Šlev. 215.
T MM T SOM DIH a. S8"!emfira na. temam ne,®, sbne 2 Din. [e|B Ln.
Naročnina
za državo SHS: na mesec . , sa pol leta , sa celo leto
.... Din 20
• • • • m 120
.....240
za inozemstvo: oieseCno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva . . . . . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta moli oglasi po Din 1'50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din V— ln 4-—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši
ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnino otaCana v ootoviol
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici t/III. Rokopisi se ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon SO, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6 Čekovni računi Ljubljana 10.650 ln 10.349 (za insprnte) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
Za svetovni mir.
Vprašanje, kako zasigurati svetovni mir, je na zasedanju Društva narodov v Ženevi vendarle storilo korak naprej. Res je, da se stališče Anglije in Francije v tem pogledu prvotno nista vjemali, toda ideja sama je danes že toliko napredovala, da zastopniki držav v Ženevi niso mogli vzeti nase odgovornosti, da jo s kakšnimi praktično brezpomembnimi resolucijami pokopljejo.
Mac Donald je zastopal tezo, da naj se izvrši splošna razorožitev ali vsaj znatna redukcija vseh vojaških sil Evrope in da naj se vse države v slučaju medsebojnih sporov podvržejo razsodbi Društva narodov. Herriot pa je poudarjal, da je na ta način varnost posameznih držav premalo ali pa sploh nič zasigurana, ne glede na to, da je splošna razorožitev zaenkrat neizvedljiva. Angleška teza ima značaj diktata, ki bi zlasti male države podvrgel brez obrambe velikim. Francija polaga glavno važnost na medsebojno zasiguranje miru, oziroma obstoječega političnega stanja v Evropi potom obče garancijske pogodbe, koje izvršitev bi nadziralo Društvo, in ki bi obenem vključevala še one posebne pogodbe, ki jih posamezne države v to svrho medseboj sklepajo. Ako bi katera država to kršila, bi vse ostale garancijske države Društva napadeni priskočile na pomoč. Ameriški projekt, ki pa ni oficielen, ampak ga je predložil čisto kot zasebno iniciativo Chotvvell, predvsem naglasa arbitražo in sicer čisto določno označuje kot napadalko ono državo, ki bi v določenem kratkem roku ne izjavila, da se brezpogojno podvrže razsodbi Društva narodov. Društvo samo pa je bilo izdelalo projekt, ki polaga glavno važnost na medsebojno zavarovanje držav po medsebojni vojaški pomoči proti eventualnemu napadalcu.
Zastopniki držav niso osvojili nobenega izmed predloženih načrtov ali stališč. Pač pa sta se Mac Donald in Herriot zedi-nila na nekatere kompromisne smernice, nakar je Društvo dalo cel kompleks teh vprašanj v presojo celi vrsti komisij, med katerimi je najvažnejša 3. komisija, ki je za predsednika izvolila čehoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Beneša. Temu se je posrečilo izdelati definitivni načrt, ki bo bržkone, ko ga plenum Društva sprejme, v obliki protokola pridejan že obstoječemu paktu Društva narodov kot dopolnilo k §§ 12 in 16 in bo imel isto obvezno moč kakor ju imata omenjena paragrafa. V glavnem se bo določalo, da mora vsaka država, članica Društva narodov, svoje sporne zadeve z drugo državo, članico Društva, predložiti Društvu v razsojo, da je razsoja za obe obvezna, da se bo ona država, ki bi se ne izjavila pripravljeno, da se ji podvrže, smatrala za napadalko in da se bo proti njej postopalo z vojaškimi in gospodarskimi sankcijami. Za posamezne pogodbe med različnimi državami Društvo narodov ne siprejema nobene odgovornosti, ampak bodo morale vse brez razlike, naj imajo kakršnekoli pogodbe s komurkoli, predložiti svoje sporne zadeve Društvu, ako nočejo, da bi jih zadele sankcije za slučaj vojske, ki bi jo začele brez ozira na Društvo narodov.
Kakor vidimo, je to kompromis, ki ima veliko pomanjkljivosti na sebi, je pa le nekaj. Pesimisti in tisti, ki na miru niso in-teresirani, bodo seveda z veseljem razkrivali njegove slabe strani, pametni ljudje pa bodo rekli, da se kaj takega kakor mirovna zveza vseh narodov, oziroma držav, ne zgradi v par letih. Čisto gotovo pa je, da 8e ta misel uresničuje in da bodoča mirovna federacija vseh evropskih držav niso vet puste sanje. Zedinjene države Evrope so cilj, ki prihaja vedno bliže.
Zanimivo bi bilo proučiti vse one, ki so ta cilj v teku 2000 let po Kristusu v svojih delih obrisovali. Tu imamo Avguštlnovo De Civitate Dei, Tomaža Akvinskega De Legibus in De Regimine Principum, Dantejevo De Monarchia, načrt večnega miru slovitega abbeja S. Pierra, ki ga je povzel Rousseau in zagovarjal 25. marca 1790 v narodni skupščini Mirabeau, nadalje Kantov Zum evvigen Frieden in nešteto drugih. Zlasti pa je misel o obvezni arbitraži našla večkrat konkretnega izraza v različnih parlamentih, v medsebojnih državnih
pogodbah in na evropskih kongresih: tako v Parizu 1856 in 1889, v Londonu 1890, v Bernu 1891 in 1892, v Čikagu 1893, v An-verzi 1894 in na znameniti haaški mirovni konferenci, ki je bila sklicana na inciativo nesrečnega carja Nikolaja II.
Seveda je najnujnejša podlaga za uresničenje trdne mirovne zveze Evrope moralna obnova človeštva, pravična socialna politika, demokralizem in formulacija ter utrditev mednarodnega prava (ius gentium starih), ki bi vezal vse narode in države.
ODNOSAJI Z BOLGARIJO. — KDAJ
Belgrad, 19. septembra. (Izv.) Sofijski list »Slovo«, organ Cankove vlade, prinaša razgovor svojega dopisnika z našim zunanjim ministrom gosp. dr. M a -rinkovičem. Največ je bilo govora o odnošajih med našo državo in Bolgarijo. Marinkovič je izjavil, da so odnošaji popolnoma pravilni, vendar pa želi, da bi bili boljši, kar je odvisno od Bolgarije. Za zboljšanje ni nobenih ovir razen, v psihološkem razpoloženju. Ti odnošaji pa ne bodo dobri, če se bo dopuščalo organiziranje razbojniških čet na ozemlju ene države z namenom vdreti v drugo državo. O razpoloženju v Jugoslaviji pod novo vlado je Marinkovič izjavil: Jaz mislim, da ne bomo imeli kmalu volitev. To je treba izvesti šele takrat, kadar bodo postavljena jasna temeljna vprašanja, o katerih je treba ljudstvo pri volitvah vprašati za njegovo mnenje, in kadar se jasno očrta razlika med politiko sedanje vlade in politiko, ki jo pozdravlja sedanja opozicija. Ta trenutek še ni nastopil. Dolžnost nove vlade je, da ustvarja demokratične naprave in da si pridobi zaupanje za stvarno politiko pri vseh, ki pošteno mislijo.
BODE PRI NAS ČAS ZA VOLITVE.
RAZGOVORI O KONČNEM SPORAZUMU SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV,
Zagreb, 19. septembra. (Izv.) Kakor smo že poročali, so se ob priliki zadnjega bivanja dr. Mačka in Predavca v Belgradu začeli razgovori o definitivnem sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Po izjavi predstavnikov HRSS so načelniki vladnih strank izrazili mnenje, da je položaj zrel za formalna pogajanja za končni sporazum. Po informacijah vašega dopisnika so se med načelniki vladnih strank in predstavniki HRSS vršili samo neobvezni razgovori o temeljnih vprašanjih in o glavnih konturah končnega sporazuma. Ob tej priliki sta predstavnika HRSS naglašala svoje stališče, da se more o definitivnem sporazumu pogajati samo s formalno večino srbskega naroda, ki pa sedaj ne le da ni za sporazum, marveč je proti vsakemu sporazumu. Zato je bilo z obeh strani sprejeto stališče, da se zaenkrat vrše samo razgovori, ki se bodo nadaljevali in na katerih se bo napravil načrt za enoten nastop pri volitvah.

oženja p;
Belgrad, 19. sept. (Izv.) Pri radikalih se s strahom pričakuje vstop HRSS v vlado, posebno ko vidijo pod kakšnimi pogoji in na kakšnem temelju se bo reševalo vprašanje srbohrvatskega spora. Za sedaj se radikali omejujejo na shode po okrajih in grozijo, da bodo začeli sklicevati velika zborovanja. Vsa ta njihova zborovanja pa ne pomenijo ničesar, ker radikali dan za dnem zgubljajo vsled svoje politike, ki po-
staja med Srbi vedno bolj osovražena, ra-j zon tega pa tudi radi velikih zlorab, ki so ' jih zagrešili njihovi prvaki na škodo države in ljudstva. Radikalom nihče ne more pomagati, da rešijo svoje prvake kazni, ki jih bodo morali trpeti. Razpoloženje med ljudstvom, kar je zelo značilno in pri vseh radikalih je tako, da morajo vsi lopovi v temnico, pa tudi če so bili ministri.
C*®!! 55
'M
19. septembra. (Izv.) Popol- ' dne se je vršila seja ministrskega sveta, na ! kateri je bil finančni minister dr. Spaho pooblaščen, da predloži finančnemu odboru spremembe uradniškega zakona o draginj-skih dokladah vpokojencev. Namen teh iz-prememb je zenačiti dohodke vpckojencev po novem zakonu. Vpokojenci po starem ; zakonu dobivajo različne dravinjske dckla-1 de, kolikor pač imajo službenih let. Pokojnina do 20 službenih let se bo gibala med 700 do 1200 dinarji, preko 20 službenih let med 900 in 1800 dinarti, za prlno število službenih let med 1100 do 1200 dinarjev. Pokrajinski namestniki, pomočniki opclno-močenih ministrov (poslanikov^ člani državnega sveta, kasacijckega sodišča, glavne kontrele in predsednik apelacijskega sodišča dobivajo 3000 Din mesečne pokojnine. Vpokojeni ministri dobe pokojnino brez ozira na službena leta.
Dalje so razpravljali o načrtu zakona
za pobijanje korupcije, ki ga je izdelal poseben odbor na podlagi prejšnjega načrta. Storjene so bile male izpremembe v vprašanju kompetence sodišč. Te male izpremembe bodo v dveh do treh dneh stilizira-ne in zakon bo gotov.
Na predlog prosvetnega ministra dr. Korošca je odobrenih 60 štipendij za naše dijake za študij v inozemstvu. Te štipendije se bodo oddale po natečaju.
Ministrski predsednik je poročal o dogodkih v južni Srbiii. Zlasti se je razpravljalo o napadu kačakov pri Djakovici. Kačaki so odpeljali okrajnega glavarja in zahtevajo zanj odkupnine 300.000 Din v papirju in 500 Din v zlatu. Vlada je sklenila, da se s kačaki ne bo pogajala, ker je to za državo poniževalno. Pač pa se je sklenilo, da se stori vse, da se okrajnega glavarja reši. V južno Srbijo je odpotoval državni podtajnik Cemovič.
Posvet o načrtu konkordata.
Belgrad, 9. sept. (Izv.) V ministrstvu za vere se je vršila seja, na kateri se je razpravljalo o novem načrtu konkordata z Vatikanom. Prisotni so bili zastopnik ministra za vere dr. Korošec, ljubljanski knezoskof dr. Jeglič, zagrebški nadškof dr. B a u e r, diakovski škof dr. A k š a -m o v i č , poslanik pri Vatikanu dr. S m o -dlaka in načelnik katoliškega oddelka v ministrstvu za vere dr. L a n o v i č. Na seji je prišlo do raznih sklepov, ki jih bo ministrski svet izpeljal.
ŠKOFJE PRI G. DAVIDOVIČU.
Belgrad, 9. sept. (Izv.) Ministrski predsednik Lj. Davidovič je danes sprejel zagrebškega nadškofa B a u e r j a in dja-kovskega škofa A k š a m o v i č a , ki sta mu poročala o sklepih škofovskega sestanka v Djakovem. Ravnotako je bil pri mini-
strskem predsedniku naš poslanik pri Vatikanu dr. Josip S m o d 1 a k a , ki bo ostal nekaj dni v Belgradu, da počaka kraljeve vrnitve.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 9. sept. (Izv.) Današnja >De-mokratija« prinaša vest o sklicanju narodne skupščine. >Demokrati'a« je zvedela, da bo sklicana narodna skupščina na izredno zasedanje v prvi polovici oktobra. Do takrat bodo dokončani razni zakonski načrti.
IZ FINANČNEGA MINISTRSTVA
Belgrad, 19. sept. (Izv.) Pri finančnem ministra dr. Spalni je bil danes zunanji minister dr. Marinkovič in je z njim razpravljal o proračunu svojega resora. Isto-tako je obiskal finančnega ministra dr. Jo van Jovanovic in se z njim razgovarjal o političnem položaju.
Belgrad, 19. (Izv.) Ljubljanski župan dr. Ljudevit Perič je obiskal ministrskega predsednika D a v i d o v i č a , prosvetnega ministra dr. Korošca, notranjega ministra Petroviča, poljedelskega ministra dr. Kulovca, ministra za zgradbe dr. Šumenkoviča in finančnega ministra dr. S p a h a. Pri dr. Korošcu je bil radi podržavljenja mestne ženske gimnazije v Ljubljani, pri dr. Kulovcu pa radi pozidave praga na Savi, da se zaščiti mestni ljubljanski vodovod. Zahteval je tudi regulacijo Ljubljanice. Pri dr. Šumenkoviču je zahteval posebnih kreditov za tekoče leto za obrtno nadaljevalno in za srednjo tehnično šolo. Pri finančnem ministru je dr. Perič obrazložil s finančne strani vsa vprašanja, ki zadevajo Ljubljano. Finančni minister je pokazal dobro vol jo, da pomaga. Tudi vsi drugi ministri so obljubili pomoč. V soboto bo dr. Perič obiskal vojnega ministra Hadžiča radi prenosa smodnišnice z ljubljanskega polja na dragi kraj.
I. kongres pravnikov v Zagrebu
Zagreb, 19. sept. (Izv.) Danes je bil v saborski dvorani otvorjen prvi kongres pravnikov iz cele države. Kongresa se udeležujejo iz Srbije 120, iz Vojvodine 20, iz Dalmacijo 3, iz Slovenije 70, iz Bosne in Hercegovine 20, iz Hrvatske in Slavonije 150 pravnikov. Poleg teh so navzoči skoro vsi zagrebški pravniki. Ob 11. uri je minister za pravosodje dr. H rasni-ca s kratkim nagovorom otvoril kongres in pozdravil udeležence. Za njim je pozdravil zagrebški župan Heinzl. Nato se je volilo predsedstvo. Za predsednika .ie izvoljen dr. Vero n a, za prvega podpredsednika dr. N e s t o r o v i c, za drugega podpredsednika dr. M a j a r o n , za tajnike pa dr. P o 1 i t e o, dr. S a j o v i c in Gjorgjevič. — Sledil je prvi referat o osnovanju kongresov pravnikov kraljevine SHS. Referiral jo dr. Moja-ron. Popoldne so se nadaljevali referati v plenumu, jutri bodo pa zborovali odseki..
KAČAKI UJELI OKRAJNEGA GLAVARJA.
Belgrad, 19. septembra. (Izv.) V južni Srbiji se opaža vedno večje gibanje kačakov in roparjev. Včeraj so v okolici Djako-vice ujeli tamošnjega okrajnega glavarja, pisarja in dva orožnika. V Obiličevem so navalili na železniško postajo in napravili mnogo škode. Državni podtajnik v ministrstvu za notranje posle Cemovič je radi tega odpotoval v južno Srbijo, da na licu mesta prouči, kaj je treba proti kačakom podvzeti in kaj storiti, da se meje proti Bolgariji in Albaniji zavarujejo.
Belgrad, 19. (Izv.) Popoldne se je vršil v ministrstvu za notranje zadeve sestanek zaradi dogodkov v Južni Srbiji. Sestanku so prisostvovali Cemovič, general Tomič in nekateri načelniki notranjega ministrstva in sklepali, kako nastopati proti albanskim roparjem- Vlada smatra, da teh pojavov ni vzeti resno.
POVRATEK DR. BEHMENA V BELGRAD.
Belgrad, 19. septembra. (Izv.) Minister za socialno politiko jlr. Šefkija Behmen se je vrnil iz Zagreba. Takoj po prihodu je obiskal ministrskega predsednika Lj. Davidoviča in mu poročal o uspehih svojega potovanja in o vtisih, ki jih jc dobil v razgovoru s člani HRSS.
ZEMLJORADNIŠKI SHODI V BANATU.
Belgrad, 19. sept. (Izv.) Odposlanstvo zemljoradnikov iz Mokrinja v Banatu je prosilo zemljoradniški klub, da skliče nekaj shodov v Vojvodini. V nedeljo se zato vrši v Mokrinju velik shod, na katerega pride več tisoč ljudi. Tudi v Veliki Kikindi se vrši v nedeljo velik shod. Shodom bodo prisostvovali zemljoradniški poslanci in člani glavnega odbora zemljorad. stranke.
BEGLUŠKI ZAKON.
Belgrad, 19. sept. (Izv.) Odbor za pro-učavanje begluškega zakona se jo danes | sestal pod predsedstv oin Marka G i u r i -čiča. Ker se odbor že dolgo ni sestal, je skušal predsednik zvaliti odgovornost od 5 sebe in navajal vzrok, da člani in predla-, gatelji zakona niso prihajali k sejam. Nato 1 je izjavil dr. K n 1 o v c c kot namestnik mi-;
nistra za agrarno reformo, da je on prejel povabilo na sejo šele ob treh popoldne radi česar ni mogel zvedeti, kakšno mnenje zavzema ministrski svet v tem vprašanju, niti ni imel časa prečilati obeh predlogov. Zato ne more v tem vprašanju podati vladinega mišljenja. Po kratki razpravi je bil sprejet predlog muslimana Ajano-viča, da se seje tega odbora odgodijo do sklicanja skupščine.
MAŽARSKI POSLA NTK PRI DR. MARIN-KOVIČU.
Belgrad, 19. sept. (Izv.) Ministra za zunanje zadeve dr. Marin kovica je obiskal mažarski poslanik Andrej von Horry, da mu poroča o pogajanjih, ki se bodo vršila V Belgradu o raznih prometnih vprašanjih.
DR. BEHMEN ZOPET V BELGRADU.
Belgrad, 19. (Izv.) V Belgrad se je Vrnil minister dr. Behmen. V razgovoru z Vašim dopisnikom jo izjavil, da je z napravami, ki spadajo pod socialno politiko, katere je videl v Ljubljani in Zagrebu, zadovoljen.
POROČILO POSLANIKA RAKIČA.
Belgrad, 19. (Izv.) Naš poslanik v Sofiji Rakič je danes obiskal ministra za zunanje zadeve in z njim dolgo razpravljal. (Ministrskemu predsedniku jo poročal o dogodkih v Bolgariji. Zvečer odpotuje Rakič v Belje, da poroča kralju. V Belje je odpotoval tudi ravnatelj političnega oddelka za bližnji vzhod v angleškem ministrstvu za zunanje zadeve, g. Lampson, ki se bo tam udeležil s kraljem lova.
UKINITEV ČASNIKARSKIH ATAŠEJEV.
Belgrad, 19. sept (Izv.) Minister za Zunanje zadeve bo ukinil vse časnikarske atašeje pri naših inozemskih poslaništvih. Propaganda bo poverjena diplomatskim uradnikom.
SEJA PREDSEDSTVA HRSS.
Zagreb, 19. sept. (Izv.) Jutri opoldne če bo vršila seja predsedstva HRSS. na kateri se bo razpravljalo o političnem položaju.
ZA OLAJŠAVE POTOVANJA DELAVCEM V FRANCIJO.
Belgrad, 19. septembra. (Izv.) Med pristojnimi ministri se je danes vršila razprava, kako naj bi se delavcem olajšala pot v Francijo, da si tam poiščejo dela, ker je naseljevanje v Severno Ameriko ustavljeno.
ZAVOD ZA MEDNARODNO SODELOVANJE.
Ženeva, 19. sept. (Izv.) Društvo narodov je sprejelo ponudbo francoske vlade, da osnuje zavod za mednarodno sodelovanje.
[NADALJEVANJE POGAJANJ MED
ANGLIJO IN RUSIJO.
Berlin, 19. sept. (Izv.) Angleško-ruska pogajanja se bodo nadaljevala te idni v Berlinu. Pogajanja bo vodil angleški poslanik v Berlinu.
ŠPANCI SE NE ID A JO.
Pariz, 19. sept. (Izv.) Španci pripravljajo novo ofenzivo na Tetuan. Dementi-irajo tudi vesti o premirju z Abd-elKeri-mom in vesti o odstopu iz Maroka.
ITALIJANSKO-ŠVICARSKA POGODBA.
Bern, 19. sept. (Izv.) Med Italijo in fivico je sklenjen sporazum o razsodišču, ki daleč presega vse dosedanje sporazume te vrste. Sporazum določa, naj presoja vse spore posebno trajno razsodišče 5 oseb, če pa se te ne zedinijo, na.j se predloži vsak spor na rešitev mednarodnemu razsodišču v Haagu.
PROSTOZIDARJI SE SELIJO.
Rim, 19. sept. (Izv.) Italijanske lože bo zaradi napadov fašistov na lože sklenile, da preselijo svojo centralo v Pariz.
ODHOD FRANCOZOV IZ DUIS-BURGA.
Duisburg, 19. sept. (Izv.) Danes so Francozi začeli zapuščati mesto Duis-burg.
UPOPt V AFGANISTANU.
London, 19. sept. (Izv.) V Afganistanu je prišlo do težkih bojev. Mrtvih je okoli 1300 vojakov.
ZMAGOVITI UPORNIKI NA!
KITAJSKEM.
London, 19. sept. (Izv.) Vladne čete v okolici Šanghaja so se uprle in so začele pristopati k ustašem. Shangai je obkoljen, tako da vsak trenotek pričakujejo padec mesta. Za varnost tujcev je preskrbljeno.
London, .19. septembra. (Izv.) Man-flžurska armada koraka proti Pekingu.
Farina gegenuber z rdečim lotosovim cvetom na etiketi je edino prava izvirna ko-lonjska voda svetovno prnnane prve destile-rije v Kolinu: Johann Maria Farina gegen-iiber dem Jiilicks Platz.
VI. mednarodni kongres za pobijanje trgovine z dekleti in otroci.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gradec, 18. sept. 1924.
>KammermusiksaaI< je danes zajel hrabre pionirje za moralo in obnovo človeške družbe. Otvoritve koDgresa so se udeležili deželni glavar dr. Rintelen, župan Muchitsch, podžupan dr. Pertossek, gen. vikar in prošt baron Oer, razni dostojanstveniki s svojimi damami, škof dr. Prohaszka (Szombath61y) ter kanonik Schrader iz Celovca.
Udeležence je pozdravil v sijajnem govoru vseučilišni profesor dr. U d e. Povdaril je nujnost akcije, kajti svet je razbit. Razbil ga je duh egoizma, duh laži, materializem. Razbito je gospodarsko življenje, razbita je morala... V takem času razvija organizacija za pobijanje trgovine z dekleti in otroci svojo zastavo. Hočemo ltosmos, red, življenje. Sovražimo vse, kar človeka ponižuje in onečašča. Orožje je absolutni zakon nravnosti, duh, ki nas preveva, je sveti duh. Obnoviti je treba ideal seksualne morale v novi čistosti, kajti seksualni problem je centralni problem: v njem koreninijo — več ali manj — vsi social-no-etični in gospodarski problemi. V takem delovanju je zapopadeno zbližanje med narodi, sv. Duh pa naj blagoslovi vse, ki so se zbrali.
Nato je pozdravil dr. Ude udeležence v angleškem, francoskem, italijanskem in pa v srbo-hrvatskem jeziku; predsedstvo je prevzel odposlanec angleškega odbora Claude G. Montefiore. Zborovalce sta pozdravila s kar najprisrčuejšimi bescJami glavar dr. Rintelen in župan Muchitsch. (Burno pritrjevanje.)
S tem je bil kongres otvorjen in vrstili so se referati posameznih delegatov. V francoščini je govoril delegat belgijskega odbora Izidor Maus, nemški pa dr. A. de Graaf za Nizozemsko. Nizozemska se je rešila trgovine ! z dekleti potom zakonodaje. Važno je vpraša- i nje: Kako rešiti žene in otroke pred moško pohotnostjo? in: Kako se moški in žene osvo- i bodi jo sami? Govornik se je zahvalil neumor- 1
Radikalske Somalije.
V stranki g. Nikole Pašiča vlada skrb in škripanje z zobmi. Legendarni »čiča Ba-ja« ni vedel, »šta radi«, zaljubil se je v volivni mandat in je v svoji kratkovidnosti zdrknil za kulise našega političnega življenja. Pašič — tako ga opisuje v »Radikalu« Živojin Simič — je človek povprečnega razuma, nima nobenih idej in si Še nikdar ni belil glave z državniškimi reformami. Ni ustvarjajoč duh, je brez energije, čestokrat zapade kolebanju, najtežje pa mu je —misliti. Te lastnosti so mu narekovale molk, da bi okolica mislila: To je globok političen mislec. Je demagog, sovraži v stranki vse, ki so sposobnejši nego on, pri tem je pa previden in zavraten obenem. Neljube pristaše je »izgurak petom drugih, tretjih osebnosti. Tako je napravil z Vujičem, Grujičem, Taušanovičem in njegova zadnja žrtev je bil — Stojan Protič. Pašič ni ustvaril svojemu narodu ničesar: povsod je zasledoval svoje lastne interese. Drugi radikali so lahko pokazali na sadove svojega dela. On je imel vse, kar mu more ljudstvo dati: denar, premoženje, čast, reci o ve, a ljudstvu ni dal ničesar. Miša Vujic je podržavil železnice. Taušanovič je uvedel razredno loterijo in ustanovil »Srbsko paroplovno družbo« in Eksportno banko. Sava Grujič je ustanovil mnoge vojne institucije .Paču in Protič sta uredila srbske finance. Milovanovic je sklenil balkansko zvezo proti Turčiji, toda Nikola Pašič ne more pokazati nobene zasluge. Današnja kraljevina ni njegovo delo. »Baja« se je olišpal s tujim perjem. Kar je armada pridobila z orožjem, je Pašič znal diplomatič-nim potom zmanjšati. Nekaj je v sodbi g. Simiča brez dvoma pretirano, toda prišla je iz radikalnih vrst in to da misliti... To tembolj, ker strelja iz najtežjega kalibra — iz svoje »Smotre« — tudi radikalni mal-kontent Mihajlo Rankovič. Borba je naperjena proti »ministromanski« kliki okoli g. Pašiča in to čezdalje z večjo srditostjo.
Borba v radikalni stranki je naraven znak bolezni, ki jo muči. Dokler je bila stranka na vladi, se je vzdrževala z metodami absolutizma in bizantinsko pobarvanega makijavelizma. Pašič ni povedal, kaj hoče. Tako se po svetovni vojni ne dela državna politika. Mislil in veroval je, da bo čas uklonil »prečanske« težnje, ali mož se je temeljito zmotil. Marsikaj je dozorelo izza konstituante, toda žetev je bila prihranjena drugim. In Nikola Pašic, nevajen političnih udarcev, se je prestrašeno vzdra-mil pred silnimi razpoklinami v stavbi Sve-tozar ja Markoviča ...
Med strankami, ki imajo v slovenskem in hrvatskem narodu zasloinbo, ter m^d radikalno stranko je bistvena razlika. Radikalna stranka je v zadnjih letih očividno prenehala biti ljudska stranka v pravem pomenu besede. Oklepala se je oblasti in najvišji interes njenih prvakov — izvzemši 1 Slojana Protiča in njegove iskrene prija-> telje —• je bil interes maloštevilne klike.
Sedaj dolžijo Krsto Miletiča vseh neuspehov. Ali Miletič ni nič več kakor produkt svojega miljeja. Ministrski bankroterji se niti ne zavedajo, da jih je pahnilo v brez-pomembnost njih lastno, nesocialno, proti-demokratično in protiparlamentarno mišljenje in delovanje. Samo radi tega se je radikalna stranka oklepala oblasti. Paši-čeva klika se je dobro zavedala, da brez oblasti ni razmaha stranke. Odtod tista trmoglavost glede volivnega mandata in želja po diktiranih volitvah. V Srbiji ima pričakovati le tista stranka volivnega uspeha, ki je slučajno na vladi. To je v protislovju z demokracijo in označuje politično nezrelost. »Prečanske« opozicionalne stranke pa ne samo, da pod P. P. režimom niso »kopnele, nasprotno so se tako ojačile, da se je notranjepolitični položaj po njihovi volji temeljito spremenil. Kje je dinamika morale in idejo, ki veže današnjo radikalno stranko? Ne najdemo je, zato je razumljivo, da se njeni pristaši boje dolgotrajne opozicije in da vedo, kaj bi se utegnilo pripetiti stranki, ki je doslej skoro izključno upravljala državo.
. Skrajno levico predstavlja frakcija, ld jo je svoj čas ustanovil pokojni Stojan Protič. Nekak centrum pa tvori g. Ljuba Jovanovič. Mož je imel mnogo dobre volje, toda okoliščine so bile močnejše in so njegovo vladno kombinacijo izpodrinile. Pašič je v stranki podlegel; Jovanovičeva teza je zmagala, vendar šele post festum. To je spravilo radikale iz ravnotežja. Dobro se zavedajo, da ni orožja, s katerim bi se dal odbiti udarec, prizadet vsled vstopa Radičeve stranke v vlado g. Davidovica. Notranji prepiri v stranki so pa vsekakor dokaz," da se pripravlja v stranki evolucija. Radikalom preostane še eno: vreči iz svoje sredine vse korupcioniste, očistiti stranko cincarske zalege in obnoviti duh tistega poštenega ra-dikalizma, ki je navdajal Lazo Pačua, Protiča in druge veljake iz nedavne preteklosti. Ni samo v interesu Srbstva, marveč nas vseh, da se vrne doslej najmočnejša srbska slranka na sodobno pot prave demokracije, ustavnosti in evropskega parlamentarizma.
nemu prvobojevniku za moralo prof. dr. Ude-ju. Nato so govorili: dr. Iung za Nemčijo, J comm. dr. Felice Calimani (Italija), policijski svetnik Scheffer (Mažarska) in tajnik kitajskega poslaništva na Dunaju Yates Maesto Wang, ki je omenil, da jo že stara Kitajska uvedla zakonite določbe proti trgovini z dekleti; odkar je pa republika, skuša to zakonodajo prilagoditi zapadnim vzgledom. Za našo državo je govoril dr. Robič, za češkoslovaško republiko podkonzul Lorenz in Miss Baker, generalna tajnica mednarodnega urada za pobijanje trgovine z dekleti. S tem je bila seja zaključena.
Na popoldanski seji je bil izvoljen prof. dr. Ude predsednikom zborovanja. Delegati posameznih narodnih odborov lige so poročali o delovanju, ki se bori mestoma s finančnimi težavami. Govorili so: dr. Jung (Nemčija), grofica John v. Limburg-Stirium (Egipt), Mr. Henneguin (Francija), G. Velthuissen (Nizozemska), gospa Latinovits (Mažarska), dr. Faerden (Norveška), gospa Wahlstrom (Švedska), dr. Ninck (Švica), gospa Girio (Italija), gospa Holderegger (Poljska).
Drugi del razprave je veljal pornografiji in obscenim publikacijam .Norman Kendal (Anglija) je opozoril na zvezo med pornografski mi publikacijami in trgovino z dekleti. Ženevska konvencija iz leta 1923. označuje željo, naj bi se širjenje pornografskih del kaznovalo kot zločin. V Angliji se bo to kmalu uzakonilo. Izčrpna definicija besede »nespodobno« je pa nemogoča. M. Bilfant (Pariz) je opozoril na pomanjkljivo zakonodajo v tem pogledu. Trgovina s to lektiro ni obsežna, usmerjena je pa v demoralizacijo mladine. V kino se deci prepoveduje vstop. Pred kinom pa se plakati rajo najbolj nespodobne stvari. Okolico šole je treba zavarovati proti takim plakatom, ki se skrivajo pod figovim peresom »umetnosti«. Gospa dr. Matzko (krščansko social.) je poudarjala, da nobena reforma kazenskega zakona ne bo zalegla, ako se ne rodi iz ljudske zavesti. Ljudstvu se morajo kloake zastu-diti. Naposled je prav zanimivo orisal bistvo obscenosti predsednik prof. Ude. Cerkev, ljudstvo, šola in sodišče morajo skupno delovati; proti lastnemu ponižanju pa se mora dvigniti žena, ki je skoro izključno predmet pornografije. Kongres se bo jutri nadaljevat
končala s popolnim polomom. Zaraditega je diktator primoran pogajati se z vodjo domačinov AJbd el Krimom. Španija hoče priznati kalifat maroškega sultana nad Tetuanom, toda Abd el Krim zahteva veliko več. Španci naj zapuste vse maroško ozemlje izvzemši Cento, Melillo in otokov Alhucemas, Penon in Gomera.
»Ofenziva klerikalcev proti
leesn«.
(»Jutro« z dne 19. sept. 1924}
Finančni delegat dr. Š a v n i k nam je podal k temu članku sledeča avtentična pojasnila:
Do danes nisem prejel od sedanje-, ga g. finančnega ministra niti pismenega niti ustnega ukaza, da naj se davčna praksa v katerem koli oziru poo-stri. Tudi delegacija kljub temu, da »o se izdatki po novem uradniškem zakonu zelo povišali, ni izdala nikakih odredb r tem smislu, marveč je le zopet vzpostavila evidenco eksekucijskih agend pri davčnih oblastvih, kakor je že obstojala v avstrijski dobi in se je ob prevratu zanemarila. Ta odredba je bila že radi tega potrebna, ker so davčni zaostanki pri nekaterih davčnih uradih neprimerno narasli, in je pri davkoplačevalcih samih vzbujalo mnogo nejevolje, da so se terjali celoletni in tudi višji zneski, mesto četrtletni obroki. Tudi v zvezi s to akcijo se pa nobena že dovoljena odgoditev plačila ni preklicala.
Davčna zadeva tvrdke Hudovemik-Resman se obravnava strogo po določilih zakona in je še v teku. Podrobneje informacije javnosti ne morem dati, ker me po § 246. zakona o osebnih davkih veže najstrožja molčečnost.
Da se napake in krivice, ld so se zgodile pri priredbi dohodnine za leto 1923. »najbrž ne bodo dale več popraviti«, j c povse neutemeljeno. Nasprotno, — delegacija je z ozirom na številne in, kakor vse kaže, vsaj deloma opravičene pritožbe iz nekaterih okrajev izdala posebne in zelo dalekosežne odredbe, da se pogreški čim prej in kolikor mogoče že v prvi instanci odpravijo.
Dohodnina za 1923 niti s 30odstotnim izrednim pribitkom, ki se je za to leto na novo uvedel, ne znaša dvakrat toliko, kakor prejšnje leto. Natančni statistični podatki se v kratkem objavijo. Da pa je s tem pribitkom dohodninsko breme postalo še občutnejše!' k6f je radi zastarelosti lestvice bilo že prej, je povse naravno. Baš radi tega sem tudi jaz napram takratnemu g. finančnemu ministru dr. Stojadinoviču večkrat izrazil svoje pomisleke proti pribitku, a žal nisem uspel.
Na ostale trditve »Jutra« v okviru te oficielne izjave ne morem reagirati.
*	Benito Mnssolini skuša pridobiti na svojo stran liberalce, da utrdi svoje stališče. Posebno se laska južni Italiji in se je približal znanemu južnoitalijanskemu liberalnemu leaderju de Nicola, ki je bil izstopil iz političnega življenja, da ga zopet pridobi za parlamentarno areno. De Nicola naj bi pripravil liberalce do sodelovanja 7. Mussoliniejm, seveda v duhu ustave in legalnosti. Kljub očividnemu odnehavanju fašizma pa ostaja opozicija neuklonljiva, ker fašizmu ne zaupa, dobro vedoč, da bi, čim se zopet utrdi, pozabil na vse svoje obljube. Opozicija hoče čisto pravilno slabost, ki jo fašizem sedaj kaže, izrabili in dela na njegov padec.
*	Španija se pogaja z Maročani. Primo de Riverina ofenziva v Maroku sc je
-f Javkanje kolovodij UJU. »Slovenski narod« poroča, da je bil »Učiteljski tovariš« konfisciran. Mi smo prejeli nekonfiseirano številko. Reči pa moramo, da je tako hujkaška, tako puntarska, da bi gospoda od UJU zaslužila še vse druge lekcije, kakor jih je deležna dosedaj od prosvetnega ministrstva. Na drugem mestu objavljamo, koliko je stvarnega na vpitju, ki so ga napravili UJUjevci v javnosti. Kar je prosvetna oblast dosedaj ukrenila, je samo šc-le en odstotek popravljenih krivic, ki so jih delali kolovodje UJU ne samo članom druge učiteljske organizacije, nego tudi članom lastne organizacijo. V UJU se je šopirila klika, ki je terorizirala vse drugo in v svoji domišljavosti misli, da bo komandi-rala in terorizirala tudi sedanjega prosvetnega ministra. Člani UJU, ki so šele sedaj dobili globlji vpogled v delovanje te klike, so si kar oddahnili in hvalijo Boga, da je konec njenega terorizma. To surovo in puntarsko vpitje v Učiteljskem tovarišu je pa samo dokaz, kako nesramna je ta klika, in dobrodošel kažipot za današnjo vlado za bodoče postopanje. Nikjer na svetu ni vlade, ki bi trpela punt svojega uradništva in prepričani smo, da tudi prosvetno ministrstvo ne bo dovolilo hujskanja in puntanja kolovodij UJTJ, zlasti še, ko nimajo nobenega stvarnega povoda za to. Z UJU pa javka tudi »Slovenski narod«, da ne govorimo o »Jutru«. »Slov. narod« se strašno razburja radi konfiskacije »Učiteljskega tovariša«. Mi nismo pristaši konfiskacijske prakse in nikdar z eno besedo nismo odobravali katerekoli konfiskacije. Pa še predno smo dobili nekonfisciranega »Učiteljskega tovariša«, nas je že »Slov. narod« napadel, češ da odobravamo konfiskacijo. Tako so se ata že vnaprej zlagali, ata, ki so najmanj poklicani komurkoli dajati lekcije v tem vprašanju. Tako sramotno, kakor so se ata. obnašali za časa konfiskacij »Slovenca«, se ni obnašal noben drug list. Ko bi bili mi tako pisali, kakor je pisal sedaj Učiteljski tovariš, ne hi nas bil?
samo konfiscirali, marveč vtaknili v luknjo, pa ata so tedaj kljubtemu rohneli in pozivali državno pravdništvo, da konfi-scira naš list in — urednike. Potem se pa še ta cunja v svoji impertinentni hinav-ščini čudi, da je glavni urednik »Slovenca« g. Smodej odložil predsedništvo ljubljanske sekcije JNU z motivacijo, cla ne more več biti predsednik organizacije, ei-je člani odobravajo konfiskacije.« »Narod« je pozabil samo še dostaviti stavek: »čije člani pri ,Slov. Narodu' so hujskali drž. pravdnika proti stanovskim tovarišem v uredništvu ,Slovenca'.« Sramu in pameti ata itak nimajo, zato se tudi nič ne čudimo, da ne čuti klofut, ki si jih daje sam. Prej je »Naroči« vpil in rohnel, an je oblast še premalo kontiscirala »Slovenca«, ko smo mi branili pravico, češ da se ne sme kritizirati vlada, sedaj pa rohni, ker je ista oblast konfiscirala U. ,T. radi hujskanja proti vladi. Mi bi bili tedaj zadovoljni, če bi bil »Slov. narod« vsaj — molčal, ker vemo, da je preveč nedosleden in hinavski, da bi bil tedaj izjavil to, kar izjavljamo mi danes, da smo načelni nasprotniki konfiskacij.
Učiteljska Imenovanja.
Neki propali liberalni učiteljski kom-petent kar besni po »Jutrovih« predalih in se zaletava s tako surovostjo v dr. Koroš-oeva učiteljska imenovanja, da ga naravnost diskvalifikuje za najslabše zakotno učiteljsko mesto. Ubogi otroci, ki so mu izročeni v vzgojo!
Glede imenovanj v splošnem pa moramo z zadovoljstvom navesti sodbo liberalnega šolskega nadzornika, ki so je izjavil, da imenovanja niso napačna; enake izjave smo čuli tudi od mnogih učiteljev iz vrst UJU-jarjev. Jasno in razumljivo pa je, da ne od propalih liberalnih kompelen-tov, ki so si že od veselja meli roke, ker se jim je bilo v »Učit. tiskarni« zagotovilo imenovanje, pa je usoda hotela drugače. Res, smola je to in še kakšna! Že so imeli takorekoč znane Žerjavove cekine v rokah, ki pa so se tudi v tem slučaju spremenili. Na očitanje, da so prišli v poštev slomškar-ski kompetenti, kjerkoli so le bili, moremo reči, da se je samo vračalo, kakor se je posojevalo. Ali se ne spominjate več, kako ste postopali vi s kompetenti Slom-škarji. Pa ne samo s Slomškarji, ampak celo z onimi, ki so včlanjeni pri vas, sto delali grde izjeme. Kdor vam ni znal in mogel prižigati kadivnic, ta ni našel mi-\osti, četudi je bil vaš veren pristaš. Mnogi še danes stiskajo pesti in zobe in so si naravnost oddahnili, ko se je zrušil vaš nebotični teror. Kar se tiče pridelitev, ni bilo v naših vrstah prav nobenega viharja, oe so bile pridelitve potrebne in stvarno upravičene in tako upravičena ni bila nobena kakor ona tovariša Slapšaka, ki pa zato nima posebnega vzroka biti hvaležen le gospodu Ganglu, ampak tudi drugim, če bi kaj držali na"to. Mi sicer načelno nismo pristaši liberalnega načela, da je stranka, ki ima slučajno moč v rokah, neumna, ako ne izrabi položaja v prid svojim pristašem, kakor to dosledno izvaja liberalna stranka, vendar je prav in skrajno potrebno, da se krivice popravijo in da se liberalcem vsaj na nekaterih zgledih pokaže — kam vodi talca liberalna metoda! V Jugosl. tiskarni pa ni bilo prav nobenih prizorov, pač pa so nam znani prizori iz Učiteljske tiskarne. Ali ni bilo interesantno, ko ste gospodje iz Učit. tiskarne bežali na vse strani pred učiteljico F., ki vam je bila prišla pet litanije o korupciji. Niso prijetni taki spomini, to je res, interesantni so pa le.
§ 71! Ta vam ni všeč, he, he, he! Kdo ga je pa napravil! Ali ni to vaše delo vredno »cekina«? Škoda, da uradna tajnost ne dovoli objaviti vzrokov, zakaj je moral priti v veljavo ta § ravno na dveh vaših pristaših. Nam je prav žal, da je morala ravno prosvetna uprava prva poseči po tem nevarnem orožju, ki ie delo vaše kovačnice.
Klika okoli »Jutra« in Učiteljske tiskarne je samaposebi razumljivo razburjena, kajti izgubila je bitko in generali, ki so bili po lastni krivdi tako strahovito te-peni, bodo da 'al i odgovor. Užal jena je samo klika okoli Jelenca, ki si je bila že razdelila vsa mesta v Ljubljani in po Sloveniji — in spet se je uresničil Žerjavov ^cekin. Drugi učitelji pa so zadovoljni, češ, vendar je nekdo delil pravico brez generalov Jelenca, Gangla, Plesniearja etc. Je pač nerodno, če se vsa ta napihnjenost tako podere, kar čez noč. Nam je dobro znano, kakšni obračuni čakajo to orjunaško družbo.
»Jutro« se je razgrelo. Trdimo še enkrat, mi bomo postali neprijetni. Odgovarjali bomo samo na tiste primere, ki jih žene »Jutro« kot krivice in ne vemo kaj še. Nam je žal, da bomo morali imenovati imena, zato naj se gredo vsi tisti, ki jim je neprijetno, zahvalit »Jutru« in Jelence-vim pobočnikom.
Ne bomo spominjali na seje višjega šolskega sveta zadnjih let, vzemimo samo one primere, ki jih »Jutro« omenja, da se bo videla vsa borniranost in drznost te družbe okoli ujujevskih generalov,,
Rekli smo, da imamo v rokah predlog UJU za ta imenovanja, rekli smo, da imamo celo nekaj principijelnih smernic jede-esarskega šolskega odbora: Evo vam dokazov:
Za Ljubljano je UJU predlagala:
Grurna Franca z 22 si. leti, Fegica Bogomira, z 20 lužb. leti, Šemeta Antona, z 22 si. leti in Škulja Frana z 32 si. leti, imenovani pa so Repovš (25 let), Polak (25), Pristovšek (28) in Škulj.
Vprašamo, kdo je pravičnejši?
Govoriti o družinskih razmerah — UJU nima nobenega socijalnega čuta! — o naših ljudeh se nam upira. Toda strašno se jezi »Jutro« radi Sostrega, ker je dobila Munda (16 si. let) proti kandidatinji generalov UJU, Mačkovi s 4 službenimi leti. O, da si vsaj molčal, blebetavec, saj veš, s kom je v sorodu! In pomislite, na Vrhniki je dobil mesto Štrekelj z 21 leti, protikandidat je pa bil Ganglov protežiranec Ribičič s 14 leti. Ljudje božji, kje je pravica! Štrekelj pa je tam že dolgoletni začasni voditelj in tra Vrhnika hoče imeti. In telovadne učiteljice v Ljubl;ani! Dobili sta Kredar, tudi kandidatka UJU, z 11 si. leti in Vidmar s 5 si. leti (tako im?. zapisano UJUjevski predlog, dejstvo pa je, da so svojim leta zaokroževali navzgor, našim pa navzdol!). Toda de!stvo ra je tudi, da nima nobena take kvalifikacije kakor Vid-marieva. Nasprotna kandidatka ima prav toliko let! Tudi nam ni prav nič zrano, kateri stranki pripadata, ker ju še nismo videli na voliščih.
In na Trato je prišel n?š učitelj, ki je služil toliko časa v Prekmurju protikompe-tent ima 2 leti več! Ali je še treba kakšne posebne razlage? Ali naj še navedemo kvalifikacijo obeh in povemo, kaj govori ljudstvo o ujujevcu? Prizanesite svojim ljudem!
Zalog je debil Rupret! Koliko službenih let pa je imel kandidat UJU? Reci: tri! In v Mcste! Pomislite: s Čemšenika si sploh upa naša učiteljica, lci skrbi za kopo osirotelih bratov in je tam blizu doma, prositi v Moste. In dobi! In učiteljica, ki se je boji učiteljski zbor, se prestavi z Most, ne v hribe, na Earje! Da se razpiše Barje, se bodo druge v hribih teple, ne, njej se godi krivica! Če pa hoče z Barja, ji bo šolska oblast drage voljo ustregla. Kolikor znano, Milavec je pa nameščena na Rakek. ! »Jutro« se bije tudi s tiskarskimi škrati! In Berlanl S hribov je prišla v Logatec, kjer je domena iare trške gospode. Ali ni to predrznost? Ali nismo že de"ali, da misli ta družba okoli Jelenca, Gangla itd., da se človek šele začenja pri ujujevcu? Pa ne pri članu, ki sedi v hribih! Ne, pri onem, pri štabu ali vsaj kje v Zerjavovi scnci. V Bevke je imenovan Kristan. Edini prosilec! Izvedeli smo, da v kompetenčnih spisih ni govora o disciplinarni preiskavi, 'j Toda četudi bi bil v d sciplinr.rni preiskavi, ali ni radi tega najboljšo če gre na lastno prošnjo nekam (disciplinarne kazni premestitve sploh ni), kakor pa če ga država na svoje stroške premesti? In preiskava so mora itak rešiti. UJU pa bi najrajši videla, da bi bile Bevke brez učitelja.
Zdaj pa še Tržič! Pri imenovanju se je upošteval sklep jedeesarskega šolskega odbora, naj se voclitclirka mesta oddajo učiteljem srednjih let, ne pa prestarim, ki se že nagibljejo pokoju. Seveda »Jutro«^pa zamolči, da so hoteli imenovati na dekliško šolo voditeljico, ki je prošnjo prepozno vložila, samo da bi izpodrinili Kalingerjevo!
Pravimo, da utegnemo postati zelo neprijetni, če bo »Jutro« še kaj dregalo. i In Špenko mora v Ravne! špenko je j v Komendi brez mesta. Ali naj ga šolska i oblast spravi med užitkarje? Ljudje so ga tam siti do grla. In pojde v Ravne. Tam i je dosedaj bil bolehen učitelj UJUjevec. 1 Špenko pa je orjunaš. Pa Ganglov ljubljenec in ne sme v hribe. Najboljše bi seveda bilo, če bi šli tja gori starejši!
In Dequal! On je pcslan na svoje stalno mesto nazaj. Kam pa naj gre? O, ljudje bi radi videli, da bi marsikoga od UJU luna vzela!
Pa naj navedemo še dva zgleda iz ere bivšega višjega šolskega sveta. Za naduči-teljsko mesto v Sevnici se je potegoval tudi tamkajšnji učitelj in začasni vod," a g. Piši. Ob kompetenci je imel g. Piši 35 službenih let, njegov konkurent pa 20. In koga ste imenovali — Pišla ali Drnovška? In vi si upate priti na dan z očitki nasilja in korupcije!? Pa da vas pokažemo v še večji nagoti, vas spomnimo tudi na oddajo naduči-teljske službe na celjski okoliški šoli, ki je sploh nepostavno oddana ter bomo zahtevali, da se zadeva preišče in pravilno uredi. Nad takratnim vašim postopanjem se je zgražal celo liberalni celjski okrajni šolski svet. Moža, kakor Levstik in Kranjc, ki sta ob kompetenci imela že po 40 in 33 službenih let, sta podlegla kompetentu s 13 odnosno 17 službenimi leti mlajšemu kompetentu. In oba zaslužna ter odlična šolnika!
Iz navedenih primerov je samo to jasno: UJU se je bila s svojimi predlogi postavila izven zakona. In zdaj, ko se ni zgodilo po njeni volji, vpije kakor razžaljena histerična gospodična! Konec je tega režima! Liudstvo si ie oddahnilo pred Pribi-
čevičevimi valpti. In ljudstvo bo govorilo. In kar tiho, generali, tudi za vas še pride obračun. Gorje organizaciji, če ne pride, kajti organizacija s tako samovoljno, oblastno, zagrizeno, nedemokratično, nesocijalno in frazersko kliko na čelu je nujno zapisana smrti. Ali se je že liberalno učiteljstvo vprašalo, kaj bo, če nima simpatij naroda, slovenskega naroda? Kaj bo ž njim, če so tisoči okoli njega, ki ga zaničujejo radi njegovega izdajalskega, policajdemo-kratičnega in pretepaškega ponašanja? In kaj vse govori ljudstvo o teh junakih, kaj vse ve ljudstvo o teh junakih!
fej S.flMfcEllM«
Vprašanje. »Slov. Narod« poživljamo, da pove, katerega delavskega zastopnika so včeraj v uredništvu »Slovenca« precej surovo odgnali, ko je gospodom predložil apel ! tobačnega delavstva na vlado, narodno i skupščino in javnost in kdo je bil v »Slo-venčevem« uredništvu tisti, ki je »delavskega zastopnika surovo odgnal«. Ne bomo pustili prav nič slepomišiti!
Tobačno delavstvo in »Slov. narod«. »Slov. narod« poroča, da je tobačno delavstvo v Ljubljani manifestiralo 18. t. m. pred vladno palačo radi svojih plač in pristavlja: Prejšnja vlada je bila končno sklenila, da se da tobačnim delavcem drobtinica, to je povišek 4 dinarje na dan, obenem pa so se imele odtegniti nekatere doklade, ali sedaj ni od nikjer niti skorjice 4 dinarjev. »Slov. narod« sicer rad plonka iz »Slovenca«, in ker je že zjutraj, preden je to svojo trditev zapisal, bral v »Slovencu«, da je tudi izplačilo 4 dinarjev za tobačno delavstvo po zaslugi pesi. Gostinčarja končno urejeno in je tudi to poročilo prenlonkal, dasi na posebnem mestu, bi si bil lahko svoja nadalj-na infamna izvajanja prihranil. Preplonkal bi bil pa lahko tudi naše vprašanje na upravo monopola v četrtkovi številki, zakaj da še 4 dinarska doklada ni izplačana, ko je tozadevno odredbo vendar že podpisal sedanji finančni minister. Tega pa »Slov. narod« zato ni storil, ker bi bil moral sicer povedati, da je prejšnja vlada vsled neprestanega pritiska Jugoslovanske-! ga kluba pač sklenila povišek za 4 dinarje, pri čemer nima najmanjših zaslug ravno »uredništvo Slovenca«, ki ga »Slov. narod« v zvezi s tem svojim poročilom omenja, da ! pa je prejšnji finančni minister kljub temu | odklonil podpis za to izplačilo. Potem bi i bil pa moral seveda povedati, da socialde-! mekraški kolovodje prav radi uprizarjajo i take manifestacije tedaj, ko vedo, da so | »maloštevilni delavci pri klerikalni stro-! kovni zvezi« potom svojih poslancev že iz-! poslovali kako ugodnost za tobačno delavstvo, da bi potem mogli farbati, da so le oni sami to dosegli. Gliha vkup štriha!
Izzivanje »Orjune«. Malo bolj pohlevna je pos'ala »Orjuna«, odkar je na krmilu vlada reda in pravice. Vendar še ni nehala izzivati, čeravno dela zdaj to na bolj potuhnjen način. Njen nameravan pohod v Zagorje sam na sebi pomeni že izzivanje. Tam je Orjunaš raztrgal delavsko zastavo, v sosednih Trbovljah je bil od Orjune mučen in bestialno justificiran delavec Fa-kin, katerega truplo je pokopano v Zagorju, v Trbovljah so padale delavske žrtve iz Zagorja, zločinci za svoje zločine pa še niso kaznovani, pač pa so delavske žrtve orju-naških denunciantov še v preiskavi v za-! porih, pravici še ni zadoščeno in Orjuna hoče — v Zagorje. Ali se ne pravi to izzivati delavstvo, ki je popolnoma mirno, da bi mu zavrela kri in bi se ponovili kaki incidenti. Mi smo prejeli o razburjenju delavstva radi pohoda »Orjune« v Zagorje celo vrsto dopisov, pa jih nismo priobčili, ker smo prepričani, da bo politična oblast vedela, kaj ji je v takem slučaju storiti, da se izogne vsaki nevarnosti za red in mir. Če je oblast prej prepovedovala celo poslancem govoriti o trboveljskih dogodkih v krajih, ki so daleč stran od Trbovelj, potem ne bo dejala še potuhe ljudem, ki so v Trbovljah streljali na zagorske delavce in pustila, da Orjuna tam že s svojo navzoč-notjo samo izziva sedaj mirno delavstvo.
Iz orožniških krogov.
V pomirjenjo histeričnim napadom pisca v »Jutru« od 18. t. m., ki se zgraža nad piscem orožniških razmer v »Slovoncu« ter ga imenuje škofovskega vojščaka, bodi v tolažbo povedano, da orožništvo ni zato tukaj, da se spušča v časopisno polemiko s propalico, ka-; tera je hotela slovensko orožništvo udinjati j popolnoma v gotove politične namene, nego I da v prvi vrsti ščiti državo, zakon, državljane ! iu njih imetje ne glode na politično pripad-| nost posameznikov, a v ostalem, da se zanima i za svoje stanovske interese.
Pisec v »Slovencu« jo samo ugotovil, da prejšnji P. P. režim ni Imel smisla za reševanje perečih gmotnih vprašanj orožništva, nego jo smatral orožništvo le kot navadno režimsko orodje, s katerim so jo poljubno razpolagalo. Namosto varnostnih organov so so vzgojovali kočijaži, čevljarji, krojači Itd.
Pisec »Jutra« pravi, da jo po znanem obmejnem incidentu SLS službeno in javno obdolžila obmejne orožnike, da so dajali ne-
kakšno potuho in cla so bili v zvezi z Orjunaši. Ako piscu »Jutra« ni znano, da so so bili nekateri naši kolegi res tako daleč spozabili, da so smatrali Orjuno za svojo višjo obia.it, pa naj so pisoo »Jutra« tozadevno informira pri onih 18 orožnikih, ki so bili na predlog Orjuno premeščeni izven Slovenijo; piscu »Jutra« tudi ni menda znano, da od onih orožnikov, ki jih je SLS predlagala za premestitev, ni šel nobeden izven Slovonijo.
Gospoda okoli »Jutra«, kdo je škofovski vojščak ali vojščak kake stranke ali osebe? Ali oni, ki vrši službo po zakonu, ali oni, ki po njegovi lastni volji ali nalogu gotovih elementov noče naprej poslati od podrejenih orožnikov predloženo kazenske ovadbe in jih vrača orožnikom s pripombo, da mora iz ovadbe vsebina, ki se ne strinja z njihovo politično zagrizenostjo, omiliti ali črtati? Pokličite pred nepristranski forum orožnike iz Planine, Trbovelj itd., pa bosto slišali reči, ki jih ne pomni zgodovina slovenskih orožnikov. Da, da, imeli sto namen iz nas napraviti orjunske vojščako oziroma mežnarje, — da rabimo vašo maloduhovito terminologijo toda imeli ste smolo.
Dalje trdi pisec »Jutra«, da ni res, da so je pod bivšim P. P. režimom nameravalo premestiti 120 orožniških podčastnikov v južne kraje. Če on tega no verjame, naj gre pogledat v arhiv 8. orožniškega polka. Tam bo našel v spisih J. B. seznam onih 120 nesroč-nežev, večinoma starih oženjenih podčastnikov, ki niso hoteli biti »orjunski mežnarji«. Sicer pa bo »Jutro« gotovo začelo še trditi, da so le-te orožnike predlagali za premestitev »klerikalci«, kakor no smatra krivega bivšega P. P. režima za onih 18 orožnikov.
Da pa orožništvo danes z zaupanjem gleda na sedanjo vlado in pričakuje od iste rešitev perečih orožniških materialnih vprašanj, osobito pa novega zakona, povdarjamo ponovno. Tudi se mora rešiti naša kompeten-ca; kajti danes sploh ni znano, komu jo orožništvo podrojeno, ker dosedanje naredbe in predpisi tega nikjer jasno ne povedo. Znano nam je samo, da se nas kaznuje po vseh mogočih zakonih, a kadar gre za materialno stvari, takrat ni gospodarja in so tudi vojaška uprava ne čuti kompetentna za reševanje orožniških zadev.
Kar se tiče očitanja »Slovenskega naroda«, da nas klerikalni listi nazivajo z žan-darji, pa bodi atu »Narodu« povedano, da se beseda »žandar« pri naših bratih Srbih uporablja službeno in da je ista v vseh naših matičnih listih tako vpisana in če smatrajo ata »Narod« to za žaljivo, naj se za odpravo tega imena obrnejo na oni naslov, ki je izdal povelje, da se ima v službenem dopisovanju uporabljati beseda žandarm ne pa orožnik.
Slovenski orožniki.
Dopisi.
Struge. Občinske volitve so končane, nasprotniki Zso doživeli poraz pri nas. SLS jo dobila 102 glasova in 5 odbornikov, gospodarski odbor Strugo 46 glasov in 3 odbornike, gospodarska stranka vasi Raple je dobila 2S glasov in 1 odbornika. Vendar pa je večina teh glasov tudi od pristašev SLS. Proti SLS so nasprotniki delali z vsemi močmi. Nobeno sredstvo jim ni bilo preslabo: laž, goljufija, zvijača in podkupovanje, vse je bilo dobro, toda tudi mi nismo mirovali. Vendar pa smo delali pošteno in tudi zmagali. Tndi okrajno glavarstvo jo nasprotnikom pomagalo. Po pravici bi moralo obe listi nasprotnikom razveljaviti, ker ste bili polni napak, pa jih tii. Nasprotniki so namreč kar sami podpisali brez kakega določnega dovoljenja več kandidatov. Nasprotniki so napravili neko pismo, na katero so podpisali kandidate, ki ne znajo ne pisati no brati in to nesli na glavarstvo. Zadostovalo je. Pri nasprotnikih glavarstvo ni zahtevalo nič prič, pri naši listi je zahtevalo, da mora priti nas kandidat in priča ž njim gotovo v Kočevje, sicer listo razveljavijo. Torej, kjer jo šlo za korist samostojnežev, ni bilo treba dokazov, nobenih potov in nobene priče. Ko je pa šlo za nas, smo morali do glavarstva in še pričo vzeti s seboj. To je dvojna mera, katero mi odklanjamo in se bomo pritožili tor zadevo izročili Jug. klubu, če tudi nekaterim gospodom pri glavarstvu ni všeč.
Dolenja vas pri Ribnici. Pri volitvi župana je bil soglasno izvoljen g. K. K r o m a r, posestnik v Dolenji vasi in dosedanji župan, zvest pristaš SLS. Istotako je vseh osem sve-tovavcev pripadlo SLS.
Breg pri Ptuju. V »Jutru« z dne 13. sept. t. 1. me napada neki dopisnik na način, ki je vse obsodbe vreden. Ker so mi taki napadi že mnogo telesno in duševno kakor tudi gmotno škodili, ker sem bil nasilno po starem zakonu upokojen sem prisiljen na omenjeni članek, ki je poln zavisti, reagirati ter izjavljam, da jo vsebina tega članka od začetka do kraja grda laž ter obžalujem, da je »Jutro« nasedlo grdi in ostudni mistifikaciji s strani elementa brez vsako vesti in brez vsake srčne kulture ter s surovostjo afrikan-ske džungle — ki mi kar tja v en dan očita stvari, ki so popolnoma izmišljene in zavite. Edini namen tega članka je meni škoditi na časti in gmotno. Dopisniku so bodo na pod-lasri dokumentov, ki so nahajajo v mojih rokah, na primernem mestu dokazalo, da nisem predrzen, ampak da zahtevam pravico. — • A.lbinWankmuller, nadučitelj v p.
Na kvatenio nedeljo pop. dne 21. septembra 1924 priredi Okrajni odbor SLS za kamniški pol. okraj velik
Ljudski tabor na Homcu
na katerem bodo poročali poslanci o našem političnem, narodnem in gospodarskem položaju.
Ker je ta tabor zasnoval naš nepozabni dr. Krek, vas vabimo od blizu in daleč, pridite v obilnem številu, da se skupno spomnimo na prvoboritelja jugoslovanskih idej, katerega edina želja je bila, videti Slovenca svobodnega na svoji zemlji.
Odbore Kmetskih zvez opozarjamo, da se udeležilo tabora v čim večjem številu.
D§ie¥iie norice.
—	Radgonsko žrtve. Maja 1918 so se po-bunili vojaki 97. pešpolka v Radgoni. Bilo je ustreljenih osem vojakov za vojaško jahalnico v Radgoni. Te dni so Italijani prepeljali kosti enega ustreljeuca, ki se piše Maniacco. »Očividec« popisuje v »Novicah« te dogodke. O tem piše tudi prof. Slavič v knjigi »Prek-murje«, kjer pa pravi, da je bil Rudolf Uko-vič iz Hrušico ustreljen že 27. maja, ne 29. maja, kakor piše ta »očividec«, obenem z Antonom Melitzenom, sinom učitelja z Primorskega. Zal, da je odbor za judenburške žrtve pozabil na te slovenske žrtve v Radgoni, dočim Italijani svojcev niso pozabili.
—	Novi bankovci. Koncem t. m. pričakuje Narodna banka nove bankovce po 100 in 5 Din, ki jih bo izročila že začetkom oktobra v promet Bankovce stare emisije kraljevine Srbije bodo sukcesivno odtegnili obtoku. V najkrajšem času se bo pričelo tudi s kovanjem drobiža.
—	Število zavarovanega delavstva. Po podatkih urada za zavarovanje delavcev je znašalo skupno število v mesecu juliju 155.000.
—	Prva sociološka šola. Meseca novembra bodo otvorili v Zagrebu prvo šolo za socialne yede, ki je bila ustanovljena na iniciativo zagrebškega društva »Narodna zaštita«. Sprejemalo se bo moške in ženske učence. Rektorjem te šole, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji, je imenovan g. dr. Josip Šilovič, vpokojeni profesor zagrebškega vseučilišča in znani sociolog ter pravnik.
—	Umrl je dne 18. t. m. v Novem mestu posestnik in trgovec g. Mihael Mramor, star 60 let. Pokopali ga bodo danes popoldne.
—	Svetovni šah is t dr. Lasker se je nocoj "' pripeljal iz Berlina v Belgrad. Belgrajski ša-
histi so mu priredili prisrčen sprejem.
—	Pomoč za Črnogoro. Ministrski predsednik g. Davidovič je naročil poljedelskemu ministru, naj takoj pošlje živila v občine Puca iu Bjelopavlič v Črni gori, kjer je zavladal vsled splošnega pomanjkanja glad.
—	Letalska nezgoda. Na vojaškem aerodromu na Selški cesti v Zagrebu se je dogodila 17. septembra mala nezgoda. Dva aero-plana sta bila namenjena v Karlovac, vendar je eden izmed strojev padel četrt ure po od-letu v neko koruzo, kjer je popolnoma zgorel. Pilot podporočnik Pajevič in opazovalec poročnik Lukanovič sta k sreči odnesla samo par brazgotin. Aeroplan je bil že star in obrabljen.
—	Radio v Belgradn. Včeraj, 19. t m. od [L9. do 20. ure je oddala belgrajska Radio-po-etaja v palači Prve hrvatske štedionice koncert e sledečim sporedom: Orkester: Narodna himna; gospa Rogovska (kr. opera): Arija iz »To-ece«; g. Zika Tomič: »Behaj« (uglasbil St Hristič); g. Zika Tomič: arija iz »Tosce«; g. Bogič: pesem o poljubu iz »Cyrans de Ber-gerac« (Rostand; orkester. Dolžina vala 1650 metrov.
—	Poljski časnikarji v Belgradu. V Belgrad je prišlo 34 poljskih časnikarjev, ki so po kratkem odmora odpotovali dalje v Carigrad, kjer si bodo ogledali poljsko razstavo lokomotiv in lokomobil. Na povratkn se bodo poljski časnikarji za par dni nstavili v Belgradu.
—	Roparski umor. Na cesti pri Splitu so našli truplo 70 letnega M. Bejiča iz Neorič. Starček je bil umorjen in oropan.
—	Žalostna smrt bogataša. Dimnikarski mojster Franjo Lojda v Daruvaju je bil svoj čas premožen človek. Pozneje se je udal pijači. Prodal je svoje posestvo, zapravil denar ln se nato klatil kot. postopač po Slavoniji. Te dni se je zelo pijan vrnil zopet v Daru-var in ker ni imel denarja, je prenočil v nekem kanalu. Vsled deževja je voda narasla ln Lojda je utonil v kanalu. Zjutraj so ga Ijerice našle mrtvega.
—	Obsojen dobrovoljec. Te dni se je pred belgrajski m sodiščem zagovarjal tajnik Zveze srbskih dobrovoljcev Dragoljub Todorovič. Obsojen jo bil radi falzifikacije na 2 leti ječe, radi nekih drugih nerednosti pri uradnem poslovanju pa na 5 mesecev zapora.
—	Prevoz Sienkiewiczevega trupla v Varšavo. Kakor poroča »Nova Reforma«, bodo ekshumirali truplo pisatelja Henryka Sien-kievvicza iu je prepeljali ia Vewey (šviea) v Varšavo. Kardinal Rakovvski je pristal na to, da se polože ostanki velikega romanopisca v kripto varšavske katedrala. '
—	Nesreče. Turk Martin, cestar, zaposlen pri cestnem okrajnem odboru v Novemmestu je v kamenolomu razstreljeval kamenje. Mina, ki se je potajila, je nenadoma eksplodirala ln Turku razmesarila levo roko. Lavričn Mihaelu, ki se ja tačas nahajal blizu strela, pa je priletel kamen v nogo in mu jo je zlomil. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico v Kandijo.
—	Tatvine ob drSavni meji na Jezerskem. Male tatvine in tihotapstva v malem štilu so ob državni meji nekaj običajnega Letošnje poletje pa so se začeli pojavljati tatovi živine, ki kradejo isto po planinah in jo potem vtihotapijo v sosednjo državo. Začetkom julija sta bila ukradena ponoči iz Vernikove planine na Sp. Jezerskem 2 vola v skupni teži okrog 800 kg in cenjena na Din 10.000. Bila sta last posestnikov iz Potoč pri Preddvoru. Tatove je zasledovala tukajšnja orožniška postaja, pozneje pa tudi vse obmejne jugoslovanske in avstrijske orožniške postaje, toda dolgo brez uspeha. Končno se je posrečilo dognati, da je prodal neki Simon Hudoveraik enega vola brez živinskega potnega lista mesarju v Borovljah, drugega pa mesarju v Železni Kaplji. Na podlagi natančnega osebnega popisa je aretiral nato glavnega tatu 13. t m. komandir orožniške postaje na Jezerskem. Hudovernik, ki je hodil okrog pod različnimi imeni, je izpovedal glede tatvino volov in glede tihotapstva s saharinom že zanimive stvari. — Koncem avgusta sta bili ukradeni iz Pristovnikove planine tik ob državni meji v Nem. Avstriji 2 ovci, last posestnika Pristovnika iz Kort v vrednosti Din 1000. Ovce so našli po petih dneh iskanja pri mesarju Peternelu v Preddvoru, bili sta zaplenjeni in oddani občini Jezersko do rešitve zadeve s strani sodišča. Carinski urad jih hoče prodati kot tihotapsko blago, v katerem slučaju bi bil pa oškodovan posestnik. Tatvino so zagrešili 10—13 letni otroci iz zloglasne družine Svatovšek. Glavna zasluga pri izsleditvi živinskih tatov pripada tukajšnjemu komandirju orožniške postaje.
—	Razne tatviue in vlomi. Francetu Mli-nariču na Plesnem vrhu je bilo ukradeno iz stanovanja več obleke in perila, dežnik in 100 Din drobiža v skupni vrednosti čez 4000 Din. — Štefanu Javorniku v Hrastniku je ukradel znan tat vodno in svinčeno tehtnico, kladivo in par čevljev. — Ivanu Le-skovškn v Košnici je bilo ukradeno kolo znamke «Puch«, črno pleskano, vredno 2000 Din. — Petru Plesejn v Starem trgu jo bilo ukradene več obleke in perila, klobuk, čevlji, ustrojena svinjska koža in pa zlata verižica v skupni vrednosti 2000 Din in 1250 dinarjev gotovine. Zmanjkala je tudi istočasno hranilna knjižica Marije Krbel z vlogama 12.500 Din in 3750 Din. O vlomilcn nimajo nobene sledi.
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Šelenb. uL 3. Gričar & Me-ja5.
S Minister Sušnik na Štajerskem. Dne 18.
t. m. si je železniški minister ogledal novo progo Ormož-Ljutomer-Murska Sobota. Na Pragerskem so pričakovali g. ministra ptujski in ljutomerski okrajni glavar, poslanca Bed-janič in Žebot in voditelj gradbe nove železnice. V Ormožu so ministra pozdravili zastopniki raznih korporacij, železničarji, župani, člani okrajnega zastopa pod vodstvom g. župnika Bratuška. Nato je gosp. minister s spremstvom zasedel vlak in se odpeljal po novi progi do postaje Pavlovci. Od tam se je z avtomobilom peljal do po-staje Žerovinci, kjer ga je čakal novi ljutomerski vlak. Iz Že-rovincev se je z vlakom odpeljal čez zanimive visoke nasipe v Ljutomer, kjer sta ga čakala zastopnika Prekmurja okrajni glavar dr. Lipovšek in župan Murske Sobote dr. Šemen. Od Ljutomera do novega železniškega mosta čez Muro pri Veržeju je nadaljeval pevt z avtomobilom, prekoračil novi most in si ogledal progo tudi na prekmurski strani Tam ga je pozdravil prekmurski poslanec g. Geza Šiftar. Od tam se je minister Sušnik vrnil preko Veržeja ia Križevcev v Ljutomer. Včeraj je minister sprejemal na okrajnem glavarstvu v Ljutomeru župane in člane okrajnih zastopov ljutomerskega in gornjeradgonskega. Nato se je preko Slovenskih goric i. avtomobilom vrnil v Maribor ter se s popoldanskim brzovlakom odpeljal v Belgrad. Minister Sušnik je izjavil, da bo skrbel, da bo železnica otvorjena še pred 1. novembrom, vsaj prvi del proge Ormož-Ljutomer-Veržej. Minister je že naročil, da se tudi za ostali del proge do Murske Sobote takoj pošljejo tračnice. Obenem je naročil, da se prizadetim posestnikom izplača odškodnina za odvzeto zemljo. Prebivalstvo je g. ministra povsod navdušeno pozdravljalo.
š Duhovniki, kt se še niso prijavili za duhovno vaje na Rogaški Slatini, lahko pridejo v pondeljek na Slatino tudi brez posebne prijave, ker je pripravljenih dovolj sob in ker tudi radi prehrane ne bo nobene zadrege, stroški pa bodo minimalni.
š Oblinske volitve v Mariboru. SLS je včeraj zaključila volivne shode za občinske volitve. Dne 18. t m. se je vršil dobro obiskan volivni shod v gostilni Anderle na Koroški cesti, kjer so govorili dr. Veble in drugi kandidati. SDoči se ie vršil izredno dobro obiskan
shod za industrijski del mesta v magdalen-skem predmestju. Govorili so posl. Žebot in zastopniki državnih nastavljencev, železničarjev in delavcev. Razpoloženje za kandidatno listo Narodnega bloka je h^orno. Pristaši SLS agitirajo od moža do moža, tako da je zmaga zagotovljena. Vrzite vsi volivne kroglice v skrinjico Narodnega bloka, ki ja
1.	PftVA!	1.
š Občinske volitve v Ptuju preložene. Za občinske volitve je bilo vloženih toliko reklamacij, da ni bilo mogoče vseh pravočasno rešiti. Zato je okrajno glavarstvo občinske volitve, ki bi se imele vršiti 28. septembra, preložilo na 19. oktobra.
š Električno razsvetljavo dobi Ptuj. Potrebna finančna sredstva so zagotovljena in se bo z delom lahko takoj pričelo. Najkasneje v šestih mesecih bo električna razsvetljava v občinah Ptuj in Breg že delovala.
š Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je otvorila novo kot 53. šolsko leto 1924-25 v pondeljek 15. septembra. Gojencev novincev za prvi razred se je prijavilo več, nego jih je bilo včasi v dveh, odnosno — pod nemško upravo — v vseh treh letnikih skupno. Nekaj se jih je moralo radi prenapolnjen j a zavoda vnaprej odkloniti, iz zdravstvenih razlogov pa se ni moglo sprejeti šest mladeni-čev. Zanimanje za strokovno izobrazbo kme-tiške mladine tedaj razveseljivo narašča in bo treba misliti na ustanovitev novih kmetijskih šol. V zadnjih letih se je pripravljala ustanovitev dveh kmetijskih šol v Sloveniji, namreč za Prekmurje in za Gorenjsko; potem bi jih imeli z že obstoječimi v Mariboru, Š t. J u r i j u pri Celju in na Grmu v Novem mestu pet, kar bi bilo za naše razmero in potrebe še vedno veliko premalo. Naj bi omenjeni novi kmetijski šoli ne ostali predolgo samo na papirju 1 — Direktor Andrej Zmavc.
š Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 25., 26. in 27. septembra t 1. (četrtek, petek in sobota) na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9.—12. in od 14.—17. ure. Poleg drugih načinov konserviranja se bo obravnavalo izčrpno sušenje sadja z raznimi sušilnimi napravami. Zanimanci in zanimanke naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do 24. septembra ravnateljstvu zavoda.
Ljubljanske novice.
lj Umrl je včeraj zjutraj v Kolodvorski ulici št 34 višji revident državne železnice g. Franjo P a p s t. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti na kolodvor, odkoder bodo zemeljske ostanke pokojnika prepeljali na postajo Videm-Krško in jih na tamkajšnjem pokopališču položili v rodbinsko grobnico. Naj v miru počival
lj Težka nesreča na cesti. — Kolesar trčil v avto. Predvčerajšnjim okoli 4 popoldne je povozil tovorni avto, last tovaren za konzerve na Vrhniki, kolesarja orožniškega narednika Antona Čujeca. Po izpovedbi prič, ki so bile slučajno navzoče, se je odigral nesrečen slučaj, ki bo zahteval bržkone človeško žrtev, tako-le: Okoli četrte ure popoldne je privozil tovorni avto, težko obložen z raznim blagom, katerega je vodil šofer Avgust Kogoj po Simon Gregorčičevi ulici v smeri proti Gradišču. Ravno ko je prevozil Igriško ulico, se je pripeljal s kolesom nasproti narednik Ant Čujec. Vozil je po Igriški ulici proti Rimski cesti, šofer Kogoj je kolesarja pravočasno opazil in mu dal znake. Ko pa je videl, da hoče kolesar vsekakor peljati mimo, se mu je skušal umakniti na desno, kar je bilo popolnoma pravilno v tem slučaju in bi bilo gotovo preprečilo nesrečo, da se ni vršilo srečanje na ovinku. Čujec pa, dasi je vozil previdno in počasi, kar potrdi tudi šofer Kogoj, se je kljub temu zaletel v avto. Oprijel se je trenotno za hladilnik motorja, kolo pa je padlo pod avto. Orožnik Čujec se je držal nekaj tre-notkov za hladilnik motorja, toda ker ni bilo več prostora, ga je potegnil voz za seboj in Čujec je padel na tla. Kolo je zdrknilo pod težki avto, ki ga je popolnoma zdrobil, Čujec pa je dobil težko poškodbo na desnem sencu in je obležal nezavesten.
Ponesrečencu je nudil prvo pomoč dr. Ti-čar, ki stanuje tam v bližini. Prenesli so ga v zdravnikovo stanovanje. Takoj so poklicali tudi rešilni voz, ki je odpeljal ponesrečenca v bolnišnico. Med vožnjo se je orožnik, ki se je pri zdravniku nekoliko zavedel, zopet popolnoma onesvestil. Ze zdravnik dr. Tičar je ugotovil nevaren pretres možganov, kar se je ugotovilo pri natančneji preiskavi v bolnišnici. Mož se do snoči še ni zavedel in se bori s smrtjo. Uvedena je preiskava, kdo je nesrečo zakrivil, vendar pa po izpovedbi prič, tu ne zadene obtežilna krivda ne šoferja in ne kolesarja. Neroden prostor je tam za ogibanje, vozila sta oba previdno in počasi in bržkone je zakrivil to težko nesrečo samo nesrečen slučaj. Orožnik Čujec stanuje na Vodovodni cesti, je oženjen in ima komaj 33 let — Iz bolnišnice poročajo zvečer, da opažajo pri ponesrečencu sicer še vedno znake življenja, vendar pa je le prav malo upanja, da bi mož prebolel težko poškodbo.
lj Nevarne kupčijo. — Ponesrečen roparski napad. — Lopova sta sc ujela. Na vse možne načine skušajo danes vedno številneji po-
stopači in lopovi priti na lahek način in brez dela do denarja. Izmišljujejo si na najrazličnejše na videz nedolžne zvijače, da omrežijo svojo žrtev, nato pa se pri ugrabljenju ne strašijo tudi poboja, če treba tudi umora. — Komaj smo prešli zadnje krvave porote, je malo manjkalo, da nismo doživeli v Ljubljani ropar« skega poboja ali celo umora, ki je bil izborno pripravljen, pa se je hvala Bogu ponesrečil edino le vsled hladne previdnosti od lopovov izbrane žrtve. Dogodek se je odigral sledeče: V sredo zvečer okrog 19. ure je stal na Kongresnem trgu pred Obrtno banko tipograf. J. A. in je čakal svojo soprogo. Pristopil je k njemu neznanec in mu je rekel, da ima naprodaj večjo količino usnja — lepe kože —, katere bi rad tudi pod dnevno ceno prodaL Dal bi vse skupaj ali pa tudi samo en del. Rekel je, da ima usnje spfavljeno pri neki ženski in sicer v Kolodvorski ulici št 18. Tipograf je bil s ponudbo zadovoljen, uverjen, da se mu nudi morda res lepa prilika ugodnega nakupa usnja in je odšel z neznancem ▼ Kolodvorsko ulico. — Tam je skočil neznanec v neko hišo in rekel tipografu, da naj ga počaka na ulici. Vrnil pa se je kmalu in se je glasno jezil nad žensko, češ da mu noče izročiti usnja, ker ji je- dolžan še 360 Din, katerih pa ne more plačati, dokler ne proda usnja. Prosil ga je, če mu more založiti na račun usnja ženski dolžno vsoto. Tipograf pa, ali res ni imel denarja, ali pa je bil le toliko previden, tema predlogu ni ugodil in je izjavil, da nima pri sebi toliko denarja in da pride drugi dan po usnje. Domenila sta so, da se sestaneta zopet pred Obrtno banko. — In res je počakal drugi dan tipograf zopet neznanega prodajalca. Ker pa se mu je zdela cela zadeva sumljiva, je obvestil o zadevi policijskega agenta in ga prosil, da nadzoruje cel dogodek. Drugi dan je prišel tipograf v domenjenem času. Čakal ga je neznanec od prejšnjega večera in je imel seboj še enega tovariša. Pozvala sta neznana lopova, da naj gre z njima v dotično hišo, češ da bodo babo, če bo treba, tudi malo premi-kastili,' ker jim dela sitaosti za tistih par di-narjev. To pa se je zdelo tipografu že vendar malo preneumno in namignil je detektivu, ki je pristopil in napovedal zakotnima trgovcema aretacijo. Eden izmed njih se je tako razjezil, da je potegnil celo nož in se je hotel nad tipografom maščevati, kar pa se mu seveda ni posrečilo. Na policiji so končno ugotovili, da sta podjetna trgovca z usnjem znana ljubljanska pohajača in nevarna pohajača brezposelni mizar Franc Zakotnik iz Križevniške ulice 5 in pa brezposelni delavec Ivan Novak, ki stanuje začasno v Št. Vidu, odkoder prihaja v Ljubljano k svojim tovarišem. — Pri strogem zasliševanju sta lopova končno priznala^ da nimata seveda nobenega usnja na razpolag? in sta nameravala izvabiti od tipografa večji znesek denarja, če bi pa to ne šlo z lepo, pa sta bila pripravljena ga eventuelno na dvorišču kje pobiti in oropati. Oba potepuška lopova, ki sta bila že večkrat kaznovana, so iz-ročili sodišču.
lj Trgovski pomočnik g. Ivan Zabukovec,
0	katerem se je poročalo 13. t. m, da je z motornim kolesom podrl delavko Alojzijo Gostič in jo še par metrov vlekel po tleh, izjavlja, da jo jo pač podrl, da je pa motor ni vleke! za sabo, ker je bil motor takoj ustaviL
lj Petkov trg je bil bogat in živahen, Poleg običajnega blaga je bilo jako mnogo raznih postnih jedil. Na ribjem trgu je bilo precej rib in sicer klini, mrene in ščuke. Bile pa so ribe precej drage in so številni kupci odhajali radi previsokih cen. Zadovoljiti so se morali pač s cenejšimi postnimi jestvlna-mi. Cele košare polne raznih gob, jurčkov, lisičk in drugih so prinesli razni okoličani. Toda tudi gobe so bile zelo drage — po is-reku nekaterih gospodinj dražje kot meso, posebno če upoštevajo, da imajo pri mesn še juho. Med številnimi košarami raznega res jako lepega sadja so prinesle nekatere žensk« že letošnje orehe in so jih prodajale po 12--15 kron liter. — Poleg zelenjave in sadja je bilo na trgu jako mnogo kuretine in golobov in pa domačih zajcev. Cene niso bile ravno pretirane. Trg jo bil zelo dobro obiskan in se je stržilo mnogo blaga.
Ij Policijske vesti. Včeraj je bilo vloženih 19 ovadb in sicer radi tatvine 2, kaljenjs nočnega miru 5, radi prestopka cestno policijskega reda 7, radi prestopka obrtnega reda 2, radi nedostojnega vedenja 1, radi goljufije
1	in radi nezgode 1.
Naznanita.
TEKMOVALNO STRELIANJE, ki ga priredi strelski klub »Griček« pri »Tičku na gričku«, se prične danes ob 2. popoldne ii traja do jutri do 12. opoldne. Številni krasni dobitki. — Jutri popoldne ob treh se pričn* istotam VINSKA TRGATEV. Kdor so hočt izborno zabavati in pošteno nasmejati, naj pride. Vstop prost
Brezovica pri Ljubljani. V nedeljo zvečer ob 8. uri vprizori pevski odsek na Glincal v dvorani Kat doma dramatično predstavi1 »Mrak« z gostovanjem g. Edvarda Gregorina člana Narodnega gledališča v Ljubljani. — Vstopnice so v predprodaji v konsumu na Glincah, in v nedeljo od 4. ure naprej v Kat domu.
O moderni grafik! In grafičnih tehnika! bo predaval dr. F. Mesosnel danes ob 4.30 pop v grafičnem oddelku »M&na«ovo« razstave .i Jakopičevem paviljonu.
štajerske novice.
S&anlrr&ivosti.
Zgodovina vžigalic.
Theophrast piše, da je prvo pripravo za napravljanje ognja izumil bog Merkur. Drgnil je dva kosa lesa, enega tršega in enega mehkejšega tako dolgo, da se je mehkejši kos vžgal. Še sedaj uporabljajo to metodo primitivni rodovi črncev v Afriki. Delo je pa silno zamudno in utrudljivo. Kdor je je že preizkusil in si obdrgnil roke pri tem, bo razumel, zakaj so v starih časih pazili na ogenj tako, kakor zdaj na primer na zlato uro. Razumel bo tudi, kak velikanski napredek je pomenila iznajdba >pneumatičnega kresala« sredi 18. stoletja. Iznašel ga je leta 1770. Dumoutier. >Pneumatično kresalo« sloni na istem principu kakor >stroj« boga Merkurja: mehanično delo se spremeni v toploto. V cevi z zrakom ee stisne zrak, ki se vsled tega tako segreje, da vžge gobo, pritrjeno na koncu cevi. Cenjenim bralcem bo to razumljivo, če opozorimo na dejstvo, da se močno segreje tudi pumpa, ki jo rabijo kolesarji za polnenje cevi To vžigalo rabi baje še dandanes prebivalstvo Zadnje Indije.
Prvo kemično vžigp.lo in s tem prvi predhodnik moderne vžigalice je sledil kaj kmalu Dumoutierovi iznajdbi.
Ze deset let kasneje, 1780, je konstruiral Ffirstenberger v Bazelu pripravo, kjer se je vžigal vodik (plin, dobljen iz cinka in žveple-ne kisline) po električni iskri. Toda iskro se je moralo dobiti šele z drgnjenjem smolnate pogače z lisičjim repom in to elektriciteto prenesti z >elektroforja< na vžigalno pripravo. ,Vse je bilo tako komplicirano in zvezano s tolikimi težkočami, da je Furstenbergerjevo pripravo daleč prekosil Dobereinerjev vžigalnik, ki je prva popolnoma kemična vžigalna priprava in ki ga je Dobereiner prvič konstruiral leta 1824 v Jeni. Razlikuje se od Fur-stenbergerjevega le v načinu vžiganja. To se je izvršilo tako, da je tekel tok vodika ob gobastem platinu. Platin se je pri tem razžarel In vžgal vodik. To pravzaprav je bila Dober-binerjeva iznajdba. Čudni pojav spada v še zdaj ne čisto pojasnjeno polje »katalitičnih« procesov. V tem razumemo kemične procese, ki potekajo sami od sebe izredno počasi, ki pa ob prisotnosti gotove kot »katalizator« učinkujoče snovi potečejo veliko hitreje, med tem ko ostane katalizator popolnoma nespremenjen. Pri D5bereinerjevem stroju je bil gobasti platin katalizator. Debereinerjev stroj je na svojem polju dosegel vse, kar se je dalo v tej smeri doseči. Bil je vsekako velik korak naprej. Toda nedostatki so bili precejšnji: po-»-treboval je veliko in težko posodo z žvepleno kislino. Temu je odpoinogla iznajdba francoskega kemika Bertholleta, ki je našel leta 1786 način pridobivanja čistega kalijevega klorata in odkril, da ta nedolžno izgledajoča snov nikakor ni tako nedolžna, če se jo drgne ali tolče z gorljivimi snovmi vred, n. pr. z iveplom. Potem silno hitro zgori ali eksplodira ter ima na vesti že težke nesreče. Manj ■nevaren je, če se kane v zmes kapljico žveple-ne kisline.
Praktično je to dejstvo izrabil 1805 Clau-^el; napravil je vžigalice približno slične današnjim. Imele so kapico iz kalijevega klorata, žvepla in kleja in so se pred vporabo morale pomočiti v žvepleno kislino. Pa so zopet imele nedostatke: dostikrat se niso vžgale, ampak eksplodirale in neprijetno je bilo nositi steklenico z žvepleno kislino s seboj.
Leta 1816. je zadal tudi tej obliki vžigalic smrtni udarec Derosue v Turinu. Napravil je fosfor vsebujočo maso, ki se je vžgala pri drgnjenju ob vsako hrapavo ploskev. Za praktično izrabo je manjkala le še možnost, poceni in zložno izdelovati velike množine lesa v male palčice. Tu je tehnika prvič posegla vmes. Leta 1822 je Weilhofer na Dimaju konstruiral stroj, ki je izdeloval palčice zaželjene oblike in leto kasneje je dal Kammerer v Ludvvigs-burgu že prve fosforove vžigalice en gros v promet
Pa tudi te niso bile popolne. Imele so dve napaki in sicer: prvič so se vžgale v naj-nepripravnejšem trenutku, ki si ga je moral človek misliti, ker so so vnele že z malenkostnim drgnjenjem koderkolisibodi in so bile torej prav nevarne; drugič pa so bile radi fosforja v kapicah zelo strupene. Bile so seveda vsem dostopne, s tem pa tudi strup, ki se je vporabljal potem v zločinske in nespametne svrhe. Umori In samomori s fosforjem so postali naravnost moderni, tako da so vži galice oblasti kmalu prepovedale.
Pa znanost je šla naprej. Leta 1847 je na-fel Schrotter, da se spremeni strupeni, rumeni fosfor v nestrupenega, rdečega, če se ga ogreva v zaprti posodi brez zraka, kjer ne more zgoreti. S tem ostane fosfor še vedno fosfor, lc lastnosti se spremene. Vžge se veliko težje kot beli fosfor. Dočim se ta že vžge, Če se ga dotaknemo z malo ogreto iglo, je treba pri rdečem 300 stopinj Celzija. Rdeči fosfor se v temi ne sveti, beli pa zelenkasto in, kar je glavno, rdeči fosfor — ni strupen.
Beli fosfor so poznali najbrže že babilonski duhovni, pa se je kasneje pozabilo, dokler ga ni leta 1660. odkril alkimist Braud.
Jasno je, da so pričeli po večletnih poskusih producirati vžigalice z rdečim fosforjem v kapicah. Leta 1818. je iznašel Rudolf Kristijan Bottger »varnostne vžigalice«, ki so se kasneje splošno razširilo kot »Švedske vži-
galice«. Te vžigalice so imele po dve kapici. Na vsakem koncu eno. Ena kapica je vsebovala zmes kalijevega klorata in žvepla, druga pa rdeči fosfor in lepilo. Pred vporabo se je morala vžigalica v sredi prelomiti in kapici drgniti drugo ob drugo.
Kar sledi sedaj, je samo smotrena izdelava teh uspehov. 1866 je spravil Lundstrom vžigalice brez fosforja v promet v znanih škat-ljicah »utan Swafel och Phosphor« in leta 1870 so dobile škatljice svojo današnjo obliko s tem, da so jim dodali za drgnjenje dve stranski ploskvi iz rdečega fosforja in steklenega prahu. Stem je seveda odpadla druga kapica na vžigalicah.
Tehnika je šla s tem razvojem paralelno pot. Istega leta je konstruiral Amerikanec Barber v Newyorku prvi univerzalni stroj, ki je predelal leseno desko v odgovarjajočo množino popolnoma gotovih vžigalic. Naj preidemo veliko število iznajd, ki omogočujejo fa-brikacijo nestrupenih iu nenevarnih vžigalic, ki se vžgo vseeno na vsaki hrapavi ploskvi in naj omenimo le novodobni univerzalni stroj, ki izdela dnevno nad tri milijone vžigalic in jih zloži v 50.000 škatljic in ki rabi le štiri ljudi za postrežbo!
Ce si predočinio to velikansko delo in dolgo, trnjevo pot, ki vodi od lesene priprave divjakov do novodobne vžigalice, moramo priznati, da zgodovina te neznatne lesene palčice ni ena najmanj zanimivih v veliki knjigi znanosti in tehnike.
KOLIKO KROMPIRJA PORABI DNEVNO BERLIN?
Dasi je krompir nad 100 let stara in v prehrani ena najvažnejših življenjskih potrebščin, ki igra radi svojih obilnih redilnih snovi v vseh slojih, zlasti pa med manj premožnimi zelo pomembno vlogo, vendar do sedaj še nimamo zanesljivih podatkov, kolika krompirja se pravzaprav povprečno porabi. Koncem meseca aprila 1915 se je pričelo med berlinskim delavstvom in uradništvom živahno gibanje za ugotovitev dnevno porabljene količine krompirja in so dognali, da porabi dnevno en odrazi človek povprečno 591 gramov krompirja. To je razmeramo veliko. Vpoštevati pa je treba, da je leta 1915. bila vporaba kruha v Berlinu že znatno omejena. V splošnem se računa, da se je pred vojno porabilo na eno glavo dnevno tričetrt funta krompirja. Medtem pa se je način prehrane najširših krogov tako poslabšal, da se je vporaba krompirja zelo zvišala. Brezdvomno se povžije sedaj veliko več krompirja kakor pred vojno, tako da pride danes na eno osebo povprečno na dan najmanj 500 gramov. Berlin, ki ima okroglo 4 milijone prebivalcev, tedaj rabi dnevno 2000 ton krompirja, kar znese na leto 730.000 tom.
Za preskrba Berlina s krompirjem ima lastni pridelek v notranjosti države le podrejen pomen. Lastni pridelek krompirja znaša komaj 50.000 ton ua leto, torej niti desetino tega, kar se potrebuje. Berlin je tedaj v veliki meri navezan na dovoz krompirja od zunaj. Glavna zalagateljica Berlina v tam slučaju jc provinca Brandenburg, ki pridela veliko več krompirja, kakor ga rabi sama. V 'etih 1912.—1914. je znašal celokupni dovoz krompirja v Berlin povprečno 355.000 ton na leto. V letih 1916—1917. že 600.000 ton in leta 1918. celo okoli 900.000 ton. V naslednjih dveh letih so te številke padle na 626.000, odnosna 610.000 ton, v letih 1921. in 1922. malo nad 500.000 ton, Ker so bile prevozne tarife na železnicah za transporte krompirja zelo nizke, so bila železniška skladišča zadnja leta tako napolnjena s krompirjem, da za drugo transportno blago dostikrat sploh ni bilo nobenega prostora. Na lokalnih, tovornih in osebnih vlakih jc bilo često toliko krompirja, da potniki niso mogli najti mesta.
S krompirjem je bila tedaj nemška pre-stolica kljub vsemu pomanjkanju dobro založena. Kolikor bolj se stabilizirajo razmere v prehrani, toliko manjši je dovoz krompirja v Berlin. Vsekakor pa je pričakovati, da količina potrebnega krompirja ne bo padla izpod 750.000 ton letno, kajti krompir je kakor pri nas, tako tudi v Berlinu in vsepovsod najvažnejše prehranjevalno sredstvo,
MEGLA IN OBLAKI spadajo k najresnejšim oviram zralcoplov-stva. Z veliko večjo sigurnostjo se bo vršil zračni promet, če se posreči odstraniti meglo in oblake vsaj v bližini letališč. Zdaj se je posrečilo dvema raziskovalcema, dr. Wilder Baucroftu in prof. Francis Warrenu, da sta razgnala oblake nad letališčem pri Dayton v Ohio s tem, da sta jih posula iz aeroplana z električno nabitim peskom. Pozitivno nabita peščena zrnca so privlačila najmanjše vodne kapljice v megli, da so se združile v vedno večje, dokler niso padle na zemljo kot dež, v mrzlih dneh pa kot sneg. S približno 40 kg silno fino zmletega peska, ki je bil nabit z 15000 volti, so je posrečilo odstraniti oblak, ki je meril 5—6 kvadratnih kilometrov. Raziskovalca upata doseči pri uporabi peska, nabitega s 30000 volti, in pri uporabi aparatov, ki bodo pesek še bolje razpršili, še lepše uspehe. Ameriški letalec Orville Wright opisuje ves potek sledeče: >Ko sem delal nekega dne v svoji sobi, sem začul nad seboj glas aeroplana. Sklonil sem se skozi okno in videl, kako i
je letel aeroplan ravno v oblak. Izginil je očem in se prikazal po 10 ali 15 sekundah na drugem koncu oblaka. Za njimi se je vlekel kakor dolg rep oblak, Iti sem ga imel sprva za dim, dokler nisem spoznal, da je zelo fin pesek, ki ga je letalo raztresalo. Postalo mi je jasno, da gre za poskuse dr. Warrena, o kojih sem že prej dosti slišal. Ko je preletel aeroplan oblak pet- ali Šestkrat, se je pričel ta razredčati in po 3 ali 4 minutah je popolnoma izginil. Isto se je zgodilo s sosednjim oblakom, ko ga je letalo nekolikokrat preletelo. Tretji oblak je izginil na isti način, ne da bi bil opazil kaj dežja ali drugih padavin.« V najkrajšem času se bodo vršili poskusi v večjem obsegu nad Atlantskim oceanom.
TELESNA TEŽA IN DOLGO ŽIVLJENJE.
O tem je zbrala Metropolitan-življenska zavarovalna družba v Newyorku prav intere-santne skupšnje. Kolikor večja jo teža nad normalo, toliko slabši so izgledi za zavarovano življenje. Vendar je v mladosti majhna teža nad normalo v splošnem ugodna: takih ljudi umre v splošnem manj za tuberkulozo. Po 35 letih postane pa tudi že majhna teža nad normalo nevarna. Pri majhnih 40-44-letnih ljudeh znači teža nad normalo za 20 odstotkov zvišanje umrljivosti za 30 odstotkov nad normalo. Teža pod normalo je navadno prednost, razen pri slokih ljudeh v mladosti. 30 odstotkov teže pod normalo pri velikosti 177 cm znači riziko 50 odstotkov. Nad 40 let je pa 10—20 odstotkov teže pod normalo najboljša sigurnost za dolgo življenje. Po vsem tem srednja rast telesa ni najboljša, da postane človek star, pač pa lahka.
VODNE SILE ZEMLJE.
Po cenitvi kanadskega notranjega ministra znašajo momentano izrabljene zemeljske vodne sile 15—16 milijonov konjskih sil. Vso porabo energije na svetu pa cenijo na 120 milijonov konjskih sil; vodne sile dajejo toraj le osminko obratne sile. Vse ostalo, sedem os-mink pa odpade na premog, bencin in druga kuriva. Združene države razpolagajo z 28 milijoni konjskih sil vodno moči, od katerih je pa izrabljenih le 7 milijonov. Kanada izrablja od svojih razpoložljivih 27 milijonov IIP 3.4 milijone, Francija od svojih 5.6 milijonov le 0.9 milijona, Nemčija od svojih 1.5 milijonov 0.6 HP, Norveška od 5 milijonov 1.12 milijona HP. Po tej statistiki je Nemčija, ki se jo mora šteti med najmanj z vodno močjo blagoslovljene dežele, svoje vodne moči na videz najbolje izrabila; saj vporablja skoro polovico svojih razpoložljivih sil. V resnici se pa po najnovejših računih ceni vodna moč Nemčije dosti višje ,do 3.4 milijone HP pri srednjem stanju vode. Francija je izkoristila le 11 odstotkov, Anglija celo le 8 odstotkov (1 milijon HP). Za Nemčijo so Švica, nato Združene države, Italija in Norveška ,ki so izrabile največji del svojih vodopadov za dobavo energije. Posebno v Norveški se porabi 400.000 konjskih sil samo za dobavo dušika iz zraka in za fabrikacijo soliterne kisline in drugih dušikovih spojin.
EGIPČANSKA ČEBELA
je manjša in lepše pisana kot naša, Po naravi jc prccej huda in njen pik zelo boli. Tudi ni tako pridna kakor evropska čebela in nosi veliko manj medu. Njeno državno življenje ni popolnoma tako, kakor pri naši čebeli, ampak dosti primitivnejše. Čebelo goje Kopti in Arabci na svoj način. Prebivalci zmešajo Ni-lovo blato in kravje odpadke, si napravijo iz tega dolge valje, cevem podobne, in jih po-suše. Ponekod jih ovijejo z vrbovimi šibami. Dolgi so približno 1-20 m in 16—18 cm široki. Spredaj in zadaj jih zapro s pokrovom, le v sprednjem puste malo odprtino. Nato naložijo te »panje« enega vrh drugega ter zalijejo prostore med njimi z blatom — in čebelnjak je gotov. Tako nastanejo stavbe visoke do dva metra. Satje izrežejo kar z zalego vred ter iztisnejo strd z rokami, vosek pa stale z vrelo vodo. Strd pridobivajo lc enkrat v letu; vsled takega postopanja je seveda slaba in uživajo jo le domačini.
Ta način čebelarstva je v Egiptu zelo star in zdi sc, da sc je ohranil tisočletja sem skoraj nespremenjen.
Najstarejše sporočilo v življenju čebele in njeni uporabi sc nahaja na sarkofagu kralja Mena, ki je živel krog leta 3623. pred Krl-stovim rojstvom. Takrat so pisali besedo kralj tako, da so naslikali čebelo, ki naj predstavlja »suten« — kralja. — Dosti obširnejSe poročilo o starem čebelarstvu nam daje staro-egipčanski relief iz leta 2600. pred Kristom v templju kralja »Ne-user-re*. Kaže nam staro-egipčanska čebelarstvo in dobivanje medu, ki jc današnjemu postopanju izredno podobno. Tudi čebelnjak je podoben današnjemu, samo da jc bil pred tisoči let gotovo zidan iz žganih posod, kar je samo dokaz, da na reliefu nc gre za pridobivanje medu divjih čebel, ampak umetno gojenih.
ZA 1000 LET PREMOGA NA KITAJSKEM.
Kitajci trpijo tako zelo na pomanjkanju kuriva, da velja vroča voda kot velik luksue V nasprotju z Japonci si morejo revnejši sloji na Kitajskem le redko dovoliti toplo kopelj. Pri vsem tem pa ima provinca Schausi sama glasom cenitve prvih strokovnjakov dovolj dobrega premoga, da bi zadostoval za več kot 1000 let, tudi če se računa 8e tako veliko porabo. Velikansko nacijonalno bogastvo, kojega vsebuie Drovinca Schausi le en deL bodo Pri-
čeli v kratkem kopati. Gosto naseljene premogovne kraje bodo zvezali z velikimi mestf z železnicami. Od tega trenutka dalje smemo Evropejci računati s tejn, da stopa Kitajska na novo važno zgodovinsko stopnjo razvoja,.
Narodno gledišče.
OPERA.
V soboto dne 20. t. m. so poje priljubljeno J. Straussovo delo »Netopir«, ki se ni izvajalo v Ljubljani že več let. V glavnih vlogah nastopijo gospa Lovšetova ter gospodični Tha-lerjeva in Sfiligojeva, gospodje Danilo, Kovač, Mohorič, Peček, Šubelj, Zupan in drugi. To zanimivo Straussovo delo v resnici zasluži naslov klasične komično opere ter si jo našlo pot na vse velike svetovne odre. Netopir ja bil že pred vojno stalno na repertoarju dunajske dvorno opere. — Dirigira g. kapelnik Nef-fat, režira g. P. Debevec. Plese je na študira I g. baletni mojster Trobiš, izvajajo jih gna Svo. bodova, g. Trobiš in baletni zbor.
Presveta.
pr »Svetopisemske katohezo« za .1. razred in za 2. in 3. razred, s pripravo za prva spoved, obhajilo in sv. birmo se dobijo po 10 Din in po 16 Din. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna in Prodajalna KTD (Ničman), — Celje: Knjigama Goričar in Leskovšek. —« Maribor: Tiskarna sv. Cirila.
pr »Vykupitel« (Zveličar). Češki dramatik František Zavrel je pravkar dovršil igro-kaz pod gornjim imenom. To delo bo uprizoril Jaroslav Kvapil v Vlnogradskem mestnem gledališču.
Turistika m spor!.'
Prvenstvene nogometne tolcmo 21 t. m. Jutri v nedeljo se vrše v območju Ljubljanskega nogometnega podsaveza važne prvenstveno tekme. V Ljubljani, na igrišču Ilirije, igrata dopoldne Herines in Jadran (ob 9. uri rezervi, ob 10.30 I. moštvi), ob 16. uri Ilirija; in mariborski Rapid. Na igrišču Primorja tek-< mujeta ob 10. uri Slovan in Slavija. V Mariboru se vrši tekma Maribor: Celje. Ilirija, ki je od leta 1918 dalje z uspehom branila svojo prvenstveno pozicijo, mora računati letos z mnogo tršim bojem. V Rapidu naleti v nedeljo na trenotno najnevarnejšega tekmeca. Zadnje srečanje med njima je končalo neodločna in tudi jutri nikakor ni vnaprej sigurno, da zmaga Ilirija. Ilirija bo imela predvidoma premoč v halEih in najbrže tudi v for\vardu, zato pa razpolaga Rapid z boljšo obrambo in ima veliko prednost, da nastopi izpočit, medtem ko ima Ilirija za seboj težke tekme s Sa-Škom v Zagrebu, ki niso ostale brez sledu. —< Zanimiv boj je pričakovati tudi med Herme-som in Jadranom. O Hermesu je znano, da marljivo trenira in da se nahaja v jako dobri formi, Jadran je svoje moštvo reorganiziral in ojačil z nekaterimi novimi silami. — V tekmi Slovan: Slavija je računati na sigurno zmago Slovana.
Slovan : Slavija. Prvenstvena tekma med omenjenima kluboma so vrši v nedeljo ob 10. dopoldne na igrišču S K Primorje. Ker sta oba kluba enako močna, bo ta tekma nudila gotovo lep športni užitek. Cene: 3, 5 in 10 Din.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da so se do sedaj zatvorile sledeče koče: Malner-jeva in Orožnova pod Črno Prstjo ter Stani-čeva koča. V nedeljo 21. t. m. se zatvorijo: Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrov dom, Češka koča in Cojzova koča; ostale koče ostanejo do nadaljnega odprte in oskrbovane.
Redna letna skupščina izvidnikov ln planink za Slovenijo so bo vršila 28. t. m. ob četrt na 11 dopoldne v geom. risalnici ljubljansko realke. Tem potom so vabijo vsi izvidniki in njihovi stariši, vsi pobratim! tor prijatelji našega pokretn, da so je udeleže.
IIIEmEII!EIHEji!EWEmE!ll=
NOVE UČNE KNJTGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljubljani!
Komatar-Dr, Capuder, Zgodovina no« vega veka za višje razrede srednjih šol (izide začetek oktobra).
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, vez. Din 60__.
Kržišnik, Zemljepis za srednje šole III. del, vezano Din 28.—.
Bučar, Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Din 35.—.
Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih gol. (Izide začetek oktobra.)
Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Din 32.—.
Sodnik, Logaritmi. Pctdecimalne lo-garitmične in goniometrične (trigonometrične) tabele. Din 28.—.
Ing. Novak, Zemljepisni atlas kralje-; vinc Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—,
Ing, Kregar, Praktična perspektiva (izšla kot rokopis).
V zalogi so tudi šolske knjige za vse osnovne, meščanske in srednje šole,
EIIIEIIIEIIIEUIEIIIEIIIEII1EIII
Gospodarstvo.
Ravnatelj Andrej Zmave, Maribor.
Pred trgatvijo.
S tem člankom pričenjamo z objavo serije telo aktualnih razprav odličnega strokovnjaka gosp. A. Žmavca, ravnatelja vinarske in sadjarske fiole v Mariboru, na katere posebej opozarjamo naše čita-telje. Zlasti statistični materijal teh člankov je zbran vestno in z velikim trudom ter je deloma Bploh nekaj čisto novega v naši strokovni literaturi.
Uredništvo.
Naš vinogradnik dela z redkimi izjemami glede časa za spravljanje pridelkov dve glavni napaki: seno spravlja mnogo prepozno, grozdje pa mnogo pre-rano. Ker je strokovno iz večine nedostatno izobražen, se ne zaveda ogromne gospodarske škode, ki si jo s tem sam povzroča in ki bi je ne bilo, če bi se dal poučiti.
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru 'točenja s splošno trgatvijo — izvzemši izvestne rane in črne vrste — večinoma v drugi polovici oktobra ter jo končuje navadno šele v prvem tednu novembra z najboljšimi uspehi. Z daljšim odlašanjem trgatve je zvezan naravno tudi gotov riziko; vendar se moramo odločiti za kar mogoče pozne trgatve, ako hočemo pridobiti trajen boljši sloves našim vinskim pridelkom, ki naj ne služijo samo za lokalno porabo, ampak za inozemstvo, ako naj ima naše vinogradništvo uarodno-gospodarski
pomen in ako nuj obvelja v konkurenčnem boju na svetovnem vinskem trgu.
Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše preiskave grozdnega soka na sladkor in kislino od lela 1921. dalje redno vsake tri dni, počenši vsako leto 24. septembra. Grozdje za to določenih vrst se jemlje vselej iz istih parcel.
Ob ugodnem vremenu količina sladkorja redno narašča, količina kisline pa pada, seveda pri različnih vrstah in v različnih legah v neenaki meri: v večji meri naravno pri pozno zorečih vrstah, v manjši meri pri ranih vrstah, ki SO Z G itak več ali manj dosegle svojo popolno zrelost in se praviloma tudi najprej trgajo.
Navedeni poizkusi so se 1. 1921. pri vseh vrstah ponavljali šestkrat (do 9. X.), 1. 1922. tudi pri vseh vrstah desetkrat (do 21. X.) 1. 1923. pa pri belem burgundcu in silvancu samo devetkrat (do 18. X.), pri rdečem tra-mincu in laškem rizlingu desetkrat (do 21. X.), pri moslavcu enajstkrat (do 24. X.) in pri rizlingu dvanajstkrat (do 27. X.). Radi preozkega prostora v preglednici niso navedeni rezultati vseh trodnevnih preiskovanj grozdja kar po vrsti, ampak samo od prvega dne (24. IX.) za vse vrste, potem pa od pravkar navedenih dni, ko se je ena ali druga vrsta zadnjič preiskovala, in tako do konca preiskovanj (t. j. do 27. X.).
Določevanje sladkorja in kisline v grozdju pred trgatvijo na vinarski in sadjarski šoli v
Mariboru 1921.—1923.
Vrsta	Leto	24. IX.		9. X.		18. X. | 21. X. |				24. X.		27. X.	
		odstotkov (%,)											
		si.	kis.	si.	kis.		kis.	si.	liis. |	si. j kis.		si.	kis.
Bell burgundeo	1921 1922 1923	18.8 16.— 17.—	0.9 0.9 1.26	21.6 18.9 19,-	0.8 0.93 1.13	17.5 20.2	0.9 1.U7	16.2	0.94	—	—	—	-
Sllvsnec	1921 1922 1923	19.8 12.1 12.9	0.8 1.3 1.27	21.2 14.5 16.2	0.82 0.96 1.1	15— 17.—	0.85 0.91	14.8	0.81	—		—	—
Rdeti tramlnoc	1921 1922 1923	20.5 16.1 16.3	0.9 0.95 1.17	21.5 17.8 17.8	0.86 0.84 1.05	17J> 18.2	0.9 1.02	15.8 18.8	0.9 0.94	—		—	—
Moslavec s srednje lege	1921 1922 1923	15.5 14.2 13.4	1.1 1.08 1.55	19.8 14.4 15.7	0.95 1.12 1.34	15.5 16.5	L25 1.2	16.-17.4	1.2 1.2	18.7	1.14	—	
Moslavec z višje lego	1921 1922 1922	15.9 15.8 14.2	1.05 ! 2C.4 1.— | 16.1 1.5 j 16.-		1,— 1.— 1.3	15.5 17.5	1.05 ! 16.8 1.35 | 17.8		1.-1.25	17.9	1.29	—	—
Laiki rizling	1921 1922 1923	18.2 16.4 14.2	0.8 0.9 1.2	21.5 17.2 16.2	0.76 0.88 1.—	_ 15.-18.2	1.02 1.—	i .G 18.1	0.94 0.94	—	—	—	—
Rizling s srednje lege	1921 1922 1923	17,-14 2 14.6	1.15 1.4 1.6S	18.5 16.7 16.9	1,-1.1 1.3	17,-19.1	115 1.3	14.1 19.- 1	1.1 1.24 1	19.7	1.16	19.06	1.15 ___
Rizling z višje lege	1921 1922 1923	15.— 15.2 15.2	1.2 1.24 1.46	20.6 18.2 17.8	1.01 1.1 1.3	18.-17.9	1.-1.3	14.5 17.8	1.— 1.24	187-	1.16	18.4	iL
Taki poizkusi v malem pred trgatvijo nudijo seve nepopolno sliko o razvoju grozdne kvalitete v celoti in so povprečni rezultati glavne trgatve nekoliko drugačni; kajti za preiskovanje jemljemo samo nekoliko grozdov (čim več, tem bolje 1) in še teh ne z istih trt in ne v enakem stadiju razvoja.
Nadalje je pri presoji navedenih podatkov upoštevati vremenske razmere tistih let, ki se označujejo takole: 1921. vroče in suho, 1922. poletje ugodno, jesen deževna, 1923. poletje neugodno, jesen lepa.
Nimamo nikake organizacije niti zakonskih predpisov za začetek splošne glavne trgatve. Ko bi imeli vsaj dobre vinarske zadruge na širši podlagi, moglo bi se marsikaj dobrega ukrenili zadružnim potom tudi v tem pogledu. Tako pa gre vse, kakor se komu zljubi; vinarji se ne brigajo za lastne gospodarske koristi in še manj se menijo za splošne interese. Ker ni primerne organizacije, niso vinogradi zadostno zastraženi; zato so
svojega mošta in domaČe pijače rabi, ne tvori nikake gospodarske zgube, ker sladkor se v gospodarstvu vedno dobro porabi. Pri tem je še vpoštovati, da sme s prostovoljno, proti polnemu plačilu nabavljenim sladkorjem, vsak posameznik poljubno razpolagati, dočim se mora od vlade po znižani ceni prepuščeni sladkor porabiti le za zboljšanje mošta in ne še drugih domačih i-ijpf, osobito pa ne za na-daljno prodajo.
Če bi pa slučajno med tem še pravočasno dospel tudi vladni sladkor in če bi bil isti cenejši, kar pa jc zbog tako padle cene precej dvomljivo, lahko vsakdo prevzame še ono malenkost kilogramov, ki proporcionalno nanj odpadejo.
Ta teden je sicer nastopilo krasno vreme za ugodno zoritev grozdja, vendar naj se navedena nabava sladkorja iz opreznosti za vsak slučaj takoj podvzame, da ne bo pozneje morebitnega kesanja ali celo očitanja. — Fr. Gombač.
Tržno poročilo.
Ljubljana, dne 19. sept.
LES.
Od zadnjega poročila ne moremo zaznamovati bistvenih sprememb.
Izvozna trgovina se nahaja trenotno pod močnim vplivom nestabilnih iu s tem nesi-gurnih valutnih razmer. Večjih zaključkov v tujih valutah ni zaznamovati in kolikor se jih je napravilo, so pravzaprav špekulativnega značaja, ker je osobito danes težko presoditi razvoj predvsem italijanske politike, ki — razumljivo — močno vpliva na gospodarski položaj. — V lesni trgovini vlada torej slej-koprcj letargiia, ker na eni strani izvozničar-jem ne kaže delati zaključkov v tujih valutah, na drugi strani kupcem ne konvenira v oči-gled visokemu stanju dinarja delati sklepov v našem denarju. — Treba bo pač, kakor smo omenili, počaknii nekaj časa, da se sedaj nastali položaj glede ponudbe in povpraševanja na en ali na drug način razreši, t. j., da se aH dinar ustali na gotovi višini in s tem nastopi tudi padec cen pri nas ali pa se zboljšajo valute v toliko, da bo izvoz sploh mogoč, kar je pri sedanjem stanju izključeno.
V Sloveniji vlada še vedno silno občutljivo pomanjkanje vagonov in se ta nedosta-
presegal 8 odstot., dočim je dosegla sladkorna pesa lani povprečno 11 odstot. Srednji ren-dement zadnjih 10 kampanj je ca. 10 odstot Češki sladkorni kartel je določil za domači trg ceno kristalnemu sladkorju Kč 440 fco tovarna. Na pariški borzi notira sladkor za september 234, oktober 205.5, oktober-de-cember 203.25, november januar 202.25. V Newyorku notira Kuba september 425, december 4.03, januar 3.60, marec 3.35, maj 3.43. Londonski trg je čvrst. Praška borza notira sladkor nove kampanje: oktober-december tovarne Kolin-Pardubice 222.5.
Na našem sladkornem trgu vlada dalje kaos v cenah. Cene se vsled zelo dobre letine nikakor ne morejo ustaliti ter je pričakovati nadaljnih znižanj. Čujejo pa se že glasovi, da se ustanovi sladkorni kartel, ki bi zopet lahko diktiral cene sladkorju. Tudi se že k temu komentarju obeta, da bo cena sladkorju že v kratkem poskočila, če ne preje pa proti koncu tekočega leta. Proti temu pa bi morali najodločneje protestirati vsi konzumenti, kajti ako je pesa čez mero dobro obrodila, naj ima tudi konzument nekaj od tega. Temu protestu pa bi gotovo morala vlada ugoditi in namere sladkornih tovaren preprečiti. Čim bolj se cena zniža, tem večji bo konzum, pri čemur pa
bodo tudi tovarne prišle na svoj račun. * • •
g Odprava tarifnih olajšav za sezonske transporte. Prometno ministrstvo je ukinilo tarifne olajšave za sezonske transporte. Potemtakem bo treba plačati v zimskih mesecih cele tarife.
g Mažarsko-jugoslovanska gospodarska pogajanja. Dne 16. t. m. so bila v Budimpešti prekinjena mažarsko-jugoslovanska gospodarska pogajanja. Pogajajo se predvsem zaradi obojestranskega znižanja tarif za blago, ki gre iz Jugoslavije preko Mažarske na za-pad, oziroma iz Mažarske preko Jugoslavije na vzhod iu na Jadransko morje.
g Nova parobrodna družba. V Splitu se vrši 28. t. m. ustanovni občni zbor novo paro-plovne družbe z imenom »Jugoslavensko-amerikansko brodarsko akcijsko društvoc, pri kateri so udeleženi naši izseljenci v Južni Ameriki.
g Gospodarska konfercnca v Osjekn. Dne 16. t. m. bi se morala vršiti v Osjeku konferenca gospodarskih krogov iz Slavonije. Konfereuca je preložena na prihodnji mesec, g Naše državne financo. Od 1. julija
no še blizu'večjih krajev, zlasti tedaj, ko so posamezniki že potrgali.
Najmanj, kar bi se takoj moglo in moralo ukreniti v varstvo vinogradov brez posebnih novih zakonov, bi bilo to, da se oblastveno zapro vsi poti, ki držijo k vinogradom, kadar so glavna dela v goricah obavljena in začne grozdje zoreti. Kdor v goricah biva in nima dragega pota ali ceste, po kateri bi mogel z doma iu domu, bi pa moral imeti posebno uradno legitimacijo, ki mu dovoljuje hoditi in voziti po takih polih. Straženje vinogradov bi se tako poenostavilo in pocenilo, hkrati pa vendar tudi poostrilo.
Siične uredbe in še mnogo strožje — zlasti glede začetka splošne trgatve — se drugod n. pr. v Nemčiji, že od nekdaj točno izvajajo z največjim pridom. Tako se vinske kvalitete dotičnih krajev ne le izboljšujejo, nego tudi poenotijo v značilne vinske tipe, ki se v vinski trgovini najbolj cenijo.
Sladkor za vinogradnike.
Pred kratkim sem vinogradnike opozoril na eventualno zboljšanje letošnjega vinskega mošta z dodatkom sladkorja ob trgatvi, ter sem pripomnil, da se je z merodajne strani pravočasno potrebno ukrenilo, da bi ministrstvo naklonilo vsem vinogradnikom v Sloveniji v ta namen več vagonov prvovrstne sipe po znižani ceni.
Ker pa ni dosedaj še nikake tozadevne rešitve in tudi nikake gotovosti, da bi se na-prošeni sladkor v zadostni množini (vsaj 30 vagonov) in o pravem času vinogradnikom naklonil, bi vsem prizadetim predvsem svetoval, da si sami iz zadrege pomagajo ter izkoristijo Bedanji za njih ugodni sladkorno-kampanjski položaj.
Se pred tremi tedni je bila cena kristalnemu slndkoijtl (sipa) po 20 Din kg: danes pa oferirajo razne tuzemske sladkorne tovarne »Sladkorne zveze« že po 14.25 Din loco Slovenija; torej skoro 6 Din ceneje kot koncem avgusta..
Morda bi ne bilo napačno, ko hi se vinogradniška društva in kmetijske podružnice ter druge kmetijske in gospodarske zadruge v vinorodnih krajih <altoj odločilo na svojo pest za nakup potrebnega sladkorja, ne čakajo na vladno pomožno akcijo, liajti ni izključeno, tla se bo cona v kratkem zopet dvignila, čim so vse tovarne združijo v kartel. — Samopomoč združenih vinogradnikov bo torej v tem slučaju prav na mostu.
Po sedanji ceni nabavljeni sladkor, če ga je tudi nekaj ve" kakor ga kdo za zboljšanje
tek kljub raznim intervencijam še ni odpravil, j
- Upati pa je vsekakor v kolikor smo infor- j ^ ^oVmTrca tTsT ^alaliVžIvnt miram, da bo ta kriza v doglednem času kon- , dohodki 7 miljjard 414 milijonov (v prora6ll.
a"	' nu je bilo določenih le 5 milijard 201 milijon
dinarjev), izdatki pa 7 milijard 414 milijonov dinarjev) proračun je določal le 6 milijard 1Q1 milijon dinarjev).
g Anketa o izseljeniškem vprašanja. To dni se vrši pod predsedstvom ministra za so-cijalno politiko v Zagrebu anketa o izseljc* niškem vprašanju. O rezultatih te z narodno gospodarskega in socijalnega stališča važue ankete bomo prinesli podrobnejše poročilo.
g Odprava davka v Italiji. Dne 15. t. m. je odpravljen s kralj, dekretom davek na vino. Finančni minister je pooblaščen, da izda vsa potrebna navodila za končnoveljavno li« kvidacijo davka na prodano ali sicer konzu-mirano vino. Dekret bo naknadno predložen parlamentu, da se vzakonL Ta naredba, ki je bila izdana zato, da se omili vinska kriza v Italiji, je vzbudila v interesiranih krogih živahno odobravanje. Radi odpravo vinskega davka zgubi državni erar ca 540 milijonov lir, ki jih hoče vlada nadoknaditi na ta način, da je povišala užitninsko takso za surovo kavo na Lit 200 oz. 220 in na Lit 308 za žgano kavo. Istotako so povišane produkcijske in temu odgovarjajoče uvozne pristojbine na kavine nadomestke od Lit 350 na 420. Razven tega se je povišala produkcijska in temu odgovarjajoča uvozna pristojbina za sladkor I. od Lit 300 na Lit 400 za 100 kg in od Lit 28S na Lit 394 za sladkor II.
g Obtok bankovcev v Češkoslovaški. Dne 15. t. m. je bilo v Češkoslovaški v obtoku za 7 milijard 8.53 milijonov Kč bankovcev.
g Položaj v Češkoslovaški. V pretekli sladkorni kampanji je Češkoslovaška izvozila 644.000 ton sladkorja v kampanji 1922-23 pa 371.000 ton. Od izvoza v pretekli kampanji je Anglija kupila tri četrtine. Tudi Švica, Avstrija in Turčija so zelo dobre odjemalke češkega sladkorja. V prvih sedmih mesecih t. 1. je znašal prebitek izvoza nad uvozom 651 milijonov češkoslovaških kron.
g Izvoz žita iz Rusije. Letošnjo žetev v Rusiji cenijo na 2.6 milijardi pudov (pud ima 16.38 kg). Izvozilo pa se bo samo zaloge iz preteklega leta, ki znašajo 165 milijonov pudov.
Borze,
19. septembra 1024 DENAR.
Zagreb. Italija 3.16875—3.19875 (3.1209 do 3.1590), London 324.50—327.50 (319 do 322), Newyork7175—7275 (71—72), Pariz 3.90 (3.8410—3.9010), Praga 2.1690—2.1990 (2-1390 do 2.1690), Dunaj 0.101950—0.103750 (0.100450 do 0.10245), Curih 13.60—13.70 (13.49-13.95), efekt, dolar 70-75-71.75 (70-71).
Curih. Belgrad 7.35 (7.35), Budimpešta 0.0068 (0.0068), Berlin 1.26 (1.26), Italija 23.20 (28.25), London 23.63 (23.69), Newyork 624.75 (529.25), Pariz 28-05 (28.25), Praga 15.90 (15.85), Dunaj 0.007170 (0.007480), Bukarešt 2.75 (2.80), Sofija 3.90 (3.85),
ŽITO.
Na žitnem trgu se je kupčija vsled porasta j dinarja popolnoma ustavila, tendenca je mlačna, vse pričakuje nadaljnih znižanj cen. Pšenica se ponuja po Diu 350, moka po 550, stara koruza po 280, fižol beli po 440, otrobi po 180, ječmen po 330, koruza v storžih po 105, koruza za marec po 225.
MESO.
Zagreb. Na tedenski sejem dne 17. t. m. jo bilo dognano srednje število živine, svinj pa zelo malo. Ker je dinar narastel, se ni ničesar kupovalo za izvoz, niti telet niti konj. Promet na sejmu je bil neznaten.
Cene so bile za kg žive teže sledeče: domači voli I. 13.50-15, II. 12.50—13, III. 10 do 11.50, svinje rejene 23—24, nerojene 20. do 22.50. konji (za komad) tovorni, težki 7500 do 10.000, lahki 6.700—8000, žrebeta do 1 leta 2000—3200, do dve leti 2800—3700, do tri leta 3600—5000, starejša 4000—6500.
VINO.
Ako bo sedanje ugodno vreme ostalo, računamo lahko še na kvalitativno precej dober pridelek. V Dalmaciji se je začela trgatev že 9. t. m. Grozdje je lepo ln popolnoma zrelo. Povprečna mera sladkorja je okoli 19 odstot-, tako da bo vino imelo 11—12 odstot. po mali-gantu. Kar se tiče blaga, je še precej izdatno in se računa na 100 1 mošta 128 kg grozdja. Grozdje se plačuje po Din 2.25, dočim je v Vršcu, kjer se je tudi že pričela trgatev, precej dražje in se plačuje tam grozdje do 3.50 Din za kg.
V Ljubljani je že prišel na trg novi mošt (na pr. pri Gospodarski zvezi) in stane ca. Din 7-7.50.
SLADKOR.
Vsa poročila označujejo sladkorno kampanjo za zelo ugodno tako pri nas kakor tudi v drugih produkcijskih državah. Oficijelne cenitve sicer še niso objavljene, vendar nazna-čujejo povišek letošnje produkcije v primeri z lansko s ca. 1.2—1.5 milijonov ton surovega sladkorja v svetovnem obsegu. Za končni uspeh kampanje je odločilno seveda vreme zadnjih tednov zorenja repo. Razen v Franciji znaša povsod sladkorna vsebina precej manj kot lani. V naši državi računa poljedelsko ministrstvo na pridelek ca. 120.000 ton. V splošnem računajo, da rendement sladkorja ne bo
Dunaj. Devize: Belgrad 978, Kodonj 4990, London 316.300, Milan 3112, Newyork 70.935, Pariz 3757, Varšava 13.550. — Valute: dolarji 70460, angleški lunt 314.500, francoski frank 3715, lira 3090, dinar 975, češkoslovaška krona 2117.
Praga. Devize: Lira 149, Zagreb 40.85, Pariz 180.25, London 151.425, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska posojilnica, d. d., Celje 210, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Merkantilna banka, Kočevje 123 do 3,30, Prva hrvatska Štedionica, Zagreb 916 do 922, Slavenska banka, Zagreb 100—102, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150 do 154, Trboveljska prernogokopna družba, Ljubljana 475, Združene papirnice Vevče 123 do [J30, 4 in pol odstot. kom. zadolžnico Kranj- ; ske deželne banko 90.
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 109—110, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 112—113, Hrv. slav. zemaljska hipotekama banka, Zagreb 58—60, Jugoslavenska banka, Zagreb, 103—106, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—917, Slavenska banka, Zagreb 100—104, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220—225, Hrv. slav. d. d. za ind. Sečera 875—900, Našica 84, Guttman 875 do 900, Slavonija 77—79, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150, Združene papirnice Vevče 123—125, 7 odstot drž. invest posojilo 64 do 6450, Vojna odškodnina 115—116.
Dunaj. Zivnostenska banka 815.000, Al-pine 379.000, Greinitz 143 000, Kranjska industrijska družba 745.000, Trboveljska družba
419.000, Hrvatska eskomptna banka 160.000, Leykam 106.000, Jugoslovanska banka 93.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 53.500, Avstrijske tvornice za dušik 170.000, Slavex 210.000, Slavonija 71.000.
BLAGO.
Les: Bordonali, fco meja 515, trami monte, tco meja 415, deske I., II., III., fco meja 630, deske III., od 14 cm napr., media 22, fco meja 545, remeljni 35-70, 70-70, 40-80, 80-80, 4 m, fco meja 615, drva, suha, bukova, Hi m dolžine, fco nakladalna postaja 2 vag. 26,
27, 26, zaklj., oglje Ia, vilano, eksp. blago, fco meja 124. — Žito in poljski pridel-k i : pšenica domača, fco Ljubljana 365, pšenica bačka, fco B?»čka post 75-76 2 vag. 350, 350, 350 zaklj., koruza bačka, fco Bačka postaja 290, oves bački, fco Bačka postaja 270, suhe gobe po kakovosti 50—58, laneno seme, par. Ljubljana 690, konopla mandžurska, btto za ntto, fco Ljubljana 880, otrobi pšenični, fco Ljubljana 225, pšenična moka 0 bačka, fco Bačka postaja 1 vag. 540, 540, 540 zaklj., pšenična moka 2 bačka, fco Bačka postaja 480,
se dobiva v vseh špecerijskih prodajalnah Pisarna: iiuhUana, Gradišče 13
divja repica, fco Slavonska postaja 200, krompir uzančni, fco nakladalna postaja 120—130. — Stročnice, sadje : fižol ribničan, btto za ntto, fco Postoj. trans. 700, Fižol ribničan, netto, fco Ljubljana 600, fižol prepeličar, netto, fco Ljubljana 525, fižol mandolon, netto, fco Ljubljana 400. — Seno, slama: seno Ia, sladko, prešano, fco Ljubljana 75. — Vino: Vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, fco nakladal, postaja 715—800. — Kovine in rude: Jeklo po vzorcu, fco vagon nakladalna postaja 27.
Specielno za gospode DUHOVNIKE nudi črne
Mm m Hufiertus-plašče
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremoč-Ijivega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
Fran Lukič, Pred škofijo 19. Meteorologično poročilo.
LJubljana 306 m n. m, v!š. Normalna barometerska višina 786 mm.
Oa» opazovanja	Barometer t mm	i «11.0-rneter v O	1'aihrom. dilereno« t 0	Nebo, vetrovi	fadann« .v mm
18./9. 21 h	740-1	15-4	0*4	Jasno s. v. 1	r
19./9. 7 h	740-5	13-6	0-4	megla	<*>
19./9. 14 h	739-5	18-8	1-3	jasno |	
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, svak iu stric, gosp.
Franjo Papst
višji revidcnt drž. železnice
po dolgi in mučni bolezni dne 19. t. m. ob 9.50 zjutraj, previden s sv. zakramenti, v 49. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 21. t m. ob 4. pop. iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 34, na kolodvor, odkoder se truplo prepelje na postajo Videm—Krško, in prenese v rodbinsko grobnico na ondotno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Petra jutri, v soboto, ob pol 8. uri. — Vsem, ki ste ga poznali, ga priporočamo v molitev.
Ljubljana, dne 19. septembra 1924
Žalujoča soproga in ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila.
Ceno se proda popolnoma nova SALONSKA OBLEKA, ZIMSKA SUKNJA in Singer ŠIVALNI STROJ. - Poljanska cesta št. 21/1, levo. 5721
šivalne stroje na
rihrnkp naiboliJih t0-
UMI URG varn z nino-
?imi pohvalnimi izjavami in 0-letn. jamstvom za šivilje in krojače ter čevljarje kupite NAJCENEJE pri L. REBOLJ v KRANJU. -Stroji so tudi za umetno vezenje, ki se podučuje pri meni vsak čas brezplačno.
STROJEPISKA
(blagajničarka), zmožna tudi drugih pis. del, išče službe. Je pripravljena pomagati druga hišna dela. Naslov v upravi lista pod štev. 5728.
2 manjši hiši
se prodasta v sredini me9ta. - Ponudbe pod šifro: »HIŠI V SREDINI MESTA«. 5684
jclovs, borove ter ŽELOD in ŽIR kupuje
Fruotus
LJUBLJANA, Tabor 2.
Prodasta se DVE KRAVI (dobri mlekarici) s teleti. -Poljanska cesta 55. 5703
Mali, štiri- ouift znamke sedežni dVUJ PUCH, se vsled rodbinskih razmer ceno proda ali pa zamenja s kakim drugim blagom. - Naslov v upravi lista pod št 5723
KNJIGOVODJA
mlad, ncoženjen, s prakso, zmožen samost vodstva pisarne, organizator ter godbenik, želi nremeniti mesto. Najraje na deželo. — Naslov pri »Slovencu« pod šlev. 5718.
IŠČE SE proti dobri plači
za tovarno sira Sziics & Szasz Stara Moravica — Bačka.
CEMENT
Kupim dobro ohranjen HARMONIJ. Ponudbe na upravo lista pod »Harmonij«. 5730
In HARMONIJE na obroke: Bosendorler, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajb - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Lfnbliana, Mestni trg 3 (pri magistrata). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Kupim suhe
LIPOVE PLOHE
od 7 cm debeline naprej. -Ponudbe na Mih. HRIBAR, Ihiui št. 44, pošta Domžale.
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
ZAGREB, Bcškcvičeva ulica št 18. Lastna tvornica perja
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 16
Telefon 343

Prodam:
KOZO mle-karico, švicarske pasme, in kompl. KOTEL, prosto stoječ, ne vzidan, za kuhanje voska i. dr. Naslov v upravi pod št 5690 (osebno le popoldne).
Prvovrstno
premoge
po nanlgoduafiUi cenah ln plačilnih pogojih dobavlja Dom. Čcbln trgovina b premogom Ljubljana, Wolfova 1/n.
Sobna OPRAVA, lepo reno-virana, se proda po nizki ceni. Naslov v upravi pod št 5727.
Pletilni STROJ štev. 8
naprodaj. — Več povedo v Moravčah v Ljudskem domu.
Proda se po zelo ugodni ceni
HIŠA
hlev s kletjo in mlin z močno vodno silo brez opreme, pripravno za vsaktero industrijo, v Radomljah 26 pri Kamniku. MARIJA MALEŠ. 5724
STROJNO PLETENJE
sprejemajo ce deklice v pouk za stroj, pletenje pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe pod »POUK 8« na upravo lista.
NAPRODAJ JE
par črnih konj
z opremo, KRAVE in gosp. STROJI in drugi gospodarski predmeti. - STUDENEC - IO, " """	5710
župnišče.
JEŽICE, zdrave
H®- kupuje tvrdka -»c
PETER ŠETINA
Radeče pri Zidanem mostu. - Ponudba naj bo opremljena z vzorcem.	5665
Krompir, orehe,
suhe gobe, belo proso
in druge deželne pridelke, KUPUJEM vsako množino in plačujem najvišje. - ANTON TRAV1ZAN, trgovec, Bršlin, p. Novo mesto.	5629
MLIN in ŽAGA
naprodaj na veliki, stalni vodi, kjer ni voda nikdar ne prevelika in ne premajhna.
Biljar - Seifert Mantinel plošča 95/190, brez sukna, 12 palic, 3 krogle, prav dobro ohranjen, se proda komplet za 3000 Din. — Kavarna »SLON« — Ljubljana.	kamnov in stope. — Vse v najboljšem stanju. - Naslov v upravi lista pod štev. 5235.
	INŠTRUKTOR cacd. phil. išče hrano ah stan. Vsi predmeti, franc., laščina. Naslov v upravi lista [xxl štev. 5653.
Prodam lepo arondirano POSESTVO z lepim sadnim vrtom, v lepem kraju pri železnici, blizu mesta. Posestvo je lepo obdelano in se lahko redi Več pre-šičev ter 6 glav živine. - Ponudbe na upravo lista pod »Lepo posestvo« štev. 5726.	Ia Trapist. sir 24 0 čajno maslo 50 NUDI mlekarna »HELVETIA«, Daruvar.
	Za stanovanje 1 sobe in kuhinic v stari hiši dam NAGRADO istemu, ki nti ga preskrbi. Tudi plačam najemnino za 1 leto naprej. Naslov: L. REBOLJ, Kranj.
5000 Din POSOJILA iščem na posestvo za pol teta. Dobre obresti. - Ponudbe do 25. septembra na upravo lista pod »POSAVJE«. 5689	
	!|/nyjjnp BAKER, MED, 9\UVBim PAKFONO, ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261. 5208
Ročni voziček ^ nov, močno okovan, vozi 200 do 300 kg, in dvokolesni VOZIČEK, nov, NAPRODAJ. -Naslov v upravi pod št 5722.	
Na ljubljanskih velesejmih zaslovele Jarčeve KRANJSKE
razpošilja od 5 kg oapre) tvrdka K. JARC, Ljubljana, Hradeckega vas 35. 5173
Kanalizirajte edino s cementnimi cevmi znamko

n
ki |e strojni izdelek, presoca dosedanje ro^no delo, gladka notranjost, natančno stike, jo lažji, kar je važno pri želoniških transportih in pri polaganju. Velika zalogra cevi. ntreinlkov, ploiS xa tlak. Izvršujem teraezo m vsa stavbena dola.
Jos. Cihlar, Ljubljana
Dunajska cesta S7. Telefon735
Izurjena šivilja'
SE IŠČE za šivanje oblek'f boljšo hišo. - Naslov sc izve v upravi lista pod štev. 5683,
Pisarne, pozor!
PRODA SE večje število
PISALNIH mi
v jako dobrem stanju. - Poizve se v upravi pod št 5627.
POZOR, KROJAČI!
Popolnoma novi »SINGER« ŠIVALNI STROJI se po zelo nizkih cenah prodajajo, dokler traja zaloga, pri tvrdki IV. AUERHAMMER, Kolodvorska ulica št. 3. 5545
čnf op dobro izurjen, z več-OUlGI letno prakso, samski, z dobrimi spričevali, i š č o službe. - Naslov v upravi lista pod »Zanesljiv št. 5652«,
Charles Pettit:
Zgodba o grfoavcu in mandarinu
(Dalje.)	2
In v glasu malega grbavca je bilo toli-Ičo melanholije, da se je Clieng-Ki-Pingu zasmilil.
Vprašal ga je:
»Torej bi tako radi izvedeli za moje mnenje.«
>0, da, blagorodje!«
»In mi prisežete, da se boste res obesili.«
»Naj se odvrnejo od mene vsi predniki, če lažem.«
»Pa dobro, dragi moj, naj vam povem. Ne razumem niti trohice v tej igri, ki me strahovito dolgočasi. Toda iz obzirnosti do svojih tovarišev, iz spoštovanja do tradicije in nekoliko morda tudi iz osebnih interesov, se moram delati, kakor da me strahovito zanima. Vidite, da sem odkritosrčen ... Bodite torej zadovoljni in umrite v mirul«
In Cheng-Ki-Ping se je brzo oddaljil in pustil grbavca samega, ki se je kar topil v zahvali.
Drngo poglavje.
Ves srečen, da je končno lo uše.l svojemu zasledovalcu, jc Cheng-Ki-Ping prispel v dvorano in si globoko oddahnil. Tam si vsaj nihče ni drznil staviti mu neprijetnih in razburljivih vprašanj.
Ko je prišel med svoje prijatelje, ki so sedeli okoli miz v prvi vrsti, se je čutil, kakor da jc zavarovan s celim jezom književnikov proti nadležnežom in vsiljivcem.
Skrbni kuli je že postavil predenj ča-šico čaja. Lahek porcelanski pokrovček je ohranjal vonj in toploto. Cheug-Ki-Ping je z naslado srknil požirek dobrega čaja, po-kašljal in se obrisal z majhnim koščkom papirja, katerega je izvlekel iz ohlapnega rokava, nato ie robec zmečkal v krogljico in ga spodobno spustil na tla.
Šele sedaj se je začel osveščati.
»Dragi moji tovariši,« je nato zaupno pošepetal svojim prijateljem, ki so ga bili vljudno vprašali, če se morda ne počuti dobro, »bil sem izpostavljen neotesanosti in zlobnosti najbolj odvratnega grbavca, kar sem jih kdaj videl. K sreči se ta malopridnež namerava obesiti. Vendar pa se. bom pritožil pri policijskem ravnatelju, ki bi moral malo bolje paziti na pristope v gledališče.«
Nato jim je po svoje povedal ves do-godljaj z nesrečnim pohabljencem.
Njegovi prijatelji so dvignili roke proti nebu.
Eden izmed njih je izpregovoril važno in resno:
»Kakšna doba! Tako se morejo zlile ovci z bogokletstvom na ustnih približati vzvišenim čuvarjem književnosti k
»Ah, za časa Vouen bi Se pač ne prenašala tolika predrznost!« je vzdihuil drugi.
Iti vsi so mrmrali poglasno:
;>tJboga Kina!... Kako propadanje! Kakšna anarhija!«
Medtem p« so godci, kaiere je bilo videti skozi leseno rešetko in ki so bili na desni oderski strani v zanje pripravljeni loži, že zagnali velik hrup. Oddaleč in moč-
no so bili po gongih in velikanskih bobnih, kar je naznanjalo, da prihaja na oder zelo važna oseba. Bila je stosedemnajsta in prizor je bil že dvaintrideseti. Vseh oči so bile obrnjene na igralca: ali bo ta junak nekoliko osvetlil starinsko igro ali pa jo bo morda še bolj zameglil.
Cheng-Ki-Ping so je dostojanstveno delal, kakor da zadržuje nestrpnost in je nalašč nekoliko nervozno premikal pahljačo. Vsi pogledi priprostega ljudstva so bili obrnjeni nanj, kajti po njem so ravnali svoje gibe. Kakšna čast za Cheng-Ki-Pinga! Kako se jc pa tudi znal zadržati!
Naenkrat je hrup godbo silovito nara-stel, in pričakovani igralec je stopil na po-pozornico... Bil je oblečen v dolgo zeleno oblačilo, na glavi pa je imel ogromno sivo čepico z dvema pavovima peresoma zadaj.
Na napudranem obrazu je nosil veliko brado; dvoje s črnilom pomazanih obrvi jo bilo obrnjenih proli sencem, kar je označevalo dostojanstvo in plemenitost. Z visokim rezkim in tenkim glasom, ki je že sam vzbujal zanimanje, je povzel:
vMoje družinsko ime je Pe, moj priimek je Tin, in moj drugi literarni priimek je P on.?
Nato je povzel sapo in je nadaljeval: Moj rojstni kraj jc Vnn-King, moj pravi oče se je imenoval- Pe, kakor jaz, in moji dojilji je bilo vzdejano ljubko ime Chli. Moja mati je bila hči Li-Da-Ching-a; moj stric, ki se jo imenoval Lin-Tschen-Kon, je bil slep; moj bratranec On-Lin-Tien, je osramotil književniško svojo rodbino, ker se je branil iti k izpitom, dasi je
bil priporočen pri izpraševalcih in so bila potrošena velika darila. K sreči je umrl!«
Igralec je umolknil, godci pa so z novim truščem podčrtali važnost besed, ki jih je bil ravnokar izrekel. Sicer vse to ni bilo v nikaki zvezi z začetkom igre; torla nihčo ne bi mogel trditi, da ni morda s koncem.
Vsak gledalec se jo torej potrudil, dal obdrži v spominu vse besede nove osebe.
Čez nekaj časa jo godba prenehala in junak jc zopet povzel:
»Imam že devetinsedemdeset let, toda hočem vas poučiti o svojem prejšnjem življenju: s prvim letom sem začel hoditi iit izgovarjati Pc, ki je bilo ime mojega očeta; z drugim letom me je dojilja prenehala dojiti; s tretjim letom sem izgubil svojega slepega strica Li-Tschen-Kon-a, in s četrtim letom sem vzbudil začudenje svojega deda po materi Li-Ta-Tsching-a, ker sem se naučil brati že dvatisočtristoštiri črke; s petim letom sem že napisal pesmico s tremi verzi, s šestim letom sem že spretno sukal čopič, s sedmim letom som imel možgansko vnetjo, vsled svoje silne izredne inteligence, in z osmim letom sem že napisni odo, o katere vrednosti in lepoti so razmišljali najbolj učeni doktorji...«
Dirigent je z močjo udaril na gong in igralec jc iznova umolknil.
Cheng-Ki-Ping, ki so je delal, kakor da ga zanima vedno bolj in bolj, sc je sklonil k svojemu sosedu:
»Ta igra je nadvse dobro zgrajena, in koliko originalnosti jo tudi v vseli potankostih. Aa, ti klasiki I Kaka ženijalnost!
Sosed, J.vi je dremal, se ie 'sunkoma zdramil.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat
Peter Dekleva
trgovski potnik
po mučni bolezni, star 24 let, dne 18. sept. ob 9. uri zvečer v Gospodu zaspal.
Pogreb ranjkega bo dne 20. sept. ob 16. uri
iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. septembra 1924.
ANTON in MARIJA DEKLEVA, starši. -ANA, NINA, sestri. - NINO, VLADIMIR, brata.
Trgovska hiša učni tečaji
SE PRODA na Bledu. Naslov se Izve v upravi »Slovenca« pod štev. 5694.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešerno- j vega spomenika za vodo.
Najcencfši nahup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, ktola, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngen In za obrezovanje trt.
HA VELIKO IN MALO.
za izdelov. dam. klobukov.
Sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho pri-učenja za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne KLOBUKE. — Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. popoldne. Mod. salon za damske klobuke Alojzija Vivod - MOZETIČ, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11.
Pohištvo
novo in snažno, se poceni proda v Ljubljani, Ilirska ul.
21, priti., levo.	5682
3 vrstna nemška HARMONIKA naprodaj. - Zgornja Šiška štev. 91.	5702
ZAHVALA.
Povodom smrti nepozabljenega nam soproga, očeta, tasta in deda, gospoda
fllARTINA KRAČUNA
veleposestnika, trgovca in gostilničarja v Zrečah
prejeli smo številno izrazov sožalja. vse v večji meri pa si lažbe naših prijateljev in znancev. Dolžnost nam veleva, da srčno zahvalimo.
smo bili deležni to-se vsem prav pri-
Pred vsem nam ie dolžnost, da izrečemo našo odkrito zahvalo gg. zdravnikom, ki so blagopokojnemu nudili pomoč v času njegove težke bolezni, in to: "g. dr. Rudolfu iz Konjic, dr. Jesenkotu iz Celja, dr. Lavriču iz Rogaške Slatine, dr. Steinfelserju, primariju z asistenco iz Ceija.
Dalje izrekamo iskreno zahvalo čč. sestram javne bolnice v Celju, katere so v zadnjih trenutkih trpljenja blagopokojnika požrtvoalno stregle.
Iskreno se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom iz Celja, Stranic, Skomerja in Zreč za častno spremstvo, posebno pa veleč. g. arhidiateonu Hrastlju iz Konjic, č. g. župniku Cehu iz Frankolovega za v srce segajoče govore, kakor tudi č. g. duh. svetniku Karba iz Zreč in č. g. Gašpariču iz sv. Lenarta pri Vel. Nedelji za častno spremstvo na celi poti od Celja do Zreč.
S čutom zahvalnosti se spominjamo Malodolske godbe za spremljanje od Vojnika do groba v Zreče, kakor tudi pevskim zborom v Vojniku in Franko-lovem za pretresujoče žalostinke.
Posebno se zahvalimo tudi gosp. dr. Mr.hniču za izrazeno globoko sožalje v imenu politične oblasti kakor tudi gosp. dr. Rudolfu, odv. v imenu okrajnega zastopa v Konjicah.
Zahvaljujemo se tudi Konji*'ri požarni hrambi, katera je blagopokojnika na zadnji, poti spremlja'.?, v kroju in ga nesla iz hiše žalosti na pokopališče.
Veliko zahvalo dolgujemo tudi gg. celjskim trgovcem, kakor tudi vsem drugim, kateri so se v nepričakovano velikem številu udeležili spremstva na zadnji poti. —
Končno se zahva'jujemo vrim, Hteri ro nam na ta ali oni način olajšali ure nezmerne bolesti, tuge in žalosti, kakor tudi vsej množici, katera je blago-pokojoika cj-r-mljala <'o groba. Srčno se zahvaljujemo tudi za mnogobroine cvetke. — tog plačaj vsem!
ZRECF, dne 17. septembra 1024.
ŽALUJOČI OSTALL
Zahvala.
Povodom smrti svojega ljubljenega brata oziroma strica
p. Gabriefa Bajec
kapucina ▼ Celju
se tem potom najtopleje zahvaljujem vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba, osobito še vlč. g. dekanu iz Žalca in čč. duhovščini, kakor tudi cenj. zavodom za spremstvo k zadnjemu počitku, č. br. Vidu pa za njegovo vdano postrežbo blagemu pokojniku za časa bolezni. Vsem: Bog plačaj! St. Vid n. Ljublj., 18. septembra 1924.
Janko BAJEC, nadučitelj — brat.
iodistka Horvat Vajenec
STARI TRG
iriserirasfe v
prodaja bete klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih cenah. 2alni klobuki v zalogi.
Gosiilničarji, pozor!
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-skl SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
I, BuzzoSlni
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
za pekovsko obrt, zdrav, 15—16 let star, k dobremu go-bremu gospodarju, se takoj sprejme. — Pekarna JOSIP VARGA, Trbovlje. 5715
P. n.
VM
Prvovrsten
laneni firnež
1X1
lzžoluja
Najfinejše
laneno i
tovamg ZABRET & Kornp., Britef pri Kranju.
Nafstorejša tovarna te vrste v JugoslavSJ*.
Na zahtevo se pošljejo vzorcu
Telefon interurban: KRANJ 29.
■RHBBnanaHBBBSIBi
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOGA
II i
ŠEIENBURG0VR ULICA 6/1
Hosral Hali Line
Kr. angleška
postno-psrebrodna linija.
General, zastopstvo za kraljevino SHV
Trg I. Stev. 17.
Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi Jork bet Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aircs, San Paolo.
OdprftT. potnikov 1, 2, 3. r.zred«, — Kabine 3. raz. z S in i posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva ,,ROYMAILPAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro : Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gruiu.
Naslov z. brzojavka; Prometna banka. Dopisovanje v vseh jezikih, n umm m mi !■ n mm m
t>
Odhod parnika „Atlanto"
za Južno Ameriko in sicer v Brazilijo in Ar-gentinijo, kateri odplove iz domače luke „Split"
R drae 1®. ©E<z:i©Sjra. 15&24.
ilMs^il
Parnitc prevaža petnike iz Splita v Santos in Buenos - Aires. - Odprava potnikov iz Ljubljane in Zagreba dne 13. oktobra 1924 v jutranjih urah.
Vsa navodila daje takoj In brezplačno ,CosuIiclt-I.Ine'
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS Telefon 24/98.	J. O. DraškoviC	Zagreb, cesta „B" 3.
in zastopstvo za Slovenijo
Simon Kmetee, Ljubljana, Kolodvorska 3Q
Telefon 66,
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-
bolj razširjenem dnevniku. Vsak ogias, pa bodisi v
majhni obliki (najmanjši
veliki ali pa tudi v priprosti
prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj

Pozor!
opozarjamo, da so zopet do- £
speli najboljši šivalni stroji | in kolesa	=
„GMTZŠ!ER" j
V VSEti OPREMAH i za rodbinsko in obrtno: rabo. Istotam vseh vrst j ; čevljarski stroji ..AdlCr" [ : kakor: cilinder, levoročni : in krojaški.	!
: Pouk v V e Z e n I U ter I
i frrivunSu perila in |
nogavic tštofanje) brez- ; plačno C d S n O >e pri::
i Jos. Peteline, Ljubljana i
: blizu Prešernovega epomeni- 5 : ka ob vodi. Popravila sprejemamo. |
Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnice, Jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGARf strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
■ ■■■■■SHBaaiSiSIlfflHiSBKSISHBHBK
Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem!
Slovito Kamfor-kremo
kraljice Marija
ia negovanje obrezi, nadalje parfume, m lasni dela, specljilltita: I s,M obročke In kite » vseh barvah, priporoča
ALEKS. G) UD ml.
hlglenlCno urejeni moderni damski česalui salon v LJubljani, Kongresni trg St. 6.
ODPRTO: cd '1,1. do 12. In od '/,2, do 7.ure, ob sobotah do 8. ure zieler.
Našim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo.
Izvrsten pridatek za kavo.
Ugodno kupIS:
Nogavice navadne Din 19'—, svil. flor Din 39'—
volnene jopice Din 68'— In 98'—,
zimske rokavice Din 25'—,
Crip de Chlne Din 9S'—. 130'—,
damska srajca Din 39'—
ter drugo blago po konkurenčnih etnah pri
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
Ljubljana, Mestni trg 19
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. tO
(v lastni palači vis ti vis hotela „Union").	Tetelon 5t. 57 in 470.
RaCun po«tno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.946, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital In rezerve skupno nad! Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Ste