Z96. itevmuL XIII. ino. „Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: jelo leto.......K 24 — nol leta........12*— četrt leta........6-— pa mesec........ 2 — v npravntttvn prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........U — četrt leta........5*50 na mesec .......1*90 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica 5t. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer rzvzeail nedelje in praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserat* itd. to je administrativne stvari. Posamezna Številka velja 10 vinarjev. Na plamena naročila brez istodobne vpodstve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod11 velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta.......«13*— četrt leta........650 na mesec........2*30 za Nemčijo: celo leto....... K 28— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto....... K 30*— Vprašanjem glede bisera tov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica Št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. 0 novih rajmerah. N a D nn a j u , t26. det*. Vedelo se je že poprej, da silno pitje nemških listov zaradi sprejetja državncrzborskegii opravilnika ne odgovarja mnenju nemških po>lan-ev. Zdaj se je to tudi očitno pokaza-Ne-mški svobodomiselni poslanci izdali za Božič* komunike, v katerem pravijo, da sprejetje Kramaro-v.ca predloga, ki ^i ga lasti dr. Krek, ni čisto nič omejilo in oslabilo nemške mori in turi i ni v bistvu nič pre-rm-nilo parlamentarnih in političnih razmer. To je tudi resnično. Položaj Slovanov se ni zboljšal niti za las. Osta-> je vse. kakor je hilo, samo nositeljica nemškega sistema, namreč Bie-nerthova vlada, je rešena vseh skrbi. Izbila je pooblasti Ini zakon, ki »oleti ni nio^la dobiti vsled obstruk-v in za kateri se je tudi sedaj bari, in dobila je proračunski provizorij, ki ji ga »Slovanska Enota« ni ho-• la drugače dovoliti, kakor če se rKi]ii pooblastilni zakon in prora--si provizorij brezpogojno — na ■u* prej niti v sanjah ni smela upati. Govori st» o novih razmerah, ki <> nastale vsled spremembe poslovni-- t. zastale so res nove razmere, a če za Slovane tudi dobre, to je velijo in Jako dvomljivo vprašanje. Za daj vidimo le ono: da je ostala na milu nrrnska vlada, ki nima več obenih težkih skrbi in da se je »Slo-^a Enota« začela krhati. Izstopiti hočejo češki radikalci, ravno ti--*,■■* stranka, ki pridobiva na Češkem irtjveč tal, ravno tisti elemenli, ki vorijo med češkimi strankami go-:lh'!0 silo. To |x>stane lahko usodnega po-1 -iona. zfikaj o tem ni nobenega dvo-ne,. da je vsaka rekonstrukcija ni ini-r-.va izključena, dokler ni moporp -tvariti v parlamentu večino, v ka-bodo poleg svobodom i se ln i h S>meev tudi Čehi. Predpogoj vsake-skunti«***mu delovanju ''otokih in 11-k i h strank, pa je sporazum ljenje -aj glede delavnosti češkega deželnega zbora in glede predlogov zaradi uredbe jezikovnega vprašanja na Oškem. Ali moro kdo misliti, da bodo čeki radikah-i pri teh vprašanjih za- LISTEK. isr.i&e 5" tafine, Sjdsal Rud. M a r n. Opravilo me je pred nekaj leti >lo v malo mesto na deželi. V gostilni, kjer sem prenočeval, ni bi-zvečer nobene družbe, zato sem po ■»•rji, ker se mi ni ljubilo še spaja, vprašal gospodinjo, kam zaha-i tukajšnji uradniki. Naši uradniki so večinoma oženjeni, zato ne zahajajo po večerji nikamor. Edino sodnik Matic je sa-nec in ta je na hrani pri K odriču, kjer posedi skoro vsak večer do polnoči«, m je odgovorila. Matic.' Spomnil sem se dobrega T'rijatelja iz vseučiliških let, ki ga pa od takrat tudi nisem več videl. Vedel sem, da je po končanih študijah vstopil k sodišču, zato se mi je HpIo, da bo najbrž pravi. Prijazna gostil ničarka mi je poredala, kako pridem h Kodriču in napotil sem se tja. V veliki gostilniški sobi so bile (ri mize zasedene. Pri prvi poleg vrat je po mojern mnenju sedela go-stilniearjeva družina, pri drugi štirje mladi gospodje in na drugem kon-<~*u v kotu je pri eni mizi sedel samcat bradat gospod. stopali stališče popustljivosti ? Če že Stranskv bije brez pardona po Kramaru, kake strune bodo šele napeli Klofač in njegovi tovariši. Ključ do situvaeije je v IkhIo-čeni zasedanju češkega deželnega zbora, v katerem delajo Nemci ob-strukeijo in nečejo prej nehati, dokler se njihovim zahtevam ne ugodi. Ni izključeno, da bi Kramar in tovariši vadi prišli do častnega sporazum ljenja z Nemci, a verjetno ni, da bodo to dosegli. Že je padlo očitanje, d* >e kujejo in pripravljajo nove ptinktaeije in to je očitanje, ki je že enkrat imelo usodnih posledic. Punk-taeije so ubile staročeško stranko in postale bi lahko smrtonosne za vsako drugo stranko, ki bi se jih lotila. Položaj je danes tak. da radikalna stranka, ne privoli v nove punktaeije niti sploh v kako odneha je napram Nemcem. To je stališče, s katerega je treba pretresati vprašanje o bodoči večini v državnem zboru in o rekonstrukciji ministrstva. Čuje se, da hoče vlada sredi me-seea januarja začeti s pogajanji zaradi ustanovitve »delavske večine«. Slovanska Enota« je že nastopila retirado in preklicala svoj sklep, da se z vlado sploh ne pograja. Znak novih razmer je, da mora »Slovauski1 Enota« sklep za sklepom preklicati. Najprej jf preklicala sklep, d™ mora vlada odstopiti, predno dovoli proračunski provizorij, zdaj je morala preklicati sklep, da se z Bienerthom sploh ne pogaja. Sredi januarja se bodo torej začela pogajanja — če pa bodo imela kaj uspeha, to je se jako dvomljivo. Nemške stranke bodo seveda izrabile vso svojo moč zoper tako rekonstrukcijo ministrstva, kakor jo želi Slov. Enota« in težave bodo toliko večje, k**r ministrski predsednik Bie-uerth ^am in za ti jim stoječi višji krogi niso nič kaj prijazni rekonstrukciji. To pa zdaj toliko laglje pokažejo, ker se jim ni bati obstruk-«*ije. Nastal«* x> nove rasmere. Tako kriči tisti del slovanskega časopisja, ki ima interes na tem, da na umeten način povzdiguje ugled gotovih poslancev in s hrupnimi fanfarami pri -krije brezplodnost njihovih političnih akeij. Sprememba poslovnika je ustvarila nove raztnere, to je kolikor toii- _-- -_-r-i--- _ ■■ -r-m- TICTr- —1 ko resnično, ali tudi v teh novih razmerah je vse pri starem in Slovani nimajo prav nobenega Vzroka, da bi se teh novih razmer veselili, ker doseglo se ni s preinembo poslovnika prav ničesar._ Preosnova po&oll&ualng ju oddeilm u Kranjski prisilni delavnici. Žalostna slava našega deželnega poboljševalnega oddelku, namenjenega mI adost ni kom Dio Theorie der Vorv/ahrlosung«, stran 294, 295, v zadnji številki mesečnika »Zeitsehrifl r'iir Kinderschutz and Jugendfnrsorge« se pa zopet članek Henriette Herzfelder »Unsere Besserungsanstalten« obširno ]>eča z razmerami v tem našem laži — »]x>-boljševalnem« oddelku, poslužujoč se jih kakor naj izdatnejše**^! svarilnega zgleda. Deželni zbor kranjski je že približno pred enim letom sklenil pre-osnovo tega tako znamenitega y>obolj-ševalnega oddelka. (Jas je, da se ta sklep setbij tudi izvede. Od prisilne delavnice popolnoma ločene poboljševalnice, same v svojem )m>slopju, po kakršni je stremeti, pač ne dosežemo tako hitro, ker bo .^tala precej de-uaija; a začasno se da tudi v staro hiš<» uvesti 1 oliko novega reda, da bo poboljševalni oddelek zaslužil vsaj svoje ime, in da se za njegovim imenom ne !>o kakor sedaj skrivala zgolj kaznilnica in sicer slabo urejena, za-nikerna kaznilnica. Prvi korak k tej preosnovi ,}e že storjen. Deželni odbor je v *voji seji od :l'o. septembra t. 1. sklenil pošiljati zanaprej, dokler ne ukrene kaj druge-ga. na Kranjsko pristojne dečke, kateri niso še izpolnili 14. leta in so določeni v poboijševnlnioo prisilne delavnice, v salezijanski zavod na Rakovniku. Ta sklep se je storil dogovorno z deželno viado na podstavi š 14. zakona 'hI 24. maja lS8o, št. 96 drž. zak., ki pravi, da ?e z odobrenjem državne uprave, dokler ni samostojnih deželnih poholjSevalnic, mladostni po- boljševanci lahko oddajejo tudi v zasebne poboljševalnice. Pri tej priliki bodi z zadoščenjem priznano, da veje zadnji čas iz pisarne deželne vlade in deželnega odbora splošno svežji duh, ki svedoči, da se širi in poglablja u me van je ]>o-trebnofcti mladinske skrbi in ki jamči, da preosnova poboljševalnega oddelka res dozoreva. Tako je deželna komisija, kateri je po § 7. zakona od 24. maja 1885, št. 90 drž. zak, le v slučajih kazenske obsodbe odločati o oddaji v poboljševalni oddelek, že park rat naklonjeno zatiisnila oko in se zči to odločno smatralo kompetentno, dasi dopustnosti držanja v poboljševalnem oddelku ni izrekel kazeuski sodnik, ampak politična oblast. In to niso mačje solze! Kajti kadar govori deželna komisija, tedaj je rešeno tudi vprašanje zastran pokritja stroškov, drugače je pa treba poprej zberačiti in našteti groše, dohodi jih koder hočeš, preti no se ti odpro težke duri poboljševalnega oddelka. Se v nadaljnjem pogledu kaže novejša praksa te deželne komisije važen napredek. Ker utegne v kakem slučaju že strah pred neposredno pretečo oddajo v poboljševalni oddelek uspešno učinkovati, prepušča deželna komisija na predlog varstvenega oblastva le-temu, da izvrši izrečeno r>ddajo mladoletnika v poboljševalni oddelek po lastnem prevdarku v tistem hipu. ko spozna to za neizogibno. In če ta hip sploh ne pride, — + emb*djše! — Takisto dovoljuje imenovana deželna komisija na predlog varstvenega oblastva pogojni izpust pobaljševauca, to se pravi: ako izpuščeni paboljSevanee ne gre v odkaza-ni mu uk ali na preskrbljeno mu delo ali v njem ne vztraja ali se kakorkoli izkaže nepoboljšanega, ga varstveno oblastvo lahko kar kratkim potom in brez daljnjih ceremonij zopet vrne poboljševalnhd. Tako delnje že sedaj preudarna praks*\ daM varstvenemu oblastvu prepmčene oddaje v poboljševalni oddelek in pogojnega izpusta iz njega kar nič še ne pozna njegov statut. Novi duh se pač ne ustavlja ob črkaii! * I>a, nov duh, ta je najvažnejši pri vsej preosnovi. Novega duha je treba v poboljševalni oddelek, brez njega bi tudi najvzornejši nov sta- tut ostal zgolj na papirju. Nov duh bo celo poleg starega statuta neprimerno več zalegei nego še tako nov in napreden statut, če duh ostane stari. Saj se tudi v starem statutu čita marsikaj lepega. Tako določa § 37.: »Poboljševancem naj se nudi tudi prilika za mladinske igre in telovadbo in tuintain naj se jih pod primernim nadzorstvom vede na izprehod v mesto ali okolico, s čimer na.] se prilično združi obisk kake delavnice, tovarne itd.« — Izborna določba, ki pa ima edino to hibo, da se ne izvršuje I Nov duh mora preverjati vs*% osebje poboljševalnega oddelka, od vodstva do pazništva, pa tudi hišni zdravnik se zavedaj svoje zdravstveno - vzgajalne naloge v tem zavodu! Vzgojeslovje za zanikamo mladino še ni spisano in po kopitu se tukaj ne da nič delati! Kdor nima. srca, zanimanja, veselja za izboljševanje mladine, kdor sam neprenehoma ne opazuje, z angeljsko potrpežljivostjo zopet in zopet poizkuša in si sam ne išče potov, ta ne bo na tem polju nič dosegel in nima v poboljševalniei kaj iskati! Najemniki niso za ta poklici Namen poboljševalnice bodi:< Telesno in duševno ozdraviti in okrepili zanikerno ndadino in nudeč ji primeren poduk in vajo v delu, z železno močjo navade jo rešiti človeški družbi. V dosego tega namena mora biti na eni strani telesna in duševna vzgoja preudarno urejena in rzroče^ na čim sposobnejšim rokam, na drugi strani je pa treba tudi v poboljše-vancih samih vzbuditi in trajno vzdržati najživahnejše zanimanje na lastnem poboljšanju. Glavna načela preosnovi našega poboljševalnega oddelka hi bila potemtakem sledeča: a) Šoloobvezni otroci ne spadajo v poboljševalni oddelek (glej § 18» načrta »Gesetz iiber die Fursorge-, erziehung«.) — Kakor v začetku povedano, se to načelo glede kranjskih otrok že izvaja. b) Na predlog varstvenega oblast va se lahko prepusti le-tega prevdarku, kdaj da hoče oddati v poboljševalni oddelek poboljševanea, čigar oddaja je načeloma skleujena. e) izpust iz poboljševalnice se dovoli lahko tudi s pridržkom, da se prekliče v slučaju, če se v teku dveh Udaril sem jo takoj k njemu, čeprav se mi je debeli kosmati gortapod na prvi pogled zdel neznan.. Ravno je pil v globokih požirkili iz lrmee nega vrča pivo ter postavil vrč na mizo, ko sem se ustavil pri njem. »Servus anrtKf,« me je pozdravil ter mi dal roko z g«3*sto in z izrazom v obraz?i kakor bi se tukaj v-sak večer shajala, čeprav je minila drdga vrsta let, odkar se nisva videla. Prvi hip me je osupnila taka vsakdanja prijaznr»t. kajti z Mati-čeni sva bila včasih intininejša prijatelja in kolikokrat sva skupaj lovila }K) zraku nedolžne b4eale. Toda pogledal sem mn natančnejše v obraz in videl takoj, da se ta človek ne m«we tako hitro razburiti, da bi lahko dal izraif-a veselju ali žalosti. Vroče sem stisnil prijatelju roko, ki sem ga šele po glasu spoznal, ter prisede!. »Veseli me, veš,« je rekel Matic, »da Te vidim tukaj, toda nc pričakuj od mene, da bi skočil izza mize in Te pritisnil na srce. Burnih občutkov nisem več zmožen, skakati pa še m arij morem, he, he!« Odmaknil se je s stolom od mize in videl sem debelo maso, ki je široko sedela na stolu. Nekdaj vitki Matic je bil primeroma še mlad, toda videl sem ga danes v takem obsegu, da sem se ustrašil debelih nog in še bolj debelega trebuščka, da ne rečem drugače* »Vidiš, to stori dobro življenje,« se je zasmejal. »Tako bi ne mogel več metati svojih krakov čez vrvico ka-k*»r sva jih nekdaj. Pa tudi ne čutim potrebe. Tebe me je pa skoro sram, *r} si ravnata 1: kozobrin, kakor si bil včasih. Ali s*^ Ti slabo godi, olovie. Citam naše dnevnike in kakšno novo knjigo, ki mi jo Schwentner pošlje iz Ljubljane, v ostalem pa žulini dobro budje-viško pivo in sicer vsak večer do enajste ure. Pijanee nisem, kljub de- set im vrčem piva. ki jih spi jem vsak dan. Veš. pivo tako prijetno umori človeka, da mu ni treba dosti misliti. Kar nekam topa mi postaja proti enajsti uri glava in ko vidim, da je sodeč poln, jo umerjenih korakov lepo polagoma maham domov, kjer zaspi m kakor bi me ubil.« »Kaj pa duša in srce? TeVo kakor vidim je lahko zadovoljno.« »Beži, beži! Ali si še vedno tak? Mene je že davno minilo! Kaj bi tisto, zadovoljen sem, da ine materijalne skrbi ne mučijo. Da, ko smo včasih stradali na Dunaju, tedaj je bilo dovolj časa, da je duša tako vznoeito govorila in srce zahtevalo svoje ideale, a zdaj, kako moreš zahtevati od zadovoljnega Kranjca, naj se peča še z dušo. He, he!« In izpil je zopet vrč do dna ter si cmokajoč obrisal mokre brke. Motril sem ga malo natančneje in videl, da je v svoji zunanjosti precej površen. Lasje so mu bili dolgi in kuštravi, brada nepristrižena in ščetinasta. Ovratnik je imel sicer bel, toda obrabljen, kakor je bila tudi zavratnica obrabljena in nekoliko mastna. Obleka je bila modernega kroja in videlo se ji je, da ni dolgo, odkar je prišla iz krojačevih rok. A vendar je bila vsa zgubana, zmečkana in oglata kakor so obleke ljudi, ki vedno za mizo sedijo in se s komolci nanjo naslanjajo. Tudi par mastnih madežev sem opazil na telovniku Videl sem, tla nima prave roke, ki bi mu v redu držala zunanjega človeka, zato sem pripomnil: »Zakaj se pa ne oženiš? Cas bi že bil in marsikatero punico bi osrečil, če jo poročiš.« »Bodi no še Ti pameten,« mi je odgovoril, »takih nasvetov slišim vsak dan veliko. Oženil se ne bom nikoli, to naj Ti zadostuje.« Začel sem mu razlagati, kako je prijetno rodbinsko življenje, ko skrbi žena za red in udobno življenje moža, toda lisjak se mi je le porogljivo muzal in končno dejal: »Saj še sam vsega ne verjameš, kar si mi tukaj natvezil. Toliko vpogleda imam v zakonsko življenje, da vem, da je največkrat boljše ostati samec. Da se pa ne bova naprej prič-kala, ti povem vzrok, zakaj se ne ožanim. Izgubil sem namreč zaupanje v ženske in ne verujem niti v njih ljubezen, še manj v njih zvestobo.« Dobrovoljni obraz se mu je pri tel* besedah zmračil, da res nisem voj silil v njega. Videl sem, da se je nar nekaj neprijetnega spomnil, a vendar sem hotel natančneje zvedeti, zakaj je dobri Matic postal tak trdo-glav samec. 5 »Tako slabo pa vendar ne bbš sodil) vseh žensk,« sem mu rekel, »iz-vzemši morda da imaš sam v tem bogate izkušnje.« (Konec prihodnjič.) let po izpustu zanikernost zopet pojavi ali pripravlja ali če sploh kaže, da je bil preklic prezgoden in neumesten (glej §§ 25., 27. omenjenega načrta.) S pridržkom preklica izpuščenim poboljševanceni je nakazati določeno delo (mogoče tudi v kakem deželnem kmetijskem zavodu) ali pa poduk v rokodelstvu in jim tako zagotoviti prehrano; dajo se jim lahko tudi posebni ukazi glede nadaljnjega zadržanja, zlasti da morajo v gotovih rokih ustno ali pismeno poročati vodstvu o važnejših točkah svojega stanja, in stavi se jih lahko tudi pod dobrohotno zaščitno nadzorstvo. (§§ 25., 27., 28. om. nač. — Glej tudi »Dr. Paul Herr, Das moderne aineri-kan. Besseruugssistem, Stuttgart, 1907, stran 329. in sled.) č) Hišni komisiji poboljševalnega oddelka je pritegniti tudi zastopnika varstvenega obiastva, ki ga določi deželnosodno predsedstvo. (Prim. § 21. om. načrta.) d) Voditelj poboljševalnega oddelka bodi pedagog; z upravnimi in gospodarskimi posli zavoda se mu ni ukvarjati. e) Vse vzgajal no osebje, tudi zdravnik, bodi čim natančneje poučeno o telesni in duševni kakovosti vsakega slehernega gojenca, o njegovem dosedanjem življenju in o njegovih rodbinskih razmerah. Temu namenu naj služijo zlasti posebne osebne vprašalne pole, katerih zdravstveni del je izpolniti zdravniku. (Glej Dr. P. Herr. stran 156 do 158, 162. 163.) f) Ker je večina poboljševanccv tudi telesno zanemarjena, je zboljšanju njih zdravstvenega >ianja posvetiti največjo pozornost. Skozi telo ho vplivati na dušo. Zdravi človek se ho lažje upiral zlim skušnjavam nego slabotnež! Stvar zdravuika ho ne-le, da pri sprejemu preišče in ugotovi duševne in telesne lastnosti ]>oboljše-vanca, nego tudi. da trajno nadzoruje njegov razvoj v obojih ozirih in ga pospešuje s svojimi zdravstveuimi odredbami. Njega ho treba tudi slišati o tem. v katerem rokodelstvu ali delu naj se izobražuje ali uporablja mladostnik. — V telesno krepitev je gojiti telovadbo, vojaško vež banje, mladinske igre. kopeli, plavanje. Vodi naj vaje in igre redno kateri izmed vzgojiteljev. g t Gojiti je v čim širšem obsegu primeren rokotvorni pouk, ki naj budi in množi spretnost za rokodelstvo in druga opravila. In Pouk v rokodelstvih bodi Urejen sistematično in tako, da se ga v istini udeležujejo lahko vsi, dotič-nemu mojstru odkazani, gojenci. To se da doseči, ako se pri obrtnem delu v i►oboljševalnem oddelku gleda bolj na instruktivni, ne go na produktivni uspeh. (Dr. P. Herr. stran 195 in si.) Cilj rokodeljr-kega pouka v ]x>boljše-valnem oddelku ne sega delj, nego pridobiti gojencu toliko spretnosti, da ga. čim b<> izpuščen iz zavoda, rajši in pod ugodnejšimi pog*oji ^prejme kak mojster za vajenca. i) Šolski ponav!jalni in nadalje-ralni pouk naj bo kar najbolj prilagođen potrebam onih opravil, s katerimi tva. j> Poboljševanei se po pridnosti, nravnosti in napredku ločijo v tri stopnje ali vrste. Vsak novi gojenec se uvrsti v drugo stopnjo; ob dobrem vedenju in uspevanju skozi določeno dobo. se premesti v prvo, višjo. — ob-slabem v tretjo, nižjo stopnjo. Razlikujejo se te stopnje: 1. po obleki. 2. po visokosti nagrad, ki >e m,-.fencem v izpod hudo pridnosti lahko izplačujejo za delo, 3. po meri odstotkov, koliko jih smejo od teh nagrad porabiti za svoj priboljšek, 4. po priboljških k hrani, 5. po manjših ali večjih omejitvah pri sprejemanj obiskov in odpošilja nju pisem, 6. po meri zabav. S poboljševanei prve stopnje se /lasti delajo izleti. Xa določen dan vsakega tedna ocenjuje vodstvo dogovoru«» z ostalim osebjem pridnost, nravnost in napredek vsakega gojenca v preteklih sedmih dneh. Posledke (rede) si zabele-žuje vodstvo, pa tudi vsak gojene*-imej v rokah knjižico, kamor se mu vpisujejo tedenski redi, da lahko sam kontrolira svoj napredek. Določeno število dobrih redov, doseženo v odmerjeni dobi, daje pravico na premestitev v boljšo vrsto oziroma na r»ogojni izpust. Nerodnosti provzro-čijo pomaknitev v nižjo vrsto. Knjižica v rokah gojenca mu omogočuje vsak čas pregled, ali in kdaj mu je upati na zboljšanje ali na izpust, in ga vzpodbuja k vstrajnosti. (Glej Dr. Paul Herr, stran 163 in sled.) k) Rešiti je poboljševance obupnega čuta zavrženosti, dvigniti jim je mislil iz dosedanje zaduhle nižine k hrejjenenju po plemenitejši sreči, nego jo je najti v hipnih užitkih: to se zgodi z duševno vzpodbudo in za- bavo, s predavanji, i razgovori, s petjem, z glasbo itd. (Glej Dr. Paul Herr, stran 302 in si., 324.) * * Nekako tako bo torej preosno-vati naš poboljševalni oddelek. Kakor razvidno, ta začasna preosnova ne bo provzročila kaj znatnih stroškov. Tem neodpustnejše bi bilo, še dalje jo odlagati! Bližnje leto bo imelo ugledno društvo za prisilno vzgojo (Verein fur Z\vangserziebung) svoj letni shod v Ljubljani. Tem odličnim strokovnjakom nikakor ne sme nas poboljševalni oddelek več priti pred oči tak, kakršen je sedaj. Prehud bi bil škandal! _ —i« Politični položaj. Pogajanja. Dunaj, 25. decembra. Popolnoma zagotovo se Čuje, da prične vlada sredi januarja 1910 pogajanja s strankami posl. zbornice, da se sestavi trden delavni program za pomladansko zasedanje drž. zbora. »Slov. Enota« — izvzemši češke raci ikalce — se bo teh pogajanj, ki imajo ustvariti kot podlago za rekonstrukcijo kabineta potrebno večino, udeležila. Cehi upajo, da pride pri teh pogajanjih na razgovor tudi češki deželni zbor. Ogrsko. Lukacseva misija. Budimpešta, 26. decembra. Vsi listi se pečajo z designiranim min. predsednikom in z njegovo nalogo. Ali :-e mu posreči, ali ne! to je sedaj vprašanje dneva. »Pester Llovd« pravi, da se je v mnogih točkah že posrečil sporazum, v vseh pa še ne. »As Ujsag« pravi, da nova vla da pomenja le novo fazo krize, ki še ue ho tako brž razrešena. Tudi Pesti Hirlap - piše zelo skeptično. Tudi iz izjav različnih politikov govori mnogo skepticizma. Hrvaško. Konec vlade barona Kaueha. Zagreb, 26. decembra. Tu se z vso gotovostjo pričakuje, da poda ban Rauch takoj, ko bo imenovano v Budimpešti novo ministrstvo, svojo demisijo. Hrvaška kriza se bo rešila v sporazumu z novo ogrsko vlado in večino hrvaškega t^abora. Naslednik Rauchov bo bodisi Pejaeevič ali pa Tomaševič. Mogoče pa se sedaj sestavi le začasna vlada s kakim generalom na čelu, katera bo razpustila sabor in vodila nove volitve, pri katerih pa bi vlada bila popolnoma nevtralna. Demonstracije v Zagrebu. Zagreb. 26. decembra. Poslanci hrvaško - srbske koalicije so se imeli pripeljati včeraj zvečer ob 8. uri v Zagreb. Toda v Vel. Kaniži se je vlak zapoznil« in poslanci so se pripeljali v Zagreb šele opolnoči. Ob 8. zvečer je čakalo pred kolodvorom okoli 20.000 ljudi, ki so hoteli poslancem prirediti ovacije. Ko pa se je izevdelo, da jih ne bo, so množice šle v mesto, kjer so demonstrirale pred hišo dr. Franka. Policija se je vedla — kakor vedno — skrajno brutalno in je brez vzroka aretirala vre oseh. Kriza na Grškem. A t e n e . 26. decembra. Ko so častniki, zastopani v vojaški lign izvedeli, da se javno naznanijo različna povišanja, so proti Umu demonstrirali in so odrekli zaupanj* vojnemu ministru, ker jih je vsled tega javnega oznanila povišanj } ostavi] pred javno kritiko. Vojni minister je demisijoniral; povišanja se javno na zuanijo. Dnevne vesti. Kranjski dež°lni zbor je sklican za jutri, v torek, dne 28. t. m. in bo imel svojo sejo oh štirih popoldne. Narodno - napredni deželni poslanci se tem potom uljudno vabijo, tla se z bero že ob treh popoldne v klubovi sobi. -f- Tržaški škof dr. Nagi je določen za koadjutorja dunajskega kardinala nadškofa dr. Gruše s pravico, da postane njegov nasledrirk. Ta vest je vzbudila veliko senzacijo, posebno na Dunaju. Kardinal G ruša je skoro 90 let star mož, ki že več ne more opravljati svojih funkcij. Večino njegovih poslov je izvrševal pomožni škof dr. Marschal, ki ima na Dunaju jako velik ugled in je zelo priljubljen. Dr. Marschal je bil svoj čas ve-roučitelj pokojnega prestolonaslednika Rudolfa in tudi pri višjih krogih jako dobro zapisan. Splošno je veljal za naslednika kardinala Gruše. Zdaj naenkrat pa so ga potisnili na stran in izbrali za namestnika kardinala Gruše s pravico nasledništva tržaškega škofa Nagla. Posebno značilno je, da se je to zgodilo proti volji dunajskega kardinala - nadškofa Gruše. To je nekaj čisto izrednega, da dobi kak nadškof proti svoji volji koadjutorja, ki ga sam ne mara in da odleti na tako šaljiv način kak po-moini škof, kakor je sedaj odletel dr. Mareehall. Dunajeanje so se kar za glavo prijemali in si ne morejo raz-tolmačiti tega dogodka. Nekateri listi so v svoji komhinacijski besnosti eelo vedeli povedati, da je odletel dr. M arsenali, ker je nasprotoval narodnostnim prizadevanjem dunajskih Cehov, toda sam Lueger je povedal, da to ni resnično. Zelo velika je tudi senzacija, da je bil izbran za koadjutorja in bodočega dunajskega kardinala nadškofa ravno tržaški škof dr. Nagi, ki gotovo ni nikakor posebno odličen cerkveni dostojanstvenik in o čigar zasebnem življenju so se že pisale 6tvari, ki ga niso nič prav priporočale. Nagi je rodom Dunajčan. njegov oče je bil pastir, a služboval je tako malo časa na Dunaju, da je v svojem rojstnem kraju pravi t u jeo. Pač pa je bil Nagi dolgo časa rektor Anime v Rimu in je od tamkaj prišel v Trst. Iz tega sklepajo nekateri listi, da je dr. Nagi postal dunajski koadjutor zaradi tega, ker je zastopnik romanistiške struje v katoliški teologiji v nasprotju z dr. Marschal -lom, ki je bolj naklonjen nemški struji. Pa tudi to ni posebno verjetno, ker se niti Nagi niti Marscball nista nikoli izkazala kot posebna bogoslov-ca in sta oba le administratorja. Morali so torej odločiti ali prav posebno tehtni razlogi, da je bil izbran škof Nagi iu je bil škof Marschall na tako žaljiv način v stran pahnjen ali pa imamo zopet pred sabo slučaj posebnega protekcijom zrna, kakršen je mogoč samo a* Avstriji. Slovenci in Hrvatje tržaško - koprske škofije bodo seveda od srca veseli, da se iznebe svojega škofa, ki se niti njih jezika ni hote] naučiti, dasi je bil slovesno obljubil, da to stori. To postopanje škofa Nagla proti Slovencem in Hrvatom se mu zdaj šteje kot posebna zasluga. S tem, da je gonil naš jezik iz cerkve in prikrajševal stoletne pravice Slovanov, ga zdaj pri poročajo Dunajčanom, češ, glejte, tako trdnega nemškega mišljenja je ta škof. + Gojenje denuncijantstva. Kjerkoli dobi klerikalizem kaj stika z di-jaštvom, povsod se klerikalni vpliv najprej pokaže v različnih denuncija-cijah. Klerikalno dijaštvo denuncira sošolce in profesorje. To se godi na način, ki mora napraviti vtis. da klerikalci kar sistematično goje denun-cijantstvo. Navedli smo že opetovano take slučaje. Zdaj se zopet ]>oroča, da dobiva ravnateljstvo in učno osob-je ljubljanskega učiteljišča anonimna pisma denuncijantskega značaja zoper učiteljiščnike in učiteljiščnice. To bo lep naraščaj, ki se že v mladosti pod klerikalnim vplivom tako vežba v vohunstvu in denuncijant-stvu. -h Goriški deželni zbor. Med drugimi deželnimi zbori je sklican t odi goriški deželni zbor in sicer ima določeni za danes kar dve seji. Otvoritvena je bila dopoldne ob 11., druga je napovedana za 5. uro popoldne. Na dnevnem redu je že proračun za 1. 1910. Laški liberalci in slovenski klerikalci hočejo, da se ta proračun sprejme kar tebi nič meni nič. pa se bodo menda varali. Pa jer hoče tudi, da bi se vsa prekoračenja proračunov, kakor u. pr. pri deželni norišnici, potrdila kar tako lepo po domače. Bojev v deželnem zboru najbrže ne bo manjkalo, ker so se laški liberalci in slovenski klerikalci postavili na to stališče, da ne privolijo ne 6 laškim klerikalcem iu ne 5 slovenskim neklerikalnim poslancem nobenega odborniškega mesta. Večina hoče j>ostopati paševsko ter namerava tudi razveljaviti nekaj madatov na laški strani. Preveti naši lstva, na katerega izvršitev komaj čakajo, stopajo zavezniki, laški liberalci in slovenski klerikalci, v goriški deželni zbor, tako, da je malo upanja, da bi mogel priti do rednega poslovanja. Naravnost škandal je, da je imenovan za deželnega glavarja sope* dr. Pa jer. Ta človek je lani piska 1 na prisego, dano cesarju, da bo nepristransko vodil deželni zbor; on sam je pomagal s predsedniškega mesta delati obstrnkcijo, je mre varil poslovnik ter pustil večino v deželnem zboru na cedilu, pobegnil je, namesto da bi bil predsedoval naprej, ko je bil deželui zbor sklepčen, pa so se njegovi pristaši odstranili. Da je vlada zopet predlagala tega človeka za glavarja, to je škandal. Še večji škandal pa je, da se je pehal za njegovo imenovanje kar najbolj goreče dr. Anton Gregorčič, ki je postal zo-j>et deželnega glavarja namestnik. Ti dve imeni pomenita novo nesrečo za deželni zbor goriški. -f Imenovanja. Kontrolor Rudolf Vesel in blagajnik Em. J o -sin deželnega plačilnega urada sta pomaknjena v VTII. činovni razred. — Notarski kandidat Anton C a r 1 i v Ilirski Bistrici je imenovan za notarja v 2užemberku. — Računski oficijal Božidar Tomšič v finančnem ministrstvu je imenovan za računskega revidenta. — Komisarja fin. straže 2. reda Ignac Lužar in Alojzij Armelini sta imenovana fin. komisarjem 1. reda v X. ftmevnem rasr. — Davčni upravitelji Rudolf Achtschin v Kostanjevici, Anton K r a p š v Idriji in Ivan M u š i č v Škof ji Loki so imenovani za davčne nadupravitelje. -f- Imenovanja pri južni železnici. Imenovani so za revidente: gg. Perko Bernard (Videm-Krško), To-inec Vladimir (Ljubljana), Zugčič Jurij (Celje), Jane Peter (Poličane), Pregelj Alojzij (Trst). — Za ad-junkte: gg. Sterniša Ivan (Zidan most), Podboj Ivan (Rakek), Pre-rarou Vladimir (Trst), Jernejec Peter ■ (Ljubljana), Kofler Hugon (Zalog), Suhadobnik Ivan (Beljak), Kitak Ivan (Maribor), Ste-pančič Fran (Postojna), Šiška Anton (Ljubljana), Taneig Egon (Opatija), Medic Fran (Nabrežina), Košmerl Ivan (Borovnica), Walland Josip (Ljubljana), Valenta Vladimir (Trst). — Za azistente: gg. Stergar Stanislav (Sežana), Pinter Mihael (Grobelno), Šegula Rudolf (Litija), Vičič Ivan (Brežice), Ilešič Jurij (Trnovo - Bistrica), Gostič Anton (Pesniea), Sobotka Fran (Sežana), Majcen Fran (Poličane), Ceme Josip (Zagorje), Vtičar Anton (Postojna), Pustoslemšek Fran (Litija), Marine Josip (Reichenburg), Kapral Fran (Št. Peter). + Iz železniške službe. Nadofi-eijalu državne železnice v Ljubljani Viktorju H r a š o v c u je podeljen naslov inšpektorja. — V VIII. čin. razred je pomaknjen Ivan Zupane, postitjeuačelnik v Lescah. — V IX. čin. razred so pomaknjeni asistenti Mihael Gajdošik v Beljaku, Friderik Linhart v Ljubljani, Henrik Slaus in Rudolf Mervič v Gorici, Josi]) Repar, posta jeuačelnik v Kamniku in Josip Podbregar v Kranju. 4~ Iz davčne službe. Davčni oficijal J. V r a h 1 postal je oskrbnik, a davčni asistent Ant. Dobrave oficijal. — Oba sta uslužbcna pri c. kr. davčnem in depozitnem uradu v Celju. — Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek, se poje prvič v sezoni velepriljubljena opereta O. Straussa »Valčkov čar«, ki je v m i nol i sezoni med vsemi operetami občinstvu najbolj ugajala. Kakor znano, je ta prekrasna opereta izvrstno naštudirana, lepo opremljena ter se tudi izvaja prav dobro. Poleg gdč. Hadrbolčeve, ki igra in poje goslarico Franci, poje veliko vlogo Nikija g. F i a 1 a , Mon-čija g. I 1 i Č i č, kneza g. P o v h e, njegovega brata g. B o h u s I a v , Frideriko gdč. Thalerje v a ter princeso Heleno letos prvič gdč. L v ova. Predstava se vrši za ne-par-abonente. Opereta je nanovo študirana ter se uprizori z vso skrbnostjo. — Slovensko gledališče. O božičnih praznikih so bile štiri predstave. Pri vseh štirih je bilo gledališče nabito polno, ker je prišlo te dni tudi mnogo občinstva z dežele. V soboto popoldne so igrali otroško igro »V božični noči«. To je pač igra samo za take odre, kjer imajo dovolj sredstev za krasno sceuerijo in opremo. Igra sama je namreč precej prazna in je vse odvisno od takih pripomočkov, ki jih nase gledališče nima. Povrh se pa mora tudi reči, da se osobje ni kar nič potrudilo. Igralo se je tako popoldansko, da to res ni odpusti ji vo. V soboto zvečer je bila operna predstava. Peli so prav lepo »Hoffmannove pripovedke«. V nedeljo popoldne je bila operetna predstava in so jako dobro peli »Logarjevo Kristo«, dočim je bila zvečer premijera izvirne drame »Erazem Pred jamski«. S to predstavo je bil združen častni večer v proslavo desetletnice igralca g. Hinka N u č i č a , ki je danes eden glavnih stebrov slovenske drame. Deset let na slovenskem odru! Koliko studij, koliko napora, koliko truda predočujete besedi: deset let. Nučič se je v tej dobi iz malega začetnika razvil do odličnega igralca. To je umetnik, V katerem je z največjo vestnostjo združena plemenita ambicija; to je igralec, ki stremi vedno po čim večji popolnosti, ki se pri vsaki vlogi trudi, da se povspne še višje. Taki so samo igralci, ki resnično ljubijo svoj poklic, samo taki igralci so pravi umetniki. Gosp. Nučič je lahko prepričan, da zna slov. občinstvo ceniti njegove umetniške vrline in njegove zasluge za slovensko dramo. Na Nu-čičevem častnem večeru uprizorjeno dramo je spisal V. J. Jelene, eden najmlajših slovenskih pisateljev, ki pa je že večkrat obrnil našo občno pozornost nasebe z različnimi novelami. Predvsem je hvalevredno, da je snov svoji drami zajel iz domaČe zgodovine, ki se je drugače mlajši pisatelji ogibajo kolikor mogoče, deloma, ker se jim zdi, da zgodovinske snovi niso sedaj v modi, deloma ker nase zgodovine sploh ne poznajo. Jelenčevo delo ima svoje pomanjkljivosti, saj je prvo njegovo dramatično delo. A i talent se kaze v njem, smisel za dramatične elemente in slikovite efekte za dramatični razvoj dejanja in pre gnantnost značajev, samo preveč se vse vleče, preveč novelistično in dostikrat preveč vsakdanje je vse spi. sano. S kar mogoče malo besedami povedati kar mogoče največ — to je temeljni predpis za vsako dramo in zlasti za dijaloge, a to načelo je Jelene vse premalo upošteval, kakor je na drugi strani s pretiranostmi vsake vrste oškodil svoje delo. V občo pa je žel mnogo priznanja in je bil poklican tudi na oder. Glavna vloga je bila v rokah g. Nučiča. Ta je ko. Erazem Predjamski mogel Vporabiti ves svoj patos in razviti vse skale strasti ter žel mnogo navdušenega priznanja. Izročeno mu je bilo pole^r krasnega lovorjevega venca tudi več spominskih daril, v imenu tovariše\ pa sta mu na odru čestitala gg. Ve. rovšek in Danilo. Tudi ostalo osobj* se je vrlo potrudilo za uspeh dram • tako gospodične Kandlerova, Winte-rova in Bukšekova ter gospodje Ve. rovšek, Bohuslav, Skrbinšek, Dani-lo, Povhe in Motelj. — Originalno pismo. Proces hrvatsko-srbske koalicije proti dr. Friedjungu na Dunaju je seveda vzbujal največje zanimanje na Hrvatskem. Hrvatska protinarodna vlada je hotela ta proces izrabljati v svoje umazane namene ter je dala razdeliti med narod na tisoče letakov, v katerih se blati koalicijo, pred vsem pa poslanca Supila. Ti letaki so nekega Rauchovega pristaša tako navdušili, da jih je zbral ter jPi poslal v Ljubljano g. občinskemu svetniku Lenčetu s tem-le originalnim pismom: »Ja vas prav lepo pozdravljam vas dragi gospon Lenče vi ste jeden stari domači Iblanski Hausbezicer und auch Jerieliteten besitzer und das jezt so die Valohen die haissen sich in Laibach Pravo-slavje dassind die reehten was mit die Serben halten und die Osterai-cher leiden uicht sen sie jezt \ra> sollen ja Aufmergsam sein. Jezt so-lens das lesen was in A gram machen hier sind bei die Regirnng lauter Valohen sagen das sind Pravoslavje und di halten nur miet Serbien. jezt sollens das lesen was hier gedrukt ist und so gar auf die gassen in Son-tag formitag den Letttte geteilt war ist das nicht eine grosse Politiek das wolen das Osteraich fernichten was werden sie dazu sagen. Aufmerk-sam.« — Ta brezimni rauehovskn-frankovski zagrebški »purgar« bi se naj raje naučil pravilno pisati hrvatski, da bi mu ne bilo treba pi sati takšne nemške kolol>ocije. Ker pa se tiče politike, naj bi ostal z nje lepo za pečjo, ker nanjo se razum: toliko, kakor zajec na boben. — Pozdrav ruskih učiteljev in učiteljic. Ruski učitelji in učiteljice, ki so poleti posetili Ljubljano, so poslali iz Sarapule na Ruskem našemil listu to - le brzojavko: »Pozdravlja mo drage Ljubljančane ob prazniku rojstva Kristusovega, spominjamo se presrčnega sprejema v Ljubljani in želimo vsem, ki se nas spominjajo, srečno novo leto. — Ruski učitelji in učiteljice VII. skupine Hutja-kovskij, Kedrov. Iljinskaja in IV. skupine Krasilnikova in Tronina.« — Za »Družbo sv. Cirila in Metoda« je položil gosp. policijski nad-stražnik Anton Potokar 2 kroni, ki jih je plačal gosp. Ivan Jereb za vje-tega kanarčka. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala domača tvrdka A. E. Ska-borne 200 K kot prispevek od prodanega platna. — Srčna hvala! — Božični prazniki v »Domo» vini«. Za praznike se presenetile na še vrle narodne dame dijake v »Domovini« z lepim božičnim dreve-ščekoui, kakor tudi z izrednim pri-boljškoin v hrani. Predsednica »Domovine«, gospa Vera dr. Šlaj mer jeva, je okrasila v družbi z gospo Ciu-hovo, dr. Ferjaneičevo, dr. Pirčevo, Podkrajškovo, Sičevo in svetnikovo Zupančičevo drevešček ter z njimi vred stregla dijakom. Ob prižiganje* dreveščka je nagovoril obiskovalce »Domovine« njen predsednik gosp. dr. Triler, omenjal plemenito socijalno delo našega ženstva ter izrazil željo, da naj bi se dijaki za požrtvovalnost dobrotnikov »Dom.« izkazali hvaležnes tem,da postanejo kdaj zvesti svojemu narodu, delavni in idealni možje. Osmošolec Kunst pa se je zahvalil v imenu dijaštva. Za praznike je došlo na »Domovino« tudi več daril, in sicer od gospe svetui-kove Lahove, dr. Trillerjeve in gospoda Rohrmana. Vsem, ki so pripomogli k božičnici v »Domovini« iskrena zahvala! — Pametna beseda. Za učitelj* so se uvedli kletarski tečaji. Z oziron na to zahteva »Učiteljski Tovariš« naj se uvedejo šivalni tečaji za učiteljice, češ: »Čas je že, da se odpravi iz šole kvačkanje in drugo tako luk-suriozno delo, namesto tega pa stop, v slehrno šolo šivalni stroj in učiteljica, ki ga bo znala uporabljati s pridom! Ako trosi dež. šolski svet de nar, da navaja učitelje indirektno k alkoholnemu, za človeštvo negativnemu delovanju imc^ tudi denar za si ▼sini kur z, ki bo brezdvomno prinašal šoli več koristi kot različni kle- tarski tečaji. — Božićnica gasilnega in reševalnega društva je privabila včeraj zvečer v veliko dvorano »Mestnega doma« prav mnogo ljubljanskega občinstva, kar je dokaz, da, to društvo uživa v Ljubljani splošne simpatije, ki so seveda velezaslužene.Večer je bil prav prijeten, zabava neprisiljena. Prekrasno božično drevo, ki je zažarelo v neštevilnib luČicah, je izzvalo posebno brezmejno občudovanje najmlajših. Gospod ravnatelj Štricelj se je zahvalil ljubljanskemu občinstvu za poset in za različne darove za božićnico, ki so pripomogli, da more tudi letos biti obdarovani h prav veliko število otrok. Po nagovoru je bilo obdarovanje otrok s pecivom, sadjem, igračami itd.; obdarovancev je bilo preko 100. Srečo občinstvu je prinašala velika tombola s krasnimi dobitki. Pri bo-žičnici je sviral oddelek orkestra »Slovenske Filharmonije«, ki je žel za svoje lepe komade zasluženo pohvalo. — Društvo slovenskih trgovskih potnikov je imelo včeraj dopoldne svoj prvi redni občni zbor. Otvoril ga je gosp. Vekoslav Dolničar, ki je pozdravil navzoče člane, zastopnike listov itd. Društvo se ima, kakor vsako novo društvo, boriti z mnogimi težavami; velika zapreka je tu poleg drugih tudi ta, da člani niso stalno v enem kraju. Tajnik gosp. M. Domicelj je poročal o društvenem delovanju. Sej je bilo 11. Rešilo se je 159 došlih pisem. Pravno zastopstvo ima gosp. dr. Švigelj. Umrl je eian gosp. H. Stajnko; v sožalje se navzoči dvignejo raz sedež. Blagajnik gosp. M. Armič poroča, da je bilo dohodkov 1187 K, stroškov pa 852 K. Za prihodnje leto so dohodki proraču-njeni na 1250 K. stroški pa na 552 kron. Članov je sedaj 96 (46 rednih in 50 podpornih), članarina je mesečno 2 K. Xa predlog revizorjev se da odboru absolutorij. Pri volitvah so bili nato izvoljeni v odbor sledeči gospodje: predsednik M. Dolničar, odborniki M. Armič, L. Borštnik, M. Domicelj, D. Gaspari, F. Medic, I. Premelč, F. Remic, F. Rojnik, 1). Seljak, R. Sever in D. Sirec; revizorjema pa gospoda G. Brinšek in M. Tršan. — Na predlog gosp. Arniiča se sklene, delati na to, da se ustanovi zveza vseh slovenskih trgovskih društev. Ko so se rešile še nekatere druge zadeve notranjedruštvenoga značaja, se je občni zbor zaključil. — Zvečer je društvo priredilo v »Nn-i odnem domu« plesno veselico, ki je bila prav dobro obiskana in animirana. Na programu so bile glasbene točke orkestra »Slovenske Filharmonije« in komični nastop gospoda A. Danila in gdč. Vere Danilove, ki je zel mnogo pohvale. Ples je trajal l>ozno v noč. I. čevljarski zbor kranjskih čevljarjev se je vršil včeraj ob precejšnji udeležbi v ljubljanski Meščanski pivnici. Prišli so čevljarski mojstri iz cele Kranjske dežele, opazilo pa se je, da Ljubljana ni bila posebno dobro zastr>pana. Zborovanja so se udeležili tudi obrtni nadzornik dr. Bloudek in obč. svetnik Francchetti. Dnevni red je obsegal poročilo o >klepih in uspehu V. avstrijskega čevljarskega shoda v Linču, pomen zadrug in zadružništva, sprejem in vpisovanje članov v zadrugo -Združenih čevljarjev« in razne predloge. — G. Smrekar iz Mokronoga, jp predlagal, da se smejo sprejemati kot učenci samo taki dečki, ki so čitanja in pisanja popolnoma vešči. Letošnje poletje ustanovljena čevljarska trgovina Združenih čevljarjev je imela doz daj krog 15.000 kron prometa. Po soglasnem sprejetju stavljene resolucije je predsednik g. Breskve r zaključil zborovanje. Gospodje mojstri bi se bili pač radi še marsikaj pogovorili, pa so morali zapustiti zboroval no dvorano, ker je bila drugim oddana. — Ljubljanski Grad še ni imel iziepa toliko poset ni kov, kot jih je imel na Sveti dan. Vsa Ljubljana je vrvela nanj gledat veliko ]>o vodenj na ljubljanskem Barju. Pi i tej priliki se je zopet pokazalo, kolike vrednosti bi bilo, če bi se kje na Gradu, s katerega jo v resnici drven razgled daleč naokrog po prelepi Kranjski deželi, uredila moderna restavracija in če bi se pota na Grad napravila nekoliko složnejša. Pri tej priliki bi tudi naše risarje in slikarje opozorili na preintimno veduto, ki se raz Grad odpira na staromodno grupirane, stisnjene strehe Studentovskih nlie. Ta sj>omin na prošlo, na poeziji bogatejšo dobo stavbarstva v slovenski prestolici bi vsekakor kazalo ohraniti vsaj v podobi. Mestni magistrat bi storil zaslužno delo, ko bi poskrbel, da se za bodoči mestni muzej oskrbe slike znamenitejših historičnih vedut raz ljubljanski Grad. — »Slovenske Šolske Matice« četrti občni zbor se vrši jutri v torek, dne 28. decembra 1909 ob 3. popoldne v »Mestnem domu«. Med drugim je na dnevnem reda pt^daranjs g. prof. dr. Fr. IMite »a narsčjo in knjižnem jeziku t ljudski šoli«. — Drnstvo adravaikev na Kranjskem ima svoj redni občni zbor jutri, dne 38. t. m. ob pol 8. zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Kot glavno točko ima na dnevnem redu nove volitve. — Clanl akad. društva »Sava« na Dunaju, ki bivajo za božične praznike v Ljubljani, se prosijo, da pridejo v torek, dne 28. t. m. ob 2. popoldne na prijateljski sestanek v kavarno »Evropa«. — Član. — Klub ljubljanskih akademikov bode imel plesni večer v sredo, 29. t. m. — Prosveti je daroval nekaj knjig mestni sluga g. Rus. Lepa hvala! — Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je sklenilo v svoji seji dne 10. t. m., da smejo njegovi člani jemati zdravila tudi v lekarni gosp. I. Cižmafa na Jurčičevem trgu, kar se naznanja v splošno znanje in ravnanje. — Ples športnega kluba. Bliža se pred pustna sezona. Trajala bo le malo časa, samo en mesec, otvori se pa s plesom športnega kluba, ki bo dne 8. januarja v veliki dvorani »Narodnega doma«, in ki bo spričo občega zanimanja brez dvoma tako elegantna in odlična priredba, kakor je bil lani. — Umrla je v Ljubljani gospa Amalija Hrašovec roj. Turk, soproga domobranskega narednika. N. v m. p.! — Domobranski novinci bodo za spomladansko vežbanje poklicani dne 5. aprila 1910. — Zlet slovanskega gasilstva v Ljubljano. Odbor »Zveze slovanskega prostovoljnega gasilstva avstrijskega« je sklenil 1. 1907. v svoji seji na Dunaju, da 1. 1910. — o j>riliki štiri-desetletnice ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva—priredi svoje zborovanje in obenem zlet slovanskega gasilstva v Ljubljam>. Pri letošnji odborovi seji, ki se je vršila dne 11. in 12. septembra v Brnu, se je o zletu v Ljubljano natančnejše razpravljalo in sklenilo se je, da se zlet v Ljubljano priredi, dne 14. in 15. avgusta 1910. Češki strokovni listi in tudi naš »Gasilec« so o tem zletu že veliko pisali. Po dosedanjih pripravah sodeč, moremo oklepati, da bo to ena največjih slovenskih gasilskih slavnosti. »Hasič-ske Rozhledv«, pišoč o tem zletu. pravijo: »Slovenskemu narodu hočemo pokazati, da tudi gasilska misel vodi tisoče gorečih in odkritih src slovanskih k skupnemu delovanju in k vzajemnosti slovanski. Svetu hočemo l>okazati. da je v skupnem delovanju moč in bodočnost vsega Slovaustva. Xa sokolskom zletu v Ljubljani leta 1904. bilo je čez tisoč čeških udeležencev. Storimo tudi mi tako!« Da se poleg češkega, j »oljskega in hrvatskega gasilstva udeleži zleta v Ljub-Ijano korporativno slovensko gasilstvo iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske, se razume samo j>o sebi. »Gasilec« slovensko gasilstvo že sedaj pozivlje, naj se zleta mnogobrojno udeleži. Nobeno slovensko gasilno društvo ne sme ostati doma, udeleži naj se zleta, če ne korporativno, vsaj po večji deputaciji. Slav-nost bo trajala dva dni, in sicer 14. in 15. avgusta. Slovenska društva, ki nameravajo prihodnje leto prirediti veselice, naj se na omenjena dneva ozirajo, da ne pridejo v kolizijo z gasilskim zletom. »Božično darilo« železničarjem na državnem kolodvoru v Šiški. Pišejo nam: Kakor običajno, se vsako leto razdeli med železničarje, ki so zares potrebni, ki trpe pomanjkanja in imajo več kot 4 majhne otroeičke, za enega izmed teh kakšno obleko n\i kaj primernega. Pri letošnji razdelil vi se je premalo gledalo na potrebnost in uboštvo obdarovancev. Tako se je zgodilo, da so bili obdarovani otroci železničarjev, ki so celo hišni posestniki, dočim uslužbenci, ki so res potrebni, ki imajo po pet otrok in žive v najskrajnejši bedi, niso dobili ničesar. Ali je to pravično I Pričakujemo, da se ta krivica popravi. Meščanska korporacija v Kamniku. Nad gozdar j u te korporacije g. Julija Z e n t n e r j u je podeljen naslov gozdarskega mojstra. Klerikalne hijene. Piše se nam iz Kamnika: Minoli četrtek smo pokopali Bianchettija, poslovodjo Faj-rligove lesne trgovine, ki se je v torek zjutraj ustrelil. To ni nič novega; na tisoče in tisoče ljudi si je že v obupu končalo življenje, med njimi celo marsikak vzgleden kristjan. To bi morali vedeti tudi klerikalci, ki so kakor ostudne hijene rile po grobu umrlega Bianchettija. »Slovencev« dopisnik trdi v petkovem »Slovencu«, da je bil Bianchetti po rojstvu Italijan, pa je bil kljub temu slovenski Sokol; hoče mu torej očitati nezuačajnost. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bil pokojnik, dasi ponemtaie Slovenke sin, vedno namhašsn Mu n strne, kar js kanal celo v Trstu med Italijani. »Slovenec« pravi, da je bil to žalosten pogreb. I, seveda je bil, saj je pok. odločno prepovedal cerkvene ceremonije, ki napravijo is marsikakega žalostnega pogreba za gotove gospode zelo vesel dogodek. Za gospoda na Šutni je bil to v resnici žalosten dogodek, kajti pogreb, ki ne prinese dušnim pastirjem niti vinarja dobička, je v Kamniku zelo redka, zato pa tembolj žalostna prikazen. Kamniškemu Sor kolu je le čestitati, da je tako dostojno spremil svojega brata k zadnjemu počitku. Navsezadnje pride »Slovencev« dopisnik še z najnavadnejšo katol. čednostjo, z denuncijacijo. Naglasa namreč z zelo vidno zlobnim namenom, da je bil med liberalnimi pevci, ki so zapeli pokojniku nagrob-nico, tudi c. kr. davčni ofieijal Bin-ter, kar da se ue ujema s častjo c. kr. državnega uradnika. Vse pošteno misleče kamniško meščanstvo obsoja podleža, ki tako nesramno denuncira svojega kolego. Kako že pravi nemški rek? »Der grosste Schuft...« Županska volitev v Zagorju ob Savi. Dne 20. t. m. so se zbrali obč. odborniki, da volijo župana in svetovalce. Nasproti 13 Slovencem je stalo 10 Nemcev, nemčurjev in socijalnih demokratov. Komaj je imenoval najstarejši odbornik Prossinag dva člana za skrutinatorja, je začel izzivati nemškutar Michelčič, sekundb-rala sta mu pa Ćobal in vpokojeni pol. uradnik Schweiger, končno pa je sedem nasprotniških odbornikov, seveda po prejšnjem dogovoru, odšlo. Ker zdaj ni bilo navzočih dveh tretjin odbornikov, se volitev ni mogla izvršiti. Ob zadnji povodnji v Celju, tako se nam piše, smo zopet videli, kaki nevarnosti je to mesto izpostavljeno. Že osem let je, odkar je slična povoden j pretila z elementarno silo celjsko mesto ugonobiti. A kaj se je od tačas storilo v eventuelno odstranitev kake vodne katastrofe? Nič! Sa-vina se že destletja »regulira«, a do Celja se s tem delom še ni prišlo. Dežela nima denarja in s tem basta! Ce se gre tam kje na Gor. Štajerskem za uravnavo kakih hudournikov itd., ta čas se ne vpraša, kje se bode v to dobival denar. A za spodnji del dežele pa, kjer bivajo Slovenci, se nemškim deželnim našim očetom vedno novcev škoda zdi, odnosno jih zanj — nimajo. . . Da pa je štajerskim Slovencem tudi država trdo-srčna mačeha, o tem nas kaj dobro uči vsakdanja zgodovina. In tako se bode pač Savina še dalje »regulirala« — dotlej, da nekega dne z njo vred priplavamo v Savo. Občni zbor Savinske podružnice »Slovenskega planinskega društva« bo jutri, v torek zvečer v Celju v »Narodnem domu«. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o stanju podružnice in o njenem delovanju v letu 1909: a) tajnikovo, b) blagajnikovo, i). Slučajnosti. — Ako se snide dovolj članov, je občni zbor ob 7. Ako pa se v tem času ne snide zadostno število članov, se vrši ob 8. drugi občni zbor,ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih. Prijateljice in prijatelji planinstva dobrodošli! Posebna vabila se niso razpošiljala. — Planinke! Planinci! Na mnogobrojno udeležbo! Prevar jen uzmovič. Ko se je včeraj zjutraj z Dunaja proti Mariboru peljal ruski zasebnik Gottmann s svojo ženo, s katero sta namenjena v Rim in je v vlaku zaspal, mu je med tem časom neki uzmovič prereza 1 suknjič in iz žepa vzel zavitek, v katerem je Gottmann imel svoj potni list in vozni list ter nato izstopil in izginil s »plenom«, o katerem je mislil, da so sami bankovci. Ko je tat zavitek pozneje odprl, je moral kaj debelo pogledati, ker so se bili bankovci izpremenili v potne izkaze. Nov klerikalni list na Goriškem. Te dni izide nov klerikalni list na Goriškem, ki se bo imenoval menda »Novi čas«. List bo glasilo klerikalnih novostrujarjev. Samomor. Včeraj se je v vlaku med Gorico in Štanjelom ustrelil krojaški poslovodja Herman Ker-sche, rodom iz Ptuja. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Jesenicah. Vzrok samomora je neznan. Akad društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju naznanja, da je napravil njega član g. Matej Kosmač, absolv. poljedelski inženir, dne 22. t. m. tudi zadnji kulturno-teh-nični izpit in tako pomnožil dosedaj še malo vrsto kulturnih inženirjev. Izredna toplota o božiču. Tako toplega vremena o božiču, kakor je bilo letos, se ne spominjajo najstarejši ljudje. Tudi ob morju je vladala te dni izredna toplota. Tako so imeli v Splitu na božični dan 25 stopinj toplote. Pobegnil je neki ljubljanski rodbini 151etni deček ter je vzel sabo večjo vsoto denarja. Deček ima črno zimsko suknjo z baržunastim ovratnikom in gladke čevlje. Deček je močne postave in ima velike oči. Kdor bi ga izsledil, naj to naznani ljubljsnski policiji ali pa ga izroči proti nagradi orožnikom. Nesreča. Ko je šel v soboto zjutraj 141etni posestnikov sin Anton Lavrič iz Sevšeka pri Litiji k maši, je padel in si pri tem zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Kap zadela je v petek okoli pol 12. ure dopoldne na stopnicah hiše št. 7 Pred Škofijo, kjer se nahaja župni urad, leta 1851. v Ljubljani rojenega in semkaj pristojnega vpoko-jenega finančnega paznika Ivana Juvana reete Ivana, stanujočega v Študentovski ulici št. 11. Ivan se je pri padcu nad desnim očesom poškodoval, da.je krvavel, a došla policijska komisija je dognala, da rana ni bila nevarna, marveč ga je zadela le srčna kap. V hiši stanujoči stolni župnik g. kanonik Erker mu je podelil poslednje olje. Njegovo truplo so na odredbo policijske komisije prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nevaren pes. V četrtek je bilo na stražnici na Kar lovski cesti ovadeno, da se po tamošnjem okolišu klati nek pes, ki je že ogrizel konja, psa in podrl neko deklico. Ko je stražnik nato takoj odšel in stopil v neko hišo na Karolinški zemlji, je pes baš zgrabil za suknjič nekega posestnika. Ko pes zagleda stražnika, je pustil posestnika ter naskočil varnostnega organa, ki je v neprijetni situvaciji potegnil sabljo in z njo psa pobil. Vandalizem. Nekemu »kulturne-žu« so smreke v parku pri Sv. Petru tako napoti, da je sinoči že tretji odlomil vrh. Tudi v Latermanovem drevoredu so ponočnjaki izpulili dva napisa »Buffet Tivoli«, ki sta last restavraterja g. Ivana Kende. Take ponočnjaške zabave se obsojajo same obsebi in je želeti, da pridejo zlikovci čim preje v roko pravice. Nogo zlomil si je predvčerajšnjem v Vegovi ulici lOletni brusač Frančišek Vanino. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Aretovana je bila v petek brezposelna natakarica Marija Cvirnova, ker je svojemu bivšemu gospodarju g. Petru Stepicu poneverila 72 K denarja ter je napravila še par manjših goljufivih dolgov. Oddali so jo sodišču. Delavsko gibanje. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo o0 Macedoneev in 1 Slovenec, nazaj je prišlo pa 35 Hrvatov in en Slovenec. V soboto je šlo v Ameriko 18 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Gospod Fran Črnagoj je izgubil zlat gumb. — Brivski mojster g. Mate Valentič je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja. — G. Robert Hollega je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ga. Helena. Pleškova je našla manjšo vsoto denarja. — Martin .Tenko je na-Šel uro z verižico. — Jožef Kos je izgubil bankovec za 10 K. — G. Andrej Kok je izgubil zlar prstan.— Ana Ženkova je izgubila bankovec za 20 K. — Vojak Jožef Prem je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Izvošček Jurij Movar je na.šel dva dežnika. Razne stvari. * Friedjungov proces. Vse evropsko časopisje se bavi z izidom Friedjungovega procesa in vse evropsko časopisje priznava, da je ta proces velikanska blamaža in brez-primerna sramota za avstrijsko politiko. Nimamo prostora, da bi tudi le v izvodih navajali glasove različnih časopisov. Na eno pa moramo opozoriti. »Danzers Armeezeitung«, glasilo avstrijske generalitete, ta list, ki je strastno roži jal s sabljo zoper Srbijo in najvehementnejše napadal hrvatsko-srbsko koalicijo, ta list priznava brez ovinkov, da je Friedjungov proces »eine welthistorisehe Blamage«, da je dokazal popolno neutemeljenost vseh zoper koalicijo izrečenih dolžitev in sumničenj in zahteva glave vseh krivcev ter temeljito premebo sistema, ki se je doslej vporabljal proti Srbom in Hrvatom. * Najnovejši dunajski dovtip. Kako pa dobiva Srbija denar, da nabavlja vedno nove topove? — S tem, da prodaja ministru Aehrenthalu — falsificirane dokumente! Telefonsko In brzojavna poročila. Novi člani gosposke zbornice. Dunaj, 27. decembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Bie-nertha, ki mu je predložil imenik onih oseb, ki se imajo poklicati v gosposko zbornico. Med temi so bivši moravski namestnik grof Zierotin, grof Seilern in Malorus dr. Horba-čevskij, profesor kemije na češkem vseučilišču. Slovenca seveda ni nobenega. Imenovanje v finančni službi. Dunaj, 27. decembra. Finančni minister je imenoval finančne tajnike dr. Viljema Krefta, dr. Rudolfa Roschnika in Avgusta Reicha za finančne svetnike, računskega revi« denta Antona Petrovčiča pa za ra čunskega svetnika. Vseslovenski kongres. Dunaj, 27. decembra. Izvrševal-ni odbor slovanskega kongresa v Pragi bo imel v drugi polovici meseca januarja sejo, na kateri bo sestavil program za vseslovanski shod V. Sofiji. Ta seja se bo najbrže vršila * Varšavi. Državno posojilo Praga, 27. decembra. »Narodni Listy« poročajo, da finančni minister Bilinski ne bo dal rentnega posojila v znesku po 150 milijonom kron preskrbeti po Rothschildovj bančni skupini, marveč po »Živno-stenski banki« in po gališki hipoteč-ni banki. Zrakoplovni vzlet. Praga, 27. decembra. Včeraj b! se imel tu vršiti vzlet Wrightovega zrakoplova. Radi neugodnega vremena se vzlet ni mogel vršiti. Vzlet so odložili na dan 2. januarja 1910. Železniška nesreča. Praga, 27. decembra. Grozna železniška nesreča se je prigodila na progi Praga - Brno. Brzovlak, ki vozi iz Prage v Brno, je na postaji TJhersko trčil v tamkaj stoječi tovorni vlak, ker je semaforska šipa kazala, da je tir prost. Na mestu je bilo mrtvih 9 oseb, 3 so na dobljenih poškodbah kmalu na to umrle, 23 pa je bilo teško ranjenih. Med mrtveci sc trije železniški uslužbenci in 9 pot iiikov. Med ubitimi je 5 žensk. Nesreča v kinematografu. Lvov, 27. decembra. Na božič j6 nastala v enem izmed tukajšnjih kinematografov silna panika, ker je nekdo zaklieal: »Bežimo, izbruhnil je požar.« Množica je bežala iz dvorane. V čakalnici je nastala silna grncea, ker je bilo tamkaj več sto ljudi, ki eo čakali na pričetek prihodnje predstave. V gneči sta bila poman« drana dva dečka, 9 oseb pa poškodovanih. Ogrska kriza. Budimpešta, 27. decembra. Dr Lukacs si je izprosil pri vseh strankah, da odobre trgovinsko pogodbo z Rumunsko, ustavo za Bosno in trimesečni proračunski provizorij. Dr. Lukacs se pogaja. Budimpešta, 27. decembra. Dr, Lukacs, ki je določen za novega ministrskega predsednika, je včeraj konferiral s Kossuthom, Justhom in Nagvjem. Iz Bosne. Sarajevo, 27. decembra. V orož* niški kasarni v Kolemih so našli 6 orožnikov s kuharico vred mrtvih. Vsi so bili zastrupljeni. O storilcih ni nobenega sledu. Orožniški posta-jevodja Glumac je v blaznosti streljal iz svoje puške na svojega tovariša Popovića ter ga smrtno nevarno ranil. Na to je ustrelil samega sebe. Priprave za vseslovanski kongres. Sofija, 27. decembra. V prostorih »Slavjanskega družestva« so imeli zastopniki vseh bolgarskih kulturnih društev, vseučilišča in občinskega sveta sejo, da se dogovore glede priprav za slovanske kongrese, ki se imajo prihodnjo spomlad vršiti v Sofiji. Na seji je bil izvoljen poseben odbor, obstoječ iz zastopnikov vseh bolgarskih kulturnih društev, ki ima izvršiti vse potrebne priprave za vseslovanski kongres, za shod slovanskih zdravnikov in za vseslo<. vanski časnikarski kongres. Kdaj bo vsesovanski kongres v So fijit Sofija, 27. decembra. Po informacijah na dobro poučenem mestu se priredi vseslovanski kongres v Sofiji v prvi polovici meseca junija 1910. Trgovinska pogodba z Romunsko. Bukarešt, 27. decembra. Poslanska zbornica je sprejela z vsemi proti 9 glasovom trgovinsko pogodbo z Avstro - Ogrsko. Potopljen parnik. Kodanj, 27. decembra. Parnik »Erich« se je potopil. Na njem sc utonili 4 potniki. Moštvo s kapitanom vred so rešili. Aretacija slikarja. Draždani, 27. decembra. Polici« ja je aretovala ruskega slikarja Mo-drova. V njegovem atelijeju so našli ukradeno van Dvkovo v Harrachovi galeriji na Dunaju razstavljeno sliko »Otroška glava«. Žitne cene v Budimpešti* Dne 27. decembra 1909. Termin. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg \3M Pšenica za oktober 1910 .. za 50 kg 11*77 RS za april 1910..... za 50 kg 9-85 Kuniža za maj 1910 ... za 50 kg 6-65 Oves za april 1910 . ... za 50 kg 7*60 Kf aktiv. Mirno. Anti! Mtiti! MRI* a Tntojn mamili! ormon prati 4230 Skaljica 40 rin. Pa vseh lekarnah. MeteorolojKno poročilo. V.sui* tad ■•rjea SM-2. Sreinji zračni tlak 7SS*0aa. o "3 Čas S*"Je 2 bara- ** °P»nj«"metril S J i v iwm T I Vetrovi j Nebo 25. 2. pop. 7297 118 si. jzahod pol.oblać. „ 19. zv. 7323 9 2 si. zahod đcž 26.1 7. zj. 737*1 j 5 0 t slab jug ! oblačno 2. pop. 738 4 i 4 9 si. jvzhod 738 S 2 4 si. svzhod 9. zv. 27.; 7. zj 7382: 0 7 si. zahod megla Srednja predvčerajšnja temperatura 98°, norm. —25° in včerajšnja 4 1°. norm — 2*5*. Padavina v 24 urah 118 mm in 03 mm. Učenca Ui ima veselje do trgovine z mešanim Vagon sprejmem pod ugodnimi pogoji. 4750 Lavi Leopaid. M BnaMj. Priporočamo za novo leta in predpust gasovite in zajamčeno naravne pro- IZVOdOg odlikovane z zlato kolajno fans Scucl, Granu cremont tranc. šampanjec. 4579 Carte d' Or domača specijaliteta. Asti spumanie turinska specijaliteta. Bakarska vodica primorska specijaliteta. pivnica šampanjca. Cene nizke. Zahtevajte cenovnik. « ki umetniške/. in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v • i • • iii •44 Prešernova ulica 7. a a XX XXI Jf' Izšel je priljubljeni L«guartet> r^eledar za Kmeteuelea s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Noben kmetovalec naj ne bo brez tega praktičnega koledarja, ki mu bo povsod dober svetovalec. Knjiga je v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo in velja brez poštnine K 1"60| s poštnino S 1'80. Pri tO iztisih se da enega za nameček. Naroča se pri 4759 Ivano Bonačn v LJubljani. XXV rx x posojilnici v Jfarttori ob krivi tajnika Plača po dogovoru. Vstop t a kaj. Prošnje z dokazili sposobnosti sprejema ravnateljstvo de 7. Jann-arfa 1910. 4782 i 0. VognL kapelnik Ijubljana, Sodna ulica 4, H. ladstr. Podučuie klavir na domu in sta novanjih Osebno se dogovarja 11. do 12. ure predpoldne in od 5. do 6. ure zvečer. 4549 Ran s a praznite: po niskih cenah m i mu liler 60 m. prani lantzu rio hm i Refalks 7|,0 litra K 0 96 Vino Wennoii1fe „ „ M 120 lanala _, „ „1*50 Isber deaertnih vin, Cbampagne, Malaeje, allvovke, tropinovoa, ruma, konjaka, čaja itd. Za razprodajo cene po dogovoru. Fran Cascio LJubljana, Šelenburgova ulica 6. Š-t 19207. 4765 H H Si PI Sa 2a zgradbo voSovoBa za 3ško vas in okolico, pol.t. okraj Ljubljana, na 125.273 K &0 h proraćunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave Pismene, vsa dela zapodajo*e ponudbe, naj se predlože do 31. januarja 1310 ob 12,h opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo- slati je zapečatene z nadpisom : ,.Poniitiba za prevzetje gratibe vodovoda za I&ko vas in okolico, polit, okraj Ljubljana". Ponudbi mora biti dodana izrecna i?java, da pnpozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Ravno tako je izrecno izjaviti, od kod da hoče ponudnik armature dobaviti. Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave. Rezven tega je dodati kot vadij se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarcovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni cdbor >i izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 15 kron. Deželni odbor kranjski r Ljubljani, dne 20. decembra 1909. Jfajkpsa in največja zaloga papirnatega = in galanterijskega blaga = najbolj pripravnega za novoletna darilc prodajam radi velikanske zaloge po zelo nizkih cenah. Da si blago lahko vsak ogleda sem napravil krasno novoletno razstavo. Priporočam tudi 5674 veliko zalogo nakita za boilčno drevo. S spoštovanjem FR. IGLIC v Ljubljani trgovina s papirjem in galanterijo« »j star 23 let, ki je ravao prišel od vojakov, Ml slnibe kontortsta najraje pri kaki leanl trfOV.nl. ker ima v tej stroki že prakso. 4784 Ponudbe pod „Zane alfi vest" poštno loiotp, PUberb, Eoroifco. Pnncetta Paslnl je zadosti samo 40 gramov na J/s Jitra zavrete vode in najboljši punč je narejen. Neprimerno dobrega oknaa in slasti. Dajati mn je prednost pred vsem pijačami. Priznano najboljša znamka. Uvedeno povsod. 4550 Dobi se v vseh boljšib delikatesnih trgovinah, Jcavarnah, restavracijah in gostilnah. Naročila na izdelovalca Fausto Pastni v Trientu, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko Janko Trann. Zlata lom zn sm V mestu Gorica na najboljši poziciji, v najbolj žitabni ulici, ob postaji cestne železnice, 80 jak O lepi v kartonaino tvornico. Iv. Bonač v Ljubljani. Za jajca lepa, sveža, kurja, iščem kupce tudi hotelirje, kaverne, sla* Ščičarne opozarjam. Dnevne cene po dogovoru. 475Č. Friderik Skušek v Metliki. Velika inozemska ladijska agentura išče za takoj spretnega slovenskega korespon* dentav ki pozna če mogoče, izselje valno stroko in zna primerno občevati s potniki. Ponudbe s fotografijo pod navedbe zahtevo plače in referencami pod šifre „Inozemstvo" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 4758 Itaka h Hiaia zadruga 4139 z novim portalOMp dvema novima, modernima izžsžbinima eknoma in dvema k trnovim spadajo--ima skladiščena, takoj ceno oddado preti daljši p»gedbi. Trgovina je izvanredno pripravna za modno trgovine, perilo, drobne in galanterijsko blage na drobno, posebno pa na debelo, ker se ne nahaja na goriškem trgu nobena enaka slovenska trgovina. Odkupiti je samo trgovsko opremo. 4783 Vpraša se pri lastniku JOS. Etra* wagna, Gorica, Gosposka ulica 21. V DOrUU i!3 bS! —-ima naprodaj mnogo tisoč hektolitrov nagizbornegšega med tem tudi nekaj sladkega a la i>prosekarfls Na zahtevo se pošljejo vzorci. Zaloga Viska Peter $ Kranj Jarše t liilp: Enoaska cesta 2. i Šiški: Janina ulica 231. Naročila :-e sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v Ljubljani} Dunajska cesta 32. — Telefon št. 165. Kare! Meglic lastnik tvrdke Lavrenčič & Domicelj. 4*52 Žitna trgovina. j L 1 s Zelo važno ! Zelo važno! Poslano« Zelo važno 1 Ker bodo v najkrajšem času reklamni koledarji za leto 1910 popolnoma razprodani, opozarjam vse cenj. trgovce in obrtnike v mestu in na deželi, da, kdor misli še kaj naročiti, naj to takoj stori, ker mi drugače ne bo mogoče postreči. Cene koledarjem so od 15 vin« naprej z blokom in tiskom vred. Tisek brezplačen ! Vzorci na razpolago! Priporočam se za cenjena naročila Fr. Iglic, Ljubljana 4675 trgovina s papirjem in galanterijo Mestni trg št. 11. Edina najstarejša Id oaintja razpoSiljalnita reklannil tiledann na Kranjskem. Zel Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. 12 „SLAVU A" m m m vzajemno latarovalna banka v Pragi. - -Bez. fondi 44,437.08«-« B. IzpUtene odškodnine In kapltall]e 98,323.486-35 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države „ , s fiatktil sltfaiiskt«iiapolno upravo. ———■——— GneraiM lastipslfi f IMlail Vm p«|MBlHi atel« čigar pisarne so Xipi^\m i Sandal dim 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokortstne namene. mmmmmmtmm Izdajatelj in odgovorni urednik Baeto FuBtoilemiek. T4wtntna in tisk »Narodne tiskarne«« 09 41 35 7 92