Poštnina plačana v gotovinl S?.haja v pondcljek in peiek popoldne St.ane mesečno Din 7 —, '.a inozemstvo Din 20—. L:vun pri poštno - čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Dia Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvr&čene notice s številkami so plačljive. Štev. 66. Celje, pondeljek 17. avgusta 1931. Leto XIII. Po vsej našiprostrani.s trnjem svetega trpljenja in glorijolo po- veličanja kronani domovini va- lovi te dni iskrena, v srčnih globinah porojena radost: V nedeljo 16. t. m. je poteklo 10 let, odkar je naš najvišji voditelj NJ- Vel. kralj Aleksander I. za- sedel kraljGvski prestol Jugo- slavs. Naš narod praznuje ju- bilej vladarja, s katerim je spojen v nerazdružljivi ijubezni, zve- stobi in hvaležnosti. Ni ga vla- darja v Evropi, ki bi bil z vsem svojim mišljenjem in delovanjem tako globoko vkoreninjen v svojem narodu, kakor je naš kralj. V težkih viharjih, ki so pretresali našo domovino med vojno in v letih po osvobojenju, je bil Nj. Vel. Aleksancler, sin Velikega Osvoboditelja kralja Petra in potomec junaških Kara- djordjevičev, oni simbol ne~ zlomljive vere v življensko silo naroda, ki je ostal vedno svetel in zmagovit. Naš narod je gledal na svojega vladarja vedno z brezmejnirn zaupanjeni in vero, da ga bo vladar tudi v težkih trenutkih vodil z nesebično lju- beznijo po pravi poti. Naš vla- dar je upravičil vsa velika pri- čakovanja — postal je Ujedinitelj svojega riaroda. To je zgodo- vinsko poslanstvo, ki ga vrši, in naša velika historija bo be- ležila to veličastno delo z vcč- nimi črkami. Nj. Vel. kralj Aleksander je bil rojen 17. decembra 1888. na Cetinju kot četrti sin tedanjega kneza Petra Karadjordjeviča in kneginje Ljubice Zorke, hčerke črnogorskega kralja Nikole. Aleksandru je bil prvi učitelj njegov vzvišeni oče, izvrsten Poznavalec življenskih proble- "^ov svojega naroda. Kot deček ^G bil /\leksander s svojim bra- tom Djordjem nekaj časa v zboru dvorskih pažev pri po- slednjemruskem carjuNikolajuII. Kasneje je živel s svojim očetom kraljem Petrom v izgnanstvu y Zenevi. Tarn se je posvetil štu- dijem in si polagoma pridobil res svetovno naobrazbo. Svoje obzorje si je širil tudi s poto» vanji v razne kulturne centre Evrope. Ko je po snirti zadnjega Obrenoviči! l, 1903. zasedel srbski prestol kralj Peter, se je vrnil v domoviiio tudi löletni princ Äleksander. V Beogradu jc mladi princ vztrajno nadalje- val svojc študije. Ko se jg kraljevič Djordje 27. marca 1909. Dug 12. junija 1914., tik pred izbruhom svetovne vojne, je bil.prestolonaslednik Aleksander im-enovan za regenta in vrsüca kraljevskc oblasti. Ogromna je postala njegova odgovornost ob izbruhu svetovne vojne, v ka- teri je nastopi! n;;s i-p.rod pot Nj. H i., preroditelj in ujedinitelj "avije odrekel pravici do prestola, je postal kraljevič Aleksander pre- stolonaslcdnik. V balkanskih vojnah se je mladi prestolonaslednik udej- stvoval z velikim uspehom. Kot poveljnik prvc armije je v zgo- j dovinski kumanovski bitki po- | razil turško vojsko in na čelu svoje vojske 13. oktobra 1912. vkorakal kot zmagovalec v Skoplje. Vsrbsko-bolgarski vojni 1. 1913. je prva armija pod po- veljstvom prestolonaslednika Aleksandra zavzela glavne bol- garsk-e pozicije pri Drenku in Rajcanskem Ridu ter zagotovila zmago v tej vojni. preko velike Kalvarije do po- veličanja. Sivolasi, junaški kralj Peter in vrhovni vojskovodja regent Äleksander sta skupaj s svojim narodorn delila nepopis- no, mučeniško trpljenje sto- lisočev v svetovni vojni. Regent Aleksander je ncštetokrat poka- zal svoje junaštvo in ni klonil niti v najstrašnejših trenutkih. Bogatega plačila je bil deležen, kose je po predoru solunske fronte vrriil kot zniagovalec v osvobojeno, veliko domoviho. 1. decembra 1918. je s prokla- macijo «jedinjene Jugoslavije uresničil ideal mnogih pokolcnj. Ko jg po osvobojenju obiskal kot regent nove jugoslovenske pokrajine in prispel 1. 1920. tudi v Slovenijo, ga je narod sprejel kot triumfatorja. Delo za konsolidacijo jugo- slovenske države, ki ga je začel regent Aleksander takoj po osvo- bojenju, je nadaljeval z veliko vnemo tudi po 16. avgustu 1921., ko je postal po snirti kralja Petra tudi formalno kralj. Prišla so leta ljutih strankarskih borb, ki so slabile državni organizem in ovirale splošni napredek. Ko je prikipela kriza do vrhunca in so plemenske in strankarske strasti začele ogrožati temelje narodnega in državnega edin- stva, je kralj f\leksander z ve- liko državniško modrostjo in odločnostjo prevzel z zgodo- vinskim manifestom 6. januarja 1929. usodo države v svoje roke. Ta manifest pomeni zače- tek nove dobe v jugoslovenski zgedovini in tvori z vladarjevira aktom z dne 3. oktobra 1929. in 6. septernbra 1930. garaneijo za lepšo bodočnost našega na- roda in države. Kakor je iskrena Ijubezen na- šega naroda do svojega pleme- nitega, res narodnega vladarja in voditelja, tako je pristna in odkritosrčna tudi ljubezen do vse vladarske rodbinG. Nj. Vel. kralj Aleksander sg je poročil 8. junija 1922. z rumunsko prin- ceso Marijo, hčerko pokojnega rumunskega kralja Ferdinanda I. in kraljice vdove Marije. Dne 6. septembra 1923. se je rodil kralju v Beogradu prvorojenec prestolonasiednik Peter, dne 9. januarja 1928. v Beogradu drugi sin, kraljeviC Tomislav, dne 28. junija 1929. pa na Bledu tretji sin, kraljevič Andrej. Naša vroča želja ob lOletnem vladarskem jubileju Nj Vel. kralja Aleksandra je, da bi naš dragi vladar še dolgo vodil naš narod v lepše dni in tudi v bo- dočnosti prcmagal vse ovire, ki sg bodo pojavljale na pohodu v veliko zgodovinsko razdobje, v katerega stopa naša država kot močen faktor miru in civili- zaeije. Živel Nj. Vel. kralj Aleksander I.! Stran 2. »Nova Doba« 17. VIII. 1931. Stov. 66. Slavnostni seji celjskega mestnega in okoliškega občinskega sveta Celje, 17. avgusta. Davi ob 9. se je vršila v okusno okrašeni sejni dvorani na mestnem magistratu slavnostna seja celjskega občmskega sveta. Župan g. dr. Goričan je v krajšem nagovoru očrtal osebnost in delovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra I. za zmago jugoslovenske ideje in konsolidacijo Jugoslavije. Na koncu njegovega govora so vstali občinski odborniki s sedežev in počastili deset- letnico kraljevega vladanja z navdu- šenimi »Živijo«-klici. S slavnostne seje je bila poslana Nj. Vel. kralju naslednja brzojavka : »Občinska uprava mesta Celja, v svoji svečani seji proslavljajoČ 10-Ietnico, odkar je Vaše Veličanstvo slopiio na s slavo ovenčani presto], naproša Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti iz- raze neomajne zvestobe in udanosti. Vsemogočni Bog naj Vašemu Veličan- stvu še nadalje stoji ob strani in Vas ščiti ter naj nakloni naši domovini pod Vašim modrim in plodonosnim vlada- njem najsrečnejšo bodočnost Živel naš nad vse Ijubljeni narodni kralj Aleksän- der I. ! Z'vel slavni rod Karadjordje- vičev !« * * Okolški občinski svet je imel včeraj ob osmih zjutraj v občinski posveto valnici na Bregu slavnostno sejo. Žu- pan g. MihelčiČ je imel ob desetletnici vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra lep nagovor, v katerem je očrtal veliko delo Nj. Vel. kralja v zadnjih desetih letih za popolno ujedinjenje Jugoslo- venov, za konsolidacijo države in za njen gospodarski, kulturni in socijalni napredek. Navzoči občinski odborniki so sprejeli županov govor z navduSe- nimi klici kralju. Občinski svet je so- glasno sklenil, da se nakloni ob deset- letnici občinskim revežem poleg obi- čajne Se enkratna mesečna podpora. Dovoljenje za izvoz sadja Centralna komisija za sadje je imela y četrtek 13 t. m. dopoldne v mini- strstvu za trgovino in industrijo svojo drugo sejo, kateri so prisostvovali po- leg čianov ministrstva trgovine in in- dustrije tudi delegati ministrstva za promet in ministrstva za kmetijstvo ter predstavniki udruženja izvoznikov in zveze poljedelskih zadrug. Na seji je bilo sklenjeno, da se objavi, da pro- šenj za potrdila za izvoz svežega sadja ni treba osebno predajati centralni ko- misiji, temveč se morejo poslati tudi po pošti na naslov kornisije. Komisija bo prošnje takoj rešila in dostavila rešitev prosilcem. Po čl. 4. pravilnika o kontroli svežega sadja, namenjenega izvozu, se moräjo baviti z izvozorn in s trgovino sadja, ki je namenjeno za izvoz, na osnovi potrdila komisije 1.) protokolirane tvrdke za trgovino s po Ijedelskimi pridelki, 2.) zadružne zveze in poljedelske zadruge s pridelki za- drugarjev, 3.) producenti sadja z last- nimi prideiki. Potrdilo za izvrševanje izvoza sadja daje navedenim ustanovam, tvrdkam in osebam centralna komisija za sadje na osnovi dobljenih podatkov: a) imena in naslova ustanove, tvrdke ali osebe, ki želi izvažati sveže sadje, b) prepisa o protokolaciji tvrdke, ki trguje z deželnimi pridelki. Zadruge in zadružne u&tanove morajo poslati do- kaz o registraciji, izvozniki pa občin- sko potrdilo, potrjeno s strani prvo- stopne upravne oblasti, c) našteti je treba vrsto sadja, ki se želi izvažati. Potrdilo komisije, ki se bo nato iz- dalo, bo veljalo do 1. julija prihodnje- ga leta. Po tern roku se mora potrdilo obnoviti. Prošnjo je treba taksirati s 5 Din ter dodati kolek 20 Din za po- trdilo. Od 15. t. m. bodo kraljevske banske uprave postavile komisije in komisarje za kontrolo izvoza sadja na potrebnih krajih. Komisije in komisarji DOMAČE VESTI Neznan ponesrecenec pod kolesi savinjskega vlaka Celje, 17. avgusta. V soboto 15 t. m. popoldne ze je pripetila na savinjski progi med po- staiama Paška vas in Šoštanj težka nesreča. Prvi popoldanski osebni vlak, ki odhaja iz Celja okrog tričetrt na 14., je nalete! okrog 15. kaka 2 km od postaje v Paški vasi v smeri proti So- štanju na neznanega, okrog 45 letnega moskega, ki je ležal zleknjen vznak na progi med obema tračnicama. Stro- jevcdja vlaka ni mogel več ustaviti in je bila nesreča neizogibna. Neki očivi- dec pripoveduje, da se je neznanec v trenutku, ko je bila lokomotiva odda- ¦ ljena od njega še kake 4 metre, ne- nadoma dvignil, najbrže z namenom, da bi se prevalil s proge. Takoj nato pa ga je lokomotiva Že dosegla. Levo nogo mu je razmesarilo do kolena, drugo pa v stopalu, obenem pa mu je zlomüo lobanjsko kost in poškodovalo ves obraz. Vlak se je ustavil in so ne~ znanca naložili v vagon ter ga odpe- liali v Šoštanj, kier mu je tamkajšnji železniškt zdravnik r.udil prvo pomoč. Z večernim osebnim vlakom so ga pripeljali v Celje, kjer ga je rešilni avtomobil prepeljal v javno bolnico. V bolnici so mu morali odrezati levo no- go v kolenu in vse prste na desni nogi. Njegovo stanje je resno. Neznanec se do danes še ni prebudil iz nezavesti in doslej še niso mogli ugotoviti njegove identitete. Po obleki in obutvi sodeč, mora biti ponesrecenec delavskega ali kmečkega stanu. V svrho ugotovitve njegove identitete je uvedlo orožništvo obširne poizvedbe. d Nj. Vel. kralj na Bledu. Nj. Vel. kralj Aleksander je v petek 14. t. m. ob pol 10. z Nj. Vis. kraljevičema To- mislavom in A'idrejem prispel na Bled. d Za zrnanjšanje vinskega pridel- ka. Z vprašanjem nadprodukcije vina v naši državi sa zlasti baviio vinarske zadruge in Priviligirano iz^ozno dru- štvo v Beogradu, ki je stopilo v zvezo s Poljsko zaradi prodaje odvišnega vi- na. V zadnjem času se vrši akcija, da se pridela čim manj vina, da pa se čim bolj pospeši izvoz grozdja v ino- zemstvo. d Zelo povoljno plačevanje davkov. Državni dohodki iz naslova davkov, trošarin in talcs so bili letos v prvem polletju ntpričakovano visoki. Zanimi- vo je, da je bilo le malo rubežni in da so imele oblasti le malo sitnosti pri pobiranju davkov. d Pogrešanec Albin Počlvavšek proglasen za mrtvega. Trgovski po- močnik Albin Počivavšek, rojen dne 10. oktobra 1885. v Vidmu pri Breži- cah je leta 1911. odše! v Ameriko. Ži- vel je nekaj Časa v kraju San Anto- nio v Argentini, zadnjič pa je pisal pred desetirni leti iz mesta Buenos Aires s poročilom, da potuje v Avstra- lijo. Oi takrat ni nobenega glasu več od njega. Na prošnjo brata Franca Po- čivavška, uradnika pri direkciji držav- nih železnic v Zagrebu, je okrožno so- dišče v Celju uvedlo postopanje, da se pogreSanec proglasi za mrtvega d Doraščajoči mladini nudimo zju- ti'a.j čašico naruvne »Franc Jožefo- ve« grenčice, ki closcza zaradi tegst, koi' čisti kri, želodec in Creva, pri dečkih in dcklicah prav znatnc uspo- hc. V otroških klinikah sg uporablja »Franc Jožefova« voda že pri malih, največ tožko zagatenih bolnikih. »Franc Jožefova« voda ae clobi v vseh lokarnah, drogorijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 18. avgusta: Izpremenljivo in nekoliko boljSe vreme. bodo vršili pregled svežtga sadja za izvoz do 12. septembra po starih pred- pisih, od 12. septembra dalje pa na podlagi pravilnika o kontroli svežega sadja za izvoz Komisarji in komisije na železniških postajah ali carinarni- cah bodo torej poslovale od 12. septem- bra dalje po novem pravilniku, o če- mer bodo ustanove in interesenti ob- veščeni s posebnimi brošurami. velilco izbiro, v e d n 0 nove moderne vzorcejnnlseslce cene nudi manufaktuma in tnodna rgovina Miloš PšenJčnik, Celje Celje in okolica c Proslava 10 letnice vladanja Nj. Ve'. kralja. V vseh krajih države so se vrš le včeraj ob lOletnici vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. veličastne proslave. Viadarski jubilej je lud Celje na lep način proslavilo. Včeraj dopol- dne se je vršila v evangeljski cerkvi slovesna služba božja, katere so se med drugimi udeležili tudi predstavniki ob'astev. Ob tej priliki je bila poslana Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka. Davi ob osmih se je vršila v župni cerkvi svečana maša in Te Deum ob prisotnosti ofcirskega zbora, predstav- nikov civilnih oblastev, uradov in 5ol, narodnih društev, med njimi sokolska deputacija, zastopniki korporacij in Šte- vilno občinstvo iz Celja in okolice. Tudi v pravoslavni kapeli se je vršilo slo- vesno bogoslužje. Vse mesto je v za- stavah. 0 slavnostnih sejah mestnega in okoliSkega občinskega sveta poro- čamo na drugem mestu. Drevi ob pol devetih se bn vršila po mestu baklja- da z godbo. Sprevod bo krenil z Deč- kovega trga po mestnih ulicah. Od 9. do 10. zvečer bo koncert celjske že- lezničarske godbe na Krekovem trgu. c Sokolsko društvo v Celju poziva celokupno članstvo in naraščaj, da se v pondeljek 17. t. m. poinoStevilno zbere ob lU%. zvečer v mestni telo- vadnici, odkoder odkorakamo k mani- festacijski bakljadi v nroslavo 10 let- nice naSega vladarja. Udeležba v civilu z znakom bodi za vsakega doižnost. Sokolsko društvo Celje. c Iz vojaške službe. Pehotni pol- kovnik g. Ivan Rojnik, pomočnik ko mandanta 39. pešpolka v Celju, je na lastno prošnjo upokojen. c Iz zdravniSke službe. Z odlokom kr. uprave dravske banovine je ime- novan g. dr. Stane Strnad za zdravni- ka pripravnika v javni bolnici v Celju. c 17. policijske shižbe. Oj predstoj- ništva mestne policije v Celju so pre- meščeni: arhivski uradnik g. Josip Strmšek k predstojništvu mestne po- licije v Mar!boru, policijski nadzornik g. Alojzij Verfikovnik in višja stražnika gg. Just in Wan Udovič k upravi po- licije v Mariboru, služitelj g. Anton Klavora pa k sreskemu načelstvu. c \i poHtično upravne službe. Ar- hivski uradnik g. Vinko Toplak je pre- rneSčen k sreskemu načelstvu v Celju. c Avtobusna nesreča pri Št. Petru pod Sv. gorami. \i Colja sta se ude- ležili sokolskega slavja v Št. Petru tudi dve vrsti telovadcev in telovadk in več drug h Sokolov, skupno 20 oseb. Na povratku v soboto 15. t. m. zvečer je na klancu tik nad Št. Petrom od- povedala zavora celjskega avtobusa in avtobus je strmoglavil preko ceste v gozd. Nadaljni padec je preprečilo po- sekano drevo. Vzrok nesreče bodo u- gotovili za to poklicani. Zgodila bi se bila iahko velikanska katastrofa, kajti par ir.etrov od mesta nesreče je pre- pad, ki bi bil gotovo zahteval smrtne žrtve. Sreča v nesreči je bila, da so vsi odnesli samo manj$e poškodbe razen br. Cok&na, ki se nahaja za- časno v bolnici v Brežicah in je že na potu okrevania. Krivda nesreče mora biti temeljito in nepristransko dognana, da se slična nesreča, ki bi Iahko imela nedogledne posledtce, ne bo več pripetila/ Vsetn udeležencem česlitamo k srečnemu povratku ! c Nd naslov ravnateljstva drž. že- leznic v Ljubljani. Domačini in tuici, k; potujejo s potniSkim vlakom St. 516 na progi Ljubljana—Maribor, so res usmiljenja vredni Ijudje. Postopajo po kolodvorih, čakajo na zamujeni vlak in zabavljajo čez razmere na železni- cah. Ta vlak ima namreč dnevno ob- čutne zamude, ki dosežejo tudi 45 mi- nut. To stanje pa ni mogoče šele od včeraj. Traja namreč že cela tri leta brez prestanka, redno, dan na dan, v petek in svetek in se je v novejšem času še poslabšalo. Nerazumljivo je, kako more železniška uprava to mirno dopuščati. Vprašamo : Ali je ravn. drž. žel. v Ljubljani znano to stanje? Ali misli napraviti po treh letih remeduro, toda ne v Skodo potujočega občinstva? Pri tem pa naj upožteva tudi dejstvo, da ima poi^g Ljubljane in Martbora (na kateri mesti se je ravnateljstvo doslej edmo oziralo) tudi naše Celje urade, tovarne, srednie in druge šole, v katere se vozi z omenjenim vlakom občmstvo, delavci in dijaki, ki morajo tudt računati s časom. c Hvdlev edno s(>cljalno delo. Bra- tovska skiadnica Cinkarne d. d. v Ga- berju je priredila letos na Svetini dve počitniSki koloniji za bolehno deco cin- karniškega delavstva. Druga kolonija. ki je štela 18 dečkov, se je vrnila zelo okrepčarm v petek zjutraj s triteden- skega letovanja na Svetini. Bratovska skladnica namer^va pnhodnje leto pri- rediti Še več počitni^kih kolonij za bo- lehno deco, če bodo merodajni činitelji [lodprli to plemenito socijalno deio. c Tekma koscev in kmečkih kole- sarjev v Spodnjl Hudinji. Savinjski pododbor Društva kmečklh fantov in deklct v Celju bo priredd na praznik 8. septembra v Spodnji Hudinji pri Ce- lju tekmo koscev (kakor so se že vr~ šiie v razn h krajih dravske banovine) in tekmo kmečkih kolesarjev. Vsi so- deluioči se bodo zbrali pred Narodnim domom n?i Dečkovem trgu v Celju in nato odkorakali na tekmovališče. c Državna dvorazredna trgoska ŠOla V Celju. Vpisovanje v !. in II. fetnik bo 1. in 2. septembra, vsakikrat od 9. do 12. V I. letnik.se sprejemajo gojenci (ke), ki so dovršili(le) najmanj Stiri razrede gimnazije ali štiri razrede meščfinske sole. Prediiost imajo sinovi in hčerf trgovcev in podjetnikov, ki bodo ostali(le) po dovršeni šoli v do- mačem podjetiu. Ob vpisu v 1. letnik predloži gojenec (ka) prošnjo za vpis, ki ji priloži izpričevalo o prejSnjem šo- lanlu in krstni (tojstni) 1st, s katerim dokaže, da dovrši v tem letu 14 do 18 let. To prošnjo je kolkovati s 5 Din. V II. ktnik se sprejemajo gojenci (ke), ki so dovr?.i!i (le) I. letnik. Vsem je pri vpisu plačati 20 Din za zdravstveni fond. Kraljevska banska uprava drav- ske banovine sme dovoliti do dne 15. st'ptembra naknadno vpisovanje, te je kaj pr2znih mest. Absolventi drž. dvo- razredne trgovske Sole imsjo v voia- .ol»iM: Zmagovalec stratosfere profesor Piccard pride v nebesa. Sveti Peter ga pozdravi in zamežikne: »Ja, odkod Vas le neki pozuain, dragi gospod Piccard? . . . Že vom, ncdavno sem Vas vidcl, ko ste leteli tod mimo...« Po svetu s Ženo je hotel zažgati kot čarov- nico. Nikita Kuluščak, edini sin bo- gatoga kmeta v vasi Gozdovu blizu Piotrkova na Poljskem, je poročil Marijo Julijanovo. Miada žena je bi- la pridna in delavna, a mož je ni iincl rad. Kmalu jo je pričel prete- pati in njcgov oče ga je še podpiho- val. Kulušfakova di'iizina. je štela saino tri moške: ovdovcloga deda in sina ter oženjenega vnuka. Marija kot edina žcnska je večkrat niorala napenjati vso moči, a ni mogla uspc- ti z delom. Večkrat je po pretej)u ob- ležala brez zavesti. Naposled je Ku- luščakom obolela živina. Njen mož je trdil, da jo je Marija iz mašče- vanja urocila. Zaklenil je vrata, za- ku-ril krušno peč, z očetom zvezal ncsreCno ženo, ji zamašil usta in na- znanil, da jo bo kot veščo zažgal. Na srcčo je zaslišal ded, ki je spal v drugi sobi, ta razgovor. Skočil je skozi okno in takoj sosedom spo- ročil o pripravah. Kmetje so vlomili James Oliver Curwood: Podarjeni obraz 41 Roman Poslovenil Boris RihteršiC Spet je občutil globoko sočutje za njo, ko je videl, s kakäno hlastno naglico je planila po toll njegovih besedah, po tej vabi. »Da!\< je prikimala in zajela sapo. »Da, poma- eati vam hočem!« »Najprej mi recite tolc: Ali bi vas bolelo, če bi S(? San-Tung-u kaj primerilo? Ali bi trpeli, Ce bi on "?JJr1' ^e bi bil umorjen, če? ...« Cedalje bitreje je dlftala. in rdeßi madeži so spet žareli na njenih licih. "AU bi zaradi tega trpeli?« je ponovil vpraSanje. »Ne -^ ne ne j)i trpcla, prav niC mo ne bi bolelo! Vreden je smrti!« »Patern ini recite, kje je Šan-Tung. Moram se najti z njiti^ moram se z njim poravnati, da dobim svojo lgro. ßkoraj mislim, da gre meni za več kakor vam. Mo ja igra gre za življonje in smrt. Zato me tudi zanirna vaša zadeva s San-Tungom. Vidite, to so precej sebični vzroki. Poravnati moram z njim svoje raßunc in pri tern mi laliko pomagate. Ne born silil v vas z vpraäanji, ki se tičejo le vas. VaSo tajnost born ohranil zase in vam pomagal pri McDowellu. če ohranite vi mojo tajnost in mi pomagate. Najprej mi povejte, kje je Šan-Tung?« Prav nič se ni obotavljala. »Zdaj ga ni v Princeu Albcrtu,« je dejala, »v desetih dneh se vrne.« »Saj ni kupil voznega listka. Nihče ni videl, da bi se bil odpeljal z vlakom.w »No, ne, sei je ob roki navzgor. Avto je Cakal nanj, da ga pripelje k vlaku v Winnipeg.« »Ali mislite reči, da ima v Winnipegu kaj dela?« »Ne vem.« Keith je skoniignil z ramo. »Saj tudi ni treba, da bi mi rekli. Uganem lahko. Sei je tja, da se najde z vašim bratom.« Spet je videl, da je prav uganil, in vendar mu je odvrnila: »Ne, ni sei tja, da bi se vestal z mojim bra- tom.« Ponudil ji je roko. »Gospodična Kirkstonova. svojo obljubo born držal. Pomagal vam born pri McDowellu. Seveda zahtevam za to plačilo. Ali se mi zakolnete, da mi boste takoj sporočili, ko se Šan- Tung vrne?« »Takoj boste zvedeli! Takoj vam sporočim!« Njena. roka je ležala v njegovi. Ko ji je Keith po- gledal v obraz, je videl, da ne nosi prav nič težjega križa kakor ona. Tudi Mirjam Kirkstonova se je bo- rila za življenje. Preden se je obrnil, da bi Sei, ji jcpust. V CELjy Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavotlu, ki že obstoja ü4 iat Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG €« «astni palači pri kolodvory) Prlhrankom rulakou u Amerikl, denarju nsdo- letnih, ki ga viagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hrčip.llriita daje posn- jiia na zemljišča pa najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplačnn Za hranilne vloge j&mčl poleg ™ * ' * ' *> Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Novc Dobo« in Zvezno tiskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.