OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
Izvršujemo vsakovrstne liskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN , THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
^OL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 10, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 70
NOVI GROBOVI
3^
Selil"	njeni starši pre-
ffišl"^ ^j^Wjano, odkoder je
®®LENA MALLY
^0 doigj bQig2ni je preminila svojemu domu v petek po-J? 1:20 uri obče pozna-U Helena Mally, rojena 53 stanujoča na 1105 E.
JG bila v vasi želj toda ko je bila stara
ili Y
1;^ ^ Ameriko leta 1900. Bi-ij® skoroi ves čas aktivna na -J	polju. Dokler ji je
^Vai'^^ ^^Puščalo se je udele-kjer ^Gj in sodelovala je ®^ogla. Bila je članica leng ? društev: Marije Magda-Hij ■ 1^2 KSKJ, pri katere-Ksv predsednica nad 30 cfe. ■ ^že Kat. Boršt., sv. Ce-Ve gj. ^ SDZ, St. Clair Gro-traQ,„ ^ Srca Marije, Ju-AltaJ:	št. 137 ABZ in
®8a društva sv. Vida.
Tuita.
'^1 ki • ^^P^^ča tri hčere: Ju-Žeri^l ^°kičarka, Mrs. Anna ht	Agnes Gliha ter
I	Soprog Jacob je
'jII ^ 1918, sin James, ki je Slov ^^^avnik z uradom v Ave"_ domu na St. Clair ^ J® bil zadnji jugoslo-kivgQ J °ttzul v Clevelandu pod ugoslavijo, je umrl-leta
J ob If)
lovi -	A. Grdina in
s® vrši v torek zju-
C,
lito
62	zavoda, 1053
v cerkev sv. Vida in pokopališče Calvary.
V
slovo
Gci
čl
^ni
društva St. Clair
'6 of	oL. L/Wii
'''idejo ■ WC so prošene, da H "^ocoj ob osmih v Grdi-^^St.	zavod, 1053 E.
'"'""H flo ^^^^žejo zadnjo čast ^ ^"^ici Heleni Mally.
MARY KUCHAK
Po daljšem bolehanju je preminila Mary Kuchar, stara 76 let, stanujoča na 14505 Woodward Rd. Doma je bila iz Gost pri Kamniku, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Milko Filipič, pri kateri je živela 26 let, sina Peter Kuchar in dva vnuka. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1:30 uri iz Joseph žele in sinovi pogrebnega zavo-jda, 458 E. 152 St. in nato na Lakeview pokopališče.
FRANCES KOVACIC
Včeraj zjutraj ob 9:40 uri je preminila na svojemu domu Mrs. Frances Kovačič, rojena Kukec, stara 66 let. Stanovala je na 999 E. 64 St. Doma je bila iz vasi Bloke, odkoder je prišla v Ameriko leta 1905. Bila je članica društva Srca Marije, v Tukaj zapušča otroke: Felix, Mrs. Frances Rolik, Mrs. Vida Habijan, William, Josephine, Dorothy in Albert ter štiri vnuke. Soprog Anton je umrl leta 1927. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
HUGH J. MORGAN
Včeraj popoldne ob 3:45 uri je preminil v Glenville bolnišnici, kamor je bil prepeljan pred devetimi dnevi, ko je bil teško poškodovan pri delu pri New York Central železnici Hugh J. Morgan, star 55 let, stanujoč na 1066 E. 176 St. Rojen je bil na Irskem. Tukaj zapušča soprogo Catherine in pet otrok: Kathleen, Hugh ml., Charles, Eugene in Patrick, brata Michael in sestro Mrs. Bridget Lambden. Pogreb se vrši iz Grdinovega Lakeshore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd.
#
Zadušnica
Jutri zjutraj ob 9. uri se bo brala pogrebna maša v cerkvi sv. Vida za pokojno Cecilijo Vidmar, ki je bila pokopana na Veliki petek.
Q, /Z življenja ameriških Slovencev
^ ^	26. mar-
Star ^	Smolich, sam-
Pri	doma iz Ostro-
. ^ineril^'	Dolenjsko,
l!	45 let. Tukaj
kra'*^^ sorodnikov, v sta-tri brate in tri
>tre
ce
se
živijo.
W Seville, Pa. __ Dne 26.
l' 8Vn John Henikman, *^0% J^časno živel v Cleve-I	poznan kot godec
h C"""-' Sb"- je bil 64 v Vici. 7 Dolenje vasi pri ^ ^ tfi	ženo, tri sino-
^^^0	V Clevelandu pa
^no Miklavcic.
h v	—Dne 8. mar-
S	v Somersetu
oit ^al	v Sotaersetu
g 65	samski, star
h!l ^ Atv^ doma s štajerske-
^kC;'nki„kr„g45kpo
član UMW. tft'	aktiven član
in nd bt je pustil vsa %! v Joj.^'^^tva. Pokopan je
znano,
Ib- ^olhis .kakega sorodnika.
Lo^Memorial se na-bfti	Terček. Boleha
boleznijo. V isti ]|j^^Jakov	še več dru-
Družino Frank •^arca zadela hu-
zvečer je žena govorila po telefonu s svojo hčerko in komaj je odložila slušalko, je omedlela in padla na tla in že štiri dni, do pisanja tega poročila, še ni prišla k zavesti. Njene zadnje besede so bile, ko je hčeri voščila lahko noč.
Gross^ Kans. — Frank Cvet-kovich je z odliko graduiral na Kansas Medical šoli. Začasno je nastavljen v državnem kolegiju v Manhatanu, Kans., kot član zdravniškega štaba, meseca julija pa bo dobil stalno službo v Sacred Heart Hospitalu v Spo-kanu, Wash. Fant je nadarjen in se je sam izšolal — starša sta mu umrla že pred leti.
JUGOSLAVIJA OBSOJA AKTIVNOSTI MOSKVE
BEOGRAD, 7. aprila. — Jugoslavija je danes obtožila Sovjetsko zvezo, da proti njej pri-pravlja "teroristične aktivnosti" in spodbuja jugoslovanska ljudstva, naj se uprejo vladi maršala Tita.
Ameriška zakonca želita ostati v Češki kot begunca
PRAGA, 7. aprila—Ameriški profesor George S. Wheeler je danes zaprosil češkoslovaško vlado, naj mu dovoli, da bi s svojo ženo ostal v Pragi kot politični begunec.
Wheeler, ki se je rodil v Rolling Bayu, Wash., je izjavil, da se ne bo vrnil v Zedinjene države, dokler bo na oblasti Truma-nova vlada. Na konferenci s časnikarji je pojasnil, da sta se on in njegova žena odločila postati politična begunca, ker da Zedinjene države pospešujejo "oživljanje gestapovskih in nacističnih metod v Nemčiji."
Wheeler je izjavil, da je bil tekom vojne vposlen v vojnem oddelku ameriške vlade kot ekonom. Pozneje je bil načelnik de-nacifikacijskega oddelka ameriške okupacijske uprave v Nemčiji, toda kot praVi, je vojaška uprava ovirala njegovo delo, ker dejansko nikoli ni nameravala zatreti v Nemčiji ostanke nacističnih in gestapovskih metod. Pojasnil je tudi, da je prestal tri lojalnostne preizkušnje, ki so zadnja leta bile v navadi za vladne uposlence v Zedinjenih državah. Končno pa je brez vsakega vzroka in pojasnila bil odslov-Ijen.
Ameriški profesor, ki želi biti begunec v češkoslovaški, je med ostalim omenil tudi nedavni beg 72 Čehov in Slovakov s tremi letali. (Piloti letal so se spustili v ameriški okupacijski zoni Nemčije, toda od potnikov je bilo 58 Čehov, ki so zahtevali, naj jih pošljejo nazaj v Češkoslovaško).
"Želim protestirati, proti brutalnem in protizakonskem postopku z 58 češkoslovaškimi državljanov s strani ameriških okupacijskih oblasti v zapadni Nemčiji. Ti državljani so bili ugrabljeni v tipično gangsterski zaroti in odpeljani čez mejo svoje dežele," je rekel Wheeler.
Wheeler je že drugi ameriški državljan, ki živi kot politični begunec v Pragi. Lani je neki študent iz Chicage prinesel potni list na ameriški konzulat in izjavil, da se ne namerava vrniti v Zedinjene države.
v 3e 22
zadela nu- luamin cul a- Omenjenega dne pravnoatl"
A.U ste naročnik "Enakopravnost f" Ce ste, ali so Vait prijatelji in znanci f "Enakoprav-nost" je potrebna vsaki družini zaradi vainih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enako-
FRANCOVA HČERKA IMA MILIJONSKA DARILA
MADRID, 10. aprila—Hčerka španskega fašističnega diktatorja Franca je danes ob priliki svoje svatbe dobila darila, katerih vrednost se ceni na $6,000,-000.
Carmencita Franco, hčerka diktatorja, je v sijajnih ceremonijah, katerih se je udeležila vrhnja plast Španije, postala žena markiza Villaverde. Darovi so bili poslani iz vseh krajev Španije in iz inozemstva.
ZAPADNA EVROPA JE ZA TRGOVINO Z RUSIJO
FRANKFURT, 8. aprila—Obveščeni krogi so danes naznanili, da bodo zapadno-evropske države prihodnji mesec pritisnile na Zedinjene države, naj omilijo svoje omejitve, kar se tiče trgovine s Sovjetsko zvezo. Vprašanje obnove trgovinskih zvez z Rusijo in ostalimi vzhodno-ev-ropskimi državami bo na dnevnem redu konference zunanjih ministrov Zedinjenih držav, Anglije in Francije. Industrijsko razvite države zapadne Evrope bi želele obnovo trgovine, ker ne morejo dobiti dovolj trgov za svoje industrijske produkte.
ROGGE PRAVI, DA JE STALIŠČE TITA PRAVILNO
BEOGRAD, 7. aprila. — Bivši pomožni jtistični taj-, nik Zedinjenih držav in eden od voditeljev Progresivne stranke O. John Rogge je danes izjavil, da je po njegovem mnenju Jugoslavija našla v svojem socializmu pravilno kombinacijo, ki ji obeta zmago.
Rogge je govoril v bel-grajski univerzi, kjer so mu podelili častni doktorat. V svojem govoru je obtožil Moskvo, da skuša ustanoviti "novo Meko ali pa nov Rim" po vzgledu na nezmotljivost papežev, čestital je Jugoslovanom, da so postali pod "komunizmom prvi heretiki (razkolniki)."
Bivši pomožni justični tajnik je v svojem govoru napadel Sovjetsko zvezo in obenem tudi Zedinjene države, ki da obe vršita pritisk na Jugoslavijo. Kljub ostri kritiki ameriške politike, je apeliral na ameriško vlado, naj podpre maršala Tita.
Rogge se je nedavno nahajal' v Moskvi na kongresu zagovornikov miru. Med ostalim je bil tudi v Stock-holmu, kjer je baje izjavil, da bo odpotoval v Jugoslavijo, ker želi videti, če se lahko kaj stori za poravnavo tekočega spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
SLAVNI BALETNI MOJSTER NIŽINSKI UMRL
LONDON, 7. aprila. — Danes je tu umrl v starosti 60 let slavni baletni mojster Vaslav Nižinski, za katerega kritiki pravijo, da je bil največji plesalec vseh časov. Nižinski ni vsled duševne bolezni nastopal že od leta 1919. Pred tem pa je žel ogromne uspehe v raznih dravah, vključno v Zedinjenih državah.
Papež je govoril o socialni pravici
VATIKAN, 9. aprila — Papež Pij XII. je danes v svojem velikonočnem govoru apeliral na svet, naj se vrne k "duhu evangelija in socialne pravice."
Sv. oče je govoril v baziliki sv. Petra, v kateri se je zbralo 50,000 vernikov. Zunaj, na ogromnem trgu sv. Petra, pa je papežev govor poslušala nadalj-na množica 400,000 vernikov.
Med ostalim je papež rekel:
"Po trpkih skušnjah vemo zelo dobro, koliko zločinov, poko-Ijev in vojn je bilo povzročenih, ker so ljudje zapustili kraljevo pot, ki jim jo je pokazal božji odrešenik s svojim sijajnim vzgledom in posvečeno z njegovo krvjo."
Sv. oče je dalje apeliral na vse ljudi, naj se ravnajo po vzgledu Jezusa Kristusa, zavržejo starega človeka, ki je korumpiran, in se spreobrnejo v novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravdi in svetosti resnice.
"Harmonija reda lahko nastane, le ko se ugasi sovraštvo, umiri strasti in se bogastvo razdeli v soglasju z bolj pravičnim kriterijem pravice in miloščine," je rekel papež.
Papežev govor so navzoči verniki večkrat prekinili z viharnimi kliki: "Viva il papa!"
Sforza zahteva, da se Tržaško ozemlje priključi k Italiji
MILAN, 8. aprila—Italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza je danes ponovno apeliral na zapadne sile, naj ne zavržejo svoj predlog iz leta 1948, da se Svobodno tržaško ozemlje priključi k Italiji.
(Zapadne sile so tik pred volitvami v Italiji predlagale, da sp Trst vrne Italiji, toda takrat se je ta predlog smatralo le za manever, da bi se na volitvah porazilo komunistično-socialisti-čno združeno fronto).
Sforza je apeliral na zapadne sile, ker se italijanski krogi bojijo, da bodo zapadne sile na predlog o priključitvi Trsta sedaj pozabile, posebno ker so se odnošaji med Jugoslavijo in Ze-dinjenimi državami zelo izboljšali.
Med ostalim je italijanski zunanji minister rekel:
"Nihče v Evropi ali pa v Ameriki ne more razumno misliti, da bi Italija po tolikih bolečih žrtvah pogoltnila odpoved, ki bi pomenila zapuščanje državljanov, ki so toliko let z versko vnemo zahtevali vrnitev k matični državi."
DAILY WORKER NE OGLAŠA FILM O KARDINALU
NEW YORK, 7. aprila. — Družba Eagle Lions Films se je danes pritožila, d a glasilo ameriške komunistične stranke Daily Worker ni hotelo objaviti oglas za film o madžarskem kardinalu Jožefu Mindszentyju, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi črnoborze, vohunstva in zarote proti vladi.
Oglas za film "Guilty of Treason" je Daily Worker zavrgel, ker je bila omenjena "železna zavesa." Po mnenju upravnika komunističnega glasila pa te "železne zavese" sploh ni.
ATEIST S PRIŽNICE OBSODIL KRŠČANSTVO
PARIZ, 9. aprila — V sloviti pariški Notre Dame katedrali se je danes neki bivši bogoslovec povzpel na prižnico in začel obsojati krščanstvo, ki da je odgovorno za vse nesreče sveta. Navzoči verniki so s prva mislili, da jim govori duhovnik, kajti mladenič je bil oblečen kot domi-nikanec. Kmalu pa so spoznali, da se pred oltarjem nahaja brez-božnik in so ga po krajšem vpitju vrgli iz katedrale.
AMERIKA NE BO POSLALA OROŽJE JUDOM
WASHINGTON, 6. aprila — Ameriška vlada je zaenkrat zavrgla zahtevo Izraela, da se Židom pošlje orožje, kot so actile-rija in tanki. Obveščeni krogi pa pravijo, da bo izraelska vlada verjetno še mogla kupiti puške in jet letala.
Izraelska vlada bi hotela orožje za obrambo, ker se boji novega napada arabskih držav. Toda ameriški uradniki pravijo, da v nov napad na Izrael ne verujejo, čeprav Anglija pošilja Egiptu, Jordanu in Iraku večje količine orožja.
Trumanov program štirih točk hi v inozemstvu preskrhel delo za tisoče ameriških izvedencev
WASHINGTON, 8. aprila—S predlaganim Trumano-vim Programom štirih točk za razvoj zaostalih predelov sveta, bi na tisoče ameriških izvedencev dobilo v inozemstvu dobro plačana dela.
Kongres je že odobril za te namene $25,000,000. Senatni odbor za zunanje odnošaje pa je odobril celotno vsoto v znesku $45,-000,000, ki jo je za te namene zahtevala vlada.
Okrog $10,000,000 je določeno za nadaljevanje sedanjih programov, medtem ko bi se ostalo vsoto potrošilo za nove programe. Uradniki Državnega oddelka upajo, da bodo kmalu dobili $35,-000,000, s katermi se bo začelo izvajati program.
Prilike za zaposlitve bodo imeli strokovnjaki v zdravstvenem,
poljedelskem, inženirskem, geodetskem in industrijskem poklicu. Plače pa bodo v inozemstvu znašale do $13,500 letno.
Ameriški izvedenci, ki bodo sprejeli v inozemstvu službo za več kot eno leto, bodo lahko v mesto svojega bivanja vzeli svoje žene in otroke. Potne stroške bi plačala vlada.
Za Trumanov program štirih točk bo ustanovlje nov urad v okviru Državnega oddelka. Direktorja bo moral potrditi senat.
Države, ki hočejo biti deležne programa, bodo morale plačati del stroškov.
Sam program je trpko napa-dan z ene strani, toda z druge strani pravijo, da je vsota določena za razvoj zaostalih držav prenizka. Pričakuje pa se, da ga bo kongres odobril kot začetek novih investicij, s katerimi bi se preskrbelo delo tisočem izvedencev in obenem našlo možnost za razvoj ameriškega businessa.
Fina mesenina
Poznana John Zakrajšek in Edward Pograis, ki vodita John & Ed's mesnico na 1147 Addison Rd., vedno postrežeta gospodinjam z najboljšo doma prekajeno in svežo mesenino. Če želite, lahko oddate naročila po telefonu, in sicer je njiju telefonska številka EXpress 1-1419.
TEDEN "PUSTITE NAS PRI MIRU"
LOUISVILLE, Ky., 6. marca. —Časnikar Lander Moorman, ki je izmislil obhajan je "Tedna pustite nas pri miru", da bi se pošalil na račun vsakovrstnih "tednov", posvečenim raznim ciljem, je danes izjavil, da bo drugo leto praznoval "Teden pusti me pri miru!" Rekel je, da so njegovo zamisel navdušeno sprejeli številni čitatelji, ki so ga začeli oblegati s pismi, tako, da je v teku tedna "pustite nas pri miru" bil zaposlen kot nikoli poprej.
Moorman je sprožil svoj lastni teden, ko je pred dvemi leti čital poročilo, da v Zedinjenih državah obhajamo vsako leto po .200 raznih tednov in 600 dnevov.
POPISOVALEC NAŠEL BREZPOSELNEGA TATA
RAWLINS, Wyo., 8. aprila— Pooblaščeni popisovalci, ki so vposleni pri tekočem desetletjem štetju, imajo opravka z ljudmi različnih poklicev. Popisu jeje vse prebivalce brez razlike. Tako je neki uradnik tukajšnjega urada stopil v državno jetnišnico, kjer je našel nekega "brezposelnega" možaka. Ko ga je vprašal za poklic, mu je državljan odgovoril, da je tat. Uradnik ga je vprašal, če poleg tega ima še kakšen "postranski poklic."
"Ne," je odgovoril državljan. "Ko me bodo izpustili iz luknje, bom zopet zaposlen v svojem poklicu, v katerem sem že dobro izurjen."
HARRY BRIDGES BO DANES OBSOJEN
SAN FRANCISCO, 9. aprila— Bojeviti voditelj CIO Longshoremen unije Harry Bridges se bo danes ponovno pojavil na sodni ji, kjer mu bo izrečena kazen. Lahko bi bil obsojen na sedem let zapora, $15,000 globe in izgubo ameriškega državljanstva.
Porota je zadnji teden spoznala Bridgesa za krivega. Obtožen je bil, da je lagal, ko je leta 1945 na zasliševanjih pred naturali-zacijskimi uradniki pod prisego izjavil, da nikoli ni bil komunist.
Odvetniki unijskega voditelja so že izjavili, da bodo vložili pri-ziv proti obsodbi, če bo potrebno tudi na najvišjo sodni jo.
NEMŠKI KOMUNIST O VOJNI NEVARNOSTI
HAMM, Nemčija, 9. aprila— Voditelj komunistov v zapadni Nemčiji Max Raimann je danes izjavil, da se je vojna nevarnost zvišala. Po izjavah Reimanna so nedavna konferenca o Atalant-skem vojaškem paktu v Haagi in nedavno priporočilo angleškega konservativca Churchilla za priključitev zapadne Nemčije v obramben! sistem zapadne Evrope zvišale vojno nevarnost.
DULLES SVETOVALEC DRŽAVNEGA TAJNIKA
WASHINGTON, 7. aprila — Novi republikanski svetovalec državnega tajnika Achesona, John Foster Dulles, bo kmalu imel vrsto konferenc s svojim šefom. Prvotno je prevladovalo mnenje, da Dulles ne bo imenovan za svetovalca.
Ameriško orožje poslano Italiji
RIM, 8. aprila—Italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi je danes imel velikonočni govor, v katerem je med ostalim apeliral na Italijane, naj z dobrodošlico pozdravijo ameriško orožje, ki bo kmalu dospelo v Italijo.
Ameriško orožje je bilo poslano v Italijo že 1. aprila, ko je bila v New Yorku natovorjena ladja "Exilona." Druga ameriška ladja, "Importer," pa je tri dni pozneje odplula z orožjem za Francijo.
Oboroževanju Italije se zoper-stavljajo komunisti in socialisti, ki so obljubili, da bodo ameriško orožje vrgli v morje. Na podoben način so se oboroževanju zoper-^tavili tudi francoski komunisti, ki so nedavno prisilili neko ameriško ladjo, da je morala odpluti v severno Afriko in tam raztovo-riti orožje.
Italijanski komunisti v svoji kampanji proti oboroževanju in za mir poudarjajo, da so Italijani "sužnji, katere se želi pripraviti za novo vojno."
Italijanska policija in vojaštvo je bilo mobilizirano, da bo čuvalo red, ko bo ameriška ladja natovorjena z orožjem priplula v neko neimenovano italijansko pristanišče.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
10. aprila 1950
''enakopravnost"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
,	HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) ^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)____________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_______
For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________
.$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_______________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)_____
____$10.00
_ 6.00
___ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PREDLOGA, KI OGROŽA ' DEMOKRACIJO
Senator Mundt, ki je pred dvemi leti skušal prodreti skozi kongres z Mudt-Noxonovo proti-komunistično predlogo, toda je vsled čuječnosti ljudstva doživel poraz, je ponovno to isto predlogo predložil kongresu. Nevarnost tega ponavljenega poskusa je daleč večja kot je bila pred dvemi leti. Predlogo je že odobril senatni pravni odbor, nekateri senatorji in kongresniki, ki so pred dvemi leti bili proti predlogi, so se sedaj premislili in predlogo podpirajo.
Obsojati predloge, ki so navidezno namenjene "pobijanju komunistične" nevarnosti, je danes postalo zelo kočljivo. Ta Mundtova predloga pa dejansko ni bila ustvarjena samo za pobijanje "komunistične nevarnosti," ampak bi v osnovi ameriško ustavo spremenila v kos papirja. Uničila bi osnovo ameriške demokracije—svobodno izražanje mnenj. To priznajo celo mnogi konservativni komentatorji.
Po Mundtovi predlogi bi na primer bil ustanovljen tričlanski odbor za "prevratne aktivnosti," katerega bi imenoval predsednik. Imel bi pravico, da v okviru predlaganega (Mundtovega) zakona označi katero koli organizacijo za "komunistično" ali pa "sopotniško." Odborniki takšne zaznamovane organizacije bi se morali registrirati pri justičnem oddelku.
Po skušnjah iz preteklosti in sedanjosti je jasno, da pred takšnim zakonom nihče ne bi bil varen. Na seznamu "prevratnih" se že nahaja okrog 160 organizacij. Po poročilih šefk FBI Edgarja Hoover j a pa je v deželi okrog 1,000,000 subverzivnih elementov. Vse bi bilo odvisno od treh članov imenovanega odbora, ki bi imeli polno pravico odločati, katera organizacija in posamezniki so komunisti, odnosno sopotniki.
Seveda, Mundtovo predlogo najbolj vneto podpirajo elementi, ki jim današnja protikomunistična gonja v naši deželi služi kot krinka, da bi deželi vsilili svoje lastno totalitarstvo in'svojo lastno diktaturo. Nihče ne more verjeti, da je vsa ta strahovita gonja, vsa ta ogromna kampanja proti "komunizmu" in "prevratnosti" naperjena le proti relativno majhnem številu članov ameriške komunistične stranke. Subverzivna je lahko danes vsaka organizacija in vsak posameznik. Izjema niso niti najvišji vladni uradniki in diplomati, kakor nam najbolj vzorno dokazuje zadeva z visokim svetovalcem državnega oddelka Owen Lattimorom, ki je označen za "vodilnega sovjetskega agenta v Državnem oddelku." Ce bi se Mundta imenovalo v takšen odbor, bi nemara Lattimore bil pod ključem, ne da bi imel priliko zagovora.
Senator Mundt pravi, da njegova predloga ne bi ustvarila iz komunistične stranke "ilegalno stranko," to jo je pognalo v podzemlje. Namen vseh preiskav o komunizmu in prevratnosti, ki jih vodi kongresni odbor za neameriške aktivnosti je, da se izolira komuniste, jih razkrinka in s tem moralno in materialno uniči.
V današnjih časih politične deskriminacije morajo komunisti imeti precej poguma, da priznajo, da so komunisti. Ker njihovo število ni veliko, bi jim bilo zelo težko, da bi se obdržali na površju kot legalna stranka. To pa ne pomeni, da bi komunizem bil "zatrt." Kajti skušnje v državah, kjer so bile komunistične stranke prepovedane, so dokazale, da ideje ni moč zatreti, ta ideja vedno živi in se v nekaterih primerih širi celo bolj uspešno 'podtalnim potom kot pa legalnim.
Toda kot smo poudarili, ta Mundtova predloga ni toliko nevarna komunistom, pač pa v daleč večji meri predstavlja resno nevarnost vsem organizacijam in posameznikom, ki bi po njenem sprejetju še vedno živeli v iluziji, da delujejo v deželi, v kateri je svoboda tiska, svoboda zborovanja in svoboda izražanja mnenja zajamčena z ustavo. Kajti v pomanjkanju komunistov bi prišli na vrsto vsi liberalci in progresivci, ki bi izražali svoje mnenje, ki se ne bi ujemalo z uradno politiko vlade ali pa z mnenjem treh članov odbora za preiskovanje "sub-verzivnosti."
Za milijone ameriških državljanov je ameriška demokracija živ pojem. To ni samo prazna fraza, ampak pod tem pojmom razumejo zaščito pravic, na katere so upravičeni po ustavi. Mundtova predloga bi jim odvzela vse te najosnovejše pravice, postali bi žrtve skupine fanatikov
Po 22 letiK na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
32
Ne samo v tem gorskem kraju na Primorskem pričajo imena padlih partizanov o krvavi drami, katera se je odigravala na jugoslovanskem ozemlju.
katerega je šel slovenski narod ob času boja za svobodo. Te poti ne bom nikdar pozabil! Rad pa bi jo še enkrat premeril, toda ne v dežju in v mraku. Hiteli smo v vas Novaki, marveč viditd grobove, spomin- i kjer sta na nas čakala dva av-
ske plošče z mnogimi imeni padlih žrtev po vsej Jugoslavi-
tomobila, nato pa se odpeljali preko gora na Gorenjsko. Še
ji. In ko presojate razmere v! danes ne vem, preko katerih Jugoslaviji, ne smete pozabiti 1 gora smo se vozili, kajti bila je na te gi'obove! In kadar vam ta| noč, povrhu pa je deževalo in ali oni Jugoslovan, čigar sin jej snežilo. Nenadoma pa smo se bil morda belogardist in sam j znašli v Poljanski dohni, se pe-kolaboriral v tistih hudih dneh i Ijali skozi Poljane, Gornjo vas
z okupatorjem, zabavlja čez novo oblast, ne smete pozabiti na te grobove.
Strmel sem v kamnito ploščo in čital imena padlih partizanov. Sami mladi rodoljubi, ki so junaško žrtvovali svoja življenja na altar domovine! Deževalo je kot za stavo, mračilo se vedno bolj, mi pa smo morali naprej. Tako težko sem se odtrgal od teh grobov in skupnega spomenika! Ko s e m bil otrok, me je že sama beseda "grob" prestrašila, kaj šele, da bi šel ponoči mimo pokopališča! Ob teh grobovih, ki so na rebri globoko v gorski soteski, pa bi stal kar naprej; rad bi se vse-del pokraj njih in skozi -vso noč premišljal o slovenskem narodu, o njegovi borbi za svobodo, o trnjevi poti, po kateri stopa ta narodič skozi vso svojo zgodovino.
Končno smo prišli v globoko tesen, obdano z visokimi skalnatimi stenami, do prostora, kamor so prodrli Nemci, kateri so iskali bolničnico "Franja", a nikdar prišli naprej, ker pač ni bilo nobene poti naprej. Vedri-li smo pod visoko skalo in čakali že omenjene kmetice, da bi spustila med navpičnima stenama dvižni most, in natezali smo vratove, da bi videli, od kje se bo prikazala.
Toda kmetice ni bilo. Nenadoma pa smo zapazili, da se je po kozji stezi ob pečinah premikala luč. Prišel je star kmet in dejal, da nocoj ne moremo iti v partizansko bolnišnico, ker se on ne upa splaziti gori, da bi spustil dvižni most in da je velika nevarnost, da bi se kateri izmed nas ponesrečil. Vsi smo bili razočarani, najbolj pa bivši partizanski zdravnik dr. Po-har, kateri je zdravil v tej bol-ničnici in ki nosi kot eden prvih partizanskih zdravnikov visoko odlikovanje "spomenico". Dasiravno je mehke narave, je skoiaj jezno dejal staremu kmetu: "Povejte vašemu sinu, da mora drugič ostati doma, če dobi sporočilo, da pridejo obiskovalci! In ti obiskovalci so prišli iz Amerike!"
Na tem mestu naj omenim, da je ta bolnišnica filmirana v filmu "Na svoji zemlji". Prav tako moram omeniti, da smo se peljali mimo vasi Baška grapa, v kateri so se dogajali dogodki, ki so zajeti v imenovanem filmu.
Poprej sem dejal, da smo bili vsi razočarani, ker smo naredili po dežju taka pot, da bi videli to slovito partizansko bolnišnico, toda tu moram pristaviti,-da kljub temu, da sem bil čisto premočen, mi ni bilo žal, da sem šel po tisti strmi poti v gorsko sotesko in dobil vsaj ma-j
in Škof jo Loko, od tam v Kranj, iz Kranja pa na Bled, kamor smo prišli vsi premočeni, blatni in utrujeni že pozno zvečer, kjer smo prespali.
Vsi poznate lepo Vilharjevo pesem o Bledu: "Otok Bleski, kinč nebeški, kranjske zemlje ti! Ven'c iz raja, te obdaja, vse se veseli. — Val' igrajo, rib'ce 'majo dobrovoljni ples, ladja giblje se in ziblje — itd.
Resnica je, da je otok Bleski, kras iebeški, toda mi smo imeli smolo, ker je kar naprej deževalo, poleg tega pa se nismo mogli dolgo muditi na Bledu, ker smo im^li tisti dan narediti še mnogo potov.
Odpeljali smo se proti Bohinjski Bistrici. Dasiravno je deževalo in da so cele plasti oblakov zakrivale gore, je tu in tam skozi meglo prodirala lepota te divne Gorenjske, katera se lahko meri z najlepšimi kraji na svetu!
Na poti med Bledom in Bohinjsko Bistrico sem opazil velikansko žago. V tej okolici sekajo gozdove in les izvažajo v tujezemstvo, a veliko ga rabijo
DOBER NASVET POTNIKOM V STARO DOMOVINO
tudi za domačo porabo, katera je velikanska!
Dospeli smo v Bohinj. Bohinjsko jezero je v mnogih ozi-zih lepše, divnejše kot je Blejsko. Bled ima mnogo hotelov, trgovin, vil, ne pa Bohinjsko jezero, katero ždi v tako velikem miru, v taki globoki tišini, da čutiš, da bi odmeval od gora po jezerski gladini tvoj preglasen kašelj!
Na vzhodni strani jezera je znamenita cerkev sv. Janeza, na zapadni pa hotel Zlatorog, kjer sem nekoč prespal, ko smo naredili dijaki izlet v Bohinjsko jezero. Nekaj kilometrov ali manj zapadno od hotela Zla-toroga pa iz visoke pečine izvira Savica. Imenuje je slap Savice in še iz šolskih let se spominjam, da je visok 70 metrov. Naš največji pesnik France Prešeren je prav pri tem slapu v svoji pesmi "Krst pri Savici", zajel najbolj dramatični prizor.
Res škoda, da je bila vsa ta divota Bohinjskega jezera i n okolice zavita v meglo. Toda na Gorenjskem sem bil pozneje še enkrat, ko sem na povabilo gl. odbornice SNPJ Mary Prašni-karjeve obiskal vas Naklo. Tedaj je bil jasen zimski dan in Gorenjska se je svetila v vsej svoji sončni lepoti. O tem bom pisal pozneje.
Iz Bohinjskega jezera smo se napotili skozi mnoge gorenjske vasi v Tržič, nato pa v sa-natorij za jetične na Golnik. Organizacija SANS je že veliko storila za ta sanatorij, zato je naravno, da smo ga hoteli videti in se spoznati z dr. Furla-nom, kateri je poznan tudi ameriškim Slovencem.
(Dalje prihodnjič)
Nekaj mojih spominov
Piše John Lokar. St.
(Nadaljevanje)
No, po srečno končanem srečanju z žandarji, sem jo mahnil naprej proti Ljubljani in ko sem dospel v mesto na ulico Marije Terezije,- sem poiskal svojega prijatelja, ki je imel še dosti dobro službo. (On še danes živi tukaj in se včasih vidiva ter skupaj spominjava, kako je bilo pred petdesetimi leti.) Ustavil sem se pri njemu dva dni, kjer sem našel tudi mojega to variša, katerega je prav tako veselilo videti svet, kakor je mene. Hitro sva se odločila, ^a greva na rajžo. Napravila sva si vsak dobi'o palico, vrgla čez ramo prilično dober pukeln in se odpravila. Sedaj sva bila že prava "vandravca." Udarila sva proti gorenjski strani po cesti, ki teče ob nekih krajih blizu Save. IBilo je prve dni v mesecu maju. Narava je bila najlepša, vse v zelenem, da je bilo veselje za videti. Ampak za naju je bilo glavno vprašanje, kaj bova jedla. Imela sva par avstrijskih kron, toda sklenila sva, da to morava hraniti za najhujše potrebe.
Blizu Kranja sva se odpočila pod košatim drevesom, še sera imel pri sebi kos suhe potice. Odvezal sem punkel in ker sva oba bila lačna sem prerezal potico čez sredo in dal polovico tovarišu. On me je vprašal, kje da sem jo dobil, ker da je jako dobra, čeprav že precej suha.
lo vpogleda v trpljenje, skozi; Ko sem mu rekel, da mi jo je
mati napravila za popotnico, je vzkliknil:
"Bog naj ji da zdravje!"
Takrat sem se zopet spomnil na mater. Ko sva se poslavljala, še nisem vedel, da bo to zadnje slovo od nje. Pa mogoče je boljše bilo, da tega nisem vedel, ker bi vse bilo še bolj žalostno. Nekoliko sem pozabil na to slovo, ko sva si s tovarišem dajala korajžo. Dogovorila sva se, da bova vsak malo potrkala na vrata za milodare in tako sva tudi storila. Prvič sva začela prositi za jesti v Kraju, pa tudi par krajcarjev sva naprosila. Tako sva hodila naprej prosila in si delila po tovariško pol na pol. Ni bilo lahko, ampak rekla sva: korajža velja.
Tako sva hodila po dolgi ce sti vedno naprej in se med potjo pogovarjala o raznih rečeh. Končno sva prikorakala n a Brezje do cerkve Marije Pomagaj, kjer sva se zopet vlegla, da se malo odpočijeva. V cerkev nisva šla, ker nas je bolj zanimala krasna narava v mesecu maju. Res je Dolenjska lepa, ampak Gorenjska stran se mi je zdela še lepša. Ko sva tako nekaj časa ogledovala te lepe kraje, je tovariš rekel, da bi nam Marija Pomagaj lahko tudi kaj pomagala, ker sva potrebna pomoči. Jaa pa sem mu povedal, kako sem s svojo teto šel na božjo pot na Zaplaz. Takrat sem bil star 11 let. Ko sva prišla do cerkvenih vrat, mi je teta rekla:
z ozirom na prijateljski dogovor med Združenimi državami in Jugoslavijo, bo v bodoče vsak ameriški državljan lahko dobil potni list za potovanje v Jugoslavijo. Vedno pa bo še potrebno, da se vsakemu potniku preskrbi vstopna viza za Jugoslavijo, kakor tudi izstopno vizo za potovanje iz Jugoslavije. Za nabavo teh viz je potrebno, kot do sedaj, da se vloži prošnja na jugoslovansko ambasado v Washingtonu ali na Jugoslovanskega Gene ralnega Konzula v New Yorku. Ker vza me odobren je take vize v nekaterih slučajih po par mesecev, se vsem onim, ki imajo namen in željo obiskati Jugoslavijo, svetuje:
1.	da si takoj nabavijo ameriški potni list, ki je veljaven za dve leti in se lahko podaljša za nadaljni dve leti.
2.	da takoj po prejemu ameriškega potnega lista vložijo prošnjo za potrebno vstopno in izstopno vizo pri tozadevnih jugoslovanskih uradih. Ko je ta viza odobrena, lahko potnik potuje tudi pozneje, glavno je, da mu je ista odobrena.
Radi mnogih, že pred meseci organiziranih potovanj v tem letu v Rim, Paris in druge kraje Evrope, je v prihodnjih treh ali štirih mesecih skoraj nemogoče dobiti prostorov na parnikih, posebno težko se dobi prostor v takozvanem Tourist razredu, do-čim se še sem in tja ujame kak prostor v Cabin ali drugem razredu. Dobiti prostore za kako večjo skupino na enem in istem parniku, pa je sploh nemogoče. Dobijo pa se prostori na avijo-nih, toda potnik ima le 66 funtov proste prtljage na istih.
Torej radi pomanjkanja štorov na parnikih, se nam na mestu, da* damo dober na svet vsakomur, ki nameiav** obiskati stari kraj da, a^o P"* tovanje ni nujno in važno prihodnjih par mesecih dokler je takozvani "ruš", naj se F tuje v avgustu ali pozneje, o bo naval potnikov proti Evro^ pi že nekoliko ponehal, še pa je, da se potovanje odloži n prihodnje leto, ko bodo ne razmere spet normalne m bo tolikega drenja kot letos.
Tvrdka KOLLANDER bo pi" ' hodnje leto organizirala dva i ^ leta v Jugoslavijo, in sicer P' vega v sredini meseca drugega proti koncu julija-ta namen se bo že letos viralo prostore na dobro ^ nih in brzih parnikih in način se bo nudilo potni o spet tako prijetno in , potovanje, kot je to bilo pr zadnjo vojno.
Seveda, one, ki že imajo je načrte za potovanje v tem tu in imajo tudi že na roki, se bo fvrdka K LANDER, ki ima v potnišk«^ poslu mnogoletne izkušnje tudi zelo dobre zveze, potru dobiti prostor kjerkoli se bo dalo, toda kljub temu se roča, da se oni, ki imaj®
rav-ki j6
men potovati v stari kraj, najo po dobrem nasvetu,
gori razložen.
Tvrdka KOLLANDER zastopstvo za vse prekoniors^^ parniške kakor tudi glavne avijonske linije.
Torej, kadarkoli želite ka ^ pojasnila glede potovanja stari kraj, se vedno obrnite tvrdko KOLLANDER, ki tudi pomaga pri prošnjah ^ potne liste in potrebne vizi^
"Zdaj pa poklekni, Janezek, bova šla po kolenih do velikega oltarja, tam kjer je Marija in lepo molila in prosila, da nam bo pomagala in bolani materi vrnila ljubo zdravje."
in fašistično mislečih elementov, ki se očividno ne nameravajo zoperstaviti komunistični nevarnosti z demokracijo, ampak s svojim lastnim totalitarstvom. Zadnja leta imamo čezdalje več primerov, da se prav to dogaja.
V redu je boriti se proti "komunistični nevarnosti,"
toda ena stvar je zaporstaviti se ji s silo demokracije,
druga pa zoperstaviti se ji s totalitarstvom in diktaturo. Res je teta goreče molila iz Tudi Hitler in Mussolini sta se borila proti "komunistični vsega srca, pa tudi jaz po svo-nevarnosti." V Španiji se diktator Franco še vedno bori' je. Ampak pomagalo pa ni nič. proti "komunizmu" s fašistično diktaturo. Težko je razu-' Vedno je šlo na slabše, mati je meti, da bi milijoni Američanov sprejeli ta način pobija-1 vedno bolj bolehna. nja "komunistične nevarnosti."	(Dalje prihodnjič)
Društveni koledar
APRILA
14.	aprila, petek — Immaculate Conception Church Holy Name Society — Pies v SND
15.	aprila, sobota—Društvo Danica št. 11 SDZ—Ples v SND
16.	aprila, nedelja — Pev. zbor Zarja — Spomladanski koncert v SND
21.	aprila, petek. — Golden Gophers Club — Ples v SND
22.	aprila, sobota — Društvo Vodnikov Venec štev. 147 SNPJ — Ples v SND
22.	aprila, sobota—Spomladanska veselica društva Brook-lynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave.
23.	aprila, nedelja — 30-letni-ca zbora "Jadran". Popoldne opereta "Grof cigan", zvečer ples v SDD, Waterloo Rd.
23. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda opereto "Gosp-dična Nituš" v SND
23. aprila^ nedelja — Otvoritev novega Ameriško-slovenske-ga doma na Recher Ave. ob 1. uri popoldne.
28.	aprila, petek — Independent Veterans Club — Ples v SND
29.	aprila, sobota — Društvo Lipa št. 129 SNPJ — Ples v Slov. nar. domu
30.	aprila, nedelja — Pevski zbor "Abraševič" — Koncert v SND
30. aprila, nedelja—Koncert in ples zbora "Slovan" v SDD na Recher Ave.
MAJA
5.	maja, petek—Veterans Blas-kovič Post No. 5275 — Ples v SND.
6.	maja, sol>ota — Društvo Sv. Anne št. 4 SDZ — Ples v Slov. nar. domu
7.	maja, nedelja—Koncert pev. zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave.
7. maja, nedelja — Koncert zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu plesna zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
7. maja, nedelja — Ples krožka
št. 7 Prog. Slov. v SDD, terloo Rd.	^
13.	maja, sobota — Clev.
tic League of SNPJ — ^ Slov. nar. domu.
14.	maja, nedelja —
ski dan — veselica žens
odsega Kluba zapadnih s _
venskih društev, 6818 ^ son Ave.
14. maja, nedelja — 25-^^ ^ društva Euclid št. 29 S Slov. društvenem domu Recher Ave.
14. maja, nedelja —
štva "Strivers" HBZ v Waterloo Rd.	^e*
19.	maja, petek—Americ^ ^ terans WW No. 2 —
Slov. nar. domu ^ gy,
20.	maja, sobota — Društvo Katarina,št. 29 ZSZ '
v Slov. nar. domu
21.	maja, nedelja —
pikniške sezone na SN"
štvo
26.	maja, petek — DrJ p^gg Washington št. 38 SDZ-^
v Slov. nar. domu ^ gf-
27.	maja, sobota — Društvo^^ ^ ca Marije — Plesna vese Slov. nar. domu
27.	maja, sobota —
nedelja. — Konvencija
v SDD, Waterloo Rd-
28.	maja, nedelja—V štva "Soča" št. 26 ° gy, Domu zapadnih Slov^ 6818 Denison Ave.
JUNIJA
J
3. junija, soirata. — " V
l,cn»
Matica — Plesna veseli'' Slov. nar. domu 4. jimija, nedelja — 1 *. „ gt. društva "Združeni 26 SNPJ na farmi SN^ ju' 10. jimija, sobota—g tranja Zvezda št. 13? ^
Ples v SND	jjjuf
11. junija, nedelja,	gjl
društva "j5trugglcrs"
SNPJ na farmi SNPJ
17.	junija, sol)ota—Spoi"^^ Club of "Slovenec" št-— Plesna veselica v
18.	junija, nedelja — "Comrades štč 566 farmi SNPJ
' *Mla 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
MILČINSKI:
Razbojnik cefizelj
in občinska blagajna
Kolikrojn razbojnik je bil raz-^ jei)rese&do dostojno mero in je bil
ta'v, ""-"J"" inero m je uii butalski policaj— je pogledal in mu -> če je naneslo in bi
'oral srečati.
^ fliik Cefizelj pa je bil 'M grešnik, nič ga ni bilo zažvižgal je poli-ijfjvii pozdravil, toda ga po-1) uj, ^ samim prstom— topr spodobno. In je slej "■nu	v Butale k butal-
Pekti kupovat koruzne Pa g^^^K%sno so bili dobri! ' J® Zgodilo in je razboj-® izlju pošel denar. Pek takšen, da bi dajal in ni brez denarja ilj'' ^°%ačim razbojnikom. Ju 1 , ^^^0jnikom pritepen-pj je bil Cefizelj.
orii ®^l®nil Cefizelj in tako "^Policn^^ bilo sram ne boga
e 'Z koruzne slame si
Ijtn
I	odpirač—pravemu
^ ^ reč služi za odpirač,
D ijjj ^ slama—in je ob be-'^0^^	Butal vlo-
isljo !^^ko blagajno, na ob-S spisal iG položil potr-^jete,,	občinski papir,
1 jo ij občinsko blagajno Ešel	potrjuje. Potem
^'biiQ	prava sreča, da
Ijjj P'®3,rni župana, druga-"■ara	razbojnik ne-
še župana in pu-,;"«>o.dagaie.
občinska blagajna 'čku^	podobna špa-
šparovček ;jjj ^ ^Ijuč—z železnim za-mu je odprtina
zgoraj zaklepala. Ključek od za-klopca pa je nosil policaj na nitki je bil privezan in mu je visel okoli vratu.
Razbojnik Cefizelj pa ni vedel, kje je ta ključek, niti ga ni skrbelo, da bi ga iskal. Nego je šel naravnost k peku. Naročil je koruzen hlebček in segel v žep, da ga plača, ročno je položil občinsko blagajno na tla in rahlo stopil nanjo s škornjem, pa je zahreščala na drobne kosce in je notri bil cel tolar. Z njim je plačal peka in ni bil pek skoraj nič prestrašen, le zmotil se je malo in mu je dal iz tolarja drobiža skoraj za dva.
Pek je komaj čakal, da se je iznebil strahovitega kupca, potem je hitel nad policaja: "Razbojnik Cefizelj je ukradel občinsko blagajno! Teci v zvonik udari plat zvona!"
Je policaj zaničljivo pogledal peka. Segel si je za vrat in je privlekel na dan ključ od občinske blagajne: "Hehej, kdo je ukradel? Kaj je ukradel? Figo je ukradel, ne občinske blagajne, he-hej! Tukaj imam ključ!"
Ključ je imel policaj, to je res, toda občinske blagajne ni bilo več, bila je strta v prah, in ni bilo več občinskega tolarja. In je bil župan na grde viže hud, rohnel je na policaja in mu ukazal, da nai pri tej priči prime razbojnika in ga neusmiljeno uklene, da bo sojen po postavah. Nič niso pomagali izgovori in si je nesrečni policaj izprosil samo to milost, da mu ne bo treba prej ukleniti Cefizelja, preden ga ne dobi v pest.
OBLAK MOVER
P'^iporoca, da ga pokličete vsak čas, podnevi ^°^oči. Delo garantirano in hitra postrežba, se z vsem zaupanjem na vašega starega
JOHN OBLAKA
^ East 61st St.
HE 1-2730
GIVE	
TO CONQUER	
CANCER	
AMERICAN C	
CANCER	
SOCIETY y	
Prišel je tretji dan, tedaj so zanesle grozanskega razbojnika Cefizlja muhe zopet v Butale in se je to pot resnično zgodilo, kar se je moralo zgoditi.
Sredi južine je bilo, ko je zaslišal župan strahovito kričanje onkraj potoka. Stopil je iz hiše. Razločil je glas policaja: "Župan, župan, pojdi semkaj! Ujel sem ga, Cefizlja, razbojnika grozanskega!"
Mu je odgovoril župan: "Ko si ga ujel, pripelji ga semkaj!"
Zakliče policaj: "Pripeljal bi ga, pa noče da bi šel! Ajte na pomoč!"
Je dejal župan: "Ne utegnem, sredi sem južine. Če noče, pa ga pusti, naj pride po južini!" In se je umaknil v hišo in jo zapahnil in zaklenil.
Je zastokal policaj: "Jaz bi ga že davno pustil, pa on ne pusti mene!"
In pravijo, da je policaj iz svojega žepa obljubil Cefizlju tolar, če ga pusti, in ga je Cefizelj milostno pustil in mu naročil, naj tolar nese županu, da ne bo občina čisto suha. Groš za nov šparovec pa je kar iz svojega primaknil Cefizelj, grozanski razbojnik.
SEMENJ V BUTALAH
Tepanjčani so imeli vsako leto o svetem Mihelu semenj, tako je bil imeniten, da so od daleč naokoli nanj prihajali berači in cigani, kupcev pa se je vsakikrat zbralo nič koliko.
Pa so dejali Butalci: "Mi tudi!" in niso odnehali, dokler jim ni gosposka takisto dovolila semnja. In so se zmenili, da mora vsaktera hiša v Butalah kaj prignati na semenj, da se bodo Butale postavile pred svetom in bodo prevzetni Tepanjčani ponižani.
Pa se je zgodilo, da je prišel na butalski semenj radoveden Tepanjčan in je baral Butalca: "Oče, koliko pa cenite to svojo kravo?"
Mu odgovori Butalec: "Tole kravo? Ta krava ni na prodaj. Ta krava je le za semenj. Na prodaj imam tisto, ki sem jo pustil doma!"
ZGODBA O VEVERICI
V butalski hosti se je zgodilo še to:
Dva sta cepila drva, pa zagledata veverico, sukala se je na drevesu okoli debla in si zvedavo ogledovala onadva. Vrže prvi sekiro od sebe in skoči za veverico na drevo, da jo ujame.
Mu zakliče drugi: "Če jo uja-
meš, si jo bova spekla za malico!"
Veverici ni bilo kaj za obljubljeno to čast. Ročno je smuknila z veje na vejo in se nagajivo ozirala: Kje si, ki me boš ujel? —Pa ko se ji je približala roka in segla po njej, že je bila na koncu veje in se pognala na drugo drevo.
Je zakričal Butalec: "Čak me, tica prebrisana, ko j boš moja."
Pa je bil Butalec pretežak za vejo in je lopnil dol in na zobe, da mu je kri zalila usta. Veverica pa se je izgubila v hosto— zbogom, srečno pot!
Praznih rok in s krvavo šobo se je vračal drvar k tovarišu.
Temu so se cedile sline, tako so je že veselil malice; iz suhih vej je bil zanetil ogenj in že je bil ušpičil ražen za pečenko. Pa je zagledal onega—brez veverice, pač pa okoli ust krvavega. Pa se je neznansko raztogotil: "Požeruh nevošljivi, mar se ti je tako mudilo, da si jo požrl kar surovo?" in mu je ogorčeno eno prisolil, da ni bila krvava malica brez soli.
ZALJUBLJENA ZGODBA ŽUPANOVEGA SINA
Butalski župan je imel sina, poznalo se je sinu, kakšnega je rodu. Ime mu je bilo vsak dian Jakec, ob nedeljah Jakope.
Pa je bila nedelja in je šel Jakope v sosednje Tepanjce pokušat, kakšen kruh peko tamkaj. Sredi poti je stala graščina—hišam, ki so zidane v nadstropja, pravijo Butalci graščine, ljudje v graščinah so jim vsi vprek grofje. Pa je sedela pred graščino mlada grofica, lepa je bila kakor milijon petelinov in še ljubo sonce ni moglo drugače, nego je kar plamtelo od ljubezni, in je imela grofica razpet rdeč son-čnik, da se je branila njegovih poljubov.
Kaj tako lepega Jakope še ni videl vse žive dni in se je ob tem pogledu vnelo srce tudi njemu in ni odslej zamudil nobene nedelje, da ne bi prišel mimo, in še je dejal, tudi za naprej da je ne bo, razen če bi se usipala iz oblakov zabeljena kaša—zabe-Ijena kaša preživo škoduje obleki.
Pa je mimo prihajal Jakope nedeljo za nedeljo in je včasi videl prelepo grofico, včasi je videl njeno sestro, včasi njuno moj-škro, pa je zalegla njegovemu srcu ta kakor ona, ker jih ni ločil, rdeče sončnike pa so imele vse tri.
Tako je hrepenel sedem dolgih let in bi bil od samega hrepenenja shujšal nič koliko, ako mu ne bi bila jed dišala tako neusmiljeno, a je bilo jedi, hvala bogu, dovolj pri hiši.
V osmem letu pa se je zgodilo, da je Jakope prelepo grofico srečal sredi v Tepanjcah, name-
W. F. HANN & SONS
podjetje z grelno napravo služi prebivalcem Clevelanda že od leta 1907
L/
Mario Kolenc
ZASTOPNIKI
bryant izdelkov

Louis Planine
AVTOMATIČNO GRETJE JE NAŠA POSEBNOST
Naša skrb je, da vam damo čim več gorkole za vsak dolar, ki ga za lo potrošite. Zato Vam priporočamo ta BRYANT fornez, ki nudi čist, svež in topel zrak ter ga širi po vseh sobah. Fornez se da inštalirat v majhnem prostoru ali shrambi. Ima plinsko kurjavo in je popolnoma avtomatičen.
BRYANT GRELEC ZA VROČO VODO
To je V resnici eden najboljših grelcev za vodo—ima nove vrste mag-nasium drog v sredini, ki se ga nadomesti z novim in tako prepreči zarja-vitev "tanka." Je dobro insuliran, popolnoma avtomatičen in obratovanje je poceni.
Ni treba predvplačila
3 LETA ZA ODPLAČEVANJE! PrVo plačilo plačale
tri mesece po inštalaciji naprave. Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin
NOVO ŽIVLJENE
Za VAŠ FORNEZ . . .
Vam bomo po pravici povedali, če vam bo vaš sedanji fornez lahko služil še nekaj let in kako se ga da modernizirat z BRYANT koiiverzij-skim grelcem. Za majhno vsoto lahko dobite popolnoma avtomatično plinsko gretje. Po-' kličite še danes za podrobnosti o BRYANT grfelcH.
BREZPLAČEN PREGLED IN PRORAČUN
Naši veščaki za gretje vam bodo na željo pregledali in podali brezplačen proračun za popolno delo brez vsakih obvez.
če ixnaie star fprnez ali slabo grelno napravo, priporočamo Vam, da še danes pokličete in dobite vsa pojasnila kako z majhnimi stroški lahko inštaliramo moderno grelno napravo, ki vam bo nudila več toplote po nižji ceni.
Naši izurjeni mehaniki so vam na uslugo skozi 24 ur na dan.
W. F. Hann & Sons
15505 Euclid pri Taylor MU 1-4200
(GOVORIMO SLOVENSKO)
njena je bila v cerkev. Kočija pa je čakala kraj ceste.
Prevzelo je Jakopeta in je stopil pred njo in dejal; "Precarta-na grofica, kaj vam povem: jaz sem županov Jakope—že sedem let, osmega pol hrepenim za vami!"
Pa ga je pomerila grofica od glave do tal in morebiti niti ni bila grofica, nego je bila le njena sestra ali njena mojškra, rdeči sončnik pa je imela, in je dejala: "Butalo iz Butal, kdo ti je dovolil, hrepeneti za menoj! Po-beri se mi z luči!"
Vzdihnil je Jakope: "Joj meni nesrečniku, zakaj sem ji razodel, da hrepenim za njo. Če bi bil molčal, lahko bi hrepenel za njo še Sedem let!"
ŠE ENA Z BUTALSKEGA SEMNJA
Imel je Butalec osla, ki se je rad upiral delu. Pa je sklenil gospodar, da ga proda, in ga je postavil na semenj.
Pride mimo semnjar. Ošlata
osla spred in zad in pravi: "Si-vec je pripraven, ne bodi uročen! Samo rep da bi mu bil malo krajši!"
Semnjar stopi naprej po semnju, Butalec pa ne bodi len, seže po nožu in odreže oslu repa za dolgo dlan, češ, zdajle rep ne bo predolg, zdajle bo sive« kmalu našel kupca!
Res, ni trajalo kaj časa, se ustavi drug semnjar, tudi njemu je osel všeč—noge, vrat, vse mu ugaja, samo ne rep—in pravi: "Kupil bi žival, ni napačna! Škoda, da nima repa!"
"O," pravi Butalec, "če Vam je drugače povolji, zaradi repa se kupčija ne bo razdrla, rep je tukajlei^
In je segel v torbo in semnjar-ju pod nos pomolil odrezani rep.
Nevarnost za izgubo življenja v prometni nesreči je sedemkrat večja med peto in šesto uro zvečer, kot pa med šesto in sedmo uro zjutraj.
V letu 1949 je bilo ubitih 9,-350 peščev v Zedinjenih državah.
s/O/Af OPPOtiTUNITY

/Af\^£Sr/Af as. SAV//V^ BONDS
INGOLIČ:
^ilada leta
POVEST

Ijevanje)
"^a'dal
3ub ^ ^^to! Saj razume in h \ da Tinetu hvaležna.
ostal njen in neke-
Ha	in utrujen
'*^>11, '^istavi. Ostal bo ne-
^ bo, da se bo ne-
•j! ' '11 bo
ostal vedno pri
L
kg , . prišla blizu konca
V h	r ..
v toči	cesta na le-
pa se cepi j® ozrla za hip
I,.
'(i

IL
hočeš!'
In je zavila proti mestu in potem še dalje proti Oglenšaku.
Pod hribom pa je ustavila.
Tine se je opotekel na cesto.
Čez čas je Dora obrnila avto in ga pognala v divjem diru nazaj proti Celju in potem bogve kam.
PETI DEL
Tino se je iztreznil šele, ko je dobil čez teden dni dolgo Jeri'či-no pismo.
Jerica mu je pisala vsa obupana, da je noseča. Sama ne ve, kako se je zgodilo! Toda saj Tine bo razumel, z Ivanom se imata zelo rada. Kljub temu je ostala
v službi in skrivala, dokler se je dalo. A že pred dvema tednoma je morala zapustiti trgovino, saj se je skoraj vsak dan onesvestila. Ni mogla več prenašati ovoje, s katerimi se je ovijala. O, koliko je pretrpel zadnje mesece!
Čez dobra dva m-eseca bo menda porodila. In Ivan je pri vojakih! Kaj naj stori? Doma bodo zvedeli, da ni v službi in jo bodo poiskali. In kaj bodo rekli potem? Mati bo jokala, oče pa bi jo ubil, če bi prišla domov. Tine ji naj svetuje! V mestu ne more ostati, ker nima toliko denarja. Ivan ima nekaj v posojilnici, a te dajejo samo po stotak na mesec, a še tega ne more dobiti, ker je posojilnica predaleč od Maribora. Ako bi Ivan dobil dopust, bi se poročila tako na skrivaj, kakor se je Tine, a Ivarr ga ne dobi, ona pa se v takem stanju ne upa peljati v Beograd. Ne ve, kaj naj napravi. Strašno, strašno ji je. Najrajši bi umrla.
Tine je trikrat prebral pismo in ni vedel, kaj bi.
Dal ga je še Marti. Mogoče bi
ona vedela, kaj bi se dalo ukreniti.
Marta ga je z grozo prečitala. Je to Jerica, tista otroška, drobna, razposajena Jerica? O, in tako brezupno, da se je ovijala! Še zanjo, ki je močna in zdrava, je bil porod težak, kaj pa bo ona, ki je vsa slabotna in je tako dolgo skrivala! V prvem trenot-ku se je domislila, naj bi Jerica prišla k nji na Oglenšak.
Dolgo sta razmotrivala o tem s Tinetom. Hipoma sta bila spet blizu.
Toda pri njiju bi ne imela pravega miru, bi ne imela kje spati, na Oglenšaku ni dobre babice, Jerica pa bo gotovo potrebovala zdravnika, ta pa je tri ure daleč. In naj se kaj zgodi! Ne, na Oglenšak ne more priti!
Potem se je Tine domislil, da bi si izposodila denarja in ga poslala Jerici. Šel je v posojilnico, toda samo tri sto dinarjev mu lahko posodijo.
Nazadnje je ostalo samo eno, da gre Jerica domov!
Toda kaj bodo dejali doma ?
Komaj so preboleli udarec, ki jim ga je prizadejal Tine, sedaj pa še huje. Poleg tega letos itak nimajo mnogo dela in Tine še nima službe, Tonček pa vedno bolj samosvoj in trmast. Vrh vsega pa oče itak ni maral Jerice že od nekdaj, ker ni doma prijela za nobeno delo.
In prav Tine naj jim to pove!
Dva dni je premišljeval, kaj bi ukrenil, toda prestalo je edino, da se takoj odpelje domov.
Doma so bili slabe volje. Prav zadnji teden so izgubili deset tisočakov in še advokatske stroške v tožbi proti Podgorniku, ki so mu bili že pred dvema letoma napravili ' stavbna dela. Tisti dan je prišel Kotnik razjarjen in pijan domov in potem je ves teden popival pri Polajnarju. ■
Tine je bil že tri dni doma, a si ni upal povedati. Pomagal je materi v kuhinji, skušal ustreči očetu, samo da bi našel trenotek, ko bi najlaže povedal.
V nedeljo popoldne je bil sam z materjo v kuhinji.
Sedaj mora!
"Mati!"
Mati je dvignila gl^vo iznad časnika, ki ga je redno ob nedeljah čitala.
Kako naj pove, da bo čim manj bolelo?
"Ali veste, da Jerica ni več v službi?"
Mati je odložila časnik. "Bolna je."
"Seveda je bolna," se je mati razhudila, "ko misli samo na Ivana in strada, da mu lahko vsak teden kaj pošlje! Saj jo je sama kost in koža! Ko sem bila prejšnji mesec v Mariboru, je bila bleda kakor rjuha. Pa dopovej kaj taki trmoglavki!"
"Toda., mati . .
Tine je strmel napeto v materin zgubani obraz in v njene male, v grozni slutnji trepetajoče oči.
Še eno besedo!
"Mati, Jerica je noseča."
Tedaj so se materine oči zasol-zile, obraz ji je zardel, roke so ji omahnile in usta so še ji odprla na stežaj. Čez hip je planila v jok, nato pa so se usule iz nje
besede, polhe grenkega obupa nad otroki, ki ji prizadevajo drug za drugim žalost in trpljenje, niti ene mirne ure še ni imela poleg njih.
Tine je skušal zagovarjati Jerico, toda mati ni marala nič slišati ne o Jerici in ne o njem.
Zvečer je povedala Kotniku, ki je zbesnel in bi jo bil pretepel, da ni prišel Tine in jo ubranil.
Vsega je kriva ona, ker ni pazila nanjo! Naj se ne prikaže tisti črni-vrag, sicer jo pretepe, da ne bo prišla niti čez prag!
Naslednje dni je bil dom pravi pekel.
■ Toda Tine ni odnehal.
Zgodilo se je. Jerica je pač mlada, Ivan pa tudi. Saj se bosta poročila. Naj jo vzamejo domov, sicer bo še slabše.
A mati in oče nista marala niti čuti o tem. Naj se prej poroči, potem pa lahko pride domov. Sicer pa ne!
Tine se je odpeljal k Jerici.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRA\n^OSt
10. aprila IS'"*"


W FERDO GODINA;
-M
A
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
Zadnjikrat sem šel v svojo sobo. Prazna je bila. Gole stene, po katerih so visele pretrgane pajčevine, so me gledale. V kotu pri oknu je bil kup zmečka-nega papirja. Okna so bila prazna in odprta. Zdelo se mi je, da mi je težko, ko zapuščam ta kraj, kjer sem preživel malo lepih, a mnogo težkih ur.
Zaklenil sem vrata. Vzel sem kluč iz ključavnice in ga nesel dekanu.
Dekan me je čakal v pisarni. Ko sem vstopil, se je takoj dvignil.
"Tu je ključ," sem mu rekel in sem gledal, kam bi ga položil. Stopil je k meni in stegnil roko za njim.
"Greste"?" se je nasmehnil in skušal biti prijazen. Ključ je obračal med prsti.
"Grem," sem dejal. Nič jeze ni bilo v meni, le zaničevanje sem čutil do dekana.
"Želim vam pač več božjega blagoslova pri delu." Vedel sem, kaj misli pri teh besedah. Gledal sem v tla, ko sva molčala. Pomolil mi je roko. Prijel sem jo, se obrnil in šel. Pustil sem ga sredi sobe.
Šel sem na dvorišče pod smreke, kjer je že bil pripravljen motor. Vžgal sem ga in sem
Eye Brightener
Tired and smarting eyes respond to a refreshing eye bath. Wring out two sterile gauze pads in witch hazel. Place the pads over the closed eyelids for five minutes. These few minutes bring soothing results. Where eyes are concerned, it's Important to avoid rubbing and it's smart to use only sterile pads.
zdrsnil s farovškega dvorišča. Drsel sem po kamenitem tlaku med hišama, ne da bi pogledal enega človeka, ki sem ga srečal.
Čutil sem šele v tem trenutku, kaj imam za seboj; Lendavo! Ne bom več videl vse te množice obrazov, za katere vem, kaj mislijo in s čim se bavijo. Duha jo samo tiste male nepomembne dogodke, s katerimi morijo sebe in druge.
Toda tu je ostala Rahela. Vse bi rajši pretrgel, prenašal bi gnilo lendavsko gnezdo, če bi smel ostati v njeni bližini. Ona bi mi dajala moči, da bi kljuboval še takim težavam.
To premišljujem, ko drvim iz stare, gosposke Lendave. Voz z mojim pohištvom se ziblje ob telefonskih drogovih že daleč na cesti. Že od daleč se razloči izmed vseh voz, ki se pomikajo po cesti.
V svojem bodočem življenju sem si vendar obetal še lepih dni. Ne, obupal nisem.
Vsak čas bom dohitel voz. Kirali sedi na vozu nekje spredaj, da ga sploh ni vedeti. Na vrhu pa je Ferdi s kletko, kakor se je vsedel na farovžu. Glavo ima obrnjeno proti polju; mene noče pogledati. Zavil sem z motorjem na tisto stran, kamor je bil obrnjen. Veriga je postala v kletki nemirna, ko me je zagledala.
"No, ali je pridna?" sem vprašal Ferdi j a in sem se mu smejal. Fant je začel dajati noge na drugo stran voza. Ni me maral videti. Ko si je predjal kletko iz ene roke v drugo, mu je zdrknila s prsta, se zakota-lila po vozu in padla na tla. Odbila se je od zemlje in odškočila pod zadnje kolo.
"Stoj, stoj," sem zavpil, kolikor sem mogel. Ustavil sem mo tor, ga pustil sredi ceste in skočil k premikajočemu se kolesu Toda blatno kolo se je obrnilo, zdrobilo kletko in prerezalo ži-valico. Kri je brizgnila po suhi cesti in trdo kolo je bilo krvavo.
Kirali je ustavil. Skočil je z
Now—Cold Water on Tap Day and Night
%
r
New boon to home-maker: — a refrigerR,tor with a special built-in refrigerated cold water supply. Called "Touch-A-Tap" it's a feature of a new 1960 model introduced by the Gibson Refrigerator Company, of Greenville, Michigan, Attached right to the household water supplyj
_ _ jpi , "Touch-A-Tap" never needs re-filling ... a big convenience to bus housewives who can now dispense with the old nv"
bottle or jar filled with water in the refrigerator.

_ A gentle push of the Anger fills the glass with sparkling cold waterij The Gibson "Touch-A-Tap" is located at a convenient level to provid# easy atcw# f2r.»U	Cf tjie family,. '
voza. Bič je imel v rokah in hitel nazaj k meni. Obrnil sem se v stran.
Kirali je stal molče za menoj in opazoval na tleh kepo krvi. Nekaj je momljal in ni vedel, kaj bi ukrenil.
"Glejte ga!" Kirali je kazal z bičem na njive. Ferdi je naredil velik ovinek s ceste na polje. Zavil je v velikem loku spet na njo in tekel proti Lendavi. Mahal je okoli sebe in vzdigo-val dolge noge. Velik zvežnjen klobuk mu je sedel na ušesih.
Molče sta gledala za njim. Madžar je brundal in se praskal za ušesi, jaz si pa nisem mogel misliti, da sem svojo veverico za vedno izgubil.
"Zakopljite jo," sem rekel Ki-raliju. "Pazil bob sam na konje. Naslonil sem motor na obcestni kamen. Stopil sem pred konje, gledal sem v trda tla.
Kirali je nesel mojega mrtveca na njivo. Ogrebel je zemljo z rokami in kopal grob. Njive so bile molčeče, prazne in turobne.
Kirali je težko dihal.
"S kletko vred zakopljem?"
"Da," sem dejal zamolklo. Konji so trgnili z glavami, kakor da bi se me zbali.
Žice so zaškripale, ko je položil v zemljo mojo ljubljeno ži-valico. S težkimi koraki je šel z njive čez jarek na cesto. Obrisal si je roke ob rumeno travo.
Obstal je pri vozu, da bi še nekaj popravljal.
"Dobro, da ni padel umivalnik," je rekel zase, ko je nekaj privezoval, "škoda bi ga bilo."
Vzel mi je bič, pogledal po cesti; nato je odvezal vajeti in pognal konje. Stopil sem od konj, voz je zadrdral in Kirali si je prižgal pipo.
Stal sem pri krvavih sledovih. Ropotanje voza je zamiralo v daljavi. Ozrl sem se proti Lendavi. Mariničev Ferdi je tekel proti mestu.
Kaplanova soba v Turnišču je bila večja kakor v Lendavi. Toda Grafič je imel mnogo pohištva, zato sem moral omaro, kjer je imel ponošeno obleko, vzeti v svojo sobo. Postavil sem to omaro pri vratih, zraven nje svojo omaro, pri oknu pa mizo. Na drugi strani sem posta vil umivalnik, nato posteljo. Moja soba je bila v prvem nadstropju. Okno je gledalo proti Bistrici. Zdaj sem bil mnogo bliže doma. Videl sem čez polja in čez nizko jelševje jagne-de, ki so spremljali kolnik od državne ceste do Bistrice. Tam je Bistrica, poleg teše Mura in čez Muro so nizki hribi Slovenskih goric.
Na mizi stoji Rahelina vaza. Vestno skrbim za rože. Zjutraj in zvečer jim menjam vodo. Dotikam se vaze, duham rože, nato grem spet k oknu in iščem jagnede. Sonce zahaja. Večer se bliža; truden, hladen jesenski večer. Krsta božjega ni na kolnikih, niti na njivah. Pač!
Uncle Sara Says
My hat is off to the volunteer I). S. Savings Bonds County Chairmen and others who are still giving patriotic service to their country. Year in and year out these volunteers are carrying the message of financial independence through U. S. Savings Bonds to every county in the nation. For 1950 their slogan is: "Save For Your Independence." They'll show you how millions of Americans are securing THEIR future by purchasing U. S. Savings Bonds.
U. S. Treasury DepartmenI
Daleč na beltinskih njivah gre ženska proti Turnišču. Na glavi nese košaro. Krilo ima visoko podvezano. Sonce sije poševno na njo. Zdaj, ko je vse zorano in pospravljeno, hodijo med njivami tisti, ki nimajo pe-di svoje zemlje in si nabirajo kakor miši živež za zimo. Od daleč jo vidim.
Obrnil sem se spet k mizi. Lendava m i manjka. Hribov sem se navadil. Poslušal sem tam uro zvoniku, na to sem se oblekel in šel. Tu? Stojim in pred menoj zeva večer. Mrtev, prazen večer, brez hrupa, brez življenja. Grafič spodaj vpije nad hlapcem. Hlapec mu glasno odgovarja. Psi se igrajo na dvorišču in lajajo. Jate golobov preletavajo farovž.
Sedim za mizo, podpiram si glavo in nepremično zrem v vazo in rože, ki se ne premaknejo.
Mariča kliče drugače h kosilu in k večerji kakor Treza. Postavi se spodaj pred kuhinjo in vpije v prvo nadstropje:
"Kaplan, gospod kaplan, jed čaka." Glas gre po farovžu in čez cesto, da ljudje postajajo in si pomežikavajo.
"V farovžu gredo jest."
Jemo v kuhinji, že odkar sta Grafič in Mariča. sama, jesta v kuhinji. Škoda je umazati sobe zaradi tega. Zdaj ko sem prišel jaz, se to ni spremenilo.
Grafič se ni vznevoljil, da je dobil kaplana. Nič žalosti in nič veselja ni kazal. Skrbel je za gospodarstvo, kakor prej. Sedel sem že za mizo, ko je Grafič še nekaj na dvorišču premetaval in glasno govoril. Juha v krožniku se je kadila. Dobili smo odmerjene porcije.
Miza je bila stisnjena k steni. Na koncih mize sva sedela midva z Grafičem, tako da sva
gledala drug proti drugemu. Grafič je še poleg tega imel razgled skozi okno na dvorišče Mariča je gledala v steno. Vsak čas je vstala od mize in stopila k štedilniku ali v shrambo.
Sedel sem .za mizo, gledal sem vročo juho in čakal Grafi-ča.
Prišel je. Pred njim so pri-drli psi, stekli so po kuhinji, migali z odrezanimi repi in pre-vohali vse.
Grafič je obesil preperel klobuk, katerega so se držale pajčevine.
Odmolili smo.
Jedli smo vsi trije molče. Zajemali smo z žlicami in molčali. Izpod pokrovk na loncih so padale kaplje na vroč štedilnik. Od časa do časa je Mariča vstala in potegnila lonce z vročega mesta.
"Svinjam moraš dajati toplo hrano," je govoril Grafič, ko se je Mariča mudila pri štedilniku p nam pripravljala drugo jed.
"Sama vem, ni mi treba tega praviti."
^ "Ni mi treba praviti! Mrzlo je že!" '
Mariča je postavljala krožnike na mizo.
"Slišite, gospod kaplan," mi je dejal Grafič, ko je prijel za vilice. Obrnil je orodje nenavadno navpično. Na eni strani ustnic se je nasmehnil. To so bili redki slučaji. "Ljudstvu sem že rekel, da bom maše za pokojne imel še nadalje samo jaz." Jedel je naprej, a videlo se mu je, da mu je to delalo le malo težave.
Nič mu nisem odgovoril. To sem že slišal od ljudi.
"Jesti imate itak pri nas," je nadaljeval, ko mu jaz nisem ničesar rekel. "Jaz pa imam plačil čez glavo. Davkarija, ta me terja, da bom moral kmalu vse prodati iz hleva. Marš, ti tolo vaj," se je zadri na psa, ki mu je dal gobec na koleno in ga gledal.
"Ne marate več krompirja?' me je vprašala Mariča in pri je la krožnik.
"Ne bom, sit sem," sem de jal. Ni mi bilo težko, da je Grafič to rekel. Tak je bil od prve-iga trenutka, ko sem ga spoznal in tak je sedaj. Grafič gre svojo pot. Ni mi bilo sicer prav, kajti kaplanska plača je bila majhna. Toda duševni mir sem imel, mučU se nisem več.
Ob robu vasi je bila gostilna Gostilničar Rataj, ki je imel hišo v najemu, je bil svoje dni v Lendavi. Vsak dan sem hodil tja na južino.
Štajerska hrana na farovžu mi ni teknila. Imel sem v gostilni svoj kot, in ko je bila ura pol štirih me je že južina čakala na mizi: kruh, maslo in kvašena
R.K.O. KEITH'S E. 105+h St. Theatre
E. 105th St, & EUCLID AVE.
Upamo, da stje se dobro zabavali za velikonočne praznike—zdaj pa vam priporočamo, da za vaše razvedrilo obiščete naše gledališče, kjer vedno kažemo najnovejše slike, domače in lujezemske.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za ovfe ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC. pr«d8«dnik
paprika. Kislo sem jedel vedno i manj, škodilo mi je. Pač pa sem pogosteje pil mleko.
Denar, ki sem ga prinesel iz Lendave, je hitro kopnel. Materi še nisem kupil obleke, kakor sem to storil vsako leto. Leto se, je bližalo h koncu. Moj mesečni zapisnik je bil sledeč:
Izdatki: za olje in bencin k Raheli sto tri dinarje, olje in becin k materi dva in trideset dinarjev, južina devetdeset dinarjev, pijače nisem imel. Ministrantu sem dal vsak mesec okrog trideset dinarjev. Za globin, vezalke, ščetko za zobe, ka-ladont, milo in slično sem porabil okrog petindvajset dinarjev, tako da so znašali moji skupni izdatki okrog dve sto osemdeset dinarjev. Kaplanske plače sem imel dve sto dvajset dinarjev. Včasih se je, kdo za mašo zmotil in prinesel meni namesto Grafiču, tako da sem povprečno dobival mesečno petdeset dinarjev. Pogreba nisem imel nobenega, prav tako ne kr-
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th St.—EN 1-4371
sta. Torej so moji prejemki dosegli le okrog dve sto sedemdeset dinarjev.
Držal sem se teh računov " potankosti. Nisem še sevM' prištel k izdatkom vsote, s ka tero sem kupil materi obleko-
Bil sem pri materi na kos u-Vem, kaj jo je težilo, da ni r® kla nobene besede. Zakaj in zakaj sem bil premeščen Turn išče, zakaj prav h
Tega vendar nisem kriv Mojemu zdravju ne bo več magala človeška roka,
pa bil premeščen v Turnišc«) bila božja volja.
(Dalje
ODBOR DRUŠTVA SV. ANE ŠTEV. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1950 je sle Predsednica Julija Brezo#; 1173 East 60 Street; po^P' . sednica Jennie Stanonik, niča Jennie Suvak, 1415 Bas St., EN 1-8104; blagajm^ Josephine Orazem-Ambrožic.^^^ pisnikarica Angela Virant, ^ zornice: Mary Bradač,
Erste in Frances Okorn, teljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo s , v mesecu. Društveni so vsi slovenski zdravniki

DON'T YOU WISH YOU COULD SEE AROUNP THE CORNER?
Just about everyone would like to know what's in his direction—today,.next year, ten years from "O*"
No one can know, but the wise man prepares for row's troubles, today,
One safe, sure, easy way for you to anticipate troubles—and to plan for the things you've always w« —is the Payroll Savings Plan of U. S. Savings Bond«-The Payroll Savings Plan is safe because Unclc stands behind every Bond.
It's sure because money is saved automatically"' you have a chance to spend it.
It's easy because you just sign up, get your Bond*'
wait for the profits to start climbing.
What better way is there to take care of the future;
Join your company's Payroll Savings Plan today*
you're not on a payroll, drop in and sign up for the A-Month Plan at your bank.	^
Remember: $3 today mean $4 ten years from when you may need them more!
AUTOMATIC SAVING IS SURE SAV"^ —U.S. SAVINGS BONDS
enakopravnost
This is an official U. S. Treasury advertise^^gpt prepared under auspices of Treasury Dep® and Advertising Council.
Ot,'^