Poštnina plačana v gotovini
Leto Vili, St. 150
Ljubljana, nedelja 26. junija 1927
Cena 3 0*bi
■= ižHaia ob 4. xjutra|. sat
Stane .-nesedno Um «5-—, i»o-icmstvo Dir« 40-— neobvezno.
Oglasi do tarifu.
Uredništvo 1
Liubliana, ICnailova ulica Stev. 5/I. Telefon št. »07» in »804, ponoči tudi St. 2034.
Rokopisi se ne »rafcajo.
		
ms Si		m j m
Dnevnik ^a gospodarstvo, prosveto in politiko
UprmvniStvo: Ljubljana, KreSernor«
ulica St. 54. — Telefon St. «036.
iDseralnl oddelek: Ljuoljana, Prešel -nova ulica št. 4. — Telefon St. »40«
Podružnici: Maribor, Alensa idrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« iana št. 11.841 - Praha čislo 78.180» Wien,Nr. 105.141-
Ljubljana, 25. junija.
Konflikt z Albanijo je v likvidacijL Majhni vzroki so ga povzročili, z majhnim rezultatom se je poravnal. Ce je imela Albanija količkaj koristi od nasilnega postopanja z Djuraškovidem, ni bilo to vredno vznemirjenja, ki ga je stvar povzročila Balkanu in EvropL
V Tirani presojajo očividno stvar drugače. V Albaniji so morda storili Italiji uslugo, ker so povečali nasprotje do naše kraljevine, ker so pokazali, da jim ni na tem, da bi bili v dobrih odnošajih z nami. Človek ima vtis, da je bil konflikt radi tolmača Djuraškoviča člen v vrsti dogodkov, ki se vrstijo, odkar se je Albanija najprej s finančnimi ter gospodarskimi pogodbami, potem pa s tiranskim paktom zavezala v popolno odvisnost, od rimske politike. Ti dogodki imajo očividno svrho, da se kolikor najbolj mogoče zastrupi ozračje med Albanijo in Jugoslavijo, zato ni težko uganiti, da so poglavitni inicijatorji zanje izven Albanije. To nam je hkrati najsigurnejše izhodišče za presojo položaja, kako se bo razvijal v bodoče.
Poslaniki velesil v Beogradu tvorijo sedaj tako rekoč stalno komisijo, ki naj preišče vsak slučaj nesporazum-ljenja ali konflikta, ki se pojavi na jugo-slovensko-italijanski meji. Mi smo sicer sami povzročili to komisijo, ko smo svoj čas klicali Evropo za pričo, da nismo zakrivili onega, česar nas je dol-žila Italija. Danes s to uredbo ne moremo biti zadovoljni, ker se na ta način pred Evropo ipak označujemo kot nemirni duh Balkana, kot ena izmed onih držav, ki se neprestano zapletajo v opasne konflikte. Tega slabega slovesa nismo zaslužili, in vendar ga nam je s svojo intrigantsko politiko naprtila Italija.
Po slučaju Djuraškoviča smo lahko pripravljeni na to. da se bodo v naših odnošajih do Albanije zopet pojavili neljubi incidenti kakršnekoli prirode. ki bodo znova obrnili pozornost Evrope na ta del Balkana. Tako smo danes v prijetnem položaju, da se nam je pripraviti na permanentno napetost na al-bansko-jugoslovenski meji. ■ Dvomimo, da bi bilo tako premotri-vanje položaja prepesimistično; odnošaji, ki vladajo med Italijo, Albanijo in našo kraljevino, kažejo, daje tako in dosedanja izkušnja nam stvar samo potrjuje.
Kakor stoje stvari, ne moremo mnogo spremeniti na zadevi. Čakati moramo s primerno pozornostjo, da spretno pari-ramo vsak sunek, ki bi se nameril zoper nas iz te smeri.
Poglavitno je. da ostane Albanija na Balkanu osamljena. Da ostane osamljena njena nesamostojna politika in da Italija ne dobi še drugih pomagačev za svoje intrigantske namene. Zato je nadvse zadovoljivo, da se zadrži Bolgarija tako korektno in da se njeno javno mnenje. v kolikor se izraža potom časopisja, izraža v smislu principa Balkan — balkanskim narodom. Glede Rumunije moremo biti po izkušnjah zadnjih mesecev brez skrbi; italijanska diplomacija si je s svojo nestrpnostjo sama pokvarila koncept. Kar se tiče Grčije, sicer odnošaji še vedno niso zadovoljivo urejeni. ali s te strani nas priroda geografske. ekonomske in politične situacije sama ščiti pred italijanskimi uspehi.
Albanija ostaja tedaj osamljena in z njo samo bomo menda že opravili, tudi če jo ščiti in čuva zaveznik preko morja.
Delo podimavske komisije
Premestitev sedeža iz Bratislave m Dunaj?
Praga, 25. junija, d. O zasedanju medna« rodne podunavske komisije, ki se vrši te dni v Pragi pod predsedstvom italijanske« ga delegata Carla Rossettija je bil izdan ko« munike, v katerem se naglasa, da je komi« rija rešila že večino vprašanj, ki so na dne v« nem redu. Predvsem je komisija izdelala program za izboljšanje in ohranitev vodnih cest v vseh vpoštev prihajajočih državah za leto 1927/28. Vprašanje prometa pri Že« leznih vratih je komisija po temeljiti raz« pravi odgodila, vendar pa je izdelala pri« merne direktive za čimprejšnjo praktično rešitev. Izdelanih je bila cela vrsta poseb« nih določb o plovbi v tem predelu. Komi« »ija je razpravljala o celi vrsti vprašanj, ki ne tičejo splošne plovbe, zlasti pa vpraša« nje da i« tev. ki se pobirajo v kraljevini SHS ln glede katerih je nujno potrebna primer« r.a revizija. Prihodnji teden bo komisija rešila razne administrativne zadeve in skle« pala o preselitvi sedeža te komisije iz Bra« tislave na Dunaj.
Kralj Boris potuje v Evropo
London. 25. junija, s. «Westminster Gaz« zette® poroča, da bo bolgarski kralj Boris koncem julija oficijelno potoval v London in Rim. Spremljala ga bosta ministrski pred sednik Ljapčev in zunanji minister Burov.
Preganjanje slovanskega tiska v Italiji
Trst, 25. junija, s. Tržaški pr efekt je is
le neznanih vzrokov zaplenil današnjo šte« vilko »Edinosti«.
Vedno večji kaos
Popolna brezciljnost in brezglavost v vrstah radikalov. — Tudi
v Davidovičevi stranki se zbirajo oblaki nad vladno skupino
Beograd, 25. junija, r. Splošna ka- ko je stvarno v radikalni stranki že izbruhnil razkol, vlada v vseh radikalskih skupinah konsternacija in obupna po-parjenost.
Tudi v Davidovičevi stranki niso razmere rožnate. Na zadnji seji glavnega odbora te stranke se je pojavilo odkrito nezadovoljstvo zaradi neimenovanja dogovorjenih srezkih glavarjev in policijskih uradnikov. Sedaj prejema predsedstvo DavidovLčeve stranke vsak dan brzojavne proteste proti postopanju policije in proti demokratskim članom vlade. Med Davidovidem in demokratskimi ministri je čimdalje večje nezaupanje; saj je parola svobodnih volitev, s katero so hoteli demokrati prodirati v Srbiji postala že prazna fraza.
V demokratski stranki se tudi bije strastna, podzemska borba zaradi kandidatur. Ze danes je gotovo, da bo prišlo na mnogih krajih do razcepljenih list Oni. ki so podpirali sedanjo vladno kombinacijo, hoteč ostvariti četrto stranko proti Davidoviču in ostalim voditeljem, so doživeli te dni veliko razočaranje zaradi uspeha Davidoviča. ki bo kandidiral v samem Beogradu. Opaža se. da bo ime! Davidovič pri postavljanju kandidatur mnogo več uspeha in besede, kakor pa dr. Marinkovič.
junua, r.
rakteristika sedanje volilne kampanje je ta, da vlada tako v vladi kakor pri obeh koaliranih strankah glede volilne politike čim dalje večji kaos. Vlada še vedno ne ve, kaj ji je storiti in kaj naj ukrene. Značilno je, da se tudi pašičevci še vedno niso odločili za ofenzivo ter naprej taktizirajo in manevrirajo. V tem smislu je treba tolmačiti današnji uvodnik «Samouprave», ki je prešla v roke pašičevcev in glavnega odbora narodne radikalne stranke.
Splošno mnenje političnih krogov vseh strank je. da se še nikoli ni šlo tako brezglavo in brez vsake pozitivne smernice na volitve, kakor sedaj. Zato se ni čuditi, ako se že sedaj govori, da tudi novo izvoljena Narodna skupščina ne bo dolgo živela. Odličen član narodne radikalne stranke je n. pr. danes vzkliknil pred večjo skupino poslancev raznih strank in novinarjev: »Bog me varuj pred radikali, pred demokrati se bom že sam obvaroval!»
Radikali se boje najhujših udarcev od strani samih radikalov! Nihče ni varen pred protikandidati, nihče ne ve, kdo se mu bo postavi! nasproti, kdo ga bo skuša! prehiteti, kdo ga bo končno prevaral. Radi pojavov, ki dokazujejo, ka-
Zagrebški občinski svet razpuščen
Velike državne dotacije zagrebški občini« — Občinske posle bo vodil vladni komisar. — Nove volitve bodo koncem julija ali začetkom avgusta
Zagreb, 25. junija, r. Zagrebški župan arh. Heinzl se je danes povrnil iz Beograda. Novinarjem je izjavil, da je v treh dneh obiskal 11 ministrstev in ministrov in da so njegove intervencije bile v splošnem uspešne. Državna hipotekama banka je obljubila posojilo 25 milijonov dinarjev na račun kaldrmine za popravilo državnih cest na področju zagrebškega mesta. Posojilo se bo vrnilo v 10 do 12 letih iz dohodkov kaidrmine. ki se pobira na zagrebški carinarnici. Minister za socijalno politiko je dovolil iz 30-milijonsltega fonda za pobijanje brezposelnosti 5 milijonov za mesto Zagreb z obljubo, da bo dovolil še naknadno subvencijo. Te vsot« se bodo uporabile predvsem za gradnjo delavskih stanovanj.
Glede razpisa občinskih volitev je arh. fieinzl izjavil, da je vlada sklenila razpisati volitve še pred novimi skupščinskimi volitvami.
Veliki župan dr. Stopar. ki se je danes takisto povrni! iz Beograda, je potrdil novinarjem, da je ministrski predsednik Vukičevič kot minister notranjih zadev podpisal ukaz, s katerim se raz-pušča občinski svet v Zagrebu ln razpisujejo nove volitve. Začasno vodstvo občinske uprave je poverjeno dr. Antonu Golil, vpokojenemu banskemu svetnika.
Veliki župan je dalje izjavil, da je bil zagrebški župan arh. Heinz! proti razpustu občinskega sveta in da je imel pomisleke radi novih volitev. Dr. Stopar je opoldne naprosil arh. Heinzla, naj bi
podpiral novoimenovanega komisarja Golja. Sklep o razpustu zagrebškega občinskega sveta bo jutri objavljen v »Službenih novinah*.
Arh. Heinz! je pozneje tudi sam priznal novinarjem, da je imel pomisleke proti razpisu občinskih volitev, predvsem radi mestne gradbene akciie, ki je v polnem tiru. V teh gradbenih delih je angažiran kapital 50 milijonov dinarjev. Arh. Heinzl je v Beogradu povdarja!. da je sedanja večina trdna in da sprejema vse sklepe večinoma soglasno z edino izjemo komunistov, ki pa so brez vpliva. »Ministrski predsednik pa ni bil mojh nazorov in me je končno naprosil, naj bi jaz prevzel komisarijat, kar sem odklonil, nakar me je naprosilo, da podprem noveja komisarja z nasveti in s tihim sodelovanjem, čemur sem se uda! že zato. da vodim evidenco nad mnogimi tekočimi važnimi posli.
Beograd, 25. junija, r. Predsednik vlade. ki je bil opoldne v ministrstvu notranjih del, je nato odšel na dvor. Po avdijencl je Izjavil novinarjem, da je kralj podpisal ukaz o razpustu občinskega sveta v Zagrebu in da se vrše nove volitve v teku 6 tednov.
Politični krogi tolmačijo razpust občinskega sveta v Zagrebu na razne načine. Eni smatrajo, da je to afront vlade proti radičevcem. drugi vidijo v tem vo!i!ni teror. V splošnem pa poHtičnim krogom ni jasno, zakaj je vlada prav za prav razpustila občinski svet v Zagrebu.
Neprijetna afera v Osijeku
Osijek, 25. junija, n. Novi veliki župan Vrančič je prevzel svoje posle in suspendi« ral dva okrajna glavarja. Danes pa je dobil brzojavno naredbo iz Beograda, da mora dotična dva okrajna glavarja zopet posta« viti na njuno mesto. Doznava se, da se ve« liki župan temu noče pokoriti, ker zahteva, da se morata odstavljena glavarja zagovar« jati pred sodiščem radi poloma neke ban« ke v Vinkovcih. Vsekakor bo afera odjek« nila v političnem pogledu tudi v Beogradu.
Pribičevič v Hercegovini
Sarajevo, 25. junija, n. Danes je dospei semkaj Svetozar Pribičevič in takoj r.adas Ijeval pot v Fočo in Rogatico, kjer bo imel jutri dva shoda. Na Vidovdan bo imel zbo rovanje v Sarajevu.
Cerkvena slavnost v Zagrebu
Zagreb, 25. junija, n. Danes popoldne so slovesno položili temeljni kamen za novo nadškofijsko semenišče v Zagrebu. Prisot« ni so bili papežev nuncij Pellegrinetti, mno« goštevilna duhovščina, štirje škofi, zastop« niki vojske, rektor univerze, prosvetni in« špektor, mestno zastopstvo itd.
Rakič pri Mussoliniju
Rim, 25. junija o. Ministrski predsednik Mussolini ie včeraj sprejel v palači Chigi Jugoslovenskega poslanika Rckiča.
Albansko jagnie
Rim, 25. junija o. Posebni poročevalec tukajšnjega »Glornale d' Iialia* javlja iz Tirane, da bo albanska vlada v svojem odgovoru ra noto četvorice držav naglasi-la. da je postopala pomirjevalno in da Je sprejela predlog za rešitev spora, ker je prepričana, da je zaščita albansk'h interesov potrebna za k-onsolidacilo miru. Albanska vlada se bo zahvalila državam za njihov trud, ki gre za tem, da se prepreči spor, ki bi fshkn rrvvril mirne odnošaje med državami.
Češkoslovaška in Madžarska
Zunanji odbor praške poslanske zbornice je soglasno odobril trgovinsko pogodbo z Madžarsko. — Prijateljsko razmerje med Prago in Budimpešto je možno samo na temelju trianonske mirovne pogodbe
Češkoslovaške do Madžarske na trianonski mirovni pogodbi. Od te pogodbe ne morejo Slovaki, četudi bi morda Ceh: to kdaj
Praga. 25. junij a d. Zunanji odbor poslanske zbornice ie razpravljal o trgovinski pogodb'" z Madžarsko ter jo po daljši debati, v katero je posegel tudi zunanji minister dr. Beneš, soglasno sprejel.
Poročevalec dr. Uhlir ie v svojem poročilu povdaril politično važnost te pogodbe, ki bo zbližala obe državi na gospodarskem polju in s tem ustvarila podlago za realno mednarodno politiko. Narodni demokrat dr. Kramar je v svoiem govoru naglasil velik pomen gospodarskega zbližanja z Madžarsko, ker je s tem otvorjena pot po Dunavu do Komarnova. odkoder je Češkoslovaški odprta pot v Južno Rusiio. Nemški socijalni demokrat dr. Ceh ie povdarjal, naj bi se pogodba kol:kor mogoče prilagodila smernicam mednarodne gospodarske konference. Slovaški lidovec Ouderčo je v zvezi s tem naglasil. da temelji razmerje
nameravali, popustiti niti ene črke. Morda bodo Madžari po sklenitvi češkoslovaško -madžarske trgovinske pogodbe prišla k pamet' in uvideli definitivnost položaja, ki je ustvarjen s tmnonsko pogodbo ter opustili nadaljne Iredentdstične akcije, za katere žrtvujejo velikanske vsote.
Končno ie povzel besedo tudi zunanji minister dr. Beneš, ki ie naglasil, da pritegne vlada k pripravam za sklepanje raznih pogodb ne le vsa resorna ministrstva, marveč tudi vse zainteresirane Snitelje, ki lahko podajo v vseh konkretni vprašanjih svoje mnenje. To se Je zgodilo tudi pri sklepanju te pogodbe. Zunanji odbor je nato soglasno odobril češkoslovaško-madžar-sko trgovinsko pogodbo.
Pariz ima novo senzacijo
Leon Daudet, njegov upravnik in glavni komunistični tajnik pomotoma izpuščeni iz ječe!
Pariz, 25. junija s. Leon Daudet, upravnik lista »Action Franc a?se«, Delest in generalni tajmk komunistične stranke Se-mard so bili danes izpuščeni iz ječe, in sicer kakor se je šele kasneje ugotovilo, na podlagi napačnega povelja. Šef varnostne policije ie še! takoj, ko je izvede! za napako, v notranje mirrstrstvo. da se posvetuje z notranjim ministrom o potrebnih ukrepih.
Približno opoldne ie bil ravnatelj jetniš-nice Sante telefonično poklican baje od notranjega mmistra samega, ki je dal nalog, nai se takoj izpustijo Daudet, Delest in Se-mard, ker da ie tako sklenil ministrski svet ta da bo pomilostitveni dekret predsednika
republike takoj objavljen. Da pa se preprečijo demonstracije rojalistov in komunistov, je bilo sklenjeno, da se imenovani takoj iz-pustijo na svobodo. Ravnatelj jetniš-nice ie. ker ni imel psmenega naloga, telefoniral v notranje ministrstvo, da od kom-petentnega uradnika dob:l potrdilo tega povelja. Slučaj pa le hotel, da ie bil ta uradnik rojalist. Ta je bil v prvem trenotku nekoliko osupel, pa se je takoj zavedel ter je odločno 'zjavil. da je ta nalog tudi njemu znan in da se mora takoi izvesti. Do sedaj se še ne ve. kje so Daudet in njegovi tovariši. Daudet se ni pojavil pri listu »Action Francaise*.
-5S3-
Dr. Stresemann v Oslu
Berlin 25 junfja o. Jutri bo dr Strese-
man odpotoval v spremstvu svoie žene proti Oslu Spored njegovega bivanja na Norveškem je naslednji: V torek sprejem pri kralju, v sredo govor o priliki podelitve Noblove tr.ir.">vne nagrade. Izmed »točam ski h ministrov* bo samo dr. Stresemann navzoč pri ceremoniji podelitve nagrade. Briand in Chamberlain bosta dala citati svoja govora po svojih diplomatskih zastopnikih. V četrek bo dr. Stresemann imel razgovor z norveškim zunanjim nrnistrom, v petek pa se bo vrnil v domovino.
Debata o francoski vojski
Pariz, 25. junija d. Zbornica je nadaljevala razpravo o reformi armade. Socijalist Renaudel je naglašai. da morajo biti obmejne divizMe tudi v mirnem Času številčno tako močne, kakor predvideva vladni načrt za slučaj mobilizacije. Opozarjal je na skrajno nevaren položaj porenskih okupacijskih čet v primeru vojnega konflikta. Vladni komisar gen. Deber.ey je zavračal trditve predogovormka kot pretirane, nakar je voj. min. Painleve zahteval zaupnico. Zbornica je z odklonitvijo socialističnega predloga sprejela zaupnico s 380 proti 135 glasovom. Paul Boncour je nato zahteval, naj se ustanove posebn-' mobilizacijski centri. Govornik je dokazoval, da aktivna vojska ne more istočasno braniti mej. izvesti mobilizacijo in vežbati novincev. Zbonvca je po daljši debati sklenila, da njegov predlog kakor tudi vse mobilizacijske določbe in protipredloge vrne vojni komisiji v ponovno proučavande.
Razpust finske zbornice
Helsingfors, 25. junija, (be.) Zbornica i« ra-zpuščen a
Možnost sporazuma v Ženevi
Ženeva, 25. junija (lo.) Včeraj je 'zjavil brd Bridseman, da so našle vse tri delegacije. ki se udeležujejo pomorske razoro-žiivetie konference nekako podlago za končni sporazuta. Strokovnjaki so razčistili več vprašani, katerih rešitev se ie zdela prvotno otežkočena. Bridgeman je zanikal mnenje, da bo konferenca spremenila določbe washingtonske konference glede uporabnosti velikih bojnih ladij. Ako bi države, ki so sklenile pogodbo, izjavile, da ne nameravajo izrab;ti v polni meri svoje pravice, zagotovljene v pogodbi, bi to gotovo mnogo olajšalo delo razorožitvenega odbora Društva' narode,-. Glede predlogov, naj se trgovinske ladje spremene v bojne, se izve, da jih strokovnjaki ne jemljejo resno.
Političen aieiiLai v Moskvi?
Berlin, 25. junija, d. Po nepotrjenih ve« steh iz Moskve, je bil včeraj popoldne ob 2. izvršen na predsednika vrhovnega gospo« darskega sveta Kujbiševa atentat. Ko je Kujbišev zapuščal svojo pisarno in hotel oditi v svoje privatno stanovanje, je pristo« pil k njemu neki tujec in ga ustrelil. Smrt. no zadet v glavo se je Kujbišev zgrudil mrtev. V splošni zmedi se je napadalcu po« srečilo pobegniti, domneva pa se, da se skriva v poslopju gospodarskega sveta. Vse zasledovanje ie ostalo doslej brezuspešno.
Afosfcva, 25. junija, s. Brzojavna agentu« ra sovjetske unije javlja, da je vest inozem skih listov o atentatu na predsednika vr« hovnega gospodarskega sveta Kujbiševa po« polnoma izmišljena.
Ugoden potek francosko -nemških trgovinskih pogajanj
Pariz, 25. junija, s. Na današnjem mini« strskem svetu je trgovinski minister odloč« no demantiral časopisne vesti, da so bila trgovinska pogajanja z Nemčijo prekinje« na" Pogajanja sc nadaljujejo ter je mnogo izgleda, Ha bo kmalu dosežen sporazum.
Interesanten letalski spor med Anglijo in Francijo
Pariz, 25. junija, (na.) <rMatin» poroča, da je Anglija prepovedala francoskim letalom polet preko Mezopotamije. Zato namerava Francija prepovedati angleškim letalom po« let preko sirskega ozemlja.
Balkanski pakt
Atene, 25. junija, o. Kakor zagotavlja ne« ki tukajšnji list, se bo vTŠila na otoku Prin« kipos konferenca, na kateri se bo razprav« ljalo o turškem predlogu glede sklenitve balkanskega pakta.
Angleška proti sovjetska akcija na Balkanu
Berlin, 25. junija, ''be.) Po vesteh iz Aten, bo Grčiia na pobudo Anglije povabila vse balkanske države razven Turčije na proti« sovjetsko konferenco.
Briandova bolezen
Pariz, 25. junija, d. Zunanji minister Bri« and. ki je moral zaradi bolezni zapustiti zadnje zasedanje Sveta Društva narodov, jc sedaj že toliko okreval, da je včeraj od« potoval na svoie posestvo v OcJierel, kier ostane na daljšem odmoru.
Odmev članka lorda Rothermerea v Budimpešti
Budimpešta, 25. junija, d. V zgornji zbor« niči je prečital bivši minister Bela Janko« viez, članek lorda Rothermerea in naglasil, da ta članek dokazuje, da je končno tudi inozemstvo uvidelo krivice, ki so se zgodile Madžarski. Če bo Društvo narodov prezira« lo pogodbeno zajamčene pravice, bo s tem le gimadilo nov eksplozivni materija!. Zbornica je prirejala Rothermereu viharne ovacije.
Rusija in Nemčija
Berlin, 25. junija, (be.) Rusko časopisje simpatično komentira govor zunanjega mi« nistra dr. Stresemanna in njegovo izjavo, da ostane Nemčija zvesta rapallski pogodbi.
Preprečena monarhistična demonstracija v Parizu
Pariz, 25. junija, (pa.) Opolnoči je poli« cija razpršila več skupin monarhistov, ki so hoteli manifestirati pred španskim posia. ništvom ob priliki poseta španskega tcra!j» v Parizu.
Socijalistični župan v Varšavi
Varšava, 25. junija, d. Včeraj se je kon« stituiral občinski svet. Za predsednika mestnega sveta je bil izvoljen socijalist Ja« vorski. Razen tega imajo socijalisti pod« predsednika in dva mestna odbornika. Na« rodni demokratje, ki so imeli doslej v mest« nem svetu večino, so dobili tokrat samo enega podpredsednika, vendar pa so tudi to mesto odklonili.
Zanimiva obravnava v Carigradu
Carigrad, 25. junija, s. Pred tukajšnjim razsodiščem se vrši zanimiva razprava. Od Angležpv odstavljeni kedive Abas Hilmi li. j-e tožil Anglijo za odškodnino mnogo mi« lijonov funtov. Kedive je ob izbruhu vojne odpotoval v Carigrad ter se ni hotel vrniti v Egipt, ker ni hotel sodelovati pri politiki priti Turčiji. Anglija je postavila novega kediva ter je konfiscirala imetje Abas Hil« mija ter ga je leta 1920. prodala. Sedaj je Abas Hilmi nastop1! pot tožbe ter zahteva milijardno odškodnino. Razprava ^ vrši pred mešanim sodiščem.
Berlin pribežališče pregnanih državnikov
Berlin, 25. junija, (be.) Včeraj je prispel semkaj bivši perzijski ministrski predsed« nik Sokamotk, ki je zbežal iz Teheran* preko Moskve.
Državljanska vojna na Kitajskem
Hankov, 25. junija, (be.) Vlada je odklo« nila zahtevo g-enerala Fenga, da prekine od« nošaje s sovjetsko Rusijo. Cangkajšek zbira svoje čete na južni meji Šantunga.
Velik požar v Italiji
Terni, 25. junija, o. V električni centrali La Mormore je izbruhnil velik požar, ki jo napravil ogromno škodo.
Eksplozija tvornice smodnika
Potenza, 25. junija, o. V Picernu je eks. plodirala tvornica smodnika. Eksplozija je zahtevala tri človeške žrtve. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Velik požar na Japonskem
Tokio, 25. junija, (pa.) V mestu _Cuk«*kS jo ogromen požar upepelil 200 hiš.
Iz Češkoslovaške
Parlament pred poletnimi počitnicami. — Sodelovanje Nemcev in njegove posledice. — Deseta obletnica povratka dr. Kram ara in dr. Rašina iz ječe. — Češkoslovaški fašizem.
Praga, 21. junija.
Češkoslovaška narodna skupščina rešuje zadnji del svojega predpočitniške-ga programa. Težišče delovanja in političnega zanimanja je v ustavnopravnem odseku, kjer se razpravlja upravna reforma. Plenarne seje zbornic se vrše poredkoma. Opozicija, iz katere se oglašajo največ nemški soc. demokratje, se obnaša zelo hrupno ali v stvarnem oziru je slabo opremljena. Zanimivo je, da je boj proti upravni reformi zbližal tudi stranke, ki so si sicer medsebojno v laseh. Boj, ki ga vodi opozicija proti upravni reformi, je v resnici boj proti sedanji češkoskrvaško-nemški vladni koaliciji. Na Češkem in na Moravskem v javnosti ni odjeknil, nekoliko pa je odzvenel v Šleziji, katera se po vladnem predlogu zdraži z Moravsko v eno deželo moravsko-šlezko ob določenih jamstvih za imovitosti Šlezije (lastne institucije, ki si jih je napravila šlezka dežela, bo upravljala sama tudi še nadalje). Nemške opozične stranke v Šleziji so se zavzele docela za uprizoritev demonstracijske stavke, ki je bila 20. t. m. deloma izvedena v opoldanskih urah. Proteste in demonstracije so izvršile skupno nemške stranke: soc. demokratična, nacijonalna in narodno socialistična.
Sodelovanje Nemcev v vladi se uveljavlja zelo pronikujoče, zlasti v narodnostnem pogledu. Češkoslovaške na-rodnoobrambne organizacije (tako Narodna Jednota Pošumavska, Severoče-Ška in druge Jednote ter Matice) se bridko pritožujejo, da je bilo njihovo delo za časa češkoslovaško-nemške vlade zelo otežkočeno. V šolskem oziru, v uradniškem vprašanju, v jezikovnem. v obsegu zemljiške reforme se dovoljujejo Nemcem obsežne koncesije. Kaže se. da so bili opravičeni glasovi, da so računali Nemci z vstopom v vlado na zboljšanje možnosti za potuj-čenje obmejnih čeških pokrajin.
Narodno - demokratična stranka se spominja desetletnice povratka poslanca dr. Kramara in dr. Pašna iz ječe. Danes se vrši velik shod na Slovanskem otoku, kjer bo govoril podpredsednik stranke Fr. Sis. Po shodu bo povorka k spominski plošči ministra dr. Al. Rašina v Žitni ulici, kjer se izkaže čast spominu z zločinsko roko umorjenega državnika in junaka in kier se navedejo tudi zasluge voditelja stranke dr. Kramara. Nasprotniki nar. demokracije in dr. Kramara uporabljajo to slavje za napade na dr. Kramara, kateremu očitajo njegovo predvojno pozitivno politiko, ki je računala z Avstrijo in hotela uveljaviti interese naroda v njenem okvirju. Jasno je. da je odveč diskusija v politiki čeških strank pred in med vojno, lepše bi bilo, da bi se pozornost strank obračala bolj na vprašanja in potrebe sedanjosti in bodočnosti.
Fašistično gibanje na Češkoslovaškem pridobiva tal. Organizacije rastejo in lahko se reče. da je celotno število članov že jako znatno. Fašisti tvorijo v resnici že dosti številno stranko. Na tem dejstvu se ne izpremeni nič, da formalno ni stranke in da tudi ne priznavajo namena, da se združijo v stranko. Gotovo je. da se pripravljajo na občinske volitve, ki se bodo vršile jeseni. Kakor vemo iz dobrega vira, je samostojen nastop pri volitvah že določen. Fašisti se opirajo zlasti na Prago, kjer imajo samo na Vinohradih več tisoč članov. Ni izključeno, da pojdejo fašisti v nekaterih mestih skupno z meščanskimi strankami, posebno tam. kjer nimajo velikega upanja v svojo samostojno kandidaturo. Samostojno nastopanje fašistov pri volitvah bo lahko znatno škodovalo meščanskim strankam, posebno narodno-demokratični, brez katere truda bi se češkoslovaški fašizem najbrže ne bil dvignil do večjih organizačnih uspehov. Treba gledati, da se doseže kompromis. Vznik samostojne fašistične stranke pa bo težko zadržan. Toda ustanovitev fašistične politične stranke bo imela za to gibanje neugodne posledice. Mnogo pristašev drugih strank, posebno narodno-demo-kratične. republikanske (ki je učlanje-nje v fašizmu svojim pristašem odredila) in ljudske stranke odpade od fašistov v tem slučaju.
Prometni minister ob Jadrana
Sušak, 25. junij«. a. V nedeljo 26. t. m.
r»ride na Sušak minister saobračaja general Milosavljevič, ki bo pregledal tam vse pri. staniške naprave, potem pa bo obiskal dni. ge obmorske kraje.
Prpič Mali pred sodiščem
Osijek, 25. .junija, n. Končnoveljavno je določeno, da bo Prpdča Malega sodilo so» dišče v Osijeku.
Viharji v Angliji in Rusiji
London, 25. junij*, s. Listi poročajo, da »o v nekaterih krajih Anglije divjali veliki viharji V Sandvricho je več delov mesta pod vodo. Mornarji angleške vojne ladje »Tiger* so spravili na varno nemško jedr« nieo <rHe!la Ncval*.
Moskva, 25. junij*, s. 50 km od Čite je divjal veli vihar i točo. Mnogo živine je ubite, 12 kmetov je ranjenih V več okra. jih gubernije Smolensk Je setev uničena.
Banjvno za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Obdavčenje privatnih nameščencev in delavcev — šiba božja za SLS
Dr. Gosar proklinja delo, ki ga je sam izvršil kot socijalni minister. — Njegov recept za izenačenje davkov: pri nas zvišanje, v Srbiji znižanje. — SLS na kolenih pred beograjskimi načelniki
<Slovenec» čuti, da stopamo v volilno borbo in da bo morala SLS pri predstoječih volitvah dajati odgovor za vsa svoja nedela na vladi tekom pomladi. Posebno huda prede klerikalcem od strani zasabnih nameščencev, katerim je SLS naprtila nov, strahovit dohodninski davek. Pa tudi od strani delavstva za SLS ne bo posebnih simpatij. Delavstvo tobačne tovarne n. pr. si bo dobro premislilo, predno zopet nasade ckršeansko-socijalnim> frazam gosp. Gosar ja. Saj določa famozni finančni zakon, ki je nastal pod Go6arjevim ministrovanjem, da bodo morali tudi tobačni delavci plačevati davek na ročno delo.
Klerikalci so vpili, ko so bili v opoziciji, proti davku na ročno delo, ko so pa sedli k polnemu koritu vlade, so ga celo razširili na delavstvo t državnih podjetjih!
Da strašno peče SLS izdajstvo nad delavstvom in privatnimi nameščenci, se vidi iz <SIoveoca», v katerem piše klerikalni minister dr. Gosar:
<Jaz se kot opozicijonalec, podpiran cd vsega Jugoslovanskega kluba, z vso odloč-rostjo protivim proti temu novemu davku, pritiskam na vse načine ministra financ, stavljam upite in interpelacije, pridobivam za to borbo še druge, da tako končno tako-rekoč teilimo v pravilniku vsaj nekaj olajšav.*
Ali ni to norčevanje iz ubogega trpina? Zakaj niso dr. Gosar in njegavi drugovi glasovali proti temu davku? Ne upitov, ne interpelacij ne bi bilo sedaj potreba. Zato, da je SLS ostala še dva tedna po izglasovanem proračunu na vladi, ie izdala interese de-lavsitva in privatnih nameščencev. Vse besedičenje o upitih in intervencijah dr. Go-sarja prizadetim nič ne pomaga, nego samo [Utrjuje globoko kosanje, ki se vzbuja v vodilnih krogih SLS. Tudi Judež se je po storjenem dejanju kesal.
Kako globoko je zasekal ta davek v najsi-romašnejše familije, prihaja šele sedaj na dan. ko ga je davkarija začela izterjavati. Pojdimo h konkretnim številkam novega davka. Predvsem ukinja odredbe člena 168. prejšnjega finančnega zakona, ki so pomenile ogromno olajšavo zasebnega nameščenca. Izenačeni so bili v tem crziru z davčnim postopkom napram državnim uradnikom. Mesto te ugodnosti je kle-oradikalna vlada vpeljala popolnoma nov dohodninski davek i.a plače zasebnih nameščencev, ki je v vsakem oziru večji, izdatnejši kakor dosedanji, ki se je pobiral v Sloveniji in ki bo iz Slovenije iztisnil težke milijone.
Večina nameščencev, ki je bila doslej radi svojih malenkostnih mesečnih dohodkov in rodbinskih članov oproščena dohodninskega da^ka, bo odslej plačevala visoko dohodnino.
Nova davčna lestvica na pozna socijalne diferenciacije: osebni nameščenec s kopieo otrok bo plačeval enak .lavek kakor samski nameščenec.
Maloštevilni nameščenci z visokimi plačami eo favorizirani na škodo slabših in bodo plačevali manjšo dohodnino.
Naj še številke govore:
Letni prejemki 12.000 18.000
24.000 36.000 48.000
preje 0
432.25 736.S5 2127.35 5782.—
sedai 606 1.095 1335 3400 3660
Pri plačah do 2000 Din na mesec je davek horendno naraste!. Z najvišjo dohodnino so udarjeni nameščenci z najnižjo plačo. Čim večja je plača, tem manjši so poviski. Torej čim slabša plača, tem večja dohodnina, čim večja plača, tem večja davčna ugodnost, torej zmanjšani davek!
Še hujše je pri nameščencih i otroci. Po starem je samec pri letnih dohodkih 48.000 Din plačal dohodnine 5782 Din, dočim je nameščenec s tremi otroci plačal samo 3316.55 Din. Po novem bosta oba plačala enak davek, to je 3660 Din. Toda za nameščenca s tremi otroci bo to porišek ra 543.45 Din. samec pa bo plačal 2122 Din mani kakor poprej.
Za Vojvodino iti za srbske kraje. kjer ie bi! ta davek neprimerno višji ko: pri nas, pomeni nova lestvica res znatno olajšavo, zato pa so bi? naši nameščenci po zaslugi kleroradikalne vlade pahnjeni iz dežja pod kap. Radikali so vsaj poskrbeli, da se bo vojvodinskim nameščencem podilo boljše, klerikalci pa so obratno obdavčili slovenske nameščence z novim višjim dohodninskim davkom
Dr. Oosar razlaga. da so plačevali »privatni nameščenci pri nas razmeroma malo davka, dočim so bili njihov" tovariši v dru. nih pokrajinah nesorazmerno obdavčeni.c Za to ie on predlagal reformi ran i e davk3 in ie njegov prvotni predlog pomenil »za kr3. ie izven Slovenije znatno znižam'e dose-dan'esa davka«, toda za Slovenijo znatno povišanje! Te zadnje konkhrziie dr. Onsar ni napravil! Dvojna resnica novega davka wa ie ravno v tem. da Je zasebnim nameščencem v Vojvodini znižal dosedanji davek v Sloveniji pa zvišal. Finan&r minister ln ministrski svet je sprejel nov davek. češ. da 'e treba »pri reformi davkov srremeta tud; za tem da se davki izenačilo«. V tem samopriznaniu dr. G-osarja tiči ravn-o greh SLS. Pristala ie na nov davek za že itak preobremenjeno Slovenijo. To Je dr. Oosarjev recept o izenačenju davkov.
Naravnost klasičen ipa Je zagovor d-. Oosarjev. ko opisuje. kako se je mora! prep-'ratf z načelnikom finančnega minis"ra. češ. da Je finančni minister »sam preslabo informiran da H mogel kai določnega obljubiti«. Klerikalci so morali torei na vla-d: klečeplaziti pred načelniki, na ministrskih sejah na kimat} predlogom, ta: so jih stavili slabo informirani radikalski ministri! To pomeri, da Je bil v Beogradu pod kle-roradikalsko vlado načehvk JačJi mož od klerkalnega ministra! Načelniki so toč dobro vedeli, da SLS ni prišla v vlado da bi morda postavljala ultimativne pogoje svojega sodelovanja v korist Sloverne. pač pa. da izkoristi to sodelovanje z partijskimi drobtrnicaoid.
Resnica in laž v poglavju o koruocni
Dokumenti klerikalne «borbe» proti korupciji — Po zaslugi SLS je zasledovanje in kaznovanje korupcijonistov v naši državi padlo v vodo
Včerajšnji »Slovenec« bi rad v članku «Patent na laž ali poglavje o korupciji* opral SLS očitkov, ki gredo na njen naslov radi vprašanja korupcije. Da ne bo nobenih nepotrebnih debat, objavljamo danes potek debate parlamentarnega boia proti korupciji, ki za vsakogar jasno kaže kako vlogo je v tem boju igrala SLS:
9. februarja t. L se je vršila v Narodni skupščini usodna seja anketnega odbora, ki je moral zaključiti več mesecev trajajočo preiskavo najraznovrstnejših korupcliskih afer in korupcijskih obtožb s končnim sklepom in predlogom za plenum Narodne skupščine.
Celokupna opozicija se je tedaj pridružila predlogu posl. Popoviča, člana SDS. ki je zahteval, naj Narodna skupščina brez odlašanja stavi pod obtožbo več višjih uradnikov ministrstev in dva bivša radikalna ministra Kojiča in Stoja-dinoviča. Opozicija je štela v anketnem odboru 10 članov (SDS. HSS. DZ in zemljoradnikov). Temu nasproti je bilo 10 glasov radikalne stranke. Vsled ne-nadejane formacije kleroradikalne vlade je postal klerikalni član anketnega odbora, posl. Hodžar ježiček na tehtnici. Kljub prestopu v vlado so klerikalci več dni pred glasovanjem izjavljali, da glasovanje v anketnem odboru ne more biti politično glasovanje in da bodo kot ♦ pobijalci korupcije* za predlog svojih dolgoletnih zaveznikov, demokratske zajednice. ki se je v tem slučaju identificirala s poštenim predlogom poslanca Popoviča. Pri glasovanju na dan 9. februarja pa je prišlo do nenadeianega preobrata. Klerikatni poslanec Hodžar je glasoval proti predlogu opozicije in z radikali, torej s stranko, ki ie bila s svojimi odličnimi višjimi uradniki ln ministri na obtožni klopi.
Koj po tej seji je zavladala med poslanci DZ. ki je kot rečeno več let ko-operirala s SLS. strahovita konsterna-cija. Njihov posl. Timotijevič je dal svojemu ogorčenju duška v izjavi, kjer pravi. da so klerikalci s tem pokopali korupcijo in oprostili vse njene krivce.
»Politika* ie pisala 11. februarja t>od naslovom «Pos1e anketnog izveš+aia»: «U anketnom odboru oreksinoč radikali su pomoču jednog klerikalno? elasa uspeli, da se primi nrbovo mišljenje n nitanfu adamstalsko afere. S Mm mi-šMeniem oni su se juče nojavil? u skim-štini; opozicija je posnela Wan zajed-ničk? nredioe. zakoti ie tra?'!a h«tnnsi, Ovu hitnost vladi na večina nije primi-la . . . Kakn danas skrmštma otpočinie pretres bndžeta, znači, da ovaj izveštaj
Anketnog odbora nede moči da dodže na dnevni red pre prvog aprila. — To 6e reči, da je sve bačeno u vodu! — re-kao je juče jedan član opozicije*.
Na isti strani čitamo izjavo člana DZ. ki izjavlja, da takega niso pričakovali od klerikalcev. Saj je dr. Korošec svojčas organiziral prvi in edini proti-korupcijski shod v državi. Sedaj pa so videli »kakav je stav protivu korupciis zauzeo dr. Korošec*.
Zanimivo je, da so radikali hoteli zvrniti korupcijo na ramena nekih višjih uradnikov v ministrstvih in na pomanjkljivo upravo. V obrambo svoje časti ie tedaj napisa! načelnik strojnega odelenja v pok. Miiivoje Pavlovič v »Politiki« z dne 12. februarja uprav do srca kričeč obrambeni članek »Svršeno ie...«
Že sama pamet pravi kakšno izdajstvo je s tem usodnim glasovanjem v anketnem odboru i npar dni nato v narodni skupščini SLS zagrešila nad večletno borbo pTOti korupciji, ki jo je vodila lahko rečemo celokupna jugoslovenska javnost. Glasovala je s stranko, koje predstavniki so bili na zatožni klopi! Da pa ne bo nadaljnega slepomišenja, pribijmo še naslednje podrobnosti. Predlog opozicije, oziroma posl. Popoviča se je glasil po citatu iz »Slovenca« z dne 12. februarja.
»Narodna skupščina nai sklene: 1. <ia bo v svrho ugotovitve odgovornosti in krivde ministrov za dejanja in opustitve, ki so bile izvršene v tem predmetu, postopala po zakonu, čim Ji bo predložen predlog za obtožnico proti ministrom, 2. da pozove ministra saobračaja in pravde, da v roku 20 dni predložita Narodni skapš»ni poročilo o korakih, ki sta Jih podvzela, da ugotovita odgovornost in krivdo poedinih činov-nikov... in nekih zasebnih oseb. ki so na nepravilen način došli do denarnih vsot na škodo države.« — Kaj pa je predlagal posi. Hodžar? Evo:
»Anketni odbor Je dokončal njemu naloženo nalogo. Sedaj pričakuje, da Narodna skupščina stavi predlog, po katerem bi se moglo postopati po veljavnih zakonih... Poleg tega smatra anketni odbor, da pozove vlado, naj predloži: 1. Predpis o reorganizaciji službe v železniškem ministrstvu, 2. Zakonite ukrepe o pobijanju korupcije«.
Razlika v teh predlogih ie na (Bani: Če bi se bila SLS priključila predlogu posl Popoviča, bi imela opozicija večino na seji Narodne skupščine, kjer bi se sklepalo o obtožnici proti ministrom in višjim uradnikom. SLS bi bila morala, da Je ostala dosledna svoji protikorapcijski borbi, izstopiti iz koalicije in glasovati z moralo in s
svojim prejšnjim demagoškim zatrjevanjem proti korapci.iske borbe. SLS pa je bila pri ti svečani priliki oblast več kot borba proti korupciji, kot doslednost Ideioega programa! Pozabila je na vse in potegnila s stranko obtoženih korupcijonistov!
Na seji Narodne skupščine dne 10. februarja je kleroradikalska večina sprejela poročilo svoje večine v anketnem odboru (11:10 glasovom, odločil je glas posl. Hod-žarja, pristaša SLS). Opozicija ie poizkusila zadnje sredstvo in zahtevala nujnost poročila manjšine. To nujnost je zapet zagovarjal posl. Popovič v imenu celokupne opozicije. Večina ie šla hladno preko tega predloga z izgovorom, da nasprotuje poslovniku.
Sedaj še »Slovenca«. Pod zairkliivim naslovom »Korupcijonisti v strahu« je list pral SLS: »Opozicija proti predlogu dr. Hodžarja ne more navesti prav ničesar drugega kot to, da se ni sprejela nujnost razprave o tej zadevi v plemnmi Narodne skupščine. Kako jalov je ta Izgovor, se pokaže takoj, če opozorimo, da se sedaj nahajamo v razpravi o državnem proračunu. Ta razprava je neodložljiva«. Z drugimi besedami: korupcija ni več nujna zadeva, pač pa stvar, k! se lahko odstavi ad calendas graecas, to je na nedoločen čas. Z drugimi besedami klerikalci so pojedli vso svojo borbo proti korupciji
V članku »Boj proti korupciji« je zasmehoval slovensko javnost, ki je pred leti nasedla klerikalni demagogiji s korupcijo, nastopno:
»Osvetili smo že veliki pomen včerajš-
njega dogodka v anketnem odbor-j, k;er ;e v boju zoper korupcijo ztnagaia (!) SLS. Vsak bo moral priznati, da je z osvojitvijo Hodžarjevega predloga dosežen velik uspeh (!) in da je s tem ustvarjena možnost in garancija, da se bo res enkrat nastopilo proti temu zlu ... Tako ie zmagajo stališče SLS, v anketnem odboru ie prodrl Hodžarjev predlog, in tako je storjen v akciji proti korupciji odločilni korak«
Pod naslovom »Patent na laž ali poglavje o korupciji« si upa po vseh teh dokumentih klerikalnega izdajstva v prilog korupcijonistov napisati »Slovenec« 25. junija:
»Včerajšnje »Jutro« iznova dokazuje, ca ima patent na laž, da pa res nima patenta za borbo proti korupciji. Piše namreč, da je bil meseca februarja v anketnem odboru z g'a som zastopnika SLS odklonjen predlog za zasledovanje radikalskih prvakov radi korupcijske zadeve Rade Pašiča. V resnici pa ie bfl, kakor srno že neštetokrat (!) ugotovili (!) sprejet pre<fiog zastopnika SLS dr. Hodžaria, da se imajo zasiedovat; in kaznovati vsi krivd v tej aferi. To je resnica. Kar pa »Jutro« piše, je go!a laž« Ta primer drznega cinizma prepuščamo Javnosti v lastno presojo in obsodbo.
Ker je SLS odklonila razpravo o korupciji meseca februarja, seve po 1. aprilu ni bilo več časa in priložnosti. Zgodilo se je, kar smo predvidevali. Skupščina je bila razpuščena, anketni odbor mora sedaj na ta način likvidirati svoje posle. Z drugimi besedami: Obtoženci so dobili v februarju od SLS genralni pardon. Taka Je resnica o »boju« proti korupciji.
»Preganjana |en
šš
Novi roman «JUTRA»
Začetek na Vidovdan
Kako ie klerikalna vlada udarila cestne odbore
Priznanje dr. Natlačena o «nesrečnem» čl. 82. fin. zakona, za katerega je glasovala SLS
Pred kratkim smo bili osrečeni z obširno izjavo predsednika oblastnega odbora g. dr. Natlačena o proračunu ljubljanske oblasti. Najbolj zanimiv je oni del njegove izjave, ki govori o težkih posledicah paragrafa 82. finančnega zakona. Dr. Natlačen priznava in izjavlja, da se nahajajo najpotrebnejši cestni okraji »zlasti glede na čl. 82. finančnega zakona« v skrajno kritičnem finančnem položaju tako, da je njihovo nadaljne poslovanje prav resno ogroženo. Trboveljski premogokopni družbi je uspelo spraviti v finančni zakon nesrečni člen 82, ki dopušča na davek od dobička družb, ki so dolžne avno polagati račune, samo 200 •/• občinske doklade, a največ pa po 25 % doklade za ostala samoupravna telesa.
Vsled tega n. pr. proračun litijskega cestnega odbora, ki je bil s strani pristojnih oblasti pravomočno odobren, izgubi nad en milijon dinarjev na pričakovanih dohodkih in bo njegovo redno poslovanje sploh nemogoče. Okrajni zastop v Laškem izgubi na svojih dohodkih preko 2 milijona dinarjev in bo neizogibno nastopil občuten zastoj v njegovem poslovanju. Vsi ti zneski, ki izpadejo iz omenjenih proračunov, pa pridejo v dobro TPD.« Tako g. dr. Natlačen.
Kdo pa je odgovoren za ta »nesrečni« čl. S2. fin. zak.? Bržčas demokrati, ki niti v vladi niso bili, niti niso glasovali za finančni zakon. SLS, M je sedela meseca marca, ko se je sprejemal finančni zakon, v vladi ter glasovala zanj, pa je seveda nedolžna, kakor vedno. Nam je le v veliko zadoščenje, da sedai dr. Natlačen sam priznava, da je TPD »uspelo spraviti v finančni zakon« ta člen. S tem smo torej od merodajne strani klerikalne stranke dobili avtentično priznanje, da je SLS kot drugi del klero-radikalske koalicije meseca marca ugodila TPD njeno zahtevo po 51. 82. fin. zak„ ki je izpodrecal slovenskim okrajnim cestnim odborom vsako možnost plodonos-nega delovanja!
S koliko emfazo so klerikalni voditelji v oblastni skupščini sprejemali predloge klerikalnih oblastnih poslancev z dežele, ki so se nanašali na gradbena dela, na ceste, torej na delovanje naših okrajnih cestnih odborov. SLS pa ie bila za hrbtom teh naivnih poslancev mesec pred proračunsko debato v ljubljanski oblastni sicupščinl izdala te interese ter sprejela nesrečni čl. 82. fin. zakona!
Vidite, to je delo za slovensko ljudstvo, kakor ga prepoveduje SLS!
17 ■ ■	• i v«
&aj je z izplačilom uradniških diferenc
Pred dvema dnevoma smo objavili n« podlagi telefonskega poročila iz Beograda vest, da bo finančni ministeT po partiji 55. in s pomočjo dolarskega kredita kakor tudi presežkov državnih dohodkov pričel likvi. dirati neizplačane prejemke aktivnih držav« nih uradnikov in upokojencev. Beograjsko poročilo je bilo žal tako nejasno, da se iz njega ni dalo točno posneti, kaj je pra-p, za prav z zadevo. Zato smo se sedaj podnob neje informirali in dobili pojasnilo, ki ga objavljamo v informacijo interesi ranim.
Relativno nizka vsota 84.880 dinarjev, ki je bila navedena pod zaglsvjem cfmančna delegacija v Ljubljani* se naravno ne more nanašati na izplačilo vseh zaostankov, ki jih državi dolguje uredništvu vseh resorov. Po dobljenih informacijah gre pri tej vsoti samo za likvidacijo zaostankov, ki jih dol' g ure dr ž s.'a uredništvu finančne delegacije v Ljubljani in njej podrejenih uradov. Ti zaostanki pa še nanašajo v glavnem na pre« jemke. ki pristojajo temu uradništvu na podlagi napačno izvedne razvrstitve po no« vem uradniškem zakonu.
Pač pa se nanaša druga, v našem poro« čilu navedena vsota za vpokojeoce v me» sku 7.950.489 Din na zaostanke, ki jih dol« guje država upokojencem na področju fi« nančne delegacije v Ljubljani Ta vsota se bo izplsčala upokojencem na teritoriju ljubljanske finančne delegacije, čim prispe tozadevni ministrski odlok Ti zaostanki predstavljajo dolg države napram našim upokoiencem, v kolikor je država pogrešila pri njihovi upokojitvi, odnosno zadrževala redno izplačevanje zakonsko osnovanih po« kojnm.
Pri teb vsotah in kreditih ne g>re torej za takorvane »uradniške diference*, to je z« zneske, ki jih dolguje država svoi;n> nastav Ijemcem za čas od 1. oktobra 1923 do 1. ma« ja 1924.. nego za vsott povodom razvrstitve nepravilno prikrajšanih uradnikov in povo« dom trpokoiitve nezakonito prikra 'šanfh upokoiencev. Dočim s* tozadevni dolg dr« žave napram trr>okoieneem. ki spadaio pod finančno delegacijo v Liubliani sedai v ce« loti tTTavni. vel i a gori navedeni minimalni kret!:+ za poravnavo nepravilno rsr^TŠčen:h uradnikov raenkrat samo za uradništvo fi« nančne delegacije.
Občinske volitve v litijskem srezu
Litija, 26. junija.
Danes se vrše občinske volitve skoro v vsem našem srezu. Da je za volitve Izredno zanimanje, dokazuje statistika vloženih list.
Današnje volitve se vrše na 26 voliščih. volilnih upravičencev je 9629, vloženih pa je 118 kandidatnih list. V osmih občinah je vložena samo po ena kompromisna lista, tam se ne vrše volitve. ker se smatra že dotična za izvoljeno, to je n. pr. v Kolovratu.
Po številu je v občinah vloženih: Dole 4, Gradiše 4. Konj 2. Kresnice 4. St. Lambert 2. Litija 3 (druga je napredna!) Moravče 3, Polšnik 2. Šmartno 6. Vače 4. Velika Vas 4, Zagorje 6.
V	Velikem Gabru jih je 5. Polica 6, v mestu Višnji gori pa je 6 lisi.
Med pristaši SLS so precejšnja nesoglasja in osebni spori, ki pridejo največ do izraza ravno pri občinskih vc..:vah.
Tako n. pr. v Veliki vasi so viožcr.3 4 liste: SDS, SKS in 2 SLS. Med ohema klerikalnima strujama pa je tako nudo nasprotstvo, da ie sedanji župan, ?>-mišljenik SLS, odstopil, ter noče r.a nobeni listi več kandidirati.
V	občini Polica volijo samo 7 odbornikov, vloženih pa je 8 list klerikalne stranke. Vsakdo reflektira vsa. r.a od-borniško mesto, če že ne bo župan.
V	Gorenji vasi sta vloženi 2 listi, napredna in klerikalna. Ker pa je prečkava dognala da so bili na Usti SLS trije podpisi potvorjeni. je pristojna politična oblast, včeraj v soboto, brzojavno razveljavila njihovo listo. Zatorej se v Gorenji vasi ne vrše volitve, ker se smatra napredna kompromisna Usta za izvoljena.
V	Gradišah so vložene tudi 4 liste SLS. in sicer 1.) »Zahodna stranka SLS«. 2.) .Prava SLS*. 3.) «SLS Vzhodna stran*. 4.) SLS I. skupina.
Pač volilni humor!
V	Velikem Gabru je pa celo 6 klerikalnih list. Vlagali in imenoval: so jih tudi na prej imenovani način: zadnji nosilec liste je bil že za ime v zadregi, pa so jo krstili: »Glavna lista SLS».
Obeta S£ torej nad vse oster in hud boji
Prihod letalcev ma miting
Včeraj dopoldne so vzbudili pozornost Ljubljančanov in okoličanov veliki avijoni, ki so nenadoma zabrneli nad mestom. Dospeli so letalci iz Zagreba in Novega Sada na letalski miting. Krožili so nad Ljubljano in končno pristali na vojaškem vežbališču pri D. M. v Polju.
Prvi so dospeli 3 avijoni tipa Branden-burg, s katerimi so prihiteli kapetan Šulter, narednik Pekovič in narednik Mandarič. Iz Zagreba so poleteli ob 9. zjutraj. Leteli so preko Dolenjske in nad Posavsko dolino do Ljubljane. Vreme je bilo dokaj neugodno, ker so se morali boriti z močnim nasprotnim vetrom. Spotoma so metali iz letal letake. Med 11. in 12. so drug za drugim prispeli dva enokrilna Devoatina, vojaška lovska avijona št. 29 in 34, s katerima sta dospela podporočnik Ernst Turko in kapetan Cenčič. Nadalje ie dospel na <Potezu XXV» poručnik Bajdak, znani naš indijski letalec in na «Breguetu» poročnik Savič, narednik Eger in kaplar Rozman. «Potez XXV» je imel najdaljšo pot, ker je napravil ovinek mimo Celja.
Ker je bil prvotno prihod novosad-skih letalcev s poročnikom Bajdakom in Sondermayerjem napovedan šele za popoldne, so pohiteli precej številni Ljubljančani z vlakom, deloma pa tudj z avtomobili, vozovi, na konjih in peš na vojaško vežbališče, da bi se udeležili sprejema.
Z ljubeznivo ustrežljivostjo g. Stele-ta je bilo tudi novinarjem omogočeno, da so z njegovim avtom oddirjali na letališče. Našli so letalce in letala že na mestu, ker občinstvo ni bilo pravočasno obveščeno, da prispejo letalci že dopoldne. Kapetan Sondermayer ni prišel. ker je radi nekega pogreba zadržan.
Na vežbališču je vladalo okrog avi-jonov ves opoldan do večera, ko je ploha razgnala ljudi, živahno vrvenje. Ljudje so radovedno ogledovali zračne kolose, jih otipavali, se vzpenjali na trupe in vojaška straža, ki je bila popolnoma nezadostna, je imela obilo posla, da je obvarovala letala pred poškodbami. Rediteljev Aero-kluba popoldne še ni bilo na letališču in tako so bili avijoni v resni nevarnosti, da jih ljudska radovednost onesposobi za miting. Radovedni otroci in celo odrasli ljudje so se vzpenjali na krila, s silo premikali višinska krmila itd., ne da bi se zavedali, da predstavlja avijon skrajno občutljiv aparat. Ko je okrog 16.30 startal k propagandnemu poletu eden izmed treh Brandenburgov, je letela mladina za njim, tako da sprva sploh ni mogel niti startati. V lepem nizkem letu nad Ljubljano je nato razsipal leta-
ke, ki so jih Ljubljančani radovedno pobirali in prebirali.
Obljubljeni polet z enim izmed novinarjev je izostal. Letala imajo le omejeno količino bencina, a naš ljubljanski bencin je za aeroplane neporaben.
Zvečer se je vlila ploha, ki je marši- j komu vzela upanje, da bo lahko danes 1 kot srečen izžrebanec prvič poletel z našimi domačimi avijoni v sinje ljubljanske višave. Upamo pa, da se bodo vremena Ljubljančanom zjasnila in vendarle omogočila, da se izvrši napovedani miting v neskrčenem obsegu.
Prometna navodila kluba za današnji miting
1.) Železniške zveze.
Za posetnike današnjega mitinga je j dovoljena polovična vožnja z vseh po- ! staj naše države. Iz Ljubljane bodo vozili poleg obstoječih vlakov trije poseb- j ni vlaki s naslednjimi odhodi iz Ljublja- j ne glavni kolodvor:
Prvi posebni vlak odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 14.35 uri, drugi ob 15.10 in tretji ob 15.35. Vsi ti vlaki vozijo naravnost do letališča, t. j. do čuvajnice 629, kjer mora občinstvo izstopiti na levi strani v smeri vožnje med obema tiroma. Povratek posebnih vlakov se vrši iz postajališča D. M. v Polju ter je odhod teh vlakov ob 18.30, drugi ob 19.5 in zadnji ob 19.45. Kamniški in gorenjski vlak čaka na postaji Ljubljana glavni kolodvor. Zvezo s prvim posebnim vlakom iz D. M. v Polju.
2.) Prodaja voznih listkov in vstopnic za miting.
Ta se vrši vse dopoldne na postaji Ljubljana glavni kolodvor pri pomožni blagajni pri izhodu, ob 14. dalje pa se vrši odprava potnikov pri štirih blagajnah na postaji Ljubljana glavni kolodvor. Vse te blagajne so označene s posebnimi napisi. Vozni listek za tja in nazaj stane za osebo 3.50 Din. Vsakdo je dolžan pri blagajni kupiti tudi vstopnico za miting (ako je že ni kupil v predprodaji), kajti le kupljena vstopnica, s katero se mora vsakdo vratarju izkazati, upravičuje udeleženca do polovične vožnje.
3.) Promet z avtomobili in avtobusi.
Občinstvu je na razpolago poleg ugodnih vlakovnih zvez tudi dovoz potom avtobusov, ki bodo odvažali publiko po enotni ceni 5 Din za osebo od 13. dalje. In sicer bosta stala dva avtobusa pred Figovcem tretji pa na Marijinem trgu. Na Zaloški cesti in na križiščih bodo postavljeni reditelji, katerim se morajo šoferji in vozniki brezpogojno pokoravati.
V vroče solnce
Od Šibenika do Solita
Fort pred Šibenikom
Na Jadranu, v juniju.
i. po je Hrvatsko Primorje, samo je trpko kakor je trpko vLnodolsko vino. Skalnata obala; v lijakih, kjer se je posedla rodovitna «terra rossa», so z veliko ljubeznijo obdelane njivice. Vode n kjer nič. Žene v črnih žalobnih oblekah (pripovedujejo, da še sedaj žalujejo po Frankopanih), obtovorjene s te/.kimi tovori. Cela dežela pasivna, ka' or Črnagora. Država se malo ali pa nič ne briga za te kraje; velika so-cijalna beda vlada tu. Vse sili k morju, kjer pa pri nezadostni industriji in mLnijaturni prekomorski trgovini ne pride o do človeškega zaslužka. Obenem pa žanje obilno neizbežna spremljevalka takih razmer, jetika.
Poznam vrlo družino v vasi nad Se-niem, č":je gospodinja ima očesno mreno in ji grozi popolna oslepitev, čeprav bi jo rešila zdravniška nega; domači sin. ki bi naj prevzel kmetijo, ki seve r.ima obsega kake naše kmetije, žive največ od ovac, gi in mandljev, gineva od ietike. Take so povečini vse družinske razmere po teh krajih. Država pa, ki bi naj tu pomagala, šikanira raje s svojimi oblastmi deželane, in jim neusmiljeno pobira zadnje, kar imajo: orožje, s katerim branijo sebe in svoj edini pridobitni vir ovce pred volkovi, M v zimi zatulijo v teh kraiih.
Prvo večie mesto v kršni Dalmaciji je Šibenik, ki leži amfiteatralično v globokem zalivu, zaprtim s staro ka-menito trdnjavo sv. Nikole v stilu vojnega arhitekta Sanmiichelija iz srede XVI. stoletja. Mesto je čudovito lepo.
Mnogokrat sem podvomil nad lepoto Dalmacije; pojm «lep» je že danes mnogo izgubil na svoji strogosti. V tem pogledu sem postal tako skeptičen, da nikomur ne verjamem, dokler se ne prepričam na lastne oči. Beseda «lep» ima pri nas na dolenjskih kmetih še globok in prvoten pomen. Če n. pr. kak pastirček rani drevesce, ga očanec po-stvari: Tc pa ni lepo. Datira še iz tistih dob, ko sta bila umetnost in ljudska etika, morala eno in isto. Umetnost je tedaj imela globoko zasidran pomen v ljudskem živlienju, danes jo je nesrečni larpurlatizem pahnil v razstavne paviljone poleg vrtiljakov in točilnic stran od človeka, od fam lije.
Krona Šibenika je katedrala, ki je gotovo najlepša v celi Dalmaciji. Prvi početki menega postanka segajo še v iombardsko gotiko, dopolnjena in končana pa je bila v prvi polovici XVI. st. Zadnji, bi je veščo roko položil nanjo, je bil Juraj Dalmatinac (Magister Gior-gio da Sebenico), ki je ustvaril kame-nito, 32 m visoko kupolo s tambonijem in baptisteri.i. Ta mojster je imel tedaj v Šibeniku svoo mojstrsko šolo, ki je slovela po širni Dalmaciji in tudi po Italiji. Prav posebno intimno je okno sv. Barbare, pri katerem .ie umetnik naivno združil dvoje šiljastih oken. Iz časov italijanske kulture datira tudi cerkev sv. Ivana. Prišli pa so v zadnjem času na sledove starokrščanske kiulture, ki je prežeta v teh krajih prav posebno s hrvatsko krvjo.
Šibenik pa ni zanimiv le s te strani. Zame je bolj privlačen po tem, ker sta
Dvoje šiljastih oken.
se tu srečala italijanska visoka kultura z barbarskim slovanskim genijem. Tod nekje po dolini reke Krke se .ie vršilo to srečanje. poznajo se vplivi v širo-kogrudnejših proporcijah, v vase zamaknjenih, formalnejše sicer okornej-ših detajlih, iz katerih pa prekipeva ja-
ka barbarsk? moč ustvarjanja.
*
Dvojnik Benetk, Split, je drugo imenitno mesto na tej strogo oblikovani obali. Je naše prvo pristanišče in je v krasnem razvoju; pozna se, da ga vodi izurjena in požrtvovalna roka. Dasi bi imel Šibenik večje pogoje za prvo vojno Iuko, ker leži v ozkem izoliranem zalivu, je Split že danes tol ko pred njim, da ga je nemogoče dohiteti. Lepo ure eno pristanišče, vedno polno ladij in ladjic, po molih razgibano življenje.
Pred mestom je usidrana lepa jahta ameriškega milijarderja, ki potuje že dlje časa po morjih. Ladja je zanimiva po svoji povsem moderni konstrukciji in ameriški ekonomičnosti: nie jambori služijo obenem kot dimniki. Milijarderja spremljajo na brezskrbni poti zastopniki vseh mogočih profesij, tako po en slikar, kipar, arhit°kt, zdravnik vse do čevljarja in krojača. Dobro se godi nekaterim ljudem; v trupu velikega parnika, č gar vrtoglava sirena ravnokar naznan a prihod v pristan, pa se v najhujši vročini in z najhujšimi napori mučijo ljudje, kli imaio prodano delovno moč. od svoiega dela pa skoro nič drugega, kakor izplahnjene mišice :n "sovraštvo v očeh.
Stari Split oddeli od morja obzidje obširne Dijokleci anove palače, v katero so dandanašnji zazidane liiše. To je ogromen kompleks, v katerem danes najde svojo streho par tisoč duš. Zazidal ga je imperator Dijoklecijan in je v njem užival svoj penz:jon. Zgradil si je mavzolei okroglega tločrta, postavil vanj v trdi disciplini okrogle po-lustebre in na nje skrajno plastičen venčni zidec, močno profiliran, ki da skoro slutiti na barok. Mavzolej je spremenjen v cerkev, ki je b;la dopolnjena v različnih vekih. I< staremu rimskemu jedru je bil prizidan stolp romanskega sloga s kvadratastim spod-nj!m rezom in zoženim oktogonom na njem. Med tema dvema elementoma pa se čuti diskrepanca, ki je bila v antiki nemogoča.
Na malem zaključenem trgu stoji dobro postavljen Meštrovičev Marulič, bronast kip pišočega poeta. Zanimivo, da mu je dal Meštrovič svojo fizijog-nomijo. Oddahnil sem se, ko sem vide! zopet enkrat lepo umetnino nove dobe. V kolikor je Strossmayer malo dolgočasen in šablonski ter brez prave konture, toliko bolj fin je Marulič, ki je tenko, skoroda muzikalno občuten.
Ozke. zavite ulice in večerno življenje na n.ih naličijo popolnoma Benetkam.
Sklenil sem, da danes še obiščem dona Buliča v njegovem muzeju in pa Trogir, toliko slavljenj paradiž. M.
Pismo z Bleda
Bled, 24. junija.
Sedaj, ko je letoviška sezona že precej močna, vozi dan za dnem mnogo voz in avtomobilov čez zasilni most preko Save med Lescami in Bledom. Preko mosta gredo tudi težki tovorni vozovi. Most se večkrat prav pošteno zaziblje, položeno tramovje je mestoma razrukano. Gorje, ako bi zopet močneje narasla Sava, takoj bi podrla zasilno zgrajeni leseni most in Bled bi bil zopet odsekan od zaledja. Citati je sicer bilo v novinah, da je odobren kredit enega milijona dinarjev za zgradbo novega mostu, toda z gradnjo mostu 'se ne prične. In tako tujci seveda le pomi-lujejo naše urno delovanje. Saj si lahko predstavljate, kaj bi vsaka druga država ukrenila v takem primeru za svoje svetovno letovišče, ki ga je tudi vladar izbral za svojo poletno rezidenco. Pri nas pa je tako malo skrbi za važni most, kakor za navadno brv v hribih.
Pisali ste, da so na Bledu oddana že vsa stanovanja. Hotelska, da. Privatnih stanovanj je še precej na razpolago, in torej ni treba nobenemu letoviščarju biti v skrbeh, ako si namerava letos privoščiti nekaj oddiha na rajskem Bledu. Pisarna zdraviliške komisije gre vsakemu rade volje na roko.
Podjetni hotelir Kenda je letos na novo uredil v svoji udobni grajski kopelji tudi lepo peščeno kopel, kjer se lahko do mile volje solnčiš na drobnem pesku ob jezeru, kakor na plaži ob morju. Cene za kopanje so radi tega seveda nekoliko zvišane, a upamo, da bodo stroški za dovoz peska in povečanje kopališča kmalu poplačani.
Tujcem prija čistost v hotelih in drugih stanovanjih. Prelepa narava, solnč-ni dnevi in zdravilna jezerska kopel mnogo pomagajo k splošni zadovoljno-sti letoviščarjev. ki so letos prišli k nam v posebno odličnem številu iz držav zdrave valute. Prijazno jih sprejemamo kot ljube goste in smo prepričani, da prav lahko pogrešajo ošabne_ italijanske rivijere z visokimi cenami. Življenje na Bledu letos ni predrago. Pričakujemo, da hoteli tudi v glavni sezoni ne bodo neprimerno povišali cen.
Lepo je uredil prostore tudi hotelski
najemnik na Gradu, kjer uživaš krasen razgled. Noben izletnik ne zamudi obiskati starega Gradu, tem manj, ker se v dobri grajski restavraciji dobi izborilo okrepčilo. Mnogo je letos pridobil Bled tudi s tremi avtobusi, ki vozijo iz Lesc na Bled. Nikomur se ni treba prerekati radi voznine in ravno v tem pogledu je komodnost največ vredna.
Klerikalci in prvo obhajilo
Črnomelj, 24. junija
Kakor vsako leto. so rudi letos šli otroci na Alojzijevo iz Črnomlja in okol:ce k prvemu obhajilu. Doslej je bila v Črnomlju navada, da so se otroci zbrali v šoli im šli pod šolsko zastavo v cerkev. Po cb-hajilu so se otrokom razdelile svete podobice za spottrn in s tem je bila ceremonija končana. Radi smo gledali prejšnja leta nedolžne otroeče. Letos pa smo bili nemilo presenečeni, ker smo dobili zopet nov dokaz. da klerikalcem ni sveto nobeno sredstvo.
Letos so r.a Alojzijevo uvedli v Črnomlju esto -novo metodo. Po obhajilu so namreč odviekl. otroke v farovž ter jih postregli s skodelico kave. Prav. Klerikalci so se takoj nato začeli hvaliti seveda zaradi volitev, kako da so plemeniti in vel5-kodušni in kol:ko otrok so tako zastonj nahranili. In v tem je njihova brezprimerna hinavščina! Res, da je vsak otrok dob:! skodelico kave. zato pa so jim pobrali sveče in trakove, kar je bilo skupaj več vredno, kakor rjava vodenka. Pripomniti je še treba, da je župnišče v to svrho dobilo kavo zastonj. Višek klerikalne nesramnost' pa je v tem, da so po obhajilu in kavi delili materam in otrokom izvode »Slovenca«.
Vedno smo mislili, da klerikalci vsaj pr: nežni mladini cenijo svetost in vzvišenost prvega obhajila. A kaj ima »Slovenec«, ki je polHičen dnevnik, skupnega s prvim obhajilom? Ali si lahko zamislite bolj ostudno in nedostojno agitacijo za volitve? Na eni strani »Slovenec«, ki ne pozna ljubezni do bližnjega, a na drugi sveti Alojzij Gonzaga, zaščitnik krščanske mladine ljubezni in čistosti. Kdo torej javno tepta vero? Klerikalci bodo seveda še dalje trobili nerazsodnemu ljudstvu, da n;so politična niti verska stranka, pač pa, da smo mi, ki obsojamo njihove sramotne metode, -brezverci.
Trojica Prpičevih razbojnikov na Senovem
Savski Brestovec, 24. junija. ' Zagrebška policija, ki zaenkrat drži Prpičevo družino v svojih pesteh, je te dni poslala na izvid na Senovo močno orožniško eskorto z roparji Mšjo Vr-bancem, Marijanom Krmpotičem in Fra-| nom Smojverjem. Ta roparska trojica je lani 26. februarja izvršila rop pri go-! stilničarju Ajdniku na Reštanju, kjer se t nahaja tudi rudnik TPD. Zločin, ki je tukajšnjemu prebivalstvu še v dobrem spominu, se je zgodil tako-le:
Omenjenega večera se je trojica neznancev okrosr 20. pojavila pred A'dni-kovo gostilno, ki leži na samotnem
udeleženi. Tomo Šebal sedi v kaznilnici v Mariboru, kjer bo odsedel 10 let.
Preiskavo v Ajdnikovi gostilni sta vodila narednik Lazar Kuga, ki vodi eskorto, in domači komandir stanice narednik Peter Košar. Rop v Ajdnikovi gostilni so lopovi hladnokrvno priznali. Prebivalstvo se je za roparje silno in-teresiralo, ker se je doznalo, da ima samo Vrbanec na vesti preko 30 raz-bojstev in več umorov. Lopovi so bili precej dobro razpoloženi in se titulirajo med seboj: «Gospodine razbojniče ...» Krmpotič je dokaj čeden dečko, temne polti in živih nemirnih oči ter rad po-
Eskorta na Senovem pod poveljstvom narednik Lazarja Kuge (IV). Razbojniki so: Frano Smojver (III.), Mijo Vrbanec (I) in Marijan Krmpotič (II)
Foto Bavec na Senovem.
Grdi so rumeni ali črni zobje. Najradikalnejše sredstvo proti tem ie gotovo zobna pasta »Pebeco posebno priporočljiva za kadilce.
PEEECO, Dasta za zobe.
kraju. Gostilna je bila že zaprta. Na trkanje in glasno zahtevo po vinu je odprlo mlado dekle. Roparji, ki so bili maskirani, so navalili v hišo in v en glas zavpili:
—	Ruke u vis!
Gostilničar in žena sta vsa prepadena seveda ubogala, videč naperjene samokrese. Roparji so najprej preiskali kov-čeg, v katerem niso našli denarja, pač Pa gospodarjev samokres, ki ga ie Krmpotič preizkusil tako, da je obstre-lil gostilničarko. Vrbanec pa je streljal na nekega krojača, stanuiočega v hiši, ki se je po vpadu razbojnikov v gostilno rešil z begom skozi okno.
Ker se je gostilničar obotavljal povedati, kje ima denar, so mu dali kratek odlok treh sekund. Vrbanec je štel:
—	Jedna. dvije, dvije i pol . . .
Ajdnik je tedaj v smrtnem strahu izpovedal, kje ima denar. Lopovi so pobrali 4 tispč dinarjev in izginili v noč.
Odtlej za roparji ni bilo sledu, a poizvedovanja so ugotovila, da je inicija-tor tega ropa bil Hrvat Tomo Šebal. ki je takrat delal v Lipovščakovem kamnolomu v Savskem Brestovcu. Njemu so morale biti dobro znane razmere pri Ajdniku, da je pozval roparje Prpi-čeve tolpe, s katerimi je vzdrževal zveze. Tomo Šebal je bil tudi inicijator ropa pri Dukičevem gradbenem podjetju na Reštanju. kjer so roparji na-nadli inženierja in nameščenca na poti, ko sta nesia denar namenjen za izplačilo delavstva. Kolikor pa se doznava.
1 Prpičevi tolovaji na tem ropu niso bili
žira razbojnika. Vrbanec, ki napravlja vtis zakrknjenega, hladnega zločinca, je izjavil:
— Dosad smo radili mi, odsad neka radi krvnik Mausner!
Dolgin Smojver pa je izjavljal vsakomur, ki ga je hotel poslušati s po-vzdignjenim glasom: «Nikoga nišam ubio!» Napravlja vtis veselega cigana boljše sorte. Občinstvo, zlasti ženstvo je spremljalo z največjo pozornostjo kretanje teh žalostnih junakov na eks-pediciji preko Senovega. Po končanih izvidih se je eskorta vrnila v Zagreb.
Požar pri Brezovici
Snoči okrog 18.30 je iz doslej nepojasnjenega vzroka izbruhnil požar v velikem kozolcu posestnika Ivana Urbančiča p. d. Kremžarja na Brezovici pri Ljubljani. O ognju ie bila takoj telefoničuo obveščena tudi ljubljanska gasilska postaja in ie hitelo osem ljubljanskih gasilcev z motorno brizgalno na pomoč. Ni pa jim bilo treba stop;ti v akcijo, ker so med tem že domači gasilci preprečili večjo katastrofo.
Kozolec ie z vso zalogo sena in drugim pogorel do tal. Škode se ceni na okroglo 50 tisoč dinarjev. Obstojala je velika nevarnost za sosednja poslopja, ki se nahajajo v neposredni bližmi in so se že vne-mala. Veliki podjetnosti domačih gasilcev pa je uspelo ogenj lokalizirati in je bil po. žar že tekom ene nre pogašen.
PRIZANAŠAJTE
PLANINSKI FLORI!
Zdravstveni škandal Slovenije
Razgovarjal sem se z urednikom odličnega slovenskega lista o akciji sekundarnih zdravnikov v ljubljansk:h bolnicah:
—	Saj je človeško popolnoma razumljivo, da se borite za svoje pravice, toda etično Vaše ponašanje ni. Uživite se sami, gospod doktor, v to, da ležite v bolnici, in zdravniki — —
—	Gospod urednik, povejte mi, ali ste vi že kdaj v svojem življenju delali štiri mesece zastonj?
—	Zastonj? Kako to menite?
—	.Vo, pač brezplačno. Popolnoma brez vsakega plačila.
—	Saj imate vendar privatno prakso?
—	Ne. Bolniški zdravirk ne sme izvajati nikake zasebne prakse.
—	Tako, tako. Potem oprostite. Tega ne bi nikdar verjel, če ne bi slišal pravkar iz vaših ust.
*
.Akademik ne sme biti lačen, neolrkano je. Tudi ne s~x svojih zadev vlačiti na cesto. Cesta je za proletarce. Ce hoče. da mru izstopijo oči, si mora zadrgniti kravato.
Jaz sem lačen, štiri mesece že stradam. Delal sem v bolnici od sedmih zju tra£ do opoldne in potem popoldne tn zvečer. Preobvezal sem vsak dan dvajset pacientov s takimi ranami, da vam postane pri prvem slabo. Zajtrkoval nisem. Pač, ze_ ta-cigarete. Ob enajstih se del= bolnikom hrana. Gospa v dragem razredu nikdar ni imela teka. Onjat ta kompo: ji nista dišala. Prigovarjal sem ji: Jejte. jejte, gospa; poglejte, kako okusen Je ta narezek. Prozorno taniki so kosi ;n rožnati. Tudi tale hruška bo nemara dobra. In tukaj, poglejte
breskev. Nebeško lepo napeta breskev!... ★
—	Gospod doktor, vzemite tole malenkost, ko ste me dobro ozdravili.
—	Hvala., hvala !et»! Ne sprejemamo v boktid denarja!
—	No, da. saj sem vas vide! danes ie štirikrat operirati. Mnogo morate zaslužiti.
—	Tako, tako. Kakor pač nanese . . .
Petnajst nas strada v Ljubljani
Zdravrrik-volonter.
Železniške redakcije tirajo delavce že v smrt
Maribor. 25. junija V petek popoldne se je vršil ob ogromni udeležbi železničarjev pogreb progovnega delavca drž. železnic Antona Kobana, ki ga je pogtiala redukcija klerikalnega proračuna v prostovoljno smrt. Revež je smel po redukciji delovnih dni detad samo pc 4 dni na teden, kakor vsi ostali progovni delavci. Povrh tega je sledila sedaj še mezdna redukcija ln je naravne, da s takšo'm zastefkom ni mogel hraniti sebe, ženo bi štirih otrok.
Svojim tovarišem je član na dan tožil, da ne more več gledati stradanja nedolžnih otrok. To breme je bik) pretežko za š'bka ramena delavca !n v sredo zjatraj so našli osrod očeta obešenega na vrata kuhinje. Rajni je tAl skrben oče in priden delavec, toda na dam njegove sunil Je taieia šestčlanska rodbina komaj le še 10 Din vsega premoženja. To so posled:ce delovanja 3de. rikahrih poslancev za železničarje.
„Gott strafe England"
Celje, 25. junija
Kakor smo že poročal, so »neznani zii-kovcic v noči od 23. na 24. pomazali z železnim lakom Jcp Sv. JuriJa na novi vili g. podpoEkovmica Lemaiča v Aškerčevi ulici. Gospod podpolkovnik Lemaič je bivši oltar jugoslovenske vojske, zaveden narod®! državljan in narodni voKlec. Na svoji novi vil: je postavi svojega hišnega patroma sv. Jurija, pod katerega je bfi postavljen napis v angleščini: »Sit. Georges«, ker je njegova gospa Angležinja.
To le ofividno motilo nekatere raka j šc je nemškutarske -»^očekrvneže, ki Jim leži še ■z vojnih let v kosteh sovraštvo proti vsemu, kar je angleškega. M v teh dneh, ko ravno sanjajo po zaslugi Budi, ki se tudi imenujejo Slovenci, o vrnitvi starih časov, se jim je zopet pojavilo v srcu in glavah razpoiožeaje, kateremu so nemški in necn-iktnarsk? šovinist dajali med vojno duSca s takratnim pozdravom: »Gott strafe Ec-giandlc Da se je to zgodilo 3 dni potem, ke je g. podpolkovnik Lemaič oddal s vol
£
Svetla glava
-v.i-ai^ci> . '.i .' V i


PEČE LE Z
DrOETRER-
IEV1M
rackinom
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in presto od
poštnih pristojbin Dr. Oetker,d. z o. %., Maribor.
glas v narodno skrinjico, ie seveda zgolj
slučaj:
Čisto po metodi, kakor smo je bili vajeni pri celjski nemškutarsk; iakinaži precf vojno. Stari časi se vračajo!
Promocija prvega absolventa ljubljanske tehnike
Včeraj je v Ljubljani promoviral za doktorja tehniških ved inž. Ivo Ribarič iz Trsta, kemik v Polakovi tovarni, prv' absolvent, ki je pričel in končal svoje študije na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. 2e kot mlad študent je vstopil v službo ugledne tvrdke Karel Poiak d. d. tovarne za usnje Ljubljana—Vrhnika—Kranj. Tvrdka mu je omogočila, da se je v njenem kemičnem laboratoriju praktično udejstvoval in izpopolnjeval svoje strokovno delovanje. Po triletnem študiju v vseučiliškem institutu, ki ga vodi priznan' kaloidnl kemik proi. dr. Maks Samec, je doktorand odlično izdelal svojo disertacijo o »Elektro-dialitičnem razstavljenju sulfidne hižnice in fiz'kalno-kemični karakterizaciji sulfoiigniaac. Disertacija je nadaljevanje prejšnjih že objavljenih raziskavanj profesorjev gg. Samca in Rebeka. Rezultati so v praksi velike važnosti pri modernem strojenju usnja.
Včerajšnjo promocijo je izvršil rektor dr. Lukman ob asistenci dekana prof. dr. Hin_ terlechr.erja. promotor pa je M prof. dr. Zupančič. Male vseučjl-ške slavnosti so se udeležili poleg sorodnikov mladega doktorja terdi predstavniki tovarne Kare! Polak d. d. (gg. Polakovi in tehnični ravnatelj Oswald Friede) ter za Zvezo industrijcev inž. Milan Suklje in še nekateri drugi za. stopnčki industrijskih in poslovnih krogov.
Mlademu doktorju žel;mo mnogo uspeha pri bodočem delovanju. Polakovi tvrdki pa iskreno priznanje, ker je našla način, kako se lahko reši vprašanje nadarjenega domačega strokovnega naraščaja.	111S
Iz Novega mesta
n— Čudežno ušla smrti. Pri tukajšnjem trgovcu Fran Erjavcu gradi tesarski moj« ster Franc Jerman iz Broda viseč hodnik, obrnjen na Karlov-sko cesto. Ker je bil pri« pravljeni oder, visok do 8 m, preslabo sku« paj zbit, teža pa velika, se je vse skupaj se» sulo in pokopalo pod seboj tesarska pomoč« nika Miheliča in Sajeta iz Ždinje vasi K sreči sta zadobila oba lahke telesne po« škodbe. čemer se je toliko bolj čuditi, ter sta padla na kamenita tla.
n— Senzacijonalna aretacija. Na zahtevo državnega pravdništva je bil aretiran in od» pelian v zapore okrožnega sodišča Ivan Pia» ninšek, bivši trgovec z usnjem.
n— Krvav fantovski pretep. V fiešči vasi so se stepli fantje med seboj. S težkimi telesnimi poškodbami sta obležala Levstek in Plut. Oba sta dobila več ran z nožem.
n— Na Janeza Krstnika večer je bilo vi« deti na Gorjancih, kočevskih hribih in na Trški gori vse polno kresov. V hladno noč, ki so jo razsvetljevale rakete, so zelo živah« no pokali topi H. Novomeščani so bili zbra» ni pri tradicijonalnem kresu na Grmu.
n— Na živinski sejem v Kandijo 23. t. m. je bilo prignanih okoli 260 glav živine. Kupcev je bilo malo.
Zobni atelje dentista F. OGRiCA v Novem mestu
do konca julija ne sprejema strank.
n— Olepševalno društvo za Novo mesto ic okolico se mnogo trudi, da bi mesto na« pravilo na nedomačine kar najlepši vtis. V to svrho je te dni izdalo posebna navv« dila, v katerih opozarja občinstvo na naj« hujše nedostatke. Sedaj v počitnicah pri. čakujemo precej tujcev, ker so v najbližji okoKci znane Dolenjske toplice in Šmar« jetske. Zato je skrb in trjd Olepševalnega društva tem bolj pozdravljati.
n— Vlomi v zidanice se irmože. Ker se vrše sistematično, ni izključeno, da gre za organizirane zlikovce. Orožništvo jim je pridno za petami.
Iz Litije
i— K poročilo o poiaru na Vačah v »Jutru« št. 148 potrjuje uredništvo, da g. Anton Zamik ni v nikaki zvezi e poročilom, ker smo poročilo prejeli iz povsem stvarnega vira iz Litije.
i— Pregled gostilniških lokaloT. Inšpekcijska komisija, ki jo tvorijo tuk. sreski poglavar g. vladni svetnik Podboj, oziroma njegov namestnik vladni komisar gosp dr. Amon šraj, ter zdravstveni referent g. dr. Zivko Lapajne, pregleduje te dni gostilniške lokale. Komisija posveča vso pažnjo. da-li lokali, ki so v direktni zvezi z gostilničar-akim obratom, ustrezajo vsem zdravstvenim predpisom. Komisija je pregledala v petek gostilne na Vačah in bližnji okolici Prihodnji teden se poda na Savo in v občino Konj.
i— Udeležencem letalskega mitinga. Najugodnejša železniška zveza je z vlakom, ki odhaja iz Litije ob 13.03 pop. Ka odhodni postaji kupite cel listek. Ne oddajte ga na stanici v Dev. Mariji v Polju, do koder se peljete. Vozni listek rabite potem ta brezplačno povratno karto. Tudi vstopnice ne zavrzi te, ker vam služi za legitimacijo, da ste se udeležili mitinga. Na razna vprašanja javlja tuk poverjenik <Aerokluba», da nima več vstopnic na razpolago. Vse naročene karte so že razprodane.
i_ Vidovdanške proslave na naših šolah.
šmarska šola proslavi Vidov dan interno v šoli. Litijska šola pa zaključi pouk dne 2S. t. m. z vidovdansko proslavo tudi v šoli. Va sporedu je: govor, petje, deklamcije itd. Vabljeni vsi, posebno starši otrok. Vstopnina prosta.
i— Brezplačen polet pri letalskem mitia-gn. V petek 24 t. m. ob 20. se ie vršilo na vrtu gostilne pri Urški žrebanje za polet nad Ljubljano. Žrebanja se »e udeležilo okoli 80 posestnikov vstopnic in mnogo »firbcev<. Bilo je res zanimivo gledati obraze ornih, ki so žrebali. Vsakdo je bil pač prepričan, ia bo on sam letel. Mnogo je bilo poklicanih, a izvoljena samo ena. Je to gdč. Mara Laiovic, dijakinja II. realne gimnazije, ki je za polet vsa navdušena in jo sedaj zavida Litija.
i— Za reiervne oficirje. Vsi gg. rezervni oficirji se morajo po naredbi komandanta celj. voj. okruga predstaviti naborni komisiji, ki uraduje dne 30. t. m. v občinski pisarni v Litiji. Na raport morajo priti v uniformi ter predložiti na pregled vso vojaško opremo, ki so jo prejeli od vojaškega erarja. Raport se vrši po končanem rekrutovanju.
i— Zaključek gospodinjskega tečaja- V
petek zvečer se je zaključil gospodinjski in kuharski tečaj, ki ga je aranžirala SDS za hotiško občino. Pouk v kuhanju je vodila učiteljica ljubljanskega liceja. Prvotno namenjeni slavnostni banket je odpadel radi tehničnih ovir, vršila se je le intimna zaključna večerja.
Iz Trbovelj
t— Mrtvec v vodi. Včeraj dopoldne so potegnili iz Save blizu Hrastnika golo mo« ško truplo. O odkritju so bili obveščeni varnostni organi.
t— Dolg rudarjev v Trbovljah. Župan« stvo je naprosilo vse pridobitne kroge v občini, naj sporoče višino dolga onih od« jemalcev, ki so po poklicu rudarji Statisti« ka naj bi obsegala dolg koncem 1. 1925., 1926. in koncem prve polovice letošnjega leta. Domneva se, da znaša dolg rudarjev najmanj 20 milijonov Din. Zanimivo je, aa izplača TPD rudarjem mesečno do 5 mt» lijonov Din prejemkov.
t— Zborovanje staršev na Vodah. V sredo 29. t. m. ob 4. popoldne je sklicano v Delavski dom na Vodah zborovanje star« šev. Med drugim bo predaval ravnatelj go« spod Zavrl o pomenu in ustroju meščanske šole.
t— Skupni izlet obrtnikov na velesejem. Trboveljski obrtniki napravijo v pondeljek 4. julija skupni izlet na ljubljanski vele« sejem. V Ljubljani se bo vršil zvečer se« stanek z ljubljanskimi obrtniki. Izkaznice se dobe pri tajniku g. Šuntajsu.
t— Les so pričeli izvažati trboveljski po« sestniki Ta akt je naperjen proti TPD., ki pa bo najbrž šla preko njega, ker je znano, da ni mogoče lesa dnevno več naložiti ka« kor en vagon.
t— Drevesni nasadi v kolonijah so utrpe« b' v zadnjem času precej Škode. Na opo« zorilo TPD, da je dala nasaditi v zadnjih letih nad 15.000 sadik, opozarja oblast, da bo proti vsem škodljivcem najstrožje na« stopila.	__
t— Šestdesetletnica dvojčkov. Te dni ob« haiata tukajšnja rojaka dvojčka Peter m Pavel Bauerheim, prvi mizar, drugi trgovec, 601etnico rojstva.
t— Hišo progovnega mojstra na trbovelj« ski postaji bodo dvignili za eno nadstropje. Obenem bodo podaljšali rampo. Delo je poverjeno g. Ročaku.
t— Narodna čitalnica v Hrastniku se nailepše zahvaljuje za velik književni dar (25 knjig) in Narodni dom za lep denarni prispevek g. narodnemu rvjslancu dr. Lju« devitu Pivtu, ki je obe društvi obdaril ob priliki svojega obiska v Hrastniku.
t— O gasilski slavno3tl v Hrastniku je »Slovenec« škodoželjno poročal, da ni bilo popoldne dosti ljudi na Pintirjevih bajer« jih. Resnici na ljubo ugotavljamo, da je bi« lo prodanih okrog 500 vstopnic.
iniiniiiiiinimiiiiniii mm
Efektna loterja Invalidskega doma Trbovlje nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni en> nadstropca hiša. ki se lahko zadene z malenkostjo enesa kovača aii 10 Din.
□mcoxaxaxHxaxiiiDaamacD
asi onstran mm
p— Knjižni dnevi v Gorici. Tako zvane
knjižne cfaeve so uvedli v Italiji. Določi se nekaj dni za razprodajo knjig s primernim popustom. Kulturo treba širiti v vse sloje.
V	to svrho im« služiti v veliki meri knjiga. Knjižni dnevi so se pričeli 25. t. m, in trajajo do 3. julija.
p— Semenišče v Kopru. Dolgo časa že je bil v Kopru zavod za mladeniče, ki so obiskovali javno gimnazijo. Zavod je bil last poreško=puljske škofije. Namen rau je bil vzgajati dečke za vstop v duhovsko se« menišča. Po vojni se je osnovala v zavodu notranja gimnazija. Nižjih pet razredov se zove gimnazija, višji trije nosijo ime «Jicej».
V	zavodu je bilo letos 106 dijakov, med njimi 30 Hrvatov in Slovencev. Poslopje ni več zadoščalo in treba je bilo nove zgradbe. Škofje so se obrnili do papeža tn sv. stolica je sprejela celotni zavod v svojo last in darovala 300.000 lir za novo stavbo. O inavguraciji smo poročali obširno. Sedaj vidimo že, da vzdržuje sama sv. stolica se» menišče v Kopru, ki ima dati prave italija« nizatorje cerkve med našim ljudstvom v Istri!
p— Avtomobil v prepadu. Pri Grgarju se je zgodila težka avtomobilska nesreča. Na ovinku se je avtomobil s šoferjem B. Pr.n« čičem in potnikoma G. Oblakom in R. Me« dokom prevrnil v prepad kakih 50 m glo» boka Vsi trije mladi ljudje so težko po« škodovani Zdravijo jih v goriški bolnici
p— Na fašističnem sindikalnem zborovat nju v Gorici je tožil poročevalec Chiarelli da vlada v deželi proti novemu italijanske« mu sindikalnemu zakonu odporno razpolo« ženje. Treba bo še mnogo truda, da se a.m« bijent prilagodi fašističnemu stremljenju za ureditev razmerja med delavcem in tovar« nar jem. Velika je razlika v mezdah med Julijsko Krajino in drugimi provincami Ne« katere industrije bi rade živele samo od vladr-e podpore. V Brunr.crjevih podjetjih ni zadostnega fašističnega duha, da bi raz« umeli sedanjo situacijo. Chiarelli je ostro ožigosal postopanje odvetnikov, ki se po« služujejo sindikata v svrho svoje osebne politike.
p— Mednarodr.a razsta-,'a umetnosti na Reki. Razstava društva ljubiteljev in goji« teljev lepih umetnosti, ki je bila letos v Rimu, se prenese na Reko. Pripravljajo se dvorane za jugoslovenske in madžarske umetnike. Razstava bo trajala od 3. avgusta do 1. septembra, torei v času velikega m« dustrijskega in trgovskega sejma.
p— Iz Ločnika pri Gorici se je izselilo od 1923. dalje 320 oseb. Ločnik je v nepo« »redni bližini velikega Brunnerjevega pod« jetja v Podgori. Tam je bilo zaposlenih mnogo delavcev iz Ločnika ps so bili ve« činoma odslovi jeni, na kar so odšli s tre« buhom za kruhom po svetu. Ločnik ie po« tujčena vas. Sovertcev je danes tam maio število. Kakor ie v Ločniku, tako be še v marsikaterem drugem k-aju v deželi.
„Go!c?" ..S-"*]"
so najfinejše vrste holandskega kakto»a
«VAN KASTER. >
Sokolstvo
Bratje in sestre! Vse brate in sestre, naraščaj in deco, ki imajo slavnostne kroje, pozivamo, da ga naj nosijo od pondeijka 27. t. m. opoldne do srede 29. t. m. zvečer do 20. ure. Vsi drugi sokolski znak! Zdravo!
Starešinstvo JSS.
Začetek sokolskih slavnosti
Danes ob 8. so prve skušnje za javne nastope Sokolstva v Vidovih dneh: na Taboru za nastop Sokola I. na zlsiišču za glavni nastop pokrajinskega zleta za ljubljanska in okoliška društva. To je uvod k sokolskim slavnostim, ki bodo v Vidovih dneh v Ljubljani.
Pondeljek je prvi zletni dan
Dopoldne so prvenstvene tekme na Taboru. Kdor hoče videti lepe vrhunske vaje naših Sokolov in Sokolic, naj pride na Tabor, kjer se bodo kosali prvaki - telovadci za prvenstvo JSS. Ti naši najboljši iz Ljubljane, Celja, Maribora, bodo nudili sliko mednarodne tekme v manjši obliki, doprinesli bodo dokaz, v koliko smo zreli za prihodnjo olimpijado v Amsterdamu.
Starejši Sokoli, ki so se svoječasno udej-stvovali v sokolskih telovadnicah, bodo pri teh tekmah imeli gotovo poseben užitek, primerjajoč nekdanje vrhunske vaje in sedanje. Napredek, ki so ga storili Sokoli v zadnjih letih, bo ugodno vplival na strokovnjake, ki se razumejo na telovadbo in ki znajo preceniti težkoče posameznih prvin, ki se nahajajo v tekmovalnih sestavah. Pa tudi za lajika bodo prvenstvene tekme polne zanimivosti.
Za zabavni del zletnih dni je na sporedu pozdravni večer s koncertom ob 8. zvečer na Taboru. Vršil se bo pri pogrnjenih mizah v glavni dvorani in na telovadišču.
Spored koncertnega dela je nastopni (podrobno glej Zletna brošura!): 1.) Godba Dravske divizije igra uverturo k <Libuši». 2.) Pevski zbor Sokolov zapoje tri pesmi. 3.) Poad ravni govor staroste JSS, br. E. Gansla. govori zastopnikov poljskih, ruskih in čeških Sokolov. 4.) Potpuri iz opere Nikolaj Zrinj-ski, godba Dravske divizije. 5.) Zepičev kvartet 4 pesmi. 6.) Šentjakobski pevski zbor, dve pesmi. 7.) Ljubljanski Zvon. moški zbor tri pesmi, mešani zbor 3 pesmi. 8.) Kosovo, uvertura, godba Dravske divizije.
Po koncertu prosta zabava. Vse članstvo v kroju!
Mirozov, ki ga priredi godba Sokola I. v pondeljek ob 7. zvečer, se pomika po teh-le ulicah: Odhod iz Tabora, Škofja ulica, Ambrožev trg. Poljanska cesta. Krekov trg, Pred škofijo. Mestni trg. Stari trg. šentjakobski trg, Trubarjeva ulica. Breg. Turjaški trg, Gosposka, Wolfova ulica, Marijin trg, Sv. Petra oesta, Vidovdanska ulica, Tabor.
Torek, VidoTdin. Zjutraj ob 7. začnejo tekme v lahki atletiki na zletišču (letno te-lovadišče Ljubljanskega Sokola). Lahko-atletske tekme bodo prvi večii poizkus tekmovanja v panogah lahke atletike. Tvršev sistem vsebuje vse panoge, ki jih skupno nazivamo lahka atletika, vendar eo se mnoge od teh, izvzemši tek na 100 m, metanje krogle in plavanja, bolj redko gojile med nekolikim člamstvom. Te tekme imajo namen, vzbt*diti večje zanimanje za ta del telesnih vaj, ki se morajo gojiti izključno pod milim nebom ter so že zaradi tega bolj priporočljive z ozirom na telesno zdravje. Prijavljenih je veliko števflo tekmovalcev, tako da bo tekma jako živahna in bo pri tekmi zaposlenih preko 60 sodnikov. Za to tekmo vlada v vseh krogih živahno zanimanje in zlasti športni krogi se interesirajo zanjo.
V	torek ee udeleži deputacija domačih Sokolov in gostov vojaške vilovianske proslave na vojaškem vežbališču.
Nastop vojaštva
V	torek in sredo nastopi poleg sokolskih čet tudi vojaštvo ljubljanske garnizije. Težie vaje pod naslovom: tVojne va,e s puškami> izvaja 40 vojakov dijaške čete 40. Triglavskega pešpolka, vaje s puškami pa vadijo vojaki in dijaška četa istega pešpolka.
Oboje vaje je sestavil podporočnik br. Ennin Rataj, član prednjaškega zbora Sokola I. Posamezni gibi so vzeti iz predpisanih vojaških vaj. vaje pa so sestavljene po načinu sokolskih prostih vaj.
Vojne vaje simbolizirajo potek vojne. Začetek predstavlja vežbanje vojakov, ko se nepričakovano pojavi sovražnik, mu zadfi voj ska prvi udarec, ki pa ni dovolj uspešen. Treba se je braniti v hudem boju, popustiti in se pripraviti na še hujši napad. Uspešen napad, izvršen z vso silo, se obnese, zahvalna molitev okrepi borce za nadaljni boj.
Pojavi se nov sovražnik, Id za hrbtom naše vojske uredi zase svoio fronto. Naši se g težavo obdržijo na ooloiaiu. Po daljši borbi poženejc nasprotnika. Medtem 9e je oja-čil prvi sovražnik, ki je izkoristil naš boj za svojo popravo. Naše čvrste roke in budno oko najdejo njegovo slabo točko in ga premagajo.
Sumljivo gibanje v sprednjem delu sovražnih čet je sumljivo. Izvabimo ga in močan napad ga prisili na umik. Umf^anie izkoristijo naši za napad prsa ob prsa. Zmaga je dobljena, slavnostni hod slavi zmago.
Pri nadaljni borbi pride do spopada z bombo in z nožem, pa tudi piska ne tiočiva. Izvrši se obkoljevanje desnega krila, sovražnika potiskajo korak za korakom. Težko pridobljena zrn ara se simbolično nakaže.
Druga sestava vaj s puškami predstavlja potek vojaške vzeoje. Začetni eibi novincev so enostavni in se vedno poslavljajo. Vajam na mestu se pridruži korak in priprave za strelianip. merjenje ter prava vojaška telovadba. Nato ee nadaljuje pouk o borbi in obrambi. Ti gibi so spočetka še neokretni in kažejo še novince. Šolanje v borbi se nadaljuje v pestrih slikah, vadi se opazovanje in iskanje sovražnika, okopavanje. prehod iz obrambe v napad. Vidi t-e pogosto poravnanje. toda v vedno drugih okolnoetih. Končno pridejo vaje za metanje bombe, za uporabo noža pri obrambi poedinca in raznoterosti.
Te vaje so prilagodene zmožnostim naših vojakov, ki so iz raznih pokrajin naše države, medtem se prve vaje, ki predstavljajo potek borbe, ozirajo bolj na smiselno postopanje vojevanja in obsegaio težje sestave gibov.
Nastop naše priljubljene vojske bo za občinstvo zopet priljubljena točka v programu zletnih dni.
Poljski Sokoli v Ljubljani
Poljsko sokolsko zvezi bodo zastopali » Ljubljani na V. pokrajinskem zletu br. starosta Adam Z a m o v s k i, sestra Z a m o v . ska, br. načelnik Fa zanowicz in delegat poljskega Sokolstva iz Amerike br. dr. | Ostrovski.
Zastopstvo ČOS v Ljubljani
ČOS pošlje na V. pokrajinski zlet r Ljubljano oba podstarori br. Fr. M a š k a in br. V. š t e p a n e k a, dalje brata K. D v o f a k a in Fr. K u d e 1 <3, za načelni-štvo ČOS pride br. F. N i m s b a u s in sestra Olga F u č i k o v a, dalje je prijavil ude ležbo glavni urednik <Čeekega Slova> br. Rudo K e p k a z ženo, vrhu tega je prijavljenih še šest članov in dve članici Ceho-slovaki in Poljaki do3po v Ljubljano v pondeljek, 27. t. m. popoldne ob 5.
Na grobu br. dr. Oražna
Deputacija JSS in gostov poseti v torek ob 11. dopoldne pri Sv. Krištofu grob prvega staroste JSS brata dr. Ivana Oražna in položi na grob spominski venec.
Gorenjska sokolska žnpa t Kranju s: je
izbrala po šestih letih, ko se je vršil zadnji župni zlet v Kranju, letošnje leto zopet gorenjsko prestolico za zletni kraj. Vse svoje članstvo kliče GSZ v dnevih 9. in 10. julija t. L v Kranj, da izmerimo svoje sile, da pregledamo svoje vrste, da javno pokažemo, koliko je v nas življenja, koliko smo napredovali Župni zlet je skupno delo vseh v župi vlanjenih društev — vsako naj postav-; na torišče vse svoje moči.
Spored župnega zleta: V soboto 9. julija ob 6. zvečer tekma za prvenstvo in višji oddelek. Ob 8. zvečer štafetni tek 6kozi mesto. Po tekmi prijateljski sestanek na vrtu Narodnega doma in koncert V nedeljo 10. julija ob 6. zjutraj tekme članov in članic niž. odd., ob pol 10. dopoldne skušnje. Ob 11. zbor članstva pred Narodnim domom in po-vorka skozi mesto. Ob pol 12. pozdrav pred mestno hišo. Ob 3. popoldne javna telovadba na telovadišču poleg Narodnega doma. po telovadbi ljudska veselica. Sodelujejo godba Sokolskega društva z Jesenic, sokolski orkester ter tamburaški zbor tEdinosti>. Polovična vožnja je preskrbljena po vseh progah Sa vezne izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri vseh društvih.	064
Prasneta
Ljubljanska opera
Oskar Nedbal: tPoljska kri».
Vendar nekaj solidnega, zdravega, tako vsebinsko, še dokaj bolj pa muzikalno. Ni sicer to moderna opereta z <jazzom> in priljubljeni, današnjimi plesi, z dvomljivimi dovtipd, z neresnično vniimentalnoetjo in spolzkimi scenami, temveč je glasbeno iz vesele dobe valčka, poljskega mazureka. kra-kovjaka, pod učne, morale in vendar vesele žive, skoro resnične dobe.
Nedbalova muzika je krepko zgrajena, polni, a vendar pestri orkester zveni operno, glasbeni domisleki slone izvečiae na nacijonalni pesmi, na domačem plesu, pa tudi to, kar je izven tega, kaže prav lepe, mestoma visoko umetniške momente. Prav nič ni padel prestiž direktorja Poliča, ako se je pri tej priliki sam vzel za taktirko.
Vsi sodelujoči zaslužijo pohvalo, ker so se temperamentno in vneto potrudili za uspeh veselega dela. V prvi vrsti gre za dosego popolnega uspeha tPoljske krvi> g. Polioevi in nato gosp. Drenovem ki dar« niti s petjem ni prihajal preveč navskriž. Prav dobro je zadel svojo ulogo gop. Peček, ki si je privcjeval po prrem aktu" špeciialen, celo demonstrativen aplavz. Gosp. Povhe je bil res močno di-plo-matičen tatiček Ne ugajajo pa iz nemščine doslovno prevedeni ne>-kateri germanizmi. Tadi g. Balatkova in njena mati sta ugajali Istotako ostali, zi>or in balet. Lepih, živopisanih kostumov je bilo mnogo, slike okusne, režija gladka.
Ob koncu sezone, po toliki resni muziki, si z mirno vestjo lahku vsakdo privošči {Poljsko kri>, s katero se prav gotovo nihče ne bo zastrupil.
Hiša je bila razprodana, cvetja in aplavza mnogo, premnogo.	—i.
Dve javni produkciji kenservatoristov v Ljubljani
V četrtek in petek zvečer je nastopilo v Filharmoniji 23 različnih učencev kanserva-torijskih profesorjev Wistinghausaove, Foe-dranspergove, Janko Ravnika, šlaiss in Be-tetta. Bili bo to pevci, pijanosti, vijolinisti in klavirski spremljevalci
Obe produkciji sta mnogobrojnemu občinstvu pokazali, da so naši glasbeni procesorji izvrstni pedagogi in da njihovi učenci po veliki večini dosezajo stavljene jim visoke dlje. Mnogi izmed njih zavzemo po dokončanih študijah gotovo oilična me^fa ne samo v našem, temveč v glasbenem življenju cele Jugoslavije. Ako se imenuje Češkoslovaška konservatorij Evrope, mi prav lahko rečemo, da ano konservatorij Jugoslavije. To dokazujemo že zdaj z velikim številom najodličnejših pevcev in pija-nistov po centrih naše domovine in izven nje Opozoriti treba zlasti na pevce Rohr-man Danico, Popovič Vero, VedraJ Ljudmilo Jeglič Ano, prav posebej pa še na Marjana Rusa. Izvrstni pijanisti bodo Novakovič Božiča. Valjalo Marta, Orel Vladimira in Si-vic FaveL Izmed vijolinistov je izmed vseh rajodličnejši Rupe! Karel, zatem mali Pre-voršek, Stanič Fran. Pfeifer Leon in dr. Tem mora posvetiti konservatorij največjo pažnjo ter jim omogočiti nadaljni študij s širšim glasbenim obzorjem in modernejšimi glasbenimi prilikami, kakor pa jim jih za-more nuditi Ljubljana. Naravno, da mnogi izmed vseh teh gojencev ne nameravajo izvrševati glasbo kot svoj življensk: poklic, vendar pa so tudi za ta slučaj dobro in temeljito pripravljeni hvala svojim vestnim učiteljem in skrbnemu vodstvu našega državnega koeservatorija.
MfclfeAHOVtC

»Planinkat idrarilm faj
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— i napisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. i74-a
Domače vesti
*	InženjerskI Izpit sta napravila 21. 'unija g. Stane Kane in g. Stane Sotošsk na
šumarski fakulteti v Zagrebu.
*	Imenovanja ravnateljev meščanskih Sol. Za stalne ravnatelje meščanskih šol so imenovani: Ivan Černei na deški me ščanski šoli v Celju, Josfip Hergout na de-gki meščanski šoli v Mežici ta Janko Kor-fe na deški meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
*	Upokojitve v p»štni službi. V področju poštne direkcije v Ljubljani so trajno upokojeni naslednji poštni uradniki: Karel Vrančič v Ljubljani, Matilda Ferenčak v Železnikih, Marija Romanič v Celfo in Anto ilija Tome v Ljubljani.
*	Izpremembe v osnovnošolski službi V ljubljanski oblasti so imenovani za učitelje: GotaTd Roti na Bledu, Eri^st Men^ei v Podstenicah pri Novem mesta, Adoif Ar-zenšek v Dobrničah, Ernest Stanič v Jur-kloštru pri Laškem, Viktor Perger v '! opli-cah pri Zagorju in Ivan Grurn v Leskov cn pri Krškem. Napredovali so: v ». skiplro II. kategorije Leon Cepuder, losio Rustja, Henrik Lobe, Adela Martine, Angela Smol-Ilk-Orčar in Emilija Vouk; v 2; stupno II. kategorije Venceslav Skebe, Marija Žrjav, Franc Jankovič Armela Širok. H'nko K.:e-novšek, Josipina Simonišek, Maria PcieT-nel-Ooljevšek in Josipina Ah tik; v 3. skupino II. kategorije Vida Dereani -Krašovec in Gabrijela Skok: v 4. skupino 1' kategorije Rudolf Vrabič, Marija '>;t:;č, Vida Štolfa, Josip Virnik, Marija Ko.en, Karel Cemigoj, Vida Ivanec, Angela Jazbec in Anton Kregar, v 1. skupino III. katigorije pa Stana Germek. Učiteljica ^na Bantan je premeščena v Rakovec v konjiškem okra Ju-
*	Slovenska Matica je imela dne 24. t. m. svoj redni letni občni zbo-r, pri katerem so se spremenila pravila tem smislu, da se zmanjša število odbornikov na 9, da pripade ob razidu ali razpus-.u društvena imovina fondu Slovenske akiJemi,e znanosti in umetnosti, sklenila se ;e tudi nova -az vrstitev članov, ter so se dolol.le njir, pravice ln dolžnosti. Izvoljen le bil naslednji odbor: dr. Dragotin Loiiar kot predsednik dr. Izidor Cankar kot podp-eovedn k, A Kn Prepeluh kot tajnik, dr. Jc«. Dtbevec kot blagajnik, ter za ostale odbornike: Pran Albreht, dr. Fran Goriič, Anton LSK-vic, Ivan Zoreč, Otod Župančič, nadzorstvo pa: dr. Joža Glonar, Mihael Rožanc in Avgust Tosti. Skep računa za ';. 1926 izkizuie 112.700 Din dohodkov n 94.'iSb Din izdatkov, torej prebitek Din f314. Imovina S'ov. Matice koncem 1. 1926. zaasa Din 1,212 89C. Imovina narodnih ustanov (Knezova in Jur-šič-Tomšičeva) znaša Din : 14.300. imoviL-a depozitov) za Bleiweis>v, Cos'ov in Gregorčičev spomenik) Din 5335. Izdale sc se naslednje knjige: Kovačič, Zgodovina Štajerske in Prekmurja; Mlakar, Zgodovina likovne umetnosti v zalnd ii Evropi in Mm cinger, Abadon. Za tisk se za seda: priprav lja Cankarjeva zgodovina 2. snopič in Mencingerjeva »Moja hoja na Irig'av«. _
*	Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani od danes naprej sprejema samo težke in bolniške oskrbe neobhodno potrebne paci-jentice. Zdravniki ta občinstvo nal upoštevajo težavrti položaj preostalih bolniških zdravnikov.
*	Smrtna kosa. VčeTaj je po daljšem bo-lehanju umri v vojni bolnici na Zaloški cesti poročnik 39. p. p. g. Josip J. K o r i t z-ky. Dopolnil je 28 let. Pogreb mladega častnika bo v pondeljek ob 16. iz bolnice k Sv. Križu. — V petek ie umrl g. Josip B r o d a r, delovodja strojnih tovarn ln livarn. Pogreb bo danes ob 16. iz Kavškove ceste št. 3 na pokopališče v Dravlje. — V Štepanji vasi je preminul g. Jakob Hočevar, upokojenec luž. žel. Pogreb se vrši danes ob 17. k Božjemu grobu. Iz Kanala ob Soči poročajo, da je 22. t. m. v Vidmu irmrl g. Peter Bajt, uradnik finančne ta-tendanture. Pogreb se je vrši! 24 t. m. — Pr '.'oinim blag spomin, žaluiočlm naše so-falje!
*	Izvestja Tehniške srednje šole v Ljubljani. Malo Je šolskih zavodov, ki bi Izdajala šolska izvestja, kakor ie bilo to v prejšnjih časih običajno. Ljubljanska tehniška srednja šola ie letos izdala svoje četrto Izvestje po vojni. Letošnje izvestje je Izdano povodom šolskih jubilejev v povečanem obsegu (80 tiskanih strani in 4 priloge). Razen poročil, ki se tičejo šolske uprave te statistike v pretek!,m šolskem letu, dalje raznih poučnih tečajev za obrtnike ln Izobrazbo učiteljev, prinaša Izvestje več člankov, ki zaslužijo pozornost tudi tzvenšolske javnosti. V daljšem spisu podaja direktor Reisner obris zgodovine državnega obrtnega šolstva vobče In posebej zgodovine ljubljanske obrtne šole. Spis Je opremljen z 22 slikami šolskega poslopja delavnic in jubilejne šolske razstave na ve-iesejmu leta 1926. V srbohrvatskem jeziku je priobčen pregled strokovno-obrtnega šolstva v naši državi s statističnimi podatki o šolskih zavodih. Prof. Šantel priobču-je nekaj misli o umetmo-obrtnl šoli, ki naj bi se v Ljubljani čimprej ustanovila. Prof. ing. Stanko Dimnik je spisal strokovni članek o izvedbi zavitih stopnic s štirim! primeri. Članku so priložene štiri konstrukcijske risbe (po ena za vsak primer). Ta spis bo gotovo dobro došel stavbnim in tesarskim gradbenikom.
*	Nov beograjski dnevnik. Dne 1. julija prične Izhajat! v Beogradu nov politični dnevnik z Imenom cBalkansKl dnevnik*. Urejevala ga bosta Krsta Cicvarič bivši direktor »Clcvarldevega dnevnika« ta Sve-tolfk Savič, bivši direktor »Balkana«.
*	Krst novega prebooceanskega paro-broda. V petek popoldne je doplul v naše vode novi prekooceanski trgovski narobrod »Nikola Pašič«, last »DubrovaSce plovitbe« zgrajen v Glasgowu na. Angleškem. Zve-
čer je bil tja svečan način v Gružu pri Dubrovniku izvršen krst nove ladje. Kumovala Je hčerka pokojnega Nikole Pašiča, Pavla soproga dr. Račiča, krstil pa je novo ladjo bi skup Vlaho Banbič. General Radosavlje-vtč je v svojem govoru naglašal historični pomen »Dubrovačke plovitbe« za razvoj naše trgovske mornarice, direktor dr. Ra-čič pa je izjavil, da ie družba že naročila v Angliji nov podoben parobrod. »Nikola Pašič« ima nosilnost 8200 ton.
*	Oblastni odbor pomladka »Rdečega križa« v Zagrebu priredi od dne 26. t. m. do 3. julija v prostorih zagrebškega ve e-sejma razstavo ročnih del, za katero si ;e prijavilo 27 držav. Obiskovalci te razstave uživajo v omenjeni dobi polovično vožnjo, proti nakupu tozadevne izkaznice, ki se jo dobi, skupno z voznim listkom pr: »Putci-ku« v LJubljani.
*	Znižana vožnja za pokrajinski zlet JSS nudi ugodno priliko vsemu občinstvu izven Ljubljane, da se udeleži sokolskih slavnost! Tudi nesokoli imajo polovično vožnjo, Sokoli pa četrtinsko. Legitimacije oziroma železniški vozni listki moraio biti potrjeni od zletne pisarne, ki ie na Taboru.
*	Sokolske brošure, album in razglednice naj si nabavi vsak posetnik pokrajinskega zleta. Dobijo se v trgovinah, trafikah in pri kolporteriih.
*	Vsem podružnicam »Družbe sv. Cirila in Metoda«! Dne 5. julija je praznik našib blagovestnikov sv. Cirila in Metoda Zaigite kresove njima na čast po širni naši domovini! Visoki plameni Ciril Metodovih kresom naj bodo viden znak, da nismo pozabili naših neodrešenih bratov in sester, ki hrepene po svobodi. Njihove prošnje do nas 6e dvigajo kakor ognjeni zublji kresov: »Podpirajte nas zasužnjene in ogrožene, dokler nam ne zašije zarja svobode !< — Na severu in jugu je začel naš neprijatelj s podvojeno silo delati v našo propast — ab' naj mi spim« in čakamo narodne smrti?! P. n. podružnice in prijatelji družbe, spomnite se ta dan s prispevki naše obrambne družbe. »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
*	Na smrt obsojeni Štefan Burm stavka. Pred sodnim stolom v Osjeku je bil letošnjo pomlad obsojen na smrt 21 letni Štefan Burm zaTadi roparskega umora, izvršenega na neki vdovi pri Bogdanovcu. V strahu pred justifikacijo Je Borm pričel gladovati in že teden dni ne sprejema hrane. Sodišče je Burma predložilo za pomiloSčenje.
*	Kako se je ponesrečil ooročnik Kragulja c. Kakor se iz Novega Sada naknadno poroča se je avijatična nesreča na lamkai-šnjem aerodromu pripetila na nenavaden način. Krila aparata so se v zraku odlomila tako da je trup aparaia s silno brzino treščil na tla; poročnik Kraguljac ie bil na kose raztrgan.
Brez nadalinega
plača vsakdo malenkostni znesek za najfinejSo obleko, ki jo kupi pri odprodaji oblek pri tvrdki Fr. LUKIC, Pred Škofijo 19.
Izbira je krasna.	Pridite!
*	Konec senzacljonalnega procesa v Beogradu. Predvčerajšnjim se je v Beograda vršila ponovna obravnava proti šefom beograjske finančne uprave. Oktobra lanskega leta je v Leštanih občinski tainik Sava Stojanovič falzificiral invalidske listine in na ta način oškodoval državo približno za pol milijona dinarjev. Stojanovič je dolži! šefa beograjske finančne uprave in nekatere druge uradnike in trdil, da ie z njihovim sodelovanjem vršil svoie nedopustne manipulacije, nakar so bili aretirani tudi šefi in revizorji finančne uprave. Po tridnevni obravnavi je porota obsodila Savo Stojanovida na 20 let ječe. prizadete uradnike pa na odpust iz državne službe in nekatere na zapor do 6 mesecev. Kasacij-sko sodišče pa le to razsodbo razveljavilo in odredilo obravnavo pred državnim sodiščem, ki se je predvčerajšnjim vršila. Obsojeni so bili Sava Stojanovič na 20 let Ječe, Zivojin Jeremlč na 15 let. Dragoljub Perovič na 12 let In Vladimir Rlstič na 10 let ječe. Od obtožbe oproščena sta bila le Miodrag Mandič in Olga Nedeljkovič.
*	Kolodvorska restavracija Rog. Slatina sprejema vsak dan abonente po 30 Din. Zjutraj kava, čaj. čokolada, kako, maslo ali jajca; opoldne juha. pečenka. 2 prikuhi. močnata jed, večerja pečenka, kompot ali salata po 35 Din. Zvečer, predjed, zrezek ali pečenka, obara s prikuho. sir. Daiem tudi zdravniško predpisane diiete. Restavracija se odpre zjutrai ob 5. Meno 15 Din Točim pristna štajerska, dalmatinska vina in žllavko iz Mostarja. Vedno topla in mrzla jedila po karti. — Cen> gostom se priporoča Adam Crešnar.	944
*	Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 minut kuhaj v raztopini »Radiona«, potem Izperi in osuši. Pranje ni več težko delo. temveč zabava.	957
*	Oblastna zadruga slaščičarjev, medi-čarjev in Izdelovalcev kandM v Ljubljani bo imela svoj redni, letni občni zbor dne 4. julija 1927 v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo, Ljubljana, Bethov nova ulica 10, pritličje, desno. Člani, ki bi brez tehtnega vzroka od občnega zbora izostali bodo kaznovani z globo do 300 Din.
941
*	Pisalnj strol »Continental« na Ljubljanskem velesejmu. Obiščite paviljon E 18 —20. Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon tat. 434.	962
*	Pr! isbiasu se na kupico prirodme gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče poiavi brez težkoč obilno izpraznjenje črevesa, čemer se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časo-
Nova vrsta mila za družinsko perilo
»p
Rszstopite med neprestanim mešanjem zavoj Rinsa v 3 do 4 litrih viele vode.

Nato izlijte rastopi-no v pralno kad napolnjeno z mlačno vodo ter namočite v njej perilo.
TV-^lJ
RINSO IZDELUJEJO LUX - TVORNICE.
pisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na jetra in debelo črevo ter hemero-idih ta prostatalnih boiečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	»Kušabovičev kalodont« je res najboljši pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vil Dobi se povsod.	175
*	Olje za solnčenje Nlgero! vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice ln vam naredi polt enakomerno zagorelo. Steklenica Din 8.— Nudi Drogerija Sanitas, Ljubljana, Prešernova ul. 5.	940
ITO — zobna pasta najboljša!
Naj bo v tujini, naj bo doma,
k jedi, med delom, se vedno prileze
Če si s Sašo »Clioi limonade
človek onemoglo dušo priveze. 171*a
*	Moderno restavracijo s celokupnim inventarjem v centrumu Ljubljane, oddaim takoi samo strokovnjaku. Potreben kapital Din 100.000. Le resne ponudbe pod »Zlata jama« na upravo »Jutra«.	957
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pr; zapne-niu žil. motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svo.ie telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km) Sezona od 1- maja do 30. sept Ves modern komiort. Prospekte na zahtevo Pošta 'elegraf in relefnn	142
*	Chinoierrln kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje tek za jelo. Dobiva se v vseh lekarnah. 592
*	Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.	5
*	Sveži svetlopisni papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papiT najfinejših specijataih vrst. vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Ivan Ronač. Ljubljana.	120
pri poročamo zalogo krasnih damskih oblek, kril to bluz najm'derne.išega kroja
BELIHAR & VELEPIČ — MESTNI TRG.
7089-a
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarieva ulica 7.	95
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93
*	Pozor na današnji mali oglas. Kolodvor ska restavracija Rogaška Slatina. 953
Eft					TE? a		
O	r				Mili	i	
dobijo naše srečke v Okrajni posocštnssi r. z. z o. z. v Ormožu.
Izžrebane številke bodo vedno priobčene v Jutru«, »Slov. Narodu«, »Domovini« in »Mariborskem Veoerniku«, da igralcem io bo potrebno iskati izžrebanih listin. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z.
Glavni prodajalec srečk za Slovenijo Ljubljana, Sv. Petra c. 19.
Borba a morskim psom
Hrabra zamorka reši belega človeka iz zob moiskega psa — To je ena od s jainih scen, ki j.h vidimo v velikem pustoiov-nem l'mu
NA MORSKEM DNU
Or'gina n' iiaslov je
Eksotične žene
Film se predvaja v ponedeljek /7. t m ob 4., ol S in 9
ELITNI KINO MATICA
Iz Ljubliane
B— Vidov dan v Ljubljani. Vidov dan, dne 28. junija, se vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih boriteljev za vero In domovino s slovesno službo božjo.
V	tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem ob 10. dop. Svečan pravoslavni obred za Vidovdanske junake pa se vrši istega dne ob pol 9. na velikem garnizij-skem vežbališču. Po obredu se bo vršila revija in parada čet ljubljanske garnizije.
V	evange!sfa' cerkvi se bo vršila slovesna služba božja ob 10.
o— Vidovdanska proslava III. državne realne gimnazije v Ljubiiani se bo vršila 28 junija t. 1. v prostorih Kina Matice. Podrobni spored slavnosti, ki obsega dva krajša govora, več pevskih in glasbenih točk, deklamacije in razdelitev daril po rsvnateliu, so dobili dijaki v šoli. Ostalim udeležencem se bodo delili sporedi pri vhodu v dvorano. K slovesnosti so vabljeni starši, sorodniki in znanci dijakov.
u— Zaključek šolskega leta v Ljubljani. Danes je fci! na osnovnih in meščanskih šolah v Ljubljani zaključek šolskega leta mesto na Vidov dan kakor se to zgodi na drugih osnovnih šolah. Prosvetno ministrstvo je odredilo ta zaključek z ozirom na veliki pokrajinski sokolski zlet da bo mogoče po ljubljanskih in meščanskih šolah nastaniti na zlet došio Sokolstvo iz vseh krajev naše d-žave.
n— Matura na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Od 25. t. m. so se pod predsedstvom direktorja Reisneria kot vladnega komisarja vršili ustni izpiti. Izpit je delalo na gradbenem oddelku 16, na stroinem oddelku 29 kandidatov. Vsi kandidati so izpit napravili. Na gradbenem oddelku: Arko Fr. Bartol Branko. Drahsler Jelka. Erbežnik Boris, Ho'ker Drago (z odliko). Kenda Stan ko. Kandus Stane, Pečar Matevž, Pečar Osvin (z odliko) Sršen Frančiška, Sosič Josip. Sotler Adoif (z odliko). Svetina Fr. Urek Ivan Vrhovec Karol. Zrimšek Viktor (z odliko). Na strojnem oddelku: Babnik Iv., Crlenjak Milan, Da Damos Konstantin, Faidiga Ar.ton, Gregorec Ivan, Grosičar Fr. Grošelj Edvard. Hubalek Jurij (z odliko), Kalan Franc, Kraigher Franc, Kramar Fr. Kremžar Ludovik. Mam Nestor (z odliko), Meško Viljem (z odliko) Pogačar Ivan (z odliko). Puiko Zdravko (z odliko). Rasin-ger Alojzij, Renar Stanko, Rotter Joško, Rovšnik Anton. Stalowsky Emil (z odliko). Stare Milan. Svirčev Milutin. Šemrov Stanko. Šiftar Pavel, Šimunac Diuro ( z odliko) Šolar Mirko (z od';,-"> Vidra.is Josip (z odliko), Zelenik Vojadin.
u— Smrtna kosa. Snoči ob 22. uri ie po kratki, mučni bolezni preminul Jos. Zidar trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. Pokojnik je bil 53 let star, rojen v Fari pri Kočevju ter je po absolviranju nižjih šol v domovini, obiskoval in dovrši! višjo trgovsko šolo na Dunaju, nakar je pred 28 leti ustanovi! lastno trgovino s poljskimi pridelki v Ljubljani, ki jo ie vodil z velikim uspehom do svoje smrti. Pokojnik je bi! v ljubljanski družbi dobro znana prilub-ljena in čislana oseba. Zapušča soprogo, dva sina in eno hčerko. Pogreb se bo vršil v pondeljek dne 27. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti. Dunajska cesta 31. Blag mu spomin!
u— Kongres srednješolcev v Ljubljani. V dneh 29. in 30. junija ter 1. ju'»ja se bo v Ljubljani vršil 9. redni kongres SJSU. Razpravljalo se bo o aktualnih dijaških vprašanjih in izvolila se bo centralna uprava za leto 1927-28. V okviru kongresa se bodo vršila razna omiadinska predavanja, nadalje športni dan ter omladinski šahovski turnir in svečana akademija. Tretji dan bodo delegati po povorki skozi mesto položili venec na grob Ivana Endlicherja. Za kongres so se prijavile skoro vse srednješolske družine naše kraljevine. Za sprejem in nameščenje delegatov ter za prehrano se bo brigala župna uprava SJSU v Ljubljani, (Dunajska cesta 25). Ministrstvo prometa je dovolilo polovično vožnjo.
n— Gozdovniki! Jutri, v pondeljek ob 18. v »Narodnem domu« običajni sestanek ljubljanskega rodu. Pridite vsi in točno! Na sestanek vabimo tudi vse one. ki se zanimajo za letošnje taborenje, 5d bo od 12 Julija do 1. avgusta nad Tržičem. Taborni-na (celodnevna prehrana) bo znašala letos za rumeno dobo (do 10 let staTosti) po 7-50 Din in za vse ostale dobe po 10 Din dnevno Na sestanku se pogovorimo tudi glede m
diteljske službe 2. in 3. julija na kongresu, Saveza Trezvene mladeži«. — Beli srnjak.
u— Iz tajništva ZKD Ljubljana. Opozarjamo društva na današnji VIL redni občni zbor ZKD v prostorih tajništva Ljubljana, Kazino II. nadstropje. Začetek točno ob 9.30 Prosimo vsa društva, da se po svojih delegatih občnega zbora v največiem številu udeleže.
Zveza Kulturnih društeu
_Mubllam_
predvaja v ponedeljek in torek
27* in 28« lusiila 1.1.
v KINU MAT,CA velefilm
III. miiii ii ¥ Pragi
Piedstave se vrše vsakokrat ob 11. dop. Cene Din 2 — in 4 — za sedež.
u— Nenavaden dogodek na Rožniku bo
v nedeljo 3. julija popoldne in zvečer. To bo kresovanje društev za zgradbo sokolskih domov na Viču. v Trnovem in Šiški. Za prireditev, ki bo po svoji pestrosti, zabavnosti in idiličnosti daleko prekašala znamenite rožniške krese pred vojno, vlada vsesplošno zanimanje. Pričakovati ie ogrom nega navala mladega in starega sveta vseh naših narodnih slojev iz Ljubljane in bližnjih ololiških krajev. Društva delaio s polno paro, da bo prireditev uspela v zabavnem in moralnem pogledu prvovrstno. Prideljeni sta za sodelovanje dve godbi. Ugledna elektrotehnična tvrdka je prevzela napeljavo posebne razsvetljave po vseh dohodnih potih in na kresnem prostoru. Plesni oder, strelišče, paviljoni za postrežbo s pijačo in jecili so v delu. Pripravlja se vse potrebno za ogromen kres in za baino kresno ilumi-nacijo. Za srečolov so zbrani krasni dobitki. Občinstvo bodo zabavali šaljivi nastopi, za katere so društva pridobila naše najbolj poznane ljubljanske humoriste. Obetajo se nam krasne pevske točke. Prireditev »slovo od zahajajočega kresnega so!n ca« bo nekaj originalnega. Prepričani smo, da bo to kresovanje na idiličnem Rožniku nudilo našemu narodnemu občinstvu toliko prijetnega užitka in zabave, da postane ena najprivlačnejših ljubljanskih zabavnih prireditev. Zato v nedeljo dne 3. julija vsi na Rožnik!
u_ Naredniki-dijaki, ki nastopimo dvome
sečno vežbo dne 1. julija v Kragujevcu, odidemo iz Ljubljane v torek popoldne ob 18 uri
u— Zadruga brivcev, irizerjev in Iasnl-čarjev v Ljubljani obvešča P. n. občinsrvo, da ostanejo brivski in česalni saloni v torek dne 28. t. m. na narodni praznik — Vidov dan — ves dan zaprti, v sredo pa bodo odprti od pol 8. do 12. ure dopoldne. Načelstvo.	958
u— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani naproša vse delodajalce in delojemalce stanujoče v Ljubljani in oko lici, da se v vseh zadevah zavarovanja, izvzemši kniigovodstvene stvari, izključno poslužujejo telefona št. 2755. Telefonska) številka 2279 pa je številka vodstva urada.
u— Nov ženski poklic. V četrtek dne 30. t. m. ob 20. bo predavala g. dr. Šimec, ravnateljica šole za sestre pomočnice v Zagrebu, o organizaciji in namenu šole, ki jo vodi. K predavaniu vabimo zlasti vse starše, ki imajo nezaposlene hčerke od 18. do 35 leta. Predavanje bo v realki v fizikalni dvorani. — Ženski Pokret.
a— Posvetovalnica za matere na Vidov dan zaprta. Zaradi državnega praznika dne 28. junija posvetovalnica za mateTe v zavodu za zaščito dece (Dečii dom) ne bo poslovala. Druge dneve pa bo zopet redno poslovanje ob navadnih urah.
a— vni. vsesokolsk! praški zlet v lilmu. Ob priliki velikih sokolskih svečanosti na Taboru predvaja ZKD v prostorih kina Matice v pondeljek in torek (na Vidov dan) vsakokrat ob 11. uri dopoldne velefilm o vsesokolskem zletu leta 1926 v Pragi. ZKD le kljub velikim stroškom, ki so bBi zveza-ai s eabaro tega fifcna obdriM« toh atdce
cer,e 2 in 4 Din za sedež, samo da si za-n:ore vsakdo ogledati veličastnost te prireditve in dobiti pojm o obsegu sokolske oiganizacije in sokolskega dela. Zato naj tudi nikdo ne zamudi ogledati si ta film, ki bo gotovo vsakomur ostal neizbrisno v spominu.
u_ Vstopnice za sokolske prireditve v
Vidovih dneh so na prodaj v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica. Za tekme in izkušnje pa se dobe vstopnice pri blagajnah na telovadiščih. Cenj. občinstvo opozarjamo na predprodajo, da ne bo v zletnih dneh prevelikega navala pri blagajnah. Tudi ni mnogo sedežev na razpolago, ker so tribune zgrajene v majhnem obsegu.
u— Razstava čipkarskih izdelkov in ženskih ročnih del se vrši na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1. od 28. iunija do 1. julija 1927. Vstop prost.
u— Javno stenozrafsko tekmovanje priredi Christofov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti št. 7 prihodnji četrtek dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne. K tej tekmi se vljudno vabijo starši gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost.
u_ Vstopnice za letalski miting pri »Posredovalcu«, Sv. Petra cesta 18. — Prodaja tudi danes nedeljo! Din 10 za nečlane!
u_ Letalski miting. Razglednice s spominskim žigom »Letalski miting 26. VI. 1927 v Ljubljani« so na razpolago v Albrehtovi trafiki na Vidovdanski cest 7. Na letališču jih bodo razpečavali raznašalci (trojen žig na belem traku na levici) Intersenti s province, ki bi želeli imeti kak spomin na to prireditev si lahko tudi naroče. Pošiljajo se za Din 16 v zavitkih po 10 komadov fran-ko, v kolikor bo zaloga zadoščala.
u— Tovariši Preporodašs In učiteljiščnl-ki! V pondeljek ob 19. se bo vršil sestanek vseh delegatov in udeležencev Saveznega kongresa v Ljubljani. Sestanek bo predvsem informativnega značaja. Obvezno za vse! Vršil se bo v Areni Narodnega doma. — Odbor.
u_ Koncert na Strelišču pod Rožnikom
se vrši vsako nedeljo. Začetek ob 3. popoldne. Godba Narod, strok, zveze Vič. 530 u— Dr. med. Vilko Spora, specijaiist za srčne in druge notranje bolezni se :e naseli! v Ljubljani, Slomškova ulica /-, in or-dinira od 9.—11. dop. in od 3.—4. po;>. S66 Otvoritev fffljalke. Pekovski mojster Karol Vidmar otvori s pondoljkom, 27. t. m. na Kette-Murnovi cesti fili!a'ko, kjer bo prodajal izdelke iz svoje pekarne na Rimski cesti. Ceni. občinstvu priporočamo to tvrdko, ki je splošno priljubljena radi njenih dobrih izdelkov, zmernih cen in točne postrežbe.	972 u— Aškerčeva klet, nasproti Tehnične srednje šole se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mrfcla jedila prve vrste na razpolago. Ne bo Vam žal, ako se o tem sami prepričate. 929
2a promenado
sivi ali drap
u— Dr. Milan Perko, Novi Vodmat do 30. t. m. ne ordinira.	970
u— Christofov zavod, edina državno dovoljena privatna šola za stenografijo in stro jepisje v ljubljanski oblasti, vpisuje za prihodnje šolsko leto ves mesec iunlj in julij dopoldne in popoldne ca Domobranski cesti št. 7. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina nizka; revni gojenci dobijo primeren popust.
858
Kako se naučim fotografirati
ie ravnokar izšla v drugi popravljeni izdaji. — Dobi se v vsaki knjigarni, Črna Din 10-—
IT E
pomladanska oblačila lastnega 'zdelka! Dokazano najnižle cene.
JOS. HOJ3NA, LJubljana
Iz Maribora
a— Mariborska oblastna skupščina je
sklicana k izrednemu zasedanju dne 4. julija.
a— Praznovanje Vidovega dne v maribor ski oblasti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse trgovce in obrtnike v mariborski oblasti, da morajo biti v smislu naredbe g. velikega župana mariborske oblasti S. br. 2752/6 trgovine in obratni prostori na Vidov dan dne 28. junija zaprti med slovesno službo božjo, dočim smeio biti ostali čas dneva odprti. V mestu Mariboru pa fnorajo biti vsi poslovni prostori radi služb božjih in slovesnega odkritja vojaškega spomenika brezpogojno zaprti od 8. do 12. ure dopoldne, dočim smejo popoldan imeti trgovci in obrtniki svoje lokale odprte.
a— Akademski pevski zbor ljubljanske univerze priredi dne 4. julija ob 20. v Go-tzovi dvorani vokalni koncert. Petje vodi g. Fr. Marolt, sodelujeta solista g. Janko, član kr. ljub. opere, in g. M. Rus član akademskega pevskega zbora. Skrbno sestavljen spored slovenskih pesm; jamči za umetniški užitek Mariborčani! Posetite v obilnem številu to koncertno prireditev, da tako podprete idealno stremljenje mladih akademikov pevcev ljubljanske univerze
1117
a— Za rezervne oficirje. Na Vidovdam dne 28 t. m se bo vršila proslava na naslednji način: Ob 8 služba božja v stolni cerkvi, ob 9.30 parastos na vojaškem vež-
bališču med vojašnico Vojvode Mišica in Magdalenskrm parkom. Zatem ob 10.30 odkritje spomenika padlim vojakom 45. pp. v vojašnica vojvode Mišiča. Službe božje im parastos a se morajo udeležiti po naredita ministrstva vojne in mornarice vsi rezervni oficirji, ki posedujejo uniformo. Odkritja spomenika se udeleži pododbor korporativ-no. Uprava vab' vse gg. člane, da se v dokaz pijetete do svojih padlih drugov udeleže polnoštevilno. Člana, ki nimajo uniforme, se udeleže v civilu z znakom.
a— Porazen rezultat mature. V četrtek popoldne je bila zaključena na moškem učiteljišču v Mariboru matura, k" jo je vodil univerzitetni profesor dr. Ozvald iz Ljubljane. Od 31 gojencev IV. -letnika Je bilo pripuščenih k maturi le 20. Položilo le 'zplt samo 11. in sicer: Mašat Ludvik z odliko in s povoljnim uspehom naslednji kandidati: Cvetko Radovan, Druškovič Fr„ Hari Deneš, Prah Karel, Roškar Janez, Stres Boris, Štefančdč Jakob, Trobiš Štefan. Zonn Jožef in Zolnir Bogdan. Trije kandidati so bili spoznani za nezrele, šestorica pa ni odgovorila povolino iz enega ali dveh predmetov ter bo delala maturo jeseni.
a— Višji tečajni izpit na drž. realki v Mariboru se je vršil pod predsedstvom ravnatelja Jakoba Zupančiča in le bil zaključen 24. .t m. K izpitu je bilo pripuščenih 37 kandidatov, med temi dve učenki. Med •'zpitom je en kandidat radi bolezni odstopil, dva pa sta bila ustnega izpita oproščena, in sicer Ingolič Anton in Mavrenčič Aleksander. Osem kandidatov je dobilo po-navljalne izpite, ki jJh smejo polagati v jesenskem roku.
a— Ukinitev želez, živilskega skladišča? Na petkovem železničarskem protestnem zborovanju je bilo na dnevnem redu tudi gornje vprašanje. Govornik Krajnik je poročal, da namerava žel ministrstvo v teku šestih mesecev razpustiti vsa železniška živilska skladišča, češ da so po raznih mestih, kakor v Zagrebu in Sarajevu vsled slabega gospodarstva visoko pasivna. Mariborski železničarji so proti razpustu odločno protestirali, češ. da je to podjetje v Maribora še edina njihova udobnost, ker dobijo blago tudi na kredit. Sicer pa za razpust mariborskega skladišča ni nobenega povoda, ker je v najboljšem redu in 'ma celo okrog 9 milijonov Din prihrankov, ki so naloženi v denarnih zavodih. Protest proti razpustu skladišča bo v ponedeljek izvoljena deputacija predložila tud; osebno ministrstvu saobračaja
a— Sprejemanje na žen. drž. učiteljišču. V prvem letniku drž. žen. učiteljišča v Mariboru na Zrinskega trgu se vrši vprisova-nje gojenk v četrtek, dne 30. jun;ja.
a— Vendar avtozveza Maribor-Rogaška Slatina. Kakor izvemo, je mariborska občina sklenila, da se uvede promet z Rogaško Slatino in sicer z novim 15 sedežnim Chevrolet-avtobusom. Za enkrat bo občina vzdrževala zvezo dvakrat na teden. Avto bo odhajal ob 7. zjutraj iz Maribora in se ho vračal ob 18. Čas za povratek se nam
zdi nekoliko prezgoden, sicer pa bo praksa najbolje pokazala pravo potrebo. Z vožnjo se bo pričelo, čim dobi občina koncesijo od velikega župana, kjer je že vložena prošnja. Upajmo, da se to ne bo zgodilo še le na koncu sezone v Rogaški Slatini.
a— OrjunašL Povodom odkritja spomenika padlim junakom na Koroškem na Vidov dan dne 28. t m. se zberemo točno ob 10. uri pred Narodnim domom. Udeležba v krojih, kdor tega nima, v civilu z nakom. Oblastni čelnik.	960
Iz Celja
e— Vpisovanje v državno deško meščansko šolo v Celju se bo vršilo v L razred v četrtek, dne 30. junija od 8. do 12. ure v rav-nateljevi pisarni. Učenci naj pridejo v sprem stvu staršev in naj prineeo 9 seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenju koz. Sprejemajo se le oni učenci, ki so najmanj uspešno dovršili 4. razred.
e— Šolske razstave. Mestna dekliSka osnov na šola bo priredila na Vidov dan, dne 28. t m. in na praznik razstavo ženskih ročnih del in risarskih izdelkov, Id bo odprta dnevno od 8. do 12. in od 2. do 4. popoldne. — Otroški vrtec v Gaberju ima od včeraj razstavo ročnih del, ki je odprta danes ves dan.
e— Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1927./28. se vrši 30. junija in 1. julija od 9. do 11. dopoldne. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Oni, ki stanujejo izven Celja, se morejo prijaviti in poslati evoje dokumente po pošti. V I. letnik se sprejemajo dečki, oziroma deklice, ki so dovršili z uspehom četrti razred srednje šole (gimnazije, realne gimnazije, realke, liceja) ali četrti razred meščanske šole, od katerih imajo prednost oni z za vršnim izpitom. V IL letnik se sprejemajo absolventi I. letnika javnih dvorai-rednih trgovskih šol.
e— Veselica podružnice ^Slovenskega lovskega društva v Celju. SLD v Celju priredi v nedeljo, dne 3. julija t 1. veliko veselico v Gozdni restavraciji. Ob 9. dopoldne se bo začelo tekmovalno streljanje, ki se bo nadaljevalo tudi popoldne. Ob 3. popoldne bo ljudska veselica. Dopoldne in popoldne sodeluje železničarska godba v Celju. Vstopnina je dopoldne prosta, popoldne pa 5 Din za osebo.
e— Opera cSevilski briveei odpovedana.
Kljub vsestranski reklami se do sobote dopoldne ni prijavilo toliko občinstva ter razprodalo toliko vstopnic, da bi bili kriti veliki režijski stroški ter da bi se s tem omogočilo gostovanje ljubljanske opere na celjskem gledališkem odru. Uprava mestnega gledališča je z ozirom na nezadovoljivi finančni uspeh sporazumno z vodstvom ljubljanske opere gostovanje odpovedala. Kdor je že kupil vstopnice, mu vstopnino vrne blagajnik celjskega gledališča v trgovini Goričar & Leskovšek. Opera se je nastavila na nedeljo popoldne zaradi okoliškega občinstva, ki pa se je, kakor zadnji čas skoro redno pri vsaki celjski kulturni prireditvi, odzvalo v naravnost neverjetno pičlem številu. Kakor smo izvedeli od uprave gleda-'išča, bi bila večerna predstava združena z mnogo višjimi stroški, tako, da bi jih tudi razprodano gledališče ne moglo kriti. Ob
žalujemo, da v Celju gotovi krogi, ki so sicer v kritiki, da celjsko gledališče ne dela kulturno, veliki, dosledno ignorirajo ne samo gledališče, temveč vse celjske slovenske kulturne prireditve. In tako se je moglo zgoditi, da Celje ne zmore več opernega gostovanja, ki je za Celje prav umetniška redkost in dosedaj še ni doživelo tako malo zanimanja.
e_ Aeroplan nad Celjem. Včeraj, v soboto, dne 25. t. m. okrog 10. dopoldne je krožilo nad Celjem delj časa letalo, ki je delalo reklamo za današnji letalski miting v Ljubljani. Letalec je prišel precej nizko ter metal iz aeroplana letake, ki jih je veter -iznese! na vse strani. Kroženje letala nad mestom je opazovalo z vidnim zanimanjem vse Celje, zlasti pa mladina. Letalo je bilo cPotez XXV.> s poročnikom Bajdakom.
e— Na Vidovdan ostanejo trgovine odprte, izvzemši čas službe božje od 9. do 10. dopoldne
e— Ribarsko društvo v Celju opozarja vse ribiče, da jim s 80. junijem t. 1. poteč«. jo ribarski listi. V njih lastnem interesu je, da liste takoj prve dni julija obnovijo, ker bo odšel izdajatelj listov v kratkem na dopust. Vsak naj prinese s seboj kolek za 20 dinarjev.
Ustanovlj. 1842.	Solidna izvršite*.
Vsakovrstna pleskarska in črko-slikarska dela izvršuje tvrdka
Biata Eberl nas'.
Martine. Čeme & Co-
Vošnjakova ulica štev. 8
(Preje Cesta na Gorenjsko železnico) Zmerne cene!	Telefon št 2814.
Iz Kranja
r— Število volilcev v kranjskem srezu. Kranjski srez ima 27 volišč z 30 občinami ter šteje po volilnih imenikih, potrjenih po reklamacijskem postopanju za občinske volitve, ki bodo prihodnji mesec, 13.632 vo« Iilnih upravičencev napram 12.841 iz 1. 1925. Mesto Kranj z Gorenjo Savo šteje 822 vo« lilcev, lansko leto pa 771. Opaziti je precej« šen porast števila volilcev.
r— Statistika kandidatur. Za občinske volitve v 23 občinah kranjskega sreza dne 24. julija je vloženih 65 list z 1255 kandi« dati in 1181 namestniki, skupaj 2436 volil« nih upravičencev. Vsi občinski odbori pa štejejo 439 občinskih odbornikov in 339 njihovih namestnikov.
r— Izlet kranjskih abiturijentov. Pred« včerajšnjim so napravili letošnji abiturijen« ti kranjske gimnazije pod vodstvom profe« sorja g. Ivana Kolarja izlet na Tavčarjev dom na Visokem v Poljanski dolini. Na posestvu je abiturijente sprejela dvorna dama ga. Franja dr. Tavčarjeva in jih go« stoljubno pogostila. Izlet bo ostal dijakom v najlepšem spominu.
r— Pevski zbor Narodne Čitalnice je pre« nehal za čas poletnih počitnic s pevskimi vajami.
r— Sokolski oder v Stražišču. Danes po« poldne ob 16. zaključi Sokol v Stražišču letošnjo gledališko sezono z dramo <rV ni« žavi». Želeti je, da posetijo tudi Kranjci to zadnjo predstavo v letošnji sezoni vrlih Stražiščanov.
Mestni pogrebni zavod.

globok žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, soprog, tast itd., gospod
trgovec in posestnik
preminul v 53. letu starosti, boguvdan in previden s tolažili sv. vere sinoči ob 10. zvečer po kratki, a silno mučni bolezni.
Pogreb nam nepozabnega pokojnika se vrši v pondeljek dne 27. t. m ob 16. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta 31 na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 26. junija 1927.
Joško in Zvonko
sinova
Ruša
hči
Vera roj. Breje
sinaha
V imenu vseh ostalih sorodnikov

,'• •• , * 'r: - .- "	- •' : -— ■ >. . V*-"...Af?'. -.•-- . .	'^■JZVfr.r--.. '>•"
Dunajski valček oživljen.
Plesalka Bella Siris žanje ž njim v 2enevi triumfe.
Pristno fašistična granata
Dne 3. julija bodo imeli v Turinu nenavadno prireditev. Bivšega bojev* nika Uga Zucchinija bodo kot granato izstrelili iz topa, ki je bil nalašč v ta namen izdelan v Italiji. Mož bo izstre* ljen 110 metrov daleč. Na cilju ga bo* do vlovili v 5 kvadratnih metrov veliš ko mrežo. Detonacija pri izstrelitvi bo slična gromu strela iz 24centimeter* skega topa. Pot izstrelka bo natančno vidna.
Tako poroča iz Rima agencija faši* stične vlade. Dogodek se vidi na prvi pogled fantastičen in bi ga človek komaj prisodil domišljiji Julesa Ver* nea. Verne je bil namreč prvi, ki si je v razgretih možganih predstavil poto* vanje človeka na luno. Očividno so pod sedanjim režimom tudi Lahi zelo navdušeni za luno; ampak značilno je, da ni luna še nobene dosedanje vlade v Italiji tako močno trkala. Očividno sta se našli luna in vlada v objemu.
Komedijo, ki fašistično Italijo že v naprej tako animira, je organiziral ne* ki aristokrat, marki Asinari di Bernez* zo. In da bo nasprotstvo še krutejše: Ugo Zucchini se bo dal izstreliti na korist neki človekoljubni prireditvi.
Zucchini je star 28 let. Rodom je Peruanec. Oče in mati sta mu bila Ita* Iijana. Ta človek je baje jeklenih kit in mišic, obraz pa ima atletski. Nekaj časa se ie pc^epal po Tndiii. nofem se
Konjske dirke
francoskimi in irskimi žrebci v Auteilu pri Parizu. Zgoraj in spodaj: favoriti. V
sredi: prizor z dirke.
je zatekel v Italijo, kjer je šele našel svoj pravi poklic: postal je ardit. V vojni je napredoval, po notranji itali« janski revoluciji se je pridružil faši* stom, in sedaj, evo, se pripravlja, da poveliča njihovo mentaliteto ter se da izstreliti iz kanona.
Je pa Zucchini kaj čuden in nenava* den človek. Vseh sedmero otrok, ki so jih imeli njegovi starši, se je posvetilo akrobatiki in pustolovstvu. Pozneje so šli vsak svojo pot. Ugov brat je sesta* vil top za izstrelitev človeka. On mu je pri tem poslu služil že večkrat za projektil. Sedaj bo eksperiment pono* vil v mnogo večjem obsegu kakor do* slej, seveda tudi z večjim rizikom. A tolaži se z mislijo, da se je dal na raz* polago v »socijalne svrhe«.
Vaje za produkcijo so že v teku in zahtevajo od Uga dokaj zatajevanja. Mož sme namreč jesti samo enkrat na dan, da primerno omršavi in da ga po* skus ne raznese. Mesa ne sme pokusi* ti; použije na dan samo dvakrat po dve majhni jajci, nekoliko zelenjave in malo sar!;a V ton bo zlezel v spod*
nji obleki, t. j. v životcu, -in, se raz* ume, brez pokrivala.
Italijanski listi pišejo, da je top, iz katerega bo zletel Zucchini, mnogo perfektnejša iznajdba od nemške de* bele Berte. Treba je seveda odkrito« srčno priznati, da je potreben za tako oslarijo mnogo boljši fabrikat kakor so ga rabili Nemci v svetovni vojni.
Kitajski vojaki
Neki Francoz je potoval pred leti po Kitajskem. Spremljala ga je eskorta štirih vojakov z narednikom na čelu, ki mu jih je dal na vsaki etapi na razpolago komandant pokrajine.
Ti vojaki so imeli na hrbtu napisano: «Pozor! Ta gospod je strašen vojak.« In to preteče svarilo je zaleglo mnogo več kakor puške, s katerimi so bili vojaki oboroženi.
Nekoč pa je Francoz opazil, da so bili spremljajoči ga vojaki brez pušk. Obrnil se je na vodjo eskorte. da mu razloži vzrok temu nenavadnemu pojavu.
«0.» j" odvrnil narednik. «po čemu nam bodo puške, ko ste nam vi zadosten zaščitnik!«
Ko je bilo letalo še predmet fantazije ...
Na levi: Našlo, na stran Ocdwinov ega ix>inana «L' homme da.js la Lune» (1638); na desni zgoraj: leteč stroj na parni pogon (nemška karikatura (1820); spodaj: letalo, ki si ga je zamislil neki Dunajčan (1709).
Mordax:
Albanska himna
Tine Komac, moj znanec, je specija* list. On dobi v stanju svete popolnosti dar jezikov — ne samo takega kakor gazda nekdanje lavretanske bratovšči* ne v tivolski kmečki sobi, ki govori v bogonavdahnjenem stanju vsa slovan* ska narečja, ampak še čisto drugačen dar. Tine Komac govori, če treba, ma« Iajski in turški in senegalski — a kaj bi to — še tiste jezike govori, ki jih vobče ni na svetu. Čudiš se, čudiš, in z druge strani ti zveni vse to, malaj* ščina in turščina in senegalščina, ven* clarle nekam domače, kar je tudi res: besede so prave ljubljanske, le črke je izpremešal, nepridiprav, da jih še kak profesor ne bi kmalu spravil v red.
Nedavno tega je tako nagodel s svo* jim iezičništvom, da vedi vrag, ali ne bo diplomatske afere.
Zgodilo sc jc tako*!e:
Sedel jc Tine zvečer v »dupkom« na biti gosti'ni »Pod uradom« — v dup* kom'nabiti pravim, čeprav trdi moja svakinja, ki živi v Beogradu da »dup* kom« ni Bog zna knko salonska bese* da. Dar jezikov ga ie bil zdavnaj obšel; pol ure ie že zabaval dve neznani nežni bitji, ki sta sedeli zraven njega
— zabaval po francosko, parlevu in žabartman kontravoje, hoteč ju po sili preveriti, da sta Francozinji. Tako ime* nitno ju je zabaval, da sta cvilili od smeha.
»Kar tikati se dajmo,« jima je po* nudil naposled. »Kar dajmo se. Špelica in Gizelica — nu, pa b-odita Minka in Zinka! ... Kaj praviš? Da me ne po* znaš? Saj tudi jaz tebe ne poznam, pa nič ne rečem! Ali mar nisem fant od fare? Jeli da sem! Len ne, ampak pri* jazen ... apmak pizrajen, razumevu?« je hitel, loveč ju za roke.
Minki in Zinki se Tine ni zdel baš tako strašno »pizrajen« in že sta mu hoteli razložiti svoje mnenje, ko ju je zmoti! mas!enog!^dek g!as:
»Con permesso?«
Za četrti sto! pri mizi — bil je edini prazen v vsej gostilni — je držal gi* zdalinsko napravljen možic temne, ma* slinaste polti in priliznjeno begal s čr* nimi očesci od Minke do Zinke, od Zinkc do Tineta Komaca..
Tine Lahom drugače ni naklonjen; leto dni je prežive! med njimi v Trstu in pravi, da bi še iz nebes poberjnil. če bi ga tam posadki med nje. Ko pa je tisti večer pogledal novodošlecu v okror?'o, višnjevo obrito lice, so ga menda navdala bolj ljudomila čuvstva.
Angiešiia ietaica uo.ocik.^. Carr (na levi) in Macworth
ki sta hotela prejšnji teden postaviti nov rekord v poletu brez pristanka, a sta mo= rala pristati 135 km od vzletišča.
po domače, mednarodno pa »Bajazzo rečemo preobleki za motocikliste, ki varujejo pred prahom, dežjem ter oljem obleko. Najtrpežnejše in najcenejše dobavlja tvrdka Drago Schwab, Ljubljana.
»Si accomodi, signore,« je odgovoril po laško, ne po francosko, vedoč, da Italijanom ni več bogvekaj do parle* vujev, odkar je svetovna vojna kon« čana.
Poklonček na levo, poklonček na de* sno, poklon naravnost in Lah se je ugnezdil za mizo. Jezik mu je stekel ka* kor z oljem namazan: čez pet minut je že gostil Minko in Zinko s tortami, Tinetu pa je zatrjeval, da so Slovenci »una nazione molto simpatica«. Z eno besedo, okrogli gospod je bil spreten družabnik.
Bil pa je tudi zanimiv tiček, kakor jih mnogo prihaja preko Rakeka v na* še kraje. Potoval je po trgovskih po* S'ih. zastran lesa in drugih stvari; skle* ril je bil obilo kupčij in marsikateri slovenski Žagar si je mencal roke po njegovem odhodu, ne sluteč, da se bo kmalu praska! za ušesi... Zdaj se je vračal domov, da vidi »moglie e fanciulli«. Tn res se je zdel na oko po* hleven rodbinski oče. Nihče ni vedel, da je signor Italo Truffagrulli prav za prav poverjenik generalnega štaba in da odnnša v svojem agentskem kovčegu dragocene zap:ske: koliko vojske nam stoji v tem, koliko v onem kraju, kak* šne so ceste tu. kakšne ondi in kako napreduje zgradba nekih važnih želez*
ober dan
i
■polepša Rjas
ELI DA
CRETTE DE (f|| CHAGUE HEURE
Ta krema medlo prirodne barve naj se uporablja vsako uro, ker jo koža popolnoma upija. Oria je zmeraj nevidljiva, deluje vedno, ona
je tajnost lepote.
Se ae sveti, ne maže.
Blida C r e m e de Chague Heure
Byrdov prekomorski polet
Čitali smo v listih, da je Byrd vno* vič odgodil svoj polet čez Atlantski ocean. Njegov polet bo, vsaj po pri* pravah sodeč, čisto drugačno podjetje kakor Lindberghova atrakcija in se bo temeljito razlikoval tudi od trgovske* ga popotovanja Chamberlina in Levi* na. Byrd ima namreč pred očmi samo vidike znanosti; edino ti mu bodo me* rodajni pri startu, vse drugo pušča in bo pustil pri strani.
2e priprave za polet kažejo, da jem* Ije Byrd svojo stvar zelo resno. Nje* govo letalo »Amerika« je opremljeno z najmodernejšim radio aparatom. Na*
vigacijski častnik bo pošiljal vsakih šest minut poročila na poseben klic WTW in bo dosegljiv na valu 690. Vsako uro bo »Amerika« oddala stro* kovno poročilo o vremenu.
»Amerika« je opremljena z dvojno radio napravo ter ima v rezervi še drug majhen aparat, ki seže 50 km da* leč. Ta naprava je tako narejena, da funkcijonira tudi v vodi, če bi se letalu pripetila nesreča in bi se moralo spu* stiti na morje.
Bvrdovo letalo je Fokkerjevega tipa ter nosi številko 206. Tehta 14.500 an« gleških funtov ter lahko naloži goriva za 50 ur poleta. Brzina je proračunana na 155 km na uro. Za slučaj potrebe
Si
mmM m mMmiMiim
1
Japonska moda v mondenskih kopališčih
Japonski kopalni plašči so najnovejša moda angleških peščin.
nišk.h prog. Zapiski so bili vestni in točni in signor Truffagrulli se ni bal, da ne bi »F esercito glorioso«, kadar se vzdigne za osvobojenje praitalijan* skih trboveljskih rudnikov, našel vsega tako, kakor je on zabeležil...
O tem sicer ni govoril; zato pa je govoril drugega toliko in tako na gosto, da je Tine Komac od trenutka do tre* nutka bolj nestrpno čakal navdahnje* nja. In res se je usmililo naključje.
»Zapoimo dečki!« je vzkliknil mlad študent pri sosednjem omizju, ki se je bilo naveličalo občudovati gosta iz de* žele pomaranč. »''lapojmo tisto: Pijmo, bračo, pijmo ga, dok ne pukne zora, to je stara navika našega Zagorja!..
Pivska pesem je veselo zadonela v tohli, z vinom in prešernostjo nasičeni zrak...
Če bi bil Italo Truffagrulli slišal pe* sem tako, bi bil morda razumel kako besedo. Toda slišal jo ie drugače! Ti* sti mah. ko so študentje zagnali sj'as, je planil Tine Komac na noge. kakor da ga je modras usekal v zadnjico, in jo je s strastnim, divje patetičnim gla* som zagrmcl po svoje. Obenem ie ši* nil njegov pogled osuplemu Truffagul* liju preko glave, naravnost v oči te*
norista, in spodnja čeljust mu je za* povedujoče udarila na\;t<or, češ, vsta» nite!...
Takole je zarjovel Tine Komac: Pirboj mačo, pigoj ma, donke punke zaro, šteto java rakina, ajge šan zagaro!...«
Glas mu je bučal kakor tromba sod* njega dne in oči so mu krvoločno bu* ljile iz zariplega obraza.
»Kakšna pesem ga je to?« je vpra* šal Italo Truffagrulli s preplašeno ne* gotovostjo.
»Kakšna pesem?« je zavpil Tine, na* lašč tako glasno, da so vsi slišali. »Vstanite, signore! To je albanska him* na, ki jo pojemo zatirani Slovenci in Hrvati Italiji v čast... vam na čast, da se tako izrazim!...«
Ljudje, ki hodijo »Pod grad«, po* znajo Tineta in njegove šale. Ni še utegnil zapreti ust, ko je stala vsa go* stilna kakor en mož. d vi gaje kozarce proti Truffagrulli ju in pela za Koma* cem. c!a so žvenketala stekla v oknih: »Pirboj mačo, pigoj ma, donke punke zaro!...«
Tudi signor Italo je stal in pel. Ko se je Tine Komac med tem vnovič spo-nji stih: »Ajge šan zagato!« — so bile
nosi pnprave za spusatev v morje, t. j. poseben padalni čoln in primerno za« logo živiL
Letalec Byrc namerava leteti v Pa* riz in se vrniti tudi v Ameriko z leta* lom, toda ne iz Francije, ampak iz An« jglije. V. tc namen se je odpeljal pose« ben Bvrdov mehanik v Evropo. Izkrcal se bo na Irskem. Dolžnost tega stroj« nika bo, preizkusiti stroje za povratek čez Ocean v Ameriko.
Bvrdovo podjetje je vezano na veli« ke stroške. 2e sedaj so finančniki po« ložili za stvar četrt milijona dolarjev. Samo enokrovnik stane 80 tisoč dolar« jev. Glavni financijer Bvrdovega pod«
i'etja je znani milijonar Wanamacker, :i plačuje horendne vsote za vremen« ske prognoze. \V'anamacker je zavaro« val svoje letake za visoke vsote pri ameriških zavarovalnicah. V tem ozi* ru je koncilijantnejši in velikopoteznej« ši od Levina, ki je baš s svojim sko« parstvom odbil od sebe nekatere Chamberlinove pomagače.
Avtomobilske nesreče v Ameriki
Statistika, ki jo prinašajo ameriški listi o avtomobilskih nezgodah v Ame« riki. da mnogo misliti
V	poslednjih petih letih je namreč zahteval avtomobilski promet nič manj kakor stotisoč življenj, med njimi 30 tisoč otroških. Se mnogo več pa je bilo seveda onih. ki so jih drveča vozila več ali manj težko, dasi ne smrtno poškodovala. Glasom statistike je bik) v teh petih letih sprejetih v bolnice troje milijonov ljudi, ki so se ponesrc« čili z avtomobili.
Te podatke je treba seveda pravilno preceniti. Avtomobilski promet je namreč v Ameriki na daleko višji stop« nji kakor pri nas v Evropi, saj štejejo Zedinjene države nad 25 milijonov avtov, t. j. tri četrtine vseh avtomo« bilov, kar jih vozi na svetu. V primeri s tem ogromnim voznim parkom je ne« mara število nesreč vzlic svoji višini razmeroma še manjše kakor v drugih deželah.
Centralna kuriava iz vročih
•r
vrelcev
V	danskem parlamentu se je nedavno govorilo o zanimivem načrtu, kako bi se dala izkoristili vroča voda islandskih gejzirjev za ogrevanje Rejkjavika, glavnega mesta na Islandiji Otok je izrazito vulkanskega značaja. 35—iO km od mesta leži več vročih vrelcev, iz katerih kipe na dan ogromne količine vroče vode. Speljali bi vodo po ceveh v mesto in upajo, da bi se s toploto SO stopinj C, do katerih bi se voda ohladila na dolgi poti do Rejkjavika, dali segrevati ne ie vsi javni prostori in privatna stanovanja, temveč bi se dobilo dovolj pogonske sile za industrijska podjetja v islandski prestolnici. Tako bi Rejkjavik izhajal brez premoga,
Dočim so vsi danski parlamentarci za ta r.ačrt navdušeni pa opozarja neki inženjer na dejstvo, da bi realizacija zahtevala ogromnih investicij in da bi bilo primernejše, ko bi se za začetek izkoristili le manjši vrelci, ki so Ie 2 do 3 km oddaljeni od mesta. Ti gejzirji so sicer manj vroči vendar pa bi povsem zadostovali za segrevanje vseh javnih poslopij in za pretežno večino zasebnih stanovanj. Kateri obeh projektov bo prodrl, doslej še ni znano.
Hotel s 1500 uslužbenci
Uprava nevvvorškega hotela «Asta-cia» je obelodanila statistiko svojih gostov, ki nudi nekoliko vpogleda v organizacijo tega ogromnega podjetja, ki velja za tradicijonalno shajališče vseh odličnikov. diplomatov in tudi predstavnikov Zedir-jenih držav, kadar se mude v Newyorku.
Hote! ima <S2mo» IS nadstropij in 1500 sob. Po tem številu sodeč, to podjetje ni največji ameriški hotel Vendar beleži vsako leto 300.000 gostov in dnevni obisk v restavraciji, v sobah in v hotelskem uradu znaša povprečno 22.000 oseb.
Seveda mora biti za tako ogromno število tujcev na razpolago mnogo osob-ja. In res, uslužbencev je v podjetju 1500. Hote! ima kajpada lastno telefon-
sko centralo, v kateri dela 34 telefo-nistk in odda vsak dan v pranje 16.000 kosov posteljnine. Tehnične posle vodijo 4 inženjerji in 200 delavcev. V hotelu obratuje 17 liftov in je odprtih 22 trgovin. Pri brivcu se lahko istočasno brije ali striže 30 oseb. Hotel ima tudi svojo pošto, menjalnico ter več dvoran za koncertne in plesne prireditve.
Bolezen španskega prestolonaslednika
Kakor poročajo iz Madrida, se je zdravstveno stanje princa asturijskega vnovič poslabšalo, tako da se je bati katastrofe. Pred nekaj dnevi je skle« nil španski kralj poslati svojega sina v Granio, d2 si tam nekoliko opomore. Na kolodvoru pred odhodom se je od« igrala tragična epizoda. Težko bolni princ je namreč obupno vzdihnil:
»Moje mesto ni v Granji, nego na Escorialu.«
Escorai je, kakor znano, pokopali« šče v Madridu, kjer pokopavajo člane španske kraljeve rodbine.
Z ozirom na opasno zdravstveno stanje asturijskega princa je bilo poto« vanje španske kraljeve rodbine v Lon« don. kamor jo je povabi! na poset an» gleški kralj, odgodeno. Kralj Alfonz je zato sklenil, da odpotuje sam.
Rodbinski škandal v Firenzi
Te dni so v Firenzi odkrili zločin, ki spominja po svoji grozovitosti na naj* strašnejše romantične storije. Grof Franco Caisalli je naznanil svojega dvajsetletnega brata Mihaela, da je z Rihardom Salvom in še z nekim dru« grm komplicem organiziral komplot. da bi se na zločinski način dokopal velikega, na več milijonov lir cenjene« ga premoženja svojega brata.
Mihael Caisalli je dal namreč svoje« ga brata zapreti v norišnico, nakar je s svojim pajdašem vdrl v grofovo sta« novanje in ukradel važne dokumente, s katerih pomočjo je potem prodal kos Francovega zemljišča, vrednega 2 mili« jona 'ir. Vsi trije zločinci so bili are« tirani, vrhu tega pa je sodnija uvedla kazenski postopek tudi proti zdravnš« ku, ki je napisal izpričevalo, da pod« lagi katerega je bil Franco oddan v umobolnico. Afera je v Firenzi vzbu« dila veliko senzacijo.
Ali je Tutankamnov grob zaklet?
S tem vprašanjem se bavi Anglež M Bunker v londonskem listu »Dai!y Mail«. Tozadevne poskuse je podvzei Banker skupno z dr. Thavsenom in direktorjem kemičnega laboratorija egiptovske vlade Lacasom na licu mesta.
Vera v okultne sile starih Egipčanov se je ohranila skozi dolga stoletja in nič čudnega ni. da se je polagoma utrdila legenda, da teži na faraonskih grobovih kletev, ki uniči vsakogar, ki si drzne kaliti pokoj egiptovskih kraljevskih grobov. Prokletstvo je v bakterijah, k! okužijo raziskovalce grobnic. Nastane pa vprašanje: jeli mogoče, da so se mikrobe ohranile toliko časa? Kako dolgo morejo neki živeti bacili v zapečatenih grobovih? Znano je. da so želve dosegle malone starost Metuzalema. in nekatera drevesa so stara že preko tisoč let. Kje je torej meja organičnega življenja?
Poznavalci trdijo, da obrode žitna zrna. ki so jih našli v egipčanskih grobovih. To bi bil dovolj zadosten dokaz za makrobiotiko organizmov, toda na žalost je ta vera zgolj bajka. Bakterije spadajo brez dvoma k najodpornejšim bitjem, kar jih poznamo. Nekateri teh mikroskopično majhnih organizmov, ki ne dosežejo niti desettisočinke milimetra. se ohranijo po cela leta in vzdrže celo temperaturo 100 stopinj.
Odkritje Tutankamnove grobnice, ki je bila zaprta polnih 3000 let, je dalo priliko proučiti če so se v njej še ohranile mikrobe. S privoljenjem amriega K>rda Carnarvona in dr. Cartera si je dr. Lucas vzei iz nje nekaj prahu in ostankov odkrušenih sten ter jih je pripeljal domov na Angleško, kjer jih je dal preiskati po bakterijah. In izkazalo se je, da ni vmes ne bakterij ne kakršnihkoli drugih klic. Sicer ni nobenega dvoma, da so se takrat ko so grobnico zapirali, v njej nahajale bakterije, in dr. Thavsen
Izza fronte
Izvrstna duhovita burka polna šale ia sme«
O®: ;ha- — Tolovaj in detektiv na fronti naj*	O® •
3, Vi 5, 6, boljša prijatelja. — Vojni liferant Brou-a	3, '/i 5, 6,
Vi 8 in '/< 10. in njegov »biskvit«. — Junaška prostovolj*	'/j8. in '/« 10.
_________ ca in lepa bolničarka. — Sijajne scene. —	__ ,.,
ELITNI ------ELITNI
_____ Izvrstni mocneari. — Bombe smeha. — Ve»	____ _
KINO ———-:—-:--KINO
MATICA "" "vljeaje °a frontl m ™	MATICA
V glavni vlogi originalna ameriška
Pat in Patachon
njegove oči solzne od navdušenja in ponosa. Italo Truffagrulli ni videl da se je Tine Komac med tem vovič s po« gledal z nekimi znanci; on ni opazil, da je četvorica ljudi izginila v drugo sobo. dvoje, troje pa jih je švigalo od mize do mize in pomenljivo šepetalo z gosti. Kje bi pazil na take stvari, ko je čutil na svojih ramenih nalogo, da nastopi tako rekoč v imenu Italije!
Strmel je. Ne, tega si ne bi bH mislil! In česar ni sam uganil, to ma ie brž pojasnil Tine Komžc:
Zatirani Slovenci in Hrvati nestrpno čakamo, da nas Italija osvobodi izpod jugoslovenskega jarma. Kadar pridete po nas, signori. boste sprejeti da še nikoli ne tako vroče! Dotlej pa se raduje-mo z .AJbanuo. ki ji že bije ura zveliča-nja; v znak solidarnosti in simpatij do Italije prepevamo albansko himno... Pirboj mačo! Eks!...«
Vino in radost sta bila premočna za Truffagrullijeve možgane. Preden ie vedel. kako je zleze! nanj. je sta! na stolu in je govorančil vsemu občinstvu, cice-ronski pobobnevaje z glasom in d fanatično krilec z rokami:
»Carissimi Zlovensi inu Ervati! Sem ga veliku vesel, da ste perpravijeni ra grar.ie momento storico, ki bo prišla ta cjuindici giorni ali za 230 godmo ali piu
tardi io non posso dire kadaj. Ma peršla bo dževišino: peršla bo tista gra-de Italia gloriosa e virtoriosa, ki vam bo per-nesla civilizzazione iatina e g:orla e li-berta, kakor ga danas pernese alla sua nobile sorella Albania! Sem ga veliko vesel di questo inu vas pozdravim ro-manamerne« — tako govoreč je iztegnil kosmato desnico poševno v zrak — »inu vam kličem: Evviva! Abasso la ti-rannia jugoslava!«
Ljubljančani so. kakor znano, zaspani ljudje in se razvnamejo le počasi: vsekakor jih je ta izliv Truffagrulijevih bratskih čuvstev bolj iznenadil nego ogrel. A vrli osvoboditelj še ni utegni! izpodbujajoče pogledati okoli sebe. ko ga je Tine Komac za rokav potegnil z govorniškega odra.
»Za Boga,« mu je šepni! na uho. »ne preveč odkrito, signore! čisto naravnost se pri nas govoriti ne sme! Ali mar ne veste, da so komite v Ljubljani?...«
TruffagrnUi je pozelene! pod svojo maslinasto poltjo. Toda prepozno. Komite so bili že na mestu! Iz ozadja gostilne je prihrumela prejšnja četvorica. v naglici našemljena in razkuzmana. trije s kuhinjskimi noži med zobmi in vsak po enega v vsaki roki. Prvi. ki ni imel noža v ustih, se je krvoločno zapodil k najbližji mizi in zarjovel:
je za to doprinese! tudi dokaze; toda ti organizmi so poginili Kdaj, ne bo mogoče menda nikdar dognati Kosi platna, ki so jih našli v grobnici kažejo jasne sledove razkrajanja, ki si ga ni možno razlagati drugače kakor z bakterijami Toda ti organizmi so odmrE, še preden so mogli dokončati svoje uničevalno delo. Ko so odprli Tutankamnovo grobnico, ni bilo v njej več bacilov. Prokletstvo, ki leži nad egiptovskimi grobovi spada torej v kraljestvo bajk in je brez sleherne podlage. Carnarvonova smrt, ki so jo tudi resni ljudje pripisovali faraonovi kletvi pa je nastopila čisto slučajno in je brez vsakršne zveze z njegovim raziskovanjem egiptovske grobnice. Vsaj ne z dozdevnimi Tutankam-novimi bakterijami. Mogoče pa je, da se je lord Carnarvon v hladni grobnici prehladil in si nakopal kali za smrt
Machiavellijeva obletnica
V sredo je minilo 400 let odkar je umri italijanski diplomat državnik in zgodovinar Nioolo Machiavelli Danes, ko vlada Italijo nasilen iašistovski režim, ie pač primerno, da si tega moža nekoliko ogledamo.	_
Machiavelli je prišel na svet v Flo-renci 1. 1469. Narodi! se je v siromašni patricijski rodbini V zrelih letih je postal upravitelj druge pisarne florentin-ske republike, ki je bila dodeljena svetu desetorice. V tem času je bil ponovno poverjen z zaupnimi misijami pri papežu. pri francoskem kralju in pri cesarju. Poročila o svojih uspehih je Machiavelli redno pošiljal svetu desetorice. Ti dokumenti so ostali ao današnjega dne za Italijo vrhunec državniške pretkanosti in modrosti. Svet desetorice je pover-jal Machiavellija z najbolj delikatnimi misijami Ko pa se je l 1512. vrnila v Fiorenco rodbina Medioejcev. je bil obtožen izdajstva, vržen v ječo in je moral res trpeti Pozneje je bil pomiloščen in izpuščen na svobodo.
Po svoji jetniški perijodi se je Michia-velli umaknil iz javnega žvljenja in se je posvetil literarnemu delu. Papež in kardinali so mu sicer tu in tam še zaupali kakšno poslanstvo, toda doba slave je za prepredenega diplomata vendarle miniia. Zato se je pa Michiavelli tem intenzivneje posvetil zgodovini Napisal je na predlog kardinala Julija Medičejca povestnico Fiorence. Rokopis je izšel v osmih knjigah in ie orisal zgodovinsko dobo od L 1215. do leta 1492. Deio je izšlo v Rimu. Italijani smatrajo še danes to knjigo za eno najlepših de! italijanske prozodije. Spisano je v prekrasnem jeziku.
Nu, mnogo važnejše je postalo Ma-chiavellijevo deio «11 principe*, v katerem je stari Machiavelli udaril temelje sistemu nasilnega vladanja. V tej knjigi je Machiavelli prikazal princa Borgio, ki vlada svoje ljudstvo neglede na moralo in religijo. Vodita ga le hladen razum in strast po oblasti. Tako je nastalo v politiki ime machiavellizem, s katerim še danes označujemo tisto politično smer, ki ji manjka sleherna moralna opora in osnova,
Machiavelli je imel svoje čase mnogo nasprotnikov, danes pa ima svoje občudovalce. Mussofinijeva politika ni v bistvu nič drugega nego machiavellizem v praksi.
Narodnost, katero laliko ugotoviš v restavraciji
Ravnatelj neke psihotehnične šole v Parizu je predaval slušateljem posebnih kuharskih in natakarskih tečajev c načinu, kako se spozna narodnost gostov kar pri restavracijski miri
Ce sede za mizo Američan, pravi predavatelj. seže do jedilnem listu ne moški, ampak ženska. (Seve. če pride v restavracijo zakonski par.) Žena naroči v tem primeru celo vrsto dobrih stvari in medtem, ko ona še vedno naroča. se mož prijetno gosti.
Angleža spoznaš že takoj pri vstopu. Opazil boš. ca si bo najprej poiskal naj-udobnejšo mizo. Ce pride v restavracijo v ženskem spremstvu, bo vedno on tisti ki odloča kaj se bo jedlo in pilo. In ko je jedača aervirana, se posvetita mož in žena uživanju z vsemi svojimi močmi
Nemec zahaja najraje v restavrant kjer dobi kar ceio kosijo in mu ni tre-
ba izbirati Ljubi dobro pivo, ki tvori stalen prispevek k njegovi dnevni hrani
Francoski par pa si najraje izbere mizo z lepim razgledom. Najprej si ogledata goste in motrita došlece. potem si izbereta pijačo in šele po daljšem pomtnku si naročita kosilo ali večerja
So pa tudi ljudje takih narodnosti katere spoznaš po tem. da naroče in ne plačajo. Imena njih narodnosti profesor iz obzirnosti ni izrecno omenil
Štiri milijone vreden nasmešek
Lepa in m!ada angleška igralka Fay Marbe si je pri nekem zavarovame.n društvu zavarovala svoj nasmeh. Za malenkostno vsotico petnajst tisoč funtov ali štiri milijone dinarjev.
Ta način zavarovanja s P'vi svoje vrste in ni brez originalnosti. Sicer si igralke in plesalke za vi'ujeto noge. roke in oči ali gospodična Marbe je prva, ki si je zasigurala svoj nis-nešek. K av-zula v polici se glasi: Ako mis Marbe iz kakršnegakoli vzroka, po nesreči al; od bolezni izgubi v dobi 10 let svoj dražest-ni nasmešek, ji mora zavarovala družba izplačati vsoto petnajst tisoč funtov.
Suverenovo darilo
Abesinski princ-regent Ras Taiiari ima veliko zbirko avtogramov.
2e dolgo časa je želel, da bi mu maršal • Hindenburg napisa! nekaj vrst. Toda ni vedel kako naj se obrne na predsednika nemške republike, da bi dosegel svoj namen. Znano mu je bilo namreč, da Hindenburg principijelno ne daje avtogramov.
Cesar Taffari ni dosege! sam, se je posrečilo nekemu njegovemu prijatelju, ki se je slučajno mudil v Berlinu. Dobil je zaželjene vrstice in jih nemudoma poslal svojemu vladarju.
Ras Taffari je razmišljal, kako naj se izkaže hvaležnega nemškemu preziden-tu. Na razpolago je imel leva, tucat kač, tri slone in dve zebri. Pisal je Hinden-burgu in mu ponudil darila v izbiro.
Maršal je kmalu odgovoril. Odločil se je za zebri In kakor čitamo v nemških listih, sta eksotični živali že na potu v Berlin.
Po domače
Naslednja zgodbica se .e primerila v Newyorku. središče pa j; je žganje. Tihotapsko žganje seveda, ki igra v deželi suše veliko zakulisno vlogo.
Pred sodnikom se je pojavila neka ženska s štirimi otroci in veliko buško nad levim očesom. Obtožila je svojega moža Johna Lacyja. da je prejšnji večer prišel domov in pretil, da vse razbije, če mu ne priskrbi žganja. Sodnik .io je vprašal, če jo je tudi pretepe!, kar je žena potrdila. Nato je nekam sramežljivo vprašala, kaj bi se ji zgodilo, če bi prihodnjič moža prehitela in ga sama prva napadla
»Zastran mene.* ji je dejal sodnik, »se vam ni treba bati ničesar, samo dobro ga morate premlatiti.« Šerif se je .namreč spomnil, da je ime! še pred kratkim opravka z Johnom — zavoljo istega de-
J Iikta. »Le korajžno,« je ponovil »jaz vam ne bom storil ničesar i'ega.<
»Zdajle mi je prišle na misel« se je nedolžno oglasila žena »Menda bi blo bolje, da ga polijem s kropom!« Sodnik je otrpnil od osuplosti Take so torej posledice ženske enakopravnosti. Ameriškim zakonskim možem bogme ni postlano na rožicah!
Žrtve kač in zveri v Birmi
Birmanska vlada je pred kratkim iz« dala statistiko smrtnih žrtev, ki so jih lansko leto provzročile kače in divje zveri. Po tej statistiki so leta 1926. usmrtile kače 1169. tigri 38, leopardi in pantri 7, sloni 5, krokodili 4 in bi« zoni 3 ljudi
Tekom istega leta je birmanska vla* da izplačala nad 8 milijonov dinarjev za pokončevanje zveri. Pokončanih je bilo v tem času 70 tigrov. 608 leopar« dov in pantrov, 415 medvedov, 112 steklih psov in 1 krokodiL
Lov za dijamanti
Strokovnjaki sodijo, da so dijamant-na polja v Grootfantaneju najbogatejša dijamantna polja v Južni Afriki Pred kratkim odkrita ležišča dijamantov iz aluvialne dobe ob reki Vaal so ustvarila nov socijalen in gospodarski problem, ki dela preglavice južnoafriški vladi Na tisoče ljudi in pustolovcev se je vrg!o na te kraje in mnogi od njih so se okoristili s tako bogatimi najdbami da so si čez noč opomogli
Te dni so priredili posestniki dija-mantnih polj velikanske dirke. Zmagovalcem e bila obljubljena nagrada v žlahtnem kamenju. Te dirke se je udeležilo 25 tisoč ljudi. Slična dirka se je vršila tudi prošli teden. Ude!eži!o se je je 17.000 ljudi toda 10.000 udeležencev je bilo tako nediscipliniranih, da je bil rezultat radi goljufij razveljavljen.
Kakšna nenasitnost po bogastvu vlada med prebivalstvom Južne Afrike, izhaja tudi iz dejstva, da so ob!asti zalotile več tucatov ljudi na dijamantnih poljih, ki niso imeli nobene pravice iskati dragih kamnov v novih najdiščih.
X Posledice japonskega denarnega po-lorrfi. Splošno je znano da ie nedavno ca-stopfia ca Japonskem coasna denarna kr.-za. radi katere so prišK v plačilne težkoče skoraj vsi denarni zavodi v deželi Ja>ar.-ska vlada je izvedia sanacijo denarnega poloma z brezpritnerno energijo. Delničarji bank. ki so propadi so morai: dat: ca razpolago vse svoje premoženje. Ta usoda ;e začela tudi pruca Macsukata, k: je moral prodati vse svoje palače ia izročit: barki gotovino do zadnjega vinarja Mnogo denarnih aristokratov je popolnoma obubožalo :r. so danes na beraški palic:.
X Koto mesto pri Atenah. Skupina švicarskih finančnikov je prosila grško vlado za koncesijo, na podlagi katere bi smela zgraditi novo mesto med Atenami ia Falronom. Mesto naj bi se imenovalo Kova Srn ima in v njem naj bi se naselili predvsem begunci :z Smirne in Carigrada. Kot pogoj zahteva skupina, da ji grška vlada dovoli gradit: v n>-ven kraju neka; le4oviščarskih hotelov.
X Koliko premoga je še na «vetn? Ka zborovanju Zveze nemških kemikov v Esse-nu na Kemžkesm je te dni izjavil neki tehnični strokovnjak, da je na zerniji pri današnji porabi še za 750 let premoga. Vodne sile bodo torej še nekoliko počakale, preden jih bo človek začel dodobra izkoriščati.
»Ko viče Abasso la Jugoslavia ?«
»Jaz ne! Jaz ne!« so se trepetaje izgovarjali »zatirani Zlovensi inu Ervati« in lezli drug za drugim pod mizo...
»Ko viče Abbasso'?« s* ie ponovilo pri drugi mizi... in pri tretji!... in pri j četni!...
»Pokolj bo!« je zamrmra! Tine Komac. »Boj je neizogiben ... Pripravite se, signore! Aii vam smem ponuditi samokres in bombo?«
Toda Italo Truffagru!!i ni čakal krvo-litja. Kakor maček je šinil proti izhodu, pozabivši neplačano vino in torte in na klinu klobuk. Brrlna njegovega bega je bila tolikšna, da ni slišal ne grohota «ko-mitov<. ki so se valjali po tleh, ne brezumnih vriskov Tineta Komaca. ki je slavil svojo zmago...
»Zatirani Zlovensi inu Ervati« so se radovali z njim in so trkali na njegovo zdravje. Se Minka in Zinka sta bili zdaj manj nemilostnl
»Kar tikajmo se.« sta dejali. jKar dajmo se. Tine Komšc! Lep nisi. apmak pizrajčn — če plačaš torte — in prebrisan. ni presibran. vuj. vuj!«
»Kar dajmo se — rak dajso me!< se je j razveselil Tine. »Liter na mizo, da bo- j sta vedeli, kdo je Kine TomSc!«
Nalil si je kozarec in je intoniral že v I tretje:	»
»Pirboj mačo. pigoj ma donke punke zaro...«
Kaj bi bil rekel Italo Truffagrulll da je vide! in čul to narodno veselico?
Imel je, hvala Bogu. hujše skrbi Ko je pridrevil v svojo sobo pri »Slonu«, se je tako jadrno preoblekel in v taki zmedi pospravi! svojo prtljago, da je pozabi! »albanske« hlače na postelji. Sobarica, ki jih je zjutraj našla. trdi. da so še v njenih rokah trepetale od groze.
Z nočnim vlakom, ki ga je ujei za rep. se je odpeljal proti srečnejšim krajem, kjer se — do nadaljnega — ni treba ogibati komitov, če kličeš Jugoslaviji »ab-basso«. Strah v njegovem srcu je le počasi ustopa! maščevalnosti. Ko pa se je na Rakeku stroj premaknil je di vje opa-12 z očmi po trojici naših graničarjev. ki so zehal: na peronu. Zdaj je bi! na »svoji« strani; smel je dati ogorčenju duška!
Nepremaglivo ga je obšla želja, da bi storil nekaj herojskega in kar moči izzivalnega. Toda kaj?!
Tedaici se je posvetila v njegovi glavi prava misel. Pomoli! se je iz kupeja, izbočil junaške prsi in zapel, srdito tekmujoč z butanjem železnih koles: »Pirboj mačo. pigoj ma. donke punke zaro. šteto java rakina. ajge šan zagaro!..
Divje se je razlegala arnavtska davo-rija v kraško noč. Stražarji na rakov-škem peronu so jo dobro slišali. Čutili so izziv, ki je odmeval iz njenih not. in v plašnih graničarskih srcih jim je zaigrala nestrpna želja, da bi zbežali — ucvrli jo na vrat na nos — bežali noter tja do Piave. kakor so menda že bežali v nedavno minulih dneh ...
Da bi bilo res tako — pirboj mačo!
France Bevk:
Izlet na Kalvarijo
Povsod sem že bi! po vojni na Kal« j variji še ne. Na mestu treh črnih pre* , perelih križev se danes dviga na nje* ; nem vrhu kamenit spomeniki Kot sve* ; tel prst in spomin se razgleduje v da« : Ijavo, na Brda, na Furlanijo, na Vipa« ! vo. na goriško okolico in na Kras. V | raše gore mu zapirajo pogled trije hri« I bi: sveti Valentin, Sveia gora in sveti j GabrijeL
Skozi gole veje kostanjevega dre* voreda je sijalo pomladno solnce. Ob soškem mostu pri Pevmi stoji še ved« i no skupina nepozidanih, za vojne po* rušenih hiš. Mračne so kakor ljudje, ki so se zapečatili v svojo usodo.
Nekoliko v stran od ceste v polju i stoje barake. Nizka, dolga, iz deska
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo 1
RAZUMNA MICA
Mraliestvo mode
Steklene črešnje
»padajo med okrasje, ki se je že davno preživelo in ki ne spada več v okvir novomod-
V znamenju stopničastih volanov
Volani, po domače nabirki, prevladujejo v tad njem času tako vstrajno v modnih kreacijah bližajočega se visokega, žarkega poletja, da pomenijo skoro sigurno prehodno stopnjo k obetajočemu se zvončastemu krilcu in k zvončasti modi sploh. Damski svet ve po drugi strani ceniti te idejne krojne do-misleke, ker so najboljši modni pripomoček mladostnih, nežnih in gracilnih učinkov. Kar daje volanskemu kroju pa še posebno noto, eo stopnjičaste obliike, ki dominirajo v vseh najnovejših poletnih kreacijah.
Kar ee tiče materijall, izbira volanska moda predvsem cvetličasto barvane svile. Enobarvne svile se uporabljajo samo v izredno tenkočutno niansiranih pastelnih barvah. Apartno rumenkastozeleno svilo uporabljajo predvsem temnolaske. Cvetličaste •vile pa imajo v vsakem slučaju izvestno, umerjeno temeljno barvo, ki ublaži ev. vsiljivost premočnih cvetličastih vzorcev.
Fasone volanskih oblek so mnogovrstne: ravni modeli, stopnjičasti modeli, volanska kreacije v položnih zvončastib oblikah. Vse te fasone se kombinirajo in združujejo tudi lahko s pliseji.
Nala slika predouje več modelov nove vo-lanske mode. Izurjeno dam6ko oko bo z lahkoto opazilo novomodno linijo, ki neprikrito nakazuje bodočo zvončasto modo.
a." w- . v m-tfm '	■ .	g ... .-i--■ • r.*. r
ffaflepša prilika!
Vsled opustitve trgovine Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg št. 5, L nadstopje, se razprodaja konfekcijsko blago za vsako ceno— tudi v partijah. 6798a raSKSESSSKSfSKSSSSSS
ne, športno izvežbane in v sodobnem praktičnem svetu živeče dame. Industrija, ki iz-gotavlja to nevsakdanje okrasje, računa pač z damskim svetom daleč izpod 20 let.
Preporebni rekvizit
modne dame v elogantnem kopališču je po najnovejšem modnem diktatu kopalni plašč.
Na sliki predočujemo model takega plašča, izkrojenega v novomodnih linijah. Posebno
nežen je cvetličasli vzorec blaga.
narejena poslopja, zakrpana kot bera« ška obleka. Krpe so iz kovinastih plošč, iz traverz, kosov betona in iz vsakojakih ostankov fronte in strel« skih jarkov.
Po vsej dolinici Grojne do Štever« jana so raztresene take barake. Še v Steverjanu in po Oslavju jih je polno. Baroni svojim podložnikom*kolonom niso sezidali hiš, v tesnih, zakajenih kolibah preživljajo skopo radost svo« jih dni.
Grojna, dolinica za Kalvarijo, je spremenila svoje lice. Pred vojno je bila v pomladnih dneh cvetoč in deh* teč gaj akacij. Z zelenim listjem pre* obložene stezice so zakrivale senti* mentalne skrivnosti zaljubljenih pa« rov. Danes je dolinica skoraj gola. Zdi se, da bodo obronki kmalu prekopani, po njih bodo nastali vinogradi in vr« tovi. Saj je ista zemlja kakor v Brdih, le lega je osojna.
Koj v začetku dolinice vodijo čez rjavkasto plitko vodo potoka ostanki razstreljenega mostu. Težki kosi beto* na leže v strugi. Zvite traverze štrlč Iz ostankov mostovih opor kakor gro« zeči zobje.
Stopil sem preko ostankov po lese« ni brvi in sem obstal na zapuščeni vo« jaški cesti. Njena preteklost je pozab* 1 j ena. Rabijo jo kmetje; na nekaterih
mestih je do polovice zasuta in razje« dena od vode.
Okrog siromašne in nizke barake, obdane z gospodarskimi pritiklinami, kurnikom podobnimi, se je podilo ne« kaj raztrganih otrok. Ob cesti je ko* pal postaren človek v ilovnato zemljo; bila je še napol novina, po vojni to pot prvič dotaknjena.
Ogovoril sem ga in slišal slovensko besedo. (Kadarkoli me objame malo« dušje, me taka beseda, ki jo slišim, kamor se ganem z doma, iznova potrdi v veri.)
Dolga je cesta, ki se vleče za Kal« varijo in objemlje obronke tei se iz« gublja v zaseke. Pusta in samotna, ob« robljena z akacijami, ogrožena po ru* menih sipinah, ki se drobijo nanjo. Edina vas, ki jo vidiš od tam, je Šte« verjan. Bela cerkev in veliko sivo po* slopje, ki stoji poleg nje. Drevje cvete belo in rdeče in obliva hrib po vsem pobočju. Živa barva sveže razkopane zemlje se odraža na rjavem in zelenem ozadju. Človek, ki grebe v nji, se zdi neznaten mravljinec, jedva da ga raz* loči oko.
Na novem ovinku ceste sem zagle« dal šop cipres nad seboj. Od daleč so videti kakor majhno pokopališče. Od blizu so kot stražniki vrta, na katerem je zasajeno cvetje. Dve stopnici vodi*
ta v polkrožni prostor, kjer stoji na gornji strani lepa, z zelenjem prera« ščena gomila in nagrobni kamen. Na Marmornati plošči je vklesan napis: »Scipio Slataper, dobrovoljec, ki je padel v bojih na Kalvariji za svobodo svojega Krasa.«
Scipio Slataper je bil tržaški pesnik, po svojih stariših Kraševec, bil je vzgojen v Trstu in je čutil italijansko. Med vojno je stopil v vrste dobrovolj« cev. Njegov grob leži kot šop rož sre« di pustote.
Cesta je dospela na križempotje, en njen rokav je bežal po ovinkih v Br« da, drugi se je vzpel kot puščica na« ravnost proti vrhu Kalvarije. Na desno se je odprl pogled v Ločnik in v fur* lansko ravnino. Na vrhu holma se je prikazal spomenik, ki je ob slednjem koraku sunkoma rastel iz tal, ograjen z majhnimi zelenimi grmiči. *
Po vojni je zijala tam gola, s krvjo prepojena zemlja, razorana od granat, jarkov in podzemeljskih kritij. Danes je vsa poraščena z gostimi akacijami. Stara Kalvarija s stezami, drevesi in gaji je izginila. Med akacijami se skri* vajo ostanki groze. Iz njih se dviga spomenik, dostojno izvršen obelisk, ki nosi napis tistih italijanskih čet, ki_ so se bile za to višino. Na mali peščeni prostor, ki je okrog spomenika, stopiš
mimo štirih grobov padlih prostovolj cev, ki jih krasijo preprosti rdeči kamni.
Razgled na Gorico je danes lepši nego je bil nekdaj, mesto je večje, bolj praznično, razširilo se je in razboho* tilo.
Pod Kalvarijo se je iz najgroznejših razvalin zopet dvignila vas Podgora. Tovarne so vstale v veliki obsežnosti. Ne več papirnica kot pred vojno. Pre« dilna industrija. Poslopja na obeh stra* neh Soče zavzemajo velik prostor; mo« derna so na videz in snažna. V ne* kem pogledu vzbujajo navzven celo estetičen dojem.
Podgora je videti s tega razgleda že malone strnjena z Gorico; mesto se v to stran naglo širi. Isti vtis skorajšnje spojitve delata Solkan in Št. Peter pri Gorici. V Št. Peter pripravljajo že ce* sto za tramvaj, ki bo tekel čez tekali« šče do Podgore.
V gošCi akacij med strelskimi jarki in razruvanimi podzemskimi rovi sem iskal steze. Lo-il sem se po strmini med kamenjem, čez trate, mimo po* kvečenih figovih dreves in trt; skakal sem čez zidove, dihal opojni duh cvet« ja, mežikal v žarko svetlobo solnca, dokler nisem dospel na cesto, ki je dvigala velike oblake debelega pra. hu . ,,
Ob ustanovitvi desete knjižnice v obmejnih krajih po Zvezi kulturnih društev v Mariboru
Dne 29. junija t. L ustanovi Zveza kul* turnih društev v Mariboru že deseto ljud« sko knjižnico v enem letu. Prvo knjižnico je ustanovila Zveza dne 13. junija 1926. na Teznu pri Mariboru ob petletnici marljive« ga Pevskega društva Zvon; dne 10. oktobra je bila ustanovljena druga knjižnica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na važni obmejni točki na Kozjaku; 29. januarja t. L je pre* jelo tretjo knjižnico agilno Tamburaško društvo Savinja v Zbelovem pri Poljčanah, ki ga je tudi lani pomagala ustanoviti Zve« za; 27. februarja smo izročili četrto knjiž« nico Pevskemu društvu Zarja na Pobrežju pri Mariboru; peta knjižnica je bila usta« novljena v St. Ilju v Slov. goricah v okrilju delavnega in važnega Obmejnega zvona dne 6. marca; že 25. marca je prejelo šesto knjižnico šele lani tudi s pomočjo Zvezo ustanovljeno Izobraževalno društvo v Leh« nu na Pohorju; sedma knjižnica je bila ustanovljena v maju v Krčevini pri Marw boru; osma dne 29. maja v proslavo majske deklaracije v Šmartnem ob Paki; deveta 12. junija v prelepi Sv. Ani v Slov. goricah in deseta dne 29. junija v Odrancih pri Beltincih med našimi vrlimi PrekmurcL
Deseta, knjižnica je prva ljudska knjižni» ca, Id jo ustanavlja Zveza v Prekmurju.
Vsaka knjižnica je bila ustanovljena ■ 60 knjigami. Da so bile te knjižnice usta« novljene o pravem času in da so v dobrih in spretnih rokah, najbolje dokazuje njih. razvoj. S pristopnino 5 do 10 Din, po kra« jevnih razmerah in z izposojevalnino 1 Din od knjige na 14 dni, seveda tudi s podpo« rami v denarju in knjigah od domačih lju« biteljev lepe knjige, so se že skoraj vse te knjižnice povečale od 60 na 150 in celo že na 200 knjig, po katerih ljudstvo prav prid« no sega. Ko ustanavlja Zveza deseto ljudsko knjižnico in z deseto prvo v Prekmur« ju, sporoča to veselo vest vsem svojim dru« štvom, vsem bratom, ki se zanimajo, delajo ali podpirajo delo za napredek in prosrveto našega naroda. Deset knjižnic, deset novih žarišč napredka tn prosvete na severni maji naše slavne domovtnel To nI razveseljiv dogodek samo za Zvezo, to je važen dogo* dek za vsa prosvetna društva, za ves na« rod, ki prebiva tod ob moji Tudi ni to uspeli samo Zveze, ampak jo to uspeh vseh društev, včlanjenih v Zvezi. Zveza jo le izvršujoči član sklepov kulturnih društev. Ta društva so na občnem zboru sklenila, da se ustanavljajo knjižnice, da se druStve« ni prispevki uporabljajo za knjige, to naj« važnejše sredstvo za širjenje prosvete, in glej, minilo je leto in deset knjižnic se js usidralo med narodom ob meji, da mu nudi priliko do izobrazbe. Da bi prispevki za« dostovali za velike izdatke, ki jih zahteva ustanavljanje kejižnic, je Zveza priporo« čila svojim društvom, naj uvedejo med svoje redne letne prireditve cNaš kulturni dan». Ni se mogla že letos pri vseh dru« štvih uvesti ta skupna prireditev, bilo je tehmfino nemojoče, ali kjer .e je urcdla, se je z lepim uspehom. Dobilo se je nekod 400 Din, drugod le 20 Din, ali oba ta uspei ha sta enako lepa, dosežena z istim nesei bičnim namenom: za izobrazbo našega člot vekal
Vsa društva torej, ki so kulturni dan že priredila, ali, ki so do sedaj prispevala le s predpisano letno dajatvijo, vsa ta v Zvezi včlanjena društva praznujejo danes lep prosvetni dan: Ustanovitev desete ljudske knjižnice. Vsa ta društva so lahko ponosna, ker vsako je po svojih močeh pomagalo pri ustanovitvi teh desetih knjižnic, pri ustvaritvi deset mladih, krepkih delavk za prosveto naroda.
Tiho, in večkrat neopaženo je delo pro« svetnih delavcev, mnogo žrtev in potrpi je« nja zahteva, ali kadar nam delo uspe, po« zabimo na vse žrtve in se veselimo uspeha z zavestjo, da smo pomagali našemu Člove« ku in našemu narodu zopet korak naprej do skupnega smotra, do svobode, napred. ka in prosvete. In tak precejšen korak na« prej je teh deset knjižnic. Bratska društva, ko vam častitamo na tem skupnem uspehu, vas pozivamo: Neomajno naprej po začrtat ni poti za skupne smotre, da bo na najse* vernejši maji naše velike Jugoslavije stsi telesno in duševno velik, silen stražar naše svete zemlje in neustrašen borec za enakost, bratstvo in svobodo narodov!
Anton Skala.
Subskribirajte Shakespearea : pri Tiskovni zadrugi! :

Ptič, ki mu je človek dal krila
Tehnično bistvo letala je mrtvo gradivo, okretnost aeroplana pa je življenje. — Avto in aero. — Vzlet in pristanek. — Akrobacije, — Spuščanje s padalom.
Čiteteljem <Jatre» v pojasnilo današnjega letalskega dne na voj. vežbališču med Mostami in Dev. Marijo v Polju.
Spraviti aeroplanski motor v tek nikakor ni tako lahko kot pri avtu. Na razpolago imamo tri načine: čisti ročni zagon, zagoo z roko ia vžigainim magnetom ter zagon s taldo zvanimi zasanja-či (starter, demarreur). Prvega so menda že povsod opustili, ker je sila neroden in jako nevaren, kajti strojnik se mora ves čas nahajati v neposredni bližini propelerja ta ga zavrteti pri vključenem motorju (bolje masnetu). Neverjetno številne so bile žrtve, ki jih je zahteval ta poseL Drugi način je pri potrebni previdnosti neopasen. Sicer je treba z vrtenjem vijaka (propelerja) spraviti bencinsko zmes v valje (cilindre), ampali, ker električna struja ni vključena, motor ne more »vžgati«. Ko je strojnik opravil svoje delo, odstopi, nakar pilot z vključenjem posebnega vžigalnega magneta požene motor. Najpopolnejši je zagon s posebnimi pripravami, ki jim pravimo zaganjači. Izdelovalci letal skušajo iznajti tudi za lahka letala primerne in zanesljive zaganjače, s čemer bi bilo mnogo pridobljenega na času, priročnosti in varnosti.
Vzlet
Ko motor teče, ga pilot na kratko preizkusi na ta način, da ga nažene v najhitrejši tek, nakar mu zopet odvzame »plin«, to se pravi, da zavre dotok pli-nove zmesi tako, da začne motor spet počasneje teči. Letalo so doslej zadrževali klini pod kolesi in ljudje. Po tej preizkušnji pa se ovire odstranijo. Pilot znova postopoma zvečava hitrost motorja. Pri gotovem številu obrača-jev viiaka, ki se moremaksimalno zavrteti 1400—lSOOkrat v minuti, postane vlačna sila vijaka tolikšna, da premaga trenje koles in ostroge. Letalo se začne premikati. Brzina hitro narašča. Po nekaj trenutkih dvigne zračni upor rep aparata tako, da letalo drvi po tleh s trupom v vodoravni legi. Po 40 do 60 m zaleta se avijon nalahko dvigne s tal. Praviloma je treba neposredno po dvigu leteti še 200 do 300 m tik nad zem-Ijo, da si aparat nabere nekako rezervo brzine. Šele potem smemo začeti z vzpenjanjem v višino. Če je vzpon pre-stra, motor letala ne more več vleči zadosti hitro. Takrat zdrkne letalo nazaj na rep ali pa na stran. Izid takega vzleta je vedno nesrečen, ker zaradi blizkih tal letala ni mogoče več vzravnati. Naša slika št 1 predočuje normalen vzlet.
Pristanek
na sliki št. 2. je podoben vzletu, izvrši pa se v nasprotnem pravcu. Praviloma je treba ustaviti motor pred »spu« ščanjem«. To pa še ne pomeni, da mo« tor popolnoma miruje, marveč le, da se vijak vrti zelo počasi (napravi nam« reč 200 do 300 obratov v eni minuti).
V	praksi smatramo, da je tedaj vlačna sila minimalna, skoraj enaka ničli. S tako udušenim motorjem drsi letalo do tal. Tik nad njimi ga vodnik vzravna.
V	tej legi plava nad zemljo, dokler ne izgubi toliko brzine, da se vsede na tla. Nato sledi še 40 do 50 m dolg «iztek«. Težkoča pri pristanku leži pri pravilni oceni višine v trenutku, ko je treba le« talo vzravnati. Mogoči sta dve pogreš« ki: bodisi, da pilot začne z izravnava« njem prezgodaj, bodisi prekasno. V prvem primeru pade avijon z viška na tla. se odbije in navadno postavi na nos: v drugem se zarije s prednjim de« lom v zemljo. Koliko vaje je treba za pravilno pristajanje, je razvidno iz dejstva, da često večletni piloti slabo pristajajo. Vzlet, kakor tudi pristanek, je izvršiti načeloma proti vetru.
Let
sam na sebi ni opasen. Hitra vožnja v avtu je čisto gotovo nevarnejša in te« žavnejša. Letalu niso na poti ne brzo« javni drogi ne jarki ne živina. V tem pogledu je treba izvzeti obližja velikih zračnih pristanišč, - kjer je v prometu veliko število avijonov. S primernimi predpisi se tukaj skušajo preprečiti ne« sreče. Krmarenje v zraku je razmero« ma enostavno, dokler letimo normalno. Pojasnila potrebno je dejstvo, da se aparat, če zavijemo na desno ali levo, avtomatično »vleže«, t. j. nagne na ti« sto stran, kamor ga silimo. Zgodi se to radi tega, ker mora zunanje krilo pre« meriti večjo razdaljo kot notranje, zbog česar je njega brzina, z njo vred tudi vzgon, večji. Zrak torej zunanje krilo močneje dvigne kot notranje. Nagib v loku je potreben letalu kakor kolesarju za uničenje centrifugalne si« le. Zaradi prepočasne reakcije je treba nagibanje nekoliko pospešiti s krilci.
Veter
Če se avijon nagne v kotu, večjem od 45 stopinj, tedaj zamenjata vlogi višinsko in smerno krmilo. Iz višinske krmilke postane smerno in nasprotno. Pilot mora to vedno imeti na umu.
Posebna previdnost je potrebna pri zavojih v sunkovitem, pa tudi v enako« mernem vetru. Kakor vemo, moremo varno letati le tedaj, če imamo napram obdaiajočemu nas zraku gotovo brzi« no. Resnično hitrost vožnje proti ve« tru dobimo, ako odštejemo brrfno.ve« tra od hitrosti one letala. Pri hrbtnem vetru ravnamo nasprotno. Njegovo hi« trost prištejemo brzini avijon a. Dasi so dejanske razlike v obeh primerih zelo velike, je relativna brzina (med letalom in zrakom) enaka. Te okolnosti
treba pri zavojih iz nasprotnega v hrbt« ni veter imeti na umu. Vzemimo n« pr., da leti letalo 50 -a brzine na uro pro« ti vetru, ki ima isto brzino. Za opazo« valca na zemlji stoji aparat na mestu. V resnici pa znaša relativna brzina, katera edina je merodajna za vzgon na krilih, celih 100 km. Če letalo hipoma obrnemo, mu veter piha v hrbet. Rela« tivna brzina pade od 100 km na ničlo ali z drugimi besedami, aparat nima nobenega vzgona več in pade. V nekaj
čuti ga puste na cedilu. Pripeti se, da pilot, prišedši iz oblakov, začudeno za« pazi, da drsi strmo navzdol ali se nahaja v drugem nenavadnem položaju, dasi je bil trdno prepričan, da vozi pravilno. Edini zanesljivi vodniki so mu v megli aparati, ki registrirajo nagib letala, t. j. brzinomer, predvsem pa kompas. Le na« tančno, neprestano opazovanje teh aparatov more rešiti aeropilota nepri« jetnosti. Pristajanje v megli je na po« znanem zemljišču težavno, a vendar
trenutkih seveda premaga lastno vztrajnost in polagoma zavzame po« trebno brzino. Iz tega sledi, da je z nasprotnega v hrbtni veter zavijati po« lagoma in v velikem loku. Letalo ima potem čas, da premaga svojo vztraj« nost in se prilagodi spremenjeni hi« trosti. Zavoji iz hrbtnega v nasprotni
Dr&mfrv:
Vkfef

veter smejo biti ostri. Slične situacije kot pri zavojih utegnejo nastati tudi v hudem vrtinčastem ali sunkovitem vetru. Letalo sicer vozi svojo ravno smer, menjava jo pa veter. Avion v takih »luknjah« pada. Zaradi besede »luknja« je v laiškem svetu razširjeno mnenje, da se nahajajo v zrakovju res nekateri brezzračni prostori. Stvar je pa razlagati tako kot smo pravkar po« vedali. Padanje v »luknje« je bolj ne« prijetno kot pa nevarno, kajti vrtinci
prhvilnc
Trisfeovzii
^rer&ncr
-prs&j&žncr

sila hitro menjavajo smer. Sunek, ki si ga pravkar imel za hrbtom, ti v pri« hodnjem trenutku prihaja od spredaj in narobe. Letalo vozi tedaj kakor po valovih čoln.
Zračne struje blizu zemlje
Močan veter današnjim aeroplanom ni nič nevaren. Pristavljamo: če se ne nahajamo preblizu tal. V zraku je mo« goče vse pogreške popraviti, če je na razpolago dovolj časa in prostora. Za« torej: čim višje, tem varnejše. Tehni« ka je nauke fizike tako popolno vpo« rabila, da so avijoni večinoma avto-stabilni. da sami vzdržujejo ravnoves« je v enkrat zavzeti smeri. Pilotu je mo= goče zlasti v mirnem vremenu izpustiti in pritrditi krmilo ali krmila Pripove« dujejo celo. da se vodnik prvega letala, ki je plulo iz Konigsberga v Moskvo, cele 3 ure ni pritaknil krmilnega kole« sa. Baje je celo zapustil svoje mesto in se zabaval s potniki v kabini. Stremlje* nje modernih konstruktorjev gre za ustvarjenjem zanesljive, samodelujoče priprave za uravnovešenje (stabiliza« tor). Na ta način bi se varnost poveča« la, kajti mehanizem stroja ne dela po« grešk kakor človeške roke.
Megle in oblaki
Zaznamovati pa nam je že nekaj po« polnih uspehov, iz katerih smemo skle« pati, da dobimo tekom prihodnjih let že kaj porabnega. Nevarni utegnejo letal« cu postati megla in oblaki. V njih člo« vek popolnoma izgubi orijentacijo —
mer visi na dotično plat.
Prevrat: ali looping je zanki podo« ben let v loku navzgor.
Prevrat na stran: letalo naredi del navadnega prevrata, obenem se pa v ostrem loku obrne ali bolje vrže okrog. To je najhitrejši obrat.
Sveder: letalo se v padu vrti okrog svoje vzdolžne osi.
Vitica: letalo opiše v padu v dolžino raztegnjeno vijačnico. Nagnjeno je močno.
Opisani načini letanja zahtevajo po« znanje aparata ter mnogo premišlje« nosti. Vsako letalo ni primerno za vse vrste umetnega letanja. Zato so po> trebne neke lastnosti, s katerimi je ra« čunati že pri gradnji.
Na letališču bomo danes videli tudi skok s padalom. Ne bo odveč, če si Dadalo natančnejše ogledamo.
Kar ie pomorščaku rešilni pas. to je letalcu padalo. V minuli vojni si je na stotine aeronavtov s padalom otelo življenje
Ustroj padala
Padalo je narejeno iz svile, a tudi iz koprive. Od oble vise številne vrvice, ki se stekajo v dva obročka. Le ta se zatakneta za pasovje letalca. Padalo samo je zloženo v posebnem nahrbtni« ku. Nahajamo pa tudi tipe v vrečah pod sedežem ali pa v zabojčkih za se«


i
i*






diščem. Celotna oprema tehta 5 do 6 kg. Pasovje položimo okrog stegen, pasu in ramen letalca. Pri vseh vzor« cih je mehanizem za odpiranje pripra« ve malone enak. Po eni strani je pritr« jeno k letalcu, po drugi pa za 6—8 m dolgo, dokaj močno vrvico k letalu. Človek skoči s padalom vred iz letala. Ker je pa privezano padalo tudi k le« talu, ga omenjena vrv potegne iz vre« če in sicer šele, ko je skakač že 6 do 7 m pod letalom ter ni več nobene ne* varnosti, da bi obvisel na aeroplanu. Čim je padalo oproščeno, se izvlačna vrv vsled teže človeka pretrga. Zračni pritisk pa streho razpne šele po 50 do 70 m padca.
Naša pogumna letalca Sonderma-yer in Bajdak, ki se bosta produci-ala danes v Ljubljani.
mogoče. Z raznimi pripravami skušajo pilotu dati zanesljivo sredstvo za oce« no višine tik pred spuščanjem. Znane so bile n. pr. do 5 m dolge palice, ka« tere so se, viseče pod trupom, dotak« nile tal in z znamenjem vodnika opo« zorile na malo višino.
V letih 1911—1912 so Francozi iztuh«
tali, da se da letalo voditi prav v vseh smereh in položajih. Polagoma se je razvil cel sistem umetnega letanja. Za vojnega letalca so te umetnosti živ« ljenska potreba. Glavne osnove »akro« bacij« bomo videli na današnjem letal« skem mitingu in jih radi boljšega ume« vanja navajamo:
Pad je izredno strmo drsenje na nos.
Drsenje v stran: letalo se giblje na« prej, obenem pa drsi na stran, pri če«
(fzvf&zrji vrv. -VtAhto (izvlečener)
Nadaljno spuščanje je razmeroma počasno. Brzina 5 m na sekundo od« govarja približno prostemu skoku v globino raz 1.25 m visok podstavek
Površino padala (oble) računajo po teži, ki mu jo je nredvidoma nositi. Za normalnega človeka zadostuje padalo z 45 kvadratnimi metri površine ali okrog 7 m premera. Sredina strehe je izrezana, da more zrak deloma uhajati. S tem se omejuje močno nihanje in premetavanje.
Dasi padalo izvrstno služi vojaštvu in športnikom, je njegova vporaba v civilnem letalskem prometu doslej ilu« zorična Prvič je skok iz zaprte kabine malone nemogoč, če bi se pa že mogel okoristiti poedinec, se večje število potnikov v kratkih sekundah gotovo ne bi moglo rešiti. Poleg tega bi moral imeti Kotnik padalo ves čas vožnje na sebi. To breme ne bi mu bilo prijetno, zlasti ker bi bilo človeku stalen me« mento Srozeče nevarnosti. Iz naštetih razlogov nobena izmed številnih letal« skih družb ne uporablja padaL
Radi zanimivosti bodi še omenjeno, da se bavijo tehniki dandanes z načrti padala, ki naj bi nosilo celo kabino z vsebino vred. V sili bi se oddelek s pot« niki avtomatično odpel ter varno pri« stal na zemlji. Ta misel pa je zaenkrat le na papirju.
Za prostovoljen skok s padalom je treba mnogo poguma, kajti človek ni nikdar gotov, da se bo »marela« res odprla Delovanje je v veliki meri od«
Zdravstvo
^-'C
visno od tega, kako s padalom ravna« mo in kako je zloženo v vreči. Vsakdo tega ne zna. Povdariti pa je. da so ne« sr^če pri skokih vendarle dokaj redke. Dokaz torej, da smemo temu rešilnemu sredstvu zaupati. Rekordi skokov se računajo po višini. S čim manjše višine je skok storjen, tem več je vreden, saj se padalo odpre šele po 70 m padca, do« stikrat celo kasneje.
0 glavobolu
Glavobolje ni bolezen, ampak samo simptom, bolezenski znak, kot so n. pr. kašelj, zlatenica, mrzlica itd. Dognati je torej v vsakem primeru vzrok bolečini, kar pa se žal. često ne posreči. Revmatična obolenja, vnetja obkostnice, kožne bolezni, gnili zobje, kostni razžor. katjri sluznic v lobanjskih kotlinah, osobito v čelni votlini, da, celo navaden nahod so pogosto zunanji vzrok bolečinam v glavi.
Obolenja v lobanji spremlja skoraj vedno huda bolečina v glavi. Vnetja možganskih open in možgan, posebno pa novotvorbe v lobanji sami. kot na opnah in na možganih, povzročajo včasih tako težke bolečine, "da se radi njih bolniki onesveščajo. Težka glavobo-Ija poleg drugih znakov spremlja pogosto tudi bljuvanje.
Motnje v krvnem obtoku organov, v lobanjo vloženih, povzročajo neredko občutljive glavobolje.. Arterijoskleroza, bolezni ledvic, razne srčne napake in emiizem vodijo do krvnega zastoja in nedostatnega obtoka njenega ter porajajo glavobolje. Izpremembe krvnega tlaka kakor tlaka mozgovice neredko povzročajo težke bolečine.
Velika skupina glavobolja ima svoje vzroke v zastrupljenju. Po alkoholnih ekscesih, po zastrupljenju z ogljenčevim monoksidom in raznih drugih strupih, se pojavi glavobolje. A tudi v telesu nastajajoči strupi, n. pr. pri sladkorni bolezni in boleznih na ledvicah in jetrih, izzovejo včasih hude bolečine v glavi. Pri mnogih infekcijskih boleznih bolnike močno boli glava (n. pr. pri legarju, influenci, kozah itd). Bolečine povzročajo otrovi, ki jih izločajo v telesu krožeče bak. terije.
Nadalje poznamo reflektorično glavobolje zbog obolenja notranjih organov (želodca, jajčnikov, maternice). Tudi pri nekaterih očesnih boleznih bolnike močno glava boli. Glavobolje kot znak solnčarice a5 daljšega solnčevanja sploh je znano.
Glavobolje nevrasteoikov in nevrotikov navadno ni tako intenzivno kot ono iz drugih vzrokov, a je jako vztrajno. Bolniki tožijo. da jim glava ni jasna, da je nekako medla in topa, da jih tišči nekak obr'-č okrog glave. Za »histerije* značilno bolečino so včasi opisovali kot »histerični žebeijt, — glavobolje, katero so bolniki primerjali občutku, kot bi jim kdo zabijal žebelj v glavo.
Kot posebne vrste glavobolje moramo omeniti še migreno, bol »en, ki se perijodič-no, po večdnevnih, večtedenskih ali tudi večmesečnih dobah ponavlja v posebnih napadih. Migrena je rodbinska bolezen, ki se včasih pojavi že v otroški dobi m ki neha bolnike mučiti stoprav v pozni življenski dobi. Bolezen je pogosto omejena samo na eno stran glave. Navadno je bolj nadležna kot nevarna; znane pa so tudi migrene, ki so vodile do oslepljenja in težkih ohromelosti. Vzroki bolezni še vedno niso znani, samo toliko je gotovo, da je bolezen večkrat v sorodu z epilepsajo.
Lažje, mimogredoče glavobolje je pač neprijetno, običajno temelji na cirkulatoričnih nedostatkib ali lahkih intoksikacijah in re-flektoričnih odnosih. Prav pogosto izgine samo ob sebi kot je prišlo. Včasi se pojavi pri občutljivih osebah v zakajeni, zaparjeni sobi, a če stopi bolnik za par minut na zrak, ga mine. Drugo pot učinkuje zadovoljivo obkladek z mrzlo vodo. Kjer valovi kri v glavo, pomaga pogosto gorka nožna kopelj. Pri dispeptičnih vzrokih odpomore žlica sode na vodi itd
Kot znano in uspešno domače zdravilo zoper glavobol velja čim tanjša, v luskine na rejena zgornja plast citronine lupine, katero pokladajo ljudje z mokro stranjo na čel« ali na sence kosec za koscem ier polože ca njo obvezo. Čez nekaj minut začno lupinice silno peči in peko kake četrt ure, po kateri bolečina mine.
Izmed običajnih zdravil je močno v rab mentolnii (menthol eravon), kafri na pogled podobna snov, s katero si nadrgne bolnik kraj bolečine na glavi Izmed običajnih pra škov je menda najbolj v aavadi aspirin. Do bro učinkuje tudi antipirin in piramidou. pri katerem je pa že treba nekoliko oprez nosti. V zadnjem času močno priporočajo ve rainon, posebno pa mešanco veramona s kofeinom, ki v mnogih primerih prav odlič.ir, učinkuje. V vseh težjih in vztrajno pojav'ia jočih obolenjih se je pa seveda obrniti na zdravnika.
Zdravniška posvetovalnica
G. M. C. v B. Lahko si mislite, da vam ob trdovratnem, a tipičnem in kompliciranem primeru ni moči, osobito pa ne brez strokov ne preiskave, v priprosti posvetovalnici svetovati drugega kot to, da se odločite eDkral za temeljito zdravljenje in to, če moeoče. na kaki kliniki. _ G. SI. K. > 0. Zdravilo z£ vas je popolnoma v redu. Za enkrat ni moči napraviti drugega kot čakati Da se pa morate nadalje še lečiti in si dati ozdravljeva nje kontrolirati je samo ob sebi umevno Tudi ponoven pregled je potreben Za vse nadaljne potrebe se obrnite na kakesa pre. izkušenega špecijalista. — G. M. R t. St V. 3-odstotni borov vaselin. — G. K. P. t L. Katerakoli slatina.
QI3B3QQ[3Q[3I3[iL .
□
o
nepoznam
nikake utrujenosti ker vedno nosim
Palma
pete!
□ □
□
□ □ □ □
o
□
□
o □
□ □
o □
HESTLE-OVO
OJEČJE BRAŠNO
*0T*jau HRAIU t*
*Bu. umintutcam i 'vm n tLeatt&o
Za zdravje Vaših otrek je \'e-steljeva moka za otroke aaj-bolj priporočljiva
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera:
Nedelja, 26.: Zaprto.
Ponedeljek, 27.: Zaprto.
Torek, 28.: »Gorenjski slavček«. Izven.
Sreda, 29.: »Poljska kri«. Izven.
Uspehi skladatelja Slavka Osterca
Dne 15. t. m. se je vršil v Pragi koncert absolventov kompozicijskih šol praškega konservatorija. Znani komponist in propa-gator četrttonske glasbe, Alojz Haba, piše, govoreč o tej produkciji, oceno večera v «Ceskoslovenski republikb (dne 18. junija) ln se izraža o našem rojaku Slavku Ostercu takole:
Izklesana umetniška osebnost je Slavko Osterc, Jugosloven, bržčas najnadarjenejši umetnik iz jugosl. skladateljskega naraščaja. Učil se je glavno iz glasbene prakse svetovne moderne. Obvlada moderni zvok, po-liJono tehniko, toda izraža lastne misli.
V pesmih cOho, zaljubljen sem» (osem anekdot Ch. Chaplina za glas in 11 eolo-lnstrumentov) in v štirih karikaturah za pi-kolo, klarinet in fagot je dobrodušen humor; v godalnem kvartetu čutimo agresivno ritmično živahnost in plastiko melodičnih misli (v 1 in 3. stavku), v srednjem stavku (Lento) je naravnost Beethovenska globina, moška resnost. Od tega umetnika pričakujem resnim umetniških činov.>
Po koncertu so prireditelji glasbenih večerov naprosili Osterca za dovoljenje, da smejo njegove skladbe zopet izvajati v Pragi; A. H&ba, ki je član razsodišča za mednarodne festivale v Frankfurtu pa mu je naročil, naj pošlje prihodnje leto svoje stvari tja. Razen tega je stopil Hiba v stik z dunajsko tUniversal Edition» v svrho tiska teh skladb.
Osterc je letos absolviral tudi tečaj četrttonske glasbe in so njegove kladbe iz te stroke predvidene razen Prage tudi za vsakoletne četrttonske koncerte v Parizu, Londonu in Berlinu.
Tri nove češke drame
Čapkov »Adam — Stvarnik«, Bartošev •Vkraden kodrček« ln Konradova »Rodbinska Zgodba«.
Najnovejša drama bratov Čapkov tAdam
—	Stvarnik> je razočarala občinstvo, ker nima filozofskega ozadja svojih predhodnikov: <R. U. R.» in cZivljenje žužello. Prinesla je samo potok zabavnih, a neglobo-kih šal in zbadljivk. Adam, ki podira zoprni mu stari svet, mora za kazen ustvarili novega, po lastnem načrtu. Prepriča se o svoji nezmožnosti ter prizna po Bogu ustvarjeno. edfno možno življenje. Simboli duhovitih avtorjev so ponekod megleni. V sedmi, zaključni sliki roma Adamov <top negacije«, ki je razrušil stari svet, v livarno, kjer vlijejo iz nJega zvom. A vsak razume zvonenje po svoje. Tudi nova vera ni zmožna ustvariti «ene črede z enim pastirjema Igra ostane tedaj samo duhovita, a minljiva satira, ne išče pa v ljudeh kakih višjih idealov.
Posebnega uspeha ni imel niti J. Bartošev «Vkraden kodrčeks, sentimentalna komedija na prerahlo, plašno ljubezen z zaključnim samomorom. Dejanje nima notranje zveze s svojim ozadjem: 9 praškimi nočnimi zabavišči, z modno godbo in z natakarji v rdečih frakih. Glavna oseba se izgubi na odru. Največ zanimanja je zbudil
—	proti pisateljevemu namenu — vesel in poreden pustolovec, da celo tat, ki govori pristno praško narečje. Obveljal je tedaj kos satire, dočim se je izjalovila glavna misel. Zato pa je imela uspeh »Rodbinska zgodba* E. Konrada, lepa galerija različnih zastopnikov sodobne češke mladine. Vsebino tega odrskega dela tvori večni spor med očeti in sinovi, drama matere, ki sprevidi po 40 letnem zakonu, da je zaman zastavila vse svoje življenje v boju s podedovanimi latnostmi. Globoka vsebina in napeto dejanje pričata, da je našla češka drama v Konradu nov lep talent.
Beethovnov zbornik
Kaj piše o glasbenem geniju pariška tRerue Mnsic&le>.
Poročamo o Beethovnovi številki pariške <Revue Musicale«, najbolj zanimivem pojavu številne slavnostne literature o Beethovnu. Publikacija je zanimiva tudi z ozirom na naše razmerje do nemške kulture. Nudi namreč popolen izraz globoke hvaležnosti, katero občutijo do Beethovna vodilni francoski umetniki.
Romain Rollandov slavnostni dunajski govor povdarja globoko enotnost, železno voljo Beethovnovega ustvarjanja. Trdovratno zasledovanje te ali one misli, njegova glavna poteza je polna tpoljake in gozdne sape«, zdrave in čvrste volje kljubujočega člo-veka». Beethovnov monumemtalni dualizem Je izraz splošne človeške borbe osebnosti z U9odo. Božanstvena umetnost je razodetje, ki olajša dnevne udarce. Beethoven, samoten in mrk, j9 žrtvoval človeStvu svoje najboljše. V obupu in naporu je ustvaril čisto duhovno veselje za milijone ljudi.
Henry Suarez povdarja v članku <Na5 Beethoven* čisto klasično vzgojo velikega glasbenika. V tem ozira je sličen Beethoven vsem revolucijsklm junakom. Pretvoril je Mozartove. Haydnove in Oluokove klasične •tavke v izraz romantične besne neizmer-noeti. Stara oblika, v kateri je zrastel, ni bila kos njegovi novi duševni napetosti. Zbog tega ne už'va<mo vedno Beethovnovo godbo z ono naslado, kakor je to pri Mozartu. Beethoven ni pisal zgolj za uho. Izražal je v zvokih svoj titanski boj za prostost. sveto muko Samsona, ki stresa kamenje ječe, iz katere ne more uiti. Njegov boj lzleči našo medlo razdvojenost. Beethoven ni več bog glaSbe, a ostane njen prorok. Tz. ▼ojeval je za vekomaj etično zmago. Godba j« postala iz umetnosti kraljevska, svetovna religija, ld vodi k mnogi Lepoti in Dobroti na zemlji.
Preskočimo več zgodovinskih' člankov z Kinimivim gradivom, da omenimo še splošno zanimiv »Beethovnov zapad», članek Lio-nelja Landrija. Sodobna kriza Beethovnovo umetnosti je posledica predolgega obdobja njenega izključnega vpliva, pravi pisec. Se. dan j i komponisti se oddaljujejo od Beethovna. Mojster mora nekaj časa ostati tpozab-ljea>, da bo potem vplival na novo osve-
žujoče in pomlajujoč«. Ista usoda je doletela Mozarta in Bacha, ki sta vnovič posegla v sodobno glasbo šele v teku zadnjih 20 let.
Meštrovičev »Indijanec na konju" za Chicago
Livarna umetnostne akademije v Zagrebu je te dni odlila prve dele velikega Meštro-vičevega kipa <Indijanec na konju«, katerega je naročila uprava mesta Chicaga pri našem slavnem kiparju. Spomenik je 7 metrov visok. Spodaj je figura konja, na živali pa sedi jahač, Indijanec z razpetim lokom.
Zagrebška livarna je odlila ta kip v 15 kosih. Poslužila se je pri tem italijanske metode odlivanja v vosek. Meštrovič je imel lepo priliko, da prelije svoje delo v bron v Italiji, na Angleškem ali v Ameriki. Dal pa je rajši zaslužiti domačemu podjetju v Zagrebu, da pokaže Ameriki, kako je tudi podjetje v naši državi zmožno tako velikega dela.
Odliti kosi Meštrovičevega kipa <Indija-nec na konju» se sedaj spajajo in v kratkem bodo popolnoma zloženi. Kipar se bo sedaj vrgel na delo za drugi kip «Cowboy na ko-nju>, ki bo prav tako velik kakor «Indijanec na konju« ter mu bo stal v Chicagu na velikem javnem trgu nasproti.
Za prvi spomenik je bilo potrebno 5000 kilogramov brona. Ko bo tudi drugi kip vlit, bodo obe skulpturi naložili na vagon ter ju prepeljali v Ameriko, kjer se bo spomenik postavil in odkril z velikimi svečanostmi.
Bernard Shaw in njegovi čestilci
Bernarda Sh'awa, znanega angleškega dramatika, so častilci in oboževalci tako razva-dili, da jih setfaj odkrito zasmehuje. Pred kratkim je rekel nekemu novinarju: <Naj-vnetejši čestilci so oni, ki niso čitali nobenega pisateljevega dela. To je razumljivo, ker je nevednost temeljni pogoj vsakega oboževanja. Strgajte Izidi z obraza njeno sveto kopreno in uničili boste njen kult.
Novinar je seveda objavil ta dvomljiv poki on. Kmalu pa je dobil Shaw dolg brzojav od <ene izmed 30 milijarderk> v New Torku. Telegram se je glasil: »Pravkar preči-tala vašo zadnjo izjavo, katera vsebuje kakor vedno cel kup izzivanj na naslov vaših čestilcev. Spadam med najbolj vroče vaše oboževalce ter imam pravico čutiti se užaljeno. Rada bi vam dokazala, kako natančno poznam vaše delo in kako sem upravičena čislali vaš literarn' talent Prosim vas. izka-žite mi čast in se vkrcajte na prvi parnik Pričakujem vas v Newyorku pri kosilu. Smatrajte potovanje za obisk, ki ga naredi zdravnik k bolniku. Pri meni vas čaka nagrada v znesku 50.000 angleških funtov. Br. zojavite odgovor in ime parnika. Vdana N. N.»
Shaw, ki zelo nerad korespondira, je napravil v tem primeru izjemo. Brzojavil je nazaj: »Hvala za povabilo. Ne bom se mu odzval, ker vidim, da niste čitali mojih del V vsaki svoji knjigi namreč izražam sovraštvo do svečanih obedov in bankovcev. Smatrajte ta odgovor kot strokovni nasvet in se prepričajte, da ste neozdravljivo bolni. Prisrčno Vas pozdravlja Vaš Bernard Shaw.»
Bogate Američanke menda odgovor ni razočaral, če res pozna Shawov značaj. Lani je namreč dobil pisatelj. .. ženitno ponudbo od bajno lepe igralke, Američanke Ade Robin9onove. Zvezdnica mu je pisala dobesedno: <Ni dvoma, da sem jaz najlepša ženska angleške rase, Vi pa najduhovi-tejši Anglež. Če bi se vzela, bi podedovali uaši otrod mojo lepoto in vaš duh. Mislim, da bi bilo to v prid angleški kulturi.« Takrat je odgovoril brezobzirni Shaw takole: «Draga gospodična 1 Občudujem vašo lepoto, a ostanem rajši brez Vas. Lahko bi se namreč zgodilo, da podedujejo najini otroci mojo zunanjost in vaše možgane 1 To pa nikakor ne bi bilo v prid angleški kulturi !>
Slikar B. Kustodijev
V Ljeningradu je umrl znani ruski umetnik Boris M. Kustodijev (roj. L 1878) eden Izmed voditeljev ruske modeme V Akademiji je bil Kustodijev Rjepinov učenec in je stal pod vplivom takratne šole »socialnega protesta«, ki je pripisovala umetnosti le podrejeni službeni pomen. Po dovršeni Akademiji (leta 1903.) pa je kmalu našel Kustodijev lastno pot. Postal je član znane struje <Mir iskuetva«, katera je oprostila umetnost političnih spon. Kustodijev je postal na platnu pesnik ruske province (kako je n. pr. izrazito njegovo mestece s prahom in dvema obrekovalkama na oglu!). Ustvaril je prave umetnine iz globoko na cijonalnega življenja premožnih trgovskih slojev.
Po" načinu izražanja meji Kustodijev na impresioniste. Gledalec morda ne opazi takoj nenavadne monumentalnosti njegove «trgovke>, ki svečano pije čaj. Glavna poteza so pri Kustodijevu njegove izredno žive barve. Slikal je nekako v duhu kričeče impresionistične ljudske umetnosti. Ustvaril pa je tudi dobre portrete in predvsem gledališke dekoracije. Nlegove slike krasijo vse velike ruske muzeje. Sijajne makete za »Bol-ko» so baš zdai na ljeningrai)sk!h In moskovskih odrih Od 1. 1904. je Kustodijev bolehal na nevarni oteklini hrbtenice. L 1916. ni mogel več hoditi. Zadnja leta je preživel v svojem naslonjaču. Kljub temu je potoval zadnji decenij po sovjetski Rusiji in slikal, ne da bi 6e med delom dvignil iz stola. Njegove barve so ostale do zadnjega žive kakor v mladostL
Ruska začetnica za Slovence
Zalotila in natisnila y Maribora leta 1927.
Mariborska tiskarna.
Zanimanje za ruski jezik je pri nas od leta do leta večje. Prirejajo se šolski in društveni tečaji, čujejo se tudi zahteve, da se vpelji ruščina kot obvezen predmet v srednje šole, kakor se je uvedla ponekod na Češkoslovaškem. Slovenci dosihmal nismo imeli pripravne učne knjige. Hostnikova slovnica je že zdavnaj razprodana, začetnice in slovnice v tujih jezikih pa niso primerne za slovenski pouk lepega ruskega jezika. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru je tedaj ob pravem času izdala Rusko začetnico za Slovence in z njo zelo ustregla številnim ljudem, ki so si želeli knjigo te
vrste v našem jeziku. Začetnico je sestavil M. L Blumenau, profesor ruske gimnazije v Hrastovcu, ki pozna oba jezika. Knjiga šteje 86 strani besedila in ima za nameček pri-merjevalno tabelo jugoslovenske in ruske abecede s transkripcijo in izgovorjavo. Začetnica je sestavljena po preizkušenih načelih modernega jezikovnega poduka, ima kratko čitanko s srečno izbranimi berili, v tretjem delu pa je sestavljale« podal najnujnejše slovniiko gradivo in omogočil preglednost in priročnost s skrbno sestavljenimi razpredelnicami. Avtor se ozira na staro in na novo rusko transkripcijo.
Knjiga bo dobro rabila za poduk ruske-jezika v srednjih šolah" in v tečajih za odrasle, pozdravil in s pridom rabil pa jo bo tudi samouk. Izdaja je čedna, v osmerki, na dobrem papirju in z velikimi jasnimi črkami. Knjiga stane broširana 20 Din. Naroča se pri Mariborski tiskarni, d. d. v Mariboru.
Najnovejša slovenska literatura. Pod tem
naslovom je priobčil dr. V. Mierka v »Slovenskem Vychvdu» daljšo študijo o našem A. Gradniku. Pisec je znan prevajalec slovenskih leposlovnih del. Prevel je doslej že več Cankarjevih del ter je s svojimi prevodi dokazal popolno razumevanje naše književnosti. 0 našem leposlovju in leposlovcih piše v češke in slovaške liste. >Slov. Vychod«, katerega omenjamo tukaj, govori občirno o Gradnikovih pesmih ter o posebnostih Gradnikove lirike. Pisec prisoja Gradniku v slovenskem slovstvu odlično mesto.
Stalna Meštrovičeva razstava v Newyorku. Dne 1. julija se je otvorila v Newyorku stalna umetniška razstava kiparskih del Ivana Meštroviča. Razstava se nahaja v prostorih umetnostnega udruženja »Art Center« v 56. Aveniji, t. j. v središču njujorškega mesta. Sedanjo razstavo, ki se bo stalno dopolnjevala ter bo po potrebi tudi izpremenila svoje lice, je organiziral Mr. Bement. Razstava pomeni začetek Meštrovifieve galerije oziroma muzeja v Ameriki. Zaenkrat je razstavljenih 17 plastik in 34 risb. Med razstavljenimi kipi so sledeče umetnine: Mati božja z Jezusom, Madona z angeli, Krist in trgovci, Nesrečni angeli, Snemanje s križa in Razpelo. V marmorju so na ogled kipi: Deklica, Vdova z otrokom, Ženska glava; v bronu: Daleki zvoki, Vestalka, Glava zmagovalca, Meditacija, Piet£, portret prof. Pupina in sira Johna Laveryja. V mavcu je razstavljen Mojzes. Sredi dvorane vidimo velik, pet metrov dolg model za neizvršen kosovski hram.
Kvartet Krste Odaka v Baden-Badnu. Najnovejše delo skladatelja Krste Odaka, Godalni kvartet op. 7, se bo izvajalo na letošnjem glasbenem festivalu v Baden-Badnu na Nemškem. Reproduciral ga bo znani nemški kvartet Amar-Hindemith, ki je že izvajal prvi Odakov kvartet in ga je sviral celo pri svojem zadnjem nastopu v Ljubljani. Novo komorno delo Krste Odaka ima tri stavke. Prvi je naslovljen Rapsadija, drugi Dumka, tretji Ples.
Hrvatska Matica v Zagrebu bo imela svoj letošnji občni zbor v sredo, dne 29. junija.
Četrti mednarodni kongres PEN kluba ▼ Bruslju se je otvoril z velikimi svečanostmi. Navzoča sta bila tudi ministra Vandervelde in Huysmans. Dežele so poslale na zborovanje svoje najboljše reprezentante: iz Anglije 6ta prišla Galsworthy in Drimkvvster, iz Francije Benjamin Cremineux, Jules Romains in Paul Duhamel, iz Nemčije W. Scholz, Samuel Sanger. Navzoče so tudi mednarodne veličine: J. Boyer, Nizozemec Boutens, Ru-mun Panait Istrati, Čeh Jelinek in drugi. Belgijci so zastopani po celi vrsti piscev ln kritikov, med katerimi so: Jules Sestree, Fr. Hellens, Pierre Bourgeots, August Vermey-len, pierre Flouquet itd.
Združitev pokrajinskih gledališč. V prosvetnem ministrstvu je sprožena akcija za združitev štirih pokrajinskih gledališč v Osijeku in Novem Sadu ter v Splitu in Sarajevu. Iz štirih zavodov bo država organizirala dve gledališči, ki bo6ta z državno in mestno podporo popolnoma lahko izhajali. Pobudo za izvedbo tega načrta je dal skladatelj Petar Konjovič. Tozadevna konferenca, na kateri 9e bo stvar odločila, je sklicana na dan 3. julija v Beograd.
Uspeh lagrebške grafičarke. Odbor letošnje grafične razstave v Florenci je sprejel in uvrstil na razstavo več grafičnih slik zagrebške grafičarke Vere Bojničičeve.
Evgen Diederichs, znani nemški založnik v Jeni, je praznoval te dni šestdesetletnico svojega rojstva. Nemci se morajo njemu v prve vrsti zahvaliti, da je nemška knjiga zadnje decenije kvalitativno prodirala v svet in pridobila nemškemu duhu mnogo simpati-zerjev.
Mascagni v Draždanah. Italijanski skladatelj P. Mascagni je dirigiral prošli teden z velikim uspehom dva velika simfonična koncerta v Draždanah.
Dunajska gledališča in počitaice. Dunajska Državna opera in Burgtheater zaključita letošnjo sezono dne 15. maja. Akademsko gledališče pa zapre svoje duri že 1. julija. Rein-hardtovo gledališče v Josefstadtu bo igralo nepretrgoma dalje. Drugi zavodi, ld so manj umetniške kakor zabavne inštitucije, bodo deloma odprti, deloma pa pošljejo igralce in pevce na običajen poletni dopust.
Hindemithova enodejanska opera »Cardil-lac« se je izvajala prošle dni v Monakovem. Doživela je tako velik uspeh, da vidijo pro-fesijonalni glasbeniki v tem triumfu naravnost demonstracijo proti konservativnemu duhu, ki vlada v monakovskih gledaliških krogih.
Mednarodno Udruženje za glasbo bo imelo svoje letošnje svečanosti v Frankfurtu od 29. junija do 4. julija. Prireditev se otvori s Ferruccia Busonija opero »Doktor Faust«, katero bo dirigiral prof. Clemens Krauss. Poleg tega se bo vršila cela vrsta glasbenih prireditev komornega značaja in par orkestralnih koncertov. Sodelovala bosta tudi sloviti dirigent Furtwangler in Kvartet Amar-Hindemith.
Sekcija nemškega PEN kluba ra Bavarsko se je ustanovila v Monakovem. Kot član ji pripada tudi Thomas Mann.
Novo delo I*a Vojnoviča. Na prošnjo du-brovniškega kulturnega in dobrodelnega dru štva <Ana Boškovič* je napisal dramatik Ivo Vojnovič aktovko «Smrt Ane Boškovideve, zadnje dubrovniške pesnico. Drama se bo prvič izvajala v Dubrovniku.
EMMMJMHII M ...........PUJ
splošno znano sredstvo
za čiščenje želodca in črev.
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (349 m 10 kw), STUTTGART (379 m 10 kw), FRANKFURT (428 m 9 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 12 kw), LANGENBERG (468 m, 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw).
Nedelja, 26. junija. DUNAJ 19.30: Komorna glasba. - R. Strauss: Violinska sonata v Es-duru, op. 18. 20.30: Večer svetovno znanih dunajskih plesov in pesmi. Koncert lahke večerne glasbe.
PRAGA 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. — 1. Wolf-Ferrari: »Suzanina tajnost«. (Uvertura). — 2. Vivadi: Koncert v B-duru.
—	3. Pizzetti: La pisanella, Scenična godba. — 4. M. de Falla: a) Trije plesi; b) E1 amor brujo. — 5. Ravel: Albora-do del graziosa.
FRANKFURT 20.30: Koncert Schumannovih in Brahmsovih skladb. — 1. Petje. — 2. Schumann: Klavirski kvartet. — 3. Petje — 4 Brahms: Klavirski kvintet. — 5. Petje.
BRNO 19: Koncert Chopinovih skladb. — L Sonata. — 2. PesmL — 3. Scherzo v B-molu. — 4. pesmi. — 5. Uspavanka. 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage.
RIM 21.15: Večer italijanskih oper. — 1. Verdi: Moč usode. (Uvertura). — 2. IV. dejanje iz opere »Trubadur«. — 3. Odlomki iz lirične komedije »Magia«. LANGENBERG 20.30: Koncert lahke glasbe. (Odlomki ter vesele pesmi in melodije iz priljubljenih mednarodnih oper. ter lahka glasba). VARŠAVA 17: Svečanosti o priliki prenosa zemeljskih ostankov Julija Slovacldja v Varšavo.
Pondeljek, 27. junija. DUNAJ 19: Smetana: »Prodana nevesta«. Opera v treh dejanjih. (Prenos iz dunajske državne opere). PRAGA 21.15: Večerni koncert. STUTTGART 20: Predavanje o solnčnem
mrku v sredo 29. junija. FRANKFURT 20: Sinagoška glasba. Izvajajo pevski zbori treh franklurtskih sinagog.
BRNO 19: Orkestralen koncert. - 1. Strauss: perzijska koračnica. — 2. K&lmžn: »Holandska ženica«. 3. Petznv: Uspavanka. — 4. Fucik: Zimski vihar. — 5. Granichstaedten: Odlomki iz operete »Orlov«.
20.30: Zabaven večer. (Sodelujejo člani brnskega gledališča, orkester in jazz-band).
BERLIN 20.30: Predavanje o napredku in
problemih električnih občil. VARŠAVA 20.30: Koncert komorne glasbe.
_ 1. Mendelssohn: Oktet, op. 20, za 4
violine, 2 alta in 2 čela. — 2. Svendsen: Op. 3, za 4 violine, 2 alta in 2 čela.
Torek, 28. junija.
PRAGA 20.10: Plzenski večer. (Prenos iz plzenskega marijonetnega gledališča). 20.30: Koncert lahke glasbe. STUTTGART 20: F. Schubert: »Babja zarota«. Melodrama. FRANKFURT 20: Prenos Schubertove melodrame iz Stuttgarta.
21.30: Koncert pevskega zbora uralskih kozakov.
BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Jana-ček: Dumka za violino in klavir. — 2. Kapral: Miniature. — 3. Steinmann: Pesmi. — 4. Petrzelka: Tri violinske skladbe iz intimnih trenotkov. — 5. Neumann: Melodram. — 6. Goldbach: Slovaške in vesele pesmi. 20: Koncert moravskih skladateljev. Koncert vojaške godbe. RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.30: Koncert sodobnih skladateljev. — 1. Vollbach: Serenada.
—	2. Fleck: Tri orkestralne pesmi. — S. Jock: Serenada za godalni orkester in
harfo. _ 4. Marteau: Serenada za 9
pihal — 5. Prohaska: Dva speva za sopran in godalni kvartet. — 7. KuneemUl-ler: Serenada.
BERLIN 20: Orkestralen koncert. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Kra-kova.
Sreda, 29. junija.
DUNAJ 19.30: Rossini: »Sevilski brivec«.
Komična opera v dveh delih. PRAGA 19: Prenos iz Narodnega gledališča v praci.
FRANKFURT 18: F. Busoni: .Doktor Faust'.
Opera. (Prenos iz frankfurtske opere). BRNO 19: Prenos iz Narodnega gledališča v Pragi.
RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen koncert lahke glasbe. LANGENBERG 20.30: Kirmes! Sent! Nekaj
bujnegain fantastičnega za zabavo. BERLIN 20: Prenos Rossinijeve komič. opere
»Sevilski brivec«. VARŠAVA 20.30: Večeren koncert operetne glasbe.
Četrtek, 30. junija. DUNAJ 20.50: Koncertna akademija. PRAGA 20: Prenos pevskega koncerta iz Brna.
21: Koncert. — 1. Citnarosa: Gli Orazi Curiazi. — 2. Sammartini: Sonata. — 3. Corelli: Gavota. — 4. H5ndel: Larghet-to. — 5. Mozart: »Rop iz Seraila«. — 6. Cherubini: »Anakroo«. STUTTGART 20: Stare svobodoljubne pesmi in spevL Poljuden orkestralni kon-— cert.
FRANKFURT 20: Orkestralen koncert. — Mendelssohn, Weber, Čajkovskij, Gou-nod, Sibeluis, Brahms. — Koncert lahke glasbe.
BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Mozart: Don-Juan. (Uvertura.) — 2. Beethoven: Klavirska sonata (Fillova). — 3. Wa-gner: »Mojstri pevci norimberSki« (uvertura). — 4. Brahms: Madžarski plesi. 20: Koncert čeSkih, moravskih, šleskih in slovaških narodnih pesmi. BERLIN 20: Orkestralen koncert. (Preno« iz
gledališke razstave v Magdeburgu). VARŠAVA 20.30: Večeren koncert.
Petek, 1. julija.
DUNAJ 19.30: Pesmi in arije iz znanih oper in operet.
STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — 1. Beethoven: »Leonora«. (Uvertura); 2. Koncert za klavir in orkester, št. 4, v G-duru. — 3. Weber: »Eurijanta«. (Uvertura). — 4. R. Strauas: Smrt in zveliča-nje Simfonična pesnitev za veliki orkester.
BRNO 20.10: Prenos praškega programa.
RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen koncert na čast skladateljici Lauri BreschL LANGENBERG 1930: A. Adam: »Postiljon iz Lonjumeau«. Komačna opera v treh dejanjih. (Prenos iz Državnega gledališča v Dortmundu). BERLIN 19.55: Predavanje o potresnih katastrofah.
21.15: Simfoničen koncert orkestra na pihala.
VARŠAVA 20.30: Večeren koncert — Mo-niuszko. Chopin, Bizet, Thomas, Masse-net, Weckerlin, Cbeminade, Saint-Saens, Bizet.
Sobota, 2. julija.
DUNAJ 19: F. Werfel: »Juarez tn Maksimilijan«. Dramatična histerija v treh delih. 22: Večeren plesni koncert PRAGA 19.15: Smetana: »Lfcbuša«. Opera v treh dejanjih. (Prenos iz prafikega Narodnega gledališča). STUTTGART 20.15: Koncert narodnih pesmi.
21.15: Orkestralen koncert. (Preno« h
Freiburga).
BRNO 19.15: Prenos Smetanove »Libuše« ia Prage.
RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 21: Zabaven večer. VARŠAVA 20.30 Večeren koncert.
Križanka »Črnilnik"
Pomen besed.
Vodoravno: 1 .Stavbna potrebščina, o. sovražnica železa, 6. agregatsko stanje, 7. matematični pojem, 11. reka v Franciji, 14. predlog, 15. del stavbe, 17. predlog, 19. sovjetski državnik, 22. neoevobojeno mesto v Primorju, 24 oseba1 zaimek, 25. žensko krstno ime, 26. naziv, 27. vernik, 28. akademski naslov, 29. členica, 81. razum, 32. nordijsko moško ime, 34. pomožni glagol, 36. pre-vratnik.
navpično: 2. gorski prehod, S. medmet, 4. Voltairov junak (fonetično), 8. tekočina, 9. števnik, 11. števnik, 12. predlog, 13. prebivalec slovenske vasi, 16. svetopisemska osebnost, 23. kazuar, 28. števnik (v sestavah), 80. umetni jezik, 32. pridevek svetnikov, 33. medmet, 34 členica, 85. veznik.
Rešitev križanke «Budilka»
Vodoravno: 1. Coli, 4 pred, 5. rob, 7. ura, 8. Ivanov, 11. le, 12. vsak, 13. je, 14 Ida, 17. raj, 18. Obri, 20. seno, 21. Marek, 22. mi, 23. Ida, 24 so, 26. karo, 27. dnina, 28. Iv., 29. opanka.
Navpično: 1. Če, 2. Odisej, 8. Irak, 4 pred, 6. bol, 7. UBkses. 9. vas. 10. ve&kan. 15. Arno, 16. Obri, 1& oa, 19. redov, 21. Miran, 22. mana, 25. od, 26. kip, 28. ia.
Kino
Najboljši francoski filmi
Kakor vsako leto, je razposlal tudi letos francoski filmski sindikat svojim članom in dnevnemu tisku vprašalne pole, da izjavijo, kateri film letošnje produkcije jim je najbolj ugajal. Na temelju zbranih podatkov so bile razdeljene naslednje nagrade:
Na prvem mestu je film režiserja Lžoua Perreta «Naga žena«. Prejel Je zanjo od prosvetnega ministrstva porcelanasto vazo državne SSvreske državne tovarne.
Drugo nagrado (srebrno svetinjo depar-tementa Seine) je dobil Rajmond Bernard za zgodovinski film «Šahist», katerega snov je zajeta iz ruske zgodovine za časa Katarine Velike. Na tretjem mestu je Rus Tur-žanski. zdaj v Hoilywoodu. Prejel je srebrno svetinjo za film »Carski sel Mihajl Strogov«, ki ga je priredil po romanu Juleso Verna. Četrto nagrado, bronasto svetinjo mesta Pariza je dobil Marco de Gasfgne za film »Libanonski vladar«. Peto nagrado, srebrno svetinjo Kino-sindikata, Je dobil Julien Du-vivier za film «L'hosime a 1* Hispano». Iz tega seznama je razvidno, da pridejo k nam le nekateri prvovrstni filmi. Večina zgoraj naštetih filmskih del Je pri nas znanih le po imenu.
Največja filmska palača na svetu
Nedavno je bil v Kewyorku slavnostno otvorjen novi Paramountov nebotičnik, ki se s svojimi 36 nadstropji veličastno dvi» ga na Times Squaru. Prejšnja Paramoun* tova palača ie postala namreč pretesna za ogromni aparat, ki oskrbuje povprečno letno produkcijo 60 filmov in dirigira več sto velikih ameriških kinematografov. V novi palači se nahaja tudi kino, ki Jo s svojimi 4600 sedeži eno največjih in naj* moderneje urejenih kinogledališč na sve« tu. Stene predsobe so obložene s črnim, veliki foyer pa z marmorjem opalne bai« ve. Nad gledališko dvorano leži 25 spre« jemnic, mišilnic in salonov z vsem možnim komfortom. Uradi filmske družbe so na. meščeni v osmih nad^tropiih. V palači s» nahaja tudi lastna Paramountova bolnica, v .-.iteri ne manjka niti operacijska soba ne atelie z ruentpenovimi aparati.
Paramountovi filmi so izdani v približno sto jezikih, in da simbolizira svojo razprestranost širom sveta, je zgradil Pa« ramount v novi palači krasno «dvorano vseh narodnosti*. Stene to dvorane so okrašene s kamni in ornamenti iz najslav« nejših stavb na svetu. Jugoslavija je za« stopana s kamnom iz Dioklecijanove pa« Iače v Splitu, poleg tega pa se nahajajo v tej dvorani deli kraljevske palače iz Tokija, Budovega templja iz Barabadora in z mnogih drugih slavnih mest. Pred tre« mi leti je stalo stavbišče nove Paramoun« tcrve palače milijona dolarjev (blizu 200 milijonov Din), danes pa se njegova •vTednost sploh ne da preceniti.
Šport
Pravila za avtomobilsko dirko Sarajevo-Beograd
Letošnja dirka Sara jevo«Beo grad, ki bi so morala vršiti danes 26. junija, je odložena, Ze lanska udeležba je dala pričakovati kaj takega. Vrhu tega je bila izvedena organi« zacija tako hitro in prenagleno, razpis je iel tako pozno v javnost, da je bilo prak« tično nemogoče se sploh pripraviti na dirko.
Razpis sam je sestavljen slično kakor lanski. Njegov podnaslov, ki pove, da je •estavljen po internacijonalnih pravilih, pa ne odgovarja popolnoma resnici in smo na« zora, da na njegovi podlagi ni mogoče po« »tavljati internacijonalnih rekordov. Poleg tega je v njem toliko nejasnosti, da si Bo vsak dirkač premislil prijavo. Tako na pn» mer pod «L kategorija — Trkačka kola® ce glasi zadnji stavek: Razven vozača av» tomobila in eventuelno sopotnikov drugi potniki niso dovoljeni. Zakaj niso dovolje« ni potniki? Ali so potniki sploh kdaj dovo« ljeni; ali ste že kdaj kaj slišali o nedovo« ljenih potnikih? Ali hoče beograjski klub izločiti iz konkurence trgovske potnike, •vetske potnike ali potnike sploh?
V členu 6. se prepoveduje uporaba ben« cina, razen onega, ki ga dostavi avtomobil« eki klub. Bencol in eter, polkrinkislina in alkohol se pa lahko uporablja. Samo ben« cin ne sme biti primešan tem snovem.
Predvideni sta na prvi pogled dve kate« goriji, a člen 7. nas pouči naenkrat, da eksi« stirajo tri kategorije — očividno samo za prijavnino.
O startu se piše mnogokaj. Odprto je le vprašanje ali je start leteč ali z mesta.
Zanimivo je tudi, da je treba proteste za dogodke pred dirko vložiti tehnični komisi« ji, za dogodke med dirko pa športni komi« siji. Kaj pa more uboga tehnična komisija zato, če se dva kregata pred dirko?
O progi, po kateri se vozi, vemo le to, da leži med Sarajevom in Beogradom — vse drugo je strogo tajno. Misliti si more« mo tudi, da je start v Sarajevu, ako velja naš logični sklep, da mora biti start pri dirki, ki se imenuje Sarajevo»Beograd in ki ima cilj v Beogradu v Sarajevu.
Vsekakor so propozicije te dirke zelo pomanjkljive.
Dunajski Slovan v Beogradu. Včeraj je dunajski Slovan igral proti BSK in zmagal s 4 : 3. Danes igra z Jugoslavijo.
Turnir v Wimbledonu. Rezultati pe« tega kola: Tilden je porazil Boussuja (Fr.) Hunter (Amer.) Gregorvja (Angl.), Cochet (Fr.) Kehrlinga (Madž.), Brugnon (Fr.) Kingsleva (Angl.). V tekmovanju gospodov v dvoje sta zmagala Austin«Lycett (Angl.) nad Danetom in Gentienom (Fr.), Koželuh« Gottlieb (ČSR) nad Boussusom in Landrv« jem (Fr.) in LacostesBorotra (Fr.) nad Ars tensom in Asthaltrom (? Avstrija). Od dam so se kvalificirale za naslednjo rundo: Godfree (Angl.), Peacock (Juž. Afr.), Ryan in VVills (Am.). Mis Heine (Juž. Afr.) je iz«
f ubila proti mistres Watson (Angl.), gdč. ouman (Hol.) pa proti mis Frv (Angl.).
SK Amateur (Celovec) : Edinost (Jes senice). Danes se vrši ob 16.45 v Mojstrani pod Možakljo na športnem prostoru dru« Žtva «Edinosti» nogometna tekma med SK Amateur (Celovec) in «Edinost» Jesenice. Vstopnina običajna.
Hazena A : B team. Danes dopoldne »e vrši na igrišču Atene trening tekma med A in B teamom Ljubljane. Tekma obeta zanimiv in dober šport, ker nastopijo v obeh družinah naše najboljše hazenašice, s katerimi momentano razpolagamo v Ljub« Ijani. Družino A t. j. reprezentančno druži« no bode tvorila kompletna I. družina SK Ilirije, ki je v zadnji prvenstveni tekmi si« 'jajno porazila odlično družino Maribora. Iste igralke bodo predvidoma tvorile tudi našo mestno reprezentanco, ki ima tekom tega tedna nastopiti proti Zagrebu, in to na vročih zagrebških tleh. Nasprotnika ji bo tvorila kombinirana družina sestavljena iz igralk Primorja, Ilirije in Atene, ki pa bo močna dovolj, da stavi A team pred tež« ko nalogo in ga prisili, da pokaže vse svoje zmožnosti, ako hoče iziti iz boja kot zma« go valeč. Tekma se vrši ob 11 uri.
SK Ilirija (ženska sekcija). K današnji po podsavezu določeni trening tekmi mo« rajo priti sledeče igralke: Jermol I in II, Zupančič, Bernik, Privšek, Saplja, Vider, Brodar, Koch II, Mirtič, Tratnik, Rihar. One, ki nastopajo v prvi družini v običaj« nih dresih, ostale v črnih krilih in belih bluzah. Prosim sigurno in točno ob 10.30 na prostoru Atene. Žogo je prinesti s seboj.
ASK Primorje, hazenska sekcija. Danes ob 11. trening«tekma za sestavo reprezen« tance. Od naših igralk sodelujejo Kaiser, Vidic I. in Podboj S., ki naj bodo na igri« šču Atene ob pol 11. uri. Dres: črna krila, bele bluze.
Motociklisti, ki se udeležijo 500 km kvalitetne vožnje po Sloveniji in Hrvatski, se naprošajo, da pridejo v pondeljek dne 27. t. m. v kavarno «Evropa», kjer dobijo natančnejša navodila glede te vožnje. Šport na komisija bo poslovala od 17. ure naprej. Kdor od motociklistov se še misli prijaviti, naj se prijavi do pondeljka do 18. ure v klubovi pisarni Resljeva cesta št. 1. Zadnje prijave so na startu dne 28. t. m. ob 5.30 proti dvojni prijavnini.
SK Ilirija. Prihodnja odborova seja se vrši radi praznikov izjemoma v pondeljek, 27. t. m. ob 20.30 uri v klubovem lokalu.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Trening I. skupine na dva gola v torek, 28. t. m. in v četrtek, 30. t. m. ob 18. uri. Postava mo« itev bo pravočasno v članski knjigi v Ev« ropi. — V torek po treningu sestanek mo« Stva, ki igra v drž. prvenstvu; potrebna je točna in polnoštevilna udeležba. Rezerv« igra v sredo 29. t. m. ob 16. uri prvenstve» no tekmo z rezervo Slovana-
NCC&V1CE
z zn amko in žiaom
^iiiir
najbol is <z. najt r p <zžn e/še,
fleoto flajc<&ndi>&
Tedenski borzni pregled
Promet na efektnem tržišču minimalen.
Močan dvig lire.
Zagreb, 25. junija.
Na tržišču zasebnih vrednot vlada splošno mrtvilo. Zanimanje za bančne in industrijske papirje je minimalno. Pri mlačni tendenci je proti koncu tedna Eskomptna popustila na 94 — 94.5, Jogo pa na 90 — 92. Od industrijskih papirje7 je bila Trboveljska nekoliko čvrstejša, Slavonija pa je dalje popustila na 18.
Tudi na tržišču državnih papirjev ni bilo opažati večjega prometa. Vojna škoda se je trgovala po 342.5 — 343. Proti koncu tedna se je pri majhnem prometu opažalo pomanj-kanej promptnega blaga. Za avgust je tendenca nekoliko čvrstejša.
Na deviznem tržišču je vladalo veliko povpraševanje po devizi na Italijo, ki je tekom tedna v tečaju znatno napredovala. Napram tečajem koncem preteklega tedna se je dvignila za 4.5 %. V današnjem svobodnem prometu je dosegla rekordni tečaj 330 napram 315.75 preteklo soboto. V ostalih devizah ni beležiti večjih izprememb. edino London je pipustil za 10 točk. V pondeljek je bil promet živahnejši in je morala Narodna banka v večjem obsegu intervenirati.
Vojna škoda je v današnjem svobodnem j-rometu notirala neizpremenieno 342.50 do 343, investicijsko posojilo pa 84.75 blago.
Slovesna otvoritev devizne borze v Ljubljani
Včeraj dopoldne se je ob navzočnosti zastopnikov oblastev, gospodarskih korporacij kakor tudi zastopnikov denarnih zavodov, industrije in trgovine vršila oficijelna otvoritev deviznega in valutnega prometa na ljubljanski borzi. Predsednik borze g. Ivan Jelačin ml. je pozdravil odlične goste in prečital vdanostno brzojavko Nj Vel. kralju. Nato je predsednik očrta] dolgoletno borbo za izpopolnitev ljubljanske borze
V	imenu finančnega ministra je nato inšpektor gosp. Dušan Arangjelovid čestital borzi na uspehih ter povdaril, da je s stabilizacijo dinarja prišel moment, da tudi Slovenija dobi svojo borzo. Gospodarska moč Slovenije daje jamstvo, da se bo devizna borza lepo razvijala. Uspeh slovenske borze pa ne bo samo uspeh za Slovenijo, temveč za vso državo.
Veliki župan dr. Fran Vodopivec je 'zrazil najprisrčnejše čestitke borznemu svetu, naglašajoč v svojem govoru veliko važnost popolne borze za gospodarski prospeb Slovenije.
V	imenu mestne občine je vladni komisar gosp. AntoD Mencinger čestital borznim funkcijonarjem, da so dosegli dolgo zaželje-no izpopolnitev naše borze.
Gosp. dr. Fr. W i n d i s c h e r je v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v govoru podčrtal važnost otvoritve devizne borze v Ljubljani. Že pred tremi leti, ko je ponižno začela poslovati ljubljanska borza za blago in vrednote, so bili vsi naši gospodarski krogi složni v tem. da je borza v taki obliki nepopolna zgradba, nedovršsn torzo. Dobro smo se zavedali težav in ovir. katere bo treba premagati, toda bili smo trdno odločeni, da z žilavo neodjenljivostio ne popustimo od svoje pravične zahteve.
Ljubljanska borza je sedaj popolna in naša gospodarska stavba je dobila s tem svojo krono. Ob tej slovesni priliki, ko je naše zaokroženo gospodarstvo dobilo popolno borzo, ne smemo pzabiti, da smo mi v Sloveniji v gospodarskem razvoju šli trnje-vo in hrapavo pod od starega pluga do te krone in da more naše gospodarsko prizadevanje donašati plodonosnih sadov samo ob pridnem vsakdanjem delu, ob varčnosti jki vzgledu naših najboFših starih slovenskih gospodarjev in ob dobro zamišljenem soli-darizmu naših gospodarskih interesov vsdh panog. Zbornica je od početka z budno pozornostjo in iskreno ljubeznijo podpirala moralno in gmotno hvalevredno prizadevanje slovenskih gospodarskih vodnikov. Na koncu svojega govora je izrekel najiskre-nejše čestitke ljubljanski borzi v njeni sedanji dovršeni formi in izrazil željo, da bi ti nova popolna forma dobila v najkrajšem času tudi tisto svojo stvarno vsebino, katero smo si zaželeli ob rojstvu naše borzne naprave. Naša borza je bila dolga leta dete skrbi, pa tudi dete ljubezni. Sedaj, ko je skrb za nami, ji ohranimo svojo zvesto ljubezen in svojo trajno skrbnost, pa j) cbdajmo tudi s svojim upravičenim upanjem, da se bo izkazala in obnesla v živem življenju.
Inž. Milan Š u k 1 j e je v iimenu Zveze in-dustrijcev izrazil čestitke vsem onim, ki so z izredno vztrajnostjo pripomogli k uspehu.
Generalni ravnatelj gosp T y k a č je kot predsednik Društva denarnih zavodov naglašal, da smo dobili to, kar baš denarni zavodi najbolj potrebujejo. Za naše denarne zavode nastopa nova era. Koliko stroškov, sitnosti in diferenc bo s tem odpadlo. Uspeh devizne borze pa se bo pokazal predvsem tedaj, ko bodo odpravljene omejitve deviznega prometa. Te omejitve, katere so naši sosedje že odpravili, bo treba tudi pri nas v najkrajšem času odstraniti.
Svoje čestitke borzni upravi so dalje izrazili gosp. Josip K o s t e v c v imenu Zveze trgovskih gremijev, gosp Gregorc v ime-
nu Gremija trgovcev v Ljubljani, in ravnatelj Trgovske akademije dr. B S h m, ki je obenem izrazil željo, da bi borzna uprava dala trgovskemu naraščaju priliko, na licu mesta praktično upoznati borzno poslovanje.
Resolucije svetovne gospodarske konference
v.
Trgovinske pogodbe. Konferenca je naara-nja, da predstavlja vzajemno in brezpogojno priznanje klavzule največjih ugodnosti v trgovinskih pogodbah, v kolikor pridejo v po-štev carine in pogoji za medsebojno trgovanje, glavni element prostega in normalnega razvoja trgovinskih odnošajev med državami. Zato je v interesu stabilnosti in sigurnosti trgovine, da se ta klavzula v trgovinskih pogodbah garantira za daljšo dobo. Konferenca priporoča državam, da priznavajo to fundamentalno garancijo v čim širšem smislu in kar najbolj lojalno in da iste ne omejujejo bodisi z izrecnimi določbami ali potom interpretacije. Dalje priporoča konferenca, da Društvo narodov ukrene potrebne korake, da 6e zagotovi enotni trgovinsko-ta-rifni sistem za vse države ali pa. da se določi enotna baza za trgovinske pogodbe. Obseg kakor tudi interpretacija klavzule največjih ugodnosti se mora točno in enotno formulirati. Končno priporoča konferenca državam, da preiščejo možnosti ustanovitve mednarodnega razsodišča za spore glede interpretacije in uporabe trgovinskih pogodb.
4. Neposredna sredstva za poapeševanie nacionalne trgovine in paroplovstva. Neposredne in posredne subsidije. Glede na dejstvo, da mnogo držav skuša pospeševati trgovino in paroplovstvo potom državnih sub-sidij (subvencij), predvsem neposredno v obliki kreditov ali prevzema rizika, priporoča konferenca, da države po možnosti opustijo ta način pospeševanja trgovine in paroplovstva.
Dumping Ker povzroča dumping, predvsem v državah z liberalno carinsko politiko, neugodne posledice za trgovino ln produkcijo, ki niso v nikakem razmerju z začasnimi ugodnostmi, ki jih uživa konsumecit, priporoča konferenca državam, da se poslužujejo primernih sredstev proti dumpingu. ki pa ne smejo iti preko zasledovanega cilja.
Neenako postopanje pri transportu. Glede na dejstvo, da se bo vršila v Ženevi koncem avgusta III. mednarodna transportna in tranzitna konferenca, omejuje svetovna gospodarska konferenca svoje predloge in priporoča državam, ki še niso ratificirale obeh barcelonskih konvencij o svobodi tranzita in ženevske konvencije o mednarodnem režimu železnic ter pristanišč, da to čim prej store, ostalim državam pa, da pristopijo k tem konvencijam.
Veliko zanimanje za Ljubljanski velesejem
Slovenci moramo biti ponosni na to najvažnejšo institucijo te vrste na Balkanu
Otvoritev VII. Ljubljanskega veiesejma se bliža. Lahko rečemo, da se vsa naša javnost, zlasti gospodarska, kljub neprestanim gospodarskim krizam živahno zanima za impo-zantno nacijonalno in splošno jugoslovensko institucijo. Priglasilo se je za razstavo lepo število domačih razstavljalcev, tako da obeta postati letošnji velesejem resnična manifestacija slovenske in jugoslovenske trgovine, industrije in obrti. Letošnji vzorčni velesejem bo v primeri s prejšnjimi prireditvami nudil tudi pestrejšo sliko ostale evropske in deloma celo ameriške industrije. Organizacija je letos še bolj oroširjena in so se vabilu odzvale zlasti nemške in avstrijske tvrdke v večjem številu kakor kdaj poprej Prav tako pa bodo lepo zastopane tudi Poljska. Francija in Češkoslovaška. Slovenci bomo 6 svojo letošnjo prireditvijo dokazali, da je Ljubljanski velesejem les največji in naj-priljudnojši na Balkanu in da tvori za za-padnoevropsko industrijo ključ za vrata, ki vodijo v Orijent.
Podoba pa je, da se nekateri krogi še premalo zanimajo za to važno gospodarsko institucijo ali pa gledajo nanjo z nekako skepso, češ. kaj pa treba dandanes velesej-mov. Povemo naj. da so velesejmi važen zbliževalni faktor, povemo naj, da prav ve-lesejmi tudi pospešujejo bratske odnošaje med Slovenci. Srbi in Hrvati. Prikazujejo porast industrije in ustvarjajo v ljudeh smisel za napredek in vzbuiajo zanimanje za nove iznajdbe in nove zdravejše načine trgovanja.
Zato vsi obiščite v dnih od 2. do 11. julija t. 1. velesejem. koder se bodo nudile za vsakega posameznega izredne zanimivosti. Z veiesejma boste odhajali z novimi čustvi polnimi zavesti in ljubezni do domovine in države.
Mariborski trg
Včerajšnji trg je bil zaradi jutranjega dež. ja nekoliko slabše založen. Krme je bil'1 malo (6 vozo sena). Češenj pa so kmetje pripeljali 32 vozov. Slaninarji so pripeljali na 18 vozeh 33 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 17 _ 30 Din za kg na drobno in 15 — 17 Din za kg na debelo. Cene so ostale večinoma neizpremenjene.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Mnhltf-' 25 junija 1927.
Visiiip barometra 308.8 m
Kraj
Cas
/pazovanj
7
14. 21.
8.
Ljubljana (dvorec) . • .
Maribor . « . Zagreb , • ■ • Beograd i • t Sarajevo . ■ • Skoplje . • • • Split . . , Dubrovnik , • Praha ...
Sobice vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19-51, luna vzhaja ob 1.4, zahaja ob 14.30. Najvišja temperatur« danes » Ljubljani 24.4 C, najnižja 13.7 C.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Najprej eš nejasno in dež, v teku nedelje najbrže boljše vreme
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo izpremenljivo, temperatura od 19 do 28 stopinj, morje mirno
1	u C.	CJ	}n.C! vrt!	5 » •o Z	Padavine	
	E			— 1		
a CO	u f-1	5 *	» metrih		Vrsta	o on) <io 1 art
' 59"$	15-2	89	S 2	10	dež	4.6
755-0	24 0	53	\V 4	lu		
7 0-0	154	89	SW 3	10		
75<H	14L	98	SS\V 4	10		
759 0	19-0	77	SE 4	6		
7i9^	22-0	53	SE 10	1		
7-9 6	200	34	mirno	0		
761-6	22-0	57	S 2	1		
7^-8	24 0	66		0		
759-0	250	48	NE 2	0		
75H-2	13 0	-	SE 6	7	dež	4.0
Perutnina: kokoši 30 — 40, piščanci 15 do 22.50, race 32 — 50 Din komad. Zelenja va in sočivje: grah v stročju 10 — 12, fižol s 6tročju 6—10, čebula 5 Din kg, kumare 2—6, karfijola 1—7, sveže zeljnate glave 2 do 4, glavnata 9olata 0.25 — 2 Din komad. Sadje: češnje 2—5 Din kg, borovnice 4 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2 — 2.50, smetana 12 — 14 Din liter, maslo, sirovo 36 — 40, čajno 50 — 65 Din kg. Jajca: 1 do 1.25 Din komad. Krma: seno 50 — 60 Din za 100 kg.
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske prodnkte
(24 t. m.) Glede na ugodna prekomorska poročila je bila tendenca na dunajskem trsu zelo mlačna. Promet je padel na minimum. Pšenica notira za 50 grošev, rž pa za 100 grošev nižje. Uradno notirajo vključno bla-govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 41 — 41.75, madžarska Tisa (79/80 kg) 45.50 — 46: rž: domača 37.50 do 38, madžarska 38.25 _ 38.50; turščica: 25 — 26; oves: domači 35.50 — 30. madžarski 35.75 — 36.25, rumunski 34.75 do 35.25 šilinga.
= Nadaljnj dvig lire. Deviza na Italijo je v Curihu dalje porasla in dosegla rekordni tečaj 30.15 blago. Tudi v zagrebškem svobodnem prometu se je znatno očvrstila; trgovala se je po 330. — Kakor je podoba, italijanski vladi navzlic prizadevanju ne bo uspelo stabilizirati liro, dokler ne bo opustila dosedanje stroge deflacijske politike m dovolila Italijanski banki izdajati nove nov-čanice na podlagi kupljenih deviz, kakor je to storila Francija in svoječasno tudi Jugoslavija.
= Znižanje cene sladkorju. Jugoslovenski sladkorni kartel je znižal ceno sladkorju za 15 par pri kg Ker pa je to znižanje malenkostno, se pričakuje, da bo kartel primoran dalje znižati ceno, če hoče preprečiti uvoz cenejšega inozemskega sladkorja.
= Vprašanje ustanovitve tranzitnega trga za izvoz naših svinj r Budimpešti V zadnjem času so se med jugoslovensko in madžarsko vlado vršila pogajanja zaradi ureditve madžarskega traazita na Reko. Naša vlada je pripravljena priznati Madžarski gotove tarifne ugodnosti za transporte na Reko, toda pod pogojem, da Madžarska dovoli ustanovitev tranzitnega trga za izvoz naših svinj v Budimpešto. V tem primeru bi se največji del izvoza svinj v češkoslovaško, Nemčijo in poljsko Šlezijo dirigiral preko Budimpešte. Kakor se zatrjuje, bo Madžarska naši želji ugodila, ker se bo z ustanovitvijo tranzitnega trga znatno povečal naš tranzit preko Madžarske.
= Z lesnega trga. Situacija na našem lesnem trgu je razmeroma ugodna. Posebno izvoz se v zadnjih mesecih l^po razvija. Poleg mehkega lesa so bile v zadnjem času izvožene večje količine hrastovih irizov (v Češkoslovaško, Nemčijo, Italijo in Avstrijo) in bukovega lesa (v Španijo in Maroko). Cene gradbenemu lesu so se nekoliko dvignile. Tudi izvoz rez-inega lesa se ugodno razvija. Mnogo parketnega lesa se izvaža v Ameriko. Situacija na italijanskem tržišču je spričo zadnjega dviga lire precej nejasna. Rumunija je sicer v severnem delu Italije izločena od konkurence, vendar je občutiti oster konkurenčen boj med Jugoslavijo in Avstrijo. — Prelom med Anglijo in Rusijo je ostal na lesnem trgu brez posledic. Izvoz ruskega lesa v Anglijo se dalje vrši brez težkoč. Anglija je več ali manj navezana na prvovrstno rusko blago.
= Uredba o znižanju davkov. Svoječasno srmo poročali, da je generalna direkcija neposrednih davkov dala posebni komisiji nalog, izdelati načrt uredbe o znižanju davkov. Kakor poročajo iz Beograda, bo ta načrt uredbe v kratkem gotov, nakar se bo predložil ministrskemu svetu v odobrenje. Ta uredba bo v veljavi, dokler ne bo sprejet nov zakon o neposrednih davkih.
= polom na praškem sladkornem trgu. V zvezi z nazadovanjem cen na sladkornem trgu so praš'/ trgovci in špekulanti utrpeli ogromne izgube, ki se cenijo na 300 milijonov čeških kron. Dve veliki tvrdki sta postali insolventni in se pogajata za tiho poravnavo, odnosno za plačilni moratorij. Sladkorna industrija ni neposredno prizadeta, pač pa se bo pri nižjih cenah njen dobiček znatno zmanjšal.
= Gospodarsko propadanje Reke. Gospodarsko propadanje Reke v zadnjem času se kljub prizadevanju italijanskih vladnih krogov rapidno širi. Jugosloveni, ki so poprej vzdrževali Reko, so jo sedaj večinoma zapustili, ker so cene življenjskih potrebščin '.ako visoke, da presegajo za več kakor ponvico cene na našem teritoriju Vsakodnevno prihajajo Rečani na Sušak, da tam nakupujejo živila in druge potrebščine. Reška trgovina je v popolni stagnaciji in vidno nazaduje. V najkrajšem času bo prenehalo poslovati tudi veliko pristanišče riža. ki je nekoč zaooslevalo nad 1000 delavcev.
= Češkoslovaško trgovstvo za preterenf-ue carine in za ukinjenje dovoljevalnega režima. Iz Prage poročajo: Glede na akcijo Mednarodne trgovske zbornice za ukinjenje iovoljevalnega postopanja pripravlja Osrel nja zveza češkoslovaškega trgovstva v Pragi spomenico, v kateri priporoča odpravo ostankov dovoljeval nega režima in se zavzema za uvedbo preferenčnih carin v nekaterih srednjeevropskih državah. Dalje zahteva po možnosti razširjenje požlahtnjeval-nega postopanja in priporoča izredne avtonomne carine na stroje v medsebojnem prometu srednjeevropskih držav
= Grčija pripravlja stabilizacijo drahme. Po vesteh iz Rima, bo Grčija najela v Angliji večje posojilo za stabilizacijo drahme.
CUBIH. Beograd 9.135, Berlin 123.125, Newyork 519.69. London 25.23785, Para 20.35, Milan 30.125, Praga 15.40, Budimpešta 90.63, Bukarešta 3.105, Sofija 3.75, Varšava •58. Dunaj 73.115.
TRST. Devize: Beograd 30.12 — 30.62, Dunaj 238.25 — 248.25, Praga 50.90 — 51.40, Pariz 67.37 — 67.87, London 83.67 — §3.97. Nevrvork 17.19 — 17.29, Curih 331 — 335, Budimpešta 295 — 305. Bukareta 10.05 do 10.55.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.46 in pet osmink do 12.50 in pet osmink, Berlin 168.04 do 168.54. Budimpešta 123.59 - 123.89, Bukarešta 4.2525 - 4.2725, London 34.44875 do 34.54875, Milan 41.05 — 41.15. Newyork 709.15 - 711.65, Pariz 27 7750 - 27.8750, Praga 21.0025 — 21.0825, Sofija 5.11 - 5.15, Varšava 79.26 — 79.54, Curih 136.43 do 163.93.
Začasno ukinjenje sobotne borze. V mesecih julij in avgust se na dunajski, berlinski in budimpeštanski borzi ob sobotah ne bo vršil oficijelni borzni promet.
Uraniia zelenilo
preizkušeno sredstvo proti kislemu čr-vičku na trti se dobiva v drogeriji »Sanitas<, Celje (Za dobavo je pa treba vedno oblastno drbavnico za strupe I)	6996-a
Dopisi
MOSTE PRI LJUBLJANI. Pred par dne.
vi ie občinski sluga raznašal med uradnimi urami vabila za volilni sestanek SLS. Vprašamo g. župana ali plačujemo davkoplačevalci obč:nske nastavljence za agitacijske svrhe SLS? Na' se že enkrat napravi red tudi pri naši občini.
POLHOV GRADEC. Krajevni odbor Rdečega križa priredi na praznik sv. Petra in Pavla ob pol 15. v gostiln' Grašič veliko vrtno veselico s tombolo. Spored zelo pester in obširen. Glavni dobitki tombole so: l. lepo mlado govedo. 2 vreča moke št. 0, 3. lep koštrun, 4. velika gruda sladkorja, poleg tega še mnogo drugih orav lepih dobitkov. Glede na lep namen društva se vsi prispevlr hvaležno sprejmejo.
HUDAJAMA PRI LAŠKEM. V nedeljo, dne 19. t m. ie priredila tukajšnja Javna ljudska knjižnica veselico pri g. Draks-erju, ki je prav lepo uspela. Zopet bo dana prilika, da si knjižnica lahko nabavi lepo šie-vilo novih knjig. Odbor se zahvaljuje požrtvovalnim gospem in gospodičnam Iz Ilu_ dejame. nadalje vsem, ki so k priredtvi pripomogli.
JARENINA. Velika vidovdanska proslava v Jarenini se vrši v nedeljo na dan 3. julija t. 1. Ta letni »Domovinski dan« je vzajemna prireditev Jugoslovenske Mat;ce in šolskega upraviteljstva Sodeluje »Glasbena Matica« iz Maribora in tamburaški zbor »Obmejni Zvon«. Vse se vrši na prostem ob vaški lipi. Pozdrav »Iugosiovenski in »Glasbeni Matici« ter deklamacijo »Vidovdan« ie zložil nalašč za to svečanost šolski upravuelj losip Čonč. Mlad-na nastopi med zelenjem v tničnem dramatičnem prizoru »Šivilja Klara« in »Vile »n začarani palčki«. Prosta zabava v prostorih g. Martina Cvilaka.
Poslano
Gosp. Karlu Skali, trgovcu v Kamniku.
Danes so se pojavili po Kamniku Vaši reklamni plakati «VASA IDEJA®, katere ste z isto vsebino skoro dobesedno posneli po mojem delu, ki je bilo naročeno v ti« skarni Slatnar v Kamniku.
Čudim se, na kak način je moje delo, zaupano tiskarni, došlo v Vaše roke, še bolj pa, da se ne čutite blamiranega, ko posnemate dela mlajših trgovcevzačetni« kov.
Lahko bi računali s tem, da pride Vaša taktika v javnost in Vam gotovo ne služi v reklamo.
Nisem nasprotnik nobene reklame, ki jo izdajajo moji konkurenti, nasprotno odo« bravam trgovsko gibanje v Kamniku, kate« ro naj pa vsak po svoje izvaja, ker se s tem pritegne širša okolica teT poveča kon« zum pri vseh trgovcih, kar je za splošno gospodarstvo dobro
Obsojati pa moram na vsak način, da Vi mojo reklamo posnemate s tem. da isto s prejšnjim datumom izdaste ter hočete s tem javnosti pokazati, da sem stvar jaz po« snel od Vas. To Vaše ravnanje ne more roditi nikdar trgovske vzajemnosti in med« sebojnega zaupanja
Priporočam Vam, da drugič tudi Vi iz« naidete kakšno originalno reklamo, jaz Vam pa že v naprej zagotavljam, da je ne bom nikdar po Vas posnemal. 971 MILOŠ KRAMAR, trgovec v Kamniku.
Borovnice
kupuje od 1 julija naprej tvrdka
ALKO" družbe z o. z
v L ubl ani Kolpej.
mr Perlektno strojepisko
(oz. sfrojep sca) s popolnim znanem slovenskega in nemškega jezika v govoru in )isavi, po možnosti tudi srbo hrvašč ne i?uijuno slovensko >n nem;ko strnograhnjo, išče ?a tako šnji nas oo u varna na Gorenjskem (blizu Liubijanp). Ponudbe z navedbo zahtevkov in o>episi s ir če al na Og . oddelek „Jutra* pod .Perfektna 78'.
Potnike(ce) iščemo
ob visokem zaslužku za nov predmet, ki se prodaja na obrtke. Zaslužka 5 do 800
dinarjev. — Dopisi na firmo ffl. Rajaeič, Zagreb, Pan'ovčak št. 20
foguao vsaki družine
irinašajo lalezliivt bolezni Kako se jih ubra-litc zvest' z kniigp. Or, Josip Tičar--
Ceria š aoStnino vred Din 19-5C iračlla aa kun drno Tiskovne is,-
Laurids Bruun:
Plešoči Promotej
Danec Laurids Bruun ie zaslovel po svoj i knjigi .Zantenov srečni otok», kateri Je sledflo še mnogo drugih, med njimi »Zantenove pri-gode> (iz teh je vzet cPlešoči Pro-metej»). Vsa Bruunpva dela opisujejo rajsko življenje na otoku sredi Tihega morja. Ime mu je bilo res le Vanivanu in tudi ognja ni dal svojim bližnjim, ampak jih je hotel le naučiti, kako naj namakajo njive; toda nagradili ga niso nič drugače nego onega, ki je bil prvi dobrotnik ljudi.
Na Vanivanovem vrtu je vse listje velo viselo k tlom, na njegovem malem imetju so se sušila stebla in korenine in na njegovem dvorišču je zevala v tleh razpoka, ki je segala prav do duhov Nekega jutra se je zbudil ves potžin. Vstal je in hitel h kraljevi hiši. «0 kralj,« je vzkliknil Ln pal na dlani, «duh vseh duhov je prišel iz razpoke na mojem dvorišču s solncem v eni, z mesecem v drugi roki. ,Reci kralju,'_ ml je velel, ,naj odpre svoje uho Vaniva-novim ustom; neznatna so sicer in roka mu je kratka, toda njegova pot je šla vselej naravnost; reci kralju, tam, kjer teče Tulina hči» k svoji materi, gori za Kabua-Kenkovo hišo, naj ji s hrbtom iz prsti zadela pot, tako da bo zašumela in se bo v srdu ulila po kraljevih njivah in po mestnem polju. Tedaj bodo vse sadike iznova zelenele in v krilu tvojih ženž, o kralj, bodo klile moške kali.»
Vratarji so priskočili, da bi ga prijeli, toda kralj jim je odmahnil z roko ln je milostno da! Vanivanu, da je šel. Poslali so po Vahujo in le-ta je dejal, da je treba moža kaznovati, ker si je
• Pritok reke Tule.
vzel kraljev posluh, ki pristoii samo Vahuji in tistemu, kd mu c*n izposluje dostop.
Tudi Kabua-Kenka je začul o tem in je prišel v veliki paradi, vse želvje ploščice, kar jih je imel, so mu btngljale v spleteni bradi na vdrtih prsih. Njemu edinemu je bilo dovoljeno, da je smel imeti privide. Kdo je bil Vanivanu? Crv ob poti; Kabua-Kenka bi stopil nanj in njegova noga bi ga pozabila še tisti mah.
Vanivana so poiskali v njegovem skrivališču; dobil je štiri sunke s kopjem za predrznost, tri za skrunitev in bil s tem odpravljen in pozabljen, da se ni drugi dan zgrmadil nad otokom hudourni oblak, ki se je nenadoma izlil na loge in njive. Ploha je pobrala, kar je bilo zeli in rahle zemlje, in je zanesla vse to h kraljevi ogradi, kjer so bambovi koli nalik zobem glavnika zadržali rastlinje, med tem ko sta drli zemlja in voda naprej in sta poplavila kralju kokosov gozdič. Vahujevemu imetju se ni pa nič zgodilo.
Kralju se je skrčilo srce.* PrebivalT ci mesta so s tesnobno slutnjo gledali modrega Vahujo, ko je prišepal na svojih bolnih nogah, in kraljevega vratarja, ki mu je sledil za petami.
«Kaj se je zgodilo z mojim tarovim poljem?» je vprašal kralj, z drobnimi očmi** gledaje skozi strešne liste na opustošenje.
«To je delo duhov!* je zamijavkal Vahuja in karajoče zapahljal z dolgimi belo poraščenimi uhlji, kar je umel samo on.
»Kako pa je na tvojem polju?» je vprašal kralj in se je obrnil na drugo stran, kjer se je v solncu svetila Va-hujeva njiva, blagoslovljena z mokroto.
Od zadnje stene, kjer je bilo dvorišče in kjer so v vrstah ždeli možje s
• postal je prav slabe volje.
** jeza ga je obhajala.
kiji in kopji ob b^mbovem plotu, žene in deca pa okoli vrat, se je začulo hi-hitanje. Tega ni bilo še nikoli. Vahuja je vohljaje okrenil glavo, zaščegetalo ga je v uhljih in v dolgih šopih las, ki so mu rasli iz nosu; prav do črnih, zateklih prstov na nogah je čutil, da se začenjajo novi časi.
Vahuja se je na drhtečih kolenih iztegnil proti kralju: «Kdor je podkupil duhove, da so poslali vodo na kraljeve njive, najde gotovo tudi Vahujev ponižni košček sveta,» je rekel s klavrnim glasom.
Počasi se je učenil nazaj. Kakor fr-leč, strupen mrčes mu je zletel pogled po zadnji steni. Vsi so se potuhnili, obraza nisi mogel razločiti od obraza.
Modri Vahuja je izprevidel, da mora dobiti žrtev, ki odvrne od njega kraljev srd in ki jo lahko preda hihitanju ob steni, dobremu narodu v kratek čas. In ko se je splazil proti svoji koči, kdo je stal tam in z odprtimi usti strmel na opustošeno kraljevo njivo? Nihče drugi kakor Vanivanu. Nalik zajcu se je potuhnil, ko je uzrl belega dolgo-uhca, toda bilo je prepozno. Ej, dobri Vanivanu, ti, ki se ti blede v nočeh, zaman huliš in skrivaš; kdor ie začaral kraljevo last, je zapravil tudi svojo.
Vahujeve stare oči so mežikaje zletele po koščku sveta, ki je bil vse Va-nivanovo imetje in je mejil ob Vahujeve lastne njive, ki so segale prav do »gozda naših očetov». Lepo bi zaokrožil svojo posest, če bi ta vogal ne bil Vanivanov.
Tam, kjer se Tula izliva v Plitvino in se peni okoli starih koralnih čeri, s katerih je zmila vse, kar je bilo mehkega in premičnega, tako da je ostalo samo trdo kamenito okostje — tam ji bazalten bolvan, ki ga je razklal potres, zaman poizkuša zagraditi pot. Sredi navpičnega bolvana je pomol, kameno korito, jedva dovolj široko, da
more na njem sedeti človek, s hrbtom naslonjen na mokro skalo, z nogami bingljajoč nad Tulo, ki poje...
Tam lahko sedi človek in tam sedi — Vanivanu. Vse noči in vse dni sedi tam. S srebotnicami okoli zapestij in gležnjev je trdno privezan k bolvanu. Kabua-Kenka je njegov stražar. Vsako jutro pride iz svoje- hiše, podreza Vanivana z bambovo palico, da se zbudi, vpraša ga s prijaznim režanjem, kako je spal, ter mu napolni skledico z ostanki jedil, ki so jih prebivalci mesta na stebrih v njegovi uradni kolibi darovali bogovom in ki se kisajo od vročine. Vode je na prebitek, saj kaplja ob skali nizdol, Vanivanu jo lahko z usti doseže. Solnce sije nanj radodarno, toda s sinje plitvine piha zmerom sveža sapa. Nad njim pojo ptiči in v večernem somraku prhutajo okoli bolvana leteči psi in se goste z ostanki v njegovi skledici. Naučil se je njihovega jezika, imena jim je dal in jih kliče k sebi, kadar fofotajo mimo.
Kadar je v mestu svatba ali kadar so v kaki koči gostje in se naveličajo druge zabave, tedaj se rado zgodi, da reče kedo: Pojdimo, da vidimo Vanivana, kako pleše. In se odpravijo h Ka-bui-Kenki in polože v žrtveno skledico, kar stane, in čarodej vzame bambovo palico ter gre z njimi k bolvanu. Tam razveže srebotnice na Vanivanovih gležnjih in ga beza s svojo palico, dokler Vanivanu, naj hoče ali noče, ne skoči z bolvana na koralne čeri, k4 štr-le iz bistre Tule.
Nihče ne more stati na teh trdih ska-linah in hrapavih okrških. Vanivanu mora skakati z noge na nogo, s petž na prste. Kremži se, ko pleše, toda prosi ne, niti ne vpije. Kadar je burka končana, ga vsi skupaj spet potegnejo na njegovo mesto in Kabua-Kenka ga dobro priveže.
Vahuja se tam ne pokaže; njegovi bolni prsti ne preneso takega pogleda,
čeprav so mu baš oni vdahnili genialni zamislek Vanivanove kazni.
Nekega dne sem prišel s Tokom na kraj nesreče in sem zahteval Kabua-Kenkovo palico in toliko da nisem zapravil glave, ker sem hotel dregniti čuvarja namestu jetnika. Toko pa, ki vse razume, je uganil, kaj se godi v mesni, in je v poslednjem trenutku preprečil mojo namero.
Neko noč pa sem se sam napotil tja Dalje tam zunaj sem imel privezano šajko. Vanivanu jo je lahko razločil v svetlikanju pene, ki lije iz Tulinih ust. Prišel sem bil. da bi porezal srebotnice in bi ga zanesel doli. V šajki je bilo živil za pet dni, kruh naj bi bil njegov; lahko bi ušel na enega izmed deveto-rice otokov, ki leže raztreseni po morju, dva dni daleč, ne delj, kadar mon-sun miruje.
Vanivanu je nagnil glavo nazaj. Mesec je le bledo sijal za oblaki, toda svetlo je bilo dovolj, da sem lahko videl lesket njegovih zob, ko je premišljeval o mojih besedah.
«Ti bogati darovalec, ti tuji pomaga-Iec,» je rekel naposled, njegov glas je bil tih in šepetajoč kakor glas letečih psov, kadar so šli počivat v visoke vrhove dreves. «Ali poznaš kak otok, ki bi bil lepši od tega? Še tvoj lastni, kjer te je mati iz svojega krila prvič vzdignila proti luči, ne more biti lepši, drugače ne bi živel pri nas, ti jasni, ki vse veš in lahko greš, kamor ti drago. Pokaži mi lepši otok. tja hočem pobegniti v tvoji šajki. Ako ga pa ne moreš pokazati, tedaj me pusti, da ostanem na svoji skali, kjer beve* jedo iz moje privezane roke in kjer me duh vseh duhov lahko najde, kadar pride, da mi podeli veliko radost, ki mi jo dolguje za to, ker sem poslušal njegov glas in sem dobil v nagrado samo jezo ljudi.* (Prevel V. L.)
lete® psi.
vsi na veliki
LETALSKI MITING
ki se vrši
vojaškem vežbališču med Mostami in Dev. Marijo v Polju ob 4. pop.
VSTOPNINA; člani Din 5*-, dijaki-člani in vojaki Din 2'—. dijaki nečlani Din 5*-, nečlani Din 10.
angleški zmagovalni motocikl hiti tudi v letu 1927. od zmage do zmage v najtežjih svetovnih dirkah, in sicer na najmanj 400 kilometrov dolgih progah.
Jnžno-ifrilcanska Tourist Trophv 1927: Zmagovalec Cohen rekord.
Ogrska Tourist Trophy 1927: Zmagovalec Urbach rekord.
Avstrijska Tourist Trophy 1927: Drugi Cimpa, tretji Miihlegger.
Angleška Tourist Trophy 1927: Tretji Simpson v rekordnem času.
Prva udeležba AJS motocikla na internacijonalni dirki Plješivica-Samobor, zmaga W. Stuzzi na 500 ccm AJS motociklu s prikolico ter vpostavi nov rekord.
Na dirki »Ilirije« Medvode-Gaštej zmaga AJS 500 ccm s prikoli kot prvL
AJS motocikli so bili tudi v letu 1926 na vseh važnih svetovnih motoeiklistižnih dirkah za svetovno prvenstvo imagovalnL Tako v hitrosti, kakor tudi zanesljivosti, posebno pri slabih cestah in vremenskih prilikah so pripeljali normalni AJS serijski modeli svoje vozače zmagovalno na cilj. — Imate li boljši dokaz za najpopolnejšo kva-
liteto AJS motociklov? — Na podlagi gornjega ne bo Vam težko Izbrati si Vaš motocikl ter ako ga posedujete, Vam bo takoj najboljši prijatelj, kakor je vsem neštetim drugim kupcem.
Generalno zastopstvo ta. Jugoslavijo:
O. Žužek, LJubljana,
Tavčarjeva ulica št 12.
Foto-ploče
Fiimski svitei (rollilmi) i packtilmi
kemikalije
Ce sta BRAUNSIEGEL in GRtJNSIE-"3EL plošči brez KONKURENCE, potem je PERUTZ-FILM gotovo nekaj POSEBNEGA.
Pri nakupu fotografskega pribora Vi na to ne smete pozabitL
Upi :m
nov ali malo rabljen
stroj za mieiev
ozir. drobljenje soii.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šlro „Promel".
uničuje stenice in njih jajčeca
Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom.
CAPL POLLAK D D.. LJUBLJANA
Detajlna prodaja čevljev PO TOVARNIŠKI CENI
na Dunajski cesti št. 23 na dvorišču.
ZA ČASA VELESEJMA od 30. Junija do 15. Julija
I
VELIKA INVENTURNA RAZPRODAJA
Med njimi nekoliko 1000 parov raznovrstnih vzorcev itd. po izvanredno nizki ceni. Možkih in ženskih čevljev od 60-— Din ter fantovskih, dekliških in otroških od 20*— Din navzgor. Velika zaloga SAN U AL iz rujavega blank usnja od št. 20 do 46. Poleg tega konfekcijski in jermenski izdelki, kakor gamaše, aktovke in nogometne žoge.
OIOlOiOiOlOlOBOBOBOlOlOSOlOlC.
Javna dražba.
V konkurzno maso Antona Steinerja spadajoče nepremič* nine se bodo prodale na javni dražbi dne
30. junija 1927 ob 10. uri dopoldne na št. 15 okrajnega sodišča v Ljubljani,
in aicer:
a)	Polovica vi. št. 95 k. o. Trnovsko predmestje, obsto« ječa iz hiše na Opekarski cesti št. 31, s hlevom in kletjo ter travnikom, ki meri 941 m', cenjena na 50.124 Din 83 p; naj« manjši ponudek 26.249 Din.
b)	Hiša v Jeranovi ulici št 11 z gospodarskim poslopjem in travnikom na Rakovi jelši, ki meri 4281 m', cenjeno na 75.387 Din 40 p najmanjši ponudek 37.980 Din.
c)	Stavbna parcela 98/6 v izmeri 1727 m* s pisarn, poslop« jem, cenjena na 28.074 Din, najmanjši ponudek 17.491 Din
d)	Stavbna parcela 98/1 v izmeri 4086 m' z zidano šupo, cenjena na 40.695 Din, najmanjši ponudek 25.130 Din.
e)	Dva travnika v Mestnem logu v izmeri 21.306 m', ce« njena na 9.450 Din 20 p, najmanjši ponudek 6.301 Din.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, ali pa pri konkurznem upravitelju drju Josipu Klepcu, odvetniku v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8.
0B0iC3i0a0B0I010B0»0B0iC3aC3101C=>
Hewmafizem
Izjava zahvalnosti.
Gosp. dr. 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43
Jaz spodaj podpisani, Mihajlo Kovačevič, se Vam najtopleje zaliva jujem za izlečenje od [evmatizma v rokah, nogah in v vseh telesnih sklepih, radi katerega nisem mogel kretati z rokami in nogami; Bil sem odvisen od tuje pomoči. Nisem mogel niti jesti in piti ter sem imel revmatizem tudi v vratu. Nobeno sredstvo mi dosedaj nI pomagalo, al' Vi ste mi .v kratkem času z Vašim lekom RADIO BALSAMIKA olaišali bolečine. Prvikrat ko sem se namazal z Vašim lekom bilo mi je mnogo huie; bolečine so trajale po mazanju še celo uro in bile so hujše nego navadno. Sedaj mi je povsem dobro in zato se Vam še enkrat zahvalim ter Vas ljom vsakomur priporočil. Do sedaj sem porabil štiri male steklenice, a ono ki jo sedaj pošljete je peta.
Z odličnim spoštovanjem se Vam ponovno zahvaljujoč Ravnjd z. p. Bogatič (Šabac).
Mihajlo Kovačevič.
Občinski urad potrjuje istinitost Predsednik sodišča: M. Lj. DJokič, L r.
Lek RADIO BALSAMIKA iiradjuje, prodaje i razažilje po n zelem Laboratorija BADIO BALSAMIKA dra. Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43.
Trgovske knjige in šolske zvezke
vedno v zalogi.
Amerftansld JoarnaM, glavne knjige, štrace, spominske knjige, btoke, mape Itd.
Na debelo!	Na drobno!
A. J A N E ZI C,
LJUBLJANA. FlorUanska ulica 14.
Knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov In trgovskih knjig.
n
SPECTRUM" d. d.
ini. Kopista, Dubsky In Krstlč, tvornlca
ogledal In brušenega stekla, Uobl]ana VB, Medvedova oL 38, teL 343
Zagreb, Beograd, Oslek. Središniica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklevanje v med. Ftaa, navadna ogledala.	82
BARVANJE
LAS!
Najbolj&a tn vodefia tn«mka «EXCELSIOB HENNE.
od Doc. Doraine & Cie., Pariš, barva Um v Tlaki nijanšl, oe maže, pogreino barvanj« UkljnSeno Vrlo lahek is enostaven posto-
__pek. Garnitura 86 Din —
• KamillSen ekstiakt. ta dobivanje jvetlo-plavih la« 40 Din, «Espareette» v 24 nrab odstranjuje «rbet, prhljaj ln hra«t« Upadanje preetane. a novi ln idravi lasje topel rastejo v tvojih lepih pramenih. Garnitura 60 Din. «Centilotia», kosmetttni »vod 11. J. Hojka, Zagreb. Ilica Š7. — Zahtevajte breiplačne cenike ln navodila!
54/m
Odda se v najem
radi družinskih razmer prvovrstna
pekarija
v prometnem mestu kraj Adrije. Lokali na novo moderno preurejeni, brezhibna peč, dnevna prodaja kruha preko Din 3000.
Oferte stavila: Josip Frank, Split, Post« restante	7209-a
Da se mi fine otroške nogavice ne pokvarijo, ker imam ogrom no zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki ceni.
R. Stermecki. Celie
XasviHa, in, vse dopis* hčočt, M. malih, oglasov, j*, padale na. Oglasni oddelek JUTRA,LjuHjajta, PnSemova, ul.4. Cdunnu, račun, partnx. hranilnica. Ljubljana, št 11H42.
Toldfon, shujulkcL 2492
Pristojbina
šifro Din, 3
, dopisovanja
oglas*,
trgovskjuja- aLi nklamn^ga, zncuaja, maka bisida Visi, r-. Uajmanjsu jjusuk Duh icr-. Vrtstcjbuia za šifro Visi, 5--. Ust pristojbini, j s- vposlati ob<mam> z nasv>čUsm,,sices-sc oglasi, tu.priobčijo
Sprtjesnasijc malih- oglasov za pi~w kovLnjo- šUvilko JTJTRA i-e. zaključi, dasi, pmd vzidam, lisla, ob ij un, Bozsvejc spmjah, oglaso bodo- pn, občani, u naslednjo š Umiki, Lista,
TdUfcm, sUudka, 24 g 2
Naslovi »Malih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „ Jutra" v Mariboru, Aleksandrova cesta ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta
Morsko kopališče
Restaurani »Jugoslavija« — Aleksandrovo - na otokn Krko.
Dnevna oskrba t brano in posteljo 55 Din. Informacije daje lastnik F. Kralji« 162
Blagoslovitev nove motor, brizgalne in 251etnico obstoja
praznuje Prost, gasilno dro-štvo na Dobr&čevi pri Zi-reh dne 29. junija. Poizkus motorke ob 14. uri, velika vrtna veeslica ob 16. uri. Prijatelji vabljeni. 199S1
3. julija
vsi v Dol. Logatec, kjer ima Sokol ob 4. uri popoldne nastop in veliko veselico. Godba iz Vrhnike. — Prvovrstna zabava, jed in pijača.	19823
Na veliki miting
v gostilno «0tok Vis» v Židovski stezi. — Specijalna dalmatinska in domača vina — domača in primorska kuhinja. Se priporoča Benčič.
20091
Pozor društva!
0 priliki 25- in SOletnic ter drugib prireditev se najtopleje priporoča za
Sotograiiranje skupin
foto-atelje D. R o v š e k,
Ljubljana. Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne.	163
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah
ANTON BOC Šelenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-Glince.
fXQ pečale <J\\ /' etikete, graverstvo \
| SITAR & SVETEK J
V® LJUBLJANA
V,"" _ /*.
Vulkaniziram
T»e rme avtogumt kakor tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in motorje F S&afar. Ljubljana. Riov-ka e^Pta U	12
Odeje
rata (volnena, pamučna), prt-ielava in popravila. — Kožna ulica 19.	20084
Knjigovodinjo
»prejme podjetje na deželi. Pismene ponudbe s sliko, katero vrnem. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra>.
19926
Vajenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom (brez špece-rije). Taki. ki imajo nekaj razr. meščanske šole imajo prednost. — Ponudbe do 1. julija na oglasni oddelek »Jutra* pod »A. M. 134».
19918
10 čevliarskih pomočnikov
sprejme takoj v akordno delo Ivan Prešern, Kranj.
19851
Učenca
• primemo šolsko izobrazbo sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom — Karol Bevc, Guštanj.
19862
Potnika
kavcije zmožnega, za krojaško obrt. ki bi potoval po Hrvatskem. Slavoniji in Srbiji, s o r e j m e Davorin Krajnc, Zagorje. 19867
Krajevna zastopnika
za mesto in okolico Maribor in Ptuj, verzi rana v manufakturni stroki, v svr-bo obiskovanja privatnih strank spreimemo proti dobri proviziji. Predstaviti se treba osebno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra» v Ljubljani.	19824
Kuharico
snažno in zanesljvo -»aro 25—35 let. sprejmem takoj v boljšo hišo. Po1*? kuhe bi opravljala le nekaj hišnega dela. Le resne in de-lazmožne ep vpoštevajo. — Nastop takoj ali s 1. avsm-itoro. Naslov v oglasnem oddelku cjutra». 19827
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme s hrano in stanovanjem v hiši A. Sušnik, železnina, Ljubljana. Učna doba 3 % leta.	19897
Praktikantinjo
z lepo pisavo sprejmem v špecerijsko trgovino. Rav-notam sprejmem starejšo
blagajničarko
zanesljivo, z večletnimi izpričevali. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Poštena 92». 19757
Trg. pomočnika (co)
Špecerista — starejšo prvovrstno moč, zmožnega ev. samostojnega vodstva trgovine, iščem. Vajeni delika-tes in službujoči v Ljubljani imajo prednost. Ponudbe s sliko in navedbo V3ega dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra» pod «Ljubljana 32» 19756
Sodar. pomočnika
solidnega, mlajšega takoj sprejme tvrdka Evald Po-povič, Ljubljana. 19684
Klepar, pomočnika
samostojnega delavca, sposobnega voditi obrat, sprejmem takoj. Naslov pri podružnici »Jutra» v Celju.
19994
Hotelsko kuharico
popolnoma samostojno, ki se razume posebno v moČ-natih in brezmesnih jedilih, išče «Termalno kopališče Laško*.	19993
Hlapca
h konjem in za vsa domača dela iščem Oženjeni brez otrok imajo prednost. Žena dobi tudi lahko delo. Nastop v 14 dneh. — Josip Bergman. Ljubljana, Poljanska cesta 85. 19992
Trg. vajenca
; primerno šolsko izobrazbo. najmanj 2 razr. kake srednje šole, sprejme trgovina z železnino in mešan.
agom Franc B e r j a k v Kranju.	19999
Eksistenca!
Iščem 3 gospode, v starosti med 28 —50 let, absolutno neoporečne preteklosti in s sigurnim nastopom, nudim s finim zunanjim delom stalno eksistenco. — Perfektnost v slovenščini in nemščini potrebna. — Lastnoročno pisane ponudbe z natančnimi osebnimi podatki in navedbo dosedanjega poklica na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Resno delo*.	19966
Dekle
zdravo in pridno, vajeno vseh hišnih del, dobi boljšo službo v Tacnu pod Šmarno goro. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra* r>od «1. S. ml.».	19976
Dobro pletiljo
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 20013
Učenko
sprejmem za strojno pletenje po zmerni ceni tedensko. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra». 20024
Učenko
iz poštene hiše, sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. — Imeti mora vsaj 3 razr. meščanske šole. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridna*.	19707
Pokladalca
parketov
sprejme takoj proti dobri plači v trajno službo Franjo Wagner, Zagreb. Vlaška ul. št. 99.	20031
Starejšo hišno
samostojno in snažno, ki zna dobro prati in likati, sprejme samski gospod. — Pismene ponudbe z navedbo koliko časa in kje je do-sedaj službovala, na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Skrbna in poštena 5»
19905
Hotelsko kuharico
prvovrstno, išče za takojšnji nastop pension »Rikli* na Bledu.	20053
Perfektno sobarico
srednjih let sprejme Evere-nija Hribar, Ljubljana, Zaloška cesta 14.	20043
Učenko
ki ima veselje do risanja, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod značko «Umetna obrt*.	20071
Inteligentno žensko
boljše rodbine, a perfektnim znanjem slov. in nemškega Jezika, trgovsko naobraženo. dobro gospodinjo sprejmem takoj. Reflektiram samo na trajno, energično in vsestransko zanesljivo osebo. katera bi bila zmožna pozneje trgovino in gospo-dinstvo sama voditi. Ponudbam naj se prilože s^ike pod šifro »Inteligentna 849» na oglasni oddelek »Jutra*.
19849
Učenko za trgovino
železničarsko hčerko, sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Pridna deklica*. 20074
Kuharico
oziroma gospodinjo, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejme samostojen gospod. Nastop 1. julija. — Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod »Pridna gospodinja*.	----
Učenca
sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 20096
Tamburirerice
sprejme Matek & Mikeš. Dalmatinova 13. 20105
Hotelskega tekača
sprejme hotel Slon v Ljubljani.
Provizij, zastopstva
sprejmem za ijubljansko oblast ali vso Slovenijo. Ponudbe prosim pod »Dober uspeh* na oglasni oddelek cjutra*.	19810
Akviziterje
kakor tudi izvežbanega organizatorja sprejme pod zelo ugodnimi pogoji zavarovalnica v Ljubljani. — Oferte na oglasni oddelek <Jutra* pod »Sposobnost*.
19990
2 gospodični
iščeta kakršnegakoli dela na velesejmu. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cVelesejem*.	20020
Nezaposlenim
vpokojencem invalidom in študentom nudimo visok postranski zaslužek Zum-bulovič. Ljubljana. Aleksandrova 12	20036
Razstavljalcem
priporočamo pripravno m spretno gospodično, za sprejemanje strank, pažnjo itd. Reflektanti naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cVelesejem*
20103-a
Elektro obratovodja
zanesljivo popolnoma samo stojen, vešč vsestransko elektrotehničnih in »trojnih montaž, usposobljen vzdrže vanja obrata visok*- in nizke napetosti, z večletnimi spričevali na vodilnih mestih, išče stalnega name-ščenja. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko »Strokovnjak 444» 19933
Reduciran
uslužbenec prosi kjerkoli kako službo, bodisi kot sluga, Čuvaj, dostavljalec ali temu podobno Zmožen je slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi Glede zaslužka je pripravljen tudi za majhno plačo. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 19877
Perfekten bilancist
korespondent. s trg.-bančno prakso, zmožen jezikov, išče dopoldansko službo — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cZmeren honorar 9».	19819
Absolventinja
4 meščanskega razreda, z lepimj spričevali, znanjem slovenskega, drv. nemškega in deloma laškega jezika. želi vrstopiti kot prak-tikantinja k zobozdravniku v prakso Ponudbe na ogl oddelek cJutra* pod značko cPraktikantinja 66» 19666
Natakarica
s 3000 Din kavaije. želi premeniti službo s 15 juli-'fm ali t. avETUstom kjerkoli v Sloveniji Ponndbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko cPrometna gostilna 2*.	20002
Hotelska sobarica
* znanjem nemškega in italijanskega jezika, želi premeriti službo g 15. julijem li 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cStalna služba 1*.
20001
Mehanik
in ključavničar — zmožen tudi za Šoferja, išče službo Ponudbe na oe-las. oddelek »Jutra* pod šifro <?,. F.»
19*67
Trg,- pomočnik
mlad in pošten, išče službo v manufakturni trgovini. Govori madžarsko ln slovensko. Ponudbe prosi na oglasni oddelek cJutra* pod »Manufakturist*. 20033
Krojilec
fZue^hneidpr} zmožen r kro-i"nin moškcc* perila, ž^li službo za takoj ponudbe na oglas, oddelek cJutra» pod cKroiflec*.
20019
Gospa
ki je dobra gospodinja in trgovka, želi samostojno na-meščenje. — Cenjene dopise prosi na oglasni oddelek cJutra* pod cZaupljiva*.
20055
Natakarica
išče službo na deželi. Gre pa tudi kot gospodinja na orožniško postajo ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek cjutra* po^ šifro cDoma iz gostilne*. 19853
Deklica
stara 14 let, želi vstopiti kot vajenka za šiviljo, mo-distko ali frizerko, po možnosti s hrano in stanovanjem, tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod značko cF. K.»
20085
Gospodinja
s štiriletno deklico, išče službe pri boljši družini. — Nasip v upravi «Jutra» v Mariboru.	20106
Zidarji
:šč-ejo delo pri kakem stavbeniku ali zidar moj-rru. Ponudbe na oglasni "»ddelek cJutra» pod šifro * Zidarji*.	20097
Perfektna steno-daktilografinia
petletno prakso v poslu odvetniški pisarni, samo-tojna slov. dopisovalka, z 'nanjem slov. in nemške tenografije. išče službe v Sloveniji Cenjene oonn^be rosi na- Irena Batzli — Beograd, Beogradska 50/1.
20101
Zasebni tečaj za krojače in šivilje
ter dame kj t* želijo i? obraziti v lastnem izdelo vanju garderobe prične Sf Junija — Znižan honorai ugodn: plafiilnj pogoji F Potočnik izvedenec rimsk' razstave Član nednarodn*-anglo-franeo^ke akademij»-Ljubljana Stari trg St 19 Učenci, ki ne morejr povečati pouk 9 pošto 1981?
Ne zamudite
obiskati 'pe^ijalnega zasebnega tečaja za gg čevljarske mojstre in pomočnike, kj ,e prične 11 julija t 1. Vse informacije daje gosp. vod. tethia J. Steinman ▼ Ljubljen« Zahtevajte pro-
Oojiteljem
kanarčkov
ki Želijo na razstav1 svoie od el en je imeti lepo opremljeno. prodam mahagoni po-li tirane trenir omarce — Krakovska ulica štev 6
19943
VrhnfSko opek
trPovftljak jremoff !n on kova irv» nud* oajoeneji-Lovro Krie Trnovck' pri «tan 12 Postrežbo točna!
61
Drva
nra#tov»- »arketn«- jtfpadk*-od žag»- io.r mehka drve PO Qizki *eni lo-=tav1je q» iorn p*rn» žag« V S^ag
aetti Ljubljana z* ?or«»n' 4kim kolodvor-j
Radi selitve
kompletna, velika in mala (bela) postelja po nizki ceni nanrodaj na Rimski ce«t; št I-TU vrata 20 19985
Novo pohištvo
ma^nvno. hrastovo, črno — fHerrenzimmeT) poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku <Jutra*	19954
Hrastova tehtnica
za 1000 k?. etToj za robka-nie. Mavfarthov Čistilnik za žito. vse «koro novo malo rabljeno, ugodno naprodaj *Vled in pojasnila pri Gospodarski zvezi. =k!adi5gT^fc g. Zober	19864
Ta usniat kovčeg
^redni^velik. z d>'ffina*to prevleko. *korai nov. naprodaj Na	i7. prijaznosti v sj^onn Fettfch — nasproti cZvezde*. 2O04*
Stavbn? nodtetnfr? 'n stavb gospodar??
Teraco - materija!, marmornat! p*«ek v vceh barvah in ZTrmtfh vel'*ko«tni te* marmorjev© moVo za tera-novo prodaje lz lastni* mTinov Jos CThlar. Ljubljana. Vodovodna ce«ts 1 19353
500 zabojev
rabljenih, proda Feliks Seljak, restavracija in ve-leprodaja duvana. zadnja pošta Dolnji Kraljevec — železn postaja Kraljevec-Prelog Mečjimurje 19791
V Strnišču pri Ptuju
proda lesna in kovinarska zadruga sledeče predmete: 4 61ser lampe, železno blagajno, omaro za okte, stroj za žične vložke, štedilnik za lim kuhati in dele za 1 ozkotirni železni voziček 19998
Hišno opravo
razli&no, konjsko vprego, 2 sani. vozove in druge različne stvari zelo ugodno prodam radi pomanjkanja prostora. — Rožna dolina, cesta V, št. 24. 20011
Otroški voziček
ugodno naprodaj na Poljanski cesti 17/1. 20009
2 konjski opremi
prsni, skoraj novi, prodam. Ponudbe na poštni predal št. 85	20023
Suhih hrast, drv
200 klafter prodam franko vagon Ormož. Cenjene ponudbe na Vlaetelinstvo Do-lanski. Vinica — Ormož.
20029
Pohištvo
postelje, omare garnituro, mize itd. prodam radi po-nanjkanja prostora. Na-slov v oglasnem oddelku Jutra.
19546
Zaket
popolnoma nov. boljši kroj. prodam ali zamenjam za pisalni stroj. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 20037
Majhen voziček
(Kutsclrirvvagerl) za ponije, kupim. — Prodam elegantno lovsko kočiio (Jagd-kut>ch:r^-agen1 in elegantno zaprto kočijo (batar). Cenj. ponudbe na naslov J Gepp. Vinica (VaraždinV 20025
Akcije
d. d. hotela »Union* prodam Naslov v oglasnem 0 -d 'ku «Jutra»	19947
Solnčne plahte
za navijati na železno ogrodje, zelo poceni proda ?eTeznikar Marijin trg 3.
19681
Puchmotor
2 % HP, starejšega tipa, poceni naprodaj v Mariboru — Koroška cesta štev. 39.
19839
Priklopni voziček
za B. S. A. motorno kolo (aluminij) ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	20062
Motorno kolo
B. S. A., 3.5 HP, s prikolico in karbidno razsvetljavo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 20063
«Indian» motor
po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.	20058
Vsakovrstno zlato
Kupuie 00 oajvišjiti eena*
Cerne — juvelir
Ljubljana VVolfova al. 3.
88
Hlode
nrastove >n smrekove ku puje parna žaga V Scag netti v Ljubljani	252
Srebrne Krone
-tupu]t j> uiača 10 brc < 'ud en Liublian& ^reger »ov» ilic» 1	23$
Samokres
kupim Ponudbe pod šfro «Gotovo» na oglasni oddelek cJutra*.	19975
Tračnice
rabljene, profil Juž žel. 10—12^> m dolge, kupimo 130 tekočih metrov Ponudbe z navedbo cene na poštni predal 112. Ljub'ja-na, glavna pošta. 19968
Dober daljnogled
kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod cDaljnogled*.
19961
Hrastovih drv
lepih in suhih, kupim večjo množino, franko nak'adalna posta ia ali franko meja. — Ponudbe na oglas oddelek cJutra* pod »V. M 0 »
19914
^troj za ceplenje drv
Pohištvo
2 visok? omari. 2 postelji j Holzzerkleiiierungsma-fhiu in mizo. vse malorabljeno. ( r.ihUen motora«rrejrat ku-naprodaj na Dolenjski o 8? j qart! 5raartn0 p* Litiii 20067	,9073
Daljnogled Zeiss
prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 20068
Pohištvo
Kompletno spalnico in ku hinjsko opravo takoj prodam radi .elirvf- Osleda se Stan in Dom. 4 hiSa 200fi9
Vrtalni stnv. stiskalnico fSpindeloresse) motorček ra kolo in kavarn. bMiard prodam. Naslov v osrl. oddelku «Jutra» 20043
Čevljar, šiv stroi
nov. ne obrablien. prodam po dosrovoni NTa«lov pove osrlasni oddelek .Jutra.
199SS
Perilo
7a novorojenčka, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	20087
Za sedlarje
ri«rinalni šivalni stroj, še malo rabljen, po ugodni eeni prodam. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 20f»83
Šivalni stroj
-Tar dobro ohranipn. proda L. Kuclar. Trža?ka cesta 11 20079
Sokolski kroj
kompleten, dobro ohranjen, prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20093
Rukovo oglje, drva
Tsčem plačila zmožnega izvoznika. kater! M stavil akreditiv ra stalno dobavo subera oglia in suhih drv. Reflefctiram samo na sol-ventno tvrdko. katera sto-t? v večletpo tv?to t<»r rud? potreben akreditfr z bančno rarnnciio. Po^u-^b« ^o 30 iunija pod značko <0«ri?«>.rirva> et. oglasni oddelek »Jutra*.	19996
Več sto steklenic
-v«11?trsk"h 'preblaneree^ prodam N.^s1©-** rove of»1acn' «-.Tif»"5»	00103
Oton Župančič
Pisanire. ^aša opojnosti. Ce* plan. Samoerovori. I^ah-Vih nog naokrog. Palčki Poljanci. fteneški trgovec, kupim. Penudbe na ogla«, oddelek »Jutra» pod Kfro »Zupančič*.	20027
Stavbni materijal
fcakor okna vrata, -trešno in ziiino opeko, železje za štedilnike ali železna emaj-lirane Štedilnike kupim — Ponudbe na oglas oddelek 'Jutra* pod »Materijal*
19875
Železno blagajno
rabljeno kupim Ponudbe z navedbo najnižje '»ene poslati na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro <Sve^e».
19765
Reservoir
pločevinast rabljen vsebine 3—6 m8 globok ca 1.5 do 2 m kupim Ponudbe pod «Javor» na urad Velesejma v Ljubljani 19064
Tesan les
ftrame kako' tudi 1ruge vrste '»sa kupuje vedno v vsaki množini in proti takojšnjemu plačilu Fr Oor-iane & C?e v Kraniu
19729
Stavbni materiial
«tar. kakor okna. vrata, strešno in zidno opeko, štedilnik za vzidati ali železen emajliran kupim. — Ponudbe na ojrla^ oddelek »Jutra» pod »Materijal*
20010
Jamski les
Razpisujemo dobavo 120 m* jamskeea le=a. Ponudbe je vložiti do 7. julija t. 1. Več pri direkciji državnega rud nika Zabukovca pri Celi^ 20OO6
Salonsko preprogo
tudi perzijsko, malo rabljeno, okoli 3 X 4 m. kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Lep vzorec*.
19590-a
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cUradnik 34».
20104
10.000 Din posojila
proti dobrim obrestim ali družabni š t vu, išče dobičtia-nosno podjetje. Dopise pod cPosojilo 4» na oglasni oddelek cJutra*.	19797
Za ustanovitev
prvovrstne industrijske d. d. se išče interesent s ca. 100.000 Din. Ponudbe pod cSamo resna udeležba* na oglasni oddelek cjutra».
19955
Družabnika (co)
s kapitalom 50.000 Din sprejmem za izvozno trgovino. Prednost imajo pisarniških del vešče dame. Stalna namestitev in sigurna bodočnost. Kapital se lahko vloži po potrebi v obrokih — Cenj. ponudbe pod značko cDobička resna bodočnost* na oglasnj oddelek cjutra*.	19997
Za slaščičarno
moderno urjeno. s parno pečjo, mnogimi odjemalci, sprejmem družabnika ali pa prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro <10.000 Šilingov*. 20003
Družabnika
odjo za realitetno in prometno pisarno v Ljubljani.
7000 Din pristopnine sprejme takoj Zagorski v Mariboru. Tattenbachova ul. št. 19.	20095
Katera dama
i posodila mlademu vinogradniku za dobo enega le-'a. v svrho plačila dolgov, proti visokim obrestim Din 27 000 Cenjene ponudbe na oela^ni oddelek cjutra* pod značko »Pomoč nujna 27*.
20098
Enodružinska hiša
» prostim stanovanjem iveh velikih sob in pritiklin * hlerom vel'ki m sadnim in zelenjadnim vrtom, v bližini kolodvora in tramvaja naprodaj za 85 000 Din — Polovir0 kupnine je plačati takoj Naslov v oglasnem oddelku cjutra*	19978
Novo hišo
visokoprtlično v lepi legi. z dobro idočo gostilno, trgovskim lokalom, na prometni točki. « 7 sobami. 2 kuhinjama avtogaražo. vse z opeko krito. 2 orala zem-'je. z invontnriem vred prodam radi 'mž:nskih razmer za 6f\50n Din Potreben kapital 30.0fi0 Din — Ponudbe na og!n= oddelek cjutra* pod cDober promet*	19971
Hiša
naprodaj tik farn»- -»erkve
Pojasnila v trafiki	postaja
Poljčane.	19913
Enodružinska hiša
obstoječa iz 3 sob. kuhinje, shrambe in vrta. naprodaj. Pojasnila na Glincah. Tržaška aesta 39	19887
Hišo s trgovino
»Jobro vpeljano, tik ceste, e posestvom in vinogradom, blizu Novega mesta, nadalje hišo s trgovino in gospodarskim poslopjem — brez posestva, oddam takoj v najem. — Marija Tomic. Gornje Gradišče, St. Jernej. Dolejsko	19648
Hišo
s prostim lokalom in stanovanjem, v večjem trgu Slovenije, kjer še ni brivske obrti, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cBrivec*. 20014
Hišo
v zelo obljudeni vasi, 4 km oddaljeno od Ljubljane, ležečo ob zelo prometni cesti dam v najem. — Hiša je izredno pripravna za
pekarijo ali mesarijo
Ponudbe na gospodarsko pisarno dr. Miroslava Lu-kana. Ljubljana, Dunajska cesta 29.	19894
Mlin s hišo
in trgovino mešane stroke,
v okolici Zagreba radi bolezni lastnika poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19SG0
Hiša na Vrhniki
z vsemi pritiklinami, poleg velik sadni in zelenjadni vrt, na zelo razglednem prostoru, primerna za vsacega, posebno za vpokojenca, zelo ugodno naprodaj. — Na^ tančna pojasnila daje Anton Stanovnik, krojač na Vrhniki.	19672
Hišo z dvoriščem
kupim v Ljubljani Ponudbe pod «Kupec» na oglasni oddelek »Jutra*. 20077
Hišo-vilo
po 3 sobe. pri Mariboru, za 100.000 Din in
posestvo
8 oralov, za 60.000 Din proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica št. 19.
20094
Dražbeni oklic
Dne 12. julija 1927 dopoldne ob 10. uri bo pri okrajnem sodišču v Ljubljani v 60bi št 15 dražba sledečih nepremičnin: Posestvo vlož. št. 49 kat. obč. Slivnica, obstoječe iz hiše št. 23 z dvoriščem, stavbe s kletjo in svinjakom, vodnjakom, kozolcem, vrtom, pašnikom. 2 gozdov in solastninskega deleža. — Skupna cenilna vrednost znaia 21.913*87 Din — najmanjši ponudek pa 14.612 DiB Pogoji so razvidni pri okrajnem sodišču v Pobi št. IS. Kupci vabljeni.	20056
I"
'<H»onotizem. sugestija, cončtizem*
Nova izda;a! Knjiga razpravlja izčrpno o bistvu tajinsfrenih ci1 hipnoze in sugestij. Vsebuje tudi praktična navo'na. Cena 28 Din fro. — »Veda in znanost*. Celje, Razlagova ulica 8.
19470
Par zobnih koles
veliko 1.5—2 m. malo od 40 do 50 cm in par rozet za vrdno kolo kupim. Ponudbe t ooisom in ceno je poslati na naslov- Radič, žaga, Zg. Polskava. 19908
Stare obleke
močke čevlje. Pohištvo itd. kupujean Dopisnica zadostuje. da pridem na dom A. Drame. Ljubljana Gallusovo nabrežie štev
20044
Orehove deske
vseh dimenzii. lepe. kupim Ponudbe pod šifro »Oreh* na oglasni oddelek »Jutra*.
20054
Trieder
Zei?8 a^i Go«rz. dobro ohranjen. kupirr. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Daljnogled 70*. 20070
Posestvo
Bistric ur? Mariboru na najlepšem kraju osobito prikladno za letovišča rje proda Schweiger v Bistrici or? Mariboru	19841
Manjšo trg. hišo
meitu ali predmestju Ljubljane kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina 4». 20004
Hišo
z gospodarskim poslopjem a orodjem, prikladno za živinorejo. sadjarstvo aL: vrtnarstvo, dam v najem na prometnem kraju pri kolodvoru v Brežicah Dam tudi prostor za zidavo hiše, primerne za katerokoli »brt Oddam po nizki ceni -adi odhoda v inozf-m«tvo. Jože Setrajčič. posestnik v Brezni št. 2 pri brežiškem olodvoru. pošta Brežice.
19995
Redka prilika
za nakup krasnega posestva v lepem industrijskem trgu Demžale. obsteječ^sra iz lepe, poleg glavne Dunajske ceste ležeče hiše. ki je za v&ako kur^ijo primerna, z lepim sadnim vrtom, elektr. razsvetljavo, zdravo vodo in gospodarskimi poslopji za živinorejo. 10 oralov njiv. 10 oralov gozda, 10 oralov prvovrstnih travnikov. Prodam celo posestvo skupaj ali pa hišo s poljubno količino zemljišča Kupec, ki bi kupil f^lo posestvo, razproda lahko zemljišča. ki bi jih sam ne Ta-bil. po jako visokih •"'cnah. zatorej bi bil nakup tudi j ".a špekrl.vi'0 hva^ež^-n. — Naslov v oglasnem oddelku » cjutra*.	20012 i

Reaiitetna pisarna
družba c o t.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HlšO. visokopritlično, o sta^ novanjskiii prostorov, tik tramvaja, dvorišče, Din 112.000; H1SO, enonadstr., Stirista-novanj&ko. vTt. Trnovo — 75.000 Din; HISO, enodružinsko, 3 sobe, pritikline, v.iik vrt. Trnovo. 75.000 Din; HISO, enonadstroj®o, trg. lokal. 4 stanovanjski prostori, lep vrt, P.ožna dolina — 110.000 Din: VILO, enonadstr., moderno, tristanovanjsko, velik vrt. Rožna dolina. 145.000 Din VILO. enonadstropno, predvojno, 3 stanovanja po 3 sobe. pritikline. velik vrt tik Tivolija, 220.000 Din;
HIŠO, enonadstropno, izredno solidno. 3 stanovanja po 3 sobe in pritikline. 1000 m2 vrta, 10 minut od centra — 200.000 Din; HISO. pritlično, 3 6obe. pritikline. krasen 1400 m! velik vrt. Trnovo — Din 100.000; v"ILO. enonadftropno. komfortno. o sob. pritikline. vrt, 12 minut od centra.
"in 210.000;
HISO. visokopritlično — S sob. v«*g kuhinj, parketi. elektrika, vodovod, velik vrt, tik tramvaja — Din 160.000: •
fflSO. novozidano. enodružinsko. 2 sobi, pritikline. 10O0 ms vrta. tri četrt ure Ofl Ljubljane. 50.000 Din; FTISO. visokoprtlično. 5 sob in pritiklin«. 1300 m: vrta. Stožice. 58.000 Din: TRG HISO. dvonadstropno. 9 sob. pritikline. trgovski lokal, vinotoč. velik vrt. prometno letovišč« Gorenjske — 155.000 Din: GOSTILNO, trafiko, pritlična hiša. 4 sobe. 1 oral vrta. prometna točka pri Ptuin — 40.000 Din: STAVBISCA: 2 parceli po 750 m3 .b V.d.vodni ce-*!i po 18 Din: S90 m® na PoljanFki cesti. 30.000 D: 760 m' tik Ši5'n=k-ga kolodvora. 55 Din: 2 parc»'i 500 m' tik i^rifča Primorje po 20 Din: 20 par--<-] po 600 m». tik Dunaj-«ke cc=te. po 1«. 2« in 22 Din: 2 lepi parcel; pod Tirolijem in 130O m' r-o 35 in 50 Din: po!«g teea ve?je £t"vf!o stanovanjskih hi?, vil. rr-irovtkih in ?n«ti!riškjh rh'pVtov v Ljubljani, na kmečka posestva, eraščine, industrije itd.
20073
Parcelo
v sredini Ljubljane kupim. Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod šifro «Parcela».
20075
Stanovanjsko hišo
samo. ali z majhnim vnom kupim v bližini Škofje Loke ali Kranja Plačam 20.000 do 30.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod Iifro .Stanovanjska hiša*.
19667
Znana trgovina
sredi Ljubljane, v prometni ulici naprodaj. Pismene po-uudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod .Potreben kapital 200.000».	19872
Lokal
pripraven za trgovino z mešanim blagom, v mestu ali predmestju iščem za takoj, ali pozneje. — Cenjene ponudbe z natančnimi podatki in ceno najemnine prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lokal 874*.
19874
Velik lokal
za trgovino ali pisarno oddam v najem. — Pojasnila sa tvrdka M. Berdais. Maribor.	20.000
Trgovski lokal
v prometni ulici v Ljubljani oddam s 1. julijem. Pojasnila daje dr. F. Luck-mann. odvetnik v Ljubljani, Gradišče št. 4/1. 19944
Brivnico
na periferiji Ljubljane, obstoječo nad 20 let v lokalu, ki je pripraven tudi za vpeljavo damskega salona, prodam ali zamenjam za brivnico v večjem trgu Slovenije. Ponudbe na ogl. oddelek cjufcra* pod šifro »St. 187*.	20015
Pekarno
v prometni ulici, z odjemalci oddam v najem radi bolezni ali sprejmem družabnika s 3—4000 Din. — Radoš, Zagreb, Selška 17-* 20030
Majhno trgovino
sredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
Lokal
pripraven za trgovino z mešanim blagom iščem. — Najraje v Celju ali Mariboru. Ceajene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani pod šifro »Promet 36*.	19986
Knjigarno
in trgovina s pisarniškimi potrebščinami na prometnem kraju v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juta* pod »Knjigarna*.
20057
Trgovski lokal
oddam za špecerijo. mlekarno ali živila. Na=lov pove oglasni oddelek »Jutra*.
20099
Veliko delavnico
z električno razsvetljavo — pripravno za vsako obrt, odda v najem Umek na Glincah št. 12 cesta II.
200&2
Stanovanje
sobe in kuhinje, event. 2 sob in kuhinje išče s 1. avgustom v šentjakobskem okraju stranka, ki je čez dan odsotna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nagrada 11*.	19SS3
V Kranju
v novi hiši v i nadstropju oddam v najem za dobo i let lepo
stanovanje
za 2500 Din mesečno Obstoji iz 6 sob. kuhinje, kleti ter souporab* pralnice Avto garaža na razpolago — Več pri lastniku Franc Majdič. Kranj	19024
Stanovanje
suho in svetlo, obstoječe i* 4—5 sob, iščem s 15 av gustom ali 1 septembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19538
Mirna stranka
(1 oseba) išče majhno sta novanje eobe in kuhinje event sobo s štedilnikom Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Mirna stranka 11*.	19360
Ceno stanovanje
2 sob (ena separirana), » kuhinjo in pritaklinami za menjam z enakim v sredin mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20017
Stanovanje
e sobo in kuhinjo oddam v Zeleni jami 212. 20041
Dijakinjo
sprejme na stanovanje » vso oskrbo tn dobrim nad zorstvom bivša učiteljica Klavir na razpolago, cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20034
Stanovanje
2 sob in kuhinje, ugodna zveza z železnico, ur« od Ljubljane, oddam takoj »olidni družini brez otrok Reflektanti naj javijo svoj naslov na poštni predal št 204, Ljubljana.	19942
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob (4x5) kuhinje, kopalnice. 2 malih ali 1 večj6 sobe za 6lužki nje, vi ali H. nad-tropju r »irnem kraju Ljubljan* ali Maribora išče i 1 av-gustora mirna stranka Hre» otrok Najemnina do 200*1 Din mesečno Ponudbe bre? posrednikov pod »S S 50» na oglasni oddelek »Jutra* 19960

Parno žago
ki bo postavljena poleg kolodvora v Ljubljani, oddam za več let v najem, oziroma sprejmem družabnika In-formaciie daje stavbno podjetje Ivan Ogrin. Ljubljana 19S93
Gostilno
s kovačnico
in orodjem ali brez vza mem v najem ali na račun na prometnem kraju Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cKovačnica s 1 julijem*	19834
Mehan. delavnico
z^lo prostorno, urejeno za popravo avtomobilov, na r-avni cesti v Novem me-=tu oddam takoj v najem. Pojasnila daje F. P.. ljubljanska cesta 36. 19973
Mirna stranka
išče stanovanje 3—5 sob Ponudbe pustiti v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Avgust*.	20050
Stanovanje
*obo, kabinet in kuhinjo oddam s 1 julijem boljši mirni stranki brez otrok -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20047
Stanovanje
obstoječe iz 1 aH 2 sob. kuhinje in pritiklin. iščem — najraje v bližini gl kolodvora v Ljubljani. Plačam tudi za eno leto naprej. Leopold Erjavec. Vižmarje št. 40. pošta St. Vid na-' Ljubljano.	£0066
Stanovanje
s 3 sobami in kuhinjo o-i dam v novi vili. Naslov * oglasnem oddelku »Jutra* 19^66
2 trgovska lokala
večjeo-«, in manjšega z vsemi pritiklinami. na Glavnem trsu v Celin dam pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Pojasnila da?e lastnik Ivan Skal*. Trbovli« T 19982
V naiem
oddam v Grosupljem, ob ^avn; rpeti in po!e«r železnice zidano in z opeko kri-*o stavbo, doljro 20 m in ">ko 10 m. E'ektr. moč in ^o^ved st* nspelis^a v tarbo. 8+avbn ie priwrav-' Ta mizarje. k«vr>če. k1e_ in tftm podobno o Krt.
.T^votttV rr» ^rocnpljom,	19*76
Mesarijo
e.i"no tr^n. od^a"1 v n*-iem. Na.«! o v po-t* podm*-nica cJvtm v	1998!
V?itofoC
vzamem na r^črn Ponudbe "a	oddelek »Jutra*
pod značko »Vinotoč*.
19102
uriTO^ 4
Reaiitetna pisarna
družba z o z
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
odda v najem 6tanovanja:
4 sobe s pritiklinarc;. kom-fort, blizu sv. Jakoba — 2000 Din;
3 sobe s pritiklinami. pri Dolenjski cesti. 1500 Din;
3 sobe s pritiklinami. l om-fort. pri dežeini vladi — 2000 Din:
Veliko sobo s kuhinjo in pritiklinami v centru mesta. mesečno 120 Din — (Odkup pohištva lO.OPfi D)
Sobo s kuhinjo in pri*i'-:li-nami v Rožni dolini. Din 500:
2 sobi s pritiklinami. na Dunajski cesti — Din 1250:
2 opremljeni sobi s souporabo kuhinje. Be?:?ra-dom — 600 Dir.:
2 sobi s kuhinjo in r-'::ikli-nami. Kodeljevo. 1230 Din
1	ali 2 sobi. pritikline. pod Tivol iem. samo zakoncema. 500. ozir 700 Din:
? sobi ■ pritiklinami. Sp. Šiška — 750 Din: sobe i pritiklinami. kom-fort. P 1 Rožnikom — 1000 Din;
Opremljeno sobo in kuh:njo v cent m mesta. 300 Din odstop 1000 Din:
2	sobi = pritiklinami v Sp.
Šiški. 900 Din. 20076
2—3 sobe in kuhinjo
oddam. Naslov pove oglas, oddelek «Jutr&». 20042
Stanovanje
•oinico, 2 tobl s kuhinjo is predsobo oddam s 1. julijam. Naslov pove oglasni oddelek «Jntr*». 20078
Privatni uradnik
• 8 odraslimi otroci, mirna družina, iSEe nezaščiteno stanovanje z najmanj 3 sobami ln kuhinjo, ne predaleč od glav. kolodvora. Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod Šifro »Privatni uradnik 200».	19752
Počitnice—Maribor
Stanovanja, sobe, v mestu ln okolici letovtSSarjem na razpolago. <Maret&n>, Maribor., Koroška cesta St. 10.
20108
Letoviščarji!
Oddam 2 sobi s 3 posteljami in kuhinjo. Vrt na razpolago. — Postaja Dovje-MojstTana. — Interesenti si lahko ogledajo. — Event. toetrnkcije o realijah čez mešč. Sole. ozir. nižje razrede gimnazije. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod «8t. 855».	13858
Preprosto sobico
ISčem. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro «1. julij«.	19988
Opremljeno sobo
s elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra». 19957
Opremtfeno sobo
• posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19953
Opremljeno sobo
solnčno, iSče soliden gospod s 15. julijem. Ponudb« na oglasni oddelek «Jnfcra» pod <Janelro>.	£0051
Lepo, veliko sobo
separirano, oddam 2 g o« podoma. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 20008
S samostojno gdč,
iščem poznanstva. Ponudbe na Aloma Comp., pod šifro •Takoj.,	19987
Sobo
če mogoče s kuhinjo išče vdova vpokojenca in proda krojaški
šivalni stroj
8 pripadajočim orodjem, di-van, umivalnik in druge drobnarije. Pojasnila daje krojač KreČ, Dunajska o. §ter. 9, drugo dvorišče.
20053
Opremljeno sobo
v bližini liceja oddam Boli dnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
£0059
Prijazno sobico
s posebnim vhodom takoj oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
20060
Opremljeno sobo
oddam s 15. Julijem gospodični za 250 Din mesečno. Naalov v oglasnem oddelku <Jutra>.	20065
Sobo
uporabo kuhinje, r pritličju nove hiše. 10 miirat od Kranja takoj oddam namen ali takonskomu paru brez otrok, za dobo 1 leta brezplačno, proti šestmesečnem brezobrestnem posojilu Din 5000. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod < Poceni*.	20092
Opremljeno sobo
fcedno, z vhodom iz stopnišča oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra». 19952
Prazno sobo
▼eliko, parketirano, eolnč-aa lega, elektr., s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19940
Čez počitnice
*a 2—3 mesece oddam lepo sobico v Ljubljani, po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19911
Majhno sobico
▼ centru oddam s 1. julijem gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
19861
Lepo sobo
blizu vla<ln« ivalače. v no-▼fcui stanovanju, s posebnim vhodom oddam takoj boljšemu solidnemu gospodu — event. z uporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	19881
Veliko, hladno sobo
oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.	19106
Opremljeno sobo
i uporabo kuhinje oddam sakonskemu paru ali 2 gospodoma. — istotam oddam tudi lepo sobo s posebnim ▼hodom. Naslov v oglas, oddelku <Jutra*. 20022
Uradnik
išče s 15. julijem sobo — najraje v novi hišici. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod mačko «Urad-nik*.	20016
2 mlajša dijaka
aH dijakinji sprejme učiteljska rodbina v sredini mesta v popolno oskrbo in •trogo nadzorstvo. Eelektr. razsvetljava ln klavir. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «666*.
19956
3 dijake
»prejmem v popolno oskrbo v bližini realke in obrtne šole. Soba svetla in zračna. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.	20049
Lepo, zračno sobo
% električno razsvetljavo, blizu cestne leleznice oddam mirnemu, starejšemu gosspodu. Naslov v oglas, oddelku «Jutra*. 20007
Sobo s štedilnikom
elektriko in posebnim vhodom oddam 15. julija. Oddaljeno 2 minuti od tramvaja. — Nemeth, Kodeljevo It. 269.	20040
Lepo, solnčno sobo
ia 2 osebi opremljeno, nu-d:m v Krškem letoviSČarju ali drugim v najem. Tomaž Peteln, KrSko št. 61. 20035
Elegantno sobo
v vili. z vsem komfortom. blizu Bleiweisova ceste oddam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. "20081
Abonente
sprejmem na dobro hrano Kolodvorski ulici štev. llfl 20072
Vdovec
trgovec in hišni posestnik v večjem mestu Slovenije, leli znanja v svrho takojšnje Ženitve 8 gamostojno vdovo brez otrok ali gospodično od 40—50 let, ki bi imela nad 50.000 Din -gotovine ali v denarju. — Cenjene dopise na podružnico cjutra* v Mariboru pod cBodočnost*. Tajnost zajamčena.	19907
Veleposestnik
81 let star, s trgovskim lokalom, bi se rad poročil. Vdove in tudi ločenke niso izključene. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cReeno 200*.	20046
Mladenič
27 let star, premožen, tr-
fovsko naobražen, gostilni-areki sin, se želi radi pomanjkanja znanja poročiti z gospodično ali vdovo. — Ponudbe na upravo cjutra* v Mariboru pod cSreča*.
19784
Gospodična
21 let stara, z dežele, želi znanja v svrho ženitve z državnim nastavljencem ali
rokodelcem, ker bi se želela omožiti na dom. Po-udbe na podružnico Jutra v Mariboru pod eženitev*.
20107
Mlekarna
na novo ustanovljena v Sp. Šiški, Lepodvorska ul. 2£ nudi vedno sveže mleko, surovo in kuhano maslo, smetano, kruh in drugo pecivo. Sprejmemo tedenski in mesečne zanesljive odjemalce.	19865
Promenadne obleke
poslika (Spritzdruck) «Papi-rol», Wolfova ulica Btev. 8.
20086
Gospod išče damo
z osebno gostiln, pravico
za skupno prevzetev dobro idoče gostilne. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod Prometno*.	20080
Načrte kopira
električno cPapirol*, Wol-fova ulica 8.	20090
Protin-Bejean
Trpim na protinu nad 20 let Nekaj let sem uspešno uporabljal Bejean. Zadnje steklenice pa niso več učinkovale. Pač pa so v tekočini plavali podolgasti kosmiči in tudi barva se je malo spremenila. Kdo izmed sotrpinov, ki poznajo Bejean, bi mi hotel dati nasvet? Učinkuje Bejean tudi na živce? Cenj. odgovor prosim na oglasni oddelek «Jutra» v Ljubljani pod cProtin-Bejean*. 19590
Kolodvorska restavracija Rog. Slatina
sprejema vsak dan abonente po 80 Din. Zjutraj: kava, Čaj, čokolada, cacao, maslo ali jajca. Opoldan: juha, pečenka, 2 prikuhi in moč-nata jed. Večerja: pečenka, kempot ali salata. — Dajem tudi zdravniško predpisane dijete po 85 Din. Zjutraj: kava, čaj. Čokolada, cacao, maslo ali jajca. Kosilo: juha, perutnina, 2 prikuhi, močnata jed. Večerja: zrezek, kompot, salata in sir. Točim pristna štajerska in dalmatinska vina ter Žilavko Iz Mostarja. — Menu 15 in 18 Din.	19419
Trgovka
lastnica večje trgovine, rednjih let, Čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, izobražena gospodična brez staršev, želi znanja s podjetnim trgovsko izobraženim gospodom z večjim premoženjem, oz. višjim uradnikom ali hišnim posestnikom. — Resne dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek cjutra* pod šifro c Dobra zabava*, 19959
Nada
L. m. zamujeno poravnam — ako Ti je drago? Tvoja 19980
Argentina!
Katera inteligentna, izobražena, zdrava, dobra, resna in simpatična duša (25—85) s kakršnimkoli poklicem ali premoženjem bi šla z menoj za zahajočim solncem? Sem mladosten in idealen «star samec*, ki bi rad ušel razmeram in samoti. Odzivi pod «Moj maj* na ojrl oddelek cjutra*. 19979
Prazno sobo
v neposredni bližini srlav-noga kolodvora oddam s 1. julijem. Naslov v oelas-oddelku c.Tutra*. 20032
Gospodično
sprejmem na stanovanje in dobro hrano za 600 Din. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.	20026
2 prazni sobi
t ali brez kuhinje išče zakonski par brez otrok s 1. av£rn«tom Ponudbe na ourl. oddelek cjutra* pod Šifro c2 sobi*.	19924
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom Iščem s 1. julijem. Ponudbe na o?7a«. oddelek »Jutra* pod c Akademik*.
19968
Gospodična
obrtnica, srednjih let, želi spoznati v svrho ženitve gospoda od 85—50 let, mirnega značaja, ki ima drž. službo ali kaj podobnega nekaj premoŽenja. Dopise na oglasni oddelek Jutra* pod Šifro «Medse-bojna pomoč*.	20018
Naobraženo dekle
čiste preteklosti, posestnica večjega kmetskega posest-v ljubljanski okolici, išče resnega moža za gospodarstvo. Pripravno tudi za obrt. Ponudbe s sliko in popisom stanja pod šifro »Sreča 1285* na oglasni oddelek cjutra*.	20021
Veleposestnik
24 let star, inteligenten in dobro situiran, želi resno poznanstvo, odgovarjajoče gospodične. Cenjene dopise event. s fotografijo pod cSportsmann* na oelasni oddelek cjutra*. Diskrecija osigurana.	20028
«Liječnik 8231*
Dvignite v oglasnem odrte! ku cjutra* pismo. 20064
Simpatična deklica
Krasna simpatija — ob potoku tam sameva — ko pa dolgčas le ne mine — bi Želela seznaniti se z boljšim simpatičnim gospodom in sicer trgovcem. Dopise na ogrlasni oddelek cjutra* pod •Samota*.	19711
Inteligenten
mladenič
n'anist, ee leli seznaniti s TČkano devo. katera bi pri njegovem priludiranju snl-*ala san ljubezni. Pismeno na oglasni odd«!ek cjutra* »od značko cOberon*.
20108-a
910.
Glasovirje
in harmonije
uglafiujem. popravljam rtro kovno ln eenol fudi pota jem! Naročajte po dopunie'
G. jurasek, Ljubljana VVolIova ulica 12.	40
Stare note
za glasbo, originalne in stare tiske, zlasti Beetho-vena, Mozarta, Schuberta, Haydna, Lannera, Straussa, Suppča, Adolfa Mttllerla sen., A. M. Strocha in Dorna kupim. Ponudbe na naslov; W. Collins, St. Peter bed Graz.	19977
Harmoniko
na tri tone, dobro ohranjeno, ugodno proda M. Kolega, Ljubljana, Sredina 18.
20061
Pes doberman
enoleten, dresiran, za 800 Din naprodaj. Subotič, Maribor, Mlinska 1. 19909
istrifansko psico
1 leto stare, mati na lanski razstavi odlikovana — že precej vpeljano v lov, prodam ali zamenjam za jazbečarja, ali braka-jazbečar-ja. Srečko Sekirnik, Rogatec.	19920
2 dobermana
psa in psico, čistokrvna, 8 mesece stara, lepa eksem-plarja. po 250 Din proda A. Nauut, Mengeš Istotako proda tudi 1 leto starega, garantirano čistokrvnega izvrstnega
psa čuvaja
19663
Srečke!
Novo kolo Državne razredne loterije prične 8, julija t. 1. Največji mogoči dobitek 4 milijone 200 tisoč Din. Skupni dobitki preko 82 milijonov Din. — Cene srečkam: cela 100 Din. polovična 50 Din. četrtina 25 Din po razredu. Vplačilo e poštnim čekom prosto od poštnine. Požurlte se z naročnino. S. HirSl, prodaja srečaka Državne Razredne Luterije, Zagreb, Zrinjevac br. 17. Telefon 21-36.
20100
A. AMANN, zaloga pohištva
Prau vse pohištvo v noši zalogi po brez-honhurenčnih cenoh.
Ljubljana, Dvorni trg I, vhod v veži desno
Odeje
sprejemam v delo ln popra, vflo ter vato v cufanje — Rožna ulica 19	U
ETIKETE
ŠTAMPILIJE
Trgovina papiria s knjigoveznico
obstoječa preko 80 let. vrlo dobro uvedena, s stalnimi odjemalci, naprodaj. Potrebna gotovina 250.000 Din Dopise pod cDnoaan poeao* na Publlcitas d. d., Zagreb. Gunduličeva 11. 7184-a
ezolne stol?
Lovski pes
dober braldr, je naprodaj radi opustitve lova. — Ponudbe na oglasili oddelek .Jutra, pod Šifro «5000».
19792
Maline
kupuje Lovro Sebenlk — Ljubljana, Knezova nlica.
19984
Med
zajamčeno čist, po 16 Din kg proti povzetju od 5 kg naprej razpošilja Brača Zivanovič, Zemun — tel. 2.
19768
Lipovo cvetje
in bezgovo kupuje lekarna Bahovec, LJubljana, Kongresni trg.	20038
Na počitnice
dobrosrčni učiteljpkj rodbini v zdravem, aolnčnem kraju, kjer bi se zamoglo dnevno tudi nekaj časa po učevati, oddam proti pla. čilu sedemletnega zdTavega fantka. — Cenjene ponudbe na podružnico <Jutra> v Celju pod šifro «Lepo ravnanje,.	13917
po povzetju Din 170 nudi
EksSOII Radosan
tapeti, ik Krekov trg št. 1
J. Stjepušin. Zagreb
Jnrjevska nI S7 priporoča najbolje tambnrice rtrunu oartitnre. Sol« U) »tale potreb tčine ia rs» rlasMla Odi: covan oa pa Izložbi
»»
IE"
BRUSELJ — BELGIJA
STROJI m OBDELOVANJE LESA
Naš univerzalni mizarski stroj nadomešča 7 lažnih strojev Majpiimernejšl stroj za male obrtnike 1
Cena Di i 17X00— iianko skladišče Ljub jana Oglejte s: ga na našem razstavnem prostoru na Ljubljanskem \elesejmu (paviljon F.)
Poslovnica in glavno skladišče za kraljevino S. H S.
ING G. RO&ER
Ljubljana, Kongresni trg 8./I.
Slavnemu olidiosfsu Slovenije!
Priporoča se za kopalno sezono na novo urejeni
Resfavrant Triglav
v Aleksandrova na otoku Krko.
Krasna lega ob morju, zračne In čiste sobe, iz-borna domača vina, okusna hrana. — Dnevna oskrba, stanovanje In hrana za osebo 55 Din.
Priporoča se 7 C2 a	Ivo Franols6, lastnik.
specerijske stroke se sppeme proti dobri orovizi i za velik predmet na Kranjskem in v Ljubliani. Ponudbe z vsemi referencami pod O. K. K 500 na oglasni oddelek Jutra. Rt flektira se samo na moči ki so že več let v stalnem stiku z odjema ci "
Uradnike vseh kategorij
sorejme
na stalno Itrano
po dogovorjeni ceni. Aborenti naj se prijavijo do prvega prihodnjega meseca. Vstop laiiko vsak dan. Na razpolago vsak dan. Na razpolago vedio sveže pivo in prvovrstna dalmatinska vina Restavracija, Dunaiska cesta št. 31 lastnik Brača Lasan
• ■■■BBBBHMBaaBBB9B
z dolgoletno prakso v izdelovanju modelov za splošne in gospodarske stroje, trgovsko litino, iščemo za takojšnji nastop stalnega mesta v naši velelivarni. Samo samostoini in sposobni naj pošljejo takoi svoje ponudbe na OsjeCku ljeva-onicu željeza i tvornicu sirojeva d. d., Osijek
Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj!
Bliža se sezona. V prospeh tujskega pro« meta sem se odločil ustreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo s kolodvora do Bohinjskega jezera in do Zlatoroga. Do sedaj je plačal vsakdo Din 25— za enkrat* no vožnjo. Letos imam pa dva voza za sku» paj 20 potnikov, in sem določil ceno 25 di* narjev za obe smeri, če se voz vnaprej na* roči, drugače pa Din 15.— za vsako stran. Šolski izleti 10—20 Din tja in nazaj. Cena za kočijo je ista kakor za auto. — Naro« čila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja: Josip Ažman, izvošček, Bohinjska Bistrica.
7134»a
^□onnrnDnnannnnnnnnnonnnnannn
Piinove smole
(Gasteer) od premoga kupim večjo količino^
Ponudbe s vzorci na Beograd, Poštni predal 4.
□

KHASANA
—m. m . \
Dolgotrajen
Pesniki davno pesmi so peli vonju, ki od lepih dam le prihaja, ki nas z upom novim navdaja, da vidimo lepoto dam in deklet. Lepota pa damam prava je dana kadar uporabljajo dolgotrajen Khasana
Dr. M. Albershelm
Franbfnri a. M. — London
Na pozabite na .Khasana Eau de Cologn«' priljubljeno osvežujoče sredstvo v lepih steklenicah posebno pripravni za potovanje
s čepom za brizganje.	123 i
□ajjjmoajTmrTTTTTiinmmnmaai
je izredno učinkujoča voda proti tevma^zmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
Dobite zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste:
ISIS d. d. Ljubljana.
„B!-0XYNE"
beli zobe v treh dneh
Dobi se v drogeriji
l C. KOTAR, Sv. Petra c. 19.
BBBI
Lepe poslovne prostore v I. oz II. nadstropju na Aleksandrovi cesti štev, 1 oddamo takoj v najem. Naslov v Oglasnem odd. Jutra.
I V asa obleka bode izgledala zpet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni $os. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana,
Podružnica: Šelenburgova ul. 3.	I
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom § 24 ur.	"
Najpopolnejši
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavitt
stroj, oglejte si to zrednosl pri tvrdki
Lud. Saraga, uubliang
Šelenburgova ulica 6 1.
Irezolačeu oouk 15-letnt garantli. Telefon št. 980. ^
___>
nove in rabi iene ima vseh vrst vedno na zalogi
Mirko Mlakar, Ljubljana
Slomškova ulica 11
Proti vrenju vina
igurno nSiDknjoče sredstvo ustavi vTeaje. da se vino ne pokvari, kakor tadi se popravi vse vinske bolezni Naslov v oglasnem oddelkn cjutra*. 19837
Pljuča!
Zdravniški tavod fAnsta.lt) dr Pečnifca ta pljučne bolezni. na gori Jdnina. ob-Sina Sečovo. poŠta Roeaška Slatine. — Prospekt 3 Din 1S480
Ida Kravanja
naša slov. filmska diva fotografirana od fot. A. Dr-5il!a v Ljnbljani v 9 lepib pozah — kot razglednice t prodaji pri tvrdki J. Bona? in Babka na Aleksandrovi cesti.	19762
Em. Fischer,
Zagreb, Sudnička ulica 3/11
dobavlja dvokoles«. dele u dvoklesa. pnevmatike Kivalne itroje. gramofone gramofonske plofSe Ua no gometne loge po najnižjih "enab — Mehaniki popust Zahtevajte veliki hrezplačn katalog ter pošljite znamko u Din 3.— u poštartao
m nabavo ljudske tirane,
14. julija 1927 ob 11. dopoldne se bo vršila v 16. ar tilierijskem polku licitacija za nabavo sledečih predmetov ljudske hrane:
3.300 kg riža 3.bl0 „ makaronov 1.900 „ zdroba 5.100 „ fižola
390 „ olja 1.050 „ kavnih konzerv s sladkorjem 420 ijirov kisa 300 kg Koruznega zdroba 3.270 „ sviniske masti
240 , sladkorja (kristal) 5.8<j0 , krompirja 900 , ječmenčka 1.800 „ čebule 50 „ koruze 50 „ pšenice 200 , grašice 20 „ konopljenega semena Kavcije treba položiti pred licitacijo najdalje do 10 ure istega dne pri blaga ni 16. artilerijskega polka, in to 5% celokupne vrednosti onih predmetov, za katere rellektira Podrobni pogoji se moreio pregledati vsak dan v pisarni ariilierijskega polka v Ljubljani.
Iz pisarne štaba 16. arteljer. polka št. 5732/27.
7238 a
Barvanje oblek v različnih barvah.
#«8BBQ33E33BBBaBBB3IBSI!SaBBBaaB
R S
e «
Na drobno
Na veliko
trgovina vozičkov in koks
Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponlkljanje, lakiranje, avtogenično varenje. ==
zmzmo&c oton
Lastna tovarna Glince-Tržaška c. Prodajalna Marijin trg
Ia P0t0¥aln0 sezon®
priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki' izberi. vseh vrst in ludi v vseh cenah
iVAN KRAVOS, Maribor.
Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgo-tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št 6
. "-v^-zsi1! '-v." - • ,.v- , • /..vj,-.' 3•■■..■-»'-v-:.. '".
„ roofli Idi f
odDamo s 1. oktobrom 192! v najem
Najemniku je na razpolago: gostilniški prostori, stanovanja, tujske sobe, vrt z pokrito verando, kegli-šče, garaža, kleti in hlevi ter druge pritikline. Interesenti naj vložijo ponudbe pri posojilnici v Brežicah, ki daje tudi tozadevna pojasnila do 31. julija 1927.
(Jfcucfeot
najHoljS kvalitetni avtomobil po konku» reočnih cenah. — »PEUGEOT® znači sigurt nosi obratovanja, trpeznost, štedllivost — 12 HP potniSki takse prosti Din 39.800.-~,
12 HP štirisedežni de Loxe Din 46300.—, 28 HP normalni touring štirisedežni 56.000.— dinarjev, 28 H P Alweater de Luxe 64.000.— dinarjev, kakor limuzini samo popolnoma za odpreti — Duco lakirani ter opremljeni z vsem komfortom najmodernejših evtomo* bilov. — Vsi najnovejši modeli 1927 v eko« nomiji, eleganci ter vporabi bencina nepre» kosljivi _ vsake druge znamke.
Oglejte si najnovejše modele na Ljubljan »kem velesejmu od 2.-11. jul. v paviljonu G.
Oest. Automobfl-Fabrfks A. O. vorm.
Austro-Fiat
svetovnoznani kvalitetni tovorni avtomobil1 l'/*. 3 5 ton avtobusi Motorne brizgalne za požarne brambe itd.
Interesente vabim na ogled. Vsa vozila dobavlja promptno o<j tukajš-nega skladišča generalnega zastopstva
Oglejte sd najnovejše modele na Ljubljanskem veI«»se]Tnu od 2.-11 /ul v paviljonu G
0. Žužek,
Ljubljana
Tavčarjeva 11.
lili!!!
i ii; I.-- 1 lf' « ifl I 'i! ' 1 •» i Si IS'

BOLNIK: Kako odpravim kašelj in onemoglost? ZDRAVNiK: To so posledice Vaše gripe; vzemite vsako jutro in vsak večer po jedno žlico
SIRUPA HEMOGLOBINE DESCHiEflS
3 steklenice Vam vrnejo zdravje in moč. — Dobiva se v vseh boljših lekarnah.
NOVOZCRAJENi	g
,Hotel Jugoslavija' 1
v Krku (otok Krk)	3
morsko in klimatično kopališče, tik ob morju, □ nudi cenjenim gostom krasno urejene sobe z □ veliko dvorano in teraso za soinčenje.	g
Prvovrstna kuhinja, cena popolni oskrbi 50—55 Din □ dnevno. — Toplo kopališče v hotelu..	Z
Priporoča se uprava	q
7054	hoteta »Jugoslavija". |
ČTT1Pnnnnnnnnrxirnnnrrri^
164 a
Kupim
skori vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrtkovega lubja celega in drobljenega ter smrtkove hmtr love droge, proti akreditivnemu p ačilu Ponudbe na naslov:
Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolini.
Zahvala.
Ob nenadni izgubi našega dobrega očeta, deda in pra* deda, gospoda
Antona Sternada
nam je došlo toliko sožaljnih izjav, da se nam je nemo« goče zahvaliti vsakemu posebej; zato izrekamo tem potom vsem našo najpresrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada, pevskemu odseku »Grafiko za ganljive žalostinke ter vsem, ki so nam tako dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Vsem, prav vsem, najprisrčnejša zalivala.
Ljubljana, 25. junija 1927.
Žalujoči ostali.
Zabuala.
Ob prebridki izgubi naše iskreno ljubljene soproge in mamice, gospe
Ruže Taužar
izrekamo tem potom našo srčno zahvalo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Posebno »e zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, g. dT. Volavšku za izreden trud, gosp. Čermakovi pa za veliko pozornost v bolezni pokojnice. nadalje oč. duhovščini in končno vsem, ki so blago pokoj« nico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem naša ponovna topla zahvala.
Ljubljana, 26. junija 1927.
Žalujoči ostali.
Delovanje
Raztopimo li manjšo količino soli Sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ublaiujoče de-luje na bolno nogo ter ustavlja boli, >ov-zročene 9 pritiskom čevljev Leči tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po ialjšem mehčanju postanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža in britve Docela je si-j urno, da sol sv Roka tudi najzapuščenejše noge postavlja popolnoma v red. Tesni če-ludj novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jib ved let nosili Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stati na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bol ali utrujenost. — Veliki zavitek soli sv. Roka za kopeli nog stane 16,— Din.
Dobiva se v vsaki lekarni in drogerijL
Glavno zastopstvo za SHS:
Nada drogerija Kolar i Gabrič,
Subotica. StrossmaverjeTa uL 2. Tel. 637. ali na
drogerijo »SAJfITASc. Ljubljana, depot za Slovenijo.
5 minut vezbe na dan <
K. do od nas. ima se časa. aa Di 2 un ia dan se bavil t gimnastiko? Nihče 2 valjarjem {PunktroIler> ie dovoli da minul telo higijenično masiramo aa kai zopet postanemo /.dravi, elastični odpor ai n kai je glavno odstranili bomo hitre vso debelino vso odvečno masi ki na* dela nezdrave in okorne Na mili ione kt madov vsak dan v rabi Cena valjarju Oln 155*— Centifolin, kozmetični zavod, Zagreb 11 i ca 37	079 a
iahtevaite orezplacne prospekte

Potrtim srcem naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po mukepolni bolezni. previden stolažili sv. vere, preminul
Jakob Hočevar
vpokojenec juz. žei.
Pogreb ranjkega se vrši 26. t. m ob 5. iz hiše žalosti. Štepanja vas 53, k Božjemu grobu.
Ljubljana. 26. junija 1927.
ŽALUJOČA RODBINA.
Druš*vo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Lubliani n znanja vsem s,'o im članom, da ie nji gov mnogoletn požrtvovalni n aglm 6an, gospod
Hlroslov Pielerinil!
s rez k < tajnik in ekonom vel. župana v Mariboru
dne 24 junija 192 prem nuL
Pogreb biagoDokoinika se vrši v aedeliO dne 2"> juni a 1927. ob 16 30 iz mrtvašnice na Pobreškem pokopa lišču. — Večen mu spomin1
Odbor.
Pave! Nedo
čisti Kemično m barva vs- obleke in sukna. Žalne obleke Izgotovi v 24. urab
najcenei« n naisoiidneje
Sa^ooska oHca 33 811181808 iiaziasova olii? U
Sprejmem takoj
vajenca
za trgovino z mešanim blagom. Biti mora poštenih starišev, imeti veselje do trgovine ter primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe je poslati na Vincenc Kvedr, Žalec. 7288-a
Stofe
gradi za žimnice, belo in rujavo kon temno kuoi'e naiugodne še pri
fivan SCroieM 720
Ketie-Murnova (Martinova) c. št. 15
se išče za večji denarni zavod v Sloven ji. Spiej-me se le prvovrstna, tanesliiva moč, ki im? popolno treovsko izobrazbo ter vedet o praksi ori banki al večjem denarjem svodu. Ponudbi naj se naslove na up avo .Ju'ra* pod št 7-6
čredno gradite
VODNO KOLO
ali
Vodno moč
Zahtevajte ponudbe za
Turbine
on f. u. itHHEITE« iSOFlfl iQX sod^tie ib gradbi uodnih turbin
Zčhva a.
Vsem on m Ki so spremili našega ljubi enega s 'proga, očeta starega očrta ln strica, gospoda
Ivana Jenko
k zadnjmu po itku kakor tudi onim ki so mu darovali krasnega cvetja, se tem potom najs črn jše zahval ujtmo P sebno pa se zahvaljujemo gosp ravnat iju Ciril Dolencu in njegovemu isob.u Oortne banke.
Žalujoče rodbine: Jenko. Dr. S'Okar, Prlstou. 3enkner Mengershausei Semre*ar

ipeciioino tovarno stroe* ic uoatiovdii t tst
Klein ftStiefel.
Fuidss
H i/e ese mu v Uublieni.
oomo raestavili nainoveiše m na bel še stroje za obdelajo e?a v polnem obratu. Norosti 'ogon bre. erneiia. Ornščite naš prostor 208 pavil on F.
Zastoonih za SHS.
Peter Angelo,
Lrubitana. Hotu SLON
ZA VfOPAlM
/EZfl
Zahvala.
Dolžnost nam ie da se zahvalimo ^sem. ki so našega preljubega sina in brata
France Decmana
premih na njegov zadnji poti.
Posebno sr zahvalim > godb' m iosp. pe-cem druStv? ,Sloga" za v itce segajoče žalostinke društvu jugos . 'el, za veli astno spremstvo in nje.a predsedn ku g Juhu za ginljiv nagrobni govor.
Končno se zahvai mo kurilnici Lju"> jara I. n stLŽ škim tantom in de^.le tem za darovano cvetie i'd vence
SKERCEVH HLET
podaljšan Cojzov graben rasproti tehnične srednje šole
toči
zborna naravna ljutomerska, halaska, bizelisk3 in doien.ska vina.
V prijetnem, hladnem lokalu se Vam nudi hvaležen užitek. Prvo-rstna mr?. a kuhinia - Za ob s1* =e nai ople^e or poročam.
Za prodajo pomij Iz vofasnica !G. artsle-ri sbega poika v Ljubljani.
Dne 12. julija 1.1. se boJe vršila v vojašnici 16. art ije-njske^a polka ob 11 uri predpoldan avna ustmena licitacra '3 prodajo pomii za bramenie svini.	7««
ZaKup pomij velja od dne odobrenja do 31. decembra U.
Kavcijo trtba po ož:ti do 10 ure istega dne pri b:a-ga m 16. artilerijskega polka in sicer 5°/o skupne vrednosti. Pogoji se lahko vidi j 3 vsakodnevno v pisarni štaDa poka.
' Iz oraraz o «liti316. artsleiislcoi po!k3 Sf 9645 26.


Naznanijo in zahvala.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prija. teljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubezniv; soprog, očim in brat
Peter Ba]i
uradnik f<n i/itend. v Vidmu (Udine)
dne 22. junija ob 11. uri po kratki bolezni	mirno v Go» k ?podu zaspal
Pogreb predragega pokojnika se je vršil	dne 24. t. m. ob 10. uri zjutraj na domače pokopališče.
Kanal ob Soči, dne 24. junija 1927.
Marija, so .roga — Podbršček Marija, Lojzka,
jčitelilca, Josa, aiadnica pn „Feniksu" v Ljuoliani, pastorke l»an. fin >regledn k v nok Jožef, brata Lucija sestra
Potrt m ;rcem naznanjamo tužno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni sin, brat in svak, gospod
losi p J. Kor 'tzky
porucnik 39. pešpolka
danes dne 25. junija 1927 ob 14. uri po dolg', mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v s arosti 28 let za vedno zapustil.
^ogieb dragega nam pokoniKa se bo vršil v Doneoeijek, dne 27.~]umja t. i. ob 4 pop iz Stalne vojne bolnice Zaloška cesta na pokopališče k Sv. Križu.
LjubijanasStrumica, dne 25. junija 1927.
Žalujoči ostali.


Mettnl pogr«tml •»roo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri« jateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljub« (jeni soprog, oče, stari ode, brat, stric, svak in tast, gospod
Josip Brodar
delovodja stroinih tovarn tn livarn
dne 24. junija 1927 po kratkem in mučnem trpljenju, v 68. letu starosti, previden s tolažili za umirajo-če, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 26. junija 1927 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Kav« škova cesta St. 3 na pokopališče v Dravlje.
Ljubljana, 25. junija 1927.
Žalujoči ostali.