo kontrolnikov. Zato izgube vsi prej nabavljeni kontrolnik! veljavo. Kontrolni organi finančnega ministrstva bodo ob pregledu deviznega poslovanja pri posameznih uvoznikih smatrali, da se knjige sploh ne vodijo Če se bodo vodili stari kontrolniki tudi po 1. avgustu 1936. V tem primeru se bo za takšne uvoznike iz7ajal zakon o kazenskih sankcijah zaradi deviznih prestopkov. Ti kontrolniki, ki jih jc izdalo finančno ministrstvo, eo razposlani davčnim upravam in pri njih jih bodo dobili uvozniki. Vsi uvozniki, ne glade na to.
BONBON« IZDELEK: UNION, ZAGREB
katero blago in v kakšni količini • ga uvažajo iz inozemstva se opozarjajo, da si te kontrolne knjige takoj nabavijo pri pristojnih davčnih upravah, ki bodo te kontrolne ke potrdile brez plačila takse, in sicer po čl. 167 taksnega zakona.
_ Kotiranje obveznic za javna dela. Na. jugoslovenskih borzah so te dni pričele no-tirati nove 5% srednjeročne obveznice za financiranje javnih del druge transe v skupnem znesku 100 milijonov Din. Na zagrebški borzi je bil včeraj zabeležen tečaj 95 denar. Od prej pa že notira na naših borzah prva transa, ki je znašala prav tako 100 milijonov Din. Za izvajanje javnih del v smislu uredbe od 22. decembra 1934 je bilo doslej emitiranih 200 milijonov dinarjev. Skupni program za ta javna dela pa znaša kakor znano, 1157 milijonov (od tega pa odpade na gradbeni resor 578 mlijonov in na resor prometnega ministrstva 579 milijonov). Prvotno je znašal kredit za ta javna dela 1 milijardo Din, pozneje pa je bil povečan še za 157 milijonov.
= Tvornica vagonov v Brodu bo izdelovala orožje. Prva jugoslovenska tvornica vagonov v Slavonskem Brodu bo razširi.U svoj delokrog in je v ta namen spremenila člen 5 svojih družbenih pravil z novo •točko, s katero se namen družbe razširi na izdelovanje in pridelovanje orožja, mu-nicije in eksplozivnih sredsftev, kolikor to ni iztključno pravica države.
= Hotel za 25 milijonov Din v Splitu. Že pred mesecem smo poročali o velikih projektih za gradnjo hotelov v Dalmaciji. Po informacijah iz Curiha je tannošnjii arhitekt SoKnger že izdelal načrte za velik hotei, ki ga bo zgradila neka švicarska fi_ nančna skupina v Splitu ob sami obali. Gradbeni stroški bodio znašali 25 milijonov Din m bodo z gradbenimi deli pričeli na jesen.
=Tvornica oeluloze v Drvaru bo pričela obratovati 1. oktobra. Iz Banje Luke poročajo, da bo po izjavi generalnega direktorja šipada dr. Ulmanskega pričela 1. oktobra znova obratovati tvornica celuloze v Drvaru, ki je sedaj po odkupu delnic od švicarskih delničarjev prešla docela v državno last. Tvornica bo zaposlila 1500 do 2000 delavcev. Preskrbljeno je že za potrebne kredite in se vršijo že vse priprave za vzpostavitev obratovanaja po petih letih popolnega mirovanja.
= Tabor hmeljarjev bo v nedeljo 9. t. m. ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem sporedu.
6. avgusta
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali slkoro nespremenjeni. V privatnem fclišringu so se trgovali avstrijski šilingi ponovno nekoliko nižje, m sicer po 8.60, angleški funti pa notrrajo nespremenjeno
238 _ 238.50- V zagrebškem privatnem
kliringu je bil premet v avstrijskih šilingih po 8-56, v angleških funtih po 238.25 in v grških bonih po 28.75. Nemški kHirin-3ki čeki so prav taiko popustili in so se trgovali v Ljubljani po 13.62, v Zagrebu po 13.50 in v Beogradu po 13.40. Klirinške nakaz™oe v lirah pa so se v Beogradu nudile po 3.20-
Deviz*
Ljubljana Amsterdam 2964.94 — 2979-54, Berlin 1753.48 — 1767.36. Bruselj 734.90 _ 739-96, Curih 1434 22 — 1431.29, London 218.62 — 220.68, Newvork 4331-45 — 4367.76, Pariz 387.75 — 289.18, Praga 180.33 — 181.44.
Curih Beograd 7, Pariz 20-2050, London 15-4025 " Newvork 306.75, Bruselj 51.6750, Milan 24.10, " Amsterdam 208.30. Berlin 13330, Dunaij 57, Stockholm 79.4250, Oslo 77.40, Kobenhavn 68.5, Praga 12-67. Varšava 57.60. Budimpešta 61. Aitene 2.90, Bukarešta ' 3-50-
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364 — 366. 4% agrarne 47oO den„ 5*/t boni iza javna dela, druga transa 95 den., 6% begluške 68-50 den., 6°/o dalm. agrarne 65 — 66. 7% invest. 8i3 den., 7% stabftiz- 83 —84; 7®/» Drž. hip. banka 86 — 86.25. 7% Blarir 73 _ 73.50, 8% Blair 83 -84; deklice: PAB 231 — 234, Trboveljske 130 — 135, Šečerana Osijek 115 — 135. Dubrovačka 180 den., Izis 30 — 40.
Beograd. Vojna Skoda 364 — 365 (365>. 4% agrarne 48 — 48-50 6»/» begluške 68 75
—	69 (69), 7% stabtiiz. 83 — 84, 7«/. Drž. hip. banka 86 den-. 7% Blair 7325 — 73.75 (7360), Narodna banka 6300 den., PAB ?33 — 233.50 (252.50).
Blagovna tržišča
ŽITO
4- CMcago, 6. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept 112, za dec. 113, za maj 113, koruza: za sept 105.25, za dec. 93.5(1 za maj 92.
+ Novosadska blagovna borza. (6. t. m.) Tendenca prijazna. — Pšenica (cene Prizada«): potiska, slep. 79 kg, 2*/t 127-50
—	128.50; gorajebaška in gornjebanatsJca, 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska, 79 kg, 2% 120-50; sremska in slavonska, 78 kg 3% 114.50. Rž: baška nova 100 — 105. Ječmen: baški in sremski novi. 64 kg 90 — 92.50- Oves: baški. sremsbi. slavonski 82.5C
—	85. Koruza: baška in banatska 95 — 96- Moka: baška, sremska. s'avonska ir banaitska »Og« in »Ogg« 195 — 205; »2« 175
—	185; »5« 155 — 165; «6« 135 — 145; ?7. 115 — 125; »8c 100 — 102.50. Otrobi: ba §ki. sremski in banatski 72—74
BOMBAŽ
+ Liverpool, 5. avgusta. Tendenca stal na. Zaključni tečaji: za okt. 6.42 (prejšnj dan 6.39), za dec. 6.33 (6.30).
+ Nevrjrork, 5. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 11.83, (12.58), aa dec. 11.96 (11.88).
»JUTRO« Št 181,
6
= Petek, 7. KUL KOS.
Smrt očeta pariške „ Metro "
V Pariza je umrl 841etni inženjer Bien-venue, ki s v njem Parižani videli očeta •voje podzemske železnice. Izdelal je namreč pred štiridesetimi leti prvi načrt za pariški podzemski promet. Načrt je bil sprejel: in 14. julija 1900 so stekli prvi vlaki po podzemski progi francoske prestolnice. Bienvenue je šel šele pred štirimi leti v pokoj. Tedaj je znašalo omrežje pariške metro že 139 km.
Bankir reakcionarne vojne
Fantastična kariera španskega Kreza - Od svinjskega tobačnega
do
in umazanega špekulanta — Osveta radi pravice
Carlos Herrera piše: V Evropi živi samo en mož, ki po svojem fantastičnem in pustolovskem življenju doseže Španca Juana Marcha. To je molčeči Bazil Zaharov. Kakor on, se je tudi March povzpel iz skromnih početkov na vrhunec življenja, postal španski Krez in se nepopisno okoristil s krvavimi žrtvami svetovne vojne. Morda je v nekem pogledu kariera Juana Marcha celo osupljivejša od kariere Bazila Zaharo-va. Kajti Zaharov je konec konca le imel neko izobrazbo in celo neke mere družabne uglajenosti mu ni mogoče odrekati. Juan March pa je bil v začetku navaden svinjski pastir in nepismen človek.
Začel je s posojili kmetom...
Začetki tega moža so zaviti v skrivnostno meglo, še danes nihče zagotovo ne ve, kdo so bili njegovi roditelji. Pravijo, da je zdaj star 65 let. O njegovi mladosti je znano samo to, da je bil najdenec. Kot tak je odrasel v okolici Sante Margarete na Mal-lorci. Leta in leta je čuval črede svinj, dokler se ni nekega dne ozrl po donosnejšem poslu. Postal je tihotapec tobaka in je razvijal v tem poklicu takšne zmožnosti, da
Kralj Edvard na počitnicah
Nekonvencionalno potovanje na fug — Vladarjevi sli
Ko bo neki vojvoda Lancasterski, ki nosi nedvomno poteze kralja Edvarda VIII. v svojem obrazu, te dni izstopil, kolikor je videti iz udobnega salonskega voza v Dubrovniku, bo stal za njim tudi gospod v elegantni civilni obleki, ki bo imel v gumbnici majhno iglo s srebrno sivim hrtom. To bo eden izmed kraljevih smessan-gerjev«, kraljevih kurirjev, ki prenašajo zapečatene usnjene torbe z državnimi papirji in kraljevo korespondenco sem in tja in ki oo jim odprte vse potovalne možnosti, da bi bila zveza ined kraljem in angleško vlado čim hitrejša.
Cela vršita takšnih gentlemenov s srebrnim hrtom v gumbnici ie sedaj pripravljenih. da bodo med daljšo vladarjevo odsotnostjo iz dežele opravljali v stoletjih preizkušeno kurirsko službo Nobena tajna brzojavka in brezžična služba ni bila doslej v stanu, da bi popolnoma nadomestila kraljeve osebne sle. Na kartah so zabeležene razne tajne postaje, na katerih bodo sli lahko do«e<ili kralja in čim bo njegova luksuzna jahta zaplula v vzhodnem Sredozemskem moriu. bosta dve hitri torpedovki prevažali kraljeve sle sem in tja.
Odkar je Jurij V. 1. 1911. odpotoval v Indijo, da bi se dal tam kronati za najvišjega vladarja indijskih ljudstev, je to prvič, če izvzamemo izredno dobo svetovne vojne. da zapušča angleški vladar svojo deželo. Ko je pred sto leti kralj Jurij IV. potoval na Hanoveraneko. je moral najprvo s svečano ceremonijo izročiti veliki kraljevi pečat in vso svoio oblast lordu najvišjemu sodniku za čas svoje odsotnosti. Kralj Edvard VIII. ne dela takšnih ceremonij. Ko je propadel načrt, da bi svoje počitnice preživel v razkošni vili na Rivieri, 6e je na kratko odločil, da bo svoje počitnice preživel pač na morskem potovanju ob dalmatinski obali Angleži po skrajno deževnem poletju svoje dežele gotovo privoščijo svoje-
mu kralju to nekonvencionalno potovanje na jug. Vsa Anglija je sedaj na pti. da bi preživela svoje počitnice, naj si bodo še tako kratke, kjerkoli na soncu, zraku in ob vodi. Počitnice smatra to ljudstvo za samo ob sebi umevno ustanovo, za nekaj, kar je lahko vsemu drugemu ©vetu za vzgled. Neki londonski li&t je pisal te dni: Mi Angleži verujemo v počitnice, ker verujemo v delo. — Kralj dela trdo in njegova pravica je. da se odpočije.
In tako bo kralj začel svoje potovanje skozi polovico Evrope, čim bo razkošna ;ah-ta, ki si jo je dal pred šestimi leti zgraditi eden najbogatejših indijskih knezov, dosegla vodovje sinjega Jadrana.
Ford hoče učakati sto let
Avtomobilski kralj Henry Ford je ob. hajal 31. julija svoj 73. rojstni dan. Ob tej priliki je sprejel novinarje, katerim je izjavil, da upa po vzorcu Rockefellerja učakati starost sto let.
Ford ne kadi in ne pije, živ: strogo po do"očenem urniku, se hrami djetetično ter mnogo telovadi. Po njegovi sodbi umirajo ljudje zato tako kmalu potem, ko gredo v pokoj, ker menijo, da si zdaj lahko v obilici privoščijo vsega. Nezmernost v jedi, pijaii in tudi počitku, pospeši smrt.
Ford ima namen voditi svoje velepod-jetje do 85. leta starosti. Kljub svojim 73. letom 5e čuti dovolj mladega in prožnega ter upa, da bo na sedanji stopnji energije obdržal vsaj še dvanajst let. Novinarjem je izdal tudi tajno, da je bil do.
1 slej vsega samo enkrat bolan.
»t je v nekaj letih nagrmadil lepo premoženje. Z denarjem, ki ga je imel v rokah, se je tedaj preobrazil v špekulanta z zemljišči. Dajal je kmetom in posestnikom posojila v denarju. Ko je dospel dan plačila, pa mu niso mogli vrniti gotovine, in tedaj je pognal hišo in zemljo na boben. S tem si je pridobil posestva in imenja. V teku kratkih let je postal bogataš.
z a
Tihotapska flotilja
Na tako pridobljenih milijonih
tobak bi bil
Juan March lahko mirno počival in se umaknil svetu izpred oči. Toda občutil je v sebi silen pustolovski nagon, ki mu je tudi sledil. Nekega dne mu je šinilo v glavo, da bi bilo dobro osnovati tvornico za predelovanje tobaka. Ustanovil jo je in je začel konkurirati državnim podjetjem te vrste. To mu je uspelo zategadelj, ker je dobival sirovine carine prosto iz inozemstva. Tudi za izvažanje svojih tobačnih Izdelkov iz Španije ni plačeval nobene carine. Kako se mu je to posrečilo? Na zelo enostaven način: Nabavil si je celo flotiljo, ki je tihotapila tobak zanj iz severne Afrike, izdelke pa je izvažala po isti poti iz države. Ravnatelji državnih tvornic so obupno vili roke. Zaman! Juanu Marchu niso segli niti do gležnjev.
Volk čuva čredo
In tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega: državne tvornice so pritegnile Juana Marcha kot družabnika. Imenovali so ga celo za poslovodjo Cie Arrendatarie des Tabacos. In ker so napravili volka za čuvarja, se je tihotapstvo s tobakom namah ustavilo.
Zato pa je odškodoval novi ravnatelj svoje protektorje s kupčiiskimi praktlkami, ki so izzvale pri finančnem ministrstvu ne-ponisno ogorčenie Ko so imeli vsega dovolj, so postavili .Tuana Marcha na hladno. Država ie bila s tem. da ->p spoznala m'e<ro-ve nemoralne metode pridobivanja, saturi-rana.
špekulant z ljudsko krvjo
Toda odstavljeni tobačni kralj ni oil zaradi tega prav nič potlačen. Nasprotno. Evropa se je prav tedaj bila pogreznila v morje krvi. Svetovna vojna je plamtela na vseh koncih in krajih. Kakor na tisoče drugih špekulantov, se je tudi March vrgel na nove dobičkanosne vire. Postal je veledoba-vitelj za entento in ni ga bilo predmeta, s katerim ni mogel postreči gospodarjem. V njegovo blagajno so se stekali potoki zlata
Za svojega sotrudnika si je bil izbral špekulanta Graua ,ki je imel zelo dobre diplomatske zveze in je razpolagal tudi z do-voljno mero družabne uglajenosti. Oba sta si dobiček delila. Toda nekega dne je Grau izginil brez duha in sluha. Neznanci so ga ustrelili v nekem pristaniškem mestu. Ves dobiček družbe v dveh je pobasal Juan March.
Javno mnenje se oglaša
Vedno večje so bile kupčije, vedno silne j ši dobički milijonarja Marcha, ki je naposled razpolagal s 600 milijoni pezet. Toda javno mnenje je postalo tako nasprotno temu umazanemu dobičkarju, da se je videl Primo de Rivera primoranega, spraviti moža pod obtožbo. Bilo pa je zelo težko. Kajti Mallorca je poslala Marcha kot
svojega zastopnika v parlament, in sicer kot senatorja. Ko je državni tožilec sestavil obtožbo, se je Juan March skliceval na svojo poslansko nedotakljivost. Poklonil je nekaj milijonov javnim ustanovam — in preiskavo proti njemu so ustavili.
Zopet tobak...
Zdaj se je zopet vrnil k svoji priljubljeni kupčiji iz mladih dni — k tihotapstvu tobaka. Ladje s tobačnimi tovori so križa-rile med sredozemskimi pristanišči in so uganjale takšne stvari, da se je končala letna bilanca tobačnega monopola v Španiji z izgubo več stotisoč pezet. Zopet so poverili Marcha z vodstvom tobačnega monopola. Zgodil se je čudež. Tihotapstvo je končalo, kakor bi odrezal.
Ječa, pobeg ln osveta
Ko je bila izklicana republika, se je v parlamentu dvignil vihar ogorčenja proti tihotapcu Juanu Marchu. Preklicali so njegovo imuniteto in ga zaprli. Toda iz ječe je pobegnil. Ustanovil se je na francoski rivieri ln tam je dal na razpolago denar, da se vrže sedanja španska vlada. Proti -vladna akcija sedanje državljanske vojne v Španiji ie torej v glavnem delo Marcho-vega kapitala. In seveda, podpore držav, ki jim gre to v dober račun.
Neguš linansira abesinski film
Neguš, ki je doslej odklanjal vsak stik s filmsko industrijo, je po vsem videzu svoje stališče spremenil, kajti iz Londona poročajo, da je sklenil z neko vodilno filmsko družbo pogodbo, po kateri bo ta izdelala propagandni film za neodvisno Abesi-nijo. Stroški za ta film bodo znašali okrog 40.000 funtov in jih bosta nosila na polovico družba ter neguš.
K tej pogodbi poročajo, da se je abesinski cesar sprva obotavljal, na zadnje pa ga je pregovoril njegov londonski poslanik dr. Martin, ki je duševni oče tega filma. Za neguša sta pogodbo podpisala dr. Martin in ras Kaša, za družbo Masters Pro-ductions pa Harry Marks in L. Tessler.
Največja razstrelitev
Razstrelitev, kakršne niso izvedli do danes niti v Ameriki, so izvršili pred kratkim ruski inženjerji v bližini Cebljabinska. Naboj je obsegal nič manj nego 1800 ton razstreliva, pred vsem dinamita. Ta silni naboj je vrgel več nego milijon kubičnih metrov zemlje 600 m visoko in je napravil v zemljo 20 m globoko in 1 km dolgo jamo.
To razstrelitev so izvršili, da bi prišli do premogovnih skladov. Z drugimi pripomočki bi morali delati najmanj dve leti. Prebivalstvo se je moralo izseliti iz svojih hiš pet kilometrov okrog tega kraja ta eksperiment je uspel popolnoma.
Pomanjkljivi sovjetski proizvodi
Sovjetska industrija ne proizvaja kakovostnega
dela
Sovjetski listi se stalno pritožujejo nad nedostatki predmetov, ki ii iproizvaia domača industrija. Produkcija ie silna, toda blago takšno, da ne zadovoljuje boljših zahtev. Tako piše >Pravda«. da je hišna oprava, ki jo izdelujejo v Rusiji, enolična in nerodna. Najprimitivnejše zahteve konsuinentov ignorirajo, razen tega pa so cene neverjetno visoke.
Ce si hoče sovjetski državljan kupiti gumb dobi v vseh moskovskih prodajalnah samo dve, tri vrste standardiziranih gumbov, za-Ruska industrija meni. da je izdelovanje gumbov, zaponk, žepnih nožev in podobnih stvari, ki jih vsak dan potrebuješ, »neumnost«, ki ni vredna, da bi človek dosti mislil nanjo.
Posebno slabo je z radio aparati. Industrija prinaša vsako leto manj aparatov na trg in se ne ozira na potrebe ter zanimanje konsumentov. Kar s etiče kakovosti ruskih sprejemnikov, zadostuje povedati, da izdajajo kot zadnjo novost stvari, ki 6o jih v inozemstvu zavrgli in prekosili že pred leti.
Na Čehi radio industrije stoje birokrati, ki nimajo za interese sovjetskega prebivalstva nobenega čuta. Sploh se izkorišča in etrija možnosti, ki so ji dane, niti od daleč. Zato pa sledi nazadovanje. To velja n. pr. za industrijo hišne oprave, ki producira slab in drag material. Čeprav je Rusija lastnica tretjine vsega lesa na 6vetu, je izbera med hišno opravo zelo rpvna. Navzlic temu so strokovnjaki samozadovoljno prepričani, da stoji ta industrija na čelu vse ruske industrije.
Naročniki ponedeljskega „J u t r a" prejemajo revijo »Življenje in svet44 zastonj.
Sovjetska industrija bi morala producira-ti kakovostno delo, uslvarjati nove kulturne potrebe in upoštevati bolj nego doslej zahteve potrošnikov.
ANEKDOTA
Edgar Wallaoe ni pisal samo izvrstnih del. temveč se je bavil tudi s sodelovanjem pri gledaliških delih, ki so jih bili zasnovali drugi. Nekoč je sedel s svojimi prijatelji pri uprizoritvi taksnega dela, ki je popolnoma propadlo. Wal!ace sam je žvižgal, da je bilo veselje. »Kako?« se je začudil neki njegov prijatelj. »Vi žvižgate, ko ste vendar sopisatelj te igre?« — »Da, toda samo na onih mestih, ki jih je bil napisal moj tovariš«, se je odrezal Wallace.
VSAK DAN ENA
>Prikažite vendar mojemu možu cenik, da 6e bo nehal smejati k	(»Judge«)
TRIJE TEDNI ŠPANSKE REVOLUCIJE
Levo zgoraj: Vladni pristaši pod stražo uporniških vojakov v Sevflli — V sredi: Vladna podmornica C 4, poškodovana na krmi, ob strani španske ladje, ki ne more ostaviti tangerske luke zaradi nedostajanja kuriva — Desno: Karlistični (monarhistični) prostovoljci v bojnem položaju pri streljanju na
vladne čete
ZANE GRET:
40
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
»Ali sem v redu?« je vprašala Betty. »Sem videti razmršena ali razburjena?«
Lew se je nasmehnil, ko se je obračala pred njiim, da bi 'jo videti z vseh strani. Pričeska ji je stala nekoliko postrani, in čipkasti ovratnik je bil zmečkan. Tudi naravna rdečica se ii še ni bila vrnila na lica. Z izrazom, kri bi bil Betki čudna uganka, če bi ga bila videla, ie Wetzel ogledoval drobno postavo. Nato ji je zatrdil, da 'je zala kakor le kdaj, in Jo odvedel nazaj v pilesno dvorano.
Srečne ure so minevale, kakor da bi jih veter odnašal. Ko je bilo pogač in pojedine konec, se začelo postavljanje; dekleta so zaviti v njihove tople odeie, zakaj mraz še bil neznansko hud i>n konji, ki se jim je mudilo na dolgo pot proti domu, so Hi neučakano t r zaiti za uzde. Ali na povratku ni bilo več "tistega veselega razpoloženja, ki je prej oživljalo družbo. Preden so sani zapustile kladaro, so sneli konjem kraguljčke ter pregledali in krepke, e zategnili iiermenje — premišljeno, kakor se spo-
dobi izkušenim možem, ki poznaijo nevarnost in se' ji nočejo lahkomiselno nastavljati.
Sovražnik, ki so se ga naselnika v zimskem času .najbolj bali, je bil gozdni volk. Na tisoče teh divjih zveri se je podilo po zaraščenih gozdih, ki so se širili obakraj samotnih cest, in ni.ih čudoviti voh, njih urnost in vztrajnost, kadar so gonili plen — vse to je delalo, da je bila daljša vožnja ponoči zelo nepriporočljiva zadeva. Dokler so konja hitro tekli, se >ni bilo neposredno bati napada volkov; toda ne-paznost ali nezgoda z vožetom ailii samiščem je bila povzročila nekatero krvavo žaloigro.
In tako ni bilo nič posebno čuAiega, da so se vozniki naših izletnikov globoko oddahnili, ko so prispeli na vrh zadnjega strmega griča. Dekleta so bila tiha in utrujena in so se zmrzlnvo stiskala druga k drugi; moški so molčali rn pazili.
Ko so prevozili pofovioo poti in dospeli na rob Črnega lesa. Je Wetzelovo tanko uho ujelo volčje tuljenje. Oglašalo se je z juga, tako tiho. da je Wetzel izprva mislil, da se ie zmotil. Nekaj trenutkov je minilo, in lovec je nastavljal uho proti jugu. Že ije bili skoraj prepričam, da ga ie domišljija ukani-la, ko je veter znova razločno prinesel volčja laj. Nato se je spet razlegel isti glas, to pot "tako jasno in nedvomno, da se je voznik obrnil in VVetzelu nekaj zašepeital. Lovec je tiho odgovoril, in kočijaž ie usekal po konjih. Iz globin temnega gozda, ob katerem so vozili, ie udarilo zateguj eno, tožno tulje-
nje. Bil je volk, ki !e odgovarjal tovariševemu kli-1 cu. To pot so ga slišali tudi konji, kajti položili so uhlje nazaj dn se spustili v hitrejši dir; tudi dekkta so ga čula in se tesneje stisnila k možem.
V	volčjem kriku je nekai strašnega. Naj sediš še tako varno ob prasketaiočem tabornem ogniu. tisti mah, ko zaslišiš to rezko bevskanje. se vendar zdrzneš, in mrzla zona ti oblije hrbet. Tako samoten je ta glas, tako obupan. Bodi si, da sedi volk na zadnjici blizu koče in čaka ostankov naselnikove večerje, bodi si, da v skok drevj za plenom — ne-gov krik je zmerom enako divji, okruten in neznan.
Betty ga ni bila še nikoli slišala, in dasi ni bila strahopetna — ko je tuljenju iz šume odgovorilo novo tuljenje iz gošče ob reki. je- segla z orokavi-čeno ročico Wetzelu pod pazduho in ga prestrašeno pogledala.
V	pol ure če zbor mogočno narasel, bevskanie. laianje dn tuljenje je polnilo zrak. in ljudje na saneh so videli, kako se je volčja drhal nenehoma množila in dirjala komaj petdeset korakov za sanmi. Razločno so slišali topot urnih šap po zmrzlem snegu. Zleknjene, črne postave so se bližale od minute do minute. Kmalu se je razdalja toliko zmanjšala, da so izletniki videli zrkla zveri, ki so žarela nalik drobnim, zelenim ogntemim kroglam. Mršav volk, ki pe bil drznejši od ostalih in očividno vodia tolpe, se je podil naprej; le še nekai metrov mu je bilo do zadnjih sani. Pri vsakem skoku je zinil z vel>-
kimi Čeljustmi in zabevskal, kakor 'da bf Hotel ohrab-
riti svojo drhal.	.. .
Malone sočasno z rdečim plamenom, ki je s:nii ;z Wetzelove puške, se je začulo vodjevo rezko, bolestno tuljenje. Zavalil se ie po tleh. be testi mah ie nastala strašna zmešnjava renčania, lajanja in hlastanja: drhal se je ruvala za truplo nesrečnega tovariša.	.
Ta kratka zamuda je biila konjem v korist. Ko so se volkovi spet pokazali, so bili daleč zadaj. Razdalja do trdnjavice oe bila le-še kratka, in vozniki so priganjali konje, kar so jim dale moči. Volkovi so dreveli za sanmi, dokler niso prišle do mostu in do mlina. Tam je postal n.vih dir počasnejši in tuljenje neenakomerno; nazadnje so se temne postave izgubile v grmovju.
8. poglavie
Marec s svoiimi burnimi vetrovi je bil nrinvil. ^ n april ae razveseljevali srca naselnikov s svojiimi plohami in svojim solnoem. Nove, zelene lise so krasile pobočja gričev; na bezgovčevem grmovju so se pokazali prvi drobni lističi, in javorovi popki so se odpirali. Včeraj je bila sedla na kol v plotu višnjeva taščica — naizamsljivejša znanilka pomladi — in zapela svojo otožno pesmico. Še nekaj dni. in cvetje je nasulo svojo belo rožnato barvo med novo zelen; Judeževo drevo, glog in krvavordeči dren so bili v cvetju in so lzprenriinaia pologe v šahovnico s pisanimi polji.
Z berlinske olimpiade:
športu In drugih stvareh
Kako dolgo bo še trajala borba za rekorde — V prijetni
jugoslovenski družbi
no, da bi zamorec predstavljal Ameriko. Na olimpiadi pa si Amerike niti misliti ne moremo brez njih. Na koleeu smo vsL tokrat eni spodaj, prihodnjič isti zgoraj.
Vojska med Ameriko in Japonsko
Današnji dan ni bil »Deutsohland«, niti enkrat »iiber Alles«. Pač pa je bila vojska med Japonci in Američani najsrditejša ob skoku ob palici. Borba se je zavlekla od jutranjih izločilnih skokov preko pričetka odločitve ob 16. ter se je zavlekla v noč. Zjutraj je izpadel naš Bakov pri višini 3.70 m, precej drugih iz vsega sveta pa je »odletelo« že prej.
Film odločil za Ivanovica
Najboljše se je odrezal na 110 m zapreke naš Ivanovič. ki je tekel v šestem predteku z Italijanom Calda-no. Ivanovič je potegnil zadnjih 10 m in sta bila z Italijanom tako tesno skupaj, da je napovedovalec razglasil za ol>a 2. in 3. mesto skupaj s časom 15.1 za Švedom Lindmanom. ki je tekel 14.9. Do poznega večera pa smo zaman čakali na odločitev po filmskem posnetku. V semifinale prideta namreč le prva dva iz vsakega pred teka. Mislili farno že. da bo-i do kaj »pofurtomašili«, pred polnočjo pa sem dobil v svojem predalu poročilo, da je film odločil 7.a Ivanovica. Da bi se jutri le še bolje odrezal.	Č. Š.
Pogled na ogromne množice v berlinskem stadionu ob otvoritvi olimpiade
Sprevod atletov
Berlin, 5. avgusta.
Vsi. ki smo iz dneva v dan priče tem gigantskim borbam, ki ta čas svet vse bolj zanimajo ko španska domača vojska ali ženevski teater, se nehote sprašujemo, kam more privesti ta boj za rekordi, za katere je enajsta olimpiada pripravila take bogato žetev. Brez dvoma je nekod postavljena tudi človeškim telesnim sposobnostim neka meja. Tisto, kar je bilo včeraj še nemogoče doseči, ker je segalo v svet fantazije, je danes doseženo. Čeprav športni apostoli vsak čas razglašajo, da rekordi niso ibistvo športa, so baš rekordi tisto, kar drži stotisočglavo množico v stadionu v nervozni napetosti. Saj so gledalci prav tako željni vsakega novega uspeha, kakor športniki sami. Treba je prve le opazovati, kadar velika. usta zvočnika na vzhodni strani stadiona razglase novo olimpijsko ali svetovno znamko. Ti ljudje rekorde dobesedno žro. tako jih ta uspeh oziroma napoved prevzame.
Kje bo meja rekordov
Kje in kdaj bo tako hitro rastočim uspehom zaustavljena pot? Morda bo v takih skokih šlo še dve ali tri olimpiade naprej, nakar se bodo številke ustavile. In kar bo temu nujno sledilo, bo pojemajoče zanimanje za take velike športne manifestacije, kakor je berlinska olimpiada. Kdo ve, da nima Ren Akiba tudi v športu prav? Nič novega na svetu! Koliko so tekli, skakali in metali disk stari Grki? Ali je kaj smelo trditi, da je helenski šport prav zaradi tega propadel, ker narava človeka ni pustila-več dalje. Ali je daleč čas, ki bo ponovno potegnil sporednieo?
Športna strast
Take in podobne misli trapijo človeka- če gleda n. pr. zamorca Ovvensa, Robinsona, Metcalfa, Stephensonovo, Heina in druge, ki imajo v žepih nove svetovne rekorde. Kakšna je daljava 8.06 m, ki jo je včeraj preskočil Ovvens', si moreš predstavljati do-
ma- če odpreš vrata med dvema velikima sobama. Pri takih uspehih ima tudi športna strast svoje prste vmes. Ovvens je prvič skočil 7.74 m in ko je Japonec Tajima skočil prav toliko, se je črnec pognal na 7.87. Nemec Long je dosegel 7.84, nato pa z zad-.. njim skokom 7.87, prav .toliko, kolikor je dosegel s predzadnjim skokom Owens. - Ta je čestital svojemu tekmecu, nato je pocenil in se pognal kot mačka. V stadion je kar završalo, svetovni rekordi so baš prave prilike, da ljudje svoje kosti nekolike razrahljajo, sicer nekateri težko prenašamo to vlažno jesensko vreme.
Žalostni Nemci
Nemci so nekoliko poparjeni, ker jim je Stephensonova s tako krasnim uspehom odnesla 100 m, ki so mislili, da jih imajo že v žepu. Pa se jim je vmes vrinila še boljša Walasiewiczowna. Po časopisih se tolažijo. da ima vsa Amerika le eno Stephensonovo, dočim imajo oni sami kopo odličnih sprinteric. No, zlate kolajne ne dežujejo vsak dan.
Ameriška zmaga na 800 m
Na 800 m ni&mo pričakovali ameriške zmage, ker so zamorci baje manj izdržljivi in se bolje obnašajo na kratkih progah. V finalu sta do poslednjih 150.m vodila Woo-< druff in Edwards, ko se ima je vrinil Italijan Lanzi ter v silnem spurtu kot drugi tekel skozi cilj. Komedija, ki jo je nato igral, pa je izdajala, da se je nadejal zlate kolajne. Mahal je z rokama okrog sebe, se tolkel po glavi, da smo se mu mogli smejati in smo ga pomilovali. Za čudo nimajo Italijani med gledalci nič kaj preveč simpatij. Velik del so jih tudi zapravili z včerajšnjo nogometno tekmo z Američani, ki so jo le z doslej neznano surovostjo odločili zase 1:0. Časopisi še s posebnim poudarkom pišejo o tej surovosti in prir pominjajo, da je bila najmilejša kazen, da je sodnik njihovo moštvo, v drugem polčasu znižal na 10.
• r
$9Q(^QQQQ@QQQ9G>G>G>QOOOQQ@QQ&@Q{
Ljubljana: Vienna
V nedeljo gostuje v Ljubljani odlično moštvo Vienne
See®0©g)6®®®g)®gX5O0O©606®OOgX56i
Uspela turneja plavačev
Zlasti drugi nastop v Marianskih Lažnih Je pokazal lepe sposobnosti naših plavačev — Ziherl v dobri formi
Mar. Lažne, 2. avgusta, i sape. Dokler ni Ciganovič napravil usodne Po trinajs turni vožnji — s prijetnim od- Tvi.n.i.ke umrlna n vso i<To: nusi.il ie Ei»d-morom v Pragi, ki so ga Čehi spretno zrabili v to, da so nam v poldrugi uri pokazali vte glavne lepote in 7.namenitosti meeta — smo srečno dospeli. Dež in mraz — gostje v plaščih, dame v krznu! Lasje so se zježili našim Dalmatincem, ko je nekdo povedal da ima voda 14 stopinj! K sreči so bile — kot se je na liču mesta, izkazalo — Rea-imurjeve! Prav za začotek tekme se je zjasnilo — na žalost samo za pol ure. Naš Bohinj slovi po muhastem vremenu — pa je v primeri a tukajšnjimi kapricami pravi
Lep večer pri dr. Cincar Markovicu
Včeraj zvečer je naš poslanik dr. Cincar Markov ič z gospo soprogo povabil vse jugoslovenske novinarje in druge odličnike na poslaništvo. Bilo nas je prav lepo število: minister dr. Kogič, dr. Hadži, prof. dr. Bučar in general Djukič od nacionalnega. odnosno mednarodnega olimpijskega komiteja itd. Bil je od poslaništva tudi generalni tajnik dr. Cirkovič, bivši dolgoletni beograjski dopisnik naših listov, ki vse stare leve »Naroda« in »Jutra« prav lepo pozdravlja. Vse ima v prav lepem spominu. Kasneje je prišel tudi Svetislav Petrovič, stasiti Črnogorec. Bil je pravkar na premieri svojega filma in je prišel z rdečim nageljnom v gumbniei. Seveda je šel pogovor tudi okrog filma: o čestitkah gorečih in nedolžnih, o roži hvaležnosti in spoštovanja v njegovi gumbniei. Pa nam je Petrovič povedal, da so šopki hvaležnosti in vdanosti prav redki in še ti, kar jih je, potujejo tako dolgo iz roke v roko, da prejme umetnik le še gole peclje. Tudi to rožo v gumbniei si je sam kupil pred pre-miero v cvetličarni. Imel je v načrtu lepe stva.ri. zainteresiral je zanje naše odločilne faktorje, ne brez uspeha: gospod Jevtič ga je odlikoval z ordenom. In načrti, Petrovič |ma tako velike oči, tudi kadar je v per-
fektnem smokingu in ne le v uniformi, kakor ga pozna naša kinopublika-. Gara dan na dan. Nikjer ni angažirati, a je toliko zaposljen pri raznih filmih, da si je komaj odtrgal par dni za obisk pri Pattieri v Dalmaciji. Ce bo le čas, ga obiščem v ateljeju. Njegovega prijaznega vabila vendar ne kaže zavreči.
G. poslanik pa je na moč prijazen go« spod. Pomenili smo se o tem in onem. Prelep večer je minil brez vsake govorance, ob bogato založeni mizi, ki je nosila najčistejše dobrote. Kako rad bi.gospodu, ki nas je oni dan tudi povabil na večerjo, pisal pismo s popisom teh ur pri g. poslaniku. Za ravnanje v bodočnosti, kako je vse prijetnejši večer brez velikih besed, brez otrobov, rajši ob dobri jedači in odlični pijači...
2idje
Ti židje, da, to so sirotinje tretjega cesarstva. Nekoliko so sami krivi. Sami priznavajo, da ne bi prišlo tako daleč, da se niso vrinili na vse javne položaje. Ko bi jih »Gott der gerec-hte« le zadržal pri »Hande-le«. Med Nemci pa jih je tudi mnogo, ki obsojajo prenagljene ukrepe, s katerimi so zakonito postavili židovsko rajo pod Salot. Koliko let je od takrat, ko je bilo izključe-
raj!
Reklame — bombastične! — mnogo, piH blike malo. Pred tekmo parada obeh moštev v dresih, pozdravi in nagovori. Prijetno iz-nenadenje za nas je bilo, ko nae je v Čisto nemškem letovišču pozdravil tudi starosta tukajšnjega Sokola. — Plavališče improvizirano, pa dosti dobro, le voda, ki se je v večnem dežju ohladila, še mrzlejša. »Službeno« ima 16 stopinj C, pa najbrž precej »dobre vage«! Program je za nas bolj mačehovski: Cehi imajo samo waterpo-liste tu, pa prsača Erberta m hrbtaša "Hei-linga. Tudi najboljšega skakača Seikerta ni. Temu primerno je prikrojen program.
Cerer plava to pot proti najmočnejšemu protivniku — Erbertu. Z metuljčkom mu uide — Ceh plava navadno prsni stil — ne more pa odoleti ostremu spurtu in za udarec roke prepusti zmago. Pravi, da je čiu-til dolgo vožnjo v nogah — so pa nekateri sodniki videli Ceha priti drugega v cilj. — Nb, nre so pokazale isti čas sa oba, namreč 1:16.6.
Malo potrtosti je že bilo — pa je v naslednji; točki Wilfan takoj dostojno vrnil enako z enakim, sigurno in prepričevalno, v prav dobrem času je na 100 m obračunal s konkurentu- V tej, disciplini je Defilipis, dasi 100 m hi njegova proga, Ie za dese-tinko podlegel, plaval pa je svoj najboljši čas, ki se mu ga ni treba sramovati nikjer. Wilfan je s svojim uspehom in odličnim sti-< lom navdušil publiko.
100 m hrbtna Stari rutiner tn bivši prvak HeiHng je v dobro razpoloženem Gaz-rariju načel svojega mojstra. Relativno slabi čas gre na račun ponesrečenega obrata, je pa popolnoma zadostoval za našo drugo prepričevalno zmago. AVilfan 1:00.6, Mednic-ky 1:3.8, Defilipis 1:03.9.
V	štafeti waterpoli»tOv smo podlegli Cehom. Giovanelli in Mihovilovič sta morala pustiti svoja partnerja toliko naprej, da tudi Ciga nov ič ni mogel rešiti izgubljene situacije.
V	odmoru »kokii Nesvadba in naš Ziherl sta imela mnogo posla v borbi z nemogočo desko. K sreči ni flo za točke, samo za propagando in za amaterje — fotografe, ki so imeli pri tem največ posla. Strokovnjaki so morali priznati, da je naš Branko za olimpiado dobro pripravljen.
Komaj so skoki bili končan?, se je vlilo. Na gosto in v debelih kapljah — ljudje v restavracijo in v kabine vedrit K sreči je trajalo le Četrt ure, pa se je spet zvedrilo za waterpolo.
V	vodo smo šli z rezervami za Bonačiča in Tošoviča spet v čudoviti postavi: Mihovilovič — Tarana, CvijetkoviC — Roje — Fux, Ciganovič. Giovanelli. Zopet torej 2 haoka v napadu! Na prvi mah so zaigrali naši, da je bilo veselje. Cehi, ki so jim glavna opora v moštvu stari, renomirani igrači z veliko rutino, sploh niso prišli do
napake, usodne za vso igro: pustil je Epp-steina, da mu je pobegnil, in že je JStenner dal prvi gol v. a Cehe. L ti Eppstein je pobegnil še trikrat, iz česar so rezultirali še trije goli. Vse bolj in bolj je odpovedavalo v moštvu vse, celo zanesljivi Mihovilovič. Sodnik tudi v nAšo škodo! tn prav v stilu tekme je bilo. ko je Fux zastreljal štirime-trovko in so Cehi s šestimi rgrači dali gol. Pri 6 : 0 pa je to popravil z uspelim »dop-pleTjem« in znižal na 6:1, kar je ostalo do konca.
Dobra lekcija je bil ta poraz za naše moštvo. Predvsem je pokazal, da ne gre eksperimentirati s postavo moštva, pokazal pa tudi, kako se la-liko maščuje prevelika samozavest, pa tudi, kako treba za težke mednarodne tekme znati malo več, kot pa izforsirat.i pri sn.vezu sentimentalna razpoloženja in si tako »prislužiti« državni dres. Pojavlja se tudi vprašanje ali ne bi bilo bolje, da bi Bonačič s svojo bolno roko odšel v bolnico; kakor pa da gre na olimpiado. ,
Drugi dan
Uspeh za uspehom, rezultat za rezultatom! Ni stri naših rep rez en ta nto v niti pasji mraz, niti tiste nevšečnosti, ki jih je polno ob vsakem koraku tako rekoč. Oba dneva smo izrabili za kratek, pa oster trening, deževno vreme pa za spanje in počitek — v borbo sme danes šli sveži in spočiti. Publike še manj kot v nedeljo — a zbrana in odlična. Navzoč je bil tudi zastopnik ministra za telesno vzgojo.
Spet otvaTjata tekmovanje Enbert in Cerer — tokrat na 200 m. Tu je Ceh močnejši, kot na 100 m in je siguren svojo zmage. Naš Tonček je dobro pretehtal svojo nalogo: ve, da mu je Ceh v finishu nadmo-čen. Pa gre s peklensko trmo na pot — 'metuljčka!« Vse bolj in bolj se odmika Erbertu. 60 m —. 70 m — BO m še ne. preneha z »butterflv«. Toliko se je zavzel, da vztraja vse do obrata1 — prvič v svojem življenju! Ze gre — ne samo med našimi, plavači, med vsemi navzočimi — val navdušenja: ure kažejo, da je Cerer preplaval prvih 100 m v 1:15.9, kar s! more privoščiti le malokdo na svetu! — Seveda mu je ta peklenski tempo obtičal v nogah in v drugi polovici je šlo slabše. Po zadnjem obratu Erbert v finichu lovi Cecerja- ki mu pohajajo sile. No, pridobljeni naskok pa zadostuje, da se do cilja drži na vodstvu in v sijajnem rekordnem času zmag^.
100 m hrbtno. Danes je Heilingov protiv-< nik Wilfnn. Ve, da bo imel lahko delo, pa ne plava s polno paro — treba je štediti za mešano štafeto, ki je še na programu. Zmaga je. v povprečnem času —sigurna!
Komaj je ta točka absolvlrana, odpovedo Cehi mešano štafeto: eden plavač da jim je bolan!	* > ■•
Še 200 m prosto je na programu. Za Čehe Mikfovskv, za nas Defilipis. Z boljšim startom je Defilipis takoj v vodstvu, absol-vira 50 m v 29.8,-100 m v 1:05.4 in je s skoro 15 m naskoka prvi — brez truda in z največjo lahkoto je ponovil svoj budim-peštanski rezultat.
V pavzi pred wa ter polom spet skoki; Ziherl je danes v formi, kot še nikdar. Najmanj za pol klase je boljši od Nesvadbe. ki ima že internacionalen sloves. Vse bolj vstaja v nas prepričanje, da se bo Ziherl odreizal relativno najbolje od vseh v Berlinu. '	v
Naši ljubljanski reprezent^tiV nain,.torej .
v teh treh predolimpijskih mednarodnih tekmah niso delali sramote: z izjemo Ce-rerja prvi dan so zmagali, kadar so startali in poleg lahkih zmag Gazzaria na 100 m hrbtno in Defilipisa na 200 m prinesli vsa. prva mesta. Jugoslaviji. Na češkem je Ziherl s svojimi skoki pridobil polno najtoplejših simpatij. Fux pa je v prvi tekmi proti Cehom dal častni gol.
Za današnjo waterpolo tekmo je slo v vodo kompletno moštvo v postavi: Mihovilovič. Cvijetkovič. Tarana. Roje, Bonačič, Ciganovič, Tošovič. Z voljo in trmao! V početku nervoza, ki pa se kmalu pretvori v trdo. zagrizeno borbo. Vse bolj^ in bolj se uveljavlja Tarana v obrambi, ki robustnemu Schmucku ne pusti do sape. <~W> njem se razbijejo vsi napadi Cehov. Kar pride po drugi poti do gola. mojstrski odpravi Mihovilovič. Začetkoma smo menili, da se povrne katastrofa od nedelje, pa so se vendarle naši znašli in je že Bonačič sam z žogo pred golom. Dih je zastal vse<m. strel pa se je končal v rokah vratarja. Zbogom sigurna, prilika! V drugem polčasu hočejo Čehi vsekakor uspeha. Hipoma se Roje znajde malo čez srednjo linijo sam pri žogi. Ža hip pogleda naprej, kam naj da žogo. Na Ciganoviču, ki je v poziciji za strel, »sedi« Eppstein. Pa. se Boje premisli in na svojo roko opali, že sedi žoga v le-4 vem zgornjem kotu.
Cehi pritiskajo, naš! še bolj. dasi se napadu pozna utrujenost.. Kmalu nato konec. Zadovoljni lezejo naši igrači iz vode. čakajo jih torte, ki jim jih je obljubil Wilfan za zmago. Wilfan je prepričan, da je samo ta obljuba pripomogla do revanže za nedeljeki poraz.
Tehnične rezultate ste že objavili. •Sedaj pa v Berlin.
Stafetni tek skozi Maribor
Maribor, 6. avgusta. V okviru »Mariborskega tedna« se je vršil danes stafetni tek skozi Maribor. Start je bil ob 19. v Ljudv ske<m vrtu. Tekmovalna proga je vodila Koroščevi, Maistrovi in Kolodvorski ulici do trga Svobode, kjer je bil cilj. Štafeta se je vršila s 6 predajami. Kot prva je prispela na cilj štafeta Rapida v ča«ju 4:08.6, 2. Železničar 4:09.1, 3. Maraton, 4. Sokol 1. Po štafeti so se zbrali atleti na trgu Svobode, kjer je v imenu Mariborskega tedna izročil zmagovalni štafeti g. Fi-sclier lep prehodni pokal.
Jugoslavija : BSK 3 : o
Beograd, 6. avgusta. p. i>noči sta na igrišču BSK nastopila stara beograjska, ri-vala, državni prvak BSK in Jugoslavija. Enajstorica prvaka je igrala. zelo slabo. Jugoslavija je povsem zasluženo zmagala z rezultatom 3:0 (3:0). Gledalcev je bilo 6000. -
Nogometni brzoturnir v Kamniku. V nedeljo bo v Kamniku pod pokroviteljstvom sreskega načelnika g. An tona K osi ja nogometni brzoturnir klubov kamniškega okra_ ja za prehodni pokal kamniške občine- S-o-dehijejo klubi Mengeš, Dem ž« le. Drek in Kamnik. Borba bo prav zanimiva in zmagovalca je vnaprej težko igan:,i.
SK Svoboda. Od 18. naprej trening. Nato članski sestanek na igrišču.
Službeno, iz LNP. Drevi ob 19. Seja k.o. v podravezni pisarni. Na sejo se pozivajo: Prešeren Stane, ZaJ-okar Albin. Ozebek KareV vsi Hermes, Zemljah Stanko. Sin-kole Rudolf, Oba Svoboda, Gerjo! Adcilf, Rihar, Ivan, Slovan, MuZlovič Josip. Moste.
Službeno "z s.o. LJfP (Seja dne 6. VIII. 1936.) Delegirajo se k tekmam 9. t. m.: Utajil—železničar Mrdjen; Olimp—Slovan Ochs; Ljubljana—Vienna čarnc-mik, pred-tekma Sketelj; turnir Kainnilka Jenko. Cita se sicdnižki kandidat Filip Spiesz iz Litije, ki se obenem stavdja na razpolago paverjeništvu v Trbovljah.
Iz Kamnika
ka— Hudo ženo ima neki posestnik v kamniški okoMcl. Naznanil je orožnikom, da ga je udarila s koso po glavi in mu napravila globoko rano na glavi., žena pa spet trdi, da Je mož tisti, kj nosi večji del krivde, ker jo je hotel napasti, ona pa mu je nastavila koso, da se je nanjo urezal. V to medsebojno obračunavanje obeh za^on skih polovic je vmešam tudi sin, o kate. rem oče trdi, da ga je hotel prebosti z vilami, sin pa nasprotno dokazuje, da je samo branil mater , pred očetovim napadam. Vsa zadeva pride pred sodnike.
ka— Most na Vrhpolju se bo gradil. Med raznimi deli v Tuhinjski dolini je posebno važna gradnja novega železobeton-skega mosta čez Nevljico na Vrhpolju. Most bo veljal 300.000 Din in je zdaj, razpisana Hetacija za prva dela v znesku 110.000 DM,.
at a d lis (ca patrulja
Jt
c man v s
llicah.
49.
□OUUODOJULO '
Hektor je tekel po sledovih mladega gospodarja ki je priplezal do zadnjega okna, kjer mu je nenadno spodrsnilo. Lovil se je za prijemkom, a bflo je prepozno. Strmoglavil je v globino.
■r oglej uoii na travo! Tam leži neki pijanec. Pošteno se ga je^ latreskal. Spi kakor bi bil lrtev. Se pe: »a ne zbud lajanjem
,/c ocauaj iiuiti. Bom posvetil z •T)"o sveti!'1--« ;
Copyright »Pantheon« & »Jutro*.
»Oha, to je dečko, ki me je rešil pred tvojim svinčenim pozdravom. Kaj je pob le iskal tod okoli ? To moramo pogledati.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-•tojbino Din 3.— za Šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, Id ISčejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka ta vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Dm 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17^—s
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« nSfi 1 a « odgovor, priložite »J MM > ▼
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča s« malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Siuibodobi
Bes-eda 1 Din, davek 3 Din sa. Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mlinarski pomočnik
dobi službo. Ljubljana, Vič Mer. 36. _17764-1
Gospodično
k otrokn. perfektoo v nem-Soini, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17906-1
Kuharico
ali služkinjo, ki zna tudi kuhati, pridno in pošteno, čem k boljši družini v Split. Znanje nemščine potrebno. Potni stroški s« povrnejo. Vprašati pri Peč-hik. Novi trg 5/1. levo.
17901-1
Natakarico
mlado, zabavno dekle. — iščem za takoj. Ponudbe s «!i k o na gostilno Velebit, Slov. Brod. Trg kr. Petra.
1790_>-1
Brivskega
pomočnika
7« poroaganj« ob sobotah, iščem. Naslov v vseh po-»lovainicah Jutra.
■17899-1
Krojaškega
pomočnika
u fino veliko delo. sprejmem. Naslon v vseh poslovalnicah Jutra.
17867-1
2 mizarska
pomočnika
sposobna za vsakovrstno boljše delo. dobita takoj stalno službo pri Ignacu KrakoHniku, mizarstvo. Me-žicsi, žel. post. Prevalje.
17862-11
Pekovskega
vajenca
ki se je že u<"-il, sprejmem. Ponudb,- na ogl. odd. Jutra pod -Pek«.	17S80-44
Službe išče
Vssika beseda 00 par;
davek 3 Din. za dajanje naslova 6 Dio. najmanjši t c e sek Ig Dio.
Kuharica
samostojna, išče mesta k majhni družini ali večjemu podjetju izven Ljubljane. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«.
!7f>'.9-2
(Vajenci (Ce)
Be«eda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znese.k 17 Din.
Učenca
z dvema razredoma srednje šote .sprejmem v veletrgovino s špecerijskim blago-m. Ponudbe na firmo Luka«, Celje.	17918-41
Prodam
Beseda 1 Din, Iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
šotor
za 3—3 • sebe, popolnoma nov, prodam za 7(10 Din. Na ogled pri tvrdki Schwab, Aleksandrova c.
17745-6
Leica
Model n. Elmar 1:3.5 naprodaj. Kramar, Ljubljana. Dvorako-va 3/1. Ogleda s« od 3—4 popoldne.
±7919-6
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje' naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Otroški voziček
železen štedilnik in zložljivo posteljo, kupim. Ponudbe pod »Kupim« na ogl. odd. Jutra.
17918-7
Elektrolux
aparat za čiščenje parkefcov, popolnoma nov, prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh »oslovalnicah Jutra.
17S71-6
im j,suhim
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Avto
odprt, 7 sedežen. Vam nudim za izlete — po želji v inozemstvo. Ivana Sušter-ši-č. Telefon 01-87.
17879-ilO
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje , islova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
ponikljaoa ln pokroraana, najboljših nemških znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah samo v NOVI TRGOVINI, Tyrševa 36.
1773>1 -Ul
Moško kolo
popolnoma novo, 1 motor in več raznih voiov, prodam ali zamenjam za kroimatično "Harmoniko ali za drugo blago. Freoe Danijel, Jurklo-šter.	17881-M
Kolo
damsko in moško, zaradi odpotovanja poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
17917-111
Kolesa
najboljših znamk. malo rabljena in nova naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve).
17876-tt
G, Ih. Rotman:
Miha Klapouh in njegovi prijatelji
105
»Tako!« je kapitan zarjovel. »To je presenečenje, ki si mi ga obetal? Nu, to si boš zapomnil!« In že je dobil nbogi kuhar zaušnico, da mu je kar kapa zletela z glave. Naši trije prijatelji so jo ta čas jadrno popihali.
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pianino
dobro ohranjen, — boljše zi;imkc. i>:ocam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17898-2«
V Dalmatinovi ulici
štev. 5/ITI, oddam za november stanovanje 3 sob, kopalnice na plin in ostalih pritiklin za Din MSO mesečno. Vprašati med 10—12 in 4—5 uro pri A. S. I. nadstropje.
17866-31
Enosob. stanovanje
veliko, v I. nadstr., v centru, takoj oddam. Sv. Petra cesta 20.
,17897-21
Zaslužek
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovina čevljev
dobro uvedena, na prometni točki Ljubljane sprejme v komisijsko prodajo različne čevlje, razne ženske torbice, aktovke, ter sploh usnjene izdelke, kfifcor tudi moške in ženske nogavic«. Obračun tedenski. Promet dober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Komisija«.
17873-3
f3XSBl
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Komisionalno trgovsko podjetje
v Zagrebu, izvrstno idoče, posluje mnogo s Slovenijo, rentabilno in lukrativno, specijalne vTste strogo solidno, išče serioznega kom-[.anjona ali kompanjouko. perfektnegn v slovenski trgovski korespondenci. Prvovrstno zaposlenje gospo da ali dajne sigurna eksistenca. Potrebno 60.000 dinarjev gotovine. Informacije daje iz usluge: Poslov-nica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.	17818-16
Kupim vlogo
ali prepis hranilnice, članic« Zadružne zveze, v znesku 20—30.000 Din. Plačljivo do koncem decembra. Garancija drž. uradnik. Ponudbe s ceno pod »Nujno« na ogl. odd. Jutra.
17865-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisarniški lokal
lep, zračen, obstoječ iz dveh velikih sob in predsobe, oddam v Mariboru Aleksandrova cesta št. 30/1. Vprašati pri hišnici.
117916-10
r/
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Kn. Najmanjši znesek
17 Din.
Hotel
na otoku Krku, skoro nov, 50 sob kompletno urejenih, ves inventar nov in kompleten, perilo, porcelan srebro, terasa, plaža, čoln, v polnem obratu se iz proste roke proda. Vprašati: Fr. Hočevar, Zagreb, Ra-dišina nI. M. 17810-20
štirisobno
stanovanje
s kopalnico, verando predsobo, vrtom in pritiklinami. oddam novembra. Pojasnila Suvoborska ul. 11/TI.
17900-21
Stanovanje v Celju
v novi vili, Ljubljanska cesta - Lava 312, 3 sobe, kuhinja, pritikline, del vrta, solnčno, varno pred poplavo. oddam septembra. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
,17863-21
Trisobno stanovanje
oddam za september po ugodni ceni. Novi trg 1.
17886-31
Trisobno stanovanje
komfortno, ena soba s strogo separiranim vhodom oddam v centru mesta. Cena ugodna. Vrč, Gledališka ul. 13/HI. Ogled vsak dan.
17883-31
Stanovanja
Samsko stanovanje
obstoječe iz sobe, kabineta, kopalnice iin po možnosti predsobe, neopre-mljeno, — iščem za 1. september. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro Solnčno 1936«.
17813-21a
Dijaike m obe
Dijaku aH dijakinji
oddam lepo sončno sobo s separiranim vhodom in vso oskrbo po ugodni ceni v novi vili s souporabo kopalnice in klavirja. Naslov v vseh posl. Jutra.
17S33-22
Komfortno sobo
v centru, mirno in fisto oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posJovalni-cah Jutra.
17906-33
Sobo
z uporabo kuhinje, oddam zakonskemu paru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17892-23
Opremljene sobe
poseben vhod, — solnčne, zračne, z 1 ali 2 posteljama, Din 100—260, event. z vso oskrbo, oddam blizu tramvaja. Sp. Šiška, čer-netova 31.
17874-33
Izgubljeno
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Črno denarnico
s ključkom sem izgubil v Mariboru. Najditelj naj isto odda podružnici Jutra v Celju proti nagradi 3l>0 Din.
179i'l-38
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
50 Din nagrade
izplačam takoj onemu, ki mi izda naslov osebe, ki je odpeljala srednjevelikega psa, lovskega ruiavega me-šanca, z odsekanim repom in belo liso na trebuhu. — Pes sliši na ime Bobi. Nagrado izplača ogl. odd. Jutra proti izročitvi naslova.
179IJ9-27
K L! SEJE
ENO VECBAEVNC
JUGOGMIKA
SVPETHANAM
Informacije
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Agilen, A, Dober, Dobra točka. Dediči, Dober zaslužek, Državni in točni plačnik Fotosenzacija, Friier-Fini ljudje, Gostilničar izurjen, Gotovina 60.000, Harmonija, Jugostroj - organi-zntor. Industrija, Kuharica takoj, Kontoristinja, Ljubim deco, Mladi upokojenec. Mirna najemnica, Mirna, Navedba lege in cene. Natakarica, Osamljen, Plačujem točno, Prvovrsten prikrojevalec, Provizij«, Potrebni kapital, Pričet,-k takoj, Rožice 11(0, Resno, Kailika se doplača. Svetlo 4«0, Slovenka, Srečno skupno življenje, Srečen slučaj. Skladišče, Siguren denar. Sorodna duša. Strojnik. Takoj, Točen plačnik. Takojšen prevzem. Tekstilna, Točna plačnika. Udobno, V nadomestilo šefa Velika hipoteka. V težko^ah, Vestna uradnica, Za takoj, 700 - lflOK, X. I., 4.000.
Med mestom ln deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Beeeda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi zneeek 17 Din.
Lahka LETNA OBLAČILA buret kaša lister i. t. d.
v odlični izdelavi gi nabavite najceneje pr
PRESKERJU,
SV- PETRA C. 14.
Stavbni materija!
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, Samot mavec, cevi, beli cement se kupi najceneje pr
»MATERIAL"
LJUBLJANA Tyrševa 36, tel. 27-1«
□ en oglas Q
„ JUTRU" B
□
□ _ _ □
eujuuuaaaaaciDn
Zanesit*
se!
^ 't.
	KollaI ^^OUM. . ?
	
Znamka svetovnega slovesa
TT/TTir/T^fjrr^
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prijazno sobico
z dobro domačo hrano, oddam solidnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17806-23
Sobo
z vso oskrbo, oddam takoj. Poljanska cesta l/II (Pe-glezen).	17782-33
I
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube našega ljubega brata
FRANCA PL. LEVIČNIKA
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo, zlasti se zahvaljujemo gg. Majcenu, tajniku ljubljanske mestne hranilnice in sreskemu načelniku v Skofji Loki g. Legatu za njun trud povodom prevoza rajnkega, odposlancema banske uprave, komandantu loške garnizije za Častno vojaško spremstvo in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
LJUBLJANA, dne 7. avgusta 1936.
»kad«,
TVORNICA KOVINSKIH PROIZVODOV
BEOGRAD,
SURDULICKA ULICA 3
TELEFON 25738
Kupujte gorilnike (Brenner) in navrtnje (Glas-kappe) domačega izdelka v najboljši kakovosti po doli navedenih izjemno nizkih cenah:
GORILNIKI v velikosti 3 5 8 11 (Brenner)	■>«>= ion i« 5Xč ^ k;
125.— 130.— 165.— 245.-25.— 28.— 28.— 40.—
NAVRTNJI
(Glaskappe) * *
Na te cene dajemo z ozirom na višino naročila razne popuste. Odpošiljamo vsako količino. — Zahtevajte vzorce in specialne ponudbe.
za 100 k;
Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat i. t. d. gospod
VIKTOR HUFNAGEL,
podnadzornik drž. policijske straže
dne 6. t. m., po dolgi in muke polni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v soboto 8. avgusta 1936., ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Glince-Tržaška cesta štev. 14. na pokopališče Vič.
LJUBLJANA, dne 6. avgusta 1936.
Globoko žalujoča MARIJA — soproga s smom VIKTORJEM in ostalim sorodstvom.
	
	
• -v .:•■».'	->•'- ■ . i -
f
štiristanovanjsko
hišo
v predmestju Kranja, pro dam. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
17883-20
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Štirisobno
stanovanje
komfortno. 4 velike sobe, oddam. Napoleonov trg 7, II. nad., levo. 3—5.
17870-21
Umrl nam je naš predobri soprog, oče in brat, gospod
šum. inž.
anton sodnik
rez. kapetan I. ki.
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 8. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice spi. drž. bolnice v Ljubljani.
Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Jožefa v četrtek, dne 13. t m. ob 7. uri.
V LJUBLJANI, dne 8. avgusta 1936.
Rodbina Sodnikova,
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ta znancem pretužno vest, da je vsemogočni Bog poklical k sebi našo nadvse ljubljeno mamo, staro mamo in taščo, gospo
Marijo Kavčič roj. Logar
ki je po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere dne 5. avgusta preminula.
Truplo blagopokojne bomo spremili danes popoldne ob 5. uri iz Bohoričeve ul. št. 27 k Sv. Križu.
Globoko žalujoče rodb. KAVCIC, POZNIC.
f
Naznanjamo žalostno vest, da je danes zadet od srčne kapi preminul gospod
RudotS Ahtik,
odmeriti referent pri davčni upravi v Gor. Radgoni.
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče sv. Petra v Gor. Radgoni.
Sv. maša zadušnica se bo brala ob času pogreba.
Gor. Radgona, Maribor, Trnovlje pri Celju,
dne 6. avgusta 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
urejuje Davorin Uavijen. — izdaja a ftoazoroj »Jutra« AdoU Oltmika*. — Narodno oa&aroo a AL Kot Osk&ni&rja Franc Jezerfiefc. — Z* msentni Od Je odgovoren Aloj» Novak. — V« t Ljubljani.