TEDNIK leto xxxvni., št. 50 Ptuj, 26. decembra 1985 cena 40 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega uudstva 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. december 1985 — TEDNIK SKUPŠČINA SINDIKALNIH AKTIVISTOV V delavskem domu t-ranca Krambergerja v Ptuju so se prejšnjo sredo, 18. decembra, zbrali na svoji prvi letni skupščini člani Aktiva , sindikalnih aktivistov pri Občinskem svetu ZSS Ptuj. Otfenili so svoje enoletno delo, o tem je podrobneje poročal predsednik Sveta aktiva j Simon Pešec, sprejeli program dela za leto 1986, obeležili 40-letnico j delovanja Zveze sindikatov Jugoslavije in se spomnili na težave, ko ; so pred 40 leti bili sindikalni delavci na čelu obnove porušene domo- ^ vine. »Vsega je primanjkovalo, imeli pa smo močno srce, roke in vero v našega človeka« je poudaril Franc Sakelšek, eden prvih povojnih sindikalnih aktivistov na ptujskem območju. Aktiv sindikalnih aktivistov je bil ustanovljen 19. decembra 1984. Takrat so tudi sprejeli program dela za 2-letno mandatno obdobje. Nekatere od nalog so že uspešno izvedli, nekatere so še v izvajanju, več pa je tudi stalnih nalog, kot: ohranjanje tradicij naprednega de- lavskega in sindikalnega gibanja, sodelovanje s sindikalnimi aktivisti bratskih občin, obiskovanje obolelih sindikalnih aktivistov in podob- no. O eni najzahtevnejših nalog, to je izvedbi okrogle mize ob vstopu v 25 leto sodelovanja Bratstva in prijateljstva občinskih svetov Zveze sindikatov Hrvaške in Slovenije, je podrobneje poročal Feliks Bagar in nakazal program v jubilejnem letu 1986. Izšla bo jubilejna publika- cija, izveden radijski kviz 25 let sodelovanja, revija pihalnih orkestrov in folklornih skupin ter več drugih prireditev. Letni program dela aktiva bomo objavili prihodnjič. Ob 40-letnici delovanja Zveze sindikatov Jugoslavije je sprego- voril Edvard Kupčič, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. Tudi povzetek njegovega govora bomo objavili prihodnjič. V imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je sindikalne aktiviste pozdravil Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj, jim izrekel priznanje za delo in nakazal obveznosti, ki nam jih prinaša novo srednjeročno obdobje. Spregovorila sta še od prvih sindikalnih delavcev v Ptuju Franc Sakelšek, ki je vodil ptujske sindikate v letih 1946/47, ko se je prešlo na plansko gospodarstvo in izvajanje prve petletke, ter Franc Poto- čnik, ki je bil oktobra 1948 delegat ptujskega okraja na prvem kongre- su Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije v Beogra- du. FF Delovno predsedstvo, od leve: Tone Potočnik, Danilo Masten in Franc Sakeišel( med poročilom predsednika Sveta aktiva Simona Pešca Foto: M. Šneberger »LAHKO SMO PONOSNI!« FRANC TETIČKOVIČ ZA TEOmk V ptujski občini ocene o izte- kajočem se srednjeročnem ob- dobju še niso izdelane, kljub te- mu pa so že na voljo podatki, ki govore o realizaciji dogovorjenih načrtov. Predsednik skupščine občine F*tuj Franc Tetičkovič je povedal za Tednik naslednje: »Za področje gospodarstva smo v začetku tega srednjeročne- ga obdobja zapisali dve po- membni nalogi - prestrukturira- nje in preusmeritev v izvoz. Na podlagi tega samo zastavili tudi investicijsko politiko ter se odlo- čili za pospešen razvoj manj raz- vitih območij. Cilje, ki smo jih dosegli, bo natančno opredelila analiza, ki jo bomo pripravili za delegate zborov občinske skupščine. Lah- ko pa rečem, da smo večino za- stavljenih nalog uresničili, če- prav jim gospodarski pogoji niso bili naklonjeni. Seveda so tudi neuresničene naloge, poleg tega pa smo na nekaterih področjih opravili celo naloge, ki jih nismo zapisali v plane. Takoj moram povedati, da ene osrednjih in najbolj pomembnih nalog še nismo realizirali. Gre za modernizacijo proizvodnje pri- marnega aluminija v TGA Kidri- čevo, vendar smo v tem srednje- ročnem obdobju pripravili vse za začetek te pomembne investicije. Reči pa je treba, da so v TGA v tem obdobju kljub temu vlagali precejšnja sredstva v nove prede- lovalne obrate. Njihov delež predstavlja v celotni strukturi vlaganj ptujskega gospodarstva okrog 18 odstotkov. Perutnina je v strukturi vla- ganj udeležena kar s 33 odstotki, kar je zelo spodbudni podatek. Ogromno smo storili tudi na po- dročju kmetijstva. Kmetijski kombinat je v vlaganjih udeležen z 28 odstotki, če pa k temu pri- štejemo še sredstva, vložena v okrog 1000 hektarov meliorira- nih površin, je odstotek precej višji. Tudi kmetijski zadrugi sta vlagali sredstva v pridobivanje novih obdelovalnih površin, saj sta meliorirali okrog 2600 hekta- rov. Tudi nekatere druge organiza- cije združenega dela so investira- le v tem obdobju. Naj omenim vlaganja organizacij z razvitih območij, predvsem Tovarne av- tomobilov Maribor v tovarno za- vor v Ptuju, vlaganja Gorenja v ptujski temeljni organizaciji elektronika in seveda načrte Pla- nike iz Kranja za majšperški! tozd. i Na področju družbenih dejav- nosti smo bili odvisni od sred- stev organizacij združenega dela, občinskega in krajevnih samopri- spevkov. Nedvomno smo lahko ponosni na dosežke v tem sred- njeročnem obdobju. Dogradili smo Srednješolski center, osno- vno šolo v Trnovski vasi in v Lo- vrencu, razširili zmogljivosti otroškega varstva, zdravstva, so- cialnega varstva in tako dalje. V srednješolskem centru smo sedaj ustvarili pogoje za izobra- ževanje mladih, ki bodo prispe- vali k izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Omeniti moram tudi naloge, uresničene v krajevnih skupno- stih. Naj izpostavim, da je bilo v tem obdobju zgrajenega 24 kilo- metrov primarnega in 38 kilome- trov sekundarnega vodovodnega omrežja. V cestnem gospodar- stvu smo modernizirali čez 30 ki- lometrov lokalnih cest, zgrajenih je bilo osem mostov, kar je velja- lo okrog 200 milijonov dinarjev. Petino teh sredstev so prispevale krajevne skupnosti. Podatki po- vedo, da smo v tem obdobju do- bili dodatnih 1620 telefonskih priključkov, čeprav se žal s kako- vostjo telefonskih zvez ne more- mo pohvaliti. Upam pa, da bodo odgovorni to kmalu popravili. Precej denarja smo vložili tudi v električno omre4i.e, ki smo ga na območju ptujski- občine zače- li izgrajevati šele po osvoboditvj. Po razpoložljivih podatkih je bi- lo na primer zgrajenih v tem srednjeročnem obdobju kar 94 transformatorskih postaj. Omeniti moram tudi naložbe, kjer družbenopolitična skupnost ni sodelovala s svojimi sredstvi. Gre za regulacijo Dravinje in Polskave, zgrajena pa je bila tudi elektrarna Formin.« Smo uspeli ustvariti pogoje za optimistični pogled v prihodnje srednjeročno obdobje? »Vse, kar je bilo zgrajeno, je dobra materialna podlaga za na- daljnji razvoj. Nedvomno pa go- spodarski pogoji niso takšni, da bi lahko zrli v prihodnost s po- sebnim optimizmom. To pa seve- da ne pomeni, da optimizma ni. Marsikatero težavo lahko prema- gamo z več znanja, z več dela, z večjo disciplino — tu imamo še velike neizkoriščene rezerve. Ce pa ocenjujem globalno, je naša občina dosegla dokaj dobro osnovo za nadaljnji razvoj. Seve- da pa je od vseh nas odvisno, ka- ko bomo dane možnosti izkori- stili. Omenim naj samo investici- jo v Tovarni glinice in aluminija. Ta delovna organizacija, kjer je 15 odstotkov zaposlenih v obči- ni, že sedaj ustvarja petino druž- benega proizvoda. Z uresničitvi- jo modernizacije proizvodnje aluminija se bo njen delež v družbenem proizvodu občutno povečal. Tudi vsa ostala vlaganja so temelj nadaljnjemu razvoju. Imamo pa tudi težave, ki jih ne bo lahko premagati. Mislim zlasti na zaposlovanje brezposel- nih, ki jih imamo v tem času okrog 1400. Ta številka pomeni alarm za vse organizacije združe- nega dela, za vse subjektivne si- le. Prav zato smo si v zadnjem času prizadevali pridobiti delo- vno intenzivne naložbe. Ena takšnih je Planikin tozd v Maj- šperku, kjer se bo lahko zaposli- lo okrog 300 delavcev. Težave pa so pri financiranju takšnih na- ložb. Tisti, ki nudi program, ni pripravljen vlagati v zidove, am- pak v opremo in v znanje. Zato moramo biti pripravljeni za združevanje sredstev za take na- ložbe. Pa še to bi dejal, da brez ures- ničevanja solidarnosti v občini, s tem mislim na ponovno uvedbo občinskega samoprispevka, tudi v bodoče ne bomo shajali. Ce sa- mi ne bomo vlagali v lastni raz- voj, nam tudi drugi ne bodo po- magali.« Kakšne so vaše želje ob izteku tega in ob prihodu novega leta? »Glede na funkcijo, ki jo opravljam, so seveda povezane z željami celotne družbenopoliti- čne skupnosti. Te pa so seveda usmerjene v napredek te občine. Želim si tudi, da bi takšne in po- dobne želje imeli vsi, ki na kakr- šenkoli način lahko pomagajo pri uresničevanju zastavljenih nalog in ciljev. Naš skupni cilj pa je pravgotovo v tem, da obči- no pripeljemo na višjo raven raz- vitosti.« N. Dobljekar foto M. Ozmec Franc Tetičkovič Modernizacija proizvodnje primarnega aluminija je bila ia ostaja osred- nja naloga ptujskega gospodarstva, seveda ob sodelovanju in podpori širše družbene skupnosti. Skupna seja bo 8. januarja v skladu z volilnim pravilni- kom in rokovnikom so se na seji koordinacijskega odbora za ka- drovska vprašanja dogovorili, da bo skupna seja Občinske konfe- rence SZDL in Občinskega sveta ZSS Ptuj v sredo, 8. januarja 1986. Na tej skupni seji bodo obrav- navali in sprejeli poročilo o pote- ku politične aktivnosti v pripra- vah na volitve, dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, sklep o postopku delegiranja delega- tov iz SZDL v družbenopolitični zbor občinske skupščine, rokov- nik za izvedbo predkandidacij- skih, kandidacijskih in volilnih opravil ter konstituiranje dele- gatskih skupščin za območje ob- čine,sklep o oblikovanju in dele- giranju v občinsko kandidacijsko konferenco ter predlog poslovni- ka za delo te kandidacijske kon- ference. Razpravljali bodo tudi o evi- dentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora SO Ptuj ter za nosilce dele- gatskih in vodilnih funkcij v ob- činski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skup- nosti. Pregled evidentiranih mož- nih kandidatov bodo potem po- slali v obravnavo in dopolnitev občinskim vodstvom DPO, sa-, moupravnim organom in vod- stvom DPO v temeljnih in samo- upravnih organiziicijah in skup- nostih. V razpravo bodo dali tudi sezname evidentiranih možnih kandidatov za delegate in nosil- ce vodilnih funkcij v republiki in| federaciji. Ta >eznam je bil obja- vljen v dnevniku Delo včeraj, 25. decembra. FF »POTREBUJEMO MLADE, AMBICIOZNE KADRE!« TONE LUSKOVIČ ZA TEDNIK Ob koncu sedanjega srednje- ročnega obdobja tudi v ormoški občini ocenjujejo dosežene re- zultate. Bistvenih razvojnih ci- ljev, ki so si jih zastavili v začet- ku tega obdobja, niso dosegli. Še vedno so manj razvita občina, z vsemi značilnostmi in tegobami, ki težijo takšna slovenska ob- močja. Predsednik skupščine ob- čine Ormož Tone Luskovič pra- vi: »Planirali smo, da bi v tem srednjeročnem obdobju družbe- ni proizvod rasel za 11 odstotkov letno, dosegli pa smo le 2,7-od- stotno rast. V industriji smo na primer planirali 20,6-odstotno rast, dosegli pa 7,5-odstotno, v kmetijstvu 4,5-odstotno, dosegli pa 3,5-odstotno rast, v gradbeni- štvu naj bi dosegli 4,8-odstotno rast, dejavnost pa je nazadovala za 5 odstotkov in tako dalje. Ti podatki povedo, da pravega raz- voja, ki naj bi se odražal skozi nove naložbe, nismo dosegli. Naj to ilustriram še s podatkom o j strukturi družbenega proizvoda. , V 1980. letu smo planirali, da naj ; bi delež industrije v družbenem ' proizvodu od 28 odstotkov ob \ koncu srednjeročnega obdobja i narasel na 43,6 odstotka, sedaj j pa znaša le 35,5 odstotka. V kme- ' tijstvu naj bi ta delež zmanjšali od 38 odstotkov na 29 odstotkov, vendar se je povečal na 39,4 od- stotka. To kaže, da je bilo kmetij- stvu po dosežkih v tem obdobju izredno močno in da bomo še lep čas ostali agrarna občina. Tu- di dflež družbenega sektorja se je v družbenem proizvodu v pe- tih letih zmanjšal za celih osem odstotkov in znaša 70 odstotkov, zasebnega sektorja pa 30 odsto- tkov.* Katere so bile najpomembnej- še invcsudje? »Nekih posebno velikih, po- membnih investicij, ki bi pome- nile odpravljanje brezposelnosti, nismo planirali. Razen, če ome- nim, da je Tovarna sladkorja pri- čela delati s polno zmogljivostjo. Dodal bi še, da je bil izven plana zgrajen obrat obutvene industrije Peko iz Tržiča, ki je že prinesel prve rezultate na področju zapo- slovanja. Okrog 150 ljudi je že dobilo zaposlitev, prihodnje leto pa bo odprtih še 160 delovnih mest. To je pravzaprav najpo- membnejša naložba v občini. Na začetku in na koncu sred- njeročnega obdobja smo občina z relativno najvišjim odstotkom brezposelnih v Sloveniji, čeprav to v absolutnih številkah pomeni le med 5ei v kulturi, kjer ne uspemo obnavjjati razpadajočih kulturnih domov po krajevnih skupnostih, ki pa so edini pro- stori, kjer se lahko ljudje zbirajo. Na področju družbenih dejav- nosti smo v stalni žagati — razli- ka med potrebami in možnostmi je ogromna. To je seveda rezultat tega, da smo si uspeli v gospo- darstvu odrezati manjši kos kru- ha kot smo načrtovali. V izobra- ževanju, kulturi, zdravstvu in po- nekod drugod imamo stalne te- žave pri zagotavljanju redne de- javnosti. Kaj šele, da bi razmiš- ljali o nujno potrebnih nalož- bah.« Kakšni so torej obeti za na- daljnji razvoj občine? »Ob obravnavi dolgoročnega plana in dogovora o temeljih srednjeročnega plana so imeli delegati občinske skupščine zelo kritične poglede na razvojne usmeritve. Ugotovili smo na- mreč, da naše organizacije zdru- ženega dela pravzaprav ne plani- rajo nobenega razvoja, razen ne- kaj manjših vlaganj za posodobi- tev proizvodnje Izvzeti je treba le kmetijstvo, o čemer sem že go- voril. Pritegniti moram tudi zelo ogorčenemu razmišljanju mla- dih, ker svoje perspektive v takih planih ne vidijo. Naša tragika je v popolni neodgovornosti do za- poslovanja strokovno usposo- bljenih mladih ljudi. Mladi od- hajajo drugam, ker so naše orga- nizacije združenega dela kadrov- sko zelo zaprte. Posledica tega je, da nimajo razvojnih služb. Kljub kritikam je stanje isto kot na začetku srednjeročnega ob- dobja. Nihče ne razmišlja o od- govornosti zaposlenih do brez- poselnih. Moram reči, da je bilo ormoškemu združenemu delu ponujenih precej programov, ki pa jih zaradi slabe kvalifikacij- ske strukture v organizacijah združenega dela niso hoteli spre- jeti. Tako lahko tudi sebi pripiše- mo, ker capljamo na repu razvi- tosti slovenskih občin. Smo obči- na, ki razpisuje najmanj kadrov- skih štipendij v Sloveniji. Brez mladih, zagnanih, ambicioznih, strokovno usposobljenih kadrov razvoja ni. Naš odnos do takih kadrov se nam lahko še zelo maščuje, saj se bo razkorak med razvitimi in našo manj razvito občino povečeval. Samo ena reši- tev je — mladim strokovnjakom je treba na široko odpreti vrata.« Kakšne so vaše novoletne že- Ije? »Moje osebne želje niso več vezane na sedanjo funkcijo, saj se bom vrnil v Kmetijski kombi- nat, od k )der sem prišel v politi- ko. Zato želim delavcem v tej or- ganizaciji, ki seje zavoljo pozebe znašla v zelo težki situaciji, po- magati po svojih najboljših mo- čeh. Vse moje ambicije, ki so po- vezane z željami, so v tem, da se čim bolj uspešno vključim v ta kolektiv. To pa seveda ne pome- ni, da ne bom sodeloval v druž- benopolitičnem življenju občine. Nekatere stvari so takšne, da zahtevajo sodelovanje kadrov tu- di po izteku mandata. Razvojne načrte, ki smo jih skupaj zastavi- li, bomo poskušali skupno ures- ničevati.« N. Dobljekar foto 1. Ciani Tone Luskovič Neplanirana, a dobrodošla naložba v Pekov obrat v Ormožu pomeni 310 ■ovih delovnih SMst*____________________________________-________ _. _________ TEDNIK - 26. december 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Delegatska mesta iz združenega dela Zbori skupščine občine Ptuj bodo na da- našnjem skupnem zasedanju obravnavali tu- di osnutek odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela SO Ptuj. Predlagatelj je občinska konferenca SZDL Ptuj. Ker je bil letos sprejet zakon o dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, je pred SZDL toliko odgovornejša'naloga. Zaradi te- ga je prejšnji teden o tem vprašanju podrob- neje razpravljala volilna komisija, za tem pa še predsedstvo OK SZDL Ptuj. Sprejeto je bilo stališče, da tudi v četrti mandatni dobi delegatskega sistema šteje zbor združenega dela skupščine občine Ptuj 55 delegatskih mest. To pomeni, da imajo de- lavci v temeljnih OZD na vsakih 420 zaposle- nih po eno delegatsko mesto. Zaradi tega ne bo treba bistveno spreminjati števila delega- cij in konferenc delegacij, razen v primerih, ko je od zadnjih volitev prišlo do organizacij- skih sprememb. Tak primer je Sava TOZD Gumarna, ki sama zaposluje 421 delavcev in ima pravico do delegatskega mesta v ZZD, zato morajo v okviru DO Agis ostale TOZD ustrezno povezati v konference delegacij. V nekaterih primerih bo prišlo tudi do spre- membe nosilcev konferenc delegacij, vendai menijo, da bistvenih sprememb ni potrebno uveljavljati, čeprav so iz nekaterih delovnih organizacij drugačne zahteve. Več problemov bo verjetno nastajalo pri oblikovanju delegacij in konferenc delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skup- nosti. V več delovnih organizacijah (EKK, Agis, ZC, SSC) so težnje po skupnih delega- cijah. Stališče predsedstva OK SZDL je, da bi to dopustili samo v tistih delovnih organi- zacijah, kjer bi skupna delegacija lahko na- domestila konferenco delegacij. Načelno so proti skupni delegaciji, ker je politično oce- njeno, da to pomeni korak v ukinjanju TOZD. Sicer pa je to osnutek, ki ga bo v ja- vni razpravi moč dopolniti, po potrebi tudi spremeniti, saj je s tem dana možnost, da združeno delo samo odloči o tem, kaj je naju- streznejše. Glede na sklep občinske konference SZDL Ptuj, da se delegacije iz krajevnih skupnosti za skupščine SIS ne bi združevale v konfe- rence delegacij, bo vsaka KS imela v zboru uporabnikov v vsaki skupščini SIS po eno delegatsko mesto. Tako bo v vsakem zboru po 35 delegatskih mest iz krajevnih skupno- sti. Organizacije združenega dela pa imajo v vsakem zboru po 30 delegatskih mest. Neka- teri izražajo bojazen, da bo tako prihajalo v zborih uporabnikov do preglasovanj v škodo interesov združenega dela, zato je bil pred- log, da bi število delegatskih mest iz združe- nega dela ustrezno povečali. Tako volilna komisija kot predsedstvo OK SZDL sta ocenila, da bi bili zbori uporabni- kov v takem primeru številčno preveliki. Tre- ba je tudi upoštevati, da bo večina delegatov iz KS iz vrst delavcev v OZD, zato v KS ne bodo in tudi ne morejo zastopati drugačnih stališč od tistih, ki jih imajo kot delavci v OZD. Vse bolj bo treba tudi uveljavljati prakso, da se bodo delegati v zborih uporab- nikov odločali predvsem na podlagi argu- mentov, ne pa po interesih posameznih sku- pin ali dejavnosti in tudi ne na podlagi »glas- nosti« izvajalcev, temveč na podlagi stvarnih možnosti in potreb združenega dela. Sklenili so tudi, da bo v naslednjih dneh izšel Volilni bilten št. 2, kjer bo vse to po- drobneje obrazloženo. Da bo vse tudi v skla- du z dopolnitvami zakona o volitvah, bodo organizirali skupno razpravo vseh, ki v obči- ni pripravljajo gradiva za volitve s statutarno pravno komisijo SO Ptuj. Javna razprava o osnutku odloka pa bo trajala do 10. januarja 1986. Po tem datumu bo predlagatelj na pod- lagi utemeljenih pripomb in pobud pripravil predlog, o katerem bodo zbori SO Ptuj skle- pali v drugi polovici januarja. Takoj za tem pa bo treba sklicati temeljne kandidacijske konference v OZD in krajevnih skupnostih. FF PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OK SZDL ORMOŽ DELEGATI NISO DOVOU AKTIVNI V delovanju delegatskega sistema v ormo- ški občini je še veliko vrzeli, ki jih kljub pri- zadevanjem niso uspeli odpraviti, je bilo sli- šati na programsko volilni seji občinske kon- ference SZDL, ki je bila v četrtek, 19. decem- bra. Sistem, ki je sicer dobro zastavljen, zara- di gospodarske situacije ne deluje kot bi mo- ral. Delegati so malodušni, saj lahko s svoji- mi pripombami bolj malo vplivajo na odloča- nje o bistvenih vprašanjih svojega življenja in dela. Na seji so namenili precej pozornosti kme- tijstvu. Ormoška občina je pretežno agrarna, kmetijstvo pa je v precei kritičnem položaju. Za škodo po pozebi bodo na primer dobili iz republiškega sklada mani kot četrtino denar- ja. Kljub težavam pa je obseg družbeno orga- nizirane proizvodnje naraščal. V ormoškem kmetijstvu so vložili v melioracije ogromna sredstva in v naslednjem obdobju bodo z vla- f;anji v nove obdelovalne površine nadaljeva- 1. Delegati na programsko volilni seji pa so opozorili, da je potrebno poskrbeti za zem- ljišča, ki so že sedaj slabo obdelana. Tudi o uresničevanju referendumskega programa prvega občinskega samoprispevka so razpravljali. Ugotovitev, da so uspeli ures- ničiti le tri od osmih dogovorjenih nalog, se- veda ni spodbudna. Posebno še zato, ker so že sredi priprav za uvedbo naslednjega ob- činskega samoprispevka. Tokrat se je zatak- nilo pri sestavljanju programa, ki naj bi ga fi- nancirali z drugim samoprispevkom. Potrebe in možnosti se razhajajo, osnovni problem pa je v določitvi vrstnega reda posameznih na- log. O tem se bo potrebno demokratično do- govoriti, da ne bo težav pri odločanju za sa- moprispevek. Na programsko volilni seji so sprejeli pro- gramske usmeritve občinske konference SZDL Ormož in njenih organov za prihodnje leto. Frontna organizacija bo namenila naj- več pozornosti pripravam na volitve, razvija- nju delegatskega sistema, sprejemanju plan- skih dokumentov za srednjeročno in dolgoro- čno obdobje, izboljšanju delovnih razmer v osnovnem šolstvu in enakomernejšemu raz- voju krajevnih skupnosti. Dosedanjemu vodstvu občinske konferen- ce so delegati zaupali tudi naslednje dveletno mandatno obdobje. Tako ostaja predsednik Franc Debeljak, podpredsednik Jože Plohi, sekretar pa Slavko Kačičnik. N. Dobljekar OK ZKS ORMOŽ Pospešiti razvoj občine \ Ormoški komunisti, ki so se v torek, 24. decembra, sestali na seji ' občinskega komiteja, so med drugim obravnavali osnutke srednjero- čnega in dolgoročnega plana. Najpomembnejši cilj ki ga želijo v ob- čini doseči v naslednjih petih letih je; zmanjšati razliko med razvitimi j in svojo občino. Zato želijo ohraniti visoko stopnjo rasti družbenega ; proizvoda, planirajo 4,5 do 5,5 odstotno rast, čeprav so v tem srednje- ročnem obdobju dosegli le 2,7 odstotno rast. \ Ena od pomembnih nalog je tudi povečanje zaposlitvenih mož- : nosti v industriji, vendar ob tem ne bodo zanemarili naravnih danosti, ; ki pogojujejo dober razvoj kmetijstva. \ Komunisti ocenjujejo, da bo potrebno vložiti več naporov v iz- i boljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. To pomeni, da je treba dati možnost mladim, strokovno usposobljenim kadrom, ki so jih v ; ormoških organizacijah združenega dela sedaj odklanjali. Preveriti je j treba tudi ustreznost organiziranosti združenega dela za zagotavljanje j načrtovanega razvoja. Komunisti so, tako kot v začetku tega srednje- , ročnega obdobja, ponovno opozorili na premalo smele razvojne nacr- j te združenega dela. Posledica skromnih razvojnih načrtov za razvoj j občine v celoti zagotovo ne bo pozitivna. Na ta način ne bodo dosegli i cilja, da bi ob enakem številu prebivalcev zmanjšali zaostanek v druž- 1 benem proizvodu na prebivalca od sedanjih 51 odstotkom za republi- škim poprečjem na samo 30 odstotkov. Poleg industrije in kmetijstva je ključni nosilec razvoja v ormoški občini tudi obrt. Predvideno je, da naj bi do leta 2000 na novo zapo- ' slili v obrti 700 delavcev in dosegli poprečno letno stopnjo rasti 8,9 ! odstotka. Torej si od razvoja obrti v občini veliko obetajo. Na področju družbenih dejavnosti je po mnenju komunistov po- * trebno določiti prioritetne naloge. Prizadevati si je treba za uskladitev osebnih dohodkov izvajalcev z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v i gospodarstvu in se dogovoriti o investicijskih vlaganjih v šolstvu, kul- turi, zdravstvu in tako naprej. Seveda pa bo mogoče zastavljene cilje i uresničiti le z aktivnim delom na vseh področjih, posebej še v gospo- darstvu, kjer bo potrebno najprej nadoknaditi zaostajanje iz sedanje- ■ ga srednjeročnega obdobja. N. D. ' Potrditev programske usmeritve Predsedstvo Občinske konference SZDL Ptuj se je 17. decembra : sestalo prvič po letni programski konferenci, kjer je bilo predsedstvo , tudi kadrovsko dopolnjeno. Najprej so potrdili stališča in ugotovitve ; letne programske konference, ki jih je pripravila komisija za sklepe i (celotno programsko usmeritev bomo obiavili prihodnjič). Največ i razprave so namenili osnutku odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih inte- resnih skupnosti občine Ptuj (o tem podrobneje poročamo v poseb- nem sestavku). i Pregledali so tudi gradivo za skupno zasedanje zborov skupščine ' občine Ptuj, kjer so dali glavni poudarek osnutku srednjeročnega ; družbenega plana in resoluciji za leto 1985. Sklenili so, da bo pedsed- stvo OK SZDL na eni od sej posebej obravnavalo osnutek srednjero- ■ čnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990, saj gre ; za izjemno pomemben dokument. i Člani predsedstva so se seznanili še z vsebino poročila o delu Re- J publiške konference SZDL Slovenije. To poročilo je bilo obravnava- ^ no na konferenci v Ljubljani v torek, 24. decembra, na njej sta sodelo- i vala tudi dva delegata občinske organizacije SZDL Ptuj. Ob koncu so ; potrdili še predlog za priznanje Zvezne konference SZDL Jugoslavije, ] ki ga vsako leto podeljuje najdelavnejšim krajevnim skupnostim. i FF! Izšla bo publikacija o Francu Osojniku Ideja, da bi izdali publikacijo o Francu Osojniku — kmetu, ko- munistu in.revolucionarju in stara že precej časa. Kaže pa, da bo kon- čno uresničena na iniciativo borcev, ki so dali predlog komisiji za proučevanje zgodovine ZK pri občinskem komiteju ter komisiji za ohranjanje in prenašanje revolucionarnih tradicij pri OK SZDL v Ptuju. Obe sta ga sprejeli, zato sedaj že teče akcija tudi prek krajevne skupnosti Franc Osojnik in njenih družbenopolitičnih organizacij, ki bodo pripravili okroglo mizo v drugi polovici meseca januarja. Sklep o tem so ze sprejeli na skupščini, imenovali pa tudi uredniški in založ- niški odbor. Franc Osojnik je bil poleg Lacka glavni organizator OF v ptuj- skem okraju, na njegovem domu v Desencih pa je bila spomladi 1942 leta ustanovljena Slovenskogoriška četa. Bil le njen komandir. Iz bit- ke pri Mostju se je prebil k Megličevim na Vičavi, nakar je kot borec Pohorskega bataljona prihajal v ptujsko okolico. 29. decembra 1942 se je mudil v Krčevini pri Vurberku kjer je zaradi izdaje padel na pra- gu Krambergerjeve hise. »S to publikacijo, ki jo bomo predstavili ob pohodu — 27. aprila prihodnje leto, bomo skušali prikazati njegovo herojsko pot in velik prispevek z boju za svobodo, njegovo predvojno delovanje in aktiv- nosti v Slovenskogoriški četi vse ao usodrtega trenutka, ko je ta četa izkrvavela v Mostju in ko je Franc Osojnik zaradi podle izdaje padel. Prepričan sem, da bodo v krajevni skupnosti Franc Osojnik v Ptuju to nalogo vestno opravili, predvsem pa profesorica Ljubica Su- ligojeva, ki bo okroglo mizo tudi vodila in sicer pripravila vse potreb- no za izdajo publikacije,« je povedal Milan Lacko — predsednik Ob- činskega odbora ZZB NOV huj. mš Jutri zaključek 24. srečanj bratstva in prijateljstva v Krapini bodo jutri, 27. de- cembra, na svečan način zaklju- čili 24. Srečanje bratstva in prija- teljstva - K"RAPINA '85. Na svečanem zboru delegatov 13 bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije bo poročilo o dose- ženih uspenih skupnega dela v letu 1985 podal dosedanji pred- sednik Koordinacijskega odbora Ivo POLJAK iz Krapine. Najza- služnejšim aktivistom na področ- ju medrepubliškega sodelovanja Dodo podelili priznanja bratskih občin. V skupnost bratskih občin bodo sprejeli občino KLANJEC. Sedež Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije bo prevzela občina ŠMARJE PRI JELŠAH, ki bo tudi nosilec 25. Srečanj bratstva in prijateljstva - ŠMARJE PRI JELŠAH '85. Svečani zbor delegatov brat- skih občin, na katerem bodo sprejeli bilanco uspehov skupne- ga dela in programsko usmeritev za delo v novem delovnem letu 1986, je pomemben dogodek le- ta, edinstven te vrste v Jugoslavi- Občini KRAPI NA se zahva- ljujemo in izrekamo priznanje za uspešno izvedbo skupnih dogo- vorjenih nalog, občini ŠMARJE PRI JELŠAH pa želimo čim uspešnejšo doseganje ciljev, ki smo jih za delovno leto 1986 za- stavili v že sprejetem programu. Podrobneje bomo o zaključku 24. Srečanj bratstva in prijatelj- stva - KRAPI NA '85 poročali prihodnjič. FB Jutri zbori skupščine občine Ormož Zbori skupščine občine Ormož se bodo jutri zjutraj, 27. decem- bra, sestali na 18. skupni seji. Obravnavali bodo osnutek reso- lucije o politiki družbenoeko- nomskega razvoja občine Ormož v letu 1986 in poročilo o izvaja- nju ukrepa družbenega varstva v Primatovi TOZD Bančna opre- ma Ormož za čas od 1. avgusta do 31. oktobra 1985 ter vpraša- nja delegatov, delegacij in odgo- vore nanje. Po skupnem zasedanju se bo- do zbori sestali še na ločenih se- jah. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata skupno na dnevnem redu po 19 točk, družbenopolitični zbor pa le štiri. Gre predvsem za osnutke in predloge odlokov. FF Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 53. člena zakona o sistemu družbenega planiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 131. seje izvršnega sveta z dne 18/12-1985 Izvršni svet Skupščine občine Ptuj OBJAVLJA javno razgrnitev osnutka družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990 1. Osnutek Družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990, ki ga je izdelal Občinski komite za družbenoeko- nomski razvoj in planiranje občine Ptuj v sodelovanju z Geodet- skim zavodom Slovenije iz Ljubljane v mesecu novembru 1985 in ki so ga zbori Skupščine občine Ptuj obravnavali dne 26/12-1985, je javno razgrnjen v času od 27/12-1985, je javno razgrnjen v času od 27/12-1985 do 31/1-1986. 2. Osnutek Družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990 bo razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za družbenoekonosmki razvoj in planiranje občine Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 9 ter bo na javni vpogled v uradnih dneh. V času javne razgrnitve osnutka organizira Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje razpravo za kraje- vne skupnosti po programu dogovorjenem s krajevnimi skup- nostmi. 3. V času razgrnitve lahko k osnutku Družbenega plana obči- ne Ptuj za obdobje 1986—1990 poda pripombe in predloge ob- čan, organizacija združenega dela in druga samoupravna organi- zacija ali skupnost. Številka: 30-1/84-2 Ptuj, dne 18/12-1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak 1. r. ; 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 26. december 1985 — TEDNIK o IZKORIŠČANJU PREMOGA IN TERMALNE VODE V ORMOŽU Kaj več pa leta 1990! Tako je v zvezi s predvidenimi načrti izkoriščanja premoga in termalne vode povedal Ivo Rajh, predsednik komiteja za družbe- no-ekonomski razvoj in planira- nje SO Ormož. V osnutku druž- benega plana občine v obdobju 1986-2000 so med dolgoročne usmeritve zapisali izkoriščanje danih naravnih virov torej iz- koriščanje premoga in termalnih vod. Do leta 1952 so v Vičancih že kopali premog. Druga naha- jišča so odkrili že v prejšnjih le- tih v Ivanjkovcih, Ključarovcih in Podgorcih. Ocenjujemo, da so plasti debele od 0,2 do en meter, najdebelejše nlasti pa so v Klju- čarovcih in Podgorcih. Gre za premog od 3800 do 5120 kalorij. Ali jih bomo pričeli izkoriščati ali ne, je v glavnem odvisno od razpoložljivih sredstev, je pove- dal Ivo Rajh. Povezati se Dodo morali z raziskovalnimi instituci- ]ami, ki so v okviru premogovni- štva in s komitejem za energeti- ko. Na termalno vodo so naleteli pri raziskavah plina pri Ključa- rovcih. Voda je v taki globini, da ni možno naravno izKoriščanje in bo potrebno črpanje. Analiz še nimajo, uporabljati pa jo bo mogoče za kopališko dejavnost. Postopke za raziskavo termal- ne vode bodo morali pospešiti, brez pomoči od drugod pa ne bo šlo, je pristavil Ivo Rajh; končal pa . . . »Kaj več pa v letu 1990!« MG Ivo Rajh foto: MSI Od osnutka do predloga resolucije o osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za leto 1986 teče v občini razprava že od začetka novembra. Organizirana je bila v občinskih vodstvih družbeno-političnih organizacij, v odborih zborov občin- ske skupščine in pri vseh nosilcih planiranja. Na sejah zborov SO Ptuj, 3. in 4. decembra so bil^ razprave sklenjene. V teh razpravah so bile dane številne ustne in pisne pripombe. Izvršni svet je temeljito preučil vse pripombe in predloge, v kar največji možni meri jih je tudi vključil v besedilo predloga resolucije. Ni pa mogel upo- števati tistih pripomb, ki se nanašajo na naloge, ki so v besedilu resolucije že za- jete. Posebej pa je obrazložil, zakaj nekaterih predlogov in pripomb ni mogel; upoštevati. UPOŠTEVANI PREDLOGI Kmetijska zemljiška skupnost bo med drugim tudi s pridobivanjem zem- ljišč krepila kmetijski zemljiški sklad. Glede osebnih dohodkov bodo tudi upoštevali politiko delitve sredstev za osebne dohodke iz republiške resolucije. Na področju investicijske politike je dodano, da bodo v Živilskem kombi-" natu INTES TOZD Pekarne »Vinko Reš« izvedli rekonstrukcijo in razširitev obstoječe pekarne na Rogozniški cesti in zgradili nove silose za moko z zmoglji- vostjo 200 ton in to skupno s sredstvi občinskih in republiških blagovnih rezerv, i Pri Izobraževalni skupnosti bodo zbirali sredstva za delno pokrivanje stro- škov ogrevanja v Srednješolskem centru Ptuj. Za spodbujanje bolj gospodarne uporabe bodo pri obstoječih in pri grad- nji novih stanovanjskih objektov dosledno vgrajevali merilnike porabe vode in toplote. Pri tem bodo omogočili tudi čimbolj individualno merienje. Pri pospe- ševanju zamenjave stanovanj bo Stanovanjska skupnost zagotovila celovito evi- denco potreb in možnosti zamenjav v okviru obstoječega stanovanjskega skla- da. Zveza vodnih skupnosti bo zagotovila strokovne podlage za določitev va- rovalnih območij podtalnic na Dravskem in Ptujskem polju. Na področju pre- skrbe pa bodo zgradili tudi bencinsko črpalko v Majšperku. NI BILO MOČ UPOŠTEVATI Predlog, da naj se v celoti uresniči referendumski program drugega občin- skega samoprispevka glede zunanjih objektov telovadnice, kuhinje in jedilnice za učence SSC Ptuj. Tega ni moč uresničiti, ker ni dodatnih virov financiranja, sredstev iz občinskega samoprispevka pa ne zadoščajo. Pripomba občinske skupnosti za zaposlovanje, da naj se izloči zbiranje sredstev za opravljanje pripravništva nad letno obveznostjo OZD, izvršni svet meni, da naj se ta sredstva vključijo v program skupnosti za zaposlovanje. Pripomb in dopolnitev, ki predlagajo, da naj se navede konkretne nosilce razvoja pri ekonomskih odnosih s tujino in investicijski politiki, ni moč upošte- vati, ker bo konkretizacija zajeta v planih za leto 1986 pri posameznih nosilcih razvoja. Nadalje so cilji in ukrepi za dosego cilja že dovolj jasno napisani, od nosilcev planiranja pa je odvisno, če bodo uresničeni, zato nima pomena zapi- sovati še »zagotavljanje nekih ključnih ciljev.« Prav tako ni umestna primerjava resolucije s smernicami, ker v resoluciji ne bodo vsako leto ponavljali besedil iz srednjeročnih planskih dokumentov, smiselno pa so določila zajeta. Pripombe in dopolnitve KS Destrnik, Leskovec, Trnovska vas in Žetale glede gradnje vodovodnega in PTT omrežja, asfaltiranje cest in podobno, kar naj bi se vključilo kot dodatne naloge ni bilo moč upoštevati, ker jih posamezne samoupravne skupnosti za prihodnje leto ne načrtujejo, ker pač ni dovolj de- narja. Tudi predlog za opredelitev prednostne naloge v kulturni skupnosti ni bil upoštevan, ker take prednosti določajo organi v posamezni interesni skupnosti. Končno besedilo predloga resolucije je Izvršni svet SO Ptuj sprejel 11. de- cembra in ga poslal v razpravo delegatom DPZ in delegacijam v OZD in v KS. O predlogu bodo zbori skupščine občine Ptuj sklepali danes, 26. decembra na skupnem zasedanju. FF DROBNO Z VELIKO MOŽNOSTI 2e več let dajemo drobnemu gospodarstvu v občini in republi- ki vedno večjo pozornost, pred- vsem zaradi njegove pomembno- sti in komplementarne vloge ob velikoserijskih, industrijskih in drugih proizvodnjah. Razvijamo ga tudi zaradi popestritve po- nudbe blaga in storitev, spodbu- janja enakomernejšega gospo- darskega in družbenega razvoja ter zaradi uporabe razpoložljive delovne sile in materialnih po- tencialov na posameznih območ- jih. Za pospešen in usklajen razvoj zlasti zasebnega sektorja obrti kot poglavitnega dela drobnega gospodarstva v občini so bile v tem srednjeročnem obdobju sprejete številne aktivnosti na ra- zličnih področjih. Med temi ima prednost družbeni dogovor o po- speševanju razvoja drobnega go- spodarstva v občini Ptuj v ob- dobju 1981—85, v katerem se zr- cali širša družbena skrb za raz- voj, zlasti še zasebne obrti. V tem obdobju je zaživelo delo odbora za drobno gospodarstvo, ki ga je imenoval IS SO Ptuj. Od- bor letno pripravlja predlog pro- grama ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini in predlog sklepa o ugoto- vitvi deficitarnih in suficitarnih obrtnih dejavnosti v občini. S programom so po nosilcih 6pre- deljene aktivnosti za pospeševa- nje in usklajevanje razvoja drob- nega gospodarstva. Kot je povedal magister Anton Ilec, predsednik komiteja za družbeno-ekonomski razvoj in planiranje SO Ptuj, so se posa- mezne naloge udeležencev dogo- vora v obdobju 1981 —1985 razli- čno uresničevale. Vzeto v celoti, se prepočasi uresničujejo. »Naloge iz pristojnosti uprav- nih organov občine Ptuj v glav- nem uresničujemo. Nismo pa iz- peljali subvencioniranja najbolj deficitarnih obrtnih dejavnosti, ki so velikega pomena za občane in SLO. Na področju davčne po- litike se zastavljene aktivnosti glede znižanja davkov za defici- tarne obrti in za začetnike do- sledno uresničujejo. Znižanje davka se priznava izvozno usmerjenim obrtnikom in tistim, ki vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. Davčne olajšave so tudi vnesene v občinski odlok o dav- kih občanov. Ugotavljamo, da oprostitve davkov ne dajejo pričakovanih rezultatov, saj večina deficitar- nih in storitvenih obrtnikov dav- ka ne plačuje, ker ne dosega li- mitiranega bruto osebnega do- hodka, plačuje pa prispevke sa- moupravnim interesnim skupno- stim. Interesne skupnosti za zdaj še ne upoštevajo predloga IS o znižanju prispevkom za 50 od- stotkov prvi skupini deficitarnih dejavnosti in za 25 odstotkov drugi. Na področju prostorskega ure- janja je z zazidalnim načrtom za Rogoznico bilo že leta 1981 do- ločeno območje obrtne cone. Druga taka cona je tudi indu- strijska cona ob Ormoški cesti v Ptuju. V mestnih predelih je mo- žno pridobiti poslovni prostor le za storitvene obrti. Skladno z aktivnostmi pri usmerjanju prenove mestnega je- dra je možno pridobiti poslovne prostore tudi tam, kjer so pred leti že obstajali lokali. Za dode- ljevanje poslovnih prostorov je pri Samoupravni stanovanjski skupnosti (SSS) občine Ptuj ime- novan odbor za gospodarjenje in družbeno pomoč. SSS letno sicer zagotovi okrog štiri poslovne prostore za obrtne dejavnosti, vendar je usposobitev le-teh ve- zana na velika vlaganja. Razvoj drobnega gospodar- stva v občini se kaže tudi v na- raščanju števila obratovalnic, pri čemer velja poudariti, da narašča število obratovalnic v proizvod- nji hitreje kot pri storitvenih. Še bolj pa je to opazno v obrti kot postranskemu poklicu. S tem pa dosegamo ravno nas- protno, da naj bi popoldanska obrt dopolnjevala predvsem sto- ritveno, obenem pa predstavljala fazo prehoda v redno obrt. Narašča tudi število gostinskih obratov, medtem ko število avto- prevoznikov pada. Povečuje se tudi število zaposlenih v samo- stojnem osebnem delu. Čeprav so navidezno doseženi dobri rezultati, z razvojem zaseb- ne obrti ne moremo biti zado- voljni. Pospešiti bo potrebno določe- ne aktivnosti, vendar ne samo z ukrepi v občini, temveč z usklaje- nimi in dogovorjenimi akcijami v širši družbenopolitični skupno- sti.« LAHKO TE PODATKE POVE- ŽEMO IN REČEMO, DA SO TUDI REZULTAT URESNI- ČEVANJA V LETU 1977 SPRE- JETE ŠTUDIJE O RAZVOJU DROBNEGA GOSPODAR- STVA? »Lahko. Dodati moram, da je v vseh teh letih naraščalo število obratovalnic. Največji porast je v kovinski stroki, dalje v tekstilni stroki, v elektrostroki, gradbeni dejavnosti in storitveni obrti. Ta- mo smo na primer le 1980 imeli 82 kovinskih obratovalnic, letos pa že 130. Študija, ki je bila osnova za pripravo planskih dokumentov 1981—85, je kazala poleg opti- mističnih tudi pesimistične mož- nosti razvoja- drobnega gospo- darstva. Današnji rezultati nam dokazujejo, da smo ubrali bolj pesimistično pot. Nekatere usmeritve, ko gre za razvoj določenih obrti, smo ures- ničili. Manj smo dosegli pri tra- dicionalnih obrteh, zlasti še na področju povezave zasebnega in gospodarskega dela. Precej je v študiji zapisanega okrog poveza- ve z aluminijskim kompleksom in predelave aluminija. Razvojne usmeritve iz študije bomo bolj kot doslej uspešneje uresničevali v novem srednjeročnem obdob- ju.« KAKŠNO JE DANES RAZ- MERJE MED STORITVENO IN PROIZVODNO OBRTJO? »Težko je postaviti ločnico med proizvodno in storitveno obrtjo, ker se ti dejavnosti pri obrtnikih medsebojno prepleta- ta, čeprav točno vemo, kaj je ozi- roma kaj naj bi bila storitvena' oziroma proizvodna obrt. Po po- datkih evidence, ki je veljala na dan 30. junija letos, je od 555 obratovalnic (vključeni tudi av- toprevozniki in gostilne ter bife- ji), 70 odstotkov storitvenih.« KAJ PA LAHKO POVEMO GLEDE DOMAČE IN UMET- NE OBRTI? SO TU NOVE MOŽNOSTI ZAPOSLOVA- NJA? »Dejavnost domače in umetne obrti v občini na novo vnašamo v občinski odlok o ureditvi obrti in jo oproščamo — PLAČILA VSEH DAJATEV. Z usmerja- njem te dejavnosti želimo posta- viti takšne okvirje, v katerih se bo uveljavil čim večji interes, ker smo prepričani, da imamo na tem področju številne neizrablje- ne možnosti.« KAJ JE S PROGRAMI, KI NAJ BI ZAGOTOVILI KAKO- VOSTNEJŠO POVEZAVO MED ZDRUŽENIM DELOM IN DROBNIM GOSPODAR- STVOM? »To so še vedno usmeritve ta- ko na ravni republike, to zapisu- jemo tudi v občinske planske do- kumente. Gospodarske razmere v preteklih letih, in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje, niso najbolj v prid teh usmeritev. V občini namreč ugotavljamo, da predvsem naša kovinska indu- strija od obrtnikov odvzema tiste kooperantske dejavnosti, ki so jih doslej imeli obrtniki in jih za- čenja sama opravljati. To je v do- ločenih gospodarskih dejavno- stih nujnost, ker sicer svojih zmogljivosti (strojnih in delov- nih) nimajo v celoti izkoriščenih. Ni pa to rešitev — je le izhod v sili, ki ni najboljši. Primeri, ko obrtniki v trenutku ostanejo brez dela, niso redki. ZL Tudi DO, ki so uvrščene med drobno gospodarstvo, bi lahko z nekoliko drugačno orga- niziranostjo in v povezavi z za- sebnim sektorjem veliko učinko- viteje razreševale to ključno vprašanje in uspešneje vplivale na kakovostnejše povezovanje združenega dela in zasebne obr- ti.« V BODOČE BOMO RAZVI- JALI TEHNOLOŠKO ZAH- TEVNEJŠO OBRT. OBRTNIKI PA ZA TO NISO PRIMERNO STIMULIRANI, ZLASTI ŠE PRI INVESTICIJSKIH VLA- GANJIH. KAJ MORAMO NA- REDITI? »To je res. To so še obveze, ki jih uresničujemo le še na papirju in jih iz leta v leto prepisujemo v planske dokumente. Letos se je sicer pričelo premikati. Žal je davčni sistem, ki v okviru repu- blike ureja to vprašanje, dokaj tog. Vse premalo je obrtnikov, ki imajo drago opremo in enako- praven položaj nasproti združe- nemu delu. Pomeni, da se med njegove stroške ni v določeni me- ri obračunavalo amortizacije, ni- ti ne revalorizacije osnovnih sredstev in da ni imel priznanih (dovolj) ostalih stroškov, kot je vzdrževanje opreme. Vendarle se mu del amortizacije del sredstev za nakup novega osnovnega sredstva že prizna. Na tem področju bomo morali v občini še marsikaj postoriti. Pogosto nam obrtniki prinašajo rešitve primerov iz nekaterih drugih občin — Domžal in Žal- ca, ki sta obrtno močno razviti in sta omenjena vprašanja uspeli bolje urediti. Obrtnik bi se moral izenačiti z združenim delom.« KAKŠNA JE NAŠA OBČIN- SKA POLITIKA GLEDE OBR- TI? POGOSTO SLIŠIMO OBR- TNIKE, KI TARNAJO IN PRAVIJO, DA V OBČINI NI PRAVEGA POSLUHA ZA OBRTNIKE. »Njihovo negodovanje je po- gosto upravičeno, zlasti zaradi togega davčnega sistema. Primer, letos in lani je bil pri obrtnikih večji interes odpuščanja delav- cev kot sprejemanja. Ocenili so, da pri zaposlovanju prek 3,4 de- lavcev obrtnik nima več računi- ce, ker je davčna lestvica, po ka- teri je obdavčen njegov skupni dohodek, toga in ne upošteva večjega obrtnikovega dela, v ko- likor ima tudi več delavcev. Dolgoročno do leta 2000 in tu- di v smernicah za srednjeročno obdobje smo zapisali, da je drob- no gospodarstvo ena od pred- nostnih nalog in da bi to pred- nost morali uveljavljati skozi konkretne olajšave pri kreditira- nju, davčni politiki, urejanju po- slovnih prostorov. Ob tem velja omeniti še občinski odlok, kjer poleg domače in umetne obrti na novo vnašamo prodajo na drob- no izven mesta — v premičnih objektih. Odlok pa ne prinaša posebnih ugodnosti za proizvodno dopol- nilno delo. Prepričani smo, da mora proizvodno dopolnilno de- lo vendarle v redno obrt. V bo- doče bomo morali skrajšati pot okrog zbiranja raznih soglasij. Dopuščamo pa tudi možnost, da nekdo zaposli do deset delavcev, seveda če ima za to izpolnjene pogoje. Včasih pa bi bilo bolje, ko bi manj zapisovali in več naredili v neposredni praksi. Več bomo morali narediti za storitveno obrt in tem obrtnikom v celoti urediti poslovne prostore, saj so to po- gosto slabo »stoječi« obrtniki in to je eden izmed razlogov, da se je ta obrt v preteklosti počasneje razvijala. Zagotoviti bomo morali tudi enakomerno razporejanje storit- venih dejavnosti r.a območju vse občine. Novi predpisi dovoljuje- jo storitveno obrt tudi v stano- vanjski hiši. Še vedno pa je inte- res, da se bo storitvena obrt ne- koliko hitreje koncentrirala na območju mesta Ptuja, zlasti še na celotni potezi ob Prešernovi uli- ci,« je zaključil Anton Ilec. MG V družbenem proizvodu ob- čine je zasebna obrt udeležena s 6,7 odstotka. V naslednjih letih naj bi ta delež zadržala, ob tem da se bo število zapo- slenih hitreje povečevalo kot v ostalem delu gospodarstva. j Ocenjujemo, da bo povpre- čna rast zaposlenosti skupaj v gospodarstvu občine v letih 1981—85 približno 1,7, v sa- mostojnem osebnem delu pa manj kot šest. V Sloveniji je ta stopnja bila 5. V obdobju 1986—1990 prav tako računa- mo z rastjo 6, skupaj v gospo- darstvu pabo rast 1,7. Število obrtnih delavnic je od leta 1980 do 1985 po oceni naraslo od 256 na 360, od tega je bilo deficitarnih 93 leta 1980 in 87 po oceni v letu 1985. V obrti kot postranskem poklicu je bilo leta 1980 149 obratovalnic, letos že 205. Av- toprevoznikov je bilo leta 1980 139, letos jih je 117, gostiln in bifejev je bilo leta 1980 64, le- tos 78. Zaposlenih je bilo leta 1980 v obrti 570, po oceni jih bo konec leta 1985 že okrog 730. magister Anton Ilec ZDOMCI SE VRAČAJO? Pravzaprav se število tistih delavcev na začasnem delu v tujini, ki bi se radi za stalno vrnili v domovino, iz leta v leto ne povečuje. Vsaj bistveno ne, ugotavljajo v Koordinacijskem odboru za vpraša- nja delavcev na začasnem delu v tujini. Medtem ko sta bila ob kon- cu leta 1983 pri skupnosti za zaposlovanje občine Ptuj prijavljena 102, jih je bilo leto kasneje le 13 več. Zdomci so trenutno v zelo ne- prijetnem položaju. Ponekod se jih želijo znebiti in po hitrem po- stopku vrniti tja od koder so pri- šli, drugod jim ponujajo za vrni- tev v domovino celo denar, drug- je jim poskušajo čim bolj zagre- niti življenje v tujini. Če govori- mo o jugoslovanskih delavcih pa seveda ne moremo tudi mimo dejstva, da v domovini ne tečeta med in mleko, nasprotno! Sedaj je v tujini okrog 4000 občanov ptujske občine, popre- čno bivanje naših rojakov na tu- jem pa je okrog 15 let. Ko se de- lavci po tolikih letih bivanja na tujem skupaj z družinskimi člani odločijo za povratek v domovi- no, naletijo pri tem na mnoge ovire, nekatere se zde skorajda nepremagljive. Sicer je resnici na ljubo treba reči, da smo v zad- njih letih poskušali v domovini marsikatero oviro odpraviti ali pa jo vsaj ublažiti. Pa vendar, ovire še vedno so. Prva je gotovo nepopolno in- formiranje zdomcev o možnostih zaposlitve v domovini. Številne informacije, ki jih zdomci dobi- vajo, so še vedno presplošne, ko pridejo v domovino pa včasih ne vedo, kje dobiti popolnejše in- formacije o zaposlitvi, ki jih za- nima. Alojz Čuček, predsednik koordinacije za vprašanja delav- cev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Ptuj, pravi: »Ptujska obči- na je že deset let pokrovitelj slo- venskega kulturno umetniškega društva Sava v Frankfurtu in v tem obdobju smo uspeli storiti za naše zdomce, ki so člani dru- štva, kar precej. Ne gre samo za formalne stike z vodstvom dru- štva, ampak za poglobljeno sode- lovanje predvsem na kulturnem in športnem področju. Bistveno pa je, da jih dokaj redno obveš- čamo o dogajanjih v domovini in jim pošiljamo tiste informacije, ki jih želijo dobivati. Organizaci- ji informativnih sestankov na ra- vni občine ali v krajevnih skup- nostih smo se po nekajletnih ne- uspehih odpovedali, ker ni bilo pravega odziva med zdomci. Pač pa smo se dogovorili, da vse ustrezne institucije oziroma ob- činski upravni organi v dneh, ko so zdomci doma — običajno je to ob božičnih oziroma novole- tnih praznikih — dajejo informa- cije tudi takrat, ko nimajo urad- nih ur. Osrednji informativni dan za zdomce pa je v Ljubljani in Mariboru, letos bo 27. decem- bra. Tam lahko dobijo zdomci vse informacije o carinskih pred- pisih, o možnostih najemanja bančnih, stanovanjskih in drugih posojil, o zaposlitvenih možno- stih in tako dalje.« Največ možnosti za zaposlitev imajo vračajoči se zdomci v obr- ti, kjer smo v ptujski občini uspe- li dokaj skrajšati rok za izdajo obrtnega dovoljenja. Niso pa do- volj izkoriščene možnosti na po- dročju kooperacijske kmetijske proizvodnje. Ugotovljeno je, da se zdomci le redko odločajo za skupna vlaganja v sodobno in ekonomsko upravičeno proiz- vodnjo. Raje se odločajo za obrt. Koordinacijski odbor pri SZDL ugotavlja, da vprašanja zaposlo- vanja vračajočih se delavcev si- cer še kar zadovoljivo rešujemo, vendar vseh možnosti tako v ob- čini kot v Podravju nismo izkori- stili. Drugo področje dclosaiija ko- ordinacije, kjer sodelujejo osno- vne šole in nekatere druge insti- tucije v ptujski občini, je poveza- no z otroki naših delavcev na za- časnem delu v tujini. Učenci do- polnilnega pouka slovenskega je- zika iz Frankfurta in taborniki Lackovega odreda so že dve leti skupaj taborili v Kaštel Starem pri Splitu in ugotovili, da je taka oblika sodelovanja izredno uspe- šna. Uspešno so bile izvedene tu- di razne oblike dodatne pomoči mladim, ki se odločajo za izobra- ževanje v naših osnovnih oziro- ma srednjih šolah. Nekaj je torej le bilo storjene- ga, očitno pa še vedno ne dovolj. Tega ne ugotavljajo le delavci, ki bi se radi vrnili z začasnega dela v tujini, do takega spoznanja so očitno prišli tudi politični in družbeni dejavniki v naši občini. Čeprav se nam v bližnji prihod- nosti ne obeta kaj pretirano raz- veseljivega in dobrega, je ven- darie umestno pričakovati, da bo v tem sestavku omenjenim vpra- šanjem v bodoče namenjena ustrezna pozornost. Nevenka Dobljekar TEDNIK * 26. december 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 SREČIVO... Navada jt- /elc/na srajca. lako tudi mi ne moremo mimo želja na- iih bralcev, l/brali smo jih naključno, /adreg / odgovori na vprašanje, po čem bodo pomnili leto 1985 in kakšne so njihove želje v novem letu, ni bilo. Kol rdeča nit pa se vleče želja po manjši inflaciji, stabilnejšem gospodarstvu in osebni sreči ter blaginji nasploh. Erika Mihelač: »Mislim, da si leta 1985 ne bo težko zapomniti, saj je to leto. ko smo imeli v Ju- goslaviji najvišjo stopnjo inflaci- je doslej, na splošno mnogo »na- jev«. največ obljub, največ neiz- polnjenih obljub, najvišje obre- sti . . Zapomnila si ga bom tudi po prvem uspehu na novem de- lovnem mestu — po zaključeni rekonstrukciji pekarne v Kidriče- vem. Zapomnila si ga bom tudi po srečanju Reagana in Gorba- Cova, po uspehih naših smučar- jev in po neuspehih naših nogo- metašev. V zasebnem življenju pa po vrnitvi sinov iz JLA. V no- vem letu pričakujem končno sta- bilnejše gospodarjenje, manj problemov nasploh. V naši orga- nizaciji vsaj takšne rezultate go- spodarjenja kot v letu 1985 in. končno zaključeno rekonstrukci- jo pekarne v Ptuju. V svetu pa manj groženj, več upanja na mir, manj lakote, manj izsiljevanja velikih.« Tone Ceh: »Leto, ki ga prav- kar zaključujemo, si bom zapom- nil po tem, da smo dobili nov bankovec za 5000 dinarjev, ki je vsaj na zunaj podoben devizam. V letu 1986 pa želim, da bi naš dinar tudi v resnici postal trden in neomajan, pa čeprav bomo ostali brez »prebite« pare. V za- sebnem življenju si želim, da bi vsak dan srečal dimnikarja in to tistega pravega, ki prinaša srečo, pa ne samo meni in družini, tem- več tudi drugim, predvsem na ce- sti.« Blanka Žuran: »Težko odgo- vorim na takšno vprašanje, zdi se mi, da za mladega človeka vsaka stvar predstavlja nekaj pomemb- nega. Po čem si bom zapomnila to leto? Že dalj časa dela v mla- dini in z mladino, zato si bom le- to 1985 zapomnila po tem, da nam je po doljšem zatišju uspelo razgibati delo osnovne organiza- cije ZSMS v naši delovni organi- zaciji in lahko zatrdim, da sodi- mo med najaktivnejše osnovne organizacije. Nadalje tudi po tem. da nam je v okviru komisije za IPD pri P OK ZSMS Ptuj uspelo izpeljati dve občinski mladinski politični šoli, kar se v Ptuju še ni zgodilo. In tu je zado- voljstvo, ko \idim. da je med mladimi še vedno veliko zanima- nja za delo in znanje.« Zvonka Kolednik: »Leto 85 si bo verjetno vsak najbolj zapom- nil po visoki inllaciji, ki je naj- bolj prizadela delavce / nizkimi osebnimi dohodki. V novem letu si želim predvsem zdravja in osebne sreče, da bi se končale vse vojne, ki divjajo v svetu in v katerih umre veliko nedolžnih ljudi, da cene ne bi tako divja- le .. .« Stanko Miklašič: »KS Ormož ima številne naloge, med najpo- membnejšimi pa so napeljava vodovoda, modernizacija maka- damskih cest ter napeljava tele- fona v nekaterih vaseh. Najbolj si bom zapomnil težave pri tele- foniji, ki jih ni in ni hotelo biti konec. V novem letu pa je moja največja želja, da bi Ormož kon- čno dobil lastno tržnico, poleg tega da vsem želim veliko zdrav- ja in osebne sreče.« Martin Žuran: »Petinosemde- seto leto si bom najbolj zapom- nil po katastrofalni zimski poze- bi vinogradov, kar so vinograd- niki najbolj občutili v jeseni. Ni tako dolgo, ko si v Halozah lah- ko dobil prej vino kot vodo. Le- tos pa ni bilo ne vode in ne vina. V novem letu pa najbolj želim, da bi se kmetijstvo dokončno otreslo vseh problemov.« Franc Šeruga: »Posebnost leta 85 se kaže v pomanjkanju goriva, avtoplaščev in rezervnih delov. Zanimivo je to, da se s temi pro- blemi v avtoprevozniški dejavno- sti srečujemo že več let. K tem posebnostim sodi tudi davčna politika, ki se noče in noče poe- notiti. V prihajajočem letu želim vsem veliko zdravja in delovnih uspehov in da bi končno pričeli dobro gospodariti, ob tem pa ; znižati stopnjo inflacije.« ] Lojzka Marinkovič: »Iztekajo-i če se leto je bilo povezano z do- brim in slabim, z dobro voljo smo vse premagali. Zapomnili si ga bomo po velikih teža\ah pri nakupu in izbiri blaga. Določe- nih izdelkov kljub prizadeva- njem nismo uspeli dobiti in tako potrošniku nismo uspeli ponudi- ti to. kar Je iskal. Ob novem letu želim vsem veliko zdravja in osebne sreče.« Dušan Orešek: »Pomnil ga bom po zapletenem ekonom- skem stanju in po tem, da sem iz- gubil mater. V novem letu pa že- lim predvsem mir v svetu, blagi- njo in zdravje, pa razvoj! . . .« dr. Lojze Arko: »V bolnišnici si bomo leto 1985 zapomnili po ponovnih pridobitvah to je prostorih /a dializo, novi rengen in polinten/ivno nego na inter- nem oddelku ter nekaterih no\ih ambulantah. V novem letu želim, da bi zdravstveno varstvo še bcij približali občanom in da bi kon- čno začeli z gradnjo ginekolo- ško-porodnega oddelka.« Franc Hercog: »Delavci kole- ktiva Motela si bomo leto 85 naj- bolj zapomnili po priznanju zlati plaketi, ki smo Jo prejeli za uspešno delo. Podobno kot osta- li smo se srečevali z visoko infla- cijo, ki Je v ceno naših izdelko\ nismo mogli v celoti vračunati. V bodoče želim, da bi kolektiv še nadalje dobro posloval, da bi se inflacija znižala, da bi bila oskr- ba boljša, da standard ljudi ne bi padal in da bi bili ljudje bolj pri- jazni, gostoljubni in bi se izogi- bali hinavščini.« Tekst" MG foto: MS Erika Mihelač ToMČeb Blanka Žuran Stsako MIklaii« iilartin Žuran Franc §eniga Lojzka Marinkovič Dušan Orešek; dr. Lojze Arko Franc Hercog Z UVEDBO KOMASACIJSKEGA PO- STOPKA PREPOVED PROMETA Z ZEMLJIŠČI Na območju Pesniške doline in Polskave na Dravskem polju se izvajajo obsežne zlož- be kmetijskih zemljišč na melioracijskih ob- močjih. Kmetijsko-prostorske ureditvene operacije, med katere sodijo tudi komasacije ali ziožbe kmetijskih zemljišč, se bodo v na- slednjem srednjeročnem obdobju izvajale na več tisoč hektarjih predvsem na ravninskem območju občine. V dosedanjih postopkih iz- vedb komasacij kmetijskih zemljišč ugota- vljajo, da imajo lastniki zemljišč neurejeno in zanemarjeno zemljiško knjižno stanje. Ko v postopku to ugotovimo, si lastniki oziroma kcTiasaciJski udeleženci to žele urediti v tem postopku, kar pa občutno zavlačuje posto- pek, cesto tudi na več let. Pogosti so primeri, ko komasacijski udeleženci želijo v času po- stopka komasacije izvajati promet z zemljišči s kupnimi, menjalnimi, darilnimi in podobni- mi pogodbami, izvajati razne obdaritve, izro- čila, razdružitve in podobno, kar prav tako ne sodi v postopek komasacije pa čeprav bi šlo za namene njene izvedbe. Upravni organ pristojen za kmetijstvo in komasacijske komisije, ki izvajajo komasaci- je kmetijskih zemljišč, želijo s tem obvestilom opozoriti in pozvati vse, ki bodo na območ- jih, na katerih bo uveden komasacijski posto- pek, postali komasacijski udeleženci, da ^i neurejene zemljiško knjižne zadeve in name- ravani promet z zemljišči urede pred uvedbo upravnega postopka komasacije. Že pri i/daji odločbe t) uvedbi komasacij- skega postopka na delu melioracijskih obmo- čij Župečja vas do Mihove in Spodnjih Ja- blan, ki bo i/dana v naslednjih dneh, kakor tudi vseh, ki Jih bo skupščina občine Ptuj v prihodnje izdajala, bo uveljavljeno določilo 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa: »da je / uvedbo komasacijskega po- stopka na komasacijskem območju PREPO- VEDAN PROMET Z ZEMLJIŠČI, razen v primeru, če postane zemlji.šče družbena last- nina, da je PREPOVEDANO PARCELIRA- NJE ZEMLJIŠČ ter GRADITEV in SPRE- MINJANJE KULTUR.» Pogodba, ki bi bila sklenjena v nasprotju s prejšnjim določilom. Je neveljavna, lastnik oziroma uporabnik pa tudi nima pravice do odškodnine za sredstva, vložena v gradnjo in spremembo kulture. Odločbo o uvedbi komasacijskega postop- ka, v kateri so vpisana zemljišča, ki spadajo \ komasacijski sklad, bo občina po pravnomo- čnosti poslala zemljiško knjižnemu sodišču. Zemljiško knjižno sodišče bo na podlagi tc odločbe pri zemljiščih v komasacijskem skla- du vpisalo zaznambo uvedbe komasacijskega postopka. Miran CiLLŠlC. ing. agr. OBČINSKI KOMITE ZA KMl TIJSTVO PTUJ TOZD OPTVLi Izplačali tujega partnerja Temeljno organizacijo so ustanovili domači in tuji partnerji in je s proizvodnjo pričela 1. oktobra 1975. Začetek Optyla je vezan na podpis pogodbe o skupnem vlaganju med naslednjimi udeleženci: Jo- že Kerenčičem, Tehno-impexom Ljubljana, Optiplastom Holding AG in Mednarodno korporacijo za investicije v Jugoslaviji IICV, ki je bi- la podpisana leta 1973. Ob končani investiciji v letu 1975 pa so se ugotovili deleži posameznih partnerjev. V desetletnem obdobju so se ti odnosi spreminjali tako, da je delež tozd Optyl danes že 73,54. Pogodba je bila sicer sklenjena za nedoločen čas, vendar je dala vsem partnerjem možnost, da po lO-tih letih neodvisno od volje osta- lih izstopijo. Po končanem desetletnem obdobju je to možnost izkori- stila Mednarodna korporacija IICV, ker je menila, da so bili v skup- nem poslovanju doseženi pričakovani cilji. Tovarna Jože Kerenčič je v letu 1978 in dokončno v letu 1984 prenesla svoj delež v skupni na- ložbi na tozd Optyl. Delež, ki je po desetletnem obdobju pripadel mednarodni korporaciji, je bil sporazumno določen na 1,4 milijona DM. Že leta 1984 in vso leto 85 so potekale aktivnosti, ki jih je vodila Majda Lukner, vodja eko- nomsko-finančnega sektorja, za zagotovitev potrebnih deviznih sredstev za vračilo vloge, saj tozd sama v tem obdobju ni bila zmo- žna prevzeti takšne devizne ob- veznosti. Pri zagotovitvi potreb- nih deviz jim je pomagala tudi KB Maribor. Kot je povedal Anton Riz- man, vodja TOZD Optyl, je te- meljna organizacija vsa leta po- zitivno poslovala in iz leta v leto povečevala fizični obseg proiz- vodnje. Zaradi izplačila tujega partnerja bo poslovni rezultat še vedno pozitiven, kljub temu be- ležijo manjšo akumulativnost. Razlogov za zaskrbljenost ni, saj bo v novem letu tozd brez obvez- nosti iz dohodka (obresti za iz- plačilo) in bo lahko dosegala boljše poslovne rezultate. Že v letu 1983 so prekoračili po projektu izračunane proizvodnje zmogljivosti. Glavni proizvod je proizvodnja korekcijskih okvirov in sončnih očal po licenci tujega partnerja, ki je še sedaj udeležen v skupni na- ložbi. Letošnja je ocenjena na 700.000 enot, od tega bo licenčni partner dobil okrog 200.000 enot (korekcijskih okvirjev in očal), ostalo pa je namenjeno za prodajo doma in za izvoz v vzhodne države (Poljsko, Češko in ZSSR). Z izvozno ceno pokrivajo vse materialne stroške in de! akumulacije. Večji dohodek sicer prinaša klirinški izvoz, vendar se vzhodno tržišče počasi zapira. Bodoči razvoj bo temeljil na tehnološko zahtevnejših izdelkih in ne več na povečevanju proizvodnje. Temeljna organizacija skuša sle- diti vsem zahtevam tehnološkega razvoja, vendar ima probleme pri uvozu opreme. Zato vednQ bolj računajo na domače inovatorje. Del- no so se že pripravili na proizvodnjo v letu 1986, ker podobno kot ostali še ne vedo, kaj bo prinesel devizni zakon. Uporabljajo namreč v glavnem uvoženi repromaterial in tudi v bodoče ne kaže drugače, saj doma takih materialov ne proizvajamo in tudi če bi jih, bi bili predragi. Gre za dokaj enoten kolektiv, ki ve kaj hoče. Zelo se trudijo za kvalificirane delavce in tekoče skrbijo za obnovo oziroma dotok no- vih kadrov. Ob koncu leta bodo sicer kršitelji dogovora o osebnih do- hodkih, vendar Jih to ne skrbi, saj so morali veliko delati, da so lahko dosegli dobre poslbvne rezultate. Do konca leta bodo delali na dodat- nem izvozu, kio ga je tozd prevzela mimo pogodbenih obveznosti in je ocenjen nad milijon shilingov. MG Anton Rizmanj foto: CIANI »Vodilne vidimo le v jatah« Ko je Svet občine Ptuj na seji 17. decembra obravnaval gospo- darska gibanja v letošnjem letu, v ptujskem gospodarstvu, so posame- zni člani navajali tudi razne vzroke, zakaj delavci nimajo prave volje za več in boljše delo. Ena od članic sveta je med drugim povedala: »Pogosto se pogovarjam z delavci iz naših tovarn, mnogo mi po- vedo o svojem počutju na delovnem mestu, o delitvi po delu in o od- nosih vodilnih do delavcev. Eden od delavcev naše velike delovne or- ganizacije je povedal, da so nekoč vodilni delavci večkrat prihajali med navadne delavce, se z njimi pogovarjali. Danes pa vodilne vidijo samo še v »jatah«. Namreč takrat, kadar obiščejo tovarno kaki visoki funkcionarji, tedaj jih jata vodilnih spremlja pri ogledu proizvodnih obratov, drugače pa med delavce ne prihajajo, je povedal tisti dela- vec, j i Drugi delavec mi je rekel: ali naj imam veselje delati za tako niz-j ki osebni dohodek. Ob tem mislim tudi na svojega delovnega tovari-j ša, ki je po 40 letih dela odšel v pokoj in mu je bila odmerjena pokoj-] nina v višini 29.000 din. Te krivice nas bolijo.« Celotna razprava na seji Sveta občine je opozarjala predvsem na slabo organiziranost proi;^vp.dnje, slabo nagrajevanje, na strokovno nedodelana vprašanja, ki jih predolgo puščamo odprta in na podobne probleme, ki ustvarjajo nezadovoljstvo delavcev v posameznih kole- ktivih. Imamo pa tudi precej vzglednih primerov delovnih organizacij v občini, kar dokazuje, da je kljub težavam moč dosegati uspehe tako v količini kot v kakovosti proizvodnje. Svet občine Je priporočil, da v vseh delovnih okoljih, kjer stvari ne gredo, kjer zaostaja proizvodnja, kritično ocenijo stanje, ugotovijo vzroke in podvzamejo vse, da se slabosti odpravijo. Dobro in ustvar- jalno delo je treba pošteno plačati, do bo tudi glavna gonilna sila na- predka, je bilo poudarjeno. ffI SREČNO iN USPEHOV POLNO NOVf) LETO 1986 želi vaščanom, sodelavcem in ostalim delovnim ljudem ter se tudi v bodoče priporoča LIVARNA IMIRKA DONAJA iz Mezgovec ^ 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 26. december 1985 — TEDNIK Drogi hrolci no hrolke. vsen. ki sle me prenošali v loten leti 1985, že- i lin zodjič v toten puklasten dvanajstmesečji en prisrčni dober den. Seve- da van že na začetki vsen povprek voščin: »SREČA. ZDROVJE NO VE-. SEUE NAJ VAS SPREMUAJO POVSOD. ZADOSTI DNARJA DA BI M ELI VSI - KMET. DELA VEC IN ŠE GOSPOD!« ; Če človik tak nazaj pogleda no začne letno inventuro delati prek I krez vse križe no težove te rečemo: Eh. da hi drugo leto vsaj tokšno bilo : kak je bilo letošnjo. Ne hi pa nas smela zimska pozeha posmoditi. tovari-t šice CENE hi morali na širik privezati, zahušanti naj hiže enkrat delati i začeli, gospodarstveniki no politiki naj hi skupaj z vsemi nami neuresni-; cene obljube uresničili, naj bi kmetje že oh setvi vedli kejko bodo koštali kmetijski pridelki ob žetvi, naj bi delavci s svojo pločo preživeli več dni] kak en menstruacijski ciklus. (Ploči pravijo menstruacija zato. ker traja \ samo nekaj dni. potli pa se lehko drgoč jeb . . .. jeh . . .. jebenti, zdaj pa ' se mi je nekaj stroj pokvora.) Pa"gremo dale z našimi litanijami: Naj bi] Jugoslavija izplavala iz morja dolgov, v našen morji pa naj hi se še več deviznih nagecov kopalo, naj bi Milki Planinčovi pločo zvečali, saj sen vi cajtngah šteja. da ma diektor našega podjetja Zguba — vejkšo kak una,: naj hi vsi brezposelni namesto denarnega nadomestila delo dobili, naj bi] nas Regan no Gorbačov še naprej tak rada mela no nekaj tistega dnara.\ ki ga za oborožitev trosita nam kontrahirala, naj hi moja krava Seka, kr JO je sosedov bik zabreja — zdravega bikiča povrgla. naj bi nam tudi po-\ zimi toplo sunce svetilo, ke nam ne hi trehalo dragega ameriškega pre-\ moga kuriti, naj bi se naše držove AIDS izogna, saj mamo že tak preveč] Administracije. Inflacije. Dreka no Sranja, naj mi ne bi trehalo za mojo] kosilnico v tujini rezervnih delov iskati no hi jih lehko duma kupa. naj bi\ vrag vzeja peronosporo, listne uši. koloradskega hrošča no vse druge dr-\ žovne škodljivce na štirih no dveh nogah. Amen! -■ Naj. bi. naj bi. naj bi. enkrat pa bomo vena te le rekU MORAMO}, vse to nareti. drgačik bode nas v drugem leti kuzla lizala! i Pa srečno v noven leti 1986. Vaš delegat — Luizek. 1 V Hajdini so za boljši jutri v krajevni skupnosti Hajdina so v nedeljo, 22. decembra, krajani] sedmih vasi ponovno dokazali svojo napredno zavest. Na referendu-i mu, ki je potekal ves dan na devetih glasovalnih mestih, so se s 74,0^ odstotno večino odločili za uvedbo četrtega krajevnega samoprispev- ka. Z zbranimi sredstvi naj bi tako uresničili svoj razvojni plan v na^ slednjem srednjeročnem obdobju. ] Vsa glasovalna mesta so odprli ob sedmih, prvi pa so z glasova-j njem zaključili v Gerečji vasi — pet minut po poldnevu. ZA novi sa-! moprispevek se je odločilo 77.33 odstotka glasovalcev. V gasilsken^ domu v Spodnji Hajdini so z glasovanjem zaključili ob trinajstih, Zi^ pa je obkrožilo 71,82 odstotka glasovalcev. V glasovalnem mestu pri Antoniču v Spodnji Hajdini so zaključili ob '3 uri in 15 minut, ZA pa je bilo 61,7 odstotka glasovalcev. V Dražencih so z glasovanjem za- ključili ob 14. uri in 30 minut, ZA je bilo 77,57 odstotka glasovalcev. V Zgornji Hajdini sta bili dve glasovalni mesti in v obeh so z deloraj zaključili ob 15. uri. V glasovalnem mestu št. 1 je bilo ZA 70,54 odi stotica glasovalcev, v glasovalnem mestu št. 2 pa kar 85,66 odstotka glasovalcev. V Slovenje vasi so z glasovanjem zaključili že ob 14. uri^^ ZA pa je obkrožilo 74,56 odstotka glasovalcev. V Hajdošah so zaklju-j čili ob 15. uri in 30 minut, ZA pa je bilo 75,07 odstotka glasovalcev. V] Skorbi pa so z glasovanji zaključili ob 16. uri, ZA novi samoprispe- vek pa se je odločilo 72,41 odstotka glasovalcev. i Naj ob koncu dodamo, da so bila vsa glasovalna mesta lepd okrašena in dobro pripravljena: da se je vsako mesto opazilo že oc^ daleč, so poskrbele zastave in različni letaki ter risbice, ki so jih izde^ lali pionirji in mladinci. Ti so bili skupaj s predstavniki družbeno po- litičnih organizacij tudi na vseh glasovalnih mestih. M. Ozmec Prejemniki priznanj bratskih občin Po sklepu Koordinacijskega odbora za so- delovanje bratskih občin SRH in SRS bodo na jutrišnjem svečanem zboru delegatov brat- skih občin ob zaključku 24. Srečanj bratstva in prijateljstva - KRAPINA '85 podelili pri- znanja najzaslužnejšim aktivistom na po- dročju razvijanja sodelovanja med bratskimi občinami SR Hrvatske in SR Slovenije. ZLATO PLAKETO BRATSTVA IN PRIJA- TELJSTVA za 20 oziroma najmanj 15 let aktivnega in uspešnega dela prejmejo: Ogranak »Seljačka sloga« Donja Dubrava, Delavnice za popravilo železniških vozil in Jakob FUNDAK in ČAKOVCA; Folklorna skupina »Vinko Korže« Cirkovce iz občine PTUJ; Ivo FERK iz občine Slovenska Bistri- ca ter DKUD »Vilko Jurec« in Dragoslav DORDEVIČ iz občine VARAŽDIN. PLAKETO BRATSTVA IN PRIJATELJ- STVA za 10 oziroma najmanj 8 let aktivnega in uspešnega dela prejmejo: Osnovni sindikalni organizaciji Železniške postaje in občinskih upravnih organov Cako,- vec. Gasilska zveza Cakovec, Radio Čakovec ter Ivan ŠPRAJC, Franjo HERTELENDI, Ivan TERADl in Stjepan BLINARAC iz ob- čine ČAKOVEC; Društvo izvorne folklore Koprivniški Ivanec in Ivan IVANIŠ iz obči- ne KOPRIVNICA; Tiskarna »Ljudevit GAJ«, Delovna organizacija »Keramika« ter Nevenka VINSKI m Branko ZAJEC iz obči- ne KRAPINA; Občinski odbor ZZB NOV in Pihalni orkester DPI) »Svoboda« i/ občine MARIBOR-TEZNO; Ribiška družina i/ ob- čine ORMOŽ; Občinski sekretariat /a notra- nje zadeve, KUD »Edo Leskovar« in Ladi- slav DUNAJ iz občine PREGRADA; Občin- ski odbor ZZB NOV občine Ruj, Aeroklub Ptuj, Pihalni orkester Ptuj, krajevna skupnost Zavrč in Alojz ŠEGULA iz (I) TOZD za vzdrževanje voz iz občine PTUJ; Gasilsko društvo Kozje iz občine ŠMARJE PRI JEL- ŠAH ter Osnovna šola »Ivan Murkovič« Vi- nica in Rudolf MATKOVIČ iz občine VA- RAŽDIN. LISTINO BRATSTVA IN PRIJATELJ- STVA za 4 do 5 let aktivnega in uspešnega dela prejmejo: Občinski sekretariat za notranje zadeve, KUD »Franjo Sert« Bednja in Prostovoljno gasilsko društvo Voča Donja iz občine IVA- NEC; KUD Koprivnica, Športno društvo »Bilokalnik«, Osnovna šola »Branko Jam- brešič - Zriko«, Kegljaška zveza. Delovna organizacija »Glas Podravine«, Likovna sek- cija »Podravka«, Josip GODEK, Vlado HLEBAR, Josip JALŽABETIČ in Zdravko GAZDEK iz občine KOPRIVNICA; Ivan HERCEG, Viktor SPAČEK, Dolfi ŠMID, Ivan CEKOL in Josip ARTIČ iz občine KRAPINA; Aleksander MARIC iz občine LENDAVA; Krajevna skupnost Zlaloličje, KUD »Milka Zoreč« Hotinja vas, Janko FORŠTER, Vlado JURANČIČ in Ivo SKERLOVNIK iz občine MARIBOR-TE- ZNO; Pevski zbor osnovne šole Ormož in Vekoslav KOSI iz občine ORMOŽ; TOZD »Alatnica Straža« iz občine PREGRADA; Krajevna skupnost Hajdina, Osnovna šola Olga Meglic Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj, Alojz ( AJNKO, Edi KUPČIČ in Franc VREZE iz občine PTUJ; Občinska konferen- ca ZSMS Šmarje pri Jelšah, Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina, Krajevna organizacija ZRVS Rogatec, TTG TOZD Atomske toplice Podčetrtek, Radio Šmarje pri Jelšah, Jože PLANINC, Valter JORDAN, Franc KOVAČIČ, Mimica KIDRIČ in Jaka RIHTARIČ iz občine ŠMARJE PRI JEL- ŠAH ter dr. Daroslav HRANDEK iz občine VARAŽDIN. Priznanja bratskih občin se podeljujejo za zasluge in uspehe dosežene na področju raz- vijanja medrepubliškega sodelovanja, za iz- vajanje nalog vsakoletnih Srečanj bratstva in prijateljstva ter za prispevek pri krepitvi brat- stva ter enotnosti med jugoslovanskimi naro- di in narodnostmi. Prejemnikom priznanj iskreno čestita tudi naše uredništvo. 20. JUBILEJNI POHOD, lOa ŽENSK NA TRIGLAV Zaključek v Bohinju, v hotelu Zlatorog (II. nadaljevanje in konec) Komna ima žičnico. Naše na- hrbtnike nalagajo v gondole. Ob meni ženske klepetajo: »Zunaj mladenka joče. ne mara nikogar, naganja vsakogar, kdor jo posku- ša tolažiti! Preutrujena je reva in naveličana že vsega!« Ni to moja nesrečna deklica, ki neguje ne- prijeten občutek, da je nihče ne mara nikjer? Vest? Sem jo zane- marjala? Že iz otroštva se tru- dim, da bi se vsakdo ob meni sproščeno počutil, bil sprejet, za- željen; težko mi je, kadar vidim koga osamljenega z nerešenimi problemi, z njim poskušam najti rešitev; nesrečnega potolažiti, mu vrniti zaupanje vase. Prepuš- čam se njihovim željam; tukaj sem se z zadovoljstvom prepusti- la Zvonkinim, hitela sem z njo; na Triglav željam Ivana in Alen- ke, pela sem na njegov vrh in na- zaj; včeraj dekličinim, ostala sem v njeni družbi; danes se prepuš- čam poštarjevim. Odkar ne preti- rava s skrbjo, je prijetno z njim, toliko si imava povedati; sva kot stara znanca, ki se že leta nisva videla. Vračam se k moji deklici, hi- tim k njej. Najdem jo pri vhodu koče, naslanja se na zid: »Kaj je s teboj? Preveč utrujena!« Odda- ljeno me gleda s solznimi očmi; odmaknjena sebi in meni: »Pusti me pri miru, sama sebi sem od- več, vse me moti!« Začudeno in presenečeno se odstranim: »Do- bro, kakor želiš!« Vrnem se k po- štarju. Moj nahrbtnik pravkar tehtajo. Okrog enajst kil sem no- sila z ogrodjem vred. Ne nisem imela veliko hrane in najnujnej- ša oblačila, zdaj imam tudi pla- ninske čevlje v njem. Odhajala sva sama skozi naj- krajšo pot po največji strmini gozdnega objema. Mehka tla, zemlja nahranjena z listi in iglav- ci z drugim rastlinjem in živalski- mi odpadki; vzgrezala so se pod najinimi nogami. Taka so kot dolga volnena preproga, ki jo z vso ljubeznijo izdelujejo tkalke naravnih življenjskih sil. Za na- ma je že zdavnaj Pekel. Ne tisti, ki ga drug drugemu pripravlja- mo mi. Hodiva mimo Jagrovih skal. Od daleč šumi slap Savice, njegov mogočen pritisk vdira skozi skalnate razpoke, špranji- ce, votline . . . , izbruhne, naravni vodomet se razbija v brezštevilne kapljice, ki jih pod slapom lovi njegova večno nemirna gladina Savice, njen tok se počasi umirja nekje pri koči Savici, zavije mi- mo Ukanca še za hotelom Zlato- rog in že se umiri v Bohinjskem jezeru. Od tod se prav lepo vidi, kaže mi ga. Na nogo pazim, z de- sno poskakujem lahkotno in sproščeno, sprejemam dvoje pri- jateljskih rok, da lažje in hitreje preskočim strmo oviro. Smejeva, podiva se, hočeva doseči cilj, po- šta mora prispeti pravi čas. Tu sva! Koča pri Savici, dež že kar precej škropi, moči nam planin- ske izkaznice, žigosamo jih. Av- tobus ravno pripelje! Napolnimo ga! Za mojim sedežem slišim znan glas. Bila je Fani. Izmenja- va naslova. Zadovoljstvo nas za- ziblje v spanec. V Bohinju, v hotelu Zlatorog zadnjič skupaj zaužijemo malico. Veliko pričakovanje, podeljeva- nje priznanj: TELEKS daje ob dvajsetem pohodu »100 žensk na Triglav« diplomo v znak prizna- nja, da se je ..., dne 8. septem- bra 1985 povzpela na najvišji vrh naše domovine, dva tisoč osem- sto štiriinšestdeset metrov visoki Triglav ... Uredništvo Telek- sa ... ; dobile smo še grafiko Triglava, delo Doreta Peljhana; najlepše darilo je žreb podelil udeleženki Mariji Maček z Jese- nic, Cvetočo ajdo od akademske- ga slikarja Franceta Novinca, iz Godešič pri Škofii Loki. Pred hotelom so naši skrbni triglavski poštarji sprejemali še zadnje pošiljke, nujne, ekspre- sne, letalske, pakete. Pa kaj mi- slite, kaj so naše udeleženke po- šiljale! Kamenje s Triglava! Vračamo se domov. Še slišim glas udeleženk, ko sem dajala na nahrbtno stran diplome v podpis vsem stotim: »Ta je edina, ki ne dela razlike med nami, vsi smo ji enako dragi!« ERIKA ZUPANČIČ Konec Ob Novem letu Poslavlja zopet staro se leto, pred vrati na pragu že Novo stoji, kdo znal bi povedati kaj ho prineslo, v naročju skrinjo skrivnosti drži. Ob času bo skrinjo skrivnosti odprlo in srečo razlilo bo križem sveta, med srečo, veselje se ho prikradla marsikatera kaplja gorja. Tako zopet mlado leto nastopilo svojo življenjsko bo pot in se ob letu spet poslovilo, kakor se staro poslavlja od tod. Pa čeprav se ho poslovilo, nikdar se vrnilo z neskončnih globin, vendar ne bo nikdar pozabljeno, pustilo bo mnog. neizhrisan spomin. Zinka Matjašec Na Vidmu bo dedek Mraz v nedeljo Iz krajevne skupnosti Videm pri Ptuju sporoča- jo, da bodo imeli dedka Mraza v nedeljo, 29. de- cembra, ob 14. uri. S svojim spremstvom se bo ustavil v dvorani na Vidmu in vabi vse otroke, ki so dobili vabila, da ga pričakajo. Danes ob 16. uri in 30 minut bo v telovadnici OŠ Tone Žnidarič za otroke iz KS Tone Žnidarič, ob 17. uri in 30 minut pa za otroke iz KS Jože Potrč. V telovadnici OS Olga Meglic bo dedek Mraz za otroke iz KS Olga Meglic danes ob 15.30 uri in Dušan Kveder ob 17.30 uri. V telovad- nici OŠ Franc Osojnik ob 17. uri za otroke iz te krajevne skupnosti. V domu Budina-Brstje ob 15.30 uri za otroke iz KS Spuhlja in ob 16.30 uri Budina-Brstje. Ob 18. uri pa bodo dedka Mraza •pričakali še otroci iz KS Bratje Reš in sicer v svo- jem domu krajanov. Drugih podatkov do zaklju- čka redakcije tudi danes nismo dobili. mš Švajgerjeva »domačija« na destrniškem odru Požrtvovalna destrniška dramska družina bo uprizorila 29. decembra igro »Domačija«, učitelja domačina Ptujčana — učiteljeval je na Polenšaku, Trnovski vasi in Zavrču — leposlovnega prijatelja, publicista Zmaga Švajgerja. Izbrali so si njegovo ljudsko igro, z domačo, kmečko snovjo, s proble- matiko Slovenskih goric, učitelja, ki je tragično za- ključil svoje življenje kot politični aktivist OF leta 1942. Uprizoritev bo tudi tako pietetnega značaja, v počastitev mladega učitelja. Zmaga Švajgerja, ki mu ni bilo dano, da bi svoje vzgojiteljsko in kul- turno poslanstvo i/polnil do kraja. Podatki o Svaj- gerjevem življenju in delu, njegovem poklicu, nje- govem poznavanju kmečkega življenja, njegovih naprednih pogledih na zaostalost in predsodke te- ga sveta in vsebine igre same dovolj jasno kažejo, iz kakšnih osnov je zrasla »Domačija« in kaj je njen avtor hotel povedati ljudem, sredi katerih je živel. »Domačija« je delo človeka, ki je mnogo obetal, a žal prezgodaj onemel v dneh, ko je več veljalo dati svoje življenje, kakor pa živeti v miru in ustvarjati. L A. ZA ZDRAVJE IN MIR Frančiška Žnidarič, rojena 1. marca 1891 pri Mali Nedelji (danes Bučkovci), sodi med naj- starejše občane občine Ormož. Izhaja iz želarske številne, pre- številne družine, ki se je na dveh hektarjih zemlje komajda prebi- jala skozi življenje. Če bi oče ne- kaj malega ne čevljaril in če bi ne imel pri raznih kmetih »zgo- vorjeni rnertik« (mera za žito) za opravljeno mlatitev s cepmi, bi jim trda predla. Tolkli bi lakoto. Takoj po končani osnovni šoli v domačem kraju je Frančiška mo- rala poprijeti za delo in pomaga- ti očetu »goniti cepe« po vaseh, da sta prislužila zrnja za vso dru- žino. Ko je vseh osem bratov in sestra odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, je ona — deveta — morala ostati doma in tako kot mati zagrabiti za vsako delo. Ni- kjer ni odrekla, četudi je bilo tre- ba streči zidarjem, da je le zaslu- žila kak krajcar. Potem pa je prišla »prva voj- na« in cesar ji je fanta poklical »na vojsko«, ravno ko sta se na- menila vzeti. Nekam v Rusijo ji ga je dal odpeljati, odkoder ga nikoli ni več bilo. Nanj pa ji je ostal spomin — sinček Franc. Ko je malemu Frančeku bilo pet let, je dobil očima. Mama Frančiška seje namreč 1919. leta poročila, a je pravo zakonsko srečo uživala le polnih dvanajst dni. Potem se je pri sečnji \ goz- du na moža zrušilo drevo in ga »na treh straneh po hrbtenici preklalo«, da je ostal nepokreten — negiben. Dvanajst let je prele- žal v postelji in dolgih dvanajst let ga je mlada Frančiška stregla kot dojenčka. Potem pa je lepega dne — kar tako, nenadoma — za vedno zaspal. Za njim ji je ostal drugi sin, a ji ga je vzela »druga vojska«. Nekam na Rusko so ga bili odpeljali in tudi njega ni bilo nikoli več. »O bog, samo žalost in nevolo sem imela skozi življenje«, poto- ži Frančiška. Danes živi pri svoji hčerki Ma- riji Lukman v vasi Libanja pri Ormožu. Srečna je in zadovolj- na, še zlasti, kadar vzame v na- ročje svojega pravnuka Mitjo, ki je za svojih devet mesecev pravi korenjak, da ga je veselje pogle dati. Teža let, pravi, je še do lani ni motila. Vse je še lahko dela- la ... brala, gledala televizijo in tudi nit je lahko vdela v šivanki- no uho brez očal. Letos pa je že drugače, oči so ji nenadoma ope- šale in »ne dajo več tiste luči«, kot nekoč; pa tudi ušesa ne sliši- jo več kot prej. Drugega »bole- nja« pa zaenkrat še nima. Noge jo še vedno dobro nosijo, tako da vsaj okoli »šparheta« še lah- ko kaj naredi. V prihodnjem letu pa si želi dvoje: najprej zdravja za vso družino in zase. nato pa da bi se »ta vePki zglihali« za mir na sve- tu, pri čemer je s toplim pogle- dom pobožala pravnučka. I. C. Frančiška Žnidarič TEDNIK - 26. december 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 PTUJSKE UMETNINE PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Znano je. da ptusjki muzej po količini gradiva, ki ga hrani v svojih zbirkah in depojih, pred- njači med slovenskimi muzeji in da je tudi pomembnost tega gra- diva velika. Skorajda je ni razsta- ve, ki predstavlja določeno časo- vno obdobje ali področje ustvar- jalnosti na slovenskem ozemlju, ki bi zastavljene cilje dosegla brez deleža gradiva s ptujskega območja. Tako po nekaj ekspo- natov iz ptujskega muzeja skoraj vedno gostuje na razstavah po Sloveniji, Jugoslaviji ali tudi v tujini. Tudi letos se je ptujsko gradivo predstavilo v več krajih. Že lani je Narodni muzej v Ljubljani pripravil razstavo »skrinja v Sloveniji«. Avtorica Vesna Bučič se je lotila obravna- ve meščanske skrinje in sprem- ljala njen razvoj in uporabo na slovenskem ozemlju. Kar dobr- šen del tega pohištva, ki je sesta- vljal opremo gradov in imenit- nejših meščanskih domov, je bil uvoz iz zahodne Evrope, pred- vsem iz Italije. Podatki o doma- čih mojstrih, ki so gotovo dobi- vali tudi takšna zahtevnejša na- ročila, se raziskovalcem zaenkrat še izmikajo. Na razstavi seje zvr- stilo 42 mesščanskih in 4 ljudske^ skrinje v časovnem razponu od j konca 15. do srede 19. stoletja.] Med najodličnejše razstavne predmete sta sodili renesančna skrinja iz poznega 16. ali začetka 17. stoletja iz rezljane in intarzi- rane orehovine, po izvoru najbrž iz Lombardije, in poznorenesan- čna skrinja iz rezljane, pouncira- ne in pirografirane limbovine iz dvajsetih ali tridesetih let 17. sto- letja, ki je bila izdelana verjetno v JPoadižju. Obe skrinji sodita v stalno postavitev muzejske kul- turnozgodovinske zbirke in v grajski jedilnici ponazarjata sta- novanjsko kulturo renesanse in pozne renesanse. V začetku tega leta je Narodni muzej z uspelo razstavo gostoval v muzeju za uporabno umetnost v Beogradu, nato pa sta se obe skrinji vrnili na svoje prvotno mesto v grajski jedilnici, kjer sta na ogled obi- skovalcem. V septembru in oktobru je ptujski muzej na povabilo Do- lenjskega muzeja iz Novega me- sta v tamkajšnji galeriji gostoval z razstavo »Ptuj na starih vedu- tah«. Razstava je bila pripravlje- na v začetku leta 1983 kot ena od prireditev v počastitev devetde- sete obletnice ustanovitve ptuj- skega muzeja. Čeprav naslov raz- stave napoveduje razmeroma oz- ko temo, pa se je skozi stoletja nabralo izjemno veliko število upodobitev starega mesta ob Dravi. Temu sta botrovala po- membnost kraja in njegova vloga v širšem okolju, pa tudi likovno izredno dognana podoba mesta, ki se v pogledu z juga oblikuje v plemenito trikotno kompozicijo. Razstava je zato pomenila prese- nečenje za Novomeščane, ki bi, kakor je v uvodnem nagovoru povedala kustodinja Dolenjske- ga muzeja Meta Matijevič, » ... zaman brskali med starimi fondi za upodobitvami Novega mesta, med Valvasorjem in Božidarjem Jakcem ne bi našli ničesar. Raz- stava s podobnim naslovom v Novem mestu sploh ne bi bila mogoča.« Na željo upravnega odbora Slikarske kolonije Poetovio — Ptuj je ptujski muzej v letu 85 prevzel pripravo jubilejne razsta- ve akademskega slikarja Viktorja Goričana. Haložan po rodu, če- prav že dolgo ŽIVI in aela v Za- grebu, se je Goričan rad odzival na vabila upravnega odbora Borlske kolonije. Za zvestobo se mu je odbor oddolžil ob življenj- skem in delovnem jubileju s fi- nanciranjem pregledne razstave, ob kateri sta bila natisnjena tudi katalog in plakat. Razstava je bi- la odprta na Ptuju, nato pa je obiskala še Maribor in Kostanje- vico na Krki in povsod je bila to- plo sprejeta. Večina del je iz umetnikove zasebne lasti, nekaj so posodili lastniki iz Zagreba, nekaj slik je iz fonda Slikarske kolonije, k uspehu razstave pa so prispevali tudi zasebni lastniki v Mariboru in na Ptuju, ki so svoje slike za daljšo dobo nesebično posodili za potovanje po Slove- niji. V Beogradu pa se je galeriji Borbine tribune v sodelovnaju z akademskim slikarjem Lajčijem Pandurjem ml. predstavil ptujski kipar in restavrator Viktor Goj- kovič. Beograjsko občinstvo si je lahko ogledalo 14 njegovih del, med katerimi sta tudi Glava žene iz leta 1967 in Reli iz leta 1976. Obe glavi sta del stalne galerij- ske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj, v kateri Viktor GojkoviČ in Albin Lugarič zaključujeta pri- kaz ptujske likovne ustvarjalno- sti od gotike do sodobnosti. O Gojkovičevi razstavi v Beogradu je ptujski Tednik že poročal, prezrl pa je samostojno razstavo Albina Lugariča v madžarskem Szombathelyju. Mesto je pobra- teno z Mariborom in med obema krajema je ustaljena kulturna menjava.Lugaričevo predstavitev v madžarskem mestu je pripravi- la Umetnostna galerija Maribor. Se posebej pomembna za spo- znavanje likovnih dosežkov s ptujskega območja pa je raziska- va, ki jo za Narodno galerijo v Ljubljani opravlja medanrodno priznani strokovnjak prof. dr. Zeri. Raziskave potekajo že več let in prva razstava z naslovom »Tuji mojstri od 14. do 20. stole- tja« je leta 1983 predstavila prvi del rezultatov obsežnega dela. Raziskave pa se nadaljujejo in so letos zajele tudi precejšen del ptujskega galerijskega gradiva, predvsem iz zapuščine družine Herberstein in iz fonda, ki je v muzej prišel iz zbirnega centra v letih po drugi vojni. Obetamo si lahko, da bo dr. Zeri po natan- čnih primerjavah z gradivom iz drugih evropskih galerij oprede- lil slike, o katerih imamo doslej le skope ali celo nič podatkov. Marjeta Ciglenečki Detajl s prednje stranice renesančne skrinje rezljana in intarzirana ore- bovina, pozno 16. ali začetek 17. stoletja. V intarziji izdelana dva putta, ki se jima telo podaljšuje v vitice, nosita kartušo z nedoločenim grbom. Intarzijo dopolnjujejo pirografske risbe. Skrinja je bila izdelana verjet- ■o v Lombardiji, ni pa znano, po kakšni poti je zašla na ptujski grad. Foto M. Ciglenečki, 1985 Viktor GojkoviČ: Glava žeM, bron, 1967. Kipar je izdelal žen- sko glavo najprej v glini in zanjo prejel študentovsko Prešernovo nagrado. Nemirna površina je oblikovana z odločnimi potezami. Bronasti odlitek je Pokrajinski muzej Ptuj pridobil leta 1983 iz sredstev Slikarske kolonije Poeto- vio — Ptuj. Foto M. Ciglenečki, 1983. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Pred 43 leti, točneje 29. 12. 1942 se je izteklo življenje politi- čnemu delavcu, aktivistu in bor- cu Francu Osojniku. Njegova ži- vljenjska pot se je pričela 26. 8. 1900 v krogu kmečke družine v Janežovcih v Slovenskih goricah. Že kot kmečki otrok je zelo zgo- daj spoznal težko življenje male- ga kmeta. Prav zaradi tega se je navdušil za socialistične ideje. Začetki Osojnikovega politične- ga delovanja pod vplivom KP pa segajo v leto 1932, ko je pričel Frasc Osojalk, kmet Iz DeseMC, komunist, organizator OF, zadnji politični komisar Lackove čete. Padel je 29. 12. 1942 v Krčevini pri Ptuju. tesneje sodelovati z Jožetom Lackom, kdaj je postal član KP nam natančneje ni znano, po vsej verjetnosti v letu 1938. Pred vojno je sodeloval v sokolskem društvu Destrnik, v Zvezi kmeč- kih fantov in deklet, redno pa se je udeležil sestankov KP. Zaradi svojega političnega prepričanj« je moral januarja 1941 oditi skupaj z ostalimi ptuj- skimi komunisti v koncentracij- sko taborišče v Medjurečje. Po vdoru nemškega okupatorja se je Osojnik aktivno vključil v delo OF. Skupaj z Lackom se je ude- leževal sestankov OF, njegova domačija pa je postala zatočišče političnim aktivistom, od novem- bra 1941 pa drugi dom Jožetu Lacku in Francu Krambergerju. Pri opravljanju političnih nalog je imel tesne stike z sekretarko SKOJ Anico Kaučevičevo v Ptu- ju, Olgo in Albinom Megličem, Francem Rajšpom, Francem Zorčičem in drugimi. Marca 1942 je odšel na sedež PK KPS v Št. Vid pri Rogaški Slatini, kjer je poročal o uspehih OF v ptuj- skem okolišu. Domov se je vrnil z novo sekretarko okrožnega ko- miteja KP za ptujski okraj Mimo Kovačevo-Barčko. V juniju 1942 se je priključil Slovenskogoriški četi. V četi je bil politični komisar. Iz posled- nje bitke Slovenskogoriške čete pri Mostju se je rešil in se zatekel na Vičavo v zapuščeno lopo po- sestnika Selmajerja. Nekaj časa se je zadrževal pri Olgi Meglic, nato pa je odšel v Ruško četo, kjer je postal oktobra četni poli- tični komisar. S Pohorja se je Osojnik nekajkrat vrnil v ptujski okraj v zvezi z nalogami OF. Pri opravljanju ene izmed teh nalog je 29. 12. 1942 po izdaji padel na domačiji Franca Krambergerja v Krčevini pri Vurbergu^____ JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (233) S koledarjem v srečno novo leto živilski kombinat Žito iz Ljubljane je svoje poslovne partnerje ob novem letu razveselil z ličnim rokovnikom. V drobnem tisku na za- četku te publikacije se ti in drugi naključni dobitniki tega koledarja lahko poučijo, da je to »DNEVNIK RADA, izdanje 132, izdavač i dizajn JUGOSLAVIJAPUBLIK Beograd, štampa MOBO Ljubljana«. V duhu tega be- sedila je tudi notranja ureditev koledarja: po- datki o praznikih, pomembnejših telefonskih številkah in imena mesecev v koledarskem delu rokovnika so najprej zapisani srbohrva- ško, in to v cirilici, nato srbohrvaško v latini- ci, šele na tretjem mestu pa so slovenski napi- si! Na zadnjem so makedonski, v cirilici. Imena dnevov ob prostoru za beležke so označena samo z vsemi štirimi začetnimi čr-„ kami, tako da bralec ne ve kaj početi s to čudno mešanico sodobne metelčice (npr. YUTB — beri utorak, utorak, torek, vtornik). Takih in še hujših (brez slovenščine!) prime- rov srečujemo v tem prednovoletnem času še več. Naročniki in plačniki teh koledarjev so slovenske delovne organizacije, ki se očitno premalo zavedajo nekaterih svojih dolžnosti. Poslovni jezik slovenskih delovnih organiza- cij je slovenščina, in ta bi morala biti v vseh poslovnih besedilih slovenskih podjetij na prvem mestu! — Zato bi Žito moralo zahte- vati od založnika, naj koledar uredi tako, da bodo v njem najprej slovenski napisi, nato pa drugoiezični v različnih pisavah. Naibrž bi tega ne bilo težko doseči je malo volje, zave- sti in doslednosti bi pri Žitu potrebovali. Vztrajno izhajanje takih koledarjev je do- kaz, da je pri marsikom opozorilo 118. izjave Jezikovnega razsodišča naletelo na gluha ušesa. Tedaj smo namreč menili takole: »v koledarjih je malo možnosti za jezikovne na- pake, a zato veliko več za vse druge . .. Torej — tiskarji, založniki, naročniki, upoštevajte želje potrošnikov. Priporočamo vam sloven- ščino na prvem mestu!« Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu- bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljublja- na, Komenskega 7. franc fideršeki delegat naee zgodba o ^^^^^^^^BPV v letu ^^^^^■■^ To je Francka še bolj utrdilo v sumu, da nekaj z njo ni v redu. Ko je popoldne šel po pošto v Žetale, takrat jo je še nosil dnevno pismo- noša iz Rogatca, seje mimogrede oglasil tudi na postaji narodne mili- ce. Komandirju Stanetu je opisal primer in predlagal, da bi bilo prav preveriti resničnost njenih izjav. Naslednji dan sta imela miličnika že načrtovan obhod skozi Na- dole, zato so se dogovorili, da se bosta oglasila na sedežu KNOO še pred dogovorjenim prihodom omenjene kandidatinje za novo prebi- valko v Nadolah. Tako seje tudi zgodilo. Danico je prisotnost miličnikov v pisarni KNOO trenutno presenetila, toda hitro se je zbrala in se niti ni upira- la, da bo šla z njima na postajo. Tajnika je nekajkrat ošinila s sovraž- nim pogledom, in ko je odhajala, je še strupeno zasikala: »To si mi ti skuhal, fej, celeč!« Ko se je tajnik čez nekaj dni srečal s komandirjem, ga je mimo- grede vprašal, kaj so ugotovili glede tiste dekline. Povedal mu je, da jo je »kasirala ozna«, kjer so tudi rekli, daje to »nevarna ptička, ki so jo že iskali«. To je tudi vse, kar mu je znanega. Čez kak dan je Franček o tem govoril z Nacetom. Ta mu je rekel, daje ravnal pravilno, saj moramo biti zelo previdni do ljudi, ki jih ne poznamo. Razni sovražniki, ki se skrivajo pred ljudsko oblastjo bi ze- lo radi prišli do naših potrdil ali legitimacij, da bi se tako lažje skriva- li, i Očetovsko pa mu je svetoval, da domačih ljudi človek ne smej ovajati, če hoče imeti ugled aktivista OF na vasi. Četudi kdo reče ka-i ko sovražno besedo, za katero bi lahko bil kaznovan, tega ne govoriti naprej, temveč je treba človeka prepričati, da tisto ni prav, kar je re-: kel. Le tako si aktivist ohrani zaupanje pri ljudeh, ki mu bodo tudi' upali povedati tisto, kar dejansko mislijo. DELEGATI NA PRVEM ZASEDANJU SKUPŠČINE OKRAJA Za vse aktiviste ptujskega okraja je bil 30. avgust 1945 slovesni dan. Delegati okrajne skupščine so se sestali na svoji prvi svečani in delovni seji. Nace je odšel na Ptuj že ob jutranjem svitu, saj je bila prej. to je uro pred sejo skupščine, sklicana seja okrajnega odbora OF. Dogovorili so se predvsem o razpravi na seji in razdelitvi vlog, koga v delovno predsedstvo, koga v ta ali oni organ, kdo bo prebral pisma, kdo resolucijo, kdo bo o čem govoril, se oglasil v razpravi in podobno. Delegati morajo aobiti vtis, da dobro vemo kaj hočemo in da •mo dobro organizirana oblast. »Vse mora iti kot namazano, ob tem pa morajo udeleženci imeti vtis, da je vse spontano« je poudaril se- kretar Pačnik. Za svečano prvo zasedanje delegatov okrajne skupščine je bil Titov dom (dvorana kina) še posebej okrašen. Poleg slovenskih in ju- goslovanskih zastav, so bile tudi zastave »velikih zaveznikov« — Sov- jetske zveze. Velike Britanije in ZDA. Svečani del zasedanja je obsegal pozdravne govore, politični pre- gled v svetu in doma, pisma in resolucije. Za prvega predsednika okrajnega narodnoosvobodilnega odbora je bil izvoljen Franc Bel- šak-Simon, ki je tudi prebral pozdravno pismo tovarišu Titu, predsed- niku federativne vlade. Pismo izvršnemu odboru Ljudske fronte Jugo- slavije v Beograd je prebral sekretar Pačnik, pismo zvezni vladi v Beo- grad delavec iz Strnišča, Načeta pa je doletela čast, da je kot kmet iz Haloz prebral pozdravno pismo Narodni vladi Slovenije, dočim je re- solucijo Državni komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorjev in nji- hovih pomagačev predlagal in prebral predsednik ptujske ekspoziture komisije za ugotavljanje vojnih zločinov, ki je bil jurist Viktor Knez. Vsa pozdravna pisma in resolucijo so delegati potrdili stoje, z navdušenim ploskanjem in vzkliki. Delovni del seje je potekal manj burno. Delegati so izvolili okraj- ni narodnoosvobodilni odbor, imenovali odgovorne funkcionarje za posamezne odseke in referate, sprejeli več predpisov, bili seznanjeni s sklepi in zakoni, sprejetimi na tretjem zasedanju Avnoja, ki je postal začasna skupščina in z nalogami, ki nam jih ti zakoni nalagajo. Slo je za zakone o volitvah, o volilnih imenikih, o državljanskih pravicah, o agrarni reformi in še nekatere. Poseben poudarek so dali pripravam na volitve v ustavodajno skupščino. Povedali so tudi, da je Narodna vlada Slovenije z odlokom uki- nila nekaj okrajev, med njimi tudi lenarškega in ormoškega. Tako se bo ptujski okraj s I. septembrom povečal za II novih krajevnih na- rodnoosvobodilnih odborov, Biš iz okraja Lenart, 10 pa iz okraja Or- mož, to so bili: Cvetkovci, Hum, Loperšice, Velika Nedelja, Obrez, Ormož, Pavlovci, Podgorci, Središče ob Dravi in Šalovci. __ V naslednjih dneh so bili po krajevnih odborih masovni sestanki. Delegati so poročali o vsebini seje in o nalogah, ki jih prinašajo novi zakoni. Čeprav je bil v vsakem KNOO izvoljen delegat in se je tudi udeležil zasedanja, je Nace, kot »glavni delegat za Žetale« obiskal vse masovne sestanke, saj domači delegau niso bili sposobni vsebine prenesti tako kot bi bilo treba. Sivolasi Štefan, delegat iz Nadol, je na masovnem sestanku nav- dušeno pripovedoval o poteku zasedanja okrajne skupščine, ki da je bila celo boljša, kot včasih »deželna skupščina v Gradcu«, katere član je bojda bil za časa rajnke Avstrije. Nace ga je opomnil, da naj takih primerjav ne daje, ker nova ljudska oblast nima nič skupnega s »kapi- talističnim strankarskim sistemom, še manj pa s tistim sistemom, ki nas je nekoč ponemčeval.« Ljudje so Načeta predvsem spraševali, kako je s kraljevimi na- mestniki, kako z opozicijo, ki je z nekim Grolom odstopila, kako bo s cerkveno zemljo, ker se sliši, da jo bo oblast zaplenila in podobna vprašanja. Nace je pojasnil, da je odstopila manjšina, ki je predstavljala v skupščini staro Jugoslavijo. Grol je prišel v skupščino po sporazumu Tito — Šubašič. Stopil je na čelo reakcionarne skupine poslancev, ki niso imeli nikogar za sabo. Ko je to ugotovil, je odstopil. Grol je neki ■ stari srbski politik, pol nemške, pol francoske rodbine, je človek, ki ne ! razume ali noče razumeti naše oblasti. »S tem pa ne mislim primerjati vašega delegata Štefana z njim« se je pošalil Nace in opozoril, da bo- do somišljeniki Grola in starega režima sedaj nastopali podtalno in hujskali ljudi proti njihovi oblasti. VRAČAJO SE VETERANI IN »VETERANI« Koncem avgusta in v začetku septembra so začeli prihajati iz JA starejši borci, teh sicer na žetalskem območju ni bilo dosti, več je bilo takih, ki so bili le po letih starejši in so imeli kadrovski rok odslužen že v predaprilski Jugoslaviji, zato so bili .,edaj demobilizirani. Vračali so se tudi delavci, ki jih je okupator s svojo organizacijo »Todt« razkropil po vsej Evropi in vračali so se iz raznih vojnih uje- tništev tisti, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Skoraj ni minil dan, da se ni prišel kdo prijavit na krajevni odbor. Na obisk v domači kraj v Nadolah je prišel tudi Mato iz Beogra- da. Tja sta s sestro odšla sredi tridesetih let. Sestra je dobila zatočišče v nekem samostanu in potem tudi sama postala nuna, brat Tejček, kot so ga klicali doma. pa je dobil zaposlitev v neki delavnici, pozneje v tovarni. Ker se je prav tedaj vrnil iz JA tudi njegov svak, sta prišla na kra- jevni odbor skupaj. Želel je namreč videti, kako deluje ljudska oblast v njegovem rojstnem kraju. Tajnika Francka je med drugim zaupno vprašal, č? imajo v Žeta- lah »celico?« Ko je opazil, da Franček \prjšania prav ne razume, mu je postalo nerodno, kot da bi bil po nerodnosti izdal neko skrivnost. Franček pa mu je vseeno še svetoval, da naj vpraša Načeta. Se nadaljuje 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 26. december 1985 — TEDNIK Zadnji stanovalec zapustil grad Turnišče Pred dvema letoma je v Tedni- ku pisalo o propadanju gradu v KS Turnišče, prav tako pa je pi- salo, da se mora nekaj storiti, da ne bi ta kulturna dediščina pro- padla. Vse do danes je ostalo le pri obljubah, storilo se do danes ni ničesar, grad iz dneva v dan bolj propada, stroški za morebit- no obnovo pa rastejo. Ko se je nekdanja Kmetijska šola Turnišče preselila v mesto in spremenila naziv, so za grad na- stopili hudi časi. Kajti, dokler so bili učenci navzoči v gradu, kjer je bila šola in lahko rečemo dija- ški dom, so ti ob učenju veliko doprinesli k lepšemu videzu stavbe. Veliko dela in truda so vložili tudi v okolico, ki je bila vedno urejena in v poletnih me- secih v cvetju. Na gradu ni bilo razbitih šip in povešenih oken- skih kril, kot je to danes. Strop nad hodnikom, dvorano in dru- gimi prostori v prvem nadstropju pada na tla, streha pušča in še in še bi lahko napisali, kaj vse je danes narobe in kaj čaka na po- pravilo v tem kulturnozgodovin- skem objektu. Pred nedavnim se je v dom upokojencev Ptuj preselil tudi zadnji stanovalec te graščine. Kot stanovalci pa so ostali golo- bi, ti nosilci miru, ki so se množi- čno naselili na podstrešju — kljub samevanju je v njej še ved- no nekaj življenja. Živi pa v srcih krajanov, ki so ponosni, da ima- jo takšen objekt v svoji okolici, vendar se zgražajo, da nihče nič ne stori, da bi se ta objekt obno- vil in bi lahko služil prihodnjim rodovom. V tem letu je bilo go- vora tudi, da bi kdo v kletnih prostorih uredil prostor za zaba- vo mladine. Ta bi moral prispe- vati določeno količino denarja, nekaj bi prispevala občina Ptuj in KS Turnišče, na koncu pa še Zavod za spomeniško varstvo Maribor, pod katerega okolje so- di ta objekt. Vendar so si vsi lepo premislili in dvignili roke, kajti nihče nima sredstev, da bi takšno obnovo lahko pričel. Torej bomo usodo gradu prepustili nasled- njim rodovom, morda bodo le-ti našli rešitev! ZB Krajevna skupnost »Olga Meglic« Vičava—Orešje Ptuj Silvestrovo 1985/86 Krajevna skupnost smo ljudje iskrenega srca in vedrega duha, v zaupanju složno in srečno živimo, vsak dan pa z delom skrbimo za mir in svobodo, za zdravo naravo in splošno človeško kulturo. Vsaka naša družina in širša skupina, krajina, živi in ljubi svoj kulturni dom, po svoje poje melodijo srčno harmonijo za domačo rast in čast, dela še pokoro za goro deviznih pasti in strasti. Razvija televizijo spomina seks-omame dima, domačega, tujega vina, žogobrca, vojne raznih zvezd, lepotnih in strahotnih. Za zmage delimo priznanja s kombinežo svežo ali pa z bodečo nežo. Deveto leto naših mirnih borcev, zelenih prostovoljcev, še vedno ni prineslo rešitve, pogumne dokončne odločitve zaščite favne in flore za živo oreško okolje, za mirovne golobe dobre volje. Ali prevladali bodo terorizem ugrabitve razuma, anarhizem brezuma, egoizem pogubnega uma? Termalno kopališče in naše sončno zdravilišče za zdravje duha in telesa, za domača zemeljska nebesa so naše žive devize ljubezni in bratstva. Pogumni vsi naši in haloški biserni ribiči so složno brez orožja zmagali in vsem svetu so pokazali stoletno reformacijo s svojo bajno restavracijo za domačine vse domovine in mile goste iz tujine. V Orešju izletišče za užitek in počitek je pripravljeno gostišče, lepo zajeto in začeto za novo srečno leto. Za srečne in nesrečne stike med krajani in občani pripravili smo nove telefone, za mlade vame promenade in hitre voznike, varnosti prometa zveste, pa povsod asfaltne ceste. Pri nas je neodkrita, v grmovju skrita, krapinska sosedska jama, domovina pračloveka. Do sedanjega veka kosmata obleka teh hrabrih lovcev na zveri, prašiče in jelene, na ribe jerebice in še druge plene, pred mrazom ga je zvesto varovala. V spomin na tiste dni še danes kak sanjav prašič kot ptič obišče našo skupnost s pozdravom iz pragozda Donačke ali druge gore, a takoj nazaj zbeži, ker v srcu ga teži. Preteklo pestro leto prineslo je spoznanje za naše krajevno podravje: Za osebno srečo in zdravje niso važne le pobožne želje, prispevajo še tudi naše domače klobase in sočno srčno zdravo zelje. Srečno in veselo novo leto vam poklanjata Maja in Vlaja. 12 — NAŠI DOPISNIKI 26. december 1985 — Osmošolci so tokrat razmišljali o sebi, svoji vlogi v družini, o šoli, prostem času, zabavi ... Ob tem so se jim porajala vprašanja, zakaj so odrasli tako »trdi«, da jih ne razumejo, zakaj se sklicujejo vedno na svojo mladost, zakai, zakaj.. . Pa jim prisluhnimo! XXX že neštetokrat sem ju vprašala, zakaj ne smem na ples, pa sta mi odgovorila, naj se rajši učim. Kolikokrat sem jima skušala pojasniti, da so plesi le ob petkih in da grem v kino tudi le v petek. Pa zakaj me ne razumeta, da bi se tudi jaz rada malo zabavala, razvedrila in poza- bila na šolo. Vedno mi rečeta le, da v njunih časih ni bilo tako. Niso nosili takšnih nemogočih frizur kot danes, da niso bili tako oblečeni, da . . . Vedno poslušam isto pesem. Ali res ne razumeta, da so zdaj drugačni časi, da bi se tudi jaz rada zabavala kot drugi sošolci in so- šolke. XXX Srečna sem odšla na ples. Tam je bil tudi on. Naredila sem se, kot da ga ni. Šel je mimo mene. Prosil me je za ples. Zazrla sem se mu v oči in spet se mi je vnela iskra v srcu. Še zdaj ga nisem pozabila, te moje velike nesrečne ljubezni. Predajala sva se mirnemu ritmu glasbe in vsak svojim mislim ... Urna kazalca sta se prehitro premikala in kmalu je bilo konec plesa. Srečna, vendar hkrati žalostna sem se vračala domov. Doma pa kot po navadi. »Spet SI zamudila, veš«, pravi mama. »Oprosti, ne bom več,« odvrnem in počasi odidem v svojo sobo. Tisti večer sem zgodaj zaspala. Sanjala sem o njem sladke sanje. Joj, da bi bile resnične! XXX Probleme imam z odraslimi, posebno s starimi starši. Ce poslušam glasbo, mora biti čisto tiho ali pa sploh ne. Veliko- krat moram delati na parceli, toda jaz imam veliko učenja. Seveda se ne morem neprestano učiti, tudi odmori so pomembni. V kino pa ne smem, dokler se ne bomo preselili. Ne razumem, čemu zahtevajo naj- boljše ocene od mene, ne dajo pa mi priložnosti za učenje. Včasih mo- ram delati na parceli, čeprav naslednji dan pišemo kontrolko. S starši se tudi kdaj skregam. Pravijo, da lahko povem vse, kar me tišči, in da se bomo o vsem pogovorili. Vendar po navadi dobim tudi kakšno klofuto, in če hočem kaj pojasniti, dobim še kakšno zra- ven . .. XXX »Andrej! Utišaj že enkrat to razbijaško glasbo!« se iz sosednje sobe oglasi mama. »Takoj, samo to pesem še slišim do konca!« zavpi- jem nazaj. Končno ueasnem glasbo, ker se spomnim pregovora, da pamet- nejši odneha. Življenje je pa res hudo. Ko jaz poslušam glasbo, ki mi je všeč, je pri nas vse narobe. Ko pa mama posluša Avsenike in njim podobne, pa je vse lepo in prav. XXX Spet je začel s svojo pridigo. Le kaj ima od tega, da mi bo pol ure govoril, kar sem slišala najmanj dvajsetkrat! Naj raje bere časopis. Opravila bom svoje delo. Samo sedaj ne. Kasneje, ko bom prebrala to dolgočasno zgodovinsko snov do konca. Sicer pa ga sploh ne morem razumeti, kako se lahko pogovarja z menoj, kadar se učim. Njemu pa med branjem ne smeš reči ničesar. Oh, kako mi grejo na živce te bese- de, naj že preneha! »Nehaj, ata! Sovražim tvoje pametne govore. Prekinjaš me sredi učenja, ko pa kakšne snovi ne razumem, bosta z mamo rekla, zberi se. Pri tem govoričenju se naj zberem? Le kako? Tebi pa . ..« Naenkrat sem utihnila, saj me je mama prekinila s krepko zauš- nico. Oče pa je tokrat vzrojil nad mamo, kako si sploh upa tepsti otro- ka. Spet se je začel eden izmed tistih prepirov.... XXX Za menoj je delovni dan. Vstajanje ob šestih, pouk, kosilo, uče- nje, trening in končno malo prostega časa. Pravzaprav je dan enak dnevu. Ob prostih dnevih porabim veli- ko časa za svoje konjičke in nenazadnje so tu še obveznosti doma — pomaganje mami, ukvarjanje z mlajšima bratoma in še veliko tega se najde. Gledam Župančičevo knjigo, ki jo je mama pozabila pospraviti z mize, in nehote preberem: »Pet sinov iz ene hiše, pa se vsak drugače piše.« Prsti Gledam prste, ki tolčejo po mizi in razmišljam. Res se vsak dru- gače piše, vsak ima svojo velikost, a vsi sestavljajo celoto — dlan, ki pripada moji roki, roka pa je okončina mojega telesa — včasih lene- ga, včasih preveč eksplozivnega in nemalokrat utrujenega. Dnevi se hitro vrstijo drug za drugim, živim zadovoljno, tu in tam s kakšnim problemom, ki pa ga kar najhitreje poizkušam odpra- viti. Kakšen problem sploh imam? Imam veliko želja, ki se počasi uresničujejo ali pa so vsaj za zdaj neuresničljive. Tu je že eden od problemov, saj potrpežljivost ni ra- vno moja odlika. Tekma s časom — toliko stvari me zanima, pa za vse ni časa, da bi jih opravil. Borba za prevlado in dosego čim boljšega, je dobro razvita tudi pri nas doma. Brata izsiljujeta na svoj način, jaz pa ne popuščam. Po- tem je tu še mamino večno nezadovoljstvo nad nemogočim obnaša- njem njenih treh otrok, češ da so vsi po vrsti razvajeni in nesposobni za kakršnokoli samostojnost. Nenazadnje je tu še večno prisoten problem — premalo denarja za uresničevanje vseh naših potreb v družini. Vsak dan sproti planiram za jutri in ob realizaciji planov, se spet najdejo nove težave. Spretno krmarinn med svojimi obveznostmi, problemi in prostim časom. Mislim, da sem zadovoljen človek, na trdnih tleh. Ali hočem odrasti? Ne utegnem razmišljati, kaj pomeni beseda odrasti. To se mora občutiti in doživeti. UČENCI 8. C. RAZREDA OŠ TONE ŽNIDARIČ NAŠE NOVOLETNE ŽELJE — želim, da bi v novo leto stopil z novimi močmi in da bi imel same pozitivne ocene — želim mir in svobodo vsem ljudem sveta — želim, da bi imeli vsi otroci sveta dovolj hrane — da ne bi bilo več vojn in lačnih ust na svetu — tia bi povsod vladarla ljubezen in sreča — da bi vsi ljudje na svetu postali prijatelji — da ne bi bilo sovraštva — da bi uničili vse orožje — tudi jaz imam veliko željo: nov radio, novo smučarsko opre- mo a ko pomislim, da nekateri moji sovrstniki nimajo niti svobo- de, se zamislim in sklenem, da bo tudi stara oprema še dobra, samo da imam svobodo — v novem letu bi želel deliti svobodo z vsemi otroki sveta — da ne bi bilo toliko brezposelnih in lačnih po svetu — želim srečo vsem našim športnikom — želm, da bi svet zavil v plašč miru, da bi namesto oboroževa- nja raje pomagali lačnim v Afriki — želim, da se vsem ljudem uresničijo vse skrite želje. Učenci OŠ Videm pri Ptuju. ★ ★ TEDNIK december 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Tečaji smučanja za osnovnošolce Smučarski klub Ptuj pripravlja čez zimske počitnice tečaj smučanja v dveh skupinah (od 13 do 18. in od 21. do 26. januarja) in sicer na Pohorju (Trije kra- lji ali Rogla). C ena tečaja je 8000 din za člane kluba in 9500 din za nečlane. Od- hod avtobusa bo vsak dan ob 7.00, povratek pa okrog 15-tih. V ceno so vSeti šo- la smučanja 7 zaključno tekmo, smučarske karte in avtobusni prevoz. Prijave sprejemajo na naslov: Smučarski klub Ptuj. 62250, Raičcva 6, tel. 771-581 (tov. Marija Lukman) do vključno 8. januarja. Upoštevali bodo le tiste prijave, za katere bo plačana akontacija 5000 di- narjev na žiro račun 52400-678-82838. ODBOJKA Zmagala je Kungota v soboto je bil v telovadnici osnovne šole v Kidričevem turnir v odbojki v počastitev dneva JLA. Sodelovale so štiri ekipe. Zmagala je Kungota, ki je pre- magala vse tri nasprotnike, drugo je Kidričevo, tretja Je ekipa OLD boys, četrta pa ekipa Srednješolskega centra Dušan Kveder. l.k. Novoletni turnir v malem nogometu Takoj po praznikih bo v dvorani Mladika v Ptuju prvi novoletni turnir v malem nogometu. Organizatorji ga bodo izvedli drugega in tretjega Janu- arja. Žreb bo drugega Januarja ob 17. uri, do takrat pa bodo zbirali tudi pri- jave. Pokale so pripravili za najboljše ekipe, vratarja in strelca, posebej pa še za ekipo, ki bo zadnja in ekipo, ki bo najbolj všeč gledalcem. I. k. Turnir tudi v šahu šahovsko društvo MIP vabi lju- bitelje te igre na novoletni hitropote- zni turnir, ki bo v četrtek, 2. Januarja, ob 9. uri v prostorih društva v športni dvorani Mladika. Poskrbeli so tudi za nagrade. ŠTIRJE ATLETI KANDIDATI ZA EP, BAI IN UNIVERZIADO Zvezna kapetana AZJ sta določila spisek atle- tov, kandidatov za najpomembnejše nastope v letu 1986 in 1987. Med njimi so 4 ptujski atleti: mla- dinca: Kovač — (višina), Krabonja (400 m), člani- ca: Šešerko-va (daljina) in član: Vindiš (maraton) Za oba mladinca bodo v letu 1986 najpomemb- nejše Balkanske mladinske atletske igre v Turčiji, 1987 pa evropsko mladinsko prvenstvo v Španiji. Šešerkova ima kot glavni cilj naslednje leto tek- movati na Balkanskih atletskih igrah v Ljubljani in 1987 na Univerziadi v Zagrebu. Vindiš je določen, da v naslednjem letu tekmuje na evropskem prvenstvu v Stuttgartu in Balkan- skih atletskih igrah v Ljubljani ter 1987 na Univer- ziadi v Zagrebu. Kovač, Krabonja, Šešerkova in Vindiš so vklju- čen v projekt tiniakefe deU pri AZS ia AZI. Za pripravo na našteta tekmovanja jim zvezi omogočita priprave. V zimskem obdobju so oz. bodo deležni priprav v Poreču od 13. 12.-23. 12. in od 5. 1. do 15. 1. 1986 v Banjski Bistrici (CSSR). Pri Kovaču, Kra- bonji in Šešerkovi je za priprave potrebna partici- pacija kluba v višini 50 %. Ker gre za vrhunske športnike (Kovač državni prvak, Krabonja trikratni republiški in drugi v dr- žavi, Šešerkova druga in tretja v državi in Vindiš tretji na BAI), bi bila potrebna dodatna sredstva telesnokulturne skupnosti, da bi se navedene kan- didature uresničile, ker klub s svojo dotacijo ne zmore in ne bo zmogel finančnega bremena (stal- ne zdravniške kontrole v ustrezni zdravstveni orga- nizaciji, močnejša prehrana, v zimskem času tre- ningi v ustreznih pogojih itd.) pri uresničitvi našte- tih ctUev. KARATE Medalje za Satlerja in Štumbergerja Na odprtem prvenstvu Slovenije v semi kontakt športu Je v Zagorju na- stopilo kar 77 tekmovalcev iz enajstih klubov. Nastopili so tekmovalci iz Zreč, Polzele, LJubljane, Reke, Tito- grada, Celja, Ormoža, Ptuja, Crikve- nice in iz Zagorja. Korotaj iz Ormoža je v prvem kolu zmagal, v naslednjem pa izgubil ter tako deli 4.-5. mesto. Na tem mestu sta tudi Črt Zadravec in [Ranilo Koro- taj. Več borbenosti je pokazal Vlado Stumberger, ki Je osvojil 3. mesto in s tem bronasto medaljo. Se boljše me- sto Je zasedel Stanko Satler iz Ptuja, ki Je šele v finalni borbi z Bajraktare- vičem izgubil z rezultatom 6:8 ter ta- ko osvojil 2. mesto in srebrno meda- ljo. Janko Golob Je v kategoriji do 74 kg v prvem kolu premagal Grujiča iz Celja, v polfinalu pa izgubil s Šeba- kom ter tako osvojil 5. mesto. Martin Golob Je v boju za 3. mesto izgubil s Sojičem iz Zreč in osvojil 4. mesto. f hovnik Kino Ptuj Četrtek, 26. decembra: OSAMLJE- NI OČKA, ameriška barvna komedi- ja; od petka, 27. do nedelje 29. de- cembra: OGNJENE ULICE, ameri- ški barvni glasbeni film. Predstave ob It. in 20. uri. KOŠARKA Zmagi članov in članic v republiških košarkarskih ligah so v soboto odigrali redno kolo, tako tudi v drugih republiških, kjer nastopajo člani in članice košarkarskega kluba Ptuj. Oboji so uspešno nastopili v dvorani Mladika. Članice so po dolgem čakanju na ekipo Šentvida iz LJubljane tekmo le odi- grale in zanesljivo zmagale s 65:43. Mlade gostje so bile dokaj enakovreden nasprotnik le v prvem polčasu. V drugem delu pa so Jih domačinke popolnoma nadigrale. Za Ptuj so nastopile vse igralke in sicer Gorše, Kornik, Vučinič, Mur- ko, Vogrinec, Rozman, Kukovec, Jane, Teodorovič, Krničar in Horvat. Veliko bolj izenačeno in zanimivo je bilo na srečanju članov Ptuj—Ruše, ki sta ga s precej napakami vodila Potočnik iz Slovenskih Konjic in Dundek iz Murske Sobote. Začetek srečanja so dobili gostje in vodili do 9. minute, ko so domačini prvič povedli. Bilo je 16:14 za Ptuj. V nadaljevanju so domačini vodili že z 31:24, vendar so se gostje zbrali in prvi polčas dobili s 43:42. Podobno je bilo tudi v drugem polčasu. Po vodstvu gostov so si Ptujčani priigrali kar II točk prednosti, 62:51 v šesti minuti. Borbeni in izkušeni gostje so prevzemali niti v svoje roke, prešli v vodstvo, ki Je dobre štiri minute pred koncem znašalo pet točk, 77:82. Vendar so se domačini v zaključku pod vod- stvom državnega reprezentanta Ivana Sunare bolje znašli in zmagali s 92:85. Koše so dali: Damiš 17, Vlah 12, Marčič 25, CobelJ 2, Miran Kotnik 12 in Ro- bert Kotnik 20. Nastopili so še Filipič, Žibrat, Beranič, Cabrijan in Rozman. l.k. Vindiš v Luando! Mirko Vindiš, član ptujskega atletskega kluba in državni reprezentant bo zastopal Jugoslavijo na tradicionalnem in priznanem silvestrskem teku v Luandi (Angola). Tako Je odločil zvezni kapetan in s tem potrdil visoko vrednost enega najboljših Jugoslovanskih dolgoprogašev. Mirko Je trenutno v Poreču, na skupnih pripravah najboljših in perspe- ktivnih atletov. Tam sta do pred dnevi bila tudi Marija Šešerko in Kristijan Kovač. Vindišu želimo v Luandi čim več uspeha! l.k. JUDO Nastop v Celju v Celju Je bil novoletni judoistični turnir pionirjev, na katerem so med 130 mladimi tekmovalci nastopili tudi mladi člani Judo kluba Drava iz Ptuja in Go- rišnice. Med ekipami so bili drugi, s točko zaostanka za Impolom iz Slovenske Bistrice. Prva mesta so osvojili Kovačec, Kostevc in Marin, Petek je bil drugi, Meznarič in Muršie pa sta bila tretja. l.k. Seznam delovnih organizacij, temeljnih organizacij in obrtnikov, ki so do 24 12. 1985 darovali finančna sredstva namesto novoletnih voščilnic v sklad Splošne bolnišnice Ptuj za izgradnjo in opremo A) Družbeni sektor 1. Agis Ptuj z vsem TOZD in DSSS 50.000,00 din 2. Dom upokojencev Ptuj 5.000,00 din 3. Emona Merkur Ptuj 5.000,00 din 4. GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Ptuj 5.000,00 din 5. Gorenje, TOZD Poslovna oprema Ptuj 5.000,00 din 6. Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj 5.000,00 din»- 7. Mesokombinat Perutnina Ptuj 5.000,00 din 8. OŠ Ivan Spolenak - OO ZS Ptuj 5.000,00 din 9. OŠ - OOZS Majšperk 5.000,00 din 10. OŠ Tone Žnidarič Ptuj 5.000.00 din 11. Perutnina Ptuj, TOZD Farma, Sela 41 5.000,00 din 12. Pleskar Ptuj 10.000,00 din 13. Petrol - TOZD Motel Podlehnik 5.000,00 din 14. Skupščina občine Ptuj .5.000,00 din 15. Služba družbenega knjigovodstva Ptuj 5.000,000 din 16. Slovenijales, Lik »Savinja«, TOZD Lesna industrija Ptuj 10.000,00 din 17. Srednješolski center Dušana Kvedra Ptuj 5.000,00 din 18. Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor 5.000,00 din 19. Vodnogospodarsko podj. Maribor TOZD Vodn. enota Drava Ptuj 5.000,00 din 20. Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja Dornava 5.000,00 din 'il.'Združene lekarne Ptuj 5.000,00 din B) Zasebni sektor 1. Ber Branko in Anica, Rokavičarstvo Lovrenc na Dravskem polju 10.000,00 din 2. Cvetko Anton, izdelava zaščitnih sredstev — Budina 59/b 5.000,00 din 3. Damiš Vladimir, Mesarija — Bife, Cirkovce 5.000,00 in 4. Feguš Viktor, KoVinostrugarstvo, Podlehnik 31/C 5.000,00 din 5. Frangež Marjan, Expres, kemična čistilnica 5.000,00 din 6. Golob Marjan in Milka, Rokavičarstvo, Apače 5.000,00 din 7. Hanželič Franc, Splošno ključavničarstvo Dornava 40/e 5.000,00 din 8. ing. Kovačič Janko, Izdelovanje usnjene galanterije in obutve Ptuj 5.000,00 din 9. Kokol Herman, Krojaštvo usnjenih izdelkov Dolane 16/a 5.000,00 din 10. Kramberger Viljem, Soboslikar in pleskar 5.000,00 din 11. Lah Anton, Strojno ključavničarstvo Ptuj 5.000,00 din 12. Mlakar Franc, Strojni remont, Grajenščak 21/a 5.000,00 din 13. Munda Manfred, RTV servis Ptuj 5.000,00 din 14. Muzek Franc, Splošno ključavničarstvo ' Ptuj 5.000,00 din 15. Obrtno združenje Ptuj 5.000,00 din 16. Protič Nenad, Krojaštvo Ptuj 5.000,00 din 17. Senčar Metod, Elektroinstalaterstvo Ptuj 5.000,00 din 18. Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v občini Ptuj 5.000,00 din 19. Šmigoc Konrad, Modno krojaštvo Spuhlja 87/a 10.000,00 din 20. Šmigoc Alojz, Kleparstvo Ptuj 5.000,00 din 21. Šoba Franc, Elektroinstalaterstvo, Gaj pri Pragerskem 5.000,00 din 22. Terbuc Franc, Avtomehanik Dornava 116/b 5.000,00 din 23. Tomanič Roman in Martica, Vulkanizerstvo Lovrenc na Dravskem polju 5.000,00 din 24. Trančar Marjan, Valjčni mlin. Trnovska vas 38 5.000.00 din 25. Župec Frida. Kovinarska delavnica Ptuj 5.000,00 din 26. Solovjev Zalika, Modna šivilja Ptuj 5.000,00 din V imenu kolektiva splošne bolnišnice Ptuj se vsem darovalcem iskreno zahvaljujem! Vodja TOZD Splošne bolnišnice Ptuj dr. Lojze Arko OB DNEVU JLA Svečana akademija v Srednješolskem centru Tudi v ptujski občini so bile ob dnevu jugoslovanske ljudske ar- made številne prireditve in slovesnosti. Ves minuli teden so se po os- novnih šolah vrstili obiski predstavnikov ptujske garnizije, mladih in predstavnikov občinske konference SZDL. Tudi v vojašnici Dušana Kvedra so odprli svoja vrata za številne obiske učencev osnovnih in- srednjih šol ter varovancev vzgojno varstvenih organizacij. Na ogled so imeli namreč razstavo orožja in vojaške opreme. V Srednješolskem centru Ptuj je bila slavnostna akademija v po- častitev 22. decembra — dneva JLA že v soboto, 21. decembra zvečer. Na njej so se zbrali številni Ptujčani ter pripadniki ptujske garnizije. Slavnostni govor je imel komandant ptujske garnizije Zivojin Pešič, zatern pa so izročili sedem odlikovanj predsedstva SFRJ in sicer dve- ma članoma občinske borčevske organizacije, dvema članoma občin- ske konference ZRVS ter trem pripadnikom enot teritorialne obram- be. Odlikovanje — Medaljo zaslug za narod so izročili Stanislavu Golcu, Jožetu Slodnjaku ter Ivanu Vodi. Red dela s srebrnim vencem je prejel Avgust Ivartnik, medtem ko so Red zaslug za narod s srebr- no zvezdo izročili Francu Lončariču, Ivanu Vaudi in Martinu Učakar- ju. Slavnostni govor je imel Zivojin Pešič. Razen tega so za uspešno izvajanje obrambnih priprav ter za uspešno izvajanje mobilizacijskih nalog izročili še devet pisnih pri- znanj in sicer KS Grajena, Petrolovemu motelu v Podlehniku, Sred- nješolskemu centru Dušan Kveder Ptuj, Osnovni šoli Tone Žnidarič Ptuj, Štabu za civilno zaščito v' KS Polenšak ter Francu Krajncu, Maksu Sagadinu, Bojanu Mlakarju in Janku Purgu. V kulturnem, zelo dobro pripravljenem in izvedenem sporedu pa so nastopili pripadniki ptujske garnizije in učenci Srednješolskega centra Ptuj, z recitatorji, glasbeniki in mešanim pevskim zborom pod vodstvom Darje Koter. M. Ozmec KARAVANA CANKARJEVEGA DOMA V PTUJU v nedeljo, 22. decembra, je okrog 170 udeležencev Cankarjeve karavane obiskalo Ptuj, si ogledalo muzej, srednješolski center in vi- deo posnetke o kulturno zgodovinskih znamenitostih Ptuja z okolico, zatem pa še predstavo v ptujskem gledališču. Domača amaterska sku- pina je zaigrala Jovanovičevo Življenje podeželskih playboyev. Du- šan Jovanovič, ki si je tudi ogledal predstavo, je pohvalil režijske pri- jeme Branke Bezeljak Glazer in tudi dobro izvedbo. Zvečer so se udeležencem karavane predstavili še člani komorne- ga moškega pevskega zbora pod vodstvom Franca Lačna, Oto Mesa- ric pa je zaigral odlomek Partljičeve monodrame Nekoč in danes. N D. Drevi v Srednješolskem centru Ljubiteljem zborovskega petja se obeta nocoj lepo doživetje. V avli Srednješolskega centra Dušana Kvedra v Ptuju se bosta z novole- tnim koncertom predstavila pobratena pevska zbora naravoslovne šo- le Miloša Zidanška iz Maribora in ptujskega centra. Ptujski zbor, ki ga vodi Darja Koter, se bo predstavil z delom repertoarja, ki ga pri- pravlja za gostovanje v Franciji aprila prihodnje leto. N. D. Drage bralke in bralci! Za sodelovanje v iztekajočem se letu se vam iskreno zahvalju- jemo, saj brez vas Tednik ne bi bil to. kar je. Želimo, da v prihod- njem letu sodelovanje še okrepimo, v zadovoljstvo vas. nas — skratka vseh. ki Tednik radi berejo. Želimo vam prijetno praznovanje, v letu 1986 pa obilo uspe- hov, osebne sreče in trdnega zdravja! Naslednja številka Tednika bo_ izšla 9. januarja. Ur^nutW Osrednja slovesnost v vojašnici Najzaslužnejšim starešinam in vojakom so izročili odlikovanja predsed- stva SFRJ ter denarne in knjižne nagrade. Množično in nadvse slovesno je bilo na sam prazničen dan, v ne- deljo, 22. decembra dopoldne, ko so se poleg svečano postrojenih pri- padnikov ptujske garnizije zbrali še pred kratkim prispeli mladi voja- ki, njihovi starši ter predstavniki ptujske in ormoške občine. Zbrane je najprej pozdravil komandant garnizije Zivojin Pešič, ki je v slavnostnem govoru orisal pomen razvoja oboroženih sil SFRJ in trdne povezave z narodom ter ostalimi komponentami SLO in DS. Zatem je v imenu Ljubljanskega armadnega območja zbrane pozdra- vil starešina Božidar Cekič, v imenu družbeno političnih organizacij in SO Ptuj ter Ormož pa je pripadnikom JLA ob skupnem prazniku čestital predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič. ' Nato so zaslužnim starešinam izročili deset odlikovanj predsed- stva SFRJ. Red za vojne zasluge s srebrnimi meči so prejeli Milan Ra- škovič, Dragan Rašeta, Nikola Petkovski, Stojan Požar in Svetozar Ivezič. Medalje za vojne zasluge so izročili Miodragu Andjelkoviču, Slavoljubu Milovanoviču, Josipu Bohunu, Ljubiši Milojeviču, Alek- sandru Tanackovu ter civilni osebi v službi JLA Ivanu Brezniku. Poleg tega so prizadevnim starešinam in vojakom izročili 7 de- narnih in 6 knjižnih nagrad, 12 nagradnih dopustov, 7 značk Prime- ren vojak in 8 pohval. M. Ozmec Na Hajdini spet zanimiva arheološka najdba Mrzlo in neprijazno vreme si- cer arheologom ni naklonjeno, kar pa za letošnjo dokaj toplo in suho zimo ne bi mogli reči. Če že sami v tem času niso na terenu. jim kakšna čisto navadna slučaj- nost pomaga, da ne ostanejo brez dela. Tako so pred nedav- nim Zupaničevi orali na svoji njivi na Hajdini, torej na terenu. ki ga arheologi zelo dobro po- znajo. Nekaj težkega v zemlji jih niti ni posebej presenetilo, saj se podobne reči na tem območju dogajajo že leta in leta. Poklicali so arheologe Zavoda za spome- niško varstvo v Mariboru. Ivo in Marija Tušek sta skupaj z Mojco in Stankom Gojkovičem kaj hi- tro odkrila — za kaj gre. Za zani- mivo najdbo rimskih zaobljub- nih oltarčkov, o kateri nam je Ivo Tušek povedal: »Ko smo si ogledali teren, smo ugotovili, da je to v nepo- sredni bližini prvega mitreja. Marmorni kamen je sicer močno poškodovani oltar, na katerem se vidi profilacija baze in zgornjega dela, napisno polje pa skoraj po- vsem zbrisano in izprano. Nato sva s preparatorjem Stankom Gojkovičem našla še dva rimska oltarčka v plasti zemlje, ki je bila precej bogata s polomljeno ope- ko in močno pomešana. Manjši oltarček je posvečen keltskemu božanstvu Marmogi- ju. Zanimiv pa zato, ker imamo v muzeju že zapis o njem, vendar na tem kamnu z dodatno črko i, oziroma napisano Marimogiju. Najdba je zanimiva tudi zato, ker nam priča o tem, da je bil pod dravsko teraso na Hajdini nekak skupek manjših svetišč in da se tudi proti severnemu delu še najdejo ostanki lega svetiščne- ga kompleksa. Morali bi se seve- da lotiti sistematičnejših razisko- vanj, da bi lahko nadaljevali de- lo, začeto v prejšnjem stoletju. Tretji oltar je precej večji in posvečen bogovom večnih stu- denčkov (izvirov) Fontijem in Nimfam. Na njem je napis z na- vedbo darovalcev, ki ga pa do kraja še nismo razvozlali. Sama najdba sodi v tretje sto- letje našega štetja in gre torej za rimski svetiščni kompleks,« meni arheolog Ivo Tušek. Napis na večjem oltarčka bo po- trebno še razvozljati. Foto: mš Zupaaičeva njiva je skrivala tnili to pot zanimive ostanke rimske prete- klosti. Foto: mš Ptujski ribiči ob 3 5-letnici Ribiška družina Ptuj šteje da- nes prek 1200 članov in sodi med največje, prav gotovo pa med najaktivnejše tovrstne organiza- cije v naši republiki. 35-letnico svojega organiziranega delova- nja so ptujski ribiči proslavili skromno pa vendar dostojno. V soboto, 21. decembra, so se zbra- li na slavnostni seji skupščine, na katero so poleg delegatov iz po- dodborov povabili tudi predstav- nike ribiške zveze Slovenije ter predstavnike družbenopolitične- ga življenja ptujske občine. Zgodovino in razvoj od nekda- nje ribarske zadruge do sodobne, delegatsko organizirane in tudi gospodarsko utemeljene ribiške družine Ptuj je orisal sedanji predsednik skupščine RD Dimče Stojčevski, ki je poudaril, da je sedanja osnovna naloga sleher- nega ribiča varstvo narave in okolja, medtem ko je ribolov se- kundarnega pomena. Tega bi se morala zavedati tudi širša druž- bena skupnost in predvsem tisti, ki kljub številnim opozorilom še naprej zavestno onesnažujejo na- še vode in okolje. Slavnostni govornik, predsed- nik ribiške zveze Slovenije Jože Hartman, je pohvalil prizadeva- nja RD Ptuj za dosežene uspehe na področju lastne vzreje ribjega zaroda, saj je na žalost to še edi- ni način, da lahko ohranjamo jn sproti dopolnjujemo izpad ribje- ga zaroda iz že napol mrtvih rek in potokov. Pohvalil jc ludi orga- niziranost RD, še posebej, ker so ptujski ribiči bili med prvimi v družbenih organizacijah in dru- štvih, ki so pričeli z delegatskim sistemom delovanja. Zaradi vseh doseženih uspehov v 35 letih de- lovanja je ribiška zveza Slovenije odlikovala RD Ptuj z Redom za ribiške zasluge druge stopnje. Poleg tega so na sobotni sloves- nosti izročili odlikovanja RZS prek 40 članom RD Ptuj, starosti ptujskega ribištva Adalbertu Sle- kovcu pa najvišje ribiško prizna- nje plaketo I^ZS z listino. Za dolgoletno in uspešno delo v ribiški organizaciji so izročili tudi več priznanj RD Ptuj, za ča- stne člane pa so imenovali Jožeta Erhatiča, Friderika Modica, Ignaca Murka in Alojza Mikša. Ob koncu slovesnosti so izročili še 13 spričeval za gospodarje in paznike RD Ptuj. M. Ozmec Slavnostni govor je imel predsed- nik RZS Jože Hartman. O 35-letnem razvoju in dejavnosti RD Ptuj je govoril predsednik skup- ščine Dimče Stojčevski. osebna kronika Rodile so: Marija Štampar, Vitan 8 — Martino; Zdenka Majcenovič, Kraigherjeva 12 — dečka; Mar- jana Soštarič, Sodinci 21 — de- čka; Jožica Golob, Draženci 20 — deklico; Lea Prelog, Ul. 25. maja 8 — Moniko; Saša Toma- nič, Ul. 25. maja 6 — dečka; Zdenka Potočnik, Vareja 65 — dečka; Barica Bračič, Vel. Varni- ca 42 — Klavdijo; Brigita Gre- gorec. Mestni vrh 104/a — Da- mira; Olga Štumberger, Kajuho- va II — Marka; Terezija Cvet- ko, Dornava 22 — Andreja; Mi- lena Obran, Zavrč 11 — Alek- sandro; Hilda Plohi, Vel. Bre- brovnik 109 - Borisa; Štefka Rajh, Stanovno 11 — Petra; Ire- na Furek, Skorba 12 — dečka; Matilda Serec, Obrez 9 — dekli- co; Gabrijela Šijanec, Bolehiieči- ci 18 — Mitja; Marija Karo, Bu- kovci 121 — Daria. Poroke: Miran Gole, Hrastovec 90 in Majda Kozel, Stojnci 39/a; Jo- van Romanič, Kajuhova 5 in Mi- lena Mihelič, Reševa 25. Umrla je: Kristina Lenart, Stražgojnca 23, roj. 1909, umrla 17. decembra 1985. POPRAVEK Tiskarski škrat nam je to- krat zagodel v članku »Kako- vost je iz leta v leto boljša«, saj je pri prepisovanju bila iz- puščena vrsta, tako niso bili omenjeni nekateri zbori, ki so peli na reviji v Lovrencu. Na- stopili so tudi Ženski zbor Društva upokojencev iz Ki- dričevega, Mešani zbor Dru- štva upokojencev iz Ptuja, moški zbor TGA Kidričevo, moški oktet pa je iz Leskovca in ne iz Lovrenca. Za napako se opravičujemo. Uredništvo! TEDNIK Izdaja zavod za čaaopiano In ra- dijsko dejavnost RADIO — TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka 1 Dobljekar, Franc Fideršek, Maj- I da Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in j uprava Radio — Tednik, telefon j (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 2000 di- j narjev. za tujino 3200 dinarjev. ' Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.