292. Slavil Ka. Ljubljana, v petek 23. decembra. XX leto, 1887. Jtoaja v.-.ak dan atftor, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j s ko - o g e rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 'ćetrt leta 4 gld., za j« len mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko ve<\ kakor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od čethistopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce Be dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. Uredništvo in npravniftvo je v Rudolfa KirbiSa hifii, „GledaliSka stolba". UpravuiStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. V IJ ubijan I 23. decembra. Prav ima „Agramer Tagblatt", primerjajoč sedanji položaj s položajem 1853. 1. Kakor se tedaj razni Berolinski listi skušali zamotati Avstrijo v boj z Rusijo, ravno tako jo tudi sedaj. Prusija je bila tedaj v zvezi z Avstrijo, kakor je sedaj Nemčija, ter jej je obetala pomoč proti Rusiji. Razloček je le ta, da je tedaj Rusija bila zasela Moldavijo in Valabijo ter so pruski oficijozni listi vedno trdili, da Avstrija tega trpeti ne more, sedaj pa gre za Bolgarijo in nemški listi pišejo, da se Avstrija ne more odreči svojim interesom na Balkanu. Na Du-naji bo se omenjenega leta trdne nadejali na pomoč Prusije, a se je kmalu pokazalo, da so se varali v nadah. Avstrijski minister vnanjih zadev grof Buel-Schauenstein se je tedaj izjavil proti ruskemu veleposlaniku Gorčakovu, da Avstrija pri vsej miroljubnosti mora zahtevati, da Rusija ostavi Moldavo in Valabijo. Ruski državnik mu je pa odgovoril: „Le zahtevajte, a samo ne oborožujte se. Vsak daljni korak bi privel do vojne." Minister je hitro sklical konferenco, da jej predloži ruski odgovor. In kdo se je odločno odrekel, da ne pride h konferenci9 Pruski poslanik. Stvari so vsled pruske agitacije kmalu tako daleč dozorele, da so na Dunaji mislili, da je vojna z Rusijo neizogibna. V odločilnem trenutku je Avstrija povprašala v Berolinu, ali se more zanašati na prusko pomoč, pa je dobila zanikajoč odgovor. Pruski listi so preobrnili svojo pisavo in jeli priporočati zvezo z Rusijo. Iz mnogih poročil poslaništev, ki pač neso vsi ponarejeni dokumenti, je razvidno, da je avstrijski cesar pisal 4. septembra 1853. leta angleški kraljici: , Omahljiva sistema v Berolinu mi je morala napraviti skrbi j, kajti pustila me je v negotovosti, se li morem zanašati na Prusijo ali pa bode ostala jedva sklenena pogodba mrtva črka.u In res bi bila Avstrija tedaj prišla v veliko nevarnost, ko ne bi bila naznanila Rusiji, da se sicer ne odreče svojim pravicam, a nikakor ne želi vojne. To je bilo tudi pametno, kajti z dovtipi pruskega kralja Viljema IV., ki je pisal angleški kraljici, da bode pomagal Ru- siji zaradi njenib grehov, Avstriji je pa zagotovljena njegova moralna podpora, nikakor pa ne materijalna, bi Avstriji ne bilo nič pomagano. Ravno tako je treba v sedanjem trenutku pomisliti, nas li Nemčija ne bode v odločilnem trenutku pustila na cedilu. Pomenljivo je, kar se piše z Dunaja v „Times" o novejših dogodkih. Strah pred vojno na Dunaji vzbudila je še le Nemčija. Veleposlanik princ Reuss je izročil na Dunaji noto, v katerej Bismarck opozarja, da je Rusije postopanje tako, da morata Nemčija in Avstrija pripraviti se za hrambo in sicer še malo bolj, nego je le za brambo treba. Nadalje se predlaga v noti, da bi Avstrija zahtevala od Rusije, da naj pove, ali želi ohraniti mir ali ne. Nota je na Dunaji prouzročila veliko vznemirjenje. Nadalje je še svetovala Nemčija, da bi se javno razglasila pogodba, ki se je sklenila mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo. To je pa odklonila Avstrija, ker bi bilo direktno izzivanje Rusije. Potem so svetovali iz Berolina Avstriji, da naj se oboroži, da zabrani, da ne udero Rusi v Galicijo. Rusija je sicer zvedela, da pomnože nje njenih vojsk vznemirja sosednje države, a je vender vojsko na Poljskem Še pomnože-vala. Vedeti ne moremo, kolike je resnice v Dunaj skem dopisu angleškega lista, a če je resničen, pa moramo veseli biti, da na Dunaji neso poslušali vseh svetov kneza Bismaruka, kajti sicer bi se bili gotovo zapleli v nevarno vojno z Rusijo. Če pride do evropske vojne, bodo balkanske državice vsekako igrale važno ulogo. Na kateri strani bode Rumunija, se da lahko sklepati iz brzojavk ruskega velika kneza Nikolaja in romunskega kralja, kateri smo predvčeranjim priobčili. Ogri seveda bi radi dobili Rumunijo na svojo stran inje baje Tisza poslal nekoga v Bukurešt, da rum unsko vlado prigovarja, da bi stopila na stran Avstrije. Od te misije pa ni pričakovati dosti uspeha. V Srbiji je narod odločno za Rusijo, kralj je pa za Avstrijo, a se vender najbrž ne bode upal delati proti volji naroda. Pri nekej priložnosti se je nedavno kralj sam izjavil, da se Srbija ne bode udeležila boja, ko bi prišlo do vojne mej slovansko in germansko idejo. Srbi se ne morejo ponemčiti, a poslovanili bi se lahko in potem izginili. On živi, kakor so njegovi predniki, za srbsko idejo. Po tem bode ravnala njegova vnanja politika. Iz te izjave je vidno, da je Milan nasprotnik slovanske vzajemnosti in Rusije, pa tudi da se ne upa odločno postaviti proti Rusiji. Bolgarija bi pa Avstriji ne mogla v boji proti Rusiji dosti koristiti, ker mej bolgarskim narodom vlada velika nesloga ter se je bati državljanske vojne. Knez sam je jako neznačajen in svoj plašč vedno obrača po vetru. Nekemu ruskemu listu piše se iz Bolgarije, da Koburžan menja svoj patrijotizem po tem, s komer govori. Če govori z Nemcem mu zagotavlja, da je Nemec ter hoče delati za nemško kulturo v Bolgariji, če govori z Avstrijcem ali Mad-jarom, mu pa zagotavlja, da je avstroogerski pijonir na Balkanu, Francozom pripoveduje, da po njegovih žilah teče francoska kri, Bolgarom zagotavlja, da je v Bolgariji našel drugo svojo domovino, Ruse pa hoče preveriti, da ničesar bolj ne Želi, kakor sporazumi jenja z Rusijo Iz vsega povedanega je jasno, da mora vsak avstrijski rodoljub želeti, da se ohrani mir, da Avstrija ms hudi Nemčiji po kostanj v zarjavico. Iz deželnih zborov. (VIII. seja dne 2 2. decembra leta 1 887.) (Konec.) Poslanec Dež man se sklicuje na številke, katere jasno kažejo, kako napreduje nemška šola, in predlaga koncem; da se postavi znesek za 150 gl. za druzega učitelja na nemški šoli v proračun ter tako poviša dosedanja vsota od 1GO0 gld. na 1750 gld, Poročevalec Šu ki je konstatuje, da je predlagatelj Dežniau danes jedenkrat prav pri stvari ostal ter svojega predloga ni okrasil z nepotrebnimi Btrastuimi napadi. Torej bode tudi on mirno in stvarno odgovarjal. Pri tem vprašanji je treba gledati na izjave poklicanih korporacij. Te, kakor mestni odbor Ljubljanski, isto tako mestni šolski LISTEK Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgenfiv, preložil Ivan Gornik. IX. (Dalje.) — Tako prikinil ga je Pavel Petrovič: — tako ; vi ste se o vsem tem prepričali ter se odločili, da se ničesar resno ne lotite? — Ter smo se odločili, da se ničesar ne lotimo, ponovil je čmerno Bazarov. Najedenkrat jezil se je nad samim saboj, da se je na široko razgovor il s tem pleme nit a še m. — Temveč, da se samo rogate ? — Da se rogamo. — In to se imenuje nihilizem? — In to se imenuje nihilizem, ponovil je Bazarov, sedaj s posebno drznostjo. Pavel Petrovič je iz lahka zamežiknil. — Tako torej! dejal je z mirnim glasom. — Nihilizem je dolžan vsemu gorju pomoči, in vi, vi, Bte naši rešniki in naši junaki. Tako! A čemu grdite druge, da so tudi tožniki! Ali ne blebetate ravno tako, kakor vsi? — Kak drug, a tega greha nimamo na vesti, izgovoril je Bazarov skozi zobe. — Kaj pa potem? ali mari delate, ka-li? Ali se pripravljate na delo ? Bazarov ni ničesar odgovoril. Pavel Petrovič je vzdrhtel, a takoj se je premagal. — Hm I . . . Delati, podirati , . . nadaljeval je. — A kako se sme podirati, Če se ne ve čemu? — Mi podiramo, ker smo moč, opomnil je Ar- kadij. Pavel Petrovič ozrl se je na svojega nečaka ter se nasmehnil. — Da, sila tudi ne polaga računa, dejal je Arkadij ter se poravnal. — Nesrečnež! vskliknil je Pavel Petrovič; odločno ni mogel več trden ostati: če bi ti je pomislil kaj v Rusiji trdiš s svojo puhlo mislijo? Ne to bi vznemirilo angelja. Moč! Tudi divji Kalmik in Mongol ima moč — a čemu nam je ona? —Nam je draga civilizacija, da, da, milostivi gospod; nam so dragi njeni plodovi. In ne govorite mi, da so ti plodovi brez vrednosti: poslednji packač; un bar-bouiller, godec, kateremu dade pet kopejk za večer ti so koristnejši od vas, kajti oni predstavljajo eivi-zacijo, a ne surove mongolske sile ! Domišljujete si, da ste naprednjak), vender bi bil prostor za vas v kalmiški kibitki. Moč! Spomnite se konečno, močna gospoda, tla vas je vseh skupaj kakih štiri in pol, a milijone onih, ki vam ne bodo dovolili, da bi teptali njihova sveta predanja, ki vas bode zmleli! — Ako nas zmeljejo tudi prav, rekel je Bazarov. — Vender je babica še nekaj rekla. Nas ni tako malo, kakor vi mislite. — Kako? Vi v resnici mislite združiti se, združiti se z vsem narodom ? — Radi sveče za jedno kopejko je vsa Moskva zgorela, odgovoril je Bazarov. — Tako, tako. Izprva satansk ponos, potem posmehovanje, Lejte, s čim se navezuje mladino na-se, lejte s čim se pokorjavajo neizkušena srca mladeničev! Poglejte, tu poleg vas sedi jeden iz njih, malone vas moli, poljubita se. (Arkadij se je odvrnil in nahmuril) In ta kuga se je že na daleč razširila. Pravili so mi, da naši slikarji v Rimu v Vatikan niti ne stopijo, Rafaela imajo malone za norca, radi tega, ker je on baje avtoriteta; sami pa so slabi in neplolni do skrajnosti in fantazija jim ne sega preko »Deklice pri studenci", to je kaj ! Naslikana pa je ta deklica preuemarno. Po vašem mnenji so to pravi junaki, kaj ne da? — Po mojem mnenji, dejal je Bazarov: — ni Rafael vreden počenega groča; a tudi oni niso boljši od njega. (Daljo prib.) avet, so bili povprašani po večkrat in razlogi so bili razni, ki so se navajali proti drugemu razredu nemške šole. A finančnemu odseku se je zdelo, da stvar vender še ni popolnoma dognana in ker on ni organ zato, da bi poizvedoval na drobno še jedenkrat pri teh oblastih — to je stvar deželnega odbora — in zato se finančnemu odseku ni zdelo umestno, preiti v meritorno rešitev tega vprašanja. Mi vsi popolno pripoznavamo pravico nemškega Ljubljan skega prebivalstva do tega, da pošilja svojo otroke v nemške šole — tudi slovenski očetje — obžalujemo sicer take slučaje, — a tudi ti očetje imajo pravico pošiljati svojo deco v nemške učilnice, — as pe-dagogičnega stališča moramo protestovati proti temu da bi otrok učnega ji-zika ne umel v šoli, v katero hodi. In kako se godi z onimi slovenskimi otroki, katere silijo in maše v nemško šolo. Mestni šolski svet je sam izjavil, da večina otrok v ti nemški šoli nemškega jezika ne ume, in da se rekrutujejo večinoma iz slovenskih krogov (Čujte, čujte!) in opozarjam gospodo na izreke, katere najdete v letos prvič i/i.šii;n letniku „Deutsche* Kulender filr Ivrain" (klici na levi: Linhart). PoroČOvnlgc konča svoj govor z nasvetom, da se Dežmanov predlog odkloni. (Glasno odobravanju.) Na to se pri glasovanji vsprejme fioatlu&ega odseka predlog in odkloni Dežmanov, zi katerega glasujejo samo poslanci veleposeatva. Vsprejmo se potem v proračunu brez debate: I. aktivitetni prejemki učiteljev skupaj 256*894 gld. II. remuneracije in pripomočki 17.753 gld.; III penzije učiteljskih udov 737 gld. 50 kr.; IV. miloščine 384 gld. IG kr.; V. Različni stroški 470 gld. — kr. Zaklada se odobri v znesku 140100 gld. — kr. torej se kaže primanjkljaja 111.900 gld. — kr. torej za 8300 gold. več nego lani. Pokril se bo z 10% doklado na neposredni davek, nepokriti znesek pa plačal iz deželnega zaklada. Poslanec baron Taufferer poroča v imenu upravnega odseka o prošnji pedagogičnega društva v Krškem za prenaredbo nekaterih določb deželnih šolskih zakonov. Odsek predlaga, da se prošnja odbije, ker bi bilo, da se usliši, treba penaredbe vsega šolskega zakona potrebna. Glede šolskih vrtov, o katerih govori tudi pe~ ticija, pa izraža poročevalec željo, da bi se tudi deželni So ski svet pobrinil za te vrtove. Za tem sledi ustno poročilo upravnega odseka o piošnji županstva Loški potok za uvrštenje on-dotne okrajne ceste mej deželne ceste oziroma za podporo. To poroča poslanec Detelja in nasvetuje, da se prvemu zahtevan)U glede na to, da še nimamo deželnih cest, ne moro ustreči, pač pa se z ozirom na obče priznano potrebo in posebne razmere v Loškem Potoku dovoli za leto 1888. podpore 500 gld. Predlog se vsprejme. Poslanec dr. Sterbenec poroča o § 3. letnega poročila, kateri govori o deželno-Uulturnib in zdravstvenih zadevah. Ker se kredit za obrambene zgradbe potoka Pišence še ni porabil, dovoli se deželnemu odboru podaljšanje kredita v znesku 1950 gld. za I. 1888. Poslanec R o b i č opisuje nevarnosti po povodnjih za tamošnje prebivalce in želi, da se obrambene zgradbe kolikor mogoče hitro zvrše. Gosp. deželni glavar grof Thuru gorko priporoča prošnjo kmetijske družb-, katero je on izročil deželnemu zboru, da naj deželni zbor dovoli družbi izdatnejšo podporo. Z majhnim dohodkom 4000 gld. mora družba pokrivati vse društvene stroške, mej temi kovaško šolo, drevesnico na vrtu kmet'jske družbe, kjer je že nad 30.000 požlaht-ojenih drevesc. Na Štajerskem dežela vzdržuje kovaško šolo, na Koroškem daje dežela 2000 gld. podpore za tako šolo. Konjereja se je povzdignila, za kar gre zalivala vodji žrebarnice. Dobro bi bilo prirejati konjske dirke, kakor v sosednjih deželah, a družba nema sredstev za take premije. Na Koroškem je dirkarsko društvo, jedua-kega bi trebalo za Kranjsko. Še važnejša je govedoreja. V povzdigo bi služilo, ko bi se na več krajih delilo premije, nego se je doslej godilo. Mini* sterstsvo daje v ta namen podpore, a premajhne. Želeti je, da dež. zbor določi primerno vsoto za premiranje bikov. Državna podpora 2000 gld. za nakupovanje bikov ne zadostuje. Ko bi se kmetijska družba izdatneje podpirala, bi lehko več storila za sadjerejo a podporo šolskih drevesnic in napravo občinskih drevesnic. Vrborejo, poprave potov po planinah itd. za vse to bi morala kmetijska družba se zanimati. Štajerska dežela dovoljuje tamošnji kmetijski družbi 10.000 gld., Koroška 6500 gl. na leto za govedorejo in sadjarstvo, Kranjska pa le 1500 gld., da si ima dežela baš zaradi ne ugodne leže na mnugih krajih neugodne gospodarske razmere, kmetijska družba je prepričana, da slavni deželni zbor ne b>de preziral njene prošnje. (Dobro! Dobro!) Poslanec Lavrenčič želi posebno, da se premiranje živine vrši nft več krajih. Družba naj bi se ozirala tudi na kraje, kamor je kmetovalcu mogoče prignati živino. Postoj ina je preveč oddaljena od Vipave, zato se tamošnjih rasztav in premiranja ne morejo udeleževati Vipavci. Poslanec Kavčič se strinja s priporočilom prošnje kmetijske družbe Dobro bi bilo, da bi se živinske raztave napravljale vsako leto v drugem kraji. Živino rediti pri sedanjih slabih cenah skoro kmetu več ne kaže. Vlada bi morala misliti na sredstva kako bi se, preprečilo silno padanje živinskih cen. Poslanec dr. S terbe nc poroča dalje o zgradbah v obrambo savskega bregu pri Gorenji Savi. Poslanec Detela pravi, da še manjka 4000 do 5000 gld. in obžaluje, da ravno železnica neče dati nobenega doneska za te zgradbe, katere so vender tudi v obrambo železnici. Ako se ne dobi nobena podpora, bode se moralo delo ustaviti, kar bo gotovo v sramoto. Predlaga, da naj se vlada nujno naprosi, naj kakor hitro dovoli potrebno podporo, da se zgradba morejo dovršiti. Predlog je bil vsprejet. Poročilo deželnega odbora o deželno-kulturnih agrarnih in zdravstvenih zalevah se na znauje vzame. Poslanec Rohič poroča o bilanci mestnega posojila Ljubljanskega, ki kaže račun dobička in izgube 83231.40 gld. Poslanec baron A pf al trem se sklicuje na to, da je že jedenkrat opozarjal, kako nevarno bi bilo Celjski posojilnici 10 000 gld. izročiti, ko je to notico čital v častnikih. Tedaj se je od nasprotne strani to tajilo, da se je dalo 10.000 gld. posojilnici v Olji. Danes pa vidite svoto v poročilu. Dr. Bleiweis omenja, da je on torej de-mentoval ono vest, bona mente, ker se vender ne more zahtevati, da bo imel vednost o vsaki stvari, ki se godi v finančnem odseku mestnega odbora. Poslanec L u c k m a n n kritikuje bilanco in graja nakopičenje obligacij, katerih je za 923.710 gl. Sploh se mu vidi, da mestna občina dela le z izgubo, vzlasti sedaj z velikansko kurzno izgubo, in govornik se boji posledic. Poslanec G r a s s e 11 i zavrača jako umestno na pade predgovornikove, ter kaže, kako treba ravnati glede obrestovanjja, da se posojilo obvaruje škode. Tudi mestna občina plačuje obresti od denarja, katerega je dolžna posojilu, kapital pa kateri ima izposojen, je le investiran denar. Ker je posojilu pretila velika izguba vsled diference v obrestih, bil je finančni odsek prisiljen nakupiti obligacij; seveda je moral to storiti v času, ko so bili kurzi jako visoki. Če bi nastala sedaj kaka katastrofa, potem bode druga posojila bi še bolj ali vsaj isto tako trpela, kakor mestna občina. Mnenje Luckmannovo o sedanji upravi mestne občine pa je gotovo subjektivno in zato težko debatovati o njem. Zagotavlja pa zagovornik lehko, da dobre volje glede dobrega ravnanja nihče ne sme odrekati mestni upravi. Poslanec Lukmann še jedenkrat povprašuje, zakaj ima bilanca letos le 54726.54 kr. obresti memo 60.000 gld. lanskega leta. Poslanec Grass-jlli ponavlja, da se od vsa-cega investiranega kapitala plačujejo obresti — kje je in od kod pa razlika — to kažejo knjige, in iz teh se lahko vsak prepriča. Po kratki konečni opazki poročevalca Robiča stavi baron Sehvvegel predlog, da se glasovanje o tej točki prestavi na prihodnjo sejo. Poslanec dr. Po kl u k ar ugovarja, ker je bilo danes prilike dovolj govoriti o obrestih mestnega posojila, in jo bodo gospodje tudi še večkrat imeli. Tudi se preložitev formalno ne da opravičiti. Po dolgi kotroverzi o formalnosti se Sehvve* glov predlog o Ikloui, in vsprejme predlog poročevalcev: Deželnemu oaboru se naroča v prihodnjem letnem poročilu omeniti tudi inventare o glavniškem mestnem premoženji in njihovih napravah. Ob jednom se bilanca vzame na znanje. Potem sklene predsednik sejo in prihodnjo napove 29. t. m. 2Dež©la-iI zloor štajerski. (15. seja dne 19. decembra 188 7. leta.) Poslanci trgovinske zbornice interpelujejo vlado zastrau južne Železnice, katera hoče za naprej premog jemati namesto v Trebovljah in KeJ&ahu od znanih zidov Gutmanov, kojim je severna železnica dovolila nerazmerno nizke tovorne cene za prevažanje premoga. Vsled tega bode mnogo delavcev v štajerskih premogokopih sredi zime brez dela. Pri Treboveljskih premogovih jamah bode odpadek za 1 milijon q., v Kerlahu za 800.600 q. Vprašajo vlado, ima li sredstev, da zabrani tako oškodovanje industrije Štajerske dežele in delavskih rodbin in če ne, ali ne bode skrbela po zakonih, da se zabrani tako postopanje južne žaleznice? Cesarski namestnik KUbek obljubi odgovor. Potem je bila obravnava o deželnem proračunu za L 1888. Iz njega posnamemo, da je deželnim odbor u ikom njihova opravilnina bila povišana od 2100 na 30O0 gl«l. in da znašajo vsi upravni stroški 168.484 gld. Stroški za odgon 34.000 gld. Prisilna delavnica v Mesendorfu kaže dohodkov 50.590 gld., stroškov 40.999 gld. Vrhu tega dobiva od dežele oskrbovalnine 22 000 gold., torej ima primanjkljaja 11.409 gld. Za ceste I. reda dovoljenih je 80.000 gld., za ceste II. reda 25.000 gold. Za preloženje cest I. reda 20.800 gld. Skupni trošek za ceste 155.400 goldinarjev, za vodne stavbe 149 500 gld., mej temi za regulovanje Savinje od države 24.000 gld., od dežele 24.000 gld., od okrajev iu občin po 6000 gld. Jako radodaren je deželni zbor za deželno-kulturne namene. Kmetijska družba dobiva letne podpore 5000 gold., 14 deželnih živinozdravnikov 9G00 gold., dva potovalna učitelja za sadjarstvo 1800 gld. In 64 premiranj za bike 3200 gld. za premije pri deželnih okrajnih razstavah 1380 gld., za nakup plemenskih bikov 1000 gld., za izdavo nemškega in slovenskega gospodarskega lista 2600 gld., društvu v povzdigo konjereje 1000 gold., cesar-jevič Rudolfovemu sadjarskemu društvu v Šentjurji 300 gld., Žavskemu trgu za verborejno šolo 200 gld., skupaj 29.000 gld. Ustanove in stipendije 14.061 gld. Joanneum 42.338 gld. Deželni donesek za stavbo tehničnega poslopja 150.000 gld. Za šole dežela tudi jako veliko stori, le žal, da se skrbi pri tem le za nera-štvo in za vzgojevanje slovenske mladine z nemškim jezikom in v nemškem duhu. Dovoljeni krediti znašajo za zgornjo realko v Gradci 36.342 gld, za gimnazijo v Ljubnem 24.742 gld., za spodnjo gimnazijo Ptuj sko 14.416 gld. Država daje 3000 gld. podpore. Za meščansko šole, od katerih je samo jedna, Celjska, na spodnjem Štajerskem, 50.272 gld. Slikarska akademija 8005 goldinarjev. Gluhonemnica 36.993 gld. Poljedelska šola pri Gradci 25.458 gld., dohodek 14.053 gld. Vinorejska šola v Mariboru 20.873 gold., dohodek 10438 gld. Deželni šolski zaklad za ljudske šole 1,183.50© gl«l., toda k temu zakladu prinašajo šohki okraji 799.034 gold. Silni so stroški za dobrodelne namene, kar kažejo sledeče številke: Za bolnico v Gradci 171 tisuč 894 gld. Deželni zbor dovoli dve ustanovi za doktorje na dve leti na operacijskem kurzu v Gradci. Blaznica v Feldhofu 220.530 gld., podružnica v Lankovci 18.858 gld., v Kainbacbu 17.790 gld. za hiralnice v Wildonu, vPtuji, v Knittelfeldu in Hartbergu 82 000 gld. Nova hiralnica se bode zidala pri Cel j i s prostorom za 140 do 150 hira-jočih. Z vsem izdava dežela za dobrodelue namene 532.199 gld. Deželni odbor je pooblaščen, da za zgradbo nove bolnice v Brežicah potrebni stavbeni fond v znesku 70.000 gld. založi, ko bi mesto ne moglo dobiti na posodo potrebnega kapitala. Mej aktiva se postavi terjatev deželnega zaklada do zemljiško-odveznega zaklada v znesku 2,590.885 gld., katere ta zaklad dolžuje deželi od tedaj, ko je država upravljala zemljiško-odvezoi zaklad. Kiibek se ustavlja temu sklepu. Deželni kopeli v Dobrni donašajo 10.100 gld. Slatina 30 440 gld., kar je bore malo za investo-vani kapital. Poslanec Ju r tel a vpraša, kaj bode ukrenil deželni odbor sedaj, ko je ravnatelj Greute-brilk odstopil. Deželni odbornik Wannisch odgovarja, da bode ravnateljsko mesto razpisano. Ves primankljaj pri deželnem zakladu, ki je pokriti z zakladami, znaša 1,618.758 gld. IDežiolnI zffcor istrslci. (VI. seja dne 9. decembra 188 7. leta.) Predsednik odpre sejo ob 101/*,. uri dopoludne. Navzočih 26 zastopnikov ; galerija polna. Po prečitanji zapisnika prijavi predsednik, da mu je došla z Dunaja prošnja filozofov za podporo, nadalje, da mu je c. kr. namestnik brzojavil, da pošlje danes c. kr. svet. finančnega ravnateljstva Fabricija, da sodeljuje pri pregledovanji desetinske uprave in konečno, da je deželni uradnik g. Venier nagloma umrl. Zbor izjavi svoje sežaljenje s tem, da ustanejo vsi poslanci raz svoje sedeže. — Na to se preide na dnevni red. Poročevalec posebnega odbora gosp Sbisa predlaga, naj že lani obstoječa enketa natančno pregleda gozdne zadeve na isterskem Krasu, da bode potem zbor mogel o tej Btvari vestno razpravljati. Gosp. poslanec Jenko podpira predlog v slovenskem jeziku. Govoril je po prilici tako-le: V minolem letu stavil sem predlog, da bi se visoki vladi priporočilo sklicati enketo, ki naj bi proučila gozdne razmere v gorenji Istri. Stavil sem ta predlog, ker sem prepričan, da tako ne more dalje trajati. Vis. zbor vsprejel je predlog v prin cipu in vis. vlada v svojem odgovoru vsaj deloma pripoznava važnost take enkete. Obžalujem pa, da vis. vlada nekako izključuje one, kateri so zadeti. Vender upam, da tudi tako sestavljena etiketa sprevidi, da je nujna potreba , urediti gozdne razmere tako, da lastniki ne bodo oškodovani in da bode v tem zmislu svoje nasvete stavila. Prepričan sem, da z dosedanjim postopanjem vladnih organov ne bi se dosegel tak smoter , niti uspeh v splošnem, javnem pomenu. Pripoznavam, da visoka vlada deluje na to , da bi se Kras zasadil, bodisi s sadnim, bodisi z gozdnim drevjem. Ali nje preostro postopanje doseglo je mnogokrat baš nasprotno. Omenjam samo, da se je v zadajem času posekalo na pr. v Podgradu mnogo sadnega drevja, ker se je zabranila sečnja v gozdu. Hoče se po-vzdiguiti živiuoivja, a prestrogo se zabranjuje nabiranje stelje. Živina mora trpeti v gnjilobi. Iz teh ozirov priporočam vis. vladi, da bi za as, dokler enketa izvrši svoje delo. postopala z manjšo strogostjo, kakor do zdaj, to je, da bi v tem času dovolila sečnjo tam , kjer bo gozdi razdeljeni, tako, da bi vsak v svojem delu sekal. A stelja naj bi se nabirala po starem načinu, kakor je bil v navadi prejšnjo dobo. Tako se ljudstvo umiri in dalnji uspeh bode laglje. Za njim spregovori poslanec g. dr. Volarie" v hrvatskem jeziku, poudarjajoč važnost uredbe šum-skega zakona od jedne strani, od druge pa posebno, da je vsekako potrebno varovati pravice lastnikov na gozde. Vlada postavo večkrat preostro izvršuje ; o tem navaja govornik izglede s Krka ter navede še posebno, da je o izvrševanji dotičnih postav komisar izdal dve naredbi; prva od 23. julija 188G zahteva od občine in moralnih osob, da se ugovori iznamljenja predlože politični oblasti na odobrenje in potem še-le zadobe postavno veljavo, kar gotovo ni po samej gozdnej postavi opravičeno. Tu se poziva na gozdno postavo, ali ta izjava po mojem mnenji ne more biti utemeljena v zakonu. Politična oblast ima po zakonu samo paziti, kako posameznici gozd goje. Gori omenjena naredba komisarja pa se utiče v notranji način šumske uprave, na kar pa politične oblasti neraajo pravice. Od druge strani pa zopet naredba od 23. julija 1887 govori o rečeh, s katerimi se naš narod ne strinja. Pri nas je Kras, in kar je drugod mogoče, ne more se pri nas izvršiti. Posebno se mora v ozir jemati slanost, .ki veliko škoduje in od druge strani pa se ne more naše gozde šteti mej gozde v pravem pomenu, kajti to so samo pašišča. Ne more se torej pri nas zahtevati tega, kar se od visoke šume zahteva. Gospod govornik dokazuje nadalje, kako je treba umestno postopati s šumu, posebno kar se tiče dovoljenja rezanja šib, zrastlih iz stokov, katere se vsestranski mnogo rabe. — Predsednik mu mej govorom seže v besedo, poudarjajoč, da ni sicer njegova navada govor pretrgovati, vender pa mora v tem slučaji opaziti, da se ima razpravljati o tem, da li se ima s staviti posebna enketa za šumske zadeve ali ne. — Govornik nadaljuje zopet ter prosi bi se razprostrle šumske naredbe tudi čez otoke, kolikor je potrebno, in da se odredi, da bi enketa svoje delovanje raztegnila tudi na otok Krk. Na njegov hrvatski govor, kojega so toliko zastopnik kolikor občinstvo jako mirno poslušali, odgovoril je vladni zastopnik Elluscheg, izjavljajoč, da je lahko mogoče, da jeden ali drngi uradnik vsled prevelike brižnosti ali iz drugih uzrokov gozdne ukaze prestrogo tolmači, vender pa se s tega še ne more sklepati, da bi bil zakon slab. Poročevalec g. Sbisa pravi, da mu je žal, da ni razumel govorov gg. Jenka in dr. Volariča, ker sta njemu v povsem nepoznanem jeziku govorila. Želi pa, da bi bil njegov predlog v sprejet. (Živio ! na levici.) Predlog se vsprejme jednoglasno. (Konec prih.) Politični razgled. \orvi seji svojim načelnikom narodnega veleposestnika Josipa Zdolšeka. — (Čitalnica Mariborska) imela je preteklo nedeljo svoj občui hbov, j)ri katerem so bili voljeni gg.: P. Simon predsednikom, J. Rapoc elenarničarjem, J. Korber tajnikom. Kot odborniki so voljeni gg.: D o in i n k u š, dr. J. Gl a učni k, dr. Sernec, A. Borsečnik, J. Koprivnik in A. R a k o v e. c. — (Slovesen pogreb — umobolnoga.) Pri Devici Mariji v Polji pod Ljubljano napravili so novo veliko pokopališče in vsled ukrepa okrajnega glavarstva se na staro, tik cerkve ležeče ne smejo več mrliči zakopavati. Občani so torej sklenil«, da prvemu mrliču, ki ga bodo pokopali na novi mirodvor, napravijo velikansk pogreb; vse mora se sprevoda udeležiti, zvonili mu bodo z vsemi zvonovi, svetili in postavili lep spomenik. Gotovo kaj lep sprevod imel bode prvi mrtvec! In kaj nanese oBoda?! V deželni blaznici na Studenci umrje umobolnik in ta bi bil prvi, ki bi imel biti pokopan na novo jmkopališče. Ko občani td zvedo, uprli so se odločuo, da „norca" ne bodo „prvega" j>oko-pali na novo pokopališe. No, vse je bilo razburjeno ! Zakaj je moral ravno „norec" prvi umreti, zakaj noben občan ne!? Kaj storiti? Neki šaljivec občanom svetuje, da uič drzega ne preostaje, kakor župana ubiti in ga kot „prvega" slavno pokopati na novo j)okopališče. Ko so naposled le videli, da jim vse nič ne koristi, občan ni hotel nobeden umreti, mrtvi umobolnik pa mora biti pokopan, udah so Re in tako imel je „uorec" res kaj lep sprevod; pokopali so ga kakor kakega odličnjaka. Vse, kar je le moglo, šlo je za pogrebom, tudi z vsemi zvonovi so mu zvonili in na gomilo dobi lep križ. — (Krški kolesarji) so volili za prihod-nje leto svojim predsednikom in blagajnikom c. kr. okrajnega glavarja g. Henrika VVeiglein-a, tajnikom c. kr. vladnega koncipista g Antona Klein-a in kolovodjo učitelja meščanske šole g. Josipa Be-zlaj-a. Pristopili so tudi k „splošnemu avstrijsko-ogerskemu društvu", čegar predsednik je Ljubljančan (Slovenec) g. Julij Endlicher, c. kr. uradnik na Dunaji. — (V Št ur j i pri Ajdo vščini) bil je dne 6. t m. vnovič že 25let službujoči župan g. J^alT^^tt^, Defranceschi jednoglasno zopet županom izvoljen in se je tem povodom priredila prav srčna slovesnost. Sedanji odborniki v Šturji so: Danijel Šajda, Anton Vidmar, Filip Benedet, M. Štrancar, Štefan Šelj, Vinko Šapla, Peter Cigoj, Anton Lahajnar, Anton Poljšak, Avgust Nussbaum, Ljudevit Novak, Jakob Lemut, Matija Repič, Matija Brecelj, Anton Čibej, Fran Vidmar, Anton Lemut, Fran Skvarč. — (Iz Škocjana na Dolenjskem) se nam piše 20. dec: Danes je potovalni učitelj kmetijstva g. Pire pri nas predaval o trtni uši in o požlahtnenji in izreji ameriških trt Ljudstva je bilo polno šolsko sobo. G. Pire je svojo nalogo tako izvrstno rešil, da smo bili poslušatelji ž njim prav zadovoljni in mu za njegov pouk tukaj očitno pohvalo izrekamo. — (Popravek.) Včerajšnjo notico o gosp. Gašparji Šornu v Grajski vasi treba popraviti tako, da bode rečeni rodoljub praznoval svojo sedemdesetletnico, ne pa osemdesetletnico, kakor je bilo tiskano po dotičnega stavca in pa korektorja pomoti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. decembra. „Fremdenblatt" proglaša vse vesti, da se bode za ur.ivnanje vprašanja bolgarskega sklicala konferenca in poslala kolektivna nota Koburžanu, s pozivom, naj Bolgarsko ostavi, popolnem neosnovane. Ravno tako tudi vest, da je Bismarckov na Dunaj poslani telegram prouzročil vojni hrup. Peterburg 23. decembra. „Birževija Vjedomosti" menijo, da smejo zagotavljati: Vojno ministerstvo ni zahtevalo nobenega novega kredita. Vsi troški, mej njimi preskrbljevanje vojakov, neso prekoračili proračunov zadnjih tednov. Bukurešt 23. decembra. UgajajoČ vlade zahtevi, dovolila je zbornica jednoglasno deset milijonov kredita za nakup repetirk in potrebnega streliva. PeterDUTg 22. decembra. Časopisi priporočajo pogajanja mej Rusijo in Avstrijo brez sodelovrnja Nemčije. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—io) Trajni zdravilni vapeh. Vsakeršno trganje po hrbta in udih ter bolečine v členkih vspušno ozdravi mazanje z Moli-ovira ^Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (19—9) „LJUBLJANSKI ZVON" (I9a—191) Mtoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. TllfCl: 22. decembra: Pri Uf allei: Steiner z Dunaja. — Hille iz Budimpešte. J— Perta s Koroškega. — Egger od bv. Gregorja. — Hoitigmann iz Kočevja. — Marquis iz Kranja. — Burni k iz Kamnika. — Gruntar iz Logatca. — Schaffer is Ljubljane. Pri bavarskem dvora: Basso iz Brna. Umrli *o r LJubljani : 21. decembra: Fran Pavšič, natakar, 47 let, Dunajska cesta 17, za spridenjem jeter. V deželnej bolnici: 20. decembra: Mihael Krizman, delavec, 74 let, za starostjo. Meteorologična poročilo. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo kri na v mm. 22. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. sveder 732 92». 73143 um. 729 74 mm. —11 4" C — 5-8rtC — 4-6° C si. vzh. si. zah. si. zah. obl. snež. snež. 18 000» snega. Srednja temperatura — 7-3°, za 4*9° pod normalom. ID-cLz^aJslsa, borza dne 23. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . 5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London ...... Srebro...... Napol....... C kr. cekini .... Nemške marke . . . včeraj — danes gld. 7760 — gld. 77-65 „ 79-BO — n 80-25 „ 107 75 — n 108T)0 n 9170 — n 91-5r> n 8M- — — n 861 — , 26950 — n 270-10 „ 126 90 — n 126-85 l .10-05«/. _ n M 10 03'/, 603 — n 6 — . 62 30 — • 62-32«/. Vozni red c- kr. priv. južne železnice, veljaven od 1. oktobra 1887. Z X>vxTiaJa v Trst. 'ostaje Dunaj....... Odhod MUrzzuschlag..... ,, Gradec....... Maribor....... „ Celje........ „ Laški Trg...... „ Rimske toplice .... „ Zidani Most ..... „ Hrastnik....... „ Trbovlje „ Zagorje....... „ Sava........ „ Litija........ „ Kresnice....... „ Laze........ Zalog........ „ W»J~.....{ odhho°d Borovnica . . ... „ Logatec....... ,, Rakek....... ,, Postopna...... „ Št. Peter....... „ Divača....... ,, Nabrežina ...... „ Trst........ Prihod Jadernl vlak Brzovlak 1 Postni vlak Mešani vlak Osobni vlak 6-45 zvečer 7 — zjutraj 8-50 zvečer 1-20 popel. _ 1016 n 10-25 n 1-55 po noči 5-30 n zvečer 5-55 zjutraj — 1214 po noči 12-55 popol. 6 — zjutraj dopol. 9 20 1050 dopol. — 1-35 „ 2-27 jt 8-20 11-30 po noči 2-32 popol. — 301 3 53 X 10-30 1-41 a 6 — zvečer 6-— zjutraj — 4-09 10-46 JS 1-57 » 623 » 6-22 „ — 4-20 J) 10-58 K 2-08 n 640 i) 637 „ 3-37 zjutraj 4-44 11-40 It 2-32 n 711 n 6-58 „ — 11-53 n popol. 2-45 n 7-30 r» 715 „ — 502 n 1201 2-54 n 7-43 T) 7-26 „ — 1209 _ 3 04 n 7-56 „ 7 37 „ — — 12-23 _ 319 n 8-16 n 7*56 813 dopol. 5 29 12-31 n 3-30 n 8-32 n _ 12-45 8-43 n 8*50 n 8-29 g _ — 125!» 8*68 n 915 n 8-49 „ _ — 110 4-10 9 32 M 904 „ 4-r>3 n 610 1-21 n 4 99 zjutraj 9-50 » 9-21 „ 4'f)8 6 14 zvečer 1-29 n 6 40 n 1020 po noči — — 6-42 m 204 — 6-17 11-21 n — 5-52 . 714 2-46 . 6 59 1230 n — — 7-36 n 316 n 7-29 n 1 22 — 6 27 7-54 n 3-37 n 7-50 n 1-58 ■n — 6*68 8-17 n 408 n 8-22 n 2-48 n — 7-2-2 8-50 4-46 n 9 02 n dopol. 3 59 n — 8-16 n 9-37 . 554 n 10-14 5-40 zjutraj — 8.41 10-05 po noči 6-30 zvečer 10*60 n 6-30 TI — Tac Ti-hj^o, n«, T>ivn«J. '© staj e Jadernl vlak 1 Brzovlak TrBt . . . . Nabrežina . . Divača . . . Št. Peter . . Posto j ina . , Rakek . . . Logatec . . . Borovnica . . Ljubljana . . Zalog.... Laze . . . . Kresnice. . . Litija . . . . Sava . . . . Zagorje . . . Trbovlje. . . Hrastnik . . Zidani Most . Rimske toplice Laški trg , . Celi«* . Maribor . . . Gradec . . • MUrzzuschlag . Dunaj. . . . Odhod. Prihod Odhod 8- 30 9- 18 1009 10 46 11-04 11- 37 12- 24 12-29 zvečer j »> I po noči 1-48 2- 22 3- 55 519 7-27 zjutraj Prihod ljlO-30 dopol. 7-— zjutraj 7-37 „ 8 31 „ 905 „ 925 dopol. 940 „ 959 „ 1022 10-48 „ 10-52 11-31 11- 58 „ 12- 40 popol. 12-52 „ 103 „ 1-20 „ 250 „ 4-25 „ 6-55 zvečer 10-15 „ Poštni vlak 10-— 10- 51 11- 56 1256 1-21 1- 39 202 2- 30 301 3.07 320 3- 31 3-45 3- 57 4- 08 4-22 4-30 4 38 4- 69 511 5- 22 6*42 7-5* 10-25 1-47 6 — dopol. popol. zvečer »i po noS M -zjutraj 6- 30 zvečer 7- 21 „ 8- 35 „ 9- 30 „ 958 , 10 21 po noči 1049 „ 11- 26 „ 1159 „ 12- 43 „ 12-57 „ 109 „ 1-24 „ 1-38 „ 1- 50 „ 205 „ 2- 14 „ 2 23 „ 2-45 „ 2- 57 „ 309 „ 3- 29 „ 5-52 zjutraj 817 „ 11-47 •1— Mešani vlak zvečer h po noči dopol. popul. 7- 10 8- 44 11- 08 12- 37 119 „ 1-53 „ 234 „ 3- 28 „ 4*23 zjutraj 5'— 5-18 „ 5- 40 „ 6— „ 6-17 „ 6-33 „ 6-53 „ 7 05 „ 7 19 „ 7 5'.; „ 808 „ 8-25 8- 54 12-30 4- 40 9- 40zv.Prih Osobni vlak dopol. popol. 5- 50 popol. 6 08 zvečer 6- 23 „ 6 43 „ 7- „ 715 „ 7-35 „ 7-46 „ 7- .".7 „ 818 „ 8- 35 „ 8-50 „ 911 zv.Prih. 4*/, drSavne srečke Is I. 1854 250 gld Državne srečke iz I. 1H64 100 „ 162 Oreraka slata renta 4*/,......9*i 131 gid. as 25 *» 80 kr. Odrska papirna renta 6'1/...... 80 58/o štajerske lemljisć. odvez, oblig. . . 105 ~ — ~m Dunava reg. .recke 5°/0 . . 100 gld. 120 , 50 . Zemlj. obč. avstr. 4«/,'/, ilati zast. listi . 125 , 50 „ Prior, oblig. Elizabetine sapad. železnice — , — a Prior, oblig. Ferdinandove .ev. železnice 99 , 50 m Kreditne srefike.....100 gld. 180 , 25 m Rudolfove srečke.....10 19 „ 30 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 98 , — Trammway-drait. velj. 170 gld. a. v. 208 „ _ * V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI je izšla knjiga: Trije Javni govori. Tri dni v aiarem Kimu. Govoril prof. Fr. Wieathaler. — Ženstvo v alovenakl narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d' Are, devica orleaunkn, Govoril prof. Fr. Šuklje. Ml. 8°, 134 stranij. Cena 20 kr.* po pošti 25 kr. Štajersko vino lastnega pridelka dr. Jos. Waldherr-ja. Kovačkovrško vino (Schmitsberger) -v ©te3sl©rLica,lx- 1 liter Va litra eo kr. 18 99 99 Za Za vrnene steklenice se povrne: 1 liter........... '/a litra........... .........8 kr. .........« 99 n V*............S 99 i^alog'a : v Eeethovenovth ulicah št, (i, prt P&tru Ijtissnik-u, -Josipu Kordin-uf Viktorji Schi/fer-ji, Edvardu Mahr-u, v Ketnških ulicah št. 4. (901—4) Nuj vnčjii prihranjenja i gospodlnjsTU. Ntt.iviH.jlk odlikovanja .n /lati) kolajne. V prodajalnicah kolonijalnoga blaga in delika-tes ter aroguerijah d, . Ivo ODlVM BouiUon-Eztract «lša'a»i»< ■epresefljiTo ^%JL zaradi w dobrega uknsa in nizke cene. Daje najedenkrat, ne da bi se kaj pridejalo, izvrstno mesno juho. Marke: Eoctractum Purum, Aux Fines Herbes und TrHffel- Wiirze. Fine moke za juho iz sočivja. Napravljane pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnega nadzorstva in Švicarske občnokoristne družbe. • Osrednja zaloga: Wien, I., Jasomirgottstrasse 6. • Prodajajo: Peter Lassnik, H. L. AVenzel, Scbussni^ & Weber. — V Zagorji: R. E. Michelic, Ivan Mttl-ler, Rudniška bru.ovsku skladnica. — V Litiji: Ivan Waggonik. (902-2j I 1C-ACA0 ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & HNE ki jta pri prvej Dunajskcj ra/.stavi kuhinjske umotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, Častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—32) DObivn. »e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli kates, v LJubljani pri g. t etru I^aHHiilk-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDi <4 SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg jnž. kolodvora). Izdajatelj in odgovorni urednik s Ivan Želez ni k ar. Listmna ia tisk „Narodne Ti^kurne'