GLAS
LETO XXII. ŠT. 2 (1016) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 19. JANUARJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Danijel Devetak
“Naše cerkve so Božji
grobovi”
   riza, v kateri je naš svet, v bistvu ni ne
ekonomska ne politična. To je kriza
Boga in obenem antropološka kriza”.
Tako je pred nekaj dnevi zapisal kardinal
Robert Sarah, prefekt vatikanske Kongregacije
za bogoslužje in disciplino zakramentov. Sarah
velja za vodilnega med afriškimi škofi, za
kardinala, ki usmerja pogled Cerkve proti jugu.
Otepa se mikrofonov in žarometov. Ker ga je
življenje močno preizkusilo, ne pozna dvoumij,
sprenevedanj in mlačnosti. Vera zanj ni
odvečen okrasek, ampak nuja. Kot dihanje.
Zahodna kultura, pravi Sarah, se je postopno
organizirala tako, kot da bi Boga ne bilo. Mnogi
živijo brez Boga. Kot je trdil že Nietzsche, je Bog
na zahodu umrl. “Mi smo ga umorili, mi smo
njegovi ubijalci, naše cerkve so kripte in
grobovi Boga”, piše gvinejski kardinal. Veliko
vernikov “ne obiskuje več cerkva, da ne bi
slišali, kako Bog gnije v njih”. Na tak način pa
“človek več ne ve, kdo je in kam gre”, zato se
zateka k malikom. “Naši bogovi so danes
znanost, tehnologija, denar, oblast, uspeh,
popolna svoboda in neomejeni užitki”.
Potrebno je spremeniti smer, trdi Sarah, ki ga je
za škofa imenoval Wojtyla, za kardinala
Ratzinger, na čelo pomembne kongregacije pa
leta 2014 postavil Bergoglio. “Spomniti se
moramo, da v Bogu 'živimo, se gibljemo in
smo' (Apd 17,28)... izven Njega nič ne obstane:
vsaka stvar najde v Bogu svojo bit in svojo
resnico”. Seveda, obstajajo problemi, trpljenje,
težke in mučne življenjske okoliščine, “toda
Bog daje smisel vsaki stvari... Vemo, da vse
lahko rešimo v Njem, vemo, da je ali Bog ali
nič”.
Kard. Sarah je med drugim avtor uspešnice leta
2015, Bog ali nič, ki je bila deležna velike
medijske pozornosti in prevedena v (vsaj) 14
jezikov. V njej govori o tem, da lahko najdemo
izhod iz neštetih sodobnih kriz le tako, da
pozabimo na človeško logiko in se ozremo k
Bogu. Največje zlo, vir vseh kriz, je “mrk Boga”,
zaradi katerega današnji človek - po vseh
celinah - išče zgolj materialne dobrine. Zato
smo tudi priče “tretji svetovni vojni”, ki se je
začela s pretvezo za izvoz zahodne demokracije,
nadaljuje pa se z zmedo predvsem v deželah
Srednjega vzhoda. Dejstvo, da smo ubili Boga,
meni kardinal, samo še podžiga islamski
fundamentalizem; tega se morda ne zavedamo,
a naše pomanjkanje vere zaostruje spor med
islamom in krščanstvom.
Mnogi se oddaljujejo od Boga in vere, in
vendar “človek postane velik, samo ko
poklekne, da bi molil”, je še dejal Sarah.
Molitev daje pogum, ki je danes za kristjane še
kako pomemben. “Ne smemo skrbeti, da bi bili
všeč ljudem”. Imeti moramo pogum vere in
resnice, kajti mnogi so umrli za njiju; pogum
hoditi za Kristusom in vsak dan nositi svoj križ.
“Evangelij je zahtevna stvar”, in vendar nas le
ta odrešuje.
O vsem tem sem razmišljal, ko sem bil pri neki
maši in s prižnice slišal čudovite besede: “...
prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v
obilju”. Kakšne besede, kakšna tolažba! Bila je
“maša za mlade”, udeležila pa se je je le peščica
- pretežno ne mladih - oseb... Smrt Boga v naši
družbi in tudi v našem okolju je še kako re-
snična. Tudi naše cerkve so pravi Božji grobovi,
mrzle in prazne kripte. / str. 4
“K
foto dpd
Pogovor z deželnim tajnikom SSk Igorjem Gabrovcem
“Ko bi šli danes na volitve, bi bila deželna
leva sredina najbrž gladko poražena”
  tranka Slovenska skupnost prireja tradicio-
nalni novoletni sprejem. To je priložnost za
druženje, obenem pa je to trenutek za pre-
sojo politične scene, ki se je razpletla v zadnjem
letu, in hkrati razmislek o prihodnjih potezah.
Ta ‘obračun in proračun’ pripadata tajniku stran-
ke, ki smo ga povabili na intervju.
Igor Gabrovec, kaj boste
izpostavili v svojem no-
voletnem govoru?
Novoletni sprejem je po-
stal že stalnica na krajevni
politični sceni in vtis
imam, da ga pričakujejo in
cenijo tako slovenski kot
italijanski politiki, zavezni-
ki in nasprotniki. Po
božičnih praznikih in ob
začetku novega leta si vza-
memo trenutek, da s sode-
lavci, somišljeniki, podpor-
niki in političnimi partner-
ji potegnemo neko črto z
obračunom minulega ob-
dobja, predvsem pa da “na-
prožimo” svojo odskočno
desko za čas, ki je pred na-
mi. Vsaka pomlad v Italiji
vleče za sabo take ali dru-
gačne volilne preizkušnje in tako je tudi letos. Za
Slovence so pomembne zlasti občinske volitve v
Devinu - Nabrežini in v Gorici. Minulo leto je bi-
lo za levo sredino, v sklopu katere navadno sode-
lujemo, politično-volilno katastrofalno, kar se je
na deželni ravni odražalo s porazi v Pordenonu,
S Trstu in celo v Tržiču, ki je doslej veljal za rdečotrdnjavo. V prihodnjih mesecih moramo zato na-peti vse sile, da prestrežemo ta negativni val.
Med letom bodo lahko tudi državne politične vo-
litve in posledično morda celo predčasne dežel-
ne, kar bi 2017 spremenilo v nadvse vroče poli-
tično leto. Ustavno sodišče se bo v prihodnjih
dneh predvidoma izreklo
glede volilnega zakona za
poslansko zbornico, do
katerega je naša stranka ze-
lo kritična. Računamo, da
bo sodišče parlament pri-
sililo, da na novo oblikuje
volilni zakon, ki mora tudi
po znanem izidu ustavne-
ga referenduma upošteva-
ti usklajena pravila za iz-
volitev obeh vej parlamen-
ta. Slovenska skupnost
vztraja, da morajo ta pra-
vila vsebovati mehaniz-
me, ki olajšajo in spodbu-
jajo čim bolj samostojno
in suvereno izvolitev za-
stopnikov slovenske na-
rodne skupnosti v FJK v
obe veji parlamenta, tako
kot narekuje 26. člen
zaščitnega zakona iz leta
2001. Da povzamem: slovenske zastopnike v Ri-
mu mora določati slovenska narodna skupnost,
ne pa rimsko vodstvo te ali one vsedržavne stran-
ke!
/ str. 3
IG
www.noviglas.eu
Čudežna moč božičnih pesmi
Foto dpd
Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu
Svet okrog nas19. januarja 20172
Povejmo na glas
Preveč hrane v smeti
  ygmunt Bauman je naenkrat postal najbolj
popularen filozof in sociolog širnega cyber
sveta. Seveda, potem ko se je poslovil od
tuzemskega življenja. Tako kot je pred nekaj tedni
bil George Michael najljubši pevec širnih množic
uporabnikov socialnih omrežij. Ali pa Carrie
Fisher najljubša igralka. Kot da bi s svojim
odhodom Bauman želel še enkrat groteskno, a
empirično, dokazati veljavnost teorije o tekoči
družbi.
In v poplavi videoposnetkov, spominskih objav,
bolj ali manj izvirnih epitafov je bilo mogoče najti
– saj veste tudi slepa kura zrno najde – zelo
zanimiv zapis o Baumanu, ki ga je maja 2015 v
svoji rubriki La bustina
di minerva podpisal
Umberto Eco. Šlo je za
preprosto analizo
Baumanovih teorij.
Lahko bi rekli, da je Eco s
krajšim tekstom
predstavil “tekočo
družbo za telebane”. V
omenjenem tekstu
italijanski semiotik
razvije interpretacijo, da
je Baumanova “tekoča
družba” pravzaprav neki
prehodni čas iz
postmoderne v naslednje
obdobje, za katerega
nimamo še imena. Na
makro ravni je ta prehod
viden v krizi
tradicionalne oblike
držav vključno s krizo
ideologij in strank. Na
mikroravni pa je pri posamezniku mogoče v tej
splošni krizi najti pomanjkanje smisla za skupnost
in rast egoizma, pri čemer se solidarnost
nadomešča z antagonizmom. Posameznik, ki
nima več referenčnih točk, razvija bulimične
simptome potrošništva in želje po pojavljanju.
Stranski učinki take razslojenosti na makro in
mikro ravni pa so – protestna gibanja, ki so nastala
zaradi protesta in so brez programskih smernic. To
je, v strnjeni obliki, zapisal Eco pred letom in pol.
In evo nas, v današnjem času. Protestna gibanja so
celo na politični ravni postala relevantni igralci. To
je britanski Ukip Nigela Faragea, ki je med najbolj
odgovornimi za brexit. To je Gibanje petih zvzed,
ki je danes najbrž stranka z največjo podporo v
Italiji. Tak primer je bila (zdaj že
institucionalizirana) Siriza v Grčiji. Pa še bi lahko
naštevali. Kaj je pri tem nenavadno? Vsa omenjena
gibanja so se rodila kot kazalci nelagodja v družbi
in kot “uporni moment” človeka, a so se kmalu
spremenila v prave politične sile. Zakaj? Ker je
javnost – politika, mediji in institucije - začela
strmeti in gledati ter poveličevati ali omalovaževati
ta gibanja, namesto da bi pozornost preusmerila
na probleme, na katere so ta gibanja kazala s
prstom. To je, zelo iskreno in neposredno, priznal
tudi najvidnejši parlamentarni predstavnik
Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio, ki je med
nedavnim televizijskim intervjujem v oddaji
Dimartedi' dejal: “Če bi politika prisluhnila samo
nekaterim zahtevam, ki jih je postavil Grillo na
svojih prvih shodih, ko gibanje sploh še ni
obstajalo, bi danes najbrž Gibanja petih zvezd ne
bilo”. Spomnimo naj, da je Grillo svoj družbeni
angažma že pred nastopi proti politični kasti začel
z zagovarjanjem malih delničarjev družbe Telecom
proti upravi in lastništvu, ki ju je takrat obvladoval
Marco Tronchetti Provera.
Gibanje petih zvezd je pač protestniško gibanje,
proizvod tega, kar bi lahko poimenovali “tekoča
družba”. Posebnih upraviteljskih sposobnosti
doslej ni pokazalo. To drži. Drži pa tudi, da javnost
(z mediji v prvi vrsti) to realnost prikazuje na
izkrivljen način. Poglejmo primer iz začetka
prejšnjega tedna. Grillo se je na evropskem
prizorišču nerodno zapletel z nenadno idejo o
pridružitvi proevropskim liberalcem in po
propadu te ideje s takojšnjo vrnitvijo med
evroskeptike. Seveda, zelo nespretno, zelo
avtokratsko, bla, bla, bla... To je bila glavna novica
dobre tri dni. Istočasno pa se je v dokajšnjem
(medijskem) zatišju razvijala zgodba o vladnem
načrtu za sanacijo bank – tveganih kreditov je v
italijanskem bančnem sistemu za 340 milijard
evrov, od tega je za
200 milijard evrov še
neizplačanih dolgov
s precejšnjimi
zamudami na
predvidene roke.
Zdaj pa... kaj je
pomembnejše?
Grillovo
trmoglavljenje ali
več sto milijard težka
bančna luknja?
Tekoča družba, pač...
s simptomi bulimije
nastopaštva in
potrošništva. Pa ne
gre tukaj samo za
splošno željo po
pojavljanju, ki se
najbolj banalno
izraža v serijskih
selfiejih na socialnih
omrežjih. Gre tudi za
psevdo intelektualno držo deljenja in
komentiranja pomembnih političnih novic
uporabnikov facebooka in twitterja. Splošna
razprava, v kateri so nastopali vsi, Grillovi
podporniki in nasprotniki, se je osredotočila na
vprašanje “Grillo da ali Grillo ne”?, precej manj
prisotna pa je bila razprava o reševanju bančne
krize ali o vprašanju umestitve predloga za volilni
zakon na parlamentarni dnevni red.
Gre skratka za klišejske prijeme, ki se posebej
bohotijo prav na socialnih omrežjih in ki jih
napihujejo močne medijske osebnosti – na primer
Meryl Streep z govorom ob podelitvi zlatega
globusa. Le koliko ljudi je ta všečni govor delilo na
vseh socialnih omrežjih? Že res, da je Donald
Trump na prvi pogled podoben Kubrickovemu
“Dr. Strangelove” in da je opozarjanje na to
povsem upravičeno, klišejski prijem Hollywooda
(in v tem primeru tudi igralke Meryl Streep) pa je
odsotnost refleksije v tem smislu: “Hej, nobelovec
Obama, kaj pa ti puščaš za sabo? Sirijo? Hladno
vojno z Rusijo? Hvala lepa”! V naprednem
Hollywoodu in v večjem delu medijske javnosti ni
težko kritizirati Trumpa. Tudi Busha je bilo zelo
lahko kritizirati. Težje pa se je spotakniti ob
všečnega Obamo. Klišeji so sestavni del sveta
bleščic, pa tudi dialektike socialnih omrežij. Na
takih klišejih je osnovana tudi tekoča družba, ki bo
mimogrede v nekaj tednih pozabila, kdo je na
facebooku tolikokrat deljeni Zygmunt Bauman.
Narava pa nas uči, da je tekoče stanje podvrženo
izparevanju. In kaj ostane potem?
Nič.
kil
Z
  azpis, ki ga je objavila
Dežela Furlanija Julijska
krajina, ponuja možnost
manjšim občinam, da obnovijo
vaške trge, stara vaška jedra ali
podeželska središča. Občine, ki
imajo manj kot 30.000 prebival-
cev, morajo svoje načrte prijaviti
do 1. marca. Na razpolago sta
dva milijona evrov.
Kot je razvidno iz gradiva, ki je
dostopno na spletu (http:
R //www. regione. fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/infrastrut-ture-lavori-pubblici/lavori-pub-
blici/FOGLIA1/), je razpis na-
menjen družbenemu, okoljske-
mu, kulturnemu ali turistične-
mu prevrednotenju krajev oziro-
ma skrbi za varnosti in skupno
dobro občanov.
Tokratni razpis se v primerjavi s
prejšnjimi leti razlikuje po novih
razpisnih merilih, ki jih je posta-
vil nedavni stabilizacijski za-
kon. “Z novimi kriteriji bo-
do prednost dobili načrti za
povečanje varnosti, za pro-
tipotresne gradnje in za ar-
hitekturne prilagoditve v
korist gibalno oviranim lju-
dem”, je povedala deželna
odbornica za infrastrukturo in
prostor Mariagrazia Santoro.
Točkovno prednost bodo imeli
tudi načrti za izredno vzdrževal-
na dela na občinskih cestah ter
vsi projekti, ki že imajo finančno
kritje, a jih je treba dokončati.
Na razpisni lestvici bodo pribi-
tek točk lahko unovčile tudi
občine v goratih predelih in
vzdolž državne meje.
ARC/PV
  edavno je bil objavljen podatek, da v
Goriški pokrajini konča vsak teden v
smeteh 61 ton hrane, kar je vsekakor
osupljivo, vendar nikakor nekaj novega. Do-
brodelne organizacije namreč, vse tja do tistih
v Združenih narodih, na pojav odvečne oziro-
ma zavržene hrane redno opozarjajo, in to brez
ostrih poudarkov, ker očitno nočejo nadležno
opominjati. V Italiji se letno znajde v vrečkah
in zabojnikih kar 5 milijonov ton hrane, na-
ravnost kričeče pa je dejstvo, da gre na svetovni
ravni hrane praktično v nič za 1,3 milijarde
ton, kar je točno tretjina letne proizvodnje. Se-
veda so vsi ti podatki neprijetni, saj so gotovo
nelep prikaz siceršnjega izobilja, se pravi veli-
kanske ponudbe prehrambenih izdelkov v raz-
vitem svetu in v vseh tistih drugih državah, ki
vsaj na videz ne poznajo nikakršnega poman-
jkanja. Toda ta obraz izobilja, in to je bistvo
problema, je v skrajno ostrem kontrastu s stisko
vse večjega števila revnih družin in posamez-
nikov, in to prav v najbolj razvitih družbah. Za-
radi tega lahko rečemo, da ljudje, ki si ome -
njenega izobilja ne morejo privoščiti, živijo
med nami. V Italiji je takšnih za okrog 4 mili-
jone ali dobrih 6% celotnega prebivalstva, pri
čemer je med njimi polovica ali ponekod celo
več italijanske narodnosti, ostalo so priseljenci
vseh vrst - in podobno bo tudi v drugih razvi-
tih državah. V tem smislu je na Goriškem kar
nekaj sto družin, ki se zaradi nezmožnosti na-
kupa zadostne količine hrane zatekajo po po-
moč k dobrodelnim organizacijam, predvsem
h Karitas, ki skrbi za to področje, medtem ko
npr. Rdeči križ deluje prvenstveno v območju
zdravstvene oskrbe. Ob vsem tem je jasno, da
je težko od kogar koli zahtevati - mišljeni so ali
smo tisti, ki pripadamo vsaj nižjemu delu “do-
bro stoječega” razreda - da bi se potrudili in že
vnaprej premislili, koliko že kupljene hrane ne
bomo potrebovali in jo zato lahko darujemo
dobrodelnim naslovom. Zahtevati ni mogoče,
mogoče pa si je želeti, da bi vendar več posa-
meznikov ali družin prispevalo nekaj od tiste-
ga, kar zanje ni nujno. Ne nazadnje bi se bilo
koristno spomniti, kako je sedanja razkošna
ponudba takšne in drugačne hrane pogostoma
škodljiva, saj povečuje število oseb s prekomer-
no težo in debelostjo, in to že pri otrocih. Ob
nenehnem bučnem reklamiranju vse bolj pre-
finjenih jedi - ne manjka tudi televizijskih ku-
harskih oddaj z istim namenom - se bomo ne-
mara nekega dne v svoje dobro odrekli nezdra-
vemu delu naše prehrane, kar pomeni, da bo-
mo zavrgli manj hrane oziroma jo dali na raz-
polago tistim, ki jo tako zelo potrebujejo. Mor-
da bi se na ta način iztrgali iz zloveščega vrtinca
tega časa, ki nam vsakršno dobrino povzdigne
do neba, nato pa isto dobrino izvotli in si jo
potem želimo še močneje in preveč. Iztrgali bi
se vse večji mučni nezadoščenosti in nekakšni
težko pojasnljivi nesrečnosti ter se ubranili in
osvobodili hlastnega in skoraj uničujočega
drvenja dni, v katerih marsikdaj že težko naj-
demo samega sebe.
Janez Povše
N
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore
je v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani v nedeljo, 15. t.
m., pred odprtjem razstave Umetniki za karitas
daroval sveto mašo 'za pogum v domovini'. Pri maši
so se v molitvi spomnili gospodarja Hieronima
Vidmarja s Sinjega vrha, ki je mesec dni po koloniji
Umetniki za karitas odšel v večnost. Slovesni, peti
maši je v galeriji Družina sledilo odprtje prodajne
razstave likovnih del, ki so nastala v 22.
mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas pod
geslom: Pogum vse ljudstvo v deželi, govori Gospod
(Ag 2,4). Umetnike in njihova dela sta predstavili
Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn, likovna
kritičarka. Dogodek je z izvrstnim nastopom
obogatila mezzosopranistka Manca Izmajlova.
Razstavo pa je odprl msgr. Stanislav Zore.
FOTOGRAFIJA TEDNA
Okolje in prostor
Razpis za manjše občine,
za obnovo vaških jeder
In memoriam 
Dr. Marijan Smolik
  noči na nedeljo, 15. ja-
nuarja, je v 89. letu staro-
sti umrl duhovnik dr. Ma-
rijan Smolik. Bil je teolog, litur-
gik, prevajalec in urednik, trideset
let profesor na Teološki fakulteti
in v zahtevnih časih izključenosti
Teološke fakultete z Univerze tudi
njen dekan; širok krog Slovencev
pa ga pozna kot knjižničarja zna-
menite Semeniške knjižnice v
Ljubljani.
Bil je naš zvesti bralec, cenil je
naše delo, kot je imel velikansko
ljubezen do knjig, prav njemu gre
zasluga, če je Semeniška knjižnica
danes tako lepa in ohranjena, kot
je.
“Marijan Smolik, duhovnik, teo-
log, liturgist, zgodovinar, razisko-
valec slovenske verske in kulturne
preteklosti, knjižničar, prevajalec
in urednik, profesor in dekan Teo-
loške fakultete bo 3. septembra
dopolnil 80 let življenja. Znan je
širokemu krogu ljudi v domovini
in tujini. Poznajo ga osnovnošol-
ci, dijaki in študentje ter obisko-
valci znamenite Semeniške
V knjižnice vLjubljani,prav tako
znanstveniki,
ki jim je bil na
voljo pri nji-
hovem razi-
skovalnem
delu s strokov-
no pomočjo
in nasveti. Ob
njegovem
imenu se pred
našimi očmi
zariše podoba
enciklope-
dično izo-
braženega
znanstvenika,
ki se je zapisal
v zgodovino
slovenske
znanstvene
misli s svojim neutrudnim de-
lom, ki ne pozna počitka, predv-
sem pa podoba človeka, ki ga
odlikujejo mnoge človeške vrline:
delavnost, resnicoljubnost, vztraj-
nost, zvestoba, nesebičnost in
skromnost. Čeprav zaradi razmer
in drugih človeških zakonitosti ni
mogel v enaki meri razviti vseh
prejetih talentov, med drugim tu-
di za matema-
tiko in glasbo,
je prispeval ne-
majhen delež
v zakladnico
slovenske mi-
sli in spoz-
nanj”, je o po-
kojnem napi-
sal ob njegovi
osemdesetlet-
nici prof. Raf-
ko Valenčič.
Za obsežen
znanstveni
opus in več kot
60-letno skrb
za Semeniško
knjižnico je le-
ta 2010 prejel
Trubarjevo
priznanje, Slo-
venska škofov-
ska konferenca
pa mu je podelila Ciril Metodovo
odličje.
Dr. Marijana Smolika bomo ohra-
nili v lepem spominu, Gospod pa
naj mu da uživati večni mir in
večno luč!
Foto JMP
Naša tekoča družba
Nič
foto dpd
Foto dpd
Aktualno 19. januarja 2017 3
  svojem nagovoru bom
nadalje izpostavil pomen
gospodarskega razvoja in
čezmejnega sodelovanja na celot-
nem obmejnem območju in
spregovoril o odprtih vprašanjih
na teritoriju, ki za našo skupnost
zaobjema tako gospodarski kot
narodni pomen. Poudarek
bo na pomenu utrjevanja
šolsko-izobraževalne mreže
v slovenskem jeziku ter na
posebni pozornosti do po-
treb in pričakovanj mlajše
generacije, ki je premalo
vključena in soudeležena v
odločitvene postopke.
Katera so odprta vprašan-
ja, s katerimi se sooča
stranka lipove vejice na
deželni in državni ravni?
Na vsedržavni ravni je ned-
vomno glavna odprta fronta
vezana na volilno zakono-
dajo, ki je bila doslej vedno
neprijazna do načela samo-
stojne in suverene izbire slo-
venskega zastopnika v rim-
skem parlamentu. Z 'italicu-
mom' smo ponovno resno
tvegali, da ostanemo brez svojega
zastopnika. Pa tudi dejstvo, da
parlamentarca odloči po svoji
uvidevnosti, vrednotenju, potre-
bah in prioritetah vodstvo velike
italijanske stranke, ni najboljša
rešitev, saj o takem zastopniku
lahko rečemo vse, ne pa da je ne-
odvisen.
Pereča vprašanja torej zadevajo
volilni zakon za rimski parla-
ment in posledice reforme kra-
jevnih uprav, katerih je na
deželni ravni deležna naša na-
rodna skupnost. SSk je glede
lanskega decembrskega ustav-
nega referenduma zagovarjala
odklonilno stališče. Ali bi nam
lahko obnovili razloge za NE
in kako bo razplet referendu-
ma vplival na politiko Sloven-
ske skupnosti?
Stranka Slovenska skupnost je
glede referenduma ocenila, da so
bile nekatere predlagane ustavne
spremembe res upravičene in do-
brodošle, zlasti ko je šlo za poe-
nostavitev rimskega političnou-
pravnega aparata in njegove biro-
kracije ter povezanih stroškov. Ni-
smo pa mogli prezreti dejstva, da
so predlagane ustavne spremem-
be v celoti prezirale prisotnost in
pričakovanja slovenske narodne
skupnosti v FJK, medtem ko je bi-
la v glavnem upoštevana specifi-
V ka sorodnih območij Dolini Ao-ste, Trenta in Južne Tirolske. Nisonas upoštevali pri snovanju no-
vih volilnih pravil za izvolitev po-
slanske zbornice in dejansko ni-
smo imeli mesta v novem senatu,
kar je bilo v kričečem nasprotju z
določili zaščitnega zakona. Kot
Slovence in načelno zaverovane
avtonomiste nas je zaskrbljal neo-
centralističen pečat reforme, ki bi
glavne vzvode oblasti selil v Rim
na škodo vloge krajevnih avtono-
mij in previdnega ravnovesja
med raznimi vejami ustavno do-
ločenih organov. Deželam s po-
sebnim statutom, kakršna je tudi
FJK, bi bila za zdaj priznana pra-
vica do dogovorjenega prilaga-
janja lastnih statutov, ki uživajo
rang ustavnih zakonov, ostale
dežele pa bi že takoj krepko na-
zadovale. Zato smo zadovoljni z
izidom referenduma, v isti sapi
pa od italijanskih političnih sil
pričakujemo, da sedejo za skupno
mizo in snujejo novo, pravo, to-
krat “užitno” reformo.
Reforma krajevnih uprav je še
vedno v primežu izvirnih grehov
in dejansko ni še prestala niti po-
rodnih krčev. Zase vemo, da smo
bili tudi v svojih kritikah vedno
konstruktivni in pripravljeni na
sodelovanje pri snovanju rešitev,
ki naj upoštevajo potrebo po iz-
boljšanju delovanja in učinkovi-
tosti javne uprave ob istočasnem
utrjevanju neodtujljive pravice
do soodločanja avtohtone narod-
ne skupnosti, kakršna je naša.
Razplet referenduma na deželni
ravni nakazuje priložnost, da se
vendarle izoblikuje in utrdi nova
politična ponudba, ki naj
izhaja iz tradicije furlanskega
avtonomizma.
Kako Slovenska skupnost v
luči referendumskega izida
meri moči z Demokratsko
stranko na deželni ravni?
Demokratska stranka ostaja po-
memben politični partner na kra-
jevni in vsedržavni ravni, kar še
ne pomeni, da ni dialoga z osta-
limi. Kot sem že povedal, smo ze-
lo pozorni tudi na prizadevanja
furlanskih avtonomistov, ki lah-
ko s svojimi predlogi le utrdijo
pogajalno moč naše Dežele v od-
nosu do Rima. Tudi Demokrate
kličemo k večji pozornosti na po-
men deželne avtonomije, ki je
vse preveč na prepihu. Zgleduje-
mo se po vsestranski uspešnosti
tridentinsko-južnotirolskega mo-
dela, kjer so cele generacije jav-
nih upraviteljev in politikov zna-
le usklajevati gospodarski razvoj
s krepitvijo avtohtonih jezikov-
nih in narodnih identitet. Statut
avtonomije se je tam odlično ure-
sničil in dokazal, da je drugačen
razvojni model možen!
Kako se bo izid referenduma
odražal v prihodnjih poli-
tičnih potezah deželne pred-
sednice Debore Serracchiani?
Izid referenduma sledi negativ-
nemu valu upravnih volitev in
nedvomno pomeni znak krize za
DS in za njene glavne voditelje.
Vtis imam, da se predsednica tega
zaveda in da je posledično s tem
že začela spreminjati svoj način
nastopanja.
Kaj pa lahko razplet referendu-
ma pomeni v vidiku prihod-
njih deželnih volitev?
Ko bi šli danes na volitve, bi bila
deželna leva sredina najbrž glad-
ko poražena. Zato si nadejam, da
se bo zakonodajna doba redno
končala leta 2018 in da do takrat
izboljšamo pozicijo ter okrepimo
koalicijo, recimo tudi z večjim
posluhom za zahteve avtonomi-
stov.
Kakšna usoda se trenutno piše
slovenski narodni skupnosti
glede na deželno reformo kra-
jevnih uprav, ki je med drugim
ukinila pokrajine, vzpostavila
medobčinske zveze itd.?
Ne glede na razvoj reforme, na
katero vplivamo le do določene
mere, si moramo prizadevati za
utrditev naše zastopanosti v vseh
javnih upravah. Ukini-
tev Pokrajin je bila
zgrešena poteza, na kar
smo kot stranka, žal
osamljeni, vedno opo-
zarjali. Ne izključujem
zato možnosti, da se bo-
do medobčinske zveze
tako preoblikovale, da
bi se lahko naposled
skrčili na približno štiri
enote, ki bi lahko zelo
od blizu spominjale na
nekdanje pokrajine … V
Trstu in v Gorici je tak
korak zelo majhen.
Kako presojate način, s
katerim se pristojni
deželni resorji lotevajo
vprašanja financiranja
slovenskih ustanov?
Sam od nekdaj zagovar-
jam pomen in vlogo, ki jo mora
imeti deželna posvetovalna ko-
misija. Če se v sklopu te izobliku-
jejo jasni in trdni predlogi, potem
ni odbornika, ki bi jih lahko od-
klanjal. Zato pa je pomembno, da
si med sabo razčistimo pojme in
da smo tudi v različnih okoljih
sposobni, da samostojno izobli-
kujemo in zagovarjamo svoje pre-
dloge in načrte. Suverenost neke
skupnosti se začne pri notranji
enotnosti in koheziji. Če te ni,
potem nas bo vsak vetrič zamajal
…
Na zadnji seji deželnega sveta
lani, ki ste ji kot podpredsed-
nik skupščine predsedovali, ste
prisotne pozdravili v sloven-
skem jeziku, kar je zelo ‘moti-
lo’ svetnika desničarske stran-
ke Fratelli d’Italia Luco Ciria-
nija. Kako komentirate dogo-
dek: šlo je za ‘spodrsljaj’ pred-
stavnika desnice ali kaže na
nerazvozlan (beri: odklonilen)
odnos do slovenščine v dežel-
nem svetu s strani določene
politične opcije?
Kolegu Cirianiju preprosto ni
uspelo skrivati nestrpnosti, ki jo
očitno goji do vsake različnosti.
Kar je po moji oceni predvsem
znak latentne šibkosti, pa čeprav
se kiti z 'dvatisočletno kulturo'.
Raba manjšinskih jezikov v dežel-
nem svetu je tudi mimo navede-
nega dogodka večkrat dojemana
kot kaprica tega ali onega sloven-
skega ali furlanskega svetnika.
Premalo se utrjuje zavest, da smo
statutarno posebni prav zaradi
priznane prisotnosti jezikovnih,
kulturnih in narodnih 'odsto-
panj'. Desničarski izpadi, kakršen
je Cirianijev ali včasih tudi No-
vellijevi, so bolj muhe enodnev-
nice in mi kot taki ne vzbujajo
skrbi. Skrbi pa me tiha večina, ki
večkrat misli, da je vlaganje v
večjezičnost skorajda potrata de-
narja, saj 'itak vsi obvladamo ita-
lijanščino'. Tako ne gremo daleč.
Odgovor je v okrepljeni uporabi
zaščitenih jezikov. A kaj, ko v slo-
venščini nastopam le podpisani,
furlanskih nastopov pa je le za
ščepec več …
Stranka Slovenska skupnost je
na izrednem kongresu na
Opčinah decembra lani spre-
jela nov statut. Končal se je ta-
ko postopek, ki je trajal okrog
leto dni. Tudi SSk je bila de-
ležna v sicer skromni vsoti jav-
nega financiranja, nova zako-
nodaja je naprtila strankam
statutarne in računovodske
obveznosti. Kaj to dejansko po-
meni?
Pomeni, da smo vendarle uskla-
dili delovanje stranke, začenši z
njenim statutom, z veljavno za-
konodajo na področju delovanja
političnih strank in gibanj. Ni bi-
la neka izbira, temveč obveza, s
katero smo preveč odlašali. Novi
statut predvideva jasnejša pravila
na področju prozornosti sicer
skromne bilance ter postopkov
odločanja in torej interne demo-
kracije, ureja vključevanje žensk
in mladih, spodbuja včlanjevanje
posameznikov ter zbiranja sred-
stev s strani zasebnih donatorjev
za financiranje političnega delo-
vanja. Če bomo uspešni, bomo
stranki zarisali novo strokovno-
operativno strukturo, s katero bo-
mo lažje odgovarjali na sodobne
politične, vsebinske in volilne iz-
zive.
Deželni svet je z decembrskim finančnim zakonom sprejel tudi
obvezo za deželno vlado, da se konkretno in predvsem celovito
loti načrtovanja preureditve kraškega roba. Resolucijo so ob prvem
podpisniku deželnem svetniku SSk Igorju Gabrovcu podprli tudi
kolegi Stefano Ukmar, Giulio Lauri in Emiliano Edera. “Dokument
izhaja iz pomena, ki ga kmetijstvo in s tem povezane dejavnosti
predstavljajo v okviru gospodarstva na Tržaškem. Poleg tega sem
v svojem posegu v avli izrecno izpostavil, da je ohranjanje in
ovrednotenje krajinskega in naravnega bogastva Krasa
neposredno vezano na pretekle in sedanje kmetijske dejavnosti.
Te zaznamuje tudi kulturni in narodni pečat slovenske narodne
skupnosti, ki ta prostor upravlja in torej neposredno oblikuje že
stoletja. Glede tega je posebej zanimiv kraški rob, ki se je še do
zgodnjih povojnih let bohotil z značilno obdelanimi paštni, ki so od
obmorskih vasi segali do morja. Nekaj se jih je po zaslugi vztrajnih
in požrtvovalnih kmetov ohranilo do danes, večji del pa je bil zaradi
sile razmer opuščen, marsikatero parcelo pa so v desetletjih
pozidali. Kmetijski potencial pa je še vedno velik, kar dokazujejo
zlasti kmetovalci, ki so se v zadnjem obdobju lotili obnavljana
opuščenih teras in novih posaditev žlahtnih avtohtonih sort. V to
smer so šle tudi obveze Protokola o Proseccu, ki so se doslej žal
omejile na financiranje prvega pilotnega projekta na območju pod
Prosekom nad Grljanom”, pravi deželni svetnik SSk Gabrovec, ki
je zato v resolucijo vključil obvezo, da se z začetkom novega leta
ustanovi delovna skupina strokovnjakov in politikov, ki naj se
celoviteje loti tega vprašanja. “Naš namen je, da najprej preverimo,
koliko je neuporabljenih in razpoložljivih sredstev, s katerimi je
svojčas upravljala Pokrajina Trst, in kako pospešiti izvajanje že
načrtovanih obnovitvenih del. Tretji korak pa je sestava načrta, ki
naj evidentira vse potencialno uporabne površine od obronkov
Trsta pa vse do Sesljana in v okviru tega poti do koriščenja zlasti
državnih in evropskih sredstev za vzdrževanje in obnavljanje
terasastih vinogradov, oljčnikov, sadovnjakov in vrtov z uporabo
novih tehnologij in mehanizacije. Tovrstni posegi so v splošnem
interesu, saj bomo s stabilizacijo kraškega roba zagotovili večjo
varnost na prometnicah, ki jim že desetletja stalno grozijo zemeljski
usadi”, opozarja deželni svetnik Gabrovec, ki si bo prizadeval za
takojšnjo soudeležbo vseh pristojnih deželnih resorjev (ob
kmetijskem vsaj še odborništva za okolje, infrastrukture in civilno
zaščito), univerze z raziskovalci, Lokalne akcijske skupine Kras ter,
seveda, kmetijskih podjetnikov z organizacijami, ki jih povezujejo.
Preureditev kraškega roba
S 1. strani
“Ko bi šli danes ...”
  dvorani Alda Mora v rim-
ski palači Montecitorio je
v četrtek, 12. januarja,
potekala predstavitev zbornika
Una comunitą nel cuore dell’Eu-
ropa. Gli sloveni in Italia dal
crollo del Muro di Berlino alle
sfide del terzo millennio, ki ga je
izdala založniška hiša Carocci iz
Rima v sodelovanju s Sloven-
skim raziskovalnim inštitutom
SLORI iz Trsta. Monografsko de-
lo je rezultat večletnega projekta
SLORI-ja, pri katerem so sodelo-
vali raziskovalci inštituta in zu-
nanji sodelavci.
Rimsko predstavitev je povezova-
la Ksenija Dobrila, predsednica
paritetnega institucionalnega
odbora za vprašanja slovenske
manjšine. Po pozdravnih nago-
vorih podpredsednice poslanske
V zbornice Marine Sereni, velepo-slanika Republike Slovenije v Ri-mu Bogdana Benka in poslanke
Tamare Blažina sta urednici No-
rina Bogatec in Zaira Vidau pred-
stavili raziskovalno dejavnost
SLORI-ja ter ponazorili namene
in vsebino zbornika.
Zajetna publikacija nudi uporab-
no gradivo za spoznavanje slo-
venske narodne skupnosti v Ita-
liji na vseh področjih njenega
družbenega življenja v okviru
kulturnega in sociopolitičnega
dogajanja ob italijansko-sloven-
ski meji v zadnjih petindvajsetih
letih. Uredniško delo sta vodili
raziskovalki SLORI-ja Norina Bo-
gatec in Zaira Vidau ob podpori
preostalih članov uredniškega
odbora, ki so ga sestavljali stro-
kovnjaki s področja zgodovin-
skih narodnih in jezikovnih
skupnosti ter izvedenci za za-
ložniške in promocijske dejav-
nosti. Številni avtorji člankov so
raziskovalci, akademiki in izve-
denci različnih ved, nekateri pa
so tudi predstavniki skupnosti,
s katerimi Slovenci v Italiji raz-
vijajo medkulturne in čezmejne
odnose: to so predstavniki itali-
janske večinske skupnosti in fur-
lanskega jezika iz dežele Furlani-
je Julijske krajine ter predstavniki
slovenske in italijanske skupno-
sti v Sloveniji in na Hrvaškem.
Monografija, za katero je predvi-
dena tudi slovenska izdaja, je se-
stavljena iz treh sklopov. Prvi za-
jema šest uvodnih člankov, ki
opisujejo glavne zgodovinske,
pravne, demografske in družbe-
nopolitične značilnosti sloven-
ske narodne skupnosti v Italiji.
Analiza stanja in sprememb, ki
jih od začetka devetdesetih let
doživljajo Slovenci v Italiji na po-
dročju jezika, narodne identite-
te, izobraževanja, kulture, športa,
vere, medijev, politične partici-
pacije, sociale in gospodarstva, je
tema desetih člankov drugega
sklopa, medtem ko vsebuje tretji
sklop poglede in razmišljanja šti-
rih “zunanjih opazovalcev”.
Temeljito raziskovalno delo po-
nuja podobo skupnosti, ki se v
svojem malem sooča s predno-
stmi in slabostmi današnjega
časa. Zaradi njene “prirojene”
krhkosti, značilne za manjšinske
skupnosti, imajo družbenopoli-
tične spremembe, ki smo jim od
padca berlinskega zidu priča tako
na krajevni kot na evropski rav-
ni, močnejše učinke. Izrazitejši
migracijski tokovi, globalizacijski
procesi in povečana mobilnost
mladih dodatno pogojujejo kul-
turno dogajanje v ožjem in
širšem družbenem okolju. Ob
splošnem izboljšanju odnosov
med slovensko in italijansko
skupnostjo v deželi Furlaniji Ju-
lijski krajini in pozitivnih rezul-
tatov čezmejnega sodelovanja
med Italijo in Slovenijo se obli-
kujejo nove medkulturne situa-
cije in identitete, v katerih se ra-
zlični jeziki in kulture prepletajo,
soočajo, a tudi stapljajo.
Nova SLORI-jeva publikacija o
slovenski narodni skupnosti v
Italiji (prvo, z naslovom La co-
munitą sommersa. Gli sloveni in
Italia dalla A alla Ž, je leta 1989
napisal zgodaj preminuli razi-
skovalec inštituta Pavel Stranj),
je namenjena italijanski publiki,
ki želi spoznati in poglobiti
znanje o slovenski manjšini v
Italiji.
Predstavitev je spremljala ugled-
na in raznolika publika. Prisotni
so bili tudi načelnik poslanske
skupine Demokratske stranke Et-
tore Rosato, poslanec Gianni Cu-
perlo, izvedenec za manjšinska
vprašanja Domenico Morelli,
podpredsednik deželnega sveta
FJK Igor Gabrovec, predsednika
krovnih organizacij SSO in SKGZ
Walter Bandelj in Rudi Pavšič,
lektorica na rimski univerzi La
Sapienza Sanja Pirc in predstav-
nik založbe Carocci Gabriele Sa-
batini.
Rim / Dvorana Aldo Moro poslanske zbornice
Predstavitev publikacije
o Slovencih v Italiji
Kristjani in družba19. januarja 20174
Franc Ksaver Meško in glasba 
Spomin
  arava je bila odeta v
sneg in vsaj za nas Pri-
morce je bila to enkrat-
na, nepozabna idila. V Selah
pod Uršljo goro je pol ure pred
polnočjo 11. januarja 1964
umrl slovenski pisatelj in du-
hovnik Franc Ksaver - Meško.
Tu je bival 39 let in župljani Sel
pri Slovenj Gradcu so mu pri-
pravljali jubilejno slavje za šti-
rideseto obletnico, pa je ni
dočakal. Spominjam se pogre-
ba, ki je bil pred 43 leti in ga je
vodil tedanji mariborski ordina-
rij dr. Maksimilijan Držečnik.
Pri pogrebu sem nosil križ in
stopal prvi po tisti poti, ki jo je
Meško kdo ve kolikokrat preho-
dil v 39 letih od župnišča do
župnijske cerkve... Ne vem, kaj
sem tedaj mislil. Spominjam se,
da je pihal zelo mrzel veter in
da je rahlo snežilo. Uršlja gora
je bila odeta v meglo, v dolini
pod nami so pokale smreke. V
spominu mi je ostal stari
mežnar, pristna kmečka grča, ki
je vlekel zvon. Ko smo prišli v
cerkev, je pricapljal za nami, se
N usedel tik ob krsto in joobčasno z veliko dlanjo po-božal, obenem pa si z rokavom
zguljenega jopiča brisal solze, ki
so mu kar lile... Naš dekan na
teološki fakulteti dr. Stanko Caj-
nkar je imel govor in med dru-
gim omenil, da sta si z Meškom
celo v sorodu. Po pogrebu sva s
kolegom še enkrat stopila do
groba, ki so ga trije možje zasi-
pali. Mežnar nas je postrani po-
gledal in zašepetal: “Zdaj bomo
pa sami”! Solze so mu nepresta-
no lile. V zadregi sem omenil:
“Ne, gospod ostane med vami
in bo za vedno vaš”. Naprej ni-
sem zmogel, kajti tiste solze teh
vaških očancev so se pritihota-
pile tudi vame. Pohitel sem v
“izropano” župnišče, saj prebi-
valca ni bilo več v njem, vzel
torbo in odšel v dolino. Pred
prvim ovinkom sem se še en-
krat ozrl k sv. Roku in ga z očmi
pozdravil...
Mnogo let pozneje sva se o tem
pogovarjala s tedanjim sloven-
jgraškim dekanom Jakobom So-
kličem in obujala spomine na
Meška. Kot trpko spoznanje mi
je iz tega pogovora ostala misel:
“Meška niso ne tedaj kot tudi ne
danes dovolj cenili. V sloven-
skem slovstvu ostaja nekje v
ozadju in le redki so, ki mu po-
svetijo nekaj več pozornosti...
Zakaj je tako? Sam ne dobim
odgovora!
Na njegovo umetniško snova -
nje je vplivalo marsikaj, med
drugim tudi glasba. Ljubil je
Chopina. Nanj se je “navezal”
kot dijak v Celju. Kot navaja An-
ton Oven v Meškovi biografiji,
so zvoki klavirja, ki so prihajali
z verande hotela Pri zlatem levu
in jih je kot dijak poslušal, ko se
je že uvajal v verze, bili za gim-
nazijca prva tenkočutna hrana
za umetniško dušo. Za Meška
sta značilni velika umetniška
obzirnost in tankočutnost, ki se
potem z veliko obzirnostjo in
tankovestno prelije na papir.
Vpliv Chopinovih skladb na
njegovo ustvarjanje nikakor ni
golo naključje. Pisateljevo pero
pa ni ljubilo Verdijeve lahkot-
nosti, še manj hrupa in veselo-
sti Rossinijevih oper, kot se nje-
gova tankočutnost ni nikoli
zaustavila ob Beethovnovi glo-
bini...
Ob tem spoznamo, da pri pisa -
nju šola in vzori, ki jih je kot pi-
satelj dobil, niso samo leposlov-
ni vzgledi, ampak je na Meškov
pisateljski razvoj in snovalno
držo vplivala tudi glasba. Ta čut-
na nadčutnost je vplivala na
Meškovo čustvovanje in do-
mišljijo znatno bolj kot katera
koli druga oblika ustvarjalnosti.
Čustvena moč in fantazija, ki ju
ima glasba, se je pri Mešku tako
velikokrat pretopila v bogato
besedno izražanje, zato so mar-
sikatere njegove pisateljske stva-
ritve prežete z globino mistike,
morda prav zato ostaja Meško
za marsikoga še neodkrit.
Ambrož Kodelja
Sveti oče spet proti klerikalističnim držam
“Jezus ni bil alergičen
na ljudi”
  ožji sin je “ponižen, blizu
ljudem in dosleden”, za-
to se dotika src, zato ga
ljudje poslušajo. Pismouki se
obnašajo kot prvaki, princi in
zaničujejo ljudi. S temi močni-
mi mislimi, povezanimi z evan-
geljskim odlomkom dneva, je
papež Frančišek prejšnji teden,
10. januarja, v homiliji pri ju-
tranji maši v kapeli Doma sv.
Marta zadal še en udarec kleri-
kalizmu.
Kot je poročal Radio Vatikan, je
sveti oče z grenkobo poudaril,
da pismouki učijo s klerikali-
stično oblastjo, oddaljeni od lju-
di, in ne živijo tega, kar pridiga-
jo. Prav to je tisto, česar ne bi
smeli delati. Jezusova oblast je
resnična in konkretna, avtorite-
ta farizejev pa samo formalna.
Božji sin ni “zapeljivec”, do-
mišljav in privlačen pripovedo-
valec, učitelj, ki uči postavo do
zadnje pičice, temveč nekdo, ki
posreduje resnico z naravno
oblastjo. Jezus je “učil s po-
nižnostjo” in poudarjal, da
“največji naj bo kot služabnik:
naj postane najmanjši”. Ljudem
je služil in jim razlagal, “da bi
dobro razumeli: on je bil v
službi ljudem. Obnašal se je kot
služabnik in to mu je dajalo
oblast”. Pismouki se imajo za
prvake. Ljudje so jih poslušali in
tudi spoštovali, toda niso čutili,
da bi imeli oblast nad njimi.
Imeli so “miselnost vladarjev”:
“Mi smo učitelji, prvaki, in mi
učimo vas. Ne služenje: mi uka-
zujemo, vi ubogate”. Jezus se
nikdar ni imel za vladarja: ved-
no se je imel za služabnika vseh
in to mu je dajalo oblast.
Druga značilnost Jezusove obla-
sti je bližina ljudem. Kdor je bli-
zu ljudem, tega ljudje poslušajo.
“Jezus ni bil alergičen na ljudi:
ni se mu studilo dotakniti se go-
bavih, bolnih”. Farizeji pa so
uboge in nevedne zavračali, za-
ničevali. Lepo oblečeni so se ra-
di sprehajali po trgih: “Bili so
ločeni od ljudi, ne blizu; Jezus
B je bil zelo blizu ljudem”. Pi-smouki, oddaljeni od ljudi, soimeli “klerikalistično psihologi-
jo, učili so klerikalistično
oblast”.
In še doslednost: Kristus “je
živel to, kar je pridigal: obstajala
je enotnost, skladnost med tem,
kar je mislil, čutil, delal”. Kdor
pa misli, da je vladar, ima “kle-
rikalistično držo”, je hinavec,
oznanja nekaj in dela nekaj dru-
gega. Njegova osebnost je razd-
vojena, saj Jezus zato svetuje
učencem, naj delajo to, kar fa-
rizeji učijo, ne pa tega, kar oni
delajo.
Papež se je nato zaustavil pri pri-
liki o usmiljenem Samarijanu.
Mimo na pol mrtvega človeka,
ki so ga razbojniki pustili na ce-
sti, je šel duhovnik, mimo je šel
levit. Na koncu je prišel Sama-
rijan, grešnik, ki se mu je človek
na cesti zasmilil. Zato se je usta-
vil in mu pomagal. V priliki pa
je prisoten tudi gostilničar, ki se
je začudil, in to ne zaradi napa-
da razbojnikov in niti ne zaradi
vedenja duhovnika oz. levita,
ampak zaradi Samarijana. Ver-
jetno je mislil, da je nor, saj ni
bil Jud. Na podoben način so se
čudili ljudje iz evangeljskega
odlomka, ki je govoril o Jezuso-
vi oblasti, oblasti človeka, ki je
bil ponižen, blizu ljudem in do-
sleden. / DD
Doživetja, izkustva in čudežni pojavi
Medžugorje v začetku
  edžugorje je danes sve-
tovno znan kraj in ro-
marji prihajajo po du-
hovno hrano s celega sveta. V
začetku pa ni bilo tako. Saj vem,
kako sem spraševal, kod se pride
v Medžugorje, in to pri Lju-
buškem. Bila je majhna podežel-
ska kmečka vasica z vinogradi in
tobačnimi polji. Hiše iz kamna,
ljudje pravi garači, katoliki in pra-
vi Hercegovci. Novica, da se je tu
prikazala Devica Marija 24. 6.
1981, je v hipu obšla ves svet. Ve-
likansko veselje za mnoge,
trpljenje in nasprotovanje pa za
vidce in domačine. Policija je za-
stražila vse dostope do Crnice in
Križevca, tako da se ni moglo pre-
cej časa na kraj prikazanja. V
začetku je bilo veliko znamenj, ki
jih bom skušal tu nekaj navesti.
Ne bom našteval natančnih da-
tumov, bolj dogodke in svoja iz-
kustva, ki segajo tja v februar
1983 in dalje.
Pošta je zgorela
Prva stvar, ki sem jo izvedel od
domačinov, je bila ta, da je pošta
v Medžugorju zgorela, ker je van-
jo udarila strela. In to prav prve
dni, ko je že krožila novica o Ma-
rijinem prikazanju. Ni delal ne te-
lefon ne faks. Ljudje so ustno spo-
ročali, da se je prikazala Devica
Marija. Kakšen problem za novi-
narje! Morda pa je Bog tako ho-
tel.
Plamen na Crnici
Vaščani so mi povedali, da se je
na Crnici (kraju prikazovanj) po-
javil velik ogenj, ki je zajel ves
hrib. Zdelo se je, da bo ogenj vse
použil, zato so poklicali policijo
in gasilce, da bi stvar uredili. Bolj
kot so gledali ogenj, manj jim je
bilo jasno, saj pravzaprav ni nič
zgorelo. Videla sta se le ogenj in
dim. Vse je bilo nedotaknjeno,
celo, zdravo. Čuden pojav! Morda
v zvezi s Svetim Duhom, pravijo
nekateri.
Napis MIR na Križevcu
Prve dni, ki sem jih prebil v
Medžugorju, sem od domačinov
zvedel, pa tudi z očividci govoril,
da se je na Križevcu pojavil napis
MIR z zlatimi (ognjenimi) črka-
mi. Stal je točno nad križem na
Križevcu, zelo velik in viden daleč
naokoli. To ni videl le en človek,
M ampak veliko ljudi, celo iz dalja-ve. Trajalo je vsega skupaj manjkot eno uro.
Marijin vonj
Prvič sem ga začutil pri maši, ki
sem jo obhajal v župnijski cerkvi
v Medžugorju. Bilo je med daro-
vanjem in
spomnim se,
da sem se ozrl
okoli oltarja,
če je kdo mor-
da šel tam mi-
mo. Pa ni bilo
nobenega, le
strežnik. Ni-
sem vedel, kaj
je to, in tako
sem na to sko-
raj pozabil. Ni-
sem še poznal
ali slišal za
vonj Marijine-
ga poveličane-
ga telesa, kar
pomeni Njeno
navzočnost. O
tem vonju so mi začeli praviti
drugi, ki so ga tudi izkusili. Ko
sem ga drugič zaznal v avtobusu,
sem ga takoj spoznal. Vonj je zelo
močan in udari v nosnice. Diši
kot po rožah in kadilu hkrati, a še
več. Izredno je prijeten in človek
se v njem počuti blaženo. Isti
vonj sem zaznal še trikrat: na ra-
zličnih krajih in urah. Bogu hvala
za to.
Marija pod križem
Romarji so mi povedali, da so vi-
deli belo svetlobo pod križem na
Križevcu. V njej so prepoznali Ma-
ter Božjo. O tem mi je govoril tudi
g. Maks Kozjek, duhovnik. Sam
tega nisem videl, pač pa križ, ki
je izgubljal krake, in iz pokončne-
ga stebra je nastala medla bela
svetloba v obliki neke pokončne
figure, a nejasne. Nekateri so
vzkliknili, da je Marija.
Hoja po snegu
Moj prijatelj Štefan iz Vipavske mi
je pripovedoval, da je šel v zim-
skem času, ko je sneg pobelil tudi
Hercegovino, na Križevac pozno
zvečer, v temi. Vzpenjal se je z ba-
terijo v roki in gazil svež sneg. Le
stopinje so bile za njim in druge-
ga nikogar. Naenkrat opazi sto-
pinje pred seboj, ki so prišle iz
ničesar in izginile v nič. Nemo-
goče, da bi kdo tako hodil. Pre-
pričan je bil, da je šla pred njim
Marija sama.
Sončni čudež
Zelo znan primer je “sončni
čudež”, ki se je zgodil 8. septem-
bra 1984. Govoril sem z očividci,
neki duhovnik pa mi je dal tudi
fotografije tistega večera, čeprav
niso razločne. Bolj se vidi ljudi, ki
začudeno gledajo v nebo, kjer se
je sonce začelo napihovati in je
postalo zelo veliko, spreminjalo
je barve in se hitro sukalo po ne-
bu. V njem se je videl rožni venec,
pa srce, hostija. Trajalo je dobrih
15 minut, potem se je vrnilo v
normalno stanje, in to v času Ma-
rijinega prikazanja (18. 40).
Ozdravljenja, spreobrnjenja
Za prvo ozdravljenje so mi pove-
dali domačini. Bilo je prav na
Crnici, v začetku prikazovanj.
Tam je bil tudi starec J. Vasilj, ki
je bil skoraj slep. Prav on je spre-
gledal in bil med prvimi ozdra-
vljenci. Sledila so še druga ozdra-
vljenja, zelo znan primer je Diana
Basil in mnogi drugi, ki so pod
prisego zapisani v župnijskem ar-
hivu. Uradno še ni potrjeno niti
eno ozdravljenje, čeprav jih je ve-
liko očitnih.
Isto velja za spreobrnjenja. Ta so
hipna ali bolj počasna, so pa ve-
rodostojna, pričevalna, pristna.
To sem tudi sam izkusil, ko sem
se pogovarjal s temi srečnimi
ljudmi. Začeli so živeti novo
življenje. Svoja doživetja so opisa-
li v raznih knjigah, posnetkih na
DVD-jih ipd., npr. Ambrosio, it.
novinar.
Jozo Zovko, župnik v zaporu
Pri toliko čudežnih pojavih bi
težko šel mimo tamkajšnega žup-
nika Joza Zovka, OFM, ki so ga
kmalu zaprli po nedolžnem, ker
so hoteli zvaliti krivdo naj, da bi
“utišali” prikazovanja. Odsedel je
kar 18 mesecev, celo v temnici
nekaj časa. Vidci so ga videli med
videnjem Device Marije, ki jim ga
je pokazala in želela, da zanj mo-
lijo. To ni še nič. Povedali so mi,
da so ga oblivali z mrzlo vodo in
je ostal suh. Zaklepali so ga v ce-
lico, a so bila vrata vedno odklen-
jena. Ugašali so luč, a
je bilo vedno svetlo v
njegovi celici. Mnogi
pazniki so se spreo-
bračali in vračali par-
tijske knjižice. Postali
so verni.
Ne vem, ali je možno
vse opisati, saj je
čudežnih ali nena-
vadnih pojavov re-
snično veliko. Mno-
go je zapisanega v
knjigah, še več je pri-
vatnih doživetij in
ustnega izročila. Žup-
nija Medžugorje
skrbno vse zbira in
zapisuje za komisijo
in nadaljnje preiska-
ve. Prišel pa bo čas, ko bo vse bolj
znano in sprejeto. Ne smemo pre-
hitevati časa ne sodbe Cerkve. Vse
to pa, kar smo doživeli, je vredno
posredovati naprej kot izkustvo
vere in predati naslednjim gene-
racijam. Bog nikoli ne zapušča
človeka, naj tudi človek nikoli ne
zapusti Boga in nebeške Matere.
Kraljica miru, prosi za nas”
Dinko - Dominik Bizjak
S 1. strani
“Naše cerkve so ...”
  orda smo napačno
mislili, da je vera ne-
ka barva ali zastava...
Ali pa smo izgubili smisel za
osebno in živo vero, smisel za
Boga, ki nas v Jezusu kot so-
potniku spremlja na vsakem
koraku. Izgubili smo smisel za
moč molitve, smisel za Božjo
besedo, ki je učinkovita, ker je
polna Svetega Duha. Izgubili
smo smisel za življenje, ki je
blagoslov in sreča. Statistični
podatki o krstih in pogrebih v
naših župnijah so nadvse zgo-
vorni in neizprosni... Morda
M pa je le vir vseh teh naših stiskpomanjkanje smisla za molk.Samo v tišini lahko slišimo, ali
nam ima Kdo kaj povedati in
kaj nam želi povedati. V času,
ki prisega na hrup in ne pre-
naša molka, ubiti Bog v grobo-
vih naših cerkva ostaja skriv-
nost. In nas nekako sprašuje,
ali smo sposobni tišine v sebi
in okrog sebe. Da bi slišali Nje-
gov glas. Da bi si želeli biti z
Njim prav tako kot dihati. Da
bi imeli pogum sprejeti
življenje v obilju, ki nam ga
ponuja On.
Kakšna je najboljša župnija?
Papež Frančišek nima dvomov:
najboljša je tista, kjer ljudje ne
“čvekajo”, kjer ni nepotrebnih
govoričenj, ki zastrupljajo
odnose. To je poudaril sveti oče
pred nekaj dnevi, ko je - po
koncu jubilejnega leta - spet
začel obiskovati rimske župnije.
Apostoli so bili plahi in tudi
izdajalci, niso pa govorili slabo
o drugih. “Vsi smo grešniki,
toda skupnost, v kateri so
klepetavci in klepetulje, je kot
skupnost nesposobna pričati”,
je dejal Frančišek v Guidonii. Če
ima kdo kaj proti komu, naj mu
to pove v obraz. “To je znak, da
je Sveti Duh prisoten v župniji”.
Druge grehe imamo vse,
skupnost pa od znotraj uničuje
prav blebetanje. Kako je
pomembno pričevanje, je nato
poudaril na srečanju z mladimi:
“Če pravim, da sem katoličan,
hodim k nedeljski maši, pa ne
govorim s starši, ne obiskujem
dedkov, ne pomagam revežem,
ne obiskujem bolnikov, to ni
pričevanje, to nikomu ne koristi.
Tako sem samo kristjan-papiga,
besede, besede, besede (...)
Krščanstvo pričujemo z
besedo, srcem in rokami”. Tudi
ob tej priložnosti je papež
pozval vernike: “Ne pozabite
moliti zame”!
Najboljša župnija?
Kristjani in družba 19. januarja 2017 5
  sako leto poslušam poročila
nacionalnih medijev o “pro-
slavi v Dražgošah”. Tudi letos.
Nato berem članek: “Nemi krik
dražgoških žrtev”, ki ga je napisal
Franc Kavčič – priča dražgoške trage-
dije (Družina, št. 3 – 15. 1. 2017, str.
14). Med poročanjem novinarjev o
spominjanju na 75-letnico dražgoške
bitke (7 - 8. 1.
2017), ki so se
rodili pred ne-
kaj desetletji, in
zapisom do-
mačina iz Želez-
nikov je zelo ve-
liko razhajanje.
Povsem nepri-
merne se mi
zdijo besede le-
tošnjega slavno-
stnega govorni-
ka, zgodovinar-
ja Martina
Premka. Res
partizani ne po-
trebujejo nobe-
ne sprave? Še
kako jo potrebu-
jejo, saj se je par-
tizansko gibanje
že med vojno,
še bolj pa po vojni, izrodilo v svoje
nasprotje. Ali res mladi (nekritično)
sprejemajo izročilo upora proti oku-
patorju, stare zamere pa jih ne zani-
majo? Ne, mene še kako zanima, kaj
se je v Dražgošah zares zgodilo! Sem
zaradi tega “miselni klečeplaznik”?
Pod vprašaj je potrebno postaviti rav-
nanje partizanskega vodstva v
Dražgošah – ne samo dejstvo upora
proti okupatorju, temveč tudi način
tega boja. Odločitve partizanskega
vodstva, ki je imela za posledico tako
tragične posledice, ni mogoče opra-
vičevati z dejstvom, da so se nekateri
Slovenci odločili za domobranstvo.
Tudi odgovornosti za povojne izven-
sodne poboje ni mogoče naprtiti do-
mobrancem, pa naj so bile njihove
odločitve še tako zgrešene, temveč so
zanje odgovorni tisti, ki so jih izvaja-
li. Kdo je odgovoren, da so grajske
kleti, brezna in rovi še vedno zasuti s
trupli po vojni umorjenih, ki nimajo
svojega groba? Vsakdo, ki prikriva
partizanske zločine in še vedno nosi
totalitarne simbole in zagovarja
režime, ki so bili na evropski ravni
obsojeni, za to prevzema odgovor-
nost. Predlagam, da se državljani or-
ganiziramo in zahtevamo prepoved
teh organizacij, vsekakor pa nasprot-
niki države ne morejo biti upravičeni
do finančne podpore države. Kot
državljan zahtevam, da se to uredi po
hitrem postopku.
Strinjam se, da bi morali “domo-
branci” najprej narediti spravo v svo-
jih vrstah, predvsem zaradi infiltrira-
nih udbovskih kadrov. Toda te sprave
niso nič manj potrebni “partizani”.
Povsem se strinjam s trditvijo: “Ljud-
je bi bili že davno 'spravljeni', če bi
se o drugi svetovni vojni govorilo
pošteno”, žal pa govor slavnostnega
govornika ni bil pošten, temveč huj-
skaški. Strinjam se tudi s trditvijo
nekdanjega predsednika države g.
Milana Kučana, ki je citiral Saša Vu-
go: “Dokler bodo Slovenci, bodo tudi
Dražgoše”. Nisem pa povsem pre-
pričan, da se bomo v nedogled vsi
strinjali s pogledom, ki ga že 75 let
sestavljajo mediji in slavno-
stni govorniki v Dražgošah,
ki me doslej niso prepričali
in jim za resnico očitno ni
mar, saj v svojem poročanju
ne predstavijo tudi nasprot-
nih mnenj domačinov, kar je
neprofesionalno in nee-
tično. To je resnično
klečeplazništvo “višjega ni-
voja” in nadaljevanje ravnanja ko-
mandanta Staneta Žagarja, tudi 75 let
po tragičnih dogodkih. To je nedo-
pustno in protidržavno. Žalosti me,
da pri tem sodelujejo tudi predsednik
države in poslanci. Tudi tisti, ki se iz-
govarjajo, da v Dražgoše prihajajo
predvsem ali pa izključno le zaradi
rekreacije, vede ali nevede, podpirajo
75-letno graditev
lažnega partizan-
skega mita o
Dražgošah in nepri-
meren odnos do
pokojnih talcev ter
njihovih sorodni-
kov, katerim bi se
morala država opra-
vičiti tudi za krivice,
ki so jih doživljali
po vojni, v resnici
pa se dogaja na-
sprotno.
Dražgoško laž pod-
pirajo tudi tisti, ki
organizirajo in pod-
pirajo omenjeni
miting zgolj zaradi
finančnih in drugih
koristi. Tudi vsi
državljani, ki že 60
let zavestno
molčimo in trpimo take manipula-
cije, smo za svojo pasivnost odgovor-
ni.
Veseli me, da se je oglasil domačin
Franc Kavčič, ki pravi, da gre za tra-
gedijo Dražgoš in ne za uspeh Can-
karjevega bataljona. Z njim se pov-
sem strinjam, saj je bilo v Dražgošah
ubitih 41 domačinov, ostali pa so
ostali brez strehe nad glavo, bili za-
prti v taborišča ali izgnani, vas pa je
bila povsem uničena. Potem ko so bi-
li Dražgošani zaradi ravnanja parti-
zanskega vodstva, proti svoji volji, na
milost ni nemilost prepuščeni oku-
patorju, se partizani za te ljudi niso
borili, temveč so se umaknili na var-
no. Je to junaštvo? Za Dražgošane se
zagotovo niso borili! Za koga ali za
kaj so se sploh borili? Je to res bil
NOB?
Bogdan Vidmar
V
Poslanica papeža Frančiška za svetovni dan migrantov in beguncev 2017
Mladoletni migranti, ranljivi in brez glasu (1)
  ragi bratje in sestre!
“Kdor sprejme enega ta-
kih otrok v mojem ime-
nu, mene sprejme; kdor pa mene
sprejme, ne sprejme mene, tem-
več tistega, ki me je poslal” (Mr
9,37; prim. Mt 18,5; Lk 9,48; Jn
13,20). S temi besedami evange-
listi krščansko skupnost opomin-
jajo na Jezusov nauk, ki hkrati
navdihuje in poziva. Te besede
opisujejo zanesljivo pot, ki vodi
k Bogu; začne se z najmanjšimi
in po milosti našega Odrešenika
zraste v gostoljubje do drugih.
Gostoljubje je nujni pogoj, da ta
pot lahko postane konkretna re-
sničnost: Bog je želel postati eden
izmed nas. V Jezusu je Bog postal
otrok. Odprtost za Boga v veri, ki
krepi upanje, se odraža v ljubeči
bližini do najmanjših in najšib-
kejših. Vera, upanje in ljubezen
so dejavno navzoči v duhovnih
in telesnih delih usmiljenja, kot
smo znova odkrivali med nedav-
nim izrednim jubilejem.
Toda evangelisti razmišljajo tudi
o odgovornosti tistega, ki dela
proti usmiljenju: “Kdor pohujša
enega od teh malih, ki verujejo
vame, bi bilo bolje zanj, da se mu
obesi mlinski kamen na vrat in
D se potopi v globino morja” (Mt18,6; prim. Mr 9,42; Lk 17,2). Ka-ko bi lahko ob pogledu na izko-
riščanje otrok prezrli to resno
opozorilo? Takšno izkoriščanje
škoduje deklicam in dečkom, ki
jih brezvestneži potegnejo v pro-
stitucijo ali pornografijo; ki kot
sužnji opravljajo otroško delo ali
se vojskujejo; ki so ujeti v trgo-
vanje z mamili in druge oblike
kriminala; ki so prisiljeni bežati
pred spopadi in preganjanjem ter
so pri tem izpostavljeni osamlje-
nosti in zapuščenosti.
Zato ob svetovnem dnevu mi-
grantov in beguncev čutim
dolžnost, da pozornost usmerim
na resničnost mladoletnih mi-
grantov, še zlasti tistih, ki so sami.
Pri tem vas pozivam, da poskrbite
za otroke, ki so s treh vidikov brez
obrambe: so otroci, tujci in brez
denarnih sredstev, da bi se lahko
zaščitili. Pozivam vas, da poma-
gate tistim, ki so iz različnih ra-
zlogov prisiljeni živeti daleč od
domovine in ločeni od družin.
Sodobna migracija ni omejena
zgolj na določene dele planeta,
dogaja se namreč na vseh celinah
in se razrašča v tragičen položaj
svetovnih razsežnosti. Migranti
niso le tisti, ki iščejo dostojno de-
lo ali boljše pogoje za življenje,
ampak tudi možje in žene, osta-
reli in otroci, ki so prisiljeni za-
pustiti domove v upa nju, da bi se
rešili in drugje našli mir in var-
nost. Otroci plačajo najvišji da-
vek emigracije, ki ga v večini pri-
merov povzročijo nasilje, rev šči -
ne, okoljske razmere in tudi ne-
gativni vidiki globalizacije. Zara-
di nebrzdanega poganjanja za hi-
trim in lahkim zaslužkom priha-
ja do sprevrženih pojavov, kot so
trgovina z otroki, izkoriščanje in
zloraba mladoletnikov ter
splošno kršenje pravic, ki so la-
stne otroštvu, kakor določa med-
narodna Konvencija o otrokovih
pravicah.
Otroštvo ima zaradi svoje krhke
narave določene enkratne in ne-
odtujljive zahteve. Predvsem zah-
teva pravico do zdravega in var-
nega družinskega okolja, v kate-
rem lahko otrok raste pod vod-
stvom in po zgledu očeta in ma-
tere; sledita pravica in dolžnost
do prejemanja ustrezne izobraz-
be, najprej v družini in nato v
šoli, kjer otroci lahko odraščajo
in postajajo ustvarjalci lastne pri-
hodnosti in prihodnosti svojega
naroda. Dejstvo je, da so v mno-
gih delih sveta branje,
pisanje in najosnov-
nejše računstvo še ved-
no privilegij maloštevil-
nih otrok. Vsi otroci
imajo tudi pravico do
razvedrila oziroma ima-
jo pravico biti otroci.
Kljub temu so otroci
med migranti najranlji-
vejša skupina, ker se z
življenjem, ki je pred nji-
mi, soočajo kot nevidni
in brez glasu: v negoto-
vem položaju so pri-
krajšani za dokumente,
zato so skriti pred očmi
sveta; ker ob njih ni
odraslih, ne morejo
povzdigniti glasu in biti
slišani. Zato mladoletni
migranti z lahkoto končajo na
najnižjih stopnjah človeškega
razvrednotenja, kjer nezakonitost
in nasilje uničita prihodnost
premnogih nedolžnih, medtem
ko je mrežo zlorab mladoletnih
oseb težko raztrgati.
Kako se odzvati na to resničnost?
Najprej se moramo zavedati, da
je pojav migracije povezan z
odrešenjsko zgodovino in je njen
del. Z njim je povezana ena od
Božjih zapovedi: “Tujca ne izko-
riščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste
bili v egiptovski deželi” (2 Mz
22,20); “Ljubite tujca, kajti bili ste
tujci v egiptovski deželi” (5 Mz
10,19). Ta pojav je znamenje
časov, ki govori o previdnostnem
delovanju Boga v zgodovini in
človeški skupnosti v luči vesol-
jnega občestva. Čeprav se Cerkev
zaveda težav, trpljenja in tragedij,
povezanih z migracijami, kakor
tudi težav, povezanih z izkazo-
vanjem gostoljubja, vrednega do-
stojanstva teh ljudi, nas spodbuja,
da tudi v tem prepoznamo Božji
načrt. Vabi nas, da sredi tega po-
java ravnamo tako v védenju, da
v krščanski skupnosti, ki obsega
vsak narod, raso, ljudstvo in jezik
(prim. Raz 7,9), nihče ni tujec.
Vsak je dragocen; ljudje so po-
membnejši od stvari in vrednost
vsake ustanove se meri po tem,
kako ravna s človeškim življen-
jem in njegovim dostojanstvom,
predvsem tedaj, ko je to ranljivo,
kot v primeru mladoletnih mi-
grantov.
Ob tem si je treba prizadevati tu-
di za zaščito, integracijo in trajne
rešitve.
/ dalje
Cerkveni in družbeni antislovar (31b)
E kot EVOLUCIONIZEM (2)
  o t. i. “evolucionističnem mrku”
(1890-1940) je prišel evolucionizem
spet na plano med letoma 1930 in
1947, kar pomeni, da vseeno zadnjih deset
let “mrka” ni bilo tako mračnih. Poskusili
so narediti tisto, česar prej niso, da bi
namreč skupaj spravili “Mendlove
zakone” in evolucijo na način naravne
selekcije. Ta
postopek, ki je
skušal združiti
ideje, ki so bile od
začetka
nezdružljive, so
tako prešle v neko
hipotezo,
imenovano
“moderna sinteza
evolucije”, ki pravi,
da v novih vrstah
nove lastnosti
nastanejo zaradi
naključnih
genetskih
sprememb. To
pomeni, naj bi
prišlo do nekih
“napak v zapisu”, ki
bi privedle do
novih lastnosti, na
katere naj bi potem
delovala naravna
selekcija. V resnici
se razni primeri, ki so jih dajali za zgled,
kot recimo poskusi Richarda Lenskija na
bakteriji Escherichia coli, ki traja že vse od
leta 1988, praktično vedno pokažejo več
neugodnosti kot pa prednosti, ali pa
privedejo do zloma prejšnjega
mehanizma, kar pa privede do slabšega
delovanja. Vsekakor niso nikdar, za razliko
od tistega, kar so mnogi trdili, znanstveno
spremljali nobene pojavitve nove živeče
vrste po neodarvinističnih načelih. Tudi,
če bi matematično izračunali verjetnost,
da je za evolucijo živečih vrst kriv
mehanizem slučajnih mutacij, pridemo
do sklepa, da starost univerzuma v zelo
veliki meri ne bi zadoščala, da bi se to
lahko zgodilo, saj bi zadeva trajala precej
dlje. Od prvih let 21. stoletja pa priznavajo
neprimernost “moderne sinteze”, pa pride
do “razširjene sinteze”. S tem izrazom
želijo povedati, da je treba preko
mehanizma evolucije, ki deluje po slučaju
in selekciji, hkrati pa se poslužijo
določenih vidikov izvirnega darvinizma,
ki so jih do zdaj imeli za ne tako
pomembne. V praksi pa še vedno, kljub
novim dejavnikom, ostaja težava izvora
novih lastnosti, saj jih še vedno pripisujejo
mutacijam DNK, ki niso verjetne. Kaj je
težava evolucije, ki temelji na slučajnih
mutacijah? Manjkata ji dva glavna
rekvizita, da bi to bila znanstvena teorija:
1. nikdar še niso znanstveno spremljali
rojstva novega
organa ali nove
funkcije po poti
slučajnih
mutacij DNK,
torej prek
mehanizma, ki
ga podaja
hipoteza; 2. ne
obstaja nobeno
dokazljivo
dejstvo, ki bi
pripeljalo do
ovrženja
darvinizma.
Britanski
znanstveni
filozof Karl
Popper (1902-
1994) je namreč
postavil kriterij
“možnosti
potvorbe” kot
temeljni kriterij
znanstvene
teorije. Če namreč nič ne more dokazati
zmotljivosti teorije, le-ta dobi vrednost
dogme oz. verske resnice. Tu pa že
preidemo na to, zakaj je ta teorija
problematična tudi v teološkem in
duhovnem smislu. Termina “darvinizem”
in “evolucionizem” se uporabljata namreč
zato, ker zadeva ni ostala le na
znanstvenem področju, temveč je prešla
tudi na druga področja, saj je to postal
tudi način mišljenja na
družbenoekonomskem področju, pa tudi
seveda ideja, ki nasprotuje krščanskemu
pogledu na svet in obstoječa živa bitja,
zlasti na človeka, kjer je marsikaj
povezano z darvinističnim “bojem za
obstanek”. Zanimivo, da ne obstajajo
druge znanstvene teorije, ki bi bile
opremljene s končnico -izem - Nimamo
npr. galileizma, newtonizma, einsteinizma
… V še enem nadaljevanju si bomo zato
ogledali še ideološki vidik darvinizma, ki
je, kot smo dejali, problematičen tudi v
duhovno-teološkem smislu.
Andrej Vončina
P
Klečeplazništvo višjega nivoja
“Dokler bomo Slovenci,
bodo tudi Dražgoše”
Britanski znanstveni filozof Karl Popper
Goriška19. januarja 20176
Dva novoletna koncerta v Laškem
Ženski pevski zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca
je imel v soboto, 7. januarja 2017, v cerkvi sv. Lovrenca Novoletni
koncert, ki so ga izvajali Mirko Butkovič (orgle) in dva gojenca
škofijske šole orglanja in cerkvene glasbe, Roberto Squillaci (orgle)
in Alice Martina (harfa). Alice je poslušalcem podarila tri skladbe,
Mirko in Roberto pa vsak po štiri glasbena dela. Na večeru sta
dobrodošlico izrekla domači župnik Renzo Boscarol in predsednik
društva Karlo Mučič. Izvajana
dela je predstavil župnik iz Za -
graja Giovanni Sponton. Na koncu
je g. Mirko Butkovič predstavil še
projekt novih in veličastnih orgel,
ki naj bi jih šola in primorsko
orgelsko društvo postavila v cerkvi
v Zdravščinah.
V nedeljo je bil v isti cerkvi šest in -
trideseti božični koncert sloven -
ske verske skupnosti v Laškem,
ki ga le-ta prireja v sodelovanju z
župnijo. Izoblikovala sta ga Žen -
ska pevska skupina Stu ledi iz
Trsta in Moški pevski zbor Tabor z
Opčin. Napovedani nastop MePZ
Igo Gruden iz Nabrežine je žal odpa -
del, ker je večina pevcev obležala za -
ra di gripe. Uvodne besede sta pre -
bra la v italijanščini in slovenščini
člana društva Jadro Karlo Mučič in
Rudica Požar. Onadva sta tudi pred -
stavila oba zbora in njuni zborovodji,
Katjo Lavrenčič iz Doberdoba in
Davida Žerjala iz Trsta.
Na koncu lepih in občutenih izvedb,
pri katerih so se izkazali vsi pevci, se
je zahvalil za lep večer še župnik Ren -
zo Boscarol, ki je dal na razpolago
cer kev in je pohvalil pobudo sloven -
ske ga življa v Laškem. V bližnji gostilni so se domačini in pevci
zadržali v prijateljskem klepetu in petju. Pri tem so bili deležni
dobrot, ki so jih pripravile pridne roke domačink.
Molk koloradskih hroščev v vinski kleti Fiegl
Najnovejše leposlovno delo Marija Čuka bodo v četrtek, 19. januarja,
predstavili v vinski kleti Fiegl na Oslavju. Gre za zanimiv dogodek,
ki združuje vrhunsko briško vinogradništvo z besedno umetnostjo.
Roman Molk koloradskih hroščev, ki je izšel pri založbi Mladika v
Trstu, je razčlenjena pripoved o stvarnosti neke manjšinske skup -
nosti. Zgodbo sestavljajo trije pripovedni krogi, ki se prepletajo in
ustvarjajo zahtevno strukturo, dotikajo se posameznika, njegove
vloge v družbi in širšega družbenega ter narodnega prostora. Delo
se tako kaže kot polnokrvni roman, ki nudi širok niz izzivov, napi -
san pa je v tekočem in sočnem jeziku, ki mu ne manjka ironija,
še manj humor, kar so vse avtorjeve značilnosti.
Predstavitev na Oslavju bodo ob besedah avtorja Marija Čuka in
Mladikine urednice Nadie Roncelli obogatili harmonikar Manuel
Persoglia, gojenec SCGV Emil Komel iz razreda prof. Mirka
Ferlana, in član gledališke družine F. B. Sedej iz Števerjana Tadej
Lukman. Dogodek v vinski kleti Fiegl se bo začel ob 18. uri.
Koncertni zbor Carmina Slovenica v
Kulturnem centru Lojze Bratuž
V Kulturnem centru Lojze Bratuž bomo v nedeljo, 22. januarja 2017,
ob 17. uri imeli v gosteh svetovno priznani koncertni zbor Carmina
Slovenica. Tokrat se nam bodo dekleta predstavila s projektom
Invokacije. Gre za izbor najlepših duhovnih skladb različnih religij.
Zasnova programa sloni na odnosu do primarne duhovnosti,
osebne izpovedi avtorjev različnih časov in prostorov, ki izraža
stik različnih duhovnih tradicij.
Zbor je pod umetniškim vodstvom dirigentke Karmine Šilec
zaznamoval mednarodni prostor, ki s konceptom choregie širi
področja glas beno-gledali ške umet no sti ter na glas beno sceno
prinaša sveži -
no, odpira no -
ve prostore
izraza, inten -
zivnosti doživ -
ljanja in ko -
mu nikacije.
Ugled ansam -
bla Carmina
Slovenica po -
trjujejo številni
koncer ti po
vsem svetu, saj se odlikujejo po precizni vokalni disciplini,
mladostni energiji, glasbeni in scenski domišljiji ter umetniški
prepričljivosti.
Koncertne turneje po vsem svetu, več kot 30 najvišjih nagrad na
mednarodnih tekmovanjih, sodelovanje pri številnih mednarodnih
projektih, 19 izdanih zgoščenk, snemanja za mnoge radijske in
televizijske postaje, odlične kritike predstav glasbenih strokovnja -
kov in kritikov: vsi ti dosežki govorijo sami zase in potrjujejo
izjemen ugled ansambla.
Koncert spada v koncertno sezono, ki jo prireja Kulturni center
Lojze Bratuž.
Za vse informacije lahko kličete od ponedeljka do petka med
8.30 in 12.30 na tel št. 0039 0481 531445 ali na e-naslov:
info@centerbratuz. org
Kratke Gledališče Verdi / Koncert: Beethoven in Schubert na Dunaju
Glasbena poslastica z markantnim
slovenskim pečatom
  uha preteklosti, tistega iz
romantičnega klasiciz-
ma, je v nedeljo, 15. ja-
nuarja 2017, v Goriškem gleda-
lišču Verdi oživil koncert Beetho-
ven in Schubert na Duna-
ju, ki je bil uvrščen v le-
tošnji glasbeni program
abonmajske sezone Gle-
dališča Verdi. Koncert so
sooblikovali tudi sloven-
ski glasbeniki in pevci.
Nekdanje ozračje na očar-
ljivem Dunaju, v katerega
odsevu se je kopala tudi
sončna Gorica, Avstrijska
Nica, so namreč pričarali
orkester Ars Apollineum
Atelier, ki ga sestavljajo
trije združeni orkestri: Ar-
sAtelier - Mednarodni
center za glasbo in umet-
nost, društvo, ki ga je v
sklopu SCGV Emil Komel
ustanovil prof. Silvan
Kerševan v 90. letih
prejšnjega stoletja in je
dejaven na področju gla-
sbene raziskave in izvajanja z gla-
sbeniki iz italijanskega in sloven-
skega Posočja, orkester San Mar-
co iz Pordenona in Collegium
Apollineum iz Vidma. Ti so
skupno glasbeno pot začeli pred
desetimi leti in jo nadaljujejo
pod taktirko Marca Feruglia, ki je
Collegium Apollineum, vokalno
skupino in orkester, ustanovil l.
2005.
Upravičeno se je podnaslov ne-
deljskega glasbenega dogodka
glasil Odličnosti regije na kon-
certu, saj so na njem nastopila
tudi blesteča glasbena imena iz
naših logov. Prvo izmed teh je
gotovo Tržačan Črtomir Šiškovič,
ki že kar nekaj desetletij izkazuje
svoje virtuoznosti na violini s so-
delovanjem v raznih znanih or-
kestrih po širnem svetu. Že več
kot dve desetletji se posveča zgo-
dovinskim glasbilom, glasbi kla-
sicizma in baročnemu obdobju.
Zato je bil idealen solist na ne-
deljskem koncertnem večeru, ki
D mu je v veliki dvorani goriškegaGledališča Verdi prisluhnila karštevilna publika, med katero je
bilo mnogo Slovencev. Šiškovič
je ponovno izkazal svoje izvajal-
ske vrline v Koncertu za violino
in orkester v D-duru, op. 61 Lud-
wiga van Beethovna (1770-
1827). Skladba je izzvenela v li-
ričnih tonih s pomenljivim
čustveno duhovnim sporočilom.
Na historičnih glasbilih, ki so jih
uporabili za ta lepi glasbeni do-
godek, je sicer vse zazvenelo dru-
gače, v neslutenih zvočnih od-
tenkih. Tako tudi Beethovnova
Osma simfonija, z izvajanjem ka-
tere so glasbeniki posredovali
Beethovnove iskrive duhovitosti,
ki jih je skladatelj vlil vanjo in ta-
ko izrazil veselje do življenja in z
njimi razkril svoje kompozicijske
spretnosti.
Tudi Schubertove mojstrovine,
ki jih pogosto izvajajo, so zado-
bile na starih glasbilih in v stil-
nih različicah v orkestracijah Li-
szta, Berlioza in Offenbacha dru-
gačne odtenke. Prav za to pri-
ložnost je tudi mlad, talentiran
in zelo plodovit goriški skladatelj
Patrick Quaggiato, ki se rade vol-
je loteva v glasbi marsičesa, or-
kestriral dva Schubertova samo-
speva - Schubert jih je napisal
več kot 600 -, ki sta bila tako
“krstno” izvedena prav na tem
koncertu. Slovenski pečat so gla-
sbenemu dogodku vtisnile tudi
pevke Dekliške vokalne skupine
Bodeča Neža, katere uspešni kon-
certni nastopi se kar vrstijo v ve-
selje mladih pevk in zadoščenje
pevovodkinje Mateje Černic.
Schubertove samospeve, ki jim
je avtor vdahnil milino, nežnost,
liričnost, sanjavost..., sta želeli
čim bolje izražati v občuteni in-
terpretaciji goriška sopranistka,
temperamentna Alessandra
Schettino, ki je kot znano tudi
ravnateljica Slovenskega centra
za glasbeno vzgojo Emil Komel
v Gorici in nas je kar nekajkrat
razveselila z vlogami v spevnih
operetah, nastopila pa je že tudi
v različnih koncertnih sezonah
prestižnih kulturnih ustanov...,
in slovenska mezzosopranistka
Nuška Drašček Rojko s polnim,
lepo izoblikovanim glasom. Di-
plomirala je na Akademiji za gla-
sbo v Ljubljani in prejela mnogo
nagrad na raznih tekmovanjih
ter že večkrat nastopala v lju-
bljanski Operi v znanih operah.
S svojim izrazitim mezzosopra-
nom rada sega tudi po pop in
jazz glasbi in nastopa v musica-
lih. Blagozveneče Schu-
bertove pesmi je lahkot-
no, všečno in izvajalsko
prepričljivo izvajala tudi
skupina Bodeča Neža. K
njej so na povabilo pe-
vovodkinje Mateje Čer-
nic za to priložnost pri-
stopile tudi pevke Go-
riškega komornega zbo-
ra, ki ga vodi Černičeva,
tako da so se mili ženski
glasovi “okrepili” in iz-
kazali vso svojo pevsko
izrazitost in ubranost.
Pevke so dokazale, da se
lahko uspešno lotijo
marsičesa, tudi Schuber-
tovih skladb ob sprem-
ljavi orkestra. Ob vztraj-
nem ploskanju so nasto-
pajoči s pevkama v
“duetu” in posamič na-
menili publiki še dodatek, dro-
ben izsek iz Mendelssohnove
uglasbitve Shakespearovega dela
Sen kresne noči, op. 61 (3. stavek
- vseh je 12). Suvereno, kot se
spodobi takima solistkama, sta
lahko noč zaželeli kot prva in
druga vila in ponudili še zadnji
umetniški užitek.
Na obeh straneh meje imamo
mlade glasbenike, ki se resno in
zavzeto trudijo in se z veseljem
radi predajajo univerzalni govo-
rici glasbe, zato je prav, da le ti
imajo tudi možnost se med seboj
spoznavati in se obojestransko
oplemenititi s takimi skupnimi
nastopi in pri tem pridobiti še
večjo prepoznavnost in samoza-
vest. Prav to možnost jim je po-
nudilo Gledališče Verdi s tem ze-
lo uspelim koncertnim večerom,
ki je navdušil poslušalce, da so se
ob čudoviti glasbi lahko zazrli
nazaj v čas in se prepustili “ro-
mantičnemu” glasbenemu toku.
Iva Koršič
Abonmajska sezona SSG v Gorici / Gostovanje SLG Celje
Ko ljubezenske iskrice v zakonu
začnejo ugašati ...
  red božičnimi prazniki, 12.
decembra 2016, so se go-
riški abonenti Slovenskega
stalnega gledališča Trst zbrali v
veliki dvorani Kulturnega doma
v Gorici, da bi si ogledali tretjo
abonmajsko ponudbo v letošnji
gledališki sezoni. V goste je prišlo
Slovensko ljudsko gledališče Cel-
je s predstavo Dokler naju seks
ne loči. Dramaturško spretno na-
pisan tekst, ki obravnava majhne
in velike težave zakonskega para
po petindvajsetih letih skupnega
življenja, ko so se že ohladile
vroče ljubezenske iskre nekdan-
jih dni, je spisala kanadska avto-
rica Michele Riml, zrežirala pa
Ajda Valcl, ki je ob sebi imela dra-
maturginjo Simono Hamer. Pro-
tagonista te romantične komedi-
je, ki je v SLG Celje doživela prvo
slovensko uprizoritev, sta Alice in
Henry Lane. Povsem prepričljivo
in naravno sta pod njuno kožo
“zlezla” igralca Lučka Počkaj, ki
je svojo igralsko pot začela v SSG
P Trst in jo dolgoletnispremljevalci našega gle-dališča še zmeraj zelo po-
grešamo kot natančno,
prodorno oblikovalko
marsikaterega komplek-
snega lika, in Branko
Završan, ki je kot igralec in
svetovalec za gib večkrat
sodeloval v primorskih
gledališčih.
Po Alicini želji si po petin-
dvajsetih letih zakona pri-
voščita vikend v hotelski
sobi – tu kraljuje velika za-
konska postelja, v kateri
naj bi spet zagorele strasti; sceno-
grafija je nastala po zamisli Jasne
Vastl, kostumi pa so delo Andreja
Vrhovnika, avtor glasbe je Saša
Lušić. Še posebno ona si želi, da
bi, tudi s pomočjo nasvetov pri-
ročnika Seks za telebane, obudila
nekdanje strastne zublje. A to,
kar naj bi bil “romantični” vi-
kend, poln užitkov, se izjalovi in
na dan privrejo vsi očitki, dvomi,
nerešena vprašanja, potlačene
zamere, pač vse tisto, kar sta skri-
vala drug pred drugim. Sivi, po-
navljajoči se življenjski vsakdan-
jik jima je odvzel vse, kar ju je
osrečevalo v prvih letih zaljublje-
nosti. Prevladala sta otopelost in
nezadovoljstvo. Drobnih stvari,
ki sta ju družila, pa ne more obu-
diti nikakršen priročnik, še naj-
manj tak, ki ponuja zglede, ki naj
bi z raznimi “pripomočki” razv-
neli slo. Ob teh poskusih se sama
sebi zdita smešna. Pri pogovoru,
ob katerem odkrijeta marsikaj
novega v sebi in v svojem zakon-
skem sopotniku ter v njunem
skupnem odnosu – pri tem ju
prešine celo misel
na ločitev! -,
končno spoznata,
da srečne trenutke
in tiho zadovol-
jstvo prinašajo le
majhne pozorno-
sti, ki si jih lahko
le sama podarita
drug drugemu.
Dokler naju seks
ne loči ni zgolj
lahkotna komedi-
ja, ki naj s svojimi
komičnimi, duho-
vitimi trenutki za-
bava gledalce, am-
pak razkriva marsikatero re-
sničnost iz življenja v dvoje, ki je
vse prej kot lahko, tako da se v
predstavljenih situacijah in
občutkih, tudi grenkih, ki ju
imata odrska lika, prepoznavajo
tudi gledalci, “vpreženi v zakon-
ski jarem”, ki gotovo ni ovenčan
samo s cvetkami, med njimi so
tudi trni, ki zabolijo!
IK
Goriška 19. januarja 2017 7
Stiska ljudi je velika!
Novogoriško zavetišče 
za brezdomce že pretesno
  o letu dni od odprtja pro-
storov zavetišča za brez-
domce v Novi Gorici so le-
ti že pretesni. Po besedah vodje
zavetišča Vesne Lipušček pre-
nočevanje na toplem lahko nu-
dijo le desetim brezdomcem, za-
radi povpraševanja pa bi potre-
bovali vsaj še enkrat toliko po-
stelj.
“Imamo deset uporabnikov, in
ker ni več prostih kapacitet, mo-
ramo nove prosilce zavračati
kljub temu mrazu”, je za STA po-
vedala Lipuščkova.
V zadnjih dneh so naredili tudi
izjeme in sprejeli več brezdom-
P cev, kot so imeli prostora. V za-vetišču imajo nekaj dodatnihvzmetnic, na katerih lahko pre-
spijo tisti brezdomci, ki sicer ni-
majo prostora v zavetišču.
Nekateri uporabniki so v zave-
tišču že od samega začetka, žal pa
so ga zaradi neupoštevanja pravil
zavetišča nekateri morali tudi že
zapustiti. Lipuščkova je poudari-
la, da se zavedajo tega, da imajo
njihovi uporabniki težave z alko-
holizmom in prepovedanimi
drogami, zato so dosledni pri
upoštevanju hišnega reda.
Trenutno so v zavetišču le moški
v povprečju stari med 35 in 45
let, dva med njimi pa celo preko
60 let. Večina med njimi jih pri-
haja iz okolja Goriške. Nekateri
prebivalci so tudi iz drugih delov
Slovenije, saj so na Goriško prišli
zato, ker je tu nekoliko topleje
kot drugje. Nekaj časa so gostili
celo tujca, ki po prometni ne-
sreči, v kateri je izgubil prav vse,
ni imel kam iti.
“To so zelo zanimivi ljudje, vsak
ima svojo zgodbo, radoživi, vese-
li, večina med njimi pa ima
težave z alkoholom in odvisno-
stjo od prepovedanih drog”, je
pojasnila vodja zavetišča. Vsak
mora zato ob prihodu podpisati
izjavo, da ne bo v zavetišče pri-
našal alkohola, drog, da ne bo iz-
vajal nasilja nad drugimi ali nad
seboj, strogo so prepovedane kra-
je. Obenem pa morajo uporabni-
ki za seboj pospravljati in skrbeti
za red in čistočo v zavetišču,
predvsem pa za lastno higieno.
Uporabniki si v zavetišču zvečer
pred spanjem tudi kaj skuhajo,
zjutraj pa nato po kavi ali čaju
odidejo po svoje ali v dnevni cen-
ter, kjer preživijo dan.
Sosedje so jih kljub prvotnim na-
sprotovanjem dobro sprejeli in
nimajo več pripomb na delova -
nje samega zavetišča. “Tudi pro-
gram se je prijel med samimi
uporabniki, tako da verjamemo,
da je nekako zadostil tem potre-
bam brezdomcev”, je še dodala.
Z Mestno občino Nova Gorica so
se dogovorili, da bodo v prvem
nadstropju uredili še deset dodat-
nih mest, tako da bo zavetišče
ponujalo 20 namestitev za brez-
domce.
Obvestila
V sredo, 25. januarja 2017, ob
19.00 v prvem in ob 20.00 v
drugem sklicu bo na sedežu v ulici
Don Bosco 60 potekal redni in
izredni občni zbor članov
Mladinskega doma z naslednjim
dnevnim redom: Redni del: 1.
izvolitev predsednika Občnega
zbora, 2. pozdrav in poročilo
predsednika Upravnega odbora, 3.
razgovor, 4. blagajniško poročilo -
odobritev obračuna 2016 ter
proročuna in programa 2017, 5.
izvolitev novih organov – Upravnega
in Nadzornega odbora, 6. razno.
Izredni del: 7. spremembe statuta.
Narodna in študijska knjižnica
praznuje letos 70. obletnico
delovanja. V okviru praznovanja te
obletnice bomo organizirali več
dejavnosti. Prva na sporedu je
brezplačna peturna delavnica
pripovedovanja pravljic TUDI KO
POČI LONEC, PRAVLJICE ŠE ZDALEČ
NI KONEC ali kulinarika
pripovedovanja pravljic, ki jo bosta
vodili Agica Kovše in Liljana
Klemenčič. Delavnica bo v soboto,
28. januarja 2017, od 8.30 do
13.30 v prostorih Knjižnice D. Feigel
v Gorici. Prijavnice zbiramo na
elektronskem naslovu
gorica@knjiznica. it, za informacije
www. knjiznica. it.
JAVNI RAZPIS - 13. PRIZNANJE
KAZIMIR HUMAR: Zveza
slovenske katoliške prosvete,
Kulturni center Lojze Bratuž in
Združenje cerkvenih pevskih zborov
Gorica podeljujejo priznanje
društvom in organizacijam ali
posameznikom na osnovi
utemeljitve predlagateljev in po
presoji organizacij, ki priznanje
podeljujejo. Predloge za priznanje
zbira Zveza slovenske katoliške
prosvete na podlagi javnega razpisa.
Priznanje se praviloma podeljuje za
ustvarjalne dosežke, za pomemben
prispevek k razvoju ljubiteljskih
kulturnih dejavnosti, za publicistično
delo in za izjemne dosežke pri
organizacijskem delu na kulturnem
področju. Priznanje lahko prejmejo
tisti, ki delujejo v goriškem prostoru.
Predloge za priznanje je treba oddati
do 31. januarja 2017 na naslov:
Zveza slovenske katoliške prosvete
– 34170 Gorica-Gorizia, Drevored
20. septembra 85, s pripisom na
ovojnici: “Predlog za priznanje”.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v torek, 14.
februarja, na dan sv. Valentina,
popoldanski izlet samo z enim
avtobusom v Kobjeglavo blizu
Štanjela za ogled kraških krajev in
obisk domače pršutarne. Vpisovanje
po tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.),
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481 78138
(Sonja Š.).
PD Rupa-Peč vabi na vsakoletni izlet
v klasično Grčijo, v Meteoro, od 23.
do 29. avgusta 2017. Info na tel.
0481 882285 (Ivo Kovic).
Prodajam gozdna drva in oljčno
olje. Tel. 0481 390238 ob uri
obredov (kmetija Aleš Komjanc,
Jazbine).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja šestdnevni izlet,
od 16. do 21. maja 2017, v Nemčijo
- 25 LET PO PADCU ZIDU za ogled
Berlina in drugih pomembnih mest.
Predvpis na društvenem sedežu na
korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10.
do 11. ure do 31. januarja.
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko na-
kažete na bančni tekoči račun: Banca di
Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30
C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Darovi
Za Novi glas: Pavlica dr. Pietro,
Bologna 200 evrov; v spomin na
strica g. Davida Ožbota, darujeta
nečakinji Ingrid in Fides Leban 100
evrov.
Ob 33. obletnici smrti predragega
očeta dr. Antona Kacina darujeta
Marija in Metka 100 evrov za
Kulturni center Lojze Bratuž.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 20.1. 2017 do 26.1.2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 20. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 22. januarja, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, rezijanskem
in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 23. januarja (v studiu
Sanja Vogrič): The Beatles' beat,
ritem 60. let.
Torek, 24. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 25. januarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Kako
so odkrivali nevidne drobnoživke 2.
del - Izbor melodij.
Četrtek, 26. januarja (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
Praznovalo je skoraj 110 članov
Goriški upokojenci so
silvestrovali v Furlaniji
  nevi pred koncem leta so
sami po sebi pomembni,
zato jih ljudje želijo na po-
seben način proslavljati predvsem
z upanjem, da bi se v novem letu
uresničile njihove najljubše želje. S
takimi mislimi se je 29. decembra
2016 popoldne udeležilo tradicio-
nalnega silvestrovanja Društva slo-
venskih upokojencev za Goriško
skoraj 110 članov. Pe ljali so se v kraj
Remanzacco blizu Vidma v veliko
gostišče Al Cardinale. V pozdrav-
nem nagovoru je društveni pred-
sednik Emil Devetak najprej spom-
nil prisotne na preminule člane, ki
so jih nato počastili s trenutkom
zbranosti. Zahvalil se je vsem od-
bornikom in sodelavcem za njiho-
vo nesebično delo. Sledila sta pri-
kaz obračuna leta 2016 in kratka
obrazložitev celoletnega programa
za 2017. Leto 2017 bo za goriške
upokojence zelo pomembno, saj
D bodo obeležili 35-letnico društve-nega obstoja in priredili triletniobčni zbor. Na srečanju so se ude-
leženci prepustili objemu praz-
ničnega razpoloženja ob glasbi,
petju, plesu, prijetni družabnosti
ter si pričarali vesel Silvestrov večer.
Ob primerni uri so organizatorji
priredili srečelov s številnimi dobit-
ki. Zelo slovesno je nato potekala
počastitev jubilantov, in sicer petih
80-letnikov in osmih 70-letnikov,
ki so prejeli po eno krasno vrtnico.
Drugim 80-letnikom so v nasled-
njih dneh odborniki izročili po
eno vrtnico na njihovem domu,
štirim 90-letnikom pa po tri vrtni-
ce. Proti koncu občutenega in ve-
selega sreča nja so se, kot se spodo-
bi, poslovili od starega leta in naz-
dravili novemu letu z najboljšimi
voščili, predvsem da bi bili zdravi
in da bi gojili najiskrenejše medse-
bojne odnose.  (ed)  
  ponedeljek, 19. decem-
bra 2016, je bila v telovad-
nici AŠZ Olympia v Gori-
ci Telovadna božičnica, na kateri
so v enournem programu nasto-
pili vsi pripadniki plesnih in te-
lovadnih sekcij društva - od rit-
mike, orodne telovadbe, predšol-
ske telesne vzgoje (gymplay) do
športnega plesa (show dance).
Najmlajši skupine Gymplay so
prisotnim pod vodstvom trenerk
Damijane Češčut in Marije Jussa
ter pomožne vaditeljice Gioie In-
nocenti priredili krajši prikaz de-
la in štafeto. Isti trenerki (Dami-
jana in Marija – po potrebi jima
pomaga še Maja Devetak) skrbita
pri društvu tudi za ritmično gim-
nastiko. Z mlajšima dvema sku-
pinama deklic športnoritmične
gimnastike sta pripravili vajo z
obroči in vajo s pajčolani, s sta-
rejšima skupinama ritmičark pa
vaji s trakovi in žogami. V uvod-
ni točki Pingvinčki so nastopile
vse ritmičarke. Na božičnici je
kot solistka v vaji s kolebnico na-
stopila še Karolina Vizintin, po-
V možna vaditeljica pri ritmičnisekciji.Mlajši osnovnošolski dečki špor-
tne gimnastike so staršem poka-
zali kratek prikaz dela, talno
akrobatiko, preskok in trampolin
- predšolska skupina orodnih te-
lovadcev pa akrobatski poligon.
Program so jim pripravili trenerji
Miha Janežič, Rok Komel in po-
možni vaditelj Andrej Rustja.
Dekleta show dance skupin pa so
se predstavila s točkami Ehi ho
in Andiamo a comandare
(mlajša skupina), starejša skupi-
na pa je končala prireditev z
božično točko. Koreografije je
pripravila Damijana Češčut.
Vse prisotne je v imenu društva
pozdravil športni direktor Andrej
Vogrič, ki je telovadcem in števil-
nemu občinstvu zaželel vesele
praznike ter vse nagradil z
božično slaščico.
Telovadno božičnico so si lahko
ogledali tudi gledalci pred televi-
zijskimi ekrani: v celoti jo je po-
snela Telefriuli in jo delno pred-
vajala v soboto, 24. decembra.
Telovadna božičnica AŠZ Olympia
Mladi športniki so se
izkazali
Plečnikovo leto19. januarja 20178
Vrsta prireditev v spomin na velikega arhitekta 
Jože Plečnik v čeških očeh
  etošnje leto je tudi na Češkem v zna-
menju spomina na Jožeta Plečnika
(23. 1. 1872 - 7. 1. 1957).
Pravzaprav našega znamenitega arhitekta
štejejo Čehi za svojega. Tako kot, recimo,
skladatelja Jakoba Gallusa in jezikoslovca
Matijo Murka, ki sta oba ravno tako delovala
v Pragi in sta tam tudi pokopana. V češkem
zgodovinskem spominu zagotovo že skoraj
devetdeset let prinaša Plečniku največ priz-
nanja dejstvo, da je prav on in ne kdo drug
takoj po prvi svetovni vojni dobil naročilo
za obnovo praškega gradu, največje domi-
nante glavnega mesta Češke republike, ki je
že vpisana na seznam svetovne kulturne de-
diščine UNESCO. Plečnik je, med drugim,
zasnoval tudi najpomembnejši češki sakral-
ni spomenik 20. stoletja, cerkev Srca Jezu-
sovega v Pragi.
Tako češka strokovna literatura uvršča
Plečnika med tri največje češke
arhitekte 20. stoletja. Poleg
Plečnika so to Jan Kotera in Pavel
Janák. Vsi trije so tudi pogosta te-
ma knjižnih del, razstav, televi-
zijskih in radijskih dokumentar-
cev ter celo gledaliških predstav.
O tem, kdo je med temi tremi ar-
hitekti boljši, so sicer mnenja ne-
koliko različna. Res tudi je, da je
primerjava komaj možna. V so-
dobno češko arhitekturo je vsak
med temi velikani v prejšnjem
stoletju vnesel lasten izraz. Arhi-
tekt Janák navadno velja, pogoj-
no rečeno, za igrivega bonviva-
na. Arhitekt Kotera je zagovornik
gospodarnega načrtovanja.
Plečnik pa naj bi bil strog ustvarjalec, nave-
zujoč se tudi na zgodovinsko kontinuiteto.
Kako Plečnika obravnavajo in kaj vse pripra-
vljajo v Plečnikovem jubilejnem letu? Že v
januarskih dneh okrog Plečnikove obletnice
rojstva in smrti so vsi večji češki časniki ob-
javili članke o Plečnikovem delu. Največji
poudarek je seveda namenjen Plečnikove-
mu delovanju zlasti v češkem okolju.
Poudarjali so, da je Plečnik zapustil izjemno
arhitekturo v številnih krajih, ne le v Pragi
in na Češkem, pač pa tudi na Dunaju, vsaj
nekateri pa so omenili tudi dela v Sloveniji,
ki se sicer redko znajde na straneh čeških
medijev.
V Prago je Plečnik prišel z Dunaja že leta
1911. Kot profesor arhitekture in oblikovanja
si je v novem okolju pridobil velik sloves.
Masaryk, predsednik novonastale Češkoslo-
vaške, je kmalu po koncu prve svetovne voj-
ne Plečniku zaupal obnovo praškega gradu.
Grad je bil stoletja sedež čeških kraljev in je
tudi v novi državi ostal sedež oblasti. Naročil
mu je, Masaryk namreč, pravijo viri, naj mo-
narhistični grad spremeni v demokratične-
ga.
Plečnik je začel delo na začetku 20. let
prejšnjega stoletja. Obnova je trajala dobrih
15 let. V istem času je vodil obnovo in ravno
tako koncipiral tudi notranjo opremo pred-
sedniške rezidence - grad Lány, ki leži
kakšnih petdeset kilometrov severozahodno
od Prage. Plečnik je odklonil vsakršno
plačilo, rekoč, da je vse to delo zanj velika
čast. Predsednik Masaryk mu je denar naka-
zal, a ga je Plečnik vedno vrnil. Enako je
Plečnik ravnal tudi pri gradnji cerkve Srca
Jezusovega, ki stoji le slaba dva kilometra od
zgodovinskega središča Prage. Ta cerkev vel-
ja, kot rečeno, za najpomembnejši češki sa-
kralni spomenik 20. stoletja.
Plečnikovo delo v Pragi ni minilo brez veli-
kih nasprotovanj, napadalnih zapisov v
časnikih, celo “domoljubnih” izpadov, češ,
“ta tujec nam bo popolnoma skazil naše
Hradčane”. Pri tem so bili najglasnejši ne-
kateri ljubosumni arhitekti in bojevita žen-
ska združenja. Zato je Plečnik sredi obnove
razočaran zapustil Prago. Dela je vodil
večinoma na daljavo. Tako cerkve Srca Jezu-
sovega nikoli ni videl. Še več – v pismu ka-
planu Alexandru Titlu, ki je gradnjo cerkve
vodil, je naročil, naj ga nikoli niti ne ime-
nujejo kot ustvarjalca te cerkve.
V organizaciji ali s sodelovanjem slovenske-
ga veleposlaništva v Pragi
bo skozi vse leto cela vrsta
prireditev, povezanih s
Plečnikom. Na obletnico
smrti so, ob številni ude-
ležbi iz Slovenije, pripravi-
li mašo zadušnico v
Plečnikovi cerkvi Srca Je-
zusovega. V mestni četrti,
kjer ta cerkev stoji, bodo
odprli Plečnikovo sobo. Na
obletnico rojstva bodo ob
Plečnikovem spomeniku
na Hradčanih položili ve-
nec, slovesnosti pa naj bi
se udeležil tu-
di Miro Cerar,
predsednik
slovenske vla-
de. Marca o
Plečnikovi ar-
hitekturi pri-
pravlja
Knjižnica Vá-
clava Havla
okroglo mizo,
na kateri bosta
sodelovala
profesor Pre-
lovšek iz Lju-
bljane in pro-
fesor Valena iz
Münchna.
Češka pošta
bo izdala
Plečnikovo jubilejno znamko.
Vrhunec naj bi septembra bili dogodki pod
skupnim naslovom Dnevi Ljubljane v Pragi.
Težišče bo seveda razstava o Plečniku.
Dodajmo, da je na Češkem kar nekaj stro-
kovnjakov, ki o Plečniku pišejo knjige in
članke, pripravljajo razstave in predavanja.
V knjigarnah je v češkem jeziku na voljo vsaj
pet novejših del o Plečniku.
V arhivih javne češke televizije je dostopnih
čez 90 oddaj in prispevkov, ki govorijo
o Plečniku, ne zaostaja pa niti češki jav-
ni radio.
Pri promoviranju Plečnika na Češkem
je zelo prodoren Damjan Prelovšek.
Med drugim je pripravil potujočo raz-
stavo o Plečnikovi sakralni arhitekturi
ter razstavo Plečnikovih skic. Obe raz-
stavi je spremljal izčrpen katalog. V ne-
kaj letih je ta razstava bila na ogled v šte-
vilnih galerijah Češke republike. Pre-
lovšek je tudi član češkega dela skupine
strokovnjakov, ki si prizadevajo, da bi
Plečnikova arhitekturna dediščina na
Češkem in v Sloveniji bila uvrščena na
Unescov seznam svetovne kulturne de-
diščine.
Dr. Martin Horáček z inštituta za arhi-
tekturo na univerzi v Brnu je pred ne-
davnim na praškem posvetu o Plečniku
za UNESCO predaval celo, da je to, kar
je in kakor je ustvarjal Plečnik, pravza-
prav dadaizem. Plečnika, pravi Horáček,
ni mogoče enoznačno definirati in za-
radi tega zavračati. Plečnik je trmasto sa-
mosvoj, pri čemer je moderniziral klasici-
zem in tradicionalizem, in to v tistih časih,
ko so drugje, tudi na Češkem, priznavali na
primer samo funkcionalizem. Gre za priza-
devanja, da bi Plečnik ohranil veljavo v javni
zavesti.
Tudi v Sloveniji je znan Tomáš Valena, pre-
davatelj na tehnični univerzi v Münchnu,
sicer rojen v Pragi, po materi slovenskega ro-
du. Napisal je o Plečniku več knjig in raz-
prav, v nemškem, češkem in slo-
venskem jeziku. Pravi tudi, da je
Plečnik v širšem merilu vendarle
še velika neznanka. Zato ga je po-
trebno še bolj čvrsto zasidrati v
zgodovinopisju novejše svetovne
arhitekture.
V Sloveniji smo postali še posebej
pozorni na profesorja Valeno zla-
sti leta 1996. Takrat je bil del sku-
pine, ki je na pobudo tedanjega
predsednika Václava Havla v Pragi
na Hradčanih pripravila veliko
razstavo z naslovom Josip Plečnik
- Arhitektura za novo demokraci-
jo. Govorila je o Plečniku, ki je v
letih od 1920 do 1935 bil arhitekt
prenove Praškega gradu. Leto kasne-
je je izšla večjezična knjiga z naslo-
vom Josip Plečnik – Architekt
Pražského hradu (Josip Plečnik – Ar-
hitekt praškega gradu). Razstavo
lahko štejemo za podobno prelom-
nico, kot je bila razstava o Plečniku
leta 1986 v Parizu. Eden od soavtor-
jev te razstave - in pisec knjig o
Plečniku - je poleg Prelovška in Va-
lene tudi Zdenek Lukeš. Profesor Lu-
keš je, med drugim, avtor vodnika
po Plečnikovi arhitekturi na
Češkem. In še bi lahko naštevali - av-
torje in dela o Plečniku.
Kot je videti, tudi na Češkem skrbijo
za to, da bo Plečnikovo leto bogato
in strokovno raznovrstno.
Peter Kuhar
L
Pomembna obletnica
Mineva 60 let 
od smrti arhitekta 
Jožeta Plečnika
  ne 7. januarja 2017 je
minilo 60 let od smrti
arhitekta Jožeta Plečni-
ka, ki je s svojimi deli zaznamo-
val tri evropske prestolnice -
Dunaj, Prago in Ljubljano. V
Plečnikovi hiši v Trnovem so
ob tej priložnosti brezplačno
odprli vrata za
obiskovalce, v
ljubljanski stol-
nici je bila ma -
ša, ki jo je vodil
ljubljanski nad -
škof metropolit
Stanislav Zore.
Maši je pred lju-
bljansko stolni-
co sledila Ple -
čni kova čajan-
ka, ki jo je pri-
pravilo kultur-
no-etnološko
društvo Gallus
Bartholomaeus
iz Šentjerneja.
Na njej je bilo
mogoče posku-
siti Plečnikov
čaj, pripravljen
iz mešanice
zdravilnih ze-
lišč, iz katerih je
čaj arhitektu
več kot četrt sto-
letja pripravlja-
la njegova go-
spodinja, Šen-
tjernejčanka Urška. Plečnikovo
čajanko šentjernejsko društvo
načrtuje tudi 23. januarja, ko
bomo obeležili 145. obletnico
arhitektovega rojstva.
V Plečnikovi hiši so na dan od-
prtih vrat potekala vodstva po
hiši, poleg tega so predvajali
film Odtisi/Impressions Marti-
na Emeršiča, v katerem se moj-
stra spominja najstarejši živeči
Plečnikov študent, 95-letni To-
ne Mlakar. V četrtek, 12. ja-
nuarja, pa so tam predstavili
knjigo Simboli v Plečnikovi ar-
hitekturi avtorja Andreja Hrau-
skyja, ki prinaša nove poglede
na razumevanje mojstrove ar-
hitekture in njene sporočilno-
sti.
Sicer pa Muzej in galerije mesta
Ljubljane (MGML) v Plečnikovi
hiši, ki jo upravljajo, načrtujejo
štiri razstave, posvečene Plečni-
ku. Prvo z naslovom Plečnik in
Brioni bodo odprli 20. januar-
ja. Na njej bodo predstavljeni
javnosti do zdaj neznani izvirni
načrti paviljona in fotografije
Plečnikovih obiskov Brionov.
Kot je pred časom za STA pove-
dal direktor MGML Blaž Peršin,
bodo letos začeli tudi priprave
na obeleževanje 150. obletnice
arhitektovega rojstva, ki bo čez
pet let. Poleg tega želijo arhi-
tekta vzpostaviti kot ikono me-
sta Ljubljane, saj je prav
Plečnik Ljubljani dal tisti po-
sebni pečat, po katerem se loči
od drugih mest.
Razen dogajanja v arhitektovi
hiši v Trnovem bo Plečnikovo
leto zaznamovala še vrsta raz-
stav in drugih dogodkov po
Ljubljani. Med drugim bo po-
leti na Ljubljanskem gradu na
ogled razstava Plečnik nad me-
stom, ki bo predstavila neure-
sničene arhitektove vizije za
grajski grič.
Že od leta 2011 pa Slovenija in
Češka sodelujeta pri pripravi
projekta nominacije Plečniko-
vih stavbnih in urbanističnih
del za vpis na Unescov seznam
svetovne dediščine. Serijska
transnacionalna nominacija
Brezčasna humanistična arhi-
tektura Jožeta Plečnika v Lju-
bljani in Pragi vključuje cerkev
sv. Mihaela v Črni vasi na Bar-
ju, promenado ob nabrežjih in
mostove reke Ljubljanice
vključno s tržnico, Vegovo uli-
co z Narodno in univerzitetno
knjižnico (NUK), Vrt vseh sve-
tih na pokopališču Žale in cer-
kev sv. Frančiška Asiškega v
Šiški, v Pragi pa cerkev sv. Srca
Jezusovega na Vinohradih. Od-
dajo dosjeja nominacije državi
načrtujeta v letu 2018.
Jože Plečnik se je rodil leta
1872 v Ljubljani. Obiskoval je
umetnoobrtno šolo v Gradcu,
nato se je na Dunaju vpisal na
umetnostno akademijo, na ar-
hitekturni oddelek, ki ga je vo-
dil prof. Otto Wagner. Po
končanem študiju in študij-
skem bivanju v Italiji se je za
dobrih deset let ustalil na Du-
naju. Sprva je delal v Wagner-
jevem ateljeju, nato kot samo-
stojni arhitekt.
Med letoma 1911 in 1921 je
živel v Pragi, kjer je bil profesor
na umetnoobrtni šoli. Leta
1920 je bil imenovan za arhi-
tekta Praškega gradu, poleg te-
ga je sprejel mesto profesorja
na novoustanovljeni fakulteti
za arhitekturo v Ljubljani. Leta
1921 se je preselil v Ljubljano,
nato pa do leta 1934, ko je so-
deloval pri obnovi Praškega
gradu, veliko potoval med Pra-
go in Ljubljano.
V Ljubljani je z NUK ustvaril
prostor duhovne kulture, s
Križankami prostor, namenjen
umetnosti, za športne dejavno-
sti je zgradil stadion za Bežigra-
dom, političnim shodom je na-
menil Kongresni trg, nabrežje
Ljubljanice je uredil za mlade
zaljubljence, park Tivoli pa za
mestne sprehajalce. Vabili so
ga tudi na druge konce domo-
vine, njegovo delovanje pa je
seglo tudi v druge republike
nekdanje Jugoslavije.
Umrl je na svojem domu v
Trnovem. Petdeseto obletnico
njegove smrti leta 2007 je Slo-
venija obeležila s Plečnikovim
letom.
D
Cerkev Srca Jezusovega v Pragi
Kultura 19. januarja 2017 9
  animivi Izolani so projekt Me-
stne knjižnice Izola, zasnovan
kot večerni klepeti, ki jih vodi
novinarka radia Koper, Nataša Benčič.
Konec novembra je v Wine baru pred-
stavila gosta Ivka, ki je s svojimi ku-
harskimi specialitetami in spoštljivo-
stjo do vsakega gosta ponesel ime ho-
tela Marina, Izole in mediteranske ku-
hinje daleč v notranjost Slovenije in
tudi onkraj naših meja.
Rodil se je 14. maja leta 1975 v Va-
raždinu in odrasel v družini, ki se je
ukvarjala s kmetijstvom. Po mami in
očetu je podedoval ljubezen do narave
in kuhanja in spoznal tudi pomen
zdrave domače kmečke hrane. Po
končani osnovni šoli se je odločil za
vpis v izolsko Srednjo gostinsko in tu-
ristično šolo in jo uspešno končal.
Odlično se je naučil tudi slovenskega
jezika. Med služenjem vojaškega roka
je imel celo priložnost kuhati za po-
membne osebe iz vojaškega in poli-
tičnega okolja.
V času, ko je obiskoval srednjo šolo, je
vzljubil Izolo, morje, sonce, istrsko po-
krajino in njene ljudi. Odločil se je, da
Izola postane njegov dom. V hotelu
Marina se je najprej zaposlil kot kuhar.
Leta 2003 je prevzel vodenje hotela, a
se kljub temu vsak dan po dvanajsti
uri preseli v kuhinjo med lonce, pon-
ve, štedilnike, pečice in hladilnike,
vihti kuhalnico in poskuša jedi. Rad
pripravlja svežo domačo hrano in re-
cepte prilagaja letnim časom. Hrane
ne pogreva in ji nikoli ne dodaja
ojačevalcev okusa. Jedi rahlo zabeli z
oljčnim oljem in doda nekaj domačih
zeliščnih začimb. “Temu se reče živa
kulinarika”, pove.
Da bi gostom zagotovil najboljše, kar
dajeta zemlja in morje, sodeluje z lo-
kalnimi kmeti in ribiči v zaledju Izole,
v Istri, na Kvarnerju in drugod. Imena
vseh pridelovalcev so vsakokrat zapi-
sana na tabli pred vhodom v restavra-
cijo.
Med specialitetami, ki jih ponuja re-
stavracija Marina, so kvarnerski
škampi, škampova strnjenka, s
koromačem ali bezgovim cve-
tom začinjen brodet, v zelenja-
vi marinirana orada, jadranski
lignji in hobotnica, bakala,
brancin v paradižnikovi omaki,
sardele, ovčice, morski listi, sal-
pe, osliči, ciplji, ostrige
z limono, sipina sola-
ta, morske školjke
dondole, jakobove po-
krovače in mušole, ko-
zice, ribiška juha, te-
stenine z morskimi sa-
deži, sipin golaž, fuži s
čemažem, krompirje-
ve kroglice s suhimi
paradižniki, blitva s
krompirjem, ravioli s
sirom in črnimi tartu-
fi, gobe, fritaje, grati-
nirana polenta, divji
šparglji, špargljeva ali
špinačna krema, špar-
gljeva juha z bljuščem.
Postrežejo tudi z do-
mačim kruhom. Za
sladico so lahko špar-
gljev tiramisu z jagodami, prelit z me-
deno omako, vanilijev sladoled, lešni-
kova krema, čokoladni tartuf, piškotni
drobljenec in druge dobrote, za askete
pa limonov sorbet. Na koncu pa go-
stom v kozarce natočijo še domača
istrska vina, malvazijo ali refošk. Na
mizi se znajdejo tudi štajerska, briška,
kraška, hrvaška, italijanska ali franco-
ska vina, borovničevo žganje ali pelin-
kovec.
Ivek pazi, da je na krožniku čim manj
sestavin in da so jedi lepo aranžirane.
Tako hrana ni le okusna za brbončice
in želodec, ampak tudi prijetna paša
za oči. O pripravljeni hrani se s svojimi
gosti rad tudi pogovarja, odgovarja na
njihova vprašanja ali jim zaupa recept.
Po njegovi zaslugi je Marina iz navad-
ne penzionske restavracije postala
odlična restavracija, kamor se gostje
vedno znova radi vračajo in jo pripo-
ročajo znancem, prijateljem, sorodni-
kom in poslovnim partnerjem doma
in v tujini. Zgovorni Ivica
Evačić Ivek pa je nadvse
hvaležen tudi vsem prebi-
valcem Izole, ki so v njego-
vi kuhinji prepoznali
odličnost in kvaliteto. Vse
to je nadarjeni kuharski
mojster zmogel zaradi svo-
je vztrajnosti, poguma, pri-
zadevnosti in trdega dela,
vizije in seveda skupine do-
brih sodelavcev. Poudaril
je, da si kot vodja najbolj
prizadeva za dobre medse-
bojne odnose v kolektivu.
Simpatičen gost je ob kon-
cu zanimivega in razgiba-
nega pogovora, ki ga je
spretno vodila Nataša
Benčič, vse obiskovalce po-
vabil, naj poskusijo nekaj
specialitet, ki jih je pripravil prav za ta
večer.
Pogovor povzela in jedilne liste pregle-
dala Špela Pahor
Z
  Lavričevi knjižnici v Vipavi je bil v pone-
deljek, 9. januarja 2017, prijeten kulturni
večer, posvečen aleksandrinkam. Po uvod-
nih pozdravih g. ravnatelja in knjižničarke g. Zden-
ke je Marija Češčut uvodoma pred-
stavila letošnjo knjižno zbirko
GMD, v okviru katere je izšla tudi
knjiga Darinke Kozinc Les Gori-
ciennes. O tej knjigi, ki s prefinje-
no tankočutnostjo razpleta zgod-
be o aleksandrinkah, je najprej
spregovorila Majda Cibic, nato pa
je sama avtorica podala kulturno zgodovinsko
ozadje nastajanja zgodb, ki jih opisuje v knjigi. Z
odigranim prizorom o aleksandrinstvu pa so
ustvarile posebno vzdušje članice Društva za
ohranjanje kultur-
ne dediščine alek-
sandrink in Društva
žena Prvačina, ki so
s svojim živim na-
stopom očarale vse
prisotne. Večer se je
nadaljeval še v
sproščenem pogo-
voru, saj so ude-
leženci pripovedo-
vali lastne spomine
o zanimivem poja-
vu aleksandrinstva,
ki je dal svoj neiz-
brisni pečat
našemu primorske-
mu prostoru.
V
  lovenski diplomat Iztok Simoniti
je pri Slovenski matici v Ljubljani
letos objavil knjigo Deus vult – o
vrednotah kristjanov. Že sam naslov
knjige je zavajajoč, saj avtor v njej ne
piše o nikakršnih vrednotah, ampak
predvsem o zmotah in slabih dejanjih
ter prav tako (po njegovem) napačnih
navadah kristjanov. Pet esejev, ki so pred
knjižno že doživeli revijalno objavo, je
uokvirjenih med uvodni zapis filozofa
dr. Tineta Hribarja in razmišljanje pesni-
ce Mete Kušar.
Precej zanimivo izzveni Hribarjev uvod,
ki postavlja pojem svetovnega etosa nad
onega, ki ga zagovarjajo posamezne re-
ligije, kar je v sekularizirani družbi, kot
je naša, več kot legitimno. Simonitijevo
izvajanje pa že od samega začetka zav-
zema povsem drugačen ton. V zapisih,
ki so bolj podobni pamfletom kakor ese-
jem, namreč avtor usmerja svoje žolčno
nasprotovanje proti tistim, ki jih ima ozi-
roma ki se imajo za mon (ote) iste. Si-
moniti izhaja namreč iz premise, da lah-
ko temelji sodobne Evrope koreninijo le
v antični (grško-rimski) tradiciji, ki je po
njegovem pluralna in pozna zato več bo-
gov, nikakor pa ne na judovsko-krščan-
ski, ki zagovarja le eno, torej enega boga.
O tej dilemi je bilo pred dobrim dese-
tletjem veliko govora, in sicer ob spreje-
manju evropske ustave, ki judovsko-
krščanskih korenin naposled ni omen-
jala, ustave pa (morda tudi zaradi tega)
v vseh evropskih državah niso sprejeli
oziroma so jo volivci zavrnili na referen-
dumih.
Simonitijeva premisa je namreč popol-
noma napačna, saj je povsem skregana
z evropsko preteklostjo in sedanjostjo.
Javnost zelo dobro ve, da so judovsko-
krščanske korenine Evrope izpadle iz
njene ustave ne zaradi tega, ker bi
krščanstvo, podobno kot antika, v do-
brem in slabem Evrope ne zaznamovalo,
ampak iz čiste politične računice, saj je
vsem jasno, da se ima EU v prihodnje
namen širiti proti Bližnjemu vzhodu (in
primis Turčiji, s katero že potekajo po-
gajanja), torej na muslimanske dežele.
Kar bode v oči pri Simonitijevem izva-
janju, ni le njegov srd, ki ga usmerja pro-
ti mon (ote) istom, ampak predvsem so-
vraštvo do katoliške
Cerkve. Zanjo namreč
pravi, da je v času svo-
jega obstoja v Evropi
in svetu povzročila ve-
liko več zla, kot bi ga
lahko preprečila. Pri
tem seveda pozablja
veliko stvari, od tega,
kako je krščanstvo
barbarom omogočilo integracijo v
evropsko družbo, kako je evropski celini
dolgo časa zagotavljalo stabilnost, kako
so pogani zaradi spreobrnjenja opustili
krvave živalske in človeške daritve, ipd.
Res je seveda, da poznamo papeško in-
kvizicijo, a veliko odločitev so tedaj spre-
jemali evropski državniki in njihova po-
svetna oblast, ne pa Cerkev kot taka.
Ostale monoteizme, ki ne spadajo v ka-
toliško sfero (druge oblike krščanstva,
judovstvo, islam), obravnava nekoliko
obrobneje in jim ne pripisuje toliko zla
kot katoličanom; še posebej je pod uda-
rom katoliški kler, od papeža do duhov-
nikov, ki jim naprti krivdo za pedofilijo,
finančne malverzacije in še veliko dru-
gega, slabega, seveda. Simoniti sploh ne
omenja poslanstva, ki ga duhovniki še
danes opravljajo v družbi, ponekod jim
namreč še uspeva biti avtoriteta, poma-
gajo ljudem v stiski, z duhovno oskrbo
lajšajo njihove tegobe, sprejemajo be-
gunce, skrbijo za brezdomce in še bi lah-
ko naštevali.
Čeprav Simoniti pravi, da kot ateist, plu-
ralist in sekularist priznava svobodo ve-
roizpovedi vsakomur, takoj zatem pou-
darja, da monoteistom ne zaupa, ker se
po njegovem mnenju med seboj so-
vražijo. Sovražili naj bi se torej judje in
kristjani, kristjani in muslimani, judje
in muslimani, nazadnje pa še kristjani
med seboj. Od kod mu za to trditev do-
kazi, ni jasno. Pri tem očitno pozablja,
da je verskih sporov in konfliktov na
evropski celini že zdavnaj konec in da
evropsko (ter svetovno) družbo v da-
našnjem času ogrožajo povsem različni
problemi: politična nestabilnost, indivi-
dualizem, vse večja revščina in
razslojenost, prekarizacija mla-
dih, droge, nekontrolirane migra-
cije, klimatske spremembe in še
bi lahko naštevali. Da je krščan-
stvo v največji meri krivo za
naštete težave, se zdi res malce
pretirano. Predvsem pa je zanimi-
vo, da Simoniti sploh ne omenja
pojma civilna religija, ki je nastal
ob modernih revolucijah in raz-
voju demokracij (Anglija, ZDA,
Francija) in ki je dejansko združil
(po njegovem nezdružljivi)
evropski izročili, torej antično in
krščansko. Če pa je treba nujno
iskati neko monoteistično religi-
jo, ki danes ogroža varnost Evro-
pejcev, je to islam, pa še to le v
svojih obrobnih in ponorelih
frakcijah (ISIS), v katerih se
večina muslimanov, posebej
evropskih, sploh ne prepoznava
oziroma jim nasprotuje, saj
otežujejo njihovo integracijo v
našo družbo. Zanimivo pa je, da
spopad med ISIS-om in njegovi-
mi nasprotniki sploh ne poteka
na ravni veroizpovedi, saj Islamski
državi nasprotuje tudi veliko muslima-
nov (Sirci, Kurdi, Iračani, Turki).
/ str. 16
Primož Sturman
S
Nadarjen kuharski mojster
Ivica Evačić Ivek v Wine baru
klepetal z Natašo Benčič
Novo pri Slovenski matici v Ljubljani
Iztok Simoniti Deus vult
- o vrednotah kristjanov
Lavričeva knjižnica v Vipavi
Prijeten večer v družbi
aleksandrink
In memoriam
Anton Nanut
  noči med 12. in 13. januarjem 2017 je v 85.
letu po dolgotrajni bolezni umrl eden naj-
bolj prepoznavnih slovenskih dirigentov,
Prešernov nagrajenec Anton Nanut. V dolgi karieri
je dirigiral ogromen repertoar in gostoval po vsem
svetu. V rodnem Kanalu so ga pokopali 15. januarja.
Nanut je veljal za enega najbolj znanih, uspešnih in
tudi na tujih koncertnih odrih stalno prisotnih slo-
venskih glasbenikov. Svojo mednarodno glasbeno
kariero je začel kot stalni dirigent orkestra v Dubrov-
niku. Pozneje je postal glavni dirigent orkestra Slo-
venske filharmonije v Ljubljani in vodja oddelka za
dirigiranje na ljubljanski glasbeni akademiji, leta
1981 pa je prevzel vodenje Simfoničnega orkestra
RTV Slovenija. Dejaven je bil tudi kot dirigent Slo-
venskega komornega orkestra in umetniški vodja
Slovenskega okteta. Leta 2011 je prejel Prešernovo
nagrado za življenjsko delo. V obrazložitvi so ga oz-
načili za “poslanca slovenske poustvarjalnosti”.
“Močna, umetniško celovita in v svojem nastopu
prepričljiva dirigentska osebnost je doživela tudi
plodno studijsko dejavnost, ki je zabeležena na sko-
raj 200 posnetih nosilcih zvoka”, je v utemeljitvi
Prešernove nagrade zapisal Leon Stefanija. Posebej
značilna je bila njegova odprtost za sodobno glasbo.
Dirigent Stojan Kuret je za Slovensko tiskovno agen-
cijo povedal, da je mojster Nanut pri njem “ned-
vomno pomenil preskok v načinu razmišljanja,
doživljanja in dojemanja glasbe”. Nanutova naravna
eruptivna muzikalnost ga je vedno presenečala,
predvsem na koncertnem odru. Prav na koncertu je
namreč znal potegniti za sabo cel orkester in dvora-
no. Obudil je tudi spomin na Nanutovo dirigiranje
v gledališču Verdi v Trstu. Ko pa sta se tudi človeško
zbližala, mu je Nanut rad pomagal.
Pokojni je vrsto let sodeloval tudi z goriškim Kul-
turnim centrom Lojze Bratuž, med drugim v sklopu
Kogojevih dnevov. V veliki dvorani KC Bratuž je leta
2009 dirigiral orkester RTV Slovenija, leta 2014 pa
orkester iz Padove.
V
Maestro v galeriji Ars na Travniku leta 2011 (foto dpd)
Tržaška19. januarja 201710
Študijska štipendija Albina Ločičnika za
akademsko leto 2016/2017
Slovenska prosveta razpisuje že peto leto študijske štipendije iz Sklada
Albina Ločičnika v spomin na dobrotnika in zavednega Slovenca inž.
Albina Ločičnika.
Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim študentom in
študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini,
ki so se v študijskem letu 2016/17 vpisali na študij omenjene smeri.
Prošnjam, katere je treba nasloviti na Slovensko prosveto, ul. Donizetti
3, 34133 Trst do 31. januarja 2017, je treba priložiti:
- kratek življenjepis (s podatki o dosedanjem šolanju in sodelovanju v
slovenskih organizacijah)
- potrdilo o vpisu na fakulteto oziroma potrdilo o opravljenih izpitih za
naslednje letnike
- potrdilo ISEE
Predvidene so štiri štipendije, o katerih višini bo odločala komisija. Ob
enakih pogojih bodo imeli prednost študenti gradbene smeri.
Razpis je objavljen tudi na spletni strani Slovenske prosvete (www.
slovenskaprosveta. org), za dodatne informacije pišite na
uprava@slovenskaprosveta. org.
Še eno uspešno leto za slovenski film v Trstu
V petek, 20. januarja, se bo v Trstu začela 28. izvedba tržaškega film -
skega festivala. Festival bo trajal do nedelje, 29. januarja. Letošnja
slovenska udeležba na festivalu je zelo bogata in sledi tisti iz leta 2015,
ko se je na tržaškem festivalu začelo praznovanje dvajset let nice
Slovenskega filmskega centra.
Slovenski filmi bodo nastopili v vseh treh tekmovalnih programih, pa
tudi v različnih posebnih programih.
Za tekmovalni program desetih igranih celovečernih filmov so izbrali
Nočno življenje režiserja Damjana Kozoleta, ki bo na sporedu v torek,
24. januarja ob 20. uri v dvorani Tripcovich, ki je s tisoč sedeži največja
dvorana festivala. Vsi tekmovalni filmi imajo status italijanske premiere,
med njimi je tudi
srbski film Dobra
žena reži ser ke
Mirjane Kara no vić,
zmagovalec zad -
njega Ljubljan skega
filmskega festivala,
in Z druge strani,
hrvaškega režiserja
Zrinka Ogre ste, ki je
bil pre mierno
prikazan na zadnjem Berlinalu. Projekcije se bo udeležil tudi režiser
Damjan Kozole.
V programu enajstih celovečernih filmov bodo v soboto, 21. januarja,
ob 20.00 prikazali film Houston, imamo problem! režiserja Žiga Virca,
našega kandidata za tujejezičnega oskarja v letu 2016. Tudi ta film bo
na sporedu v dvorani Tripcovich. Istega dne, ob 14.00, bodo v dvo rani
Miela prikazali kratki film Srečno, Orlo režiserke Sare Kern, ki se je
uvrstil v tekmovalni program kratkih filmov. Film, ki se je premierno že
predstavil v Italiji, v tekmovalnem programu zadnjega beneškega
festivala, so uvrstili med osemnajst izbranih filmov.
Že prvi dan festivala pa bo v netekmovalnem programu dokumentarnih
filmov ob 16.30 prikazan koprodukcijski film Brezmejno nemškega
režiserja Petra Zacha. Poetični tekst za film je prispeval slovenski pesnik
Aleš Šteger in pripoveduje o pokrajinah in prebivalcih srednje Evrope.
V nedeljo, 22. januarja, bo kot poseben dogodek v dvorani Miela ob
14.00 na sporedu igrani film Komedija solz režiserja Marka Sosiča, ki
je bil premierno predstavljen na festivalu v Portorožu, konec februarja
pa prihaja v slovenske kinematografe. Istega dne ob 22.00 bo na
sporedu koprodukcijski film Dan osvoboditve, ki prikazuje turnejo
skupine Laibach v Severni Koreji in je prikazan v sklopu fokusa na
baltski film.
V torek, 24. januarja, bo ob 14.00 potekala še posebna projekcija
restavrirane verzije filma Dolina miru režiserja Franceta Štiglica, ki po
slavnostni premieri na festivalu v Cannesu potuje tudi po drugih
mednarodnih festivalih.
V sklopu festivala bo že sedmo leto potekalo koproducentsko srečanje,
ki zaradi geografske lege mesta in regije nosi naslov When East Meets
West (22. -24. januar). Italijanski producenti in producenti iz
Jugovzhodne Evrope se vsako leto srečajo z ustvarjalci iz tretje regije:
prvič je to bila Španija, potem Francija, skandinavske države, nemško
govoreče države, Benelux, leta 2015 angleško govoreče dežele Velika
Britanija, Irska, ZDA in Kanada, lansko leto Španija, Portugalska in
Južna Amerika, letos pa ponovno Francija in prvič tudi Baltske države
(Latvija, Litva in Estonija). Srečanje je namenjeno 22 koprodukcijskim
izbranim projektom, ki iščejo partnerje, izboljšavi dokumentarnih in
igranih projektov, ki že imajo za sabo prvo montažo. Med tremi izbranimi
celovečernimi filmi v programu First Cut Lab bo tudi slovenski projekt.
Zahvalna maša ob 149. obletnici rojstva 
Josipa Pangerca
V župnijski cerkvi sv. Urha škofa v Dolini pri Trstu je bila v torek, 3. ja -
nu arja, zahvalna sv. maša ob 149. obletnici rojstva Josipa Pangerca.
Slovesnost je vodil častni ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz
Uran ob somaševanju dolinskega župnika g. Mihaela Palfija. Josip Pan -
gerc, ki se je rodil v Dolini 3. januarja leta 1868, je bil gospodar stve -
nik, politik, narodni buditelj, večletni nadžupan dolinske občine,
cesarski in kraljevi deželni poslanec in odbornik, sodnik, vojni po velj -
nik, glasbenik, skladatelj in kulturnik. Pangerc nosi veliko zaslug tudi
za ohranjanje kakovostnega slovenskega zborovskega petja v dolinski
župnijski cerkvi tudi med obdobjem fašizma. Tam je deloval kot organist
in zborovodja več kot 40 let vse do svoje prerane smrti leta 1925. V
dolinski cerkvi so še danes ohranjene orgle, na katere je Josip Pangerc
igral. Orgle je izdelal ljubljanski orglarski mojster France Goršič po
zaslugi Josipovega očeta in dolinskega dekana viteza Jurija Jana leta
1876. Slovesnost sta priredila Srednjeevropski inštitut za zgodovino in
kulturo “Josip Pangerc” in dolinska župnija.
Kratke
Mednarodni seminar v organizaciji MOSP
Trenirajmo arhitekte, 
ki gradijo mostove
  ladinsko kulturno
društvo MOSP (Mladi
v odkrivanju skupnih
poti) se je v novo leto podalo z
željo po večkulturnosti in pove-
zovanju. Sprejelo je namreč po-
membno nalogo organizacije
prvega izmed letošnjih YENovih
seminarjev. Ta bo potekal med
18. in 24. februarjem v Trstu pod
naslovom Training architects –
Trenirajmo arhitekte. Naslov se-
minarja se nanaša na idejo, da
lahko manjšine postanemo mo-
M stovi med različnimi kulturami,mladi pa smo njihovi arhitekti.To je tudi eno izmed osnovnih
načel organizacije YEN (Youth of
European Nationalities), ki vse
od ustanovitve leta 1984 povezu-
je mlade manjšince iz vse Evrope.
Njen glavni cilj je osveščanje in
spodbujanje mladih k aktivnemu
delovanju v lastnih manjšinah.
Zavzema se za pravice manjšin,
večkulturnost in večjezičnost ter
si prizadeva vzbuditi zanimanje
za manjšinsko problematiko pri
akterjih na evropski ravni in
večinsko javnostjo nasploh. V
YEN je včlanjenih štirideset mla-
dinskih manjšinskih organi-
zacij iz različnih evropskih
držav. Med temi je tudi
MOSP, ki predstavlja slo-
vensko manjšino v Itali-
ji.
Februarskega semi-
narja se bo ude-
ležilo približno 30
mladih pripadnikov
manjšin iz vse Evrope.
Namenjen pa je izobraževanju
prihodnjih voditeljev mladin-
skih in manjšinskih organizacij.
Udeleženci bodo na predavanjih
in delavnicah razvijali veščine
vodenja in nastopanja ter se
utrjevali v vlogi leaderjev.
Poleg delavnic vključuje seminar
tudi spremljevalni program, v
sklopu katerega udeleženci spoz-
navajo lokalno manjšino. MOSP
zanje načrtuje slavnostni
sprejem, ogled slovenske-
ga Trsta in Krasa. Zelo
se veseli tudi predsta-
vitve slovenskih šol –
srečanja z višješolci
šole Slomšek – ter
obiskov različnih
krajev in ustanov,
ki igrajo pomem-
bno vlogo pri slo-
venski skupnosti v Trstu.
Za več informacij nam lahko sle-
dite na Facebook skupini:
MOSP - Tudi Mi Smo YEN
https: //www. facebook. com/Tu-
diMiSmoYen/? fref=ts
Ali spletni strani:
www. yeni. org
Trst in Tržič
Serracchianijeva se je
sestala z županoma
  beležki predsednice Fur-
lanije Julijske krajine De-
bore Serracchiani sta bili
4. januarja 2017 srečanji z župa-
noma Trsta in Tržiča na sedežu
deželne vlade. Z Ro-
bertom Dipiazzo je te-
kla beseda o obuditvi
starega pristanišča,
medtem ko je Anna
Maria Cisint primerja-
la svoj pogled na
tržiške perspektive s
pogledi deželne vla-
de.
“V marsičem se strin-
java, na primer glede
tega, kaj je koristno za
pristanišče v Tržiču in
kakšna bi morala biti
vloga podjetja Fincantieri”, je
Serracchianijeva komentirala
srečanje s tržiško županjo. “Ob
nekaterih vprašanjih ni popol-
V nega soglasja, ampak želja posodelovanju in dogovarjanju jevsekakor velika”.
Nestrinjanje vlada na področju
zdravstva, pri čemer je Anna
Maria Cisint potožila, da bol-
nišnica San Polo deluje v ostrih
razmerah. K temu pa je Serrac-
chianijeva pristavila, da je za
deželno vlado ta bolnišnica “iz-
jemno pomembna”. “Zato smo
jo primerno umestili v preno-
vljeni deželni zdravstveni sistem
in se nadejamo, da bomo še iz-
boljšali njene storitve”, je doda-
la deželna predsednica.
Cisint se je sicer zahvalila dežel-
ni vladi, ker je pripravila zajeten
načrt infrastrukturnih investi-
cij, še zlasti glede poglabljanja
morskega dna in izboljšanja no-
silnosti tal.
Serracchianijeva in Cisin-
tova sta uglašeno ocenili
vlogo podjetja Fincantie-
ri, ki bi moralo po mnen-
ju obeh skrbeti za zapo-
slovanje krajevne delovne
sile, kar velja zlasti pri iz-
biranju podizvajalcev.
Deželna predsednica je v
zvezi s tem omenila Pakt
o zakonitosti, ki bi ga lad-
jedelniška družba morala
podpisati z notranjim mi-
nistrstvom in prefektura-
mi; podpisa še ni, zato bo
Serracchianijeva urgirala pri no-
vem notranjem ministru Marcu
Minnitiju za premik z mrtve
točke.
Anna Maria Cisint, ki ji je oče
umrl zaradi posledic izpostavlje-
nosti azbestu, se je nato zahva-
lila deželni vladi, ker namerava
prihodnjo konferenco o azbestu
prirediti ravno v Tržiču.
Z Robertom Dipiazzo pa se je
Serracchianijeva domenila, da
bosta Dežela in Občina Trst pri-
pravili usklajen načrt del za ob-
novo Starega pristanišča v Trstu,
potem ko so v Rimu v ta namen
odmerili 50 milijonov evrov.
Tržaški župan je izrazil svoje za-
dovoljstvo, ker so pogovori z
deželno vlado usmerjeni v skup-
no dobro.
Na zdajšnjem seznamu del, ki so
ga lani podpisali na ministrstvu
za kulturno dediščino v Rimu,
so muzejski pol (dela so vredna
25 milijonov evrov), prometna
ureditev (3,5 milijona), nov se-
dež Mednarodnega centra za ge-
netski inženiring in biotehno-
logijo – ICGEB (12 milijonov),
obnova žerjala Ursus (dobrih
pet milijonov) in nepremični-
ne, ki ji pravijo “Locanda”
(800.000 evrov). Uredili bodo
tudi celoten pas ob obrežju.
ARC/PV
  rvo okroglo mizo v novem
letu so v Društvu sloven-
skih izobražencev name-
nili prosekarju. V Peterlinovi
dvorani so gostili vinogradnika
in vinarja Andreja Boleta, pred-
sednika Društva kraških vino-
gradnikov Mateja Škerlja in Ales-
sia Štoko, mladega bolničarja, ki
se je približal temu svetu zaradi
zdravstvenih težav in mu nudi
veliko zadoščenja. Pogovor je vo-
dil novinar Matjaž Rustja, ki je
vsakega tudi predstavil.
Andrej Bole, pripadnik šeste ge-
neracije, rojene na Piščancih, je
prvi na Tržaškem ustekleničil pe-
nino Prosecco z zaščitenim po-
reklom DOC. Najprej se je začel
ukvarjati z vinom povsem ama-
tersko, iz osebne želje, ker so do-
ma od nekdaj imeli glero. Pred
petimi leti pa je poskusil narediti
penino iz glere, z imenom
Piščanci brut za domačo upora-
bo. Sledilo je povabilo Kmečke
zveze, da bi naredil penino za
martinovo. Leta 2015 so potrgali
malo prej grozdje, ki je bilo pri-
merne kakovosti, vino so pustili
vreti doma, nato ga je Andrej Bo-
le odpeljal v podjetje za penine
v Furlaniji. Njihov protokol sicer
predvideva določene postavke.
Da bi prišel do sprejemljivega re-
zultata, se je odločil, da hoče do-
P
bro penino, z imenom Prosecco
Trieste. To je belo suho vino z
mehurčki, iz glere.
Alessio Štoka je spregovoril o
zgodovinskem ozadju te penine,
še prej pa obrazložil razliko med
proseccom in prosekarjem. Prvo
je suho vino, pridelano iz-
ključno iz trte glera, prosekar pa
je mešanica treh avtohtonih
vrst: vitovske, malvazije in glere.
Občinstvu je prebral besedilo, ki
ga je Ivan Nabergoj s Proseka dal
dr. Josipu Vošnjaku, ki ga je
vključil v svojo knjigo Razumno
kletarstvo iz leta 1873. Prosekar,
pridelan na Proseku, je bil znan
po celem svetu, ker so prihajali
k nam, ga pili in se ga spominjali
v zapisih.
Predsednik Društva kraških vi-
nogradnikov Matej Škerlj je
strnil, da so na Krasu v glavnem
dve močnejši avtohtoni sorti po-
leg glere, to sta vitovska in teran.
Vitovska se je tukaj uveljavila za-
radi močne burje, ker jo je težko
iztrgati, za teran pa je značilna
visoka mineralnost zaradi do-
ločenih klimatskih pogojev.
Beseda je tekla o aferi Prosecca
in nejevolji, ki so jo sprožili ita-
lijanski mediji, v katerih pa niso
sploh poudarili izvora imena
prosecca, o velikih političnih in
ekonomskih interesih pa o mar-
ketinških potezah. Štoka je dejal,
da na Proseku in v sosednjih va-
seh ustanavljajo Društvo za
zaščito prosekarja, saj si prizade-
vajo, da bi spet zaživela breg in
vaška ekonomija, zato morajo
sami braniti svojo zemljo. Po Bo-
letovi in Kantejevi sledi si mladi
želijo pridelovati prosekar po
stari metodi. Tako so povprašali
starejše domačine za točen po-
stopek in so ga z uspehom preiz-
kusili.
Medtem ko sta Bole in Škerlj po-
klicna vinogradnika, je Alessio
bolničar. Vinogradništvu se je
pred kratkim približal zaradi
močnih glavobolov in stresa.
Odkar se ukvarja s trtami, ga
hrbet ne boli več. Priznal je, da
zahteva vinograd veliko truda in
ogromno dela, a daje tudi veliko
zadoščenja. Bole je dodal, da je
to delo res garaško in zaslužki ni-
so visoki, ker ti država “poje”
vse, a lahko vsaj svobodno raz-
mišljaš. Svetoval je, da bi moral
vsak poskusiti delati v vinogradu
vsaj eno obdobje, ker je zdravilo
za telo in dušo.
Ob koncu je Matej Škerlj zaželel
veliko dobrega vina in dobrih le-
tin, nato so vsi prisotni nazdra-
vili na novo leto s kozarcem Bo-
letove penine Prosecco DOC.
Metka Šinigoj
Društvo slovenskih izobražencev
Novemu letu so v Peterlinovi dvorani
nazdravili s ... prosekarjem
Foto damj@n
Tržaška 19. januarja 2017 11
Obvestila
Slovenski slikar Staš Kleindienst se
prvič predstavlja v Italiji z osebno
razstavo del, ki so nastala med leti
2014 in 2016. Kuratorica razstave
Matilde Tirittico je dogodek umestila
v okvir 28. tržaškega filmskega
festivala Alpe Adria, na katerem se
bo predstavila tudi slovenska filmska
produkcija. Dogodek je nastal v
sodelovanju z Generalnim konzula -
tom Republike Slovenije v Trstu.
Razstava, ki so jo odprli v sredo, 18.
januarja, in bo na ogled do 4. marca,
je nameščena v prostorih Atelier
Home Gallery v palači Panfili, ul. della
Geppa 2 (3. nadstropje). Postavitev
bo od 19. do 29. januarja odprta od
10. do 12. ure in od 17. do 20. ure,
od 30. januarja pa v četrtek, petek in
soboto od 18. do 20. ure. Možni so
tudi obiski po dogovoru: info (at)
atelierhomegallery. org
Gledališki vrtiljakvabi v nedeljo, 22.
januarja, na predstavo ZLATA PTICA
v izvedbi Šentjakobskega gledališča
iz Ljubljane. Prva predstava bo na
sporedu ob 16. uri, druga ob 17.30.
Za animacijo bo poskrblo društvo
Melanie Klein. V dvorani Marijinega
doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27.
Gospa z izkušnjami išče delo:
likanje, pospravljanje, varstvo
starejših. Tel. št. 00386 41 297566.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami da -
ruje Nada Martelanc 20 evrov.
Nativitas v Barkovljah
Čar pevske božične kulture
  ativitas je v naši deželi si-
nonim za “zborovski”
Božič. Deželna revija
združenja USCI povezuje tudi letos
skoraj stopetdeset božičnih kon-
certov, ki jih ob novostih in tradi-
cijah oblikujejo italijanski in slo-
venski zbori iz vseh pokrajin
dežele Furlanije Julijske krajine.
Revija nima žanrskih meja, od
obujanja ljudskih obredov do ve-
likopoteznih projektov ali jazzov-
skih, gospel in pop različic
božičnega vzdušja. V ta okvir spa-
da vsako leto tudi izstopajoči do-
godek za združene zbore, ki ga
USCI prireja v sodelovanju z orke-
strom videmskega konservatorija
pod vodstvom Waltherja Theme-
la. Letos se je ta projekt osredotočil
na romantično mojstrovino, kot je
zahtevni Te Deum za soliste, zbor
in orkester avstrijskega skladatelja
Antona Brucknerja (1824-1896).
Koncert je zazvenel v treh nabito
polnih cerkvah: v Vidmu, v sve-
tišču Madonna di Rosa v kraju San
Vito al Tagliamento, premierno pa
v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici.
Slovenski zbori niso izostali niti od
tega zelo uspešnega dogodka, saj
so pri izvedbi sodelovali pevci
MePZ Hrast, njihov dirigent Hilarij
Lavrenčič, v orkestru pa violinist
Aleš Lavrenčič.
Nativitas kaže ob takih priložno-
stih svojo veličastno preobleko, v
adventnem in božičnem času pa
zaživi predvsem na mnogih,
občutenih krajevnih prireditvah.
SKD Barkovlje je priredilo v cerkvi
svetega Jerneja tradicionalno
božično revijo z naslovom Bila je
luč, bila je pesem, pri kateri sode-
lujejo vse pevske in instrumental-
ne skupine društva ter gostujoča
skupina. Večer je z lepo sestavlje-
nim programom zvenel domače,
nikakor pa ne rutinsko, v zapored-
N ju različnih zasedb in glasbenihvtisov z mednarodnim pridihom.Mali pevci Glasbene kambrce so v
uniformah in z božično rdečimi
rutami podali pevski pozdrav pod
vodstvom Tine Renar, nato sta za
baročnega in pastoralnega duha
poskrbela organist Martin Verto-
vec in instrumentalna skupina, ki
jo sestavljajo violinisti Irene Pari-
sini, Florjan Suppani in Vanja Zu-
liani, pianist Max Zuliani in kita-
rist Ivan Suppani.
Ženska vokalna skupina Barkovlje
se je predstavila v bleščečih maji-
cah, a tudi v lesku dobre forme, saj
se skupina veča, krepi in izoblikuje
v vedno bolj enotno zvočno po-
dobo. Tudi program je bil zanimiv,
raznolik in tudi “ekumenski”, saj
se je začel s čustvenimi židovskimi
skladbami, zaobjel mediteransko
obarvano grško ljudsko pesem v
čast svetemu Vasiliju in upošteval
všečno govorico angleških
božičnih pesmi. Skupina je našla
prostor tudi za krstno izvedbo
skladbe Adija Daneva (ki je bil pri-
soten med publiko), operno nav-
dihnjenega samospeva z zborov-
skim komentarjem na temo ma-
terinstva in otroštva. Kot solistka
je nastopila Francesca Agostini, na
klavir je igral Simon Kravos. Kon-
cert je sklenil moški zbor Claudio
Monteverdi iz Rude, ki je ob tej pri-
ložnosti zadnjič zapel pod vod-
stvom Matjaža Ščeka (vodstvo je
zdaj prevzela Mira Fabjan).
Medigra med nastopajočimi sku-
pinami je bila primerno “besed-
na”, s prijetnim branjem pesmi v
narečju barkovljanskega pesnika
Aleksandra Furlana, z glasom La-
dija Vodopivca. Družinski praznik
zaživi bolj iskreno, če so tudi
voščila podana v “domačem” je-
ziku.
PAL
  b previsu starega in no-
vega leta se izteka po
svoje zanimiva, a neko-
liko prezrta razstava, morda zara-
di nenavadne lokacije, prej de-
cembrskega prazničnega vzdušja
in zdajšnjega zatišja. V deželnem
svetu FJK so sredi decembra od-
prli razstavo risb italijanskega sli-
karja in dizajnerja Roberta Sam-
boneta. Kdor se bo opogumil in
stopil v prvo nadstropje deželne
palače na trgu Oberdan (od po-
nedeljka do četrtka, od 9.30 do
12.30 in od 14.30 do
16.30, v petek od 9.30 do
13.000), bo v začetku
morda razočaran.
Na velikih panojih so ne-
koliko zbledeli papirni
odtisi, izrisani s floma-
strom, svinčnikom ali
črnilom, s tankimi,
gvašnimi ali akvarelnimi
konturami, stari več kot
60 let, pričevanjski listi iz
večmesečnega obisko-
vanja brazilske umobol-
nice Juqueri. Oblikova-
lec, ki je prijateljeval s
finskim kolegom Alvarjem Aal-
tom in je znan po svoji kreaciji
racionalne kuhinjske opreme in
pripomočkov (za slovito inox rib-
jo kozico je 1970 prejel enega od
4 zlatih kompasov), je po milan-
ski akademiji preživel pet let
(1948-53) v Braziliji in tam
ustvarjal v sodelovanju s prijatel-
jem in sorojakom Pietrom Mario
Bardijem, direktorjem Muzeja
umetnosti v Sao Paolu.
Njegovih 70 študij in 40 risb iz
tega ciklusa pa nas lahko presu-
nejo. Kot ugotavlja v spremnem
katalogu tržaški psihiater Peppe
Dall'Acqua, njegove občutene in
obenem objektivne risbe nekako
anticipirajo za dobro desetletje
kasnejšo znamenito foto doku-
mentacijo Carle Cerati, Berenga
Gardina, Uliana Lucasa in Lucia-
na D'Alessandro, ki je nastala ob
raziskavah sociologa Goffmana,
filozofa Foucalta ter psihiatrov-
reformatorjev France Ongaro in
Franca Basaglia. V galeriji razbo-
lelih izrazov, osupljivih in stilizi-
ranih srečanj s človekovim naj-
globljim bistvom, ni nobene pa-
tetike in Dall'Acqua si tako pred-
stavlja Sambonetov pogled na
moškega, vklenjenega v posteljo
za nemirne bolnike: “gotovo je
občutil končni obup, ki ga začuti,
kdor je prisiljen v to vrsto nasilja.
Čustva jeze, bolečine, nemoči,
nezmožnosti, upora, nekoristno-
sti, poraza, kar danes osebe, ki so
poskusile to vklenjenost, le s
težavo lahko izpovejo”. Isto bo-
lečo nezmožnost in nedopove-
dljivost, ki so jo izkusili preživeli
iz lagerjev.
906 oseb je bilo priprtih v
šestih italijanskih sodnih
umobolnicah (OPG) še le-
ta 2014, ko je začela v Mi-
lanu svojo pot razstava v
priredbi neprofitnega
društva La societa' della
Ragione. Pred Trstom, kjer
se bo končala 27. januarja, je bila
še v Firencah, Ferrari, Rimu, Bre-
scii, Materi in Bologni. 17. fe-
bruarja 2012 je bil sprejet zakon
za zaprtje teh bolnišnic za umsko
prizadete zapornike, a šele zdaj,
po večletnih odlogih in dogovar-
janju med pristojnimi deželnimi,
sodnimi in zdravstvenimi služba-
mi, so tri od teh bolnišnic do-
končno zaprte, ostale spremenje-
ne v bolj ustrezne in humane
deželne strukture po vzorcu Ba-
saglieve psihiatrične reforme.
Leta 1951, ko se je
Sambonet mudil
v umobolnici Ju-
queri na povabilo
njenega direktor-
ja, prijatelja psi-
hiatra Edu Ma-
chada Gomesa, je
bilo v tej okrog
15 tisoč bolnikov.
Zanimivo je, da je
bil tudi Basaglia v
Braziliji, kjer je
obiskal Jaqueri
in, v deželi Minas
Geiras, umobol-
nico za kronične bolnike v Bar-
baceni. Po povratku iz Brazilije je
Sambonet zapustil prejšnje avan-
tgardno slikarsko delo in se pov-
sem posvetil oblikovanju. Tudi
Basaglia je kmalu po brazilskih
izkušnjah začel snovati svojo an-
tipsihiatrično revolucijo.
Roberto Sambonet (1924-1995)
je ciklus svojih brazilskih risb ob-
javil v publikaciji Juqueri, espe-
rienza psichiatrica di un artista
(1962) in v obsežnejši umetniški
knjigi Della Pazzia (1977), ki ob-
sega citate Evripida, Ariosta, Sha-
kespearja, Cervantesa, Voltairja,
Poeja, Ginsberga idr. Med avtorji
nazornih prispevkov kataloga v
založbi Palombi Editori iz Mode-
ne, ki osvetljujejo tako umetnika
kot omenjeno problematiko, so
prireditelja razstave Franco Cor-
leone in Ivan Novelli, Elisa Ca-
mesasca in Stefano Cecconi.
Srečanje o zaprtju sodnih bol-
nišnic za umske bolnike (OPG)
Dežela FJK, Comitato Stop OPG
in Zdravstveno univerzitetno
podjetje v Trstu (ASUI) prirejajo
dvodnevno javno srečanje na na-
cionalni ravni ob dokončnem za-
prtju sodnih umobolnic (OPG)
ali “norišnic za zločince”, zadnje
oblike tovrstne “totalne institu-
cije” v Italiji, na katero so vablje-
ni operaterji, upravitelji, politiki,
predstavniki sodstva, društev in
ostalih zainteresiranih sredin.
V petek, 27. januarja, ob 18. uri
bo v dvorani deželnega sveta v
Trstu uvedel prvi del srečanja
izredni komisar za postopno uki-
nitev OPG, senator Franco Cor-
leone, ki bo obeležilo ukinitev
omenjenih več kot stoletnih
struktur (1876-2017), 38 let od
uvedbe zakona 180 in po do-
končnem zaprtju civilnih umo-
bolnic (1999). Prav v mestu, kjer
se je začela Basaglieva revolucija,
bodo obeležili tudi odhod redkih
preostalih bolnikov iz zadnjih
dveh OPG, ki jih bodo zaprli v
začetku letošnjega leta.
Naslednjega dne, v soboto, 28. ja-
nuarja, pa bo celodnevno zase-
danje, od 9. do 17. ure, v gleda-
lišču F. in F. Basaglia v parku pri
Sv. Ivanu, kjer bodo strokovno
poglobili nadomestne oblike za
obravnavo tovrstnega vprašanja
v okviru novih deželnih struktur
REMS. Info: organizacijsko taj-
ništvo Oddelka za umsko zdravje
(Dipartimento salute mentale
ASUI - TS), tel. 040.3997439,
email dsm@asuits. sanita. fvg. it.
Davorin Devetak
O
Ob koncu razstave še javno srečanje v Trstu 
Roberto Sambonet: odtisi
obrazov odtujenosti
Iskrena voščila ob 80. rojstnem dnevu 
naj prejme dolgoletni član izvršnega odbora 
MARIJ MAVER. 
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
  ožične pesmi imajo
čudežno moč, da povezu-
jejo: pevce, ki jih izvajajo,
in publiko, ki jim prisluhne.
Okrog sto mladih pevcev in in-
strumentalistov je z izvajanjem
božičnih melodij sodelovalo pri
glasbenem projektu KC Lojze Bra-
tuž, ki je s sodelovanjem Zveze
cerkvenih pevskih zborov iz Trsta
postal tudi snov tradicionalnega
božičnega koncerta v stolnici sv.
Justa v Trstu v nedeljo, 15. januar-
ja 2017.
Po decembrskem goriškem nasto-
pu v veliki dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž je cerkveni
okvir dodatno ovrednotil vsebine
programa s posebnim čarom, slo-
vesnostjo in z zelo občutenimi iz-
vedbami. Osem pevskih zborov,
sedem instrumentalistov in tri
vokalne solistke so izvedli zelo
prijeten spored božičnih skladb iz
svetovne in slovenske zakladnice
v priredbah Patricka Quaggiata,
ki je pri projektu sodeloval tudi v
vlogi tolkalista. Zborovodja Mir-
ko Ferlan pa je prevzel taktirko in
je vodil veliko zasedbo do lepega
uspeha ubrane in povezane celo-
te, sporočilnih in muzikaličnih
izvedb, saj je bila vokalna “klavia-
tura”, na katero je lahko igral, ze-
lo dobro pripravljena in motivi-
rana (posamezne zbore so za na-
stop pripravili njihovi zborovod-
je).
Zborovske, instrumentalne in so-
listične točke so ponujale zanimi-
vo zaporedje glasbenih trenutkov.
Vsak je imel poseben čar: enogla-
B
sna adventna himna iz 15. stolet-
ja je bila uvodni pozdrav zbora,
sopranistka Nada Tavčar je prešla
iz božičnega utrinka Brede Šček v
čustvenost španske ljudske, zbor
je ustvaril prisrčno vzdušje z zna-
no angleško ljudsko in se je nato
zabaval pri izvedbi ameriškega
klasika Jingle bell rock, Martina
Kocina je povezala nežnost in
živahnost Premrlove in Mi-
helčičeve pesmi, medtem ko se je
Nataša Jakopič soočila z Regerje-
vo uspavanko in Adamovo efekt-
no O holy Night. Piazzollova Ave
Maria je navdihnila muzikalične-
ga violinista Aleša Lavrenčiča,
ameriška pesem pa suverenega
saksofonista Luko Paljka. Zvok
zbora je dopolnjeval, podpiral in
dopolnil kvartet harmonik, ki so
ga sestavljali Dejan Vidovič, Ma-
nuel Figheli, Manuel Persoglia in
Jure Bužinel, ki so s Ferlanom sa-
mostojno zaigrali tudi Ipavčevo
priredbo ljudske Kaj se vam zdi
za kvintet harmonik in tolkala.
Predsednik ZCPZ Marko Tavčar
je v spremni besedi povedal, da
so na Goriškem in Tržaškem
začutili potrebo, da skušajo med
mladimi spodbuditi veselje do
petja in zborovske kulture. Zago-
tovo je trud nagradila spodbudna
slika angažiranih mladih izvajal-
cev, ki so se potrudili za prepričlji-
vo, natančno in hkrati čustveno
izvedbo izvirnega programa. Do-
godek je s svojo prisotnostjo
počastila množična publika, a tu-
di številne verske in kulturne av-
toritete, med katerimi je svojo po-
sebno pohvalo posredoval škof
Giampaolo Crepaldi, ki je čestital
vsem nastopajočim za
doživet koncert, ki je “po-
menljiva stran slovenske-
ga življenja in kulture”.
Duhovna plat slovenske
pevske kulture, ki je ena-
kovredna posvetni kot pe-
ruti ptice, je bila tudi snov
razmišljanja Neve Zaghet,
ki je letos napisala in po-
dala priložnostno misel.
Cerkveno in posvetno de-
lovanje, krščanske in
laične korenine so raz-
sežnosti iste kulture: go-
vornica je omenila več pri-
merov slovenskih sklada-
teljev, ki so pisali za obe
področji, a tudi cerkvenih
zborov, ki so hkrati repre-
zentančne skupine za
vaške praznike. Govorila je
o vlogi cerkvenega petja v slo-
venščini v času fašizma, a tudi o
povezavah z delovanjem sloven-
skih protestantov v Benečiji.
ROP
  Božični koncert ZCPZ 
Čudežna moč božičnih pesmi
STOLNICA SV. JUSTA 
Gospod MARIJ MAVER 
je te dni slavil visok življenjski jubilej.
Iskreno mu čestitamo!
UREDNIŠTVO in UPRAVA NOVEGA GLASA
Neva Zaghet (foto dpd)
Foto dpd
Aktualno19. januarja 201712
  riimek Batič ima verjetno med vsemi vipavskimi
priimki še največ možnih razlag. Najbolj “klasična”
je, da gre za priseljence, uskoke, ki so bežali pred
Turki. A ta razlaga je precej površna. Priimek je namreč
nastal na različne načine v različnih, med seboj zelo od-
daljenih krajih Slovenije, Hrvaške in Bosne. Ni namreč
res, da bi bili vsi priimki s končnico IČ neslovenskega iz-
vora. Končnica je namreč
slovanska in tudi sloven-
ska.
Že Pavle Merku' je za prii-
mek Batič, ki ga najdemo
tudi na Goriškem, posta-
vil dve hipotezi: da je na-
stal iz imena Janez
Krstnik ali iz hrvaške be-
sede BATO v pomenu
brat. Poglejmo najprej
prvo. V starih matičnih
knjigah v okolici Gorice
najdemo resda velikokrat
osebno ime Janez zapisa-
no samo kot Bat., Batt. ali
Battista. To je posebnost,
ki je na Vipavskem ne
najdemo. Batič bi bil sin
nekega Janeza, Batiste.
Tako so nastali tudi priimki Batista, Batistič, Batisnič. Prii-
mek najdemo zapisan tudi v drugih oblikah: Batic, Battig
in poitalijančen Batti.
Druga razlaga, iz besede brat, pa kaže, da gre za priseljence
iz Hrvaške ali Bosne. A tu je treba Merkuja dopol-
niti, saj je Bata tudi srbsko moško ime. Že pri starih
Slovanih najdemo Batislava, pri Srbih pa omenjajo
še drugo možnost, da je ime nastalo iz grške besede
za trnje. Sicer pa obstaja tudi grško osebno ime Ba-
tos, ki ga je nosil kirenski kralj, njegovi potomci
pa so bili Batiadi. Verjetno najbolj slavni Bata je
pokojni srbski igralec Bata Živojinović (1933-
2016).
V Bosni pa najdemo tudi osebno ime Batić. Najbolj
znan je bosenski knez Batić Mirković, ki je v začet-
ku 15. stoletja služil kot diplomat bosenskega ka-
toliškega kralja Tvrtka II. Tega imajo za svojega tako
Hrvati kot Srbi, hkrati pa gre za krščansko dinasti-
jo, ki je dala korenine identitete državnosti Bosne
in Hercegovine in njenim islamiziranim prebival-
cem Bošnjakom. Plemič Batić je pokopan v bližini
Dubrovnika pod izklesanim kamnitim nagrobni-
kom, imenovanim stečak (izvirno stećak). Če so
njegovi potomci tudi na Vipavskem, pa se bo ugo-
tovilo že v nekaj letih, saj bosanskohercegovski ar-
heologi najdene kosti srednjeveškega plemstva
analizirajo tudi s pomočjo metode DNK.
Precej bolj verjetno pa bomo ravno z DNK analizo
našli sorodstvene povezave s hrvaškimi Batići, ki
jih najdemo največ v Potkonju v bližini Knina.
Vseh je na Hrvaškem sicer 136, v Srbiji 2014, v Bo-
sni in Hercegovini pa 265. Najdemo jih tudi v Ar-
gentini (106), Združenih državah Amerike (89) in
Španiji (31). Tem je treba dodati še Batiche, ki jih
najdemo v Braziliji (111), ZDA (57), Rusiji (52) in
Ukrajini (52). Za Italijo podatki niso natančni, na
priimkovnem portalu Forebear navajajo za leto
2014 dva Baticha in 3 Batiče. Battijev pa je 549 –
visoka številka razkrije, da večinoma ne gre za poi-
talijančene Batiče. Na Tržaškem nosijo priimek
Batti tri družine, na Goriškem (v Italiji) pa sedem družin.
V Sloveniji je največ Batičev na svetu, 391. Od tega je urad-
no 358 Batičev in 33 Batićev. Na Primorskem je Batičev
254, na Goriškem (v Sloveniji) pa 197.
Če nadaljujemo z razlagami o nastanku priimka, je tu še
nekaj možnosti. Bat je leseno kladivo, batina pa močan
udarec. Mogoče pa je prvi Batič bil močan, velike postave
in malce neroden, pa se ga je oprijel vzdevek Bat? Bat je
namreč ravno tako izvorno vi-
pavski priimek s pobočja Čav-
na, tako kot Batič. Bat in Batič
bi utegnila biti samo dve ra-
zličici istega priimka. Poleg Ba-
tagelja, iz istih vasi, katerega
pomen tudi ni še dokončno
pojasnjen. Pri tem jezikoslovci
ugibajo, da gre morebiti za ne-
slovansko besedo iz časa pred
prihodom Slovanov. Vedeti
moramo namreč, da ima v Slo-
veniji zelo veliko toponimov
neslovanski izvor, kar pomeni,
da so ime priseljeni Slovenci
vzeli od staroselcev. Batagelji je
ime dveh zaselkov ob nekdanji
rimski poti v Kamnjah in pri
Stomažih, verjetno predslovan-
skega izvora. Za kraj Batuje pa jezikoslovec Marko Snoj
trdi, da je “gotovo predslovansko”. Nastalo je iz romanske
besede Batavia, ki etimološko ni pojasnjeno. Morda je so-
rodno z venetsko besedo
Patavium (današnja Pado-
va), ilirskim osebnim ime-
nom Patalus ali german-
skim plemenskim ime-
nom Batavi, razmišlja
Snoj. Tudi za Padovo si je-
zikoslovci niso na jasnem – mogoče gre za indoevropsko
besedo Pat v pomenu ravnina ob vznožju hriba. Na zem-
ljevidu najdemo še nekaj zanimivih toponimov, ki so mo-
goče povezani z našim priimkom: vrhova Bat in Bata na
Trnovski planoti, vas Bate nad Grgarjem in potok Batava
v Podbrdu.
Na Vipavskem lahko iščemo gnezdi Batičev predvsem v
Lokavcu in Ajdovščini, gnezdeca pa še v pražupniji Kam-
nje, kjer najdemo še veliko Batov in Batageljev, v Sv. Križu
in v Črničah. Na Gradišču pri Ajdovščini, ki spada cerkve-
no pod Ajdovščino, medtem ko ga v franciscejskem kata-
stru najdemo pod Lokavcem, so Batiči prisotni že vse od
prvih matičnih knjig naprej. Matija Batič je bil rojen na
Gradišču okoli leta 1680; danes najdemo tam tudi njegove
potomce, ki so priimek ohranili že skozi deset generacij.
Med njimi je tudi odlična dirigentka Martina Batič (1978),
Ajdovka, ki vodi Zbor Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Iz istega gnezda je tudi izseljenski duhovnik v Kanadi Va-
lentin Batič (1947).
Imamo pa še enega duhovnika Valentina Batiča (1874-
1956), ki ga je v času fašizma spremljala tajna policija. Do-
kumenti o tem so ohranjeni v Arhivu Republike Slovenije
v Ljubljani. Batič je bil rojen v Črničah v hiši, kjer se je re-
klo Pri Mežnarjevih. Njegov ded Andrej Batič (1814-1893)
je bil ljudski pesnik, ki si je s pesmijo Vinski trti v goriški
Domovini zaslužil pohvalo Andreja Marušiča: “Če ima
narod tako kmetsko inteligencijo za seboj, vse premore-
mo”! V Črničah najdemo leta 1750 tudi kaplana Matevža
Batiča, ki je verjetno sorodstveno povezan z Valentinom
in Andrejem.
Tretji znani duhovnik Angel Batič (1929-1986), ki je bil
vzgojitelj, pesnik in ustanovitelj več društev zdravljenih
alkoholikov, pa je povsem druga veja Batičev, iz Lokavca.
Tam se je rodilo v zadnjih treh stoletjih približno 500 Ba-
tičev. Njegovemu rodu sledimo
300 let v preteklost, ko sta rod
začela Franc Batič in Budanjčan-
ka Jera Curk.
Drugih znanih Batičev, ki niso
Vipavci, na tem mestu ne bomo
opisovali, ampak samo našteli:
slikar iz Trbovelj Stojan Batič
(1925-2015), slikar iz Gorice Jo-
sip Batič (1820-1850), pesnik in
duhovnik iz Solkana Andrej Batič
oziroma Andreas Battig (1636-
1702), zdravnik iz Gorice Lo-
vrenc Batič (1815-?). Mnoge Ba-
tiče tako najdemo tudi v Gorici,
Solkanu, Šempasu in Kromber-
ku. Iz tega se je sredi 17. stoletja
Batič preselil na Trnovo, kjer si
je najprej postavil pastirsko kočo,
nato pa domačijo. Še danes ima tisti del vasi ime Batkiči,
pri eni hiši pa se je ohranilo tudi domače ime Pri Ba-
tičevih.
P
VIPAVSKI PRIIMKI (24)
BATIČ
V ajdovski krstni knjigi je bil leta 1789
vpisan krst Marije Batič. Priimek so
zapisali zanimivo: BATTITSCH. Knjigo
hrani Škofijski arhiv Koper. V starih
zapisih pa najdemo naslednje zapise
priimka: Batchich, Batchig, Batgh,
Bathias, Bathig, Bathiz, Baticg, Batig,
Batigh, Batiz, Battchig, Battkig, Batizh,
Batizhg, Batthtig, Battiz, Battig. Za
ženske, Batičke, pa: Battiziza,
Battichiza, Batihicha.
Rodovnik Batičev z Gradišč pri Ajdovščini
Nekropola Kopošići v Hercegovini s stečki. Batićev stečak
je lepo ohranjen, grob pa so izropali. Napis pa se glasi:
“Va ime oca i sina i svetoga duha amin. Se leži knez Batić
na svoe zemli na plemenitoj, milostiju Božiom i slavnoga
gospodina krala Tvrtka knez bosanski”.
Tino
 M
a
m
ić
  a božično vigilijo je v Buenos Aire-
su nenadoma umrla znana pravni-
ca in kulturna delavka, predsedni-
ca Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cuk-
jati Debeljak. Rodila se je v Ar-
gentini leta 1949 in je imela
še 8 bratov in sester, poročena
pa je bila s Tinetom Debelja-
kom ml., znanim pesnikom
in časnikarjem, ki je umrl leta
2013. Celo vrsto let je bila
ravnateljica, obenem pa je tu-
di učila ter predavala dija-
kom, ki obiskujejo sobotni
srednješolski tečaj ravnatelja
Marka Bajuka v Buenos Aire-
su, ki je prav gotovo najpo-
membnejša ustanova za
ohranjanje slovenstva in raz-
vijanje kulturne in duhovne
dediščine med argentinskimi
Slovenci. Dr. Katica Cukjati je
imela v Buenos Airesu samostojno odvet-
niško pisarno. Predsednica Slovenske kul-
turne akcije pa je postala leta 2005, pred
njo so to osrednjo slovensko kulturno usta-
novo med Slovenci v Argentini vodili Ruda
Jurčec, dr. Tine Debeljak, Ladislav Lenček,
Andrej Rot in Marjan Eiletz. V naših krajih
jo poznamo kot predavateljico, saj je kar
nekajkrat spregovorila na raznih večerih in
na študijskih dnevih Draga. Tako je zadnjič
predavala na Opčinah leta 2015, ko je so-
delovala pri okrogli mizi Zakaj Draga? , na
kateri so ob njej spregovorili še dr. Andrej
Capuder, dr. Tine Hribar in Sergij Pahor.
Predavatelji so tedaj analizirali vlogo, ki so
jo odigrali študijski dnevi Draga v luči de-
mokratizacije v Sloveniji, in njen prispevek
h krepitvi kulture dialoga med Slovenci.
Kot predsednica Slovenske kulturne akcije
je redno skrbela za organizacijo predavanj
in drugih prireditev ter izdajo raznih pu-
blikacij, kar je bilo lepo razvidno in tudi iz-
postavljeno na 30.
slovenskem
knjižnem sejmu v
Cankarjevem do-
mu v Ljubljani, le-
ta 2014, ko so
Schwentnerjevo
priznanje ob 60-
letnici delovanja
podelili prav temu
kulturnemu
društvu. Akade-
mik in pisatelj Zor-
ko Simčič, ki je ob
tisti priložnosti v
imenu SKA prev-
zel priznanje, je te-
daj poudaril, kako
je Slovenska kulturna akcija v teh desetlet-
jih izdala 180 knjižnih del in da je za slo-
venske zdomce v Argentini izredno po-
membna ustanova, saj s svojim rednim in
doslednim delovanjem omogoča, da osta-
jajo v stiku s slovensko besedo, kulturo in
književnostjo.
Od dr. Katice Cukjati Debeljak so se res šte-
vilni rojaki poslovili na štefanovo, ko je bila
pogrebna sv. maša. Ohranili jo bomo v spo-
minu kot izredno požrtvovalno in dosled-
no kulturno delavko, ki si je tako pri vzgoj-
nem kot ostalem delu v okviru slovenske
skupnosti v Argentini postavljala za cilj
vzpostavljanje trajneših vezi med zdom-
skim in matičnim svetom ter ohranjanje
vrednot, ki izvirajo iz krščanskega etosa ter
predanosti slovenskemu jeziku in narodu.
N
Žalostna vest iz Argentine
Umrla je dr. Katica
Cukjati Debeljak
Foto dpd
40 let je že poteklo od tistega leta 1977, ko
so v tedanjem Primorskem dramskem gle-
dališču, današnjem Slovenskem narodnem
gledališču Nova Gorica, ustanovili Amaterski
mladinski oder (AMO). Tedaj je bil direktor
gledališča Sergij Pelhan, umetniški vodja pa
Janez Povše, ki je bil v gledališču od l. 1975
do 1. l981 in je imel kar nekaj izkušenj z de-
lom v ljubljanskih ljubiteljskih gledaliških
krogih kot strokovni sodelavec. Novogoriški
umetniški ansambel je štel tedaj le osem
igralcev in vodstvo si je z ustanovitvijo AMO
nadejalo okrepiti igralske vrste z domačimi
silami. Želelo je, da bi se mladi navdušili nad
gledališčem pod okriljem poklicne gleda-
liške ustanove in spoznavali dramsko umet-
nost, njegove zakonitosti ter pravila na odru
in v zaodrju in bi se ob tem lahko tudi
odločili za vpis na ljubljansko igralsko Aka-
demijo. Zagon je tej ljubiteljski skupini dal
režiser, mentor in pedagog Emil Aberšek, ki
je AMO vodil do nedavnega. Svoje gledališko
znanje in izkušnje je z veliko ljubeznijo do
svojega dela in predanostjo ter zavzetostjo
vselej s strokovnim pristopom odlično po-
sredoval mladim. Kar nekaj generacij mla-
dih igralcev se je v tem dolgem obdobju
zvrstilo v AMO, ki je v vsaki sezoni postavil
na oder vsaj eno
predstavo (tu so prve
odrske stopinje ubi-
rali nekateri zdajšnji
poklicni igralci, kot
so Iztok Mlakar, Ana
Facchini, Medea No-
vak, Nejc Cijan Gar-
latti...) Večkrat so to bile predstave za otroke,
ki so razveseljevale male abonente Goriškega
vrtiljaka (tudi pri nas “v zamejstvu”!). Ne-
kajkrat pa so mladi igralci AMO v uprizorit-
vah, tudi kritično, izpovedali to, kar jih je
žulilo. O 40-letnem delu AMO so spregovo-
rili v SNG Nova Gorica v torek, 17. januarja,
na tiskovni konferenci, ki jo je vodila
zdajšnja vodja AMO Tereza Gregorič. Emil
Aberšek je na kratko
obnovil pot mladin-
skega odra, direktorica
SNG Nova Gorica Ma-
ja Jerman Bratec je
opozorila, da je SNG
Nova Gorica pravza-
prav unicum v sloven-
skem gledališkem sve-
tu glede prostora, ki
ga kot poklicna gleda-
liška hiša namenja lju-
biteljskim gledališkim
ustvarjalcem. To zelo
pomembno nalogo
AMO, je dejala, so pre-
poznali tudi na Javnem skladu Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti, saj so prav
letos namenili Emilu Aberšku srebrno pla-
keto JSKD RS (podelitev bo v sredo, 25. ja-
nuarja) kot priznanje za njegovo prizadevno
dolgoletno delo z mladimi. Umetniški vodja
SNG Nova Gorica Marko Bratuš je še sam po-
trdil nezamenljivo vlogo mladinskega odra,
a meni, da bi bilo ob tem pomembnem mej-
niku treba razmisliti, s kakšnimi smernica-
mi, naj ta mladinska ljubiteljska skupina na-
daljuje svoje delo, ko stopa v peto desetletje.
Okrogli jubilej AMO bodo mladi obeležili v
četrtek, 19. januarja 2017, ob 18. uri v mali
dvorani SNG Nova Gorica s predstavo Bogo-
vi, dajte, da bom tak... , ki so jo na oder po-
stavile članice AMO in Gledališča na vrvici
v režiji Emila Aberška.
IK
40-letnica Amaterskega mladinskega odra
Mladi bodo proslavljali 
s predstavo
Emil Aberšek in Maja Jerman Bratec
Slovenija 19. januarja 2017 13
V Ljubljani so ob novem rekordu ugasnili 
praznične luči
V Ljubljani so v nedeljo, 8. januarja, ugasnile praznične luči, s čimer se je končal
tudi gostinski del prazničnega sejma. Na Turizmu Ljubljana ocenjujejo, da se je
decembrskih dogodkov na javnih površinah udeležilo vsaj milijon obiskovalcev.
Od starega leta se je sicer Ljubljana poslovila z novim rekordom, saj so zabeležili
skoraj 1,28 milijona nočitev.
Kot so pojasnili na Turizmu Ljubljana, se je v okviru programa December 2016,
ki se je začel 25. novembra in se je končal v nedeljo, 8. januarja, skupaj zvrstilo
približno 150 različnih dogodkov, od otroških delavnic in lutkovnih predstav do
uličnih gledališč ter koncertov na različnih lokacijah.
Zapisali so, da je bila obiskanost praznično okrašene Ljubljane in vseh dogodkov
dobra, kar se je poznalo tudi pri obisku prazničnega sejma in lokalov.
Poleg gostincev so imeli polne roke dela tudi v ljubljanskih nastanitvenih objektih,
kjer so decembra našteli več kot 86.600 nočitev, kar je skoraj 17 odstotkov več
kot lani. Že novembra so presegli 1,19 milijona nočitev, tako so jih gostje lani
skupaj ustvarili okoli 1,28 milijona.
Po podatkih Turizma Ljubljana je bilo tudi decembra največ turistov iz Italije,
Hrvaške, Avstrije, Srbije, Nemčije in Anglije, v ljubljanskih turistično informacijskih
centrih pa so opazili tudi povečano število obiskovalcev iz Južne Koreje in
Japonske.
V Ljubljani je sicer turistom na voljo vrsta aktivnosti, med drugim na Turizmu
Ljubljana organizirajo vodenja po mestu. Rednih vodenj se je v zadnjem mesecu
lanskega leta udeležilo 356 turistov, v celem lanskem letu pa 6120. Povečalo
se je tudi število naročenih vodenj po mestu, na ta način si je lani mesto ogledalo
skoraj 40.000 turistov.
Med odseljenimi državljani Slovenije vsak peti 
z visokošolsko izobrazbo
Iz Slovenije se je v letih 2013 in 2014 odselilo skupaj 13.413 njenih državljanov,
starih 15 ali več let, med katerimi je bilo višje- ali visokošolsko izobraženih nekaj
več kot četrtina. Med vsemi prebivalci s slovenskim državljanstvom je bil po
podatkih republiškega statističnega urada (Surs) terciarno izobražen povprečno
vsak peti.
Primerjava po posameznih starostnih skupinah razkriva nekoliko drugačno sliko.
Med državljani Slovenije, ki se odselijo, je največ 25-34-letnikov. To je starost,
pri kateri mnogi vstopajo na trg dela, še nimajo otrok ali pa so ti še majhni in so
bolj mednarodno mobilni.
Med 30-34-letniki je bila razlika še največja, med odseljenimi državljani Slovenije
jih je bilo kar 41 odstotkov z višjo ali visokošolsko izobrazbo.
Med 20-24-letniki je bila razlika največja. Med odseljenimi, starimi 20-24 let, je
bil delež takih, ki so imeli osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo izrazito višji (32
odstotkov) kot med prebivalci iste starosti (10 odstotkov).
Izračuni za celotno obdobje 2011-2014, za katero ima Surs primerljive podatke,
pripeljejo do podobnih rezultatov. Delež višje-in visokošolsko izobraženega
prebivalstva se povečuje, prav tako pa tudi delež odseljenih s takšno izobrazbo.
Vendar pa se terciarno izobraženi odseljujejo v enaki meri kot tisti z nižjimi
stopnjami izobrazbe, so še zapisali na Sursu.
Kratke
  se, kar se pomembnega dogaja v
Sloveniji, posebej in najbolj v
politiki, kaže in izraža razmere v
državi. Te pa politične stranke, deli ci-
vilne družbe in t. i. javnost različno tol-
mačijo in presojajo, kar se sicer dogaja
v državah parlamentarne demokracije.
Tradicionalni izhodišči vseh razprav in
ocen pa sta praviloma ideologija in po-
litika.
Koalicija in vlada, najbolj pa premier
Miro Cerar ob vsaki priložnosti zatrju-
jejo, da se razmere v Sloveniji izboljšuje-
jo, da so gospodarstvo in javne finance
v fazi okrevanja, toda pri tem očitno pri-
krivajo alarmantno stanje, v katerem
živijo najbolj revni in obubožani sloji
prebivalstva. O tem prihajajo v javnost
zmeraj novi podatki in podrobnosti. Po-
sredujem nekaj najnovejših. Pod pra-
gom revščine naj bi v Sloveniji živelo
16% upokojencev, kar pomeni vsak peti
upokojenec, in kar 55.000 žensk.
13.000 upokojencev dobiva pokojnino,
nižjo od 300 evrov, okoli 3.000 pa je ti-
stih s pokojnino, ki je nižja celo od zne-
ska socialne pomoči. Ta znaša 288,81
evra. V dokumentarnem filmu o
revščini pri nas, ki ga je pripravila na-
cionalna TV Slovenija, so navedli, “da
je revnih kar 56.000 otrok in “tudi dru-
gih državljanov, ki so padli na rob
družbe, je čedalje več”. Neka izvedenka
je v filmu opozorila, “da v nenehni sti-
ski živi že skoraj polovica Slovenije. Tja,
da so jih pahnili poteze odločevalcev in
kapital”. Predsednik države Borut Pahor
pa je pred dnevi v intervjuju za nacio-
nalno TV zaskrbljeno sporočil, “da je bi-
lo lansko leto kar 636.000 ljudi, ki so
razne organe in službe vsaj enkrat za-
prosili za pomoč”.
Revščino, njen obseg in razsežnosti,
sem po temeljitem premisleku uvrstil
na prvo mesto tega prispevka zaradi te-
ga, ker najbolj prizadeti sloji našega pre-
bivalstva izgubljajo potrpljenje in lahko
bi se zgodilo, razmišljam, da bi za-
doščenje in razumevanje za revščino
in druge težave slednjič poskušali
doseči na ulicah, v skrajnem obupu
morda celo z nasiljem.
Med dogodki politične pomembno-
sti je bila seja parlamentarnega Od-
bora za pravosodje, 10. januarja. Na
njej je skupina poslancev s prvo pod-
pisano, nekdanjo premierko Alenko
Bratušek poskušala preprečiti po-
plačila katoliški Cerkvi iz naslova de-
nacionalizacijskih postopkov in
ostalih terjatev. Omenjena poslanka
in njeni privrženci so zahtevali, naj
se katoliška Cerkev v zameno za ško-
do, ki naj bi jo bankam povzročila
podjetja v njeni lasti, odpove
odškodninam zaradi predolgih de-
nacionalizacijskih postopkov. Njene
trditve in tolmačenja je zavrnil ge-
neralni tajnik Slovenske škofovske
konference dr. Tadej Strehovec, ki je
opozoril, da je njihov glavni namen
pridobivanje političnih koristi, in to s
širjenjem neresničnih informacij in ne-
tenjem nestrpnosti do katoliške skup-
nosti v Sloveniji. Dodal je, da je vrnitev
odvzetega premoženja katoliški skup-
nosti v Sloveniji pravična, postopek
vračanja pa je prepočasen in zamuden.
Dr. Strehovec je tudi poudaril, “da to ni
krivda denacionalizacijskih upravičen-
cev oziroma Cerkve, temveč pristojnih
državnih organov in dela politike, ki so
petindvajset let izvajali medijsko in po-
litično gonjo proti Cerkvi zgolj zaradi
tega, ker je vztrajala pri tem, kar ji po
vseh načelih pravičnosti pripada. Od
vlade bi morala nekdanja premierka
Alenka Bratušek zahtevati, da ugotovi
odgovornost vseh političnih in držav-
nih organov, ki so nerazumno za-
vlačevali denacionalizijske postopke,
kljub zavedanju, da bo država morala
plačati nadomestilo za neuporabo pre-
moženja in pripadajoče obresti”.
Kaže, da bo vladajoča koalicija ravnala
odgovorno in zavrnila priporočila in
zahteve gospe Alenke Bratušek in tistih
nekaj poslancev, ki jo podpirajo. Izva-
janje denacionalizacije se v Sloveniji si-
cer končuje. Tudi ni pričakovati, da bi
vladna koalicija sprejela pobudo, da bi
o denacionalizaciji izvedli posvetovalni
referendum. Tega
predlaga in utemel-
juje že omenjena
skupina poslancev z
Alenko Bratušek na
čelu. Na referendu-
mu naj bi slovenski
volivci odločili, ali
naj upravičenci na-
mesto vrnitve na-
ravnih bogastev kot odškodnino dobijo
denar.
V Sloveniji ter domnevno tudi v Italiji
in Avstriji odmeva t. i. Ljubljanska po-
buda za sprejem nove evropske ustave.
Pod pokroviteljstvom predsednika
države Boruta Pahorja so predlog pre-
dlagane nove temeljne listine članic po-
vezave, kar ustava je, prebrali in utemel-
jili avtorji. Ti so: Peter Jambrek, pravni
izvedenec, Ernest Petrič, nekdanji pred-
sednik ustavnega sodišča, dr. Dimitrij
Rupel, nekdanji zunanji minister, Tine
Hribar in Niko Grafenauer, člana Slo-
venske akademije znanosti in umetno-
sti, ter Matej Avbelj, profesor evropskega
prava. Sprejem nove ustave Evropske
unije naj bi bil nujen zato, da si ta po-
vezava povrne s številnimi krizami iz-
gubljen položaj v svetu. Po novi ustavi
naj bi bila EU uravnotežena unija na-
cionalnih držav, njihovih civilnih
družb in tržnih gospodarstev. Evropa
naj bi postala varna in enotna navzven
ter čim bolj avtonomna in sproščena
navznoter.
Javna občila so z različnimi prispevki
zaznamovala enega najbolj uspešnih ar-
hitektov prejšnjega stoletja, Jožeta
Plečnika, ob 60-letnici njegove smrti.
Toda nekateri zapisi o tem svetniškem
mojstru lepote, kot so ga poimenovali
v reviji Ognjišče, so zamolčali, da je bil
Jože Plečnik tudi globoko veren in neu-
strašen kot kristjan. Poznavalci njegovih
del zatrjujejo, da je prav omenjena vred-
nota navdihovala in usmerjala tudi nje-
govo ustvarjalnost. V Civilni pobudi za
ohranitev Plečnikovega stadiona za
Bežigradom v Ljubljani so odgovorne v
politiki in kulturi, zaradi njegovega
znanja in uspehov, ki so Slovenijo po-
stavili na svetovni zemljevid arhitektu-
re, pozvali, naj Jožeta Plečnika uvrstijo
v Slovenski panteon. S takšno oznako
opredeljujejo antično svetišče, po-
svečeno vsem bogovom.
Znova je nastala polemika o dražgoški
bitki, ki jo nekdanji partizani in skupine
iz okolij politične levice ocenjujejo kot
junaški boj Cankarjevega bataljona,
drugi pa kot namerno žrtvovanje prebi-
valcev Dražgoš represalijam nemške
vojske. Do kam lahko pripeljeta histerija
in razum političnih skrajnežev, pa kaže
zapis, ki ga je v časopisu Dnevnik obja-
vil Srečko Križanec iz Štor na Štajer-
skem. V njem se je odzval na besedo
morišče, ki jo uporablja poslanka SDS
Eva Irgl v povezavi s povojnimi poboji.
Omenjeni gospod v polemiki s poslan-
ko zdaj trdi, da so v moriščih samo žrtve
okupatorjev in domobranskih izdajal-
cev, ni pa nobenega morišča, v katerem
bi bile žrtve, povzročene s partizanske
strani. Takšne trditve, dejansko laži, do-
slej, kot vem, ni še nihče izrekel v celot-
nem obdobju od osamosvojitve Slove-
nije pa do zdaj.
Marijan Drobež
V
  ineva leto dni od uveljavitve
EU zakonodaje za reševanje
bank v težavah. Žal, v medijih
nisem zasledil resne kritike te skrajno kri-
vične zakonodaje, zato se moram oglasi-
ti.
Se še spomnite diktature komunistov? Ni
bilo svobode za ustanavljanje političnih
strank, ni bilo svobode za privatno pod-
jetniško iniciativo in ni bilo svobode za
velike tatove in goljufe. Zdaj imamo de-
mokratično Slovenijo in svobodo za vse.
Si lahko predstavljate, da bi v socialistični
Sloveniji veljala bančna
zakonodaja, po kateri bi
direktorji, ki bi banko
spravili v težave, dobi-
vali velike denarne od-
pravnine in enako tudi
njihovi nadzorniki - ko-
munistični funkcionar-
ji. Propadlo banko pa bi
morali reševati njihovi
socialistični družbeni
lastniki, to je zaposleni
bančni delavci s svojim
premoženjem, in seve-
da tudi varčevalci in
ostali državljani. Ne, ta-
ko krivične zakonodaje
zares ne bi zmogel spre-
jeti noben komuni-
stični režim.
Ampak, prav tako zako-
nodajo za reševanje
bank v težavah je s 1. 1. 2016 uveljavila
bruseljska demokratična EU in potrdil
DZ RS. Tistim, ki banko spravijo na rob
propada, jim v skladu s pogodbami o za-
poslitvi, pripadajo velike odpravnine. Tu-
di tisti, ki so bančne direktorje izvolili
(nadzorniki) in kontrolirali (centralni
bankirji), so upravičeni do velikih na-
grad za malomarno kontrolo bančnega
poslovanja. Banke pa morajo, v skladu z
novo EU zakonodajo, reševati lastniki
bank in varčevalci ter davkoplačevalci.
Pogodba o zaposlitvi direktorja in njego-
vi visoki odpravnini se mora spoštovati,
pogodba varčevalca o njegovem denarju,
ki ga je prinesel v banko, pa je vprašljiva.
In če premoženje lastnikov banke in
varčevalcev ne zadostuje za pokritje iz-
gube banke, priskoči z denarjem še
država in zadolži še nerojene državljane,
da bodo plačevali te dolgove v prihodnje.
Ali ni to najbolj vpijoče kršenje temel-
jnih človekovih pravic; ne le otrok, še ne-
rojenih vnukov.
In dokler bomo imeli tako demokratično
svobodo za bančne svinjarije, bodo ban-
ke v ponavljajočih sanacijah in bodo
sprožale ciklične gospodarske krize. Iz
njih pa bodo bogati izšli še bolj bogati in
revni še bolj revni.
In kako bi morali dopolniti EU zakono-
dajo o reševanju bank v težavah? Zelo
preprosto. Če je potrebno banko reševati
z dokapitalizacijo, naj se naj-
prej odvzame premoženje vo-
dilnim bankirjem, njihovim
nadzornikom in kontrolor-
jem in šele nato lastnikom
banke. Če tega kapitala ni dovolj, pa naj
priskoči država z denarjem, ki ga bo nato
s “posebnim bančnim davkom” izterjala
od vseh posameznikov, ki se ukvarjajo z
bančnim poslovanjem. Ti so zagotovo
bolj odgovorni za nepošteno EU bančno
zakonodajo kot mladoletni in še neroje-
ni državljani, ki jih danes države s po-
večevanjem državnega dolga praviloma
obremenijo za poplačilo bančnih polo-
mij. Državljani smo odgovorni, ker smo
izvolili neodgovorne politike, ti pa so po-
stavili slabe bankirje, nadzornike in kon-
trolorje bank, zato
moramo plačati
račun za bančne po-
lomije. Vendar pa je
potrebno izoblikova-
ti ciljno usmerjen
davčni sistem, od
osebnih dohodkov,
po katerem bodo ve-
liko več plačevale
bolj odgovorne sku-
pine (bančniki) od
manj odgovornih
skupin ostalih
državljanov. Pri dav-
kih nikoli ne govori-
mo o krivdi, zato so-
dišč ne potrebujemo,
ampak govorimo o
spodbudno naravna-
nem davčnem siste-
mu, ki sankcionira
neodgovorno početje vseh bančnikov
kot članov ceha. Za tako krivično bančno
zakonodajo o reševanju bank so krivi
prav vsi bančniki solidarno. Da so jo po-
litiki uzakonili, samo potrjuje, da so po-
nižni izvajalci diktature bančnikov. Te
diktature pa se bomo veliko težje rešili
kot tiste komunistične.
Boris Nemec
Šempeter pri Gorici
M
Krivična bančna zakonodaja
Diktatura bančnikov in varčevalci
Pod pragom revščine v Sloveniji živi veliko prebivalcev
Nekdanja premierka Alenka Bratušek
bi spremenila zakon v škodo Cerkve!
Aktualno19. januarja 201714
NATUROPATSKI NASVETI (139)Erika Brajnik
ODPRAVIMO MRZLE ROKE 
IN NOGE
Druga tehnika, s katero okrepimo organ ledvice
in si tako ogrejemo mrzle okončine, roke in no-
ge, je moxa (mokša).
Moxa je v Evropi zelišče, poznano iz tradicional-
ne kitajske medicine. Kitajci moxo terapijo upo-
rabljajo že tisočletja, in sicer v bolnišnicah, am-
bulantah, ljudje si sami doma z njo pomagajo
tako, da si “hladne” dele telesa grejejo.
Kaj počne moxa? Moxa ali moxa terapija greje
telo oziroma oboleli del telesa in ga tako tudi
razsluzi.
Kdaj potrebujemo
moxo terapijo?
Uporabljamo jo
vedno, ko imamo
preveč sluzi v do-
ločenem delu tele-
sa, npr. v sinu-
snem delu, ko nas
boli uho, ob kašlju
imamo veliko slu-
zi v pljučnem de-
lu, ob diagnozi, da
imamo v telesu ci-
ste, miome ali “vo-
zličke” – ti so tudi
narejeni iz sluzi,
zato v tem primeru potrebujemo moxa terapijo.
Del telesa grejemo tudi, ko imamo vodo v kole-
nu, ko čutimo, da je določen del telesa hladen,
na primer križ.
Moxa terapijo lahko izvajamo pri terapevtih,
lahko se pa naučimo in jo doma samostojno iz-
vajamo, izvajajo jo lahko tudi mamice na svojih
otrocih.
Moxo sestavlja zmes kitajskih zdravilnih zelišč,
ki prodrejo zelo globoko v telo, tako da segrejejo
in topijo sluzaste tvorbe, celo tiste zelo globoko
v telesu. Terapija je neboleča, ne predvideva ne-
posrednega stika s kožo, zato se lahko izvaja tudi
na otrocih ali celo dojenčkih, če imajo kašelj,
bronhitis ali celo pljučnico, saj bo terapija urad-
ne medicine bolje delovala, ker bo moxa terapi-
ja pospešila razgradnjo sluzi.
Moxa terapija je zelo pomembna za krepitev
urogenitalnega trakta, torej ob neplodnosti,
prostatitisih, nerednih menstruacijah, cistitisih,
vnetjih mehurja, ledvičnem popuščanju, pesku
v ledvicah, endometriozi, cistah, miomih itd.
Skratka, krepi ledvice, ki so v kitajski medicini
primaren organ,
saj je tu zbran
sedež primarne
energije, tiste, ki
smo jo prejeli
ob rojstvu od
staršev. Ko nam
te energije
zmanjka, je
našega življenja
konec.
Moxa krepi tudi
drug pomem-
ben organ za
pridobivanje
vsakodnevne
energije –
pljuča. Skoznje energetsko vsakodnevno hrani-
mo svoje telo. Pljuča morajo dobro delovati, po
tem organu mora vsakodnevno steči energija in
tu nikakor ne sme domovati sluz.
Moxa je ravno zato odlična za krepitev pljuč
pri bronhitisu, pljučnici, astmi, kronično ob-
struktivnem bronhitisu, rinitisu, sinuzitisu,
otitisu itd.
/ dalje
www.saeka.si
V sinergiji čezmejnega
Filmska božično-novoletna
voščilnica
  rkester fil (m) armonica
in Mladinski zbor Mavri-
ca iz Moša ter Vokalna
skupina Singgirls so se v decem-
bru vnovič združili in nastopili na
dveh koncertih, ki so jih izvedli v
Kulturnem domu Nova Gorica in
Kulturnem centru Lojze Bratuž v
Gorici. K sodelovanju so pri izved-
bi koncertnega programa, imeno-
vanega Filmska voščilnica, pova-
bili še sopranistko Danielo Do-
naggio. Pred božično-novoletni-
mi koncerti so glasbeniki iz Moša
in pevke iz Občine Šempeter-
Vrtojba skupaj nastopili na več
koncertih v poletnih in jesenskih
mesecih, in sicer v Šempetru pri
Gorici, Bukovici in Mošu. Medna-
rodno sodelovanje je prestopalo
tako državne, kulturne kot tudi je-
zikovne meje in je dober zgled po-
vezovanja občin ob meji. Projekt
je v svoji osnovi ovrednotil po-
men tkanja prijateljskih vezi, mi-
selne odprtosti in sprejemanja
drugega. Na lep način je osvetlil
vrednote, ki jih ravno decembrski
prazniki poudarjajo.
Film-harmonični orkester Moš, ki
se v svojem imenu poigrava z be-
O sedama film in filharmonija, seposveča izvajanju glasbe iz filmovin si je kot tak ime uveljavil na lo-
kalni in regionalni ravni. Orkester
združuje profesorje z Glasbene
šole Moš, vodi pa ga dirigent Fa-
bio Persoglia. Profesorji z ude-
ležbo v orkestru želijo svoje učen-
ce izobraževati v koncertni kultu-
ri, jih spodbujati k študiju, skratka
želijo vzgajati poslušalstvo pri-
hodnosti. Mladinski zbor Mavri-
ca, ki ga vodi zborovodkinja Anita
Persoglia, pa redno nastopa sku-
paj z orkestrom na koncertih fil-
mske glasbe. Vokalno skupino, ki
jo sestavljajo dekleta Mladinskega
zbora Šempeter-Vrtojba, od začet-
ka delovanja leta 2011, vodi,
usmerja in vokalno izpopolnjuje
glasbena pedagoginja in zboro-
vodkinja Mojca Maver Podbersič.
Njena želja je bila predstaviti tudi
glasbo iz slovenske filmske za-
kladnice in tako so bile na progra-
mu skladbe iz priljubljenega slo-
venskega filma Gremo mi po svo-
je. Oba zbora je pri izvedbi sloven-
skih Abel in Kajn in Vsak po svoje
spremljal ansambel, v sestavi An-
drej Batič (bas kitara), David Vi-
nazza, Tilen Lancner (oba kitara)
in Matija Podbersič (cajon). Sim-
patične pevke so zapele še gospel
uspešnico iz filma Nune pojejo in
z dobro odpetimi pesmimi in
sproščenostjo so na koncertu pov-
sem osvojile publiko.
Obseg filmske glasbe je tako brez-
mejen, kot so pripovedi ujete na
filmske trakove. Za izpolnitev
pričakovanj najširšega kroga po-
slušalcev, je orkester vključil v svoj
program glasbo iz westernov in
Ennia Morriconeja, Disneyjevih
risank z nepogrešljivimi Pirati s
Karibov in drugih dobro znanih
melodij. Ganljive, razigrane,
nežne in strastne trenutke iz ne-
pozabnih umetnin so dopolnili
še z glasbo iz filma Amistad, Sam
doma in Moje pesmi, moje sanje,
kjer so svojo nalogo ponovno
pohvalno opravila oba združena
zbora.
Priljubljena filmska glasba je tako
zazvenela v koncertnem pot-
pourriiju, ki je bil kot nalašč za
praznični čas; bil je ravno dovolj
čustven in romantičen, obenem
pa tudi lahkoten in živahen.
Metka Sulič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 17. januarja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (45) Mariza Perat
Mladenič je tu ostal do
prvih dni marca 1640,
ko se je na prigovarjanje
vikarja iz Calande Juse-
pa Herrera, ki se je mu-
dil v Saragozzi, vrnil do-
mov.
Ker ni mogel delati, mu
je občina izdala dovol-
jenje, da se je preživljal
z beračenjem.
Prišel je tako 29. marec
1640. Tega dne so doma
imeli še posebno dosti
dela, zato je Miguel po
svojih močeh skušal po-
magati, kar pa mu je na
odrezani nogi pov-
zročilo silne bolečine.
Mladenič se je okrog 22.
ure odpravil k počitku.
Kot vsak dan se je tudi
tokrat priporočil var-
stvu Matere Božje na
Stebru.
Čez nekaj časa je Miguelova mati stopila v so-
bo. Že na pragu jo je zajel izredno prijeten
vonj, ki se je širil po sobi. Približala se je sinovi
postelji in v neizrekljivem presenečenju skle-
nila roke: izpod plašča, s katerim je bil sin po-
krit, sta gledali dve nogi. Maria Blasco, stara
45 let, je zbegano zrla na nepojm-
ljivo sliko, ki se ji je nudila. Lahko
si zato predstavljamo tudi velikan-
sko presenečenje domače družine,
ki je pritekla v sobo, pa tudi sose-
dov in zatem še drugih vaščanov.
Kljub veliki osuplosti in nepopisne-
mu presenečenju so vsi ugotovili,
da je Miguel, ki so ga vsi poznali in
ki je še pred nekaj urami bil brez
desne noge, zdaj nenadoma imel
obe nogi.
V zvezi s tem Messori piše, da je
časopis Aviso Historico 4. junija
1640 objavil, da so na pokopališču
bolnišnice v Saragozzi poiskali pro-
stor, kamor so zakopali odrezano
nogo, toda o njej ni bilo sledu. Vidna je bila
samo luknja, v kateri je bila noga zakopana.
Luknja pa je bila prazna!
Seveda je to v vsej Španiji, pa tudi izven njenih
meja, povzročilo velikanski hrup, hkrati pa
tudi navdušenje nad tako nezaslišanim
čudežem, kateremu je očitno botrovala Mati
Božja na Stebru.
Za dogodek sta se kmalu
začeli zanimati civilna in cer-
kvena oblast. Že naslednji
dan so na Miguelov dom
prišli sodnik, notar in župan.
Prišla sta tudi oba kirurga, ki
sta tam delovala. Značilno je
bilo tudi, in lahko rečemo tu-
di zelo pomembno, da so na
novo pritrjeni nogi natančno
bili vidni znaki, kjer je bila
noga odrezana.
Tri dni po omenjenem do-
godku, dne 1. aprila, bila je
cvetna nedelja, sta v popol-
danskih urah v Calando pri-
spela dva tuja duhovnika,
namreč župnik in njegov vi-
kar: g. Marco Seguer, licen-
ciat teologije in njegov vikar
g. Pedro Vicente. Spremljal ju
je kraljevi notar dr. Miguel
Andreu. Na podlagi izjav de-
setih zapriseženih, povsem
zanesljivih prič - očividcev, ki
so mladeniča poznale, je notar sestavil zapi-
snik in izjavil, da se je dogodek resnično in
neizpodbitno zgodil. Omenjeni dokument od
leta 1972 hranijo na županstvu v Saragozzi.
Glede resničnosti omenjenega čudeža ni ne
takrat ne pozneje nihče podvomil, saj so mla-
deniča vsi dobro poznali. Resničnost čudežne-
ga dogodka je potrdil tudi notar Martin Cor-
relano. Kot piše Messori, je omenjeni notar
družino Pellicer dobro poznal in je tudi sam
pod prisego izjavil, da je Miguel
Juan Pellicer, invalid brez desne
noge, nenadoma spet imel obe no-
gi. Zapisnik, ki ga je sestavil omen-
jeni notar, je družina Pellicer, kot
še piše Messori, dne 29. aprila 1640
osebno nesla v Saragozzo, ko se je
skupaj z Miguelom šla zahvalit Ma-
teri Božji na Stebru za čudežno oz-
dravljenje. Že po poti so ozdravljen-
ca oblegali ljudje, ki so se na lastne
oči hoteli prepričati o resničnosti
nezaslišanega čudeža. Še bolj so se
okrog Miguela zgrnili prebivalci Sa-
ragozze, kjer so ga mnogi poznali,
saj so ga vsak dan videvali, ko je dve
leti bival med njimi. Prihitel je tudi
kirurg dr. Juan de Estanga, ki je Mi-
guela operiral in skupno z asistenti z naj-
večjim presenečenjem ugotovil, da je “nova
noga” v resnici tista, ki jo je on odrezal.
/ dalje
Miguel Juan Pellicer
Sveta Kapela
Županstvo v Saragozzi
Foto Matej Vidmar
Aktualno 19. januarja 2015 15
  raznovanje novega leta ni pravza-
prav nič drugega kot praznovanje
časa, ki mineva. Samo to. In je ver-
jetno trenutek, ko postane čas in z njim
to nenehno, brezciljno minevanje stal-
nica naših misli. Še eno leto je mimo,
naj bo naslednje boljše ali vsaj naj nika-
kor ne bo slabše, starejši smo za eno leto,
kako leti čas, spet je novo leto, so stavki,
ki jih rutinsko ponavljamo vsi, ko se pri-
pravljamo na praznovanje ali čakamo,
da gre vse skupaj enostavno mimo. Ne-
kateri skušamo ubrati neko srednjo pot:
naj bo ta dan, ki je pravzaprav čisto enak
stoterim drugim, priložnost za veselje in
prijateljevanje.
“2017, Tarvisio” je navdušeno ponavljal
mladi DJ množici premraženih plesal-
cev na glavnem trbiškem trgu. Gore so
nekaka naravna koreografija novoletne-
ga veselja. Tiste male strpane hišice,
okrašene z lučkami, vrhovi, ki rišejo svo-
je sence na obzorju, ognjemet nad smre-
kami, vonj po mahu in praznikih, in ne
nazadnje sneg, ki je ostal letos samo spo-
min in povsem neuresničena želja v de-
cembru, ki je bil blag, sončen in topel.
Takega še ni bilo, so govorili nekateri,
jaz pa vem, da je bil. Natanko se spomin-
jam, kako sem v kratkih rokavih pokla-
pano stala na soncu sredi trga Oberdan
v Trstu in razmišljala. Kam naj grem za
novo leto, sem se spraševala. S prijatelji
smo načrtovali praznovanje v planinski
koči. Študentje pač. Pod snegom. A zdaj
sem bila čisto potrta: kako bo za novo
leto na Vršiču, v Erjavčevi koči sredi oru-
menele trave in suhega mahu. Brez sne-
ga.
Z možem že dolgo nisva silvestrovala na
prostem, zadnja leta sva nekoliko zaradi
psov in petard, največ zaradi naju samih,
pa tudi da bi se izognila nepotrebnim
stroškom, praznovala kar lepo doma. Le-
tos me je prijatelj ravno za Božič okužil
z virusom gripe, nekaj je bilo že prej na-
robe s kolenom, jaz sem pa po naravi
trmasta in kljubovalna. Sama sebi sem
hotela doka-
zati, da lah-
ko kljub vi-
rozi, poško-
dovanemu
kolenu in
temperaturi, ki je na silvestrsko noč v go-
rah padla kar za osem stopinj pod le-
dišče, brezskrbno praznujem in se zaba-
vam na odprtem. In tako sva se nekaj
minut pred polnočjo, takrat, ko se je
namreč številna množica opogumila
in zapustila tople bifeje, gostilne in lo-
kale, kjer je vsak s kozarcem v roki ne-
strpno opazoval urine kazalce, znašla
v vrtincu disko glasbe, veselja, penine
in ognjemetov. Nekaj po polnoči nas
je bilo na glavnem trgu kar lepa
množica, nama zaradi mraza nikakor
ni uspelo odpreti penine, tako da sva
se morala zadovoljiti s tisto, ki jo je tu-
ristom zastonj ponujala trbiška občina.
Dobila sva kozarec “prosecca” in “pa-
neton”, zaradi mraza pa nama ni preo-
stalo drugega, kot da sva se prepustila
glasbi in veselju številnih najstnikov.
2017... Če za trenutek odklopim misli
in se zazrem v ledeno mrzlo nebo, kjer
ognjemet riše najlepše barvne igre,
lahko pozabim na čas. Te popevke si-
cer prvič slišim, ta glasba ni glasba mo-
je mladosti, a smeh je vendarle isti, ve-
selje je isto, mladina je taka, kakršni
smo bili mi pred leti, pa čeprav smo
na čisto drugem trgu praznovali čisto
drugo novo leto. Čas se oglasi, ko me ri-
tem preveč zanese... Začutim namreč ko-
leno, ki ni več tisto izpred toliko let. Ne
dam se, čisto je otrdelo, kolenski trak no-
sim, da je nekam bolj stabilno, a na zu-
naj se vsega tega ne vidi. Še bolj se po-
trudim, stisnem zobe, plešem, skačem
celo, gre, glasba me odnese v vrtinec no-
rih občutkov. Kot nekoč, nekje... Še eno
leto je mimo, a mi ne pomeni veliko. Ne
štejem jih, že zdavnaj jih ne štejem in
težko se navajam na spremembo pri pi-
sanju datuma. Ne vem, kam spadam, v
tem trenutku se odlično počutim na tem
zaledenelem trgu med najstniki. Tudi
njih ne moti, da pleševa z njimi, čisto
naravno se nama smejijo, naju objemajo
in voščijo. Ta čas... Prijateljica, ki jih ima
že sedemdeset, mi je priznala, da ji je
povsem lepo. Veliko je stvari, ki si jih ne
more več privoščiti, med drugim hoja v
gore, sprehodi. A prepričana je, da ima
vsako življenjsko obdobje svoje lepe pla-
ti. Tudi staranje, tudi minevanje. Ne, ji
odgovarjam, brez gora bi ne mogla, brez
travnikov bi ne mogla, brez hoje bi ne
imelo smisla.
Sama namreč razmišljam drugače...
Večkrat sem jezna na telo, ki me ne ubo-
ga, na kolena, ki ne zmorejo več desetih,
dvanajstih ur navkreber, pa čeprav še
vedno v treh urah premagam 1200 me-
trov višinske razlike. Pa tudi tu, na tem
ledeno mrzlem trgu, mi je lepo, ko
plešem in skačem. Ne vem, kaj pomeni-
jo ta leta, ki gredo, ki hitijo mimo nas,
kaj pomeni dejansko to neizprosno, kru-
to minevanje. Zdi se mi, da se nisem
spremenila, odkar sem bila študent. Sa-
mo nekaj več izkušenj imam, morda
sem na prehojeni poti kdaj pa kdaj celo
ujela kak trenutek sreče. Tiste male, pra-
ve sreče. Tega bi ne dala, zaradi izkušenj
bi se ne vračala nazaj. Pa tudi zaradi
sreče ne. To je zaklad, na njem gradim
in z njim rasem. Odnosi, načrti, sanje.
Tudi nestrpnosti, ni več, tiste nore, bo-
leče mladostne nestrpnosti. Ostal pa mi
je vendar nemir, tisti nemir, ki me žene,
da ne vem, kaj so korenine, kaj je dom,
kaj pomeni doma. Nemir, ki je kot sapa
mladostne zagnanosti. Iskanja, odhajan-
ja. Doma sem povsod, tudi na tem trgu,
kjer ni mojih prijateljev, ki so se odločili
za dolgo vožnjo v Trst ali na Obalo. Dol-
gih voženj, ko je svet poln novoletnega
norenja, ne maram. Bojim se ceste, bo-
jim se drugih voznikov. Preveč namreč
ljubim življenje. Strastno sem navezana
nanj. Morda preveč, če se ozrem na to
minevanje.
Sploh ne vem, čemu praznujemo novo
leto. Ko bi bilo po mojem, bi na vse to
pozabila in živela. To je nekako kot praz-
nik minevanja. Spremembe, ki naj bi bi-
la, ki jo pričakujemo, a se ne zgodi, de-
jansko ni. Kljub temu na ta dan norimo,
hitimo. Neskončno dolga noč združuje
v hrupu in veselju praktično ves svet. Od
ene strani zemeljske oble do druge se
počasi, v štiriindvajsetih urah, vrstijo
glasba in ognjemeti. Malo je tistih, ki po-
dobno kot jaz zrejo v ledeno mrzlo nebo
in se sprašujejo o smislu minevanja. Ta-
ko hitro, tako neizprosno. Vsako leto po-
grešamo nove prijatelje, znance, sosede.
Vsako leto pogrešamo del sebe in objo-
kujemo neuresničene sanje. Vsako leto
si želimo nazaj na prehojeno pot. Vsako
leto bi živeli na novo, še enkrat. Tudi ti-
sti, ki bi se najraje vrnili nazaj, imamo
ob novem letu želje, sanje, načrte. Ima-
mo jih polno naročje. Medtem ko se
zvezde prižigajo za ledeno mrzlimi vrho-
vi. In so gore sredi ognjemeta lepše kot
kadarkoli. Moje gore, ki jih lahko samo
slutim nekje za glasbo, hrupom in no-
renjem. Skalnata konstanta, ki ji čas ne
more do živega. Ljudje so jih občudova-
li, še preden sem prišla na svet, in jih
bodo še stoletja za tem. Enako lepe ob
zarjah in enako pravljične ob sončnih
zatonih. Samo nas, ljudi, je ujel v svo-
je naročje čas in nas mori z minevan-
jem, s slovesi, s polzenjem. Gore so
negibne, večne, nedotakljive. Gore ne
potrebujejo novoletnih praznovanj in
časa. Gore stojijo. Mirujejo.
Ko se ob pol dveh z možem vračava
domov, ugotovim, da so moja kolena
po plesu bolj prožna in čvrsta. Novo-
letna energija me žene. Naslednjega
dne, kljub kašlju in bolečemu grlu,
greva na Dobrač. Novoletni dan od
nekdaj praznujem v gorah, visoko.
Tam, kjer se je čas ustavil. V modrini.
In neskončnosti. Vrh se ponaša s
častitljivimi 2160 metri in mrazom,
ki gre do kosti in še dlje. Višinske ra-
zlike pa je s parkirišča manj kot 500
metrov. Na začetku mi zaradi gripe in
težav s pljuči hoja jemlje dih. Bom
zmogla, se vprašam, ko grem gor in
vem, da nimam zavarovanja, ki bi me
krilo v primeru onemoglosti. V Avstriji
smo namreč, tu se ni kaj hecati z gorski-
mi reševalci. Nesrečo in reševanje nam-
reč drago plačaš. Po dvajsetih minutah
strmega vzpona zadiham, pozabim na
gripo, vročino, kašelj. Barve, veter in ne-
bo me ujamejo. Greva do koče, ki je od-
prta in tam nazdraviva s penino in ja-
bolčnim zavitkom. Spet mi je uspelo, da
sem dosegla, kar sem hotela. Cilj. Naj
me ta moja trma spremlja skozi vse leto.
Vsak dan. Dokler človeka žene volja, mu
ne zmanjka moči. Samo prepričan mo-
raš biti, vedno. In dvomiti ne smeš, ni-
koli. Na Dobraču je lepše kot v sanjah.
Pravljica nima konca. In Julijci nazdra-
vljajo z nama. Srečno novo leto, svet!
Srečno novo leto, gore.
Suzi Pertot
P
Naša smučarska tekmovalna sezona 
Iz leta v leto bogatejši smučarski pogon
  ima je poleg nizkih
temperatur vendarle ponudila
pri nas tudi nekaj snega, tako
da je v živo stopila tekmovalna
sezona naše smučarije. Smučarska
komisija, ki ji predseduje Sabina
Slavec, je med najbolj dejavnimi
pod okriljem Združenja slovenskih
športnih društev v Italiji. Ima pa
hkrati dokaj težko delo, saj mora
usklajevati dejavnost, ki poteka
dejansko vsaj 100 kilometrov od
Trsta, Gorice in Špetra. Med
novostmi letošnje sezone, ki so jo
izpostavili javnosti pred novim
letom tudi na predstavitvi tekem in
drugih aktivnosti, je prav
sodelovanje Planinske družine
Benečija, ki je polnopravno stopila v
kolesje našega smučanja.
Pri zamejskem smučanju moramo
nujno razlikovati med dvema
vidikoma: športnim in rekreacijskim
oziroma promocijskim. Prvi
zaposluje najbolj zagnane, zlasti
mlajše člane naših klubov, ki morajo
preživeti toliko dni na sezono na
snegu in so vključeni v tekmovanja
italijanske zveze zimskih športov
FISI. Tu velja omeniti nastopanje več
slovenskih društev, pa tudi
združenih ekip pod krono ZSŠDI s
skupnim trenerskim kadrom. Pri
tem pa je pomembna tudi vloga
organizatorja, ki jo naši klubi
odigravajo za priredbo teh uradnih
deželnih tekem. Pokal ZSŠDi za
dečke in naraščajnike v režiji
openskega Smučarskega kluba
Brdine je na primer že za nami. V
kraju Forni di Sopra je tekmovalo
140 smučark in smučarjev iz 17
društev, naši predstavniki so dosegli
vidne uvrstitve. Ob 40-letnici bo
kriško Športno društvo Mladina
organiziralo 5. marca v Sappadi
tržaško pokrajinsko prvenstvo v teku
na smučeh, 12. marca pa še v
alpskem smučanju na Trbižu.
Tu pa je še pester razpored
neuradnih, promocijskih
tekmovanj, ki združujejo zamejske
in primorske ljubitelje smučanja v
prijateljskem duhu. Prava
postojanka je vsakoletno Zamejsko
prvenstvo za 35. Trofejo ZSŠDI, ki
nas čaka že v nedeljo, 22., v Forniju.
Pravi praznik naše smuke poznajo
najbrž malodane vsi.
Poglavje zase pa je Primorski
smučarski pokal, ki bo letos potekal
dvanajstič. Skupaj ga prirejajo
društva z obeh strani meje na čelu s
smučarsko komisijo ZSŠDI in
krovno športno organizacijo
Notranjsko primorske regije. Dne 29.
januarja bo tako v Cerknem Pokal
Javornik, 4. februarja v Cerknem
Miškotov Pokal, 19. februarja Pokal
prijateljstva treh dežel v organizaciji
Smučarskega kluba Devin in 5.
marca Pokal Nova v priredbi Brdine,
zadnji dve omenjeni tekmi bosta v
Forniju. Nagrajevanje najboljših v
Pokalu bo predvidoma v aprilu.
Novost letošnje sezone je tudi
povečana skrb za soočenje med
najmlajšimi. Zvrstilo se bo več
družabnih tekem med našimi
smučarskimi šolami, za katere
vzorno skrbi Osnovna organizacija
zamejskih učiteljev smučanja. Naj
omenimo zlasti Kekca na smučeh, ki
ga bo 18. februarja v Forniju
uresničil Devin. Poleg omenjenih
društev se s smučanjem pri nas
ukvarjata še Slovenski planinski
društvi iz Gorice in Trsta.
HC
Z
Srečno novo leto, svet!
Praznovanje časa
Kanalska dolina
Složno za večjezični šolski
sistem
  četrtek, 19. januarja, ob 11.00
bodo v Beneški palači v Naborje-
tu na tiskovni konferenci pred-
stavili resolucijo, s katero slovenska
društva Don Mario Cernet, Planika in
Don Eugenio Blanchini, društvo
nemško govorečih Kanalčanov Kanalta-
ler Kulturverein in občinski upravi v Na-
borjetu-Ovčji vasi in na Trbižu enotno
pristojne oblasti spet opozarjajo na zah-
tevo prebivalcev Kanalske doline po
večjezičnem šolstvu. Ob isti priložnosti
bodo predsednica Anna Wedam, pod-
predsednik Rudi Bartaloth, predsednik
Giorgio Banchig in predsednik Alfredo
Sandrini ter župana Boris Preschern in
Renato Carlantoni uradno podpisali re-
solucijo. Dogodka se bodo udeležili tudi
odbornika za kulturo in šolstvo občine
Naborjet-Ovčja vas Alberto Busettini in
občine Trbiž Nadia Campana ter trbiški
občinski svetnik Paolo Molinari.
Skupna resolucija je nastala po posvetu
z naslovom Želja po dvo- in trijezičnem
šolstvu v videnski pokrajini, ki sta ga
prav v Beneški palači novembra lani or-
ganizirali slovenski združenji Don Ma-
rio Cernet in Don Eugenio Blanchini.
Novi dokument povzema nekatere iz-
med pobud, ki so jih izvedle institucije
v prid poučevanju domačih jezikov in
obenem predstavlja glavne rezultate po-
sveta.
Prav gotovo enotnost vseh kanalskodo-
linskih dejavnikov nudi več možnosti,
da bi končno prišlo do ustanovitve
večjezičnega šolskega sistema v dolini.
Po novembrskem posvetu, na katerem
so kot govorniki nastopili razni strokov-
njaki in krajevni predstavniki, so skup-
no zahtevo po večjezičnem šolstvu pov-
zeli v resoluciji. Že med posvetom sta
namreč trbiški občinski svetnik Paolo
Molinari in podpredsednik deželnega
sveta Igor Gabrovec organizatorje poz-
vala, naj pripravijo skupen dokument,
osredinjen v željo po šolstvu v itali-
janščini, slovenščini in nemščini. Na ta
dokument naj bi potem oba opozorila
vrhove deželne in državne oblasti. Tako
se je rodila resolucija, ki so jo vodstva
omenjenih štirih društev takoj podpisa-
la. Resolucijo so kasneje posredovali
trbiški in naborješko-oški občinski upra-
vi, ki sta zanjo pokazali precejšnje zani-
manje in jo sprejeli s sklepom obeh
občinskih odborov.
Pobude v prid boljšemu in učinkovi-
tejšemu poučevanju domačih jezikov v
šolah Kanalske doline izvajajo že dese-
tletja, sicer z redkim odzivom s strani
pristojnih oblasti. S sklepom občinskih
svetov sta leta 2011 tudi občini Naborjet
- Ovčja vas in Trbiž, doslej neuspešno,
prosila za institucionalizirano
poučevanje slovenščine in nemščine, od
otroških vrtcev do srednjih šol v okviru
krajevnega šolskega zavoda Bachmann.
Trijezičnega jezikovnega izobraževanja
v Kanalski dolini še ni, a v okviru načrta
za vzgojno pobudo starši vsako šolsko
leto pristopijo stoodstotno k pouku slo-
venskega in nemškega jezika ter z abso-
lutno večino k dejavnostim v furlan-
skem jeziku. Na novembrskem posvetu
so izpostavili različne nasvete, na podla-
gi katerih bi uresničili učni model, ki
naj bi odgovoril zahtevam staršev v Ka-
nalski dolini. Zdaj so na vrsti pristojne
oblasti.
V
Aktualno19. januarja 201716
  jubitelji gledališke umetno-
sti, ki niso še videli “bizarne
operete” Peter Kušter v iz-
vedbi Slovenskega narodnega gle-
dališča Nova Gorica, naj pohitijo
z ogledom. V januarju je na pro-
gramu na malem odru še 26. Za
ponovitev 21. januarja so že vse
vstopnice razprodane. Ta čudoviti
gledališki spektakel že takoj po
prvih, začetnih akordih tako prev-
zame gledalca – tudi zaradi izjem-
nega povezovalca, komen-
tatorja... Kristijana Gučka, ki
je dajal s svojo izredno
vživeto igro tempo predstavi
-, da kot uročen spremlja te-
koče in do potankosti naštu-
dirano in vrhunsko izvede-
no odrsko dogajanje. Ta
uprizoritev, kot odlično de-
lujoča “švicarska” ura, pri
kateri je vse do najmanjše
podrobnosti premišljeno
zgrajeno, je prvi slovenski
praizvedbi doživela na ma-
lem odru novogoriškega
gledališča 7. in 8. decembra
2016. Mali oder, ki se je gle-
de na vse scenske elemente,
ki jih je lahko sprejel, izkazal
za velikega, je za priložnost
dobil okvir čudovitega bleščečega
baročnega gledališča s škrlatnim
zastorom in zlatimi školjkami za
okras. To vse po želji režiserke Iva-
ne Djilas, ki je sprejela ta nenavad-
ni odrski izziv in enkratno izpel-
jala to svojevrstno glasbeno igro,
ki jo je težko uokviriti v en sam
gledališko glasbeni žanr.
V sočen slovenski jezik je besedilo,
obarvano s komičnimi prebliski
in črnim humorjem, spretno pre-
vedel Andrej Rozman Roza, ki je
bil prisoten na sredini premieri. V
L slovenščini je tako prvič na novo-goriškem odru zažarela glasbenaigra londonske skupine Tiger Li-
lies (The Tiger Lilies, Julian
Crouch, Phelim McDermot)
Shockheaded Peter in postala Pe-
ter Kušter. Londonski izvajalci so
delo povzeli po grozljivi slikanici
Struwwelpeter iz l. 1845. Spisal jo
je nemški psihiater, pesnik in pi-
satelj Heinrich Hoffmann. To
“Junk opero” so prvič uprizorili l.
1998 v Londonu, potem pa so si
sledile njene uprizoritve po vsem
svetu, od Broadwayja do Bur-
gtheatra na Dunaju. Hofmann je
izbral razne zgodbe, ki so jih na-
pisali v času “črne romantike”, ko
so pač hoteli na trd, neizprosen
način z ustrahovanjem vzgajati
otroke v pridne deklice in fantke
ob grozljivih primerih otrok, ka-
terih rosna življenja so ugasnila,
ker so bili poredni, neubogljivi,
neposlušni. V nevarnost so se po-
dali in slabo končali svoje dni za-
to, ker se niso dobro vedli in niso
poslušali in upoštevali nasvetov.
Tako od lakote umre otrok, ki
noče več jesti juhe; drugi
je med hojo v šolo raztre-
sen, gleda v nebo, zato
pade v vodo in utone; de-
klica, ki se kljub mami-
nim svarilom igra z
vžigalicami, zgori.
Deček, ki je trpinčil do-
mačega psa, izkrvavi, ker
ga pes ugrizne v nogo; tisti, ki ne
sedi v miru pri mizi, tragično
konča svoje dni; deček, ki nepre-
stano sesa palec, ostane brez nje-
ga, ker mu ga odreže bitje z
ogromnimi škarjami... Pa tudi lov-
cu na divjad se ne godi prav nič
dobro...  (omenjeni so namreč tu-
di odrasli in njihove hibe!) To so
pač vzgojni prijemi iz starih časov,
ki smo jih bili v sicer bolj omiljeni
obliki deležni tisti, ki smo bili
otroci v 50. letih prejšnjega stolet-
ja... V teh strašljivih, krutih zgod-
  ztok Simoniti je prepričan, da so
monizmi dvajsetega stoletja
(fašizem, nacizem in komunizem) v
resnici otroci monoteizmov (judovstva,
krščanstva in islama), saj je po njego-
vem cilj monoteistične religije zatreti
vsako teološko, filozofsko in umetniško
stranpot oziroma svobodno interpreta-
cijo, ki bi se razvila mimo uradne razla-
ge izročila. Pri tem očitno spregleduje,
da se je eden od treh monizmov, ki ga
ima (seveda pravilno) za slabega in ško-
dljivega – fašizem – tudi sam naslanjal
na antično, natančneje rimsko izročilo.
Od kod mu torej iz antike popolnoma
pozitivni zgledi, ki jih vztrajno navaja,
ni jasno.
Še več. Že samo osnovnošolsko in sred-
nješolsko znanje zgodovine nas namreč
učita, da so bile antične evropske civili-
zacije res politeistične – ne pa pantei-
stične, kot večkrat navaja Simoniti – a
niso bile zaradi tega nič manj okrutne
in nasilne, kakor avtor očita kristjanom,
judom in muslimanom, ki verujejo v
enega boga. Če je res, da so monoteisti
ubijali (in nekateri to še počnejo), pre-
ganjali, izsiljevali ipd. v imenu svojega
edinega božanstva (Jahveja, Boga ali
Alaha), pri tem antične civilizacije niso
bile nič boljše. Tudi Grki so v trojanski
vojni za zmago nad sovražnikom prosili
naklonjenost svoje bogove (v epu Iliada
se ti kar dejansko vmešavajo v boje),
žrtvovali živali, pa tudi ljudi njim v čast.
Topov torej niso blagoslavljali le vojaški
katoliški kurati ob začetku prve svetov-
ne vojne, kot bi nas želel avtor pre-
pričati. Špartanski hopliti so ob koncu
vojaškega urjenja (agoge) iz užitka po-
bijali sužnje helote, pripadnike narodov,
ki so jih poprej zasužnjili, da o tem, ko-
liko žrtev je zahtevala rimska ekspanzija
(poganskih cesarjev od Julija Cezarja do
Trajana) po Evropi, sploh ne govorimo.
Sta demokracija in mirno usklajevanje
različnih mnenj zaznamovala tako prvi
kakor tudi drugi rimski triumvirat? Zgo-
dovina nas uči, da se je o prevladi med
Cezarjem in njegovimi nasprotniki ozi-
roma med Oktavijanom in Antonijem
odločalo z nasiljem (zarote, spopadi
ipd.).
Nasilje naj bi po Simonitijevem bilo
konstitutivni element krščanskega
mučeništva oziroma mučenja, saj se ne-
kateri v imenu Boga dajo ubiti, drugi v
njegovem imenu ubijajo, Cerkev pa vse
to s pridom izkorišča. Že res, da so v
imenu veroizpovedi izvajali in še danes
prenašajo nasilje, a žrtve v imenu neke-
ga višjega ideala poznamo tudi pri an-
tičnih ljudstvih – Leonidas in njegovih
tristo bojevnikov pri Termopilah oziro-
ma maratonski tekač, ki izdihne, da bi
Atencem sporočil novico o zmagi nad
Perzijci. Kaj reči o ostrakizmu oziroma
črepinjski sodbi, ki je v antičnih Atenah
samo na podlagi suma večine politično
aktivnega prebivalstva nekomu velela,
naj gre v izgnanstvo? Si je danes mo-
goče predstavljati kaj takega v sodobni
in demokratični Evropi? Kaj je bila dru-
gega pax romana kot nasilno podjar-
mljenje drugih civilizacij oziroma nji-
hovo zasužnjevanje? Navsezadnje pa tu-
di danes poznamo 'mučence', ki so dali
svoje življenje za demokracijo (britan-
ska poslanka Jo Cox, ki jo je zabodel
neuravnovešeni podpornik brexita),
oziroma žrtve demokratičnih držav in
njihovih policij (v Italiji Federico Aldro-
vandi in Stefano Cucchi).
Avtor knjige sicer ne skuša dokazati le
neke navidezne superiornosti in na-
prednosti grško-rimske civilizacije nad
judovsko-krščansko na filozofski način,
ki se takoj sesuje s preverjanjem zgodo-
vinskih dejstev in ki zato ne more pre-
pričati niti srednješolskega dijaka, saj le-
ta že dovolj dobro pozna zgodovino; ne,
katoliško Cerkev in njen kler skuša
očrniti tako, da jima pripisuje nezastar-
ljive zločine proti človeštvu. Kristjani
lahko torej delajo zločine, saj si po Si-
monitijevem mnenju z odpuščanjem
sami sebi perejo vest, medtem ko narav-
no pravo predvideva, da nekateri zločini
ne zastarajo. V besedilu se namreč stal-
no ponavljajo očitki oziroma obtožbe,
da v katoliškem kleru mrgoli pedofilov,
malverzantov in špekulantov ter mani-
pulatorjev; katoličani, njihovi verniki,
pa naj bi bili ljudje brez hrbtenice in
nezmožni lastne presoje. Če je do lopov
ali pokvarjen, je torej njegov največji cilj
ta, da se povzpne po hierarhični lestvici
katoliške Cerkve, saj bo lahko tam ne-
kaznovano počel, kar želi? Koliko pa je
lopovov v politiki (demokratični seve-
da), gospodarstvu, medijih in še bi lah-
ko naštevali? Problem pedofilije je za
Cerkev zelo boleč in papež Frančišek je
že večkrat dokazal, da se ga je resno lo-
til. Je morda Simoniti kdaj slišal o tem,
da se največ nasilja – psihološkega, fi-
zičnega, pa tudi spolnega – dogaja v
družinah (predvsem nad ženskami) in
da pedofilija ni nujno posledica 'kastri-
rane' spolnosti celibata? Prav pred krat-
kim je prišla na dan resnica o spolnih
zlorabah v angleškem nogometu. Je res
treba biti kristjan, da si zlomljen človek,
brez lastnega razmišljanja in vdan v uso-
do? Je torej največ duševnih bolnikov,
nasilnežev, alkoholikov in narkomanov
med kristjani? Od kod mu ti podatki?
Pa še besedica o naravnem pravu, de-
mokraciji in pluralizmu, ki so po avtor-
jevem mnenju edini porok za obstoj
zdrave družbe. Za nastanek prve moder-
ne evropske države štejemo angleško re-
volucijo leta 1688, ki jo je vodil Oliver
Cromwell. Tedaj je bila Anglija, nato pa
Velika Britanija, že najmočnejša kolo-
nialna sila na svetu, vsi pa vemo, kaj je
pomenil kolonializem za podjarmljene
narode. Angleški prehod k večji poli-
tični svobodi v domovini še zdaleč ni
predvideval odpovedi kolonijam (vmes
je moralo miniti vsaj še slabo stoletje)
in priznanja istih pravic zasužnjenim
ljudstvom! Vrednote naravnega prava
(svobodo-enakost-bratstvo) je skušala
udejanjiti francoska revolucija. Koliko
ljudi je zaradi njih končalo svoje življen-
je na giljotini?  (To dejstvo avtor sicer
omenja.) Pa še pogled čez lužo, čeprav
Simoniti piše le o evropski demokraciji.
Združene države Amerike, ki so nastale
leta 1776 z vojno kolonistov proti kolo-
nialistom, veljajo še danes za največjo
demokracijo na svetu. Zakaj so kot
laična država torej na svoj dolar zapisa-
le, da verjamejo v Boga (In God we
trust), ne pa v več bogov (In Gods we
trust)? Koliko žrtev je njihova demokra-
cija zahtevala v času od nastanka do da-
nes (preganjanje prvobitnih prebivalcev
Indijancev, secesijska vojna, vojaški po-
segi in 'izvoz' demokracije po svetu,
podpora diktaturam, kršenje človekovih
pravic v Guantanamu)? Koliko temno-
poltih je danes v demokratičnih ZDA še
vedno diskriminiranih, pa tudi žrtev
državnega nasilja (policijski umori)? Za-
kaj v ZDA še danes deluje Ku Klux Klan,
ki se jasno zavzema za iztrebitev tem-
nopoltih?
Vprašanja, ki je danes zelo aktualno v
vsem zahodnem svetu, saj zadeva nje-
govo prihodnost in razvoj, pa Simoniti
ne obravnava. Njegov pogled je usmer-
jen namreč izključno nazaj. Katoliško
Cerkev poleg vsega obtožuje, da je v sto-
letjih poskušala vzpostaviti nadzor nad
človeškim telesom tako, da je zapove-
dovala 'pravilno' spolnost, skušala
omejevati nekatere 'nenaravne' spolne
prakse (istospolno usmerjenost, kontra-
cepcijo), sežigala čarovnice, heretike in
podobno, medtem ko je sama po njego-
vem prakticirala največje svinjarije in
zločine. Po Simonitiju je namreč na tak
način skušala ukleščiti oziroma uničiti
telo, saj je človeško dušo (tudi sam priz-
nava transcendenco) nemogoče nadzi-
rati. Vprašati pa se je vredno, koliko nas
fizično nadzirajo moderne demokraci-
je. Država in njene podveje oblasti nam-
reč povsod nastavljajo (za našo varnost,
seveda) nadzorne kamere, pod drobno-
gled jemljejo naše bančne račune, ugo-
tavljajo lahko naše nahajališče s po-
močjo signala mobilnih telefonov in še
bi lahko naštevali. Kako pa nadzirajo
dušo človeka, katere kontrola je po Si-
monitiju nemogoča? Danes je to, vsaj v
imanenci, čisto enostavno, saj ni težko
z ljudmi manipulirati po medijih, pri-
sluškovati njihovim telefonskim pogo-
vorom, vdirati v zasebno elektronsko
pošto, nadzirati po socialnih omrežjih
ipd. Če je Cerkev prisiljena priznati svo-
je zločine tedaj, ko je razkrinkana, ali ne
velja isto za sodobne demokratične
države, banke, multinacionalke, verske
sekte ipd.? Je torej le slučaj, da se usta-
novitelj Wikileaksa Julian Assange z ek-
vadorskega veleposlaništva v Londonu
ne more nikamor premakniti, saj ga
bremeni – glej ga zlomka! – prav ob-
tožnica spolnega nasilja in bi ga zaradi
tega ob prihodu na cesto takoj aretira-
li?
Dulcis, ali skoraj bolje rečeno, amaris in
fundo. Avtor za nazadnjaška papeža
vztrajno označuje Janeza Pavla II. in Be-
nedikta XVI. Ker njegovo delo nosi let-
nico 2015, dejansko pa je izšlo letos, bi
morda pričakovali, da bo zapisal kaj tudi
o zdajšnjem papežu Frančišku (omenja
ga sicer Kušarjeva), ki je znan po svojih
idejah in prizadevanjih za prenovo Cer-
kve – torej ni res, kot pravi avtor, da na
površino pridejo samo lopovi, pošteni
ljudje pa ostanejo na smetiščih sveta.
Frančišek, ki očitno misli, govori in dela
isto (medtem ko večina klerikov po Si-
monitiju eno misli, drugo govori, tretje
pa dela), je namreč pred kratkim izjavil,
da imajo ljudje prav, ko ga kritizirajo,
saj je tudi sam grešnik. Nekaj take po-
nižnosti bi očitno torej še komu prišlo
več kot prav...
I
Z 9. strani
Iztok Simoniti Deus vult ...
bicah te vzgojne meto-
de niso prav nič učin-
kovite. Zelo učinkovit,
domiseln in izviren pa
je način, ki ga je
režiserka uporabila za
njihov prikaz. V tem
svojevrstnem “muzikalu ali kaba-
retni predstavi”, katere besedilo in
petje igralci izvajajo v falzetu, tako
da vse skupaj izzveni še bolj grote-
skno in absurdno, je dala možnost
nastopajočim igralcem, da so iz-
koristili vse svoje igralske veščine,
pa tudi pevske talente – nekateri
izmed njih so res dobri pevci! – in
jih “strnila” v krasno ansambelsko
igro, ki prevzame zaradi svoje ho-
mogenosti in natančnega preli-
vanja dogajanja. Sploh so igralci
izrisali tako nenavadne, nikdar vi-
dene, z grotesknostjo, smešnostjo
in grozljivostjo obarvane like, ka-
terih strašljive poteze je z imenit-
nimi maskami še poudarila ma-
skerka Tina Prpar. Bili so skoraj ne-
prepoznavni, preobraženi v te
“spačene” figure, oblečene v rav-
no tako nevidene kostume kostu-
mografinje Jelene Proković, ki je
nastopajočim dodelila tudi never-
jetne lasulje. Domiselnost vseh je
dosegla res neslutene vrhove. Ime-
nitni so bili vsi izvajalci, Ana Fac-
chini, že omenjeni Kristijan
Guček, ki se je dobesedno spojil z
dramskim likom in bil resnično
nerazpoznaven, tudi v koreograf-
skih gibih (Maša Kagao Knez), Pe-
ter Harl, Gorazd Jakomini, Patrizia
Jurinčič Finžgar, najmlajša prido-
bitev SNG Nova Gorica, ki se je iz-
kazala tudi kot izvrstna animator-
ka lutk in v prizoru z ogromnimi
škarjami, Jure Kopušar, Matija Ru-
pel, Marjuta Slamič in Andrej Za-
lesjak. Prav tako kot so igralci
krepko presegli mejo gledališke
umetnosti in se krasno soočili z
glasbeno, so nastopajoči glasbeni-
ki Blaž Celarec, Boštjan Narat in
Joži Šalej, ki je bil tudi korepetitor,
znali izrabiti možnosti za dejaven
vstop v igro, ki jim ga je ponudila
režiserka. Na odru so se v njihovih
rokah zvoki klasičnih instrumen-
tov prepletali z raznimi čudnimi
glasbili, kot je pojoča žaga, ki
ustvarja posebno ozračje. Vse se je
spajalo v neko čudovito – grozljivo
“harmonijo”, ki je prepojila upri-
zoritev: take ne bo tako zlahka
spet na slovenskih odrih. Zelo raz-
veseljivo je to, da se je ta predstava
uresničila prav na odru enega iz-
med primorskih gledališč! Res je
to svojevrstna vrhunska uprizori-
tev, pri kateri se žanri kar spajajo
med sabo in imajo pomembno
vlogo tudi lutke – tudi te s po-
pačenimi potezami -, ki predsta-
vljajo neubogljive otroke. Lutke,
za animacijo katerih je bil drago-
cen svetovalec Brane Vižintin, kot
tudi zelo domiselno, hitro se
menjajočo sceno, tudi z globinsko
razsežnostjo, si je zamislila Barba-
ra Stupica. Zelo učinkovito so lut-
ke animirali igralci in pri tem se-
veda tudi vrtoglavo prehajali iz
svojega dramskega lika na lutko,
kar seveda ni mačji kašelj! Skratka,
enkraten uro in pol trajojoči spek-
takel, ki poteka brez predaha in je
vseskozi odličen ter je izredno
navdušil premierno publiko, tako
da se je ploskanje večkrat zaslišalo
kar pri odprti sceni in ob koncu
kar ni hotelo ponehati ob
vzhičenih vzklikih.
Iva Koršič
V sredo, 25. januarja, ob 18. uri
bodo v dvorani Corgnali
mestne knjižnice Joppi v
Vidmu (riva Bartolini 5) pred -
stavil i  poznani roman
Franceta Bevka Kaplan Martin
Čedar mac (izšel je leta 1938),
ki ga je zadruga Most leta
2015 objavila v italijanščini, v
pre vodu že pokojnega Ezia
Mar tina. Roman je osre do -
točen na prepoved sloven ske -
ga jezika v beneških cerkvah
pod fa šiz mom leta 1933.
Prevodu so do dali isti roman v
beneško slovenskem narečju v
stripu Morena Tomasetiga.
Strip je bil v petnajstdnevniku
Dom ob javljen v 67 nada -
ljevanjih med 31. januarjem
2011 in 31. ja nuarjem 2014.
Uvodno be se do je napisal
Boris Pahor. Ob predstavitvi v
Vidmu, ki jo pri reja mestna
knjižnica v so de lovanju z
odborništvom za kul turo
občine Videm, bodo spre -
govorili direktor knjižnice Ro -
mano Vecchiet, teolog in od -
go vorni urednik Doma msgr.
Marino Qualizza ter profesor
slovenščine na videmski uni -
ver zi Roberto Dapit. Objava
Ka plana Martina Čedermaca
v italijanščini daje Italijanom
priložnost, da spoznajo, kako
je Benečija trpela pod fašiz -
mom.
Kaplan Martin
Čedermac v Vidmu  
Premiera: Peter Kušter
Enkratno gledališko doživetje!
SNG NOVA GORICA